Leto IX itevllko 10. V Ljubljani, v petek 14. lanucrlo 1927. Cena Din F Izhaja vsak dan popoldne, izvzcmši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst Z50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, Izjave, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Naroo« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. reklame, preklici beseda 2.— Din. IJpravništvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. I Dr. Otokar Bybar | Sinoči ob 7, je v Beogradu umrl pooblaščeni poslanik in minister dr. Otokar Rybar. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knailova ulica štev. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34« Dr. Rvbafevo stanje, o katerem so se zdravniki še včeraj zjutraj izražali skoro optimistično, se je tekom dneva obrnilo na slabše in zvečer končalo s katastrofo. Ob 19. je naš veliki in zaslužni rojak umrl v krogu svoje rodbine. Ni Slovenca in ne inteligentnega Ju-soslovena, ki bi mu bilo ime dr. Otokar-ja Rvbafa neznano. Tako odlično vlogo je igral pred vojno in po preobratu v našem narodnem življenju, da ga ne bo mogel preiti nihče, ki bo sestavljal našo zgodovino, in vrzel, ki jo je zapustil njegov odhod v večnost, bo ostala šc dolgo nezapolrtiena. Pred vojno je bil dr. Rybar vodja primorskih Slovencev, ki jih je zastopal dolga leta v raznih javnih korporacijah, zlasti tudi v dunajskem državnem zboru. V spretnem, a trdnem boju z vlado in njenimi protežiranci, primorskimi Italijani, na drugI strani pa z vztrajnim podrobnim delom med prebivalstvom je zavoje val postojanko za postojanko. Skoro čudežni napredek Jugoslovenstva V Primorju je vedno znova presenečal in plašil Dunaj, Nemce in Italijane, ob enem pa bil bodrilo in bleščeč, nado vzbujajoč vzgled za druge, v obupnem narodnem boju, že tu in tam malodušne slovenske pokrajine. Ta divna perijoda v zgodovini naših narodnih bojev je v veliki meri plod dela dr. Rybafa. ki so mu stali ob strani dr. Slavik, dr. Wilfau in drugi požrtvovalni narodni delavci. Vojna, ki je prinesla drugim delom Jugoslovenov toli zaželjeno osvobojenje, in prokleti italijanski pohlep sta na mah uničila njih življensko delo ter pahnila pomorsko Jugoslovenstvo v suženjstvo, še neprimerno hujše od avstrijskega. Dr. Rybar se je obupno boril na mirovni konferenci v Parizu, da bi rešil kar največ našega življa, a razmere so bile močnejše od njega. Njegova borba pa mu je nakopala smrtno sovraštvo fašizma in ni mogel več misliti na to, da se povrne v svoj ljubljeni Trst, ki bi danes še bolj kakor nekdaj potreboval njegovih zmožnosti. Tako je ostal v Jugoslaviji. Ni se mogel vživeti v naše politične razmere, ki so se kmalu razvile v brezobzirno strankarsko borbo in niso bile v skladu z njegovim čuvstvovanjem. Tako se je umaknil iz politike in se posvetil popolnoma državi kot celoti. Upravičeno je zaslovel kot prvi strokovnjak v zamotanem kompleksu mednarodnih pogodb, ki jih je poznal kakor nihče drugi. Njegove zmožnosti in njegova izkustva, pridobljena v desetletnih bojih z dunajsko vlado in tržaškimi italijanskimi mogotci ter na vročih tleh pariške mirovne konference, so ga usposobila za odličnega diplomata in državnika. Kot minister in poslanik je dr. Rybaf tako dobro vodil oddelek za mednarodne pogodbe v zunanjem ministrstvu, da so ga morale upoštevati vse vlade zadnjih let, kar pri naših razmerah več govori kakor cele knjige. Zunanje ministrstvo mu bo zelo težko našlo primernega naslednika, zlasti ker ga je smrt iztrgala sredi iz dela. Javnost v vsej državi obžaluje mnogo prerano smrt narodnega borca in graditelja močne Jugoslavije. Iskreno sočustvuje s pokojnikovo rodbino, ki jo je zadel tako hud udarec, dr. Otokarja Rybafa pa se bo spominjala vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo. Iz pokojnikovega življenja Pokojni dr. Otokar Rybar je bil po svojem očetu češkega pokoljenja, mati Emi-liia roi. Maborčič, pa je bila Slovenka iz Divače. O:okar Rybaf je bil rojen dne 12. septembra 1865 v Postojni, od koder pa se je rodbina kmalu potem preselila na Dunaj, kjer se je mladi Otokar tudi šolal. Kljub temu pa jc bil vzgojen v odločno narodnem duhu in kot vseučiliščnik je bil član raznih slovanskih društev: »Slovenije«, r.SIovanskega pevskega društva« in »Češkega Sokola«. Po dovršenih pravnih študijah ga je vleklo nazaj v rodne kraje. Leta 18S8. je vstopil kot pravni praktikant pri deželnem sodišču v Tr^tu. Takoj je aktivno posegel v narodne boje, bil odbornik raznih slovenskih društev v Trstu ter se udejstvoval tudi na političnem polju- Leta 1S90. je odšel v Pariz, leta 1S92. pa se preselil v Sežano, kjer je ostal tri leta. Bil je takoj po svojem prihodu izvoljen v občinski svet in goriška narodna stranka ga je kandidirala tudi v deželni zbor, vendar pa radi raznih vladnih mahinacij ni prodrl. Ko je položil odvetniški izpit, se ie leta 1695. naselil kot tretji slovenski odvetnik v Trstu. V tej dobi pričenja njegovo veliko delo na narodnem polju. Postal je kmalu duša narodnega življenja tržaških Slovencev. Ustanavljal je nova društva, organiziral razne humanitarne akcije ter deloval na narodni probudi Slovencev in Hrvatov v mestu in okolici. Njegova zasluga je, da so Slovenci že par let pozneje dosegli pri volitvah presenetljive uspehe. Leta 1900. je bil izvoljen v tržaški občinski svet, katerega član je bil do prevrata. Leta 1901. je nastopil kot državnozborski kandidat ter je prišel v ožio volitev z italijanskim kandidatom. Tokrat sicer še ni prodrl, toda slovenski glasovi so silno narasli. Ko se ie šest let pozneje uvedla splošna volilna pravica, je bil dr. Rvbaf izvoljen v dunajski parlament, kateremu je pripadal vse do prevrata. Njegovo delovanje v dunajskem parlamentu ie prineslo Slovencem marsi-kak uspeh. Posebno živo se je zavzemal za slovensko šolstvo ter za enakopravnost slovenskega jezika v državnih uradih. Bil je član različnih odsekov, kjer je vedno in povsod zastavil svojo besedo za naše interese. Kljub svoji vsestranski zaposlenosti pa se je tudi še nadalje z vso vnemo posvečal organizatomemu delu doma. Ustanavljal jc po Istri in Goriški hranilnice, stavbne zadruge ter delavske organizacije. Skozi dolgo vrsto let je bil podstarosta Slovenske sokolske zveze in nekaj časa tudi odbornik Slovanskega sokolskega Saveza. Ob izbruhu vojne z Italijo je bil dr. Rybaf kljub svojim 50. letom poklican k vojakom in takoj odposlan na fronto. Izdano je bilo celo povelje, naj se ga pošlje na »interesantno« mesto. Mišljeno je b'lo seveda tako mesto, od koder se ne bo nikoli več vrnil. Toda usoda je sklenila drugače. Na fronti je obolel, nakar so ga porivali po raznih garnizijah v tujini, samo v kr3ie svoječasnega narodnega delovanja ni smel. Šele, ko je bil sklican državni zbor, je lahko zopet slekel vojaško suknjo ter se posvetil zopet narodnemu delu. V parlamentu sc je živo udeleževal osvobodilne akcije ter sodeloval pri sestavi znane majuiške deklaracije. V preobratnih dneh je dr. Rybar posvetil vse svoje sile in bogate izkušnje narodni stvari. Bil ie član tržaškega Narodnega sveta in nato tudi Narodnega Veča v Zagrebu, kjer se je odločno izjavil za ujedinjenje. V decembru 1918. je bil določen za delegata na pariški mirovni kouferenci. Italijani so se dobro zavedali, kaj pomeni njegov nastop pri mirovnih pogajanjih, radi česaT so mu poskušali preprečiti prehod čez demarkacijsko črto. V noči se je moral pretihotapiti ter je tako prispel v Pariz, kjer je ostal do julija 1920. Fašisti so se maščevali nad njim na ta način, da so mu razdejali pisarno v Trstu, izropaii njegovo bogato knjižnico ter grozili, da mu umore tudi rodbino. Videč, da se ne more več povrniti v Trst, je preselil svojo rodbino na Bled, del pohištva pa ima še danes shranjenega v Trstu. Posvetil se ie popolnoma Jugoslaviji in bil naš delegat na skoro vseh važnejših konferencah, kjer so se sklepale politične mednarodne pogodbe. Leta 1922. je bil definitivno prevzet v državno službo ter je kot pooblaščeni minister in poslanik stopil na čelo enega najvažnejših oddelkov zunanjega ministrstva, oddelka za mednar. pogodbe. S svojim temeljitim znanjem, s svojo sposobnostjo in ne utrudljivo delavnostjo si je stekel za narod in državo nevenljivih zaslug. Osebno je bil dr. Rybaf prijazen in simpatičen in je radi tega užival simpatije in spoštovanje po vsej državi- Bil je na glasu kot izboren govornik. Svoji družini je bil dober oče. Poročen je bil z gospo Inko. roj. Kasieličcvo, iz znane istrske narodne rodbine. Živel ie v najsrečnejšem zakonu, iz katerega se mu jc rodilo šestero otrok. Najstarejši sin dr. Vladimir Ry-bar je stopil v diplomatsko službo ter je sedaj tajnik našega poslaništva v Parizu, sin Miloš je uradnik Narodne banke v Ljubljani, Milan pa bančni uradnik v Beogradu. Rybafeva rodbina stanuje zadnja leta trajno v Beogradu. POLJSKO ODLIKOVANJE PROMETNEGA MINISTRA — Beograd, 13. januarja. Poljski poslanik na našem dvoru Okenski je izročil generalu Petru Pešiću in ministru saobraćaja generalu Svetislavu Milosavljeviću visoka poljska odlikovanja. General Pešić je odlikovan 9 poljskim redom Polonia restitula I. stopnje, minister Milosavljević pa z istim redom XI stopnje, s— Po smrti dr. Rybara Pokojnikove zadnje ure* — Globok vtis smrti v Beogradu* — Sožalje diplomatskega zbora. — Pogreb bo v soboto dopoldne« — Beograd, 13. decembra. Dočim se je bolezen dr. Rybafa predvčerajšnjhn obrnila na bolje in je bilo upanje, da jo bo prebolel, se je njegovo zdravstveno stanje včeraj zjutraj nenadoma poslabšalo. Zastrupljenje krvi, ki se je pridružilo pljučnici, je postalo usodepolno. Bolnik je izgubil zavest, padel v agonijo, ki je včeraj trajala ves dan. Zvečer ob 7. je mirno izdihnil. Ob smrtni postelji je bila zbrana vsa njegova rodbina. Vest o smrti dr. Rybafa se je bliskovito raznesla po vsem mestu ter vzbudila povsod odkrito obžalovanje. V političnih krogih se zlasti naglasa izguba, ki je zadela z njegovo smrtjo zunanje ministrstvo, kjer je vžival pokojnik ne-omajano spoštovanje. Kot uradnik-stro-kovnjak je bil eden glavnih stebrov naše zunanje politike in diplomatske službe. — Beograd, 13. januarja. Smrt po* slanika dr. Otokarja Rvbafa je napram vila v vseh političnih in diplornatičnih krogih globok vtis. Listi posvečajo po-kojnemu dolge spominske članke, v kas terih naglašajo izredne diplomatske sposobnosti pokojnika ter poveličujeju njegovo, popolnoma našemu narodu in našim nacijonalniin idealom posvečeno življenjsko delo. V ministrstvu zunanjih poslov se je danes dopoldne zglasil ves diploma* tični zbor ter izrekel zunanjemu ministru sožalje na izgubi poslanika dr. Ry« bara. Truplo dr. Rybafa je bilo danes dopoldne preneseno v kapelico katoli? ške cerkve. Svečan pogreb je določen za soboto ob 10. dopoldne. V imenu našega diplomatskega zbora se bo po cerkvenih pogrebnih opravilih poslovil od pokojnika naš poslanik v Varšavi, Ljuba Nešič. Vladne težkoče s proračunom Huda kritika v finančnem odboru. — Znižanje poslaniških dnevnic. — Predsednik finančnega odbora dvomi o pravočasnem sprejemu — proračuna. — Vladni volilni teror. tranke, Grol, je izročil notranjemu mU nistru pismen protest, v katerem na^ vaja podatke o strahovitem terorju v Bački. Češkoslovaški poslanik Seba je obi* skal predsednika Narodne skupščine Marko Trifkoviča radi predstojećega odhoda jugoslovenskih parlamentarcev na Češkoslovaško. Jugoslovenski par* iamentarc odpotujejo na češkoslova* ško v prvi polovici februarja ter se tam sestanejo s češkoslovaškimi par* lamentarci radi podrobnega proučeva* nja in sklepov o bodočem kulturnem in gospodarskem sodelovanju med Ju« goslavijo in Češkoslovaško. Zunanji minister dr. Ninko Peric odpotuje jutri v Šabac. — Beograd. 13. januarja. Včeraj popoldne je pričela v finančnem odboru specijalna proračunska debata. Na dnevnem redu je bil proračun vrhovne državne uprave, pokojnin in državnih dolgov. Ob otvoritvi seje je protestiral poslanec Kojič, ker ni bil navzač ministrski predsednik, dasi je na dnevnem redu njegov proračun. Seja je bila radi tega prekini en ja ter se je nadaljevala še le, ko je prišel g. Uzunovič. Predsednik Narodne skupščine Trifko-vič je protestiral zoper znižanje proračuna za Narodno skupščino. Posl. De-metrovič je ostro kritiziral proračun vrhovne uprave in še posebej vladno postopanje z uradništvom ter nesmotreno reduciranje. Odgovarjal mu je ministrski predsednik Uzunovič, češ da je njegova kritika preveč pesimistična. Vlada hoče izvesti temeljito redukcijo ministrstev in uradništva ter doseči realen proračun in izenačenje davkov. Nato je govoril še poslanec Smodej, nakar sta poslanca Popovič in Deme-trovič predlagala, da se kronski upokojenci prevedejo s 1. aprilom 1927 na dinarske pokojnine. Seja je bila nato zaključena in se nadaljuje danes popoldne. — Begrad, 13. januarja. Vladna ves čina finančnega odbora je danes dopols dne razpravljala o predlogih in izpre* membah k predloženemu državnemu proračunu, ki pride na popoldanski se* ji na dnevni red. Parlamentarni klubi so prejeli zad* nje dni več poročil o terorju, ki ga iz* vaja jo oblasti radi predstojećih oblast* nih volitev. — Poslanec Davidovičeve — Beograd. 13. januarja. Na včerajšnjem sestanku večine finančnega odbora je bilo v načelu sklenjeno, da se brdo zmanjšale poslaniške dnevnice, da se na ta način prične s štednjo najprvo pri naroutrh poslancih. Postavka materijalnih izdatkov Narodne skupščine je bila zmanjšana za pol milijona. Predsednik finančnega odbora je izjavil novinarjem, da so tudi mnogi radikali za zmanjšanje dispozicijskh fontov. V nadaij-nem razgovoru z novinarji je dr. Rad »nič izjavil: «Z budžetom bomo imeli še mnogo muke. Ne vem, ali bomo mogli ugoditi vsem zahtevam Tudi ne vem, ali bomo lahko gotovi v odboru do 1. februarja, kakor predpisuje poslovnik. Nato je neki novinar pripomnil: «V:di-te, ako ni Pašića, je težko sprejeti tudi proračun.» Dr. Radonie je odvrnil: «Tako je, nekdo mora vedno zapovedovati!« Italija resno ogroža svetovni mir Italijanske intrige v angleški luči« — Mussolini hoče obnoviti predvojno Madžarsko in ji postaviti nadvojvodo Albrehta za kralja. — Italija spletkari tudi v Varšavi. — London, 13 januarja. Angleški listi prinašajo daljše članke povodom Bethleno-vega potovanja v Rim. Listi menijo, da se bo pri tej priliki razun vprašanja madžarskega izhoda na morje rešilo tudi kraljevsko vprašanje in da bo nadvojvoda Albrecht postal madžarski kralj. Istočasno bo sklenjena pogodba o italijansko-madžarskem prijateljstvu.- . Diplomatičiii poročevalec «Daily Tele-grapha*. ki ima zelo dobre stike z italijanskimi diplomatičnim krogi, trdi, da pomeni potovanje grofa Bethicna v Rim nov poraz francoske politike na vzhodu. Francoska politika je v zadnjem času napela vse sile, da doseže zbližanje med Madžarsko in Poljsko in da na ta način ustanovi Franciji prijazen in prijateljski blok v Srednji Evropi, pojačan z Jugoslavijo. Francija uvideva, da je Češkoslovaška sama zase vojaško preslaba in da jc njen geografski položaj zelo nesrečen. Te francoske nade so se sedaj izjalovile. Ni izključeno, da bo Italija s pomočjo Rumunije in na temelju tradicij analni h odnošajev med Madžarsko in Poljsko pridobila Poljsko za svoj načrt, ki bo radi nemške nevarnosti morda nani. pristala. Italijanski načrt meri za tem, da odcepi Slovaško od češke in da vzpostavi na ta način skupne madžarsko-poljske meje. Na ta način bi Jugoslavija zašla v veliko nevarnost in bi bila od vseh strani obkrožena. «Daily MaiU trdi v poročilo o predstojećem sestanku med Atussijlinijem in Beth-lenom, da bo poskušal Beihien pr:dcbiti Itaiijo za restavracijo madžarskega kraljestva. Predsednik madžarska vlade smatra, da je prišel čas. da se razčisti vprašanje kraljestva Najpovojnejša rešitev pa bi obstojala v tem, da se nad'.rjvoda Albreht oženi s kako italijansko aa fumunsko prin-cezinjo. "Manchester Gazette* piše, da hoče Italija izolirati kraljevino SMS iu podpisati z Madžarsko enak pakt, kakor ~ga je podpisala z Albanijo. Chaplin izginil — \ewyork, 13. januarja. Odkar je Chaplinova žena vložila tožbo za ločitev zakona, je Chaplin neznano kam izginil. Vse zasledovanje in iskanje je ostalo brez uspeha. Sodišče bo prisiljeno, da imenuje upravuika za njegovo premoženje, ki ga cenijo na 16 miliionov dolarjev Žena zahteva odškodnino 7 im'Mjonov dolarjev, ki jih bo po obstoječih zakonih prejela, čim zmaga v tožbi za ločitev zakona. RUSIJA IN LITVA — Riga« 13. januarja. Sovjetska vlada jo prekinila vse zveze in diplomatične odnošaje z Litvo in je odpoklicala svojega predstavnika iz Kovna, Novi Radićevi neuspehi Neprijeten sprejem na Visu. — Spiit, 13. januarja Stepan Radić, ki peuočil v Splitu, je včeraj odplul na državni motorni ladji, ki mu jo je stavila na razpolago finančna obh»?t, na otok Vis. Stepana Radića je spremljal minister trgovine iu industrije dr. K raja ć. V Komiži so pričakovali Slepcma Radića hrvatski Sokoli in pristaši HS:5. Ko so ga ti pozdravljali, so pričeli nasprotniki zviždati, prote ali rati in klicati proti Radiću. Večina je klicala : Živio kralj! Živela Jugoslavija! Živel Davidovič! Živel Pribičević!£ Slišati je bilo tudi druce prav o^tre klice proti Stepanu Radiću Minister trgovine dr. Krajać je za povedal žandarmeriji, naj odstrani nasprotnike, na kar ;;e ostalo na me=tu zborovanja samo 40 pristašev HSS, ki so komaj sledili očitno razburjenemu iu vzne voljenem u Radiću Za razpoložeuje, ki vlada v Dalmaciji proti Stepaiiu Radiću, je značilno, da je laliko različen. Zeio pogosto se prcuese bolezen na ta način, da vdihne človek z zrakom drobue kapljice sline, ki jo je bolnik pri kašijanju ali kiha-rrju rziočil. Tc drobne kapljice, ki se gibljejo po zraku kot mehurčki, predno padejo na tja ait na kak predmet, lahko vsebujejo zdrav človek, ki se nahaja v bližini (2 do 3 metre) bolnega, te mehurčke vdihne in zboli. Španska se pa lahko rjrenese v usta tudi z rokami, s katerimi smo se poprej dotaknili bolnika. Tudi jedilno orodje, perilo, žepni robci in drugi predmeti, ki M h rabi bolnik, lahko služijo za prenašanje epidemije. Zelo \azuo je vedeti glede Širjenja španske dvoje: 1. Epidemija se razmnožuje na sluznici v goltaucu že kakih 48 ur poprej, predno se pojavijo znaki bolezn!, torej že v času, ko je dotični človek na videz še zdrav in opravlja svoje vsakdanje posle, pri katerih pride v stik z zdravimi ljudmi. 2. Španska ni vedno težka bolezen, marveč nasprotno, v večini slučajev nosi vse znake lahke bolezni. Zato se bolnikom navadno ne zdi potrebno spremeniti običaini način svojega življenja ali iskati zdravniške pomoči. Toda baš taki lahki slučaji so neprimerno opasnejši za širjenje bolezni kot težki slučaji, ko mora ostati bolnik v postelji. Na ta način si lahko razlagamo, zakaj se španska tako naglo širi. Izolacija bolnika« Kaj naj torej storimo, da se ubranimo španske. V prvi vrsti moramo smotreoo streči bolnikom, v drugi pa skrbeti zase, dokler smo še zdravi. Glede bolnikov moramo ukreniti vse potrebno, da se bolezen od nph ne razširi na zdrave ljudi. Oskrba mora biti taka, da čim prej ozdravijo. Bolnika ie treba izolirati od zdravih ljudi. To je pri vsaki epidemiji najvažnejše m tmino potrebno tudi pr! gripi, pa naj bo Se tako lahka. Ako je mogoče, preskrbimo bolniku posebno sobo. v katero ima dostop samo dotični, ki mu streže. Ako ie stanovanje tako tesne, da bolniku ne moremo dati posebne sobe, moramo paziti, da dob"i vsaj svojo posteljo, ki jo postavimo čim dalje cd drugih posteii in izoliramo z belimi zavesami ali špansko stena Bomik mora pri izolaciji sam pomagati. On mora imeti sam toliko obzirnosti, da ne pride v stik Zf zdravimi svojci. Pri kašljanju m kihanja rnora paziti, da je od domačih čim boj oddaljen. Spiefa moramo biti v času epidemije s kašljanjem iu kihanjem zelo previdni. Ako bolnik kašlja, naj pljuje vedno v pljuvajnik, ki mora bit^ strogo desin-ficiran. Bolnik mora imeti svoje jedilno oredje, umivalnik in po možnosti tudi vse druge predmete vsakdanje vporabe. Strežniki in strežnice morajo biti zek> oprezni, osobito kadar so v bližini bolnika. Zelo dobro in koristno ie zavezati si usta in nos z robcem, ki nas pri dihanju ne ovira, vendar pa prepreči vdihavanje bacilov Samo ob sebi umevno je. da bolnika ce smemo poijubovati, da si moramo pogosto umivati roke s topio vodo. milon in krtačo. Dobro je, ako si vsaj pred iedjo umijemo tudi obraz. Strežniki iu strežnice naj si preskrbe posebno gornjo obleko, odnosno piašč, kadar gredo k bolniku. Bolnik naj po možnosti vse posete odklanja. To je stvar takta in zmisla za temeljne higijenske zahteve Nasveti zdravim* O tem. kako naj skrbe med epidemijo španske za svoje zdravje zdravi ljudje, daje prof. Roček sledeče nasvete: 1. Prvo. kar moramo vedeti, je, da se bolezni ne smemo bati. Strah človeka slabi in zmanjša njegov odpor baš v času, ko ga najbolj potrebuje. 2. Važno je skrbeti med epidemijo za redno prehrano En izogibati se vsega, kar more telo oslabiti, često vidimo, da pripravi potom nezmerne jedi ali pijače oslabljeni želodec epidemiji ugodna tla ali da oslabi organizem, ker Človek premalo spš. 3. Ne posečajte bolnikov, ako jim ne streže te. 4. Skušajte čim bolj ome:-«"ti občevnnje z ljudmi, izogibajte se vsake večje družbe. 5. Umivajte si čim večkrat roke s toplo vodo, milom m krtačo. 6. Izplahnite si večkrat na dan usta in grlo s kakim desinfekcijskim sredstvom. 7. Oblačite se dobro, osobito ob deževnem času, da obleka ne bo premočena. S. Skušajte se premagovati tako, da lahko vsak čas sledite tem navodilom. Učite tudi druge izogibati se vsega, kar bi epidemijo Špacske. Laliko se pripeti, da * moglo ogrožati zdravje bližnjega. Zanimioosti iz naših hraieo Za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa nL — Stavka osijeških radio-amaterjev. — Sarajevski želodec« 2e stara narodna pesem pravi, da za ljubezen tri zdravila. A kljub temu se še vedno najde kako lahkoverno žen-šče, ki je prepričano, da poznajo stari ljudje ^domačas- zdravila in čudna sredstva, ki lahko uravnavajo ljubezen in nagnjenje človeškega srca. Med take ženske spada tudi Anka M., doma tam nekje ob Kolpi. S svojim zakonskim možem je živela več let v srečnem zakonu, v zadnjem času pa se je moževa ljubezen tako ohladila, da io je zapustil in si poiskal mlajšo. Anka tega nikakor ni mogla preboleti. Po cele noči se je brez spanca premetavala na zapuščenem zakonskem ležišču ter premišljevala, kako bi si zopet pridobila moževo srce in njegovo nekoč tako vročo ljubezen, ki jo sedaj uživa v njegovem prijetnem objemu druga. Zaman si je lomila glavo, zamanj povpraševala sosede in druge skušene ženice v vasi, zamanj hodila na božja pota. Bila je že popolnoma obupana, ko se ji je nasmehnila sreča v osebi neke ciganke. Ko je pred par dnevi vsa zamišljena stopala po vodo k vodnjaku na vasi. se ji je približala stara in grda ciganka Milka Nikoiić. ki je v vasi izvedela za Ankine srčne bolečine ter ji obljubila utehe. Pripovedovala ji je. da pozna sredstvo, ki ji pripelje njenega moža zanesljivo nazaj. Anka ie bila seveda vsa vzradoščena in je bila pripravljena za vsako protiuslugo. Ciganka se je podala brez oklevanja na posel. Prišedsi domov, je najprej zahtevala, da Anka sleče svojo srajco. V to srajco je med ta-jinstvenimi «čarovniškirni» izreki zavila nek čuden koren. Nato je zahtevala še spodnje krilo in svileno ruto. Vse to je povezala v čuden klopčič ter naročila Anki, ki jo je s strahom in veseljem opazovala, naj tri dni leži na tem klopčiču. Ciganka pa gre med tem na neko gotovo mesto, kjer bo izpopolnila svojo čarovnijo, da nezvesti Ivan naravnost pobegne od svoje sedanje ljubice v naročje svoje zakonske žene. Za pot je zahtevala dva stotaka in nekaj obleke, ker je bila njena že vsa razcapana. Anka ni niti najmanj dvomila v uspeh ter je ciganko oblekla v svojo najboljšo obleko, pripravila za na pot nekaj mesa in klobas ter spekla zapeljivo duhtečo štruco belega kruha, kakršnega je sama jedla le ob največjih praznikih. Cez tri dni se je Ciganka vrnila, češ. da je sredstvo še preslabo ter da mora še nekaj napraviti. In zopet je začela med čudnim iti nerazumljivim mrmranjem zavijati neke korenine v. obleko. Nato ji je morala Anka izročiti oni kiopčič in še več obleke, ki jo je ciganka odnesla. In to se je ponavljalo ce! teden, tako da je Anki nazadnje ostala od vse njene obleke samo še srajca. Pri zadnjem obisku je ciganki izročila še večji znesek, baje nad !00U Din. Nato pa se ciganka rji več pojavila, a tudi razmerje pobeglega moža se ni prav nič spremenilo. Anka še vedno objokuje izgubljeno srečo, poleg tega pa svojo neumnost. Ljudje se njeni lahkovernosti sveveda Še posme-hujejo. Zaklela pa se je, da ji ne sine nobena ciganka več blizu, k večjemu šc kak brhki cigan... Osijeski radioamaterji so napovedali stavko. Na svojem zborovanju so pred par dnevi sklenili, da prodajo vse aparate, občina in država pa naj se obrišeta za visoke takse, ki so jih do-siei plačevali. Vzrok te stavke je nova osiješka električna centrala in elektrifikacija cestne železnice. Dokler so sta-rikavi komi tvorili pogonsko silo osi-jeŠke cestne Železnice, so imeli osijeski radio - amaterji dobre čase. Mirno so laliko poslušali koncerte in preda vama iz celega sveta. Peket konjskih kopit po razhojeni tramvajski progi jih ni motil. Odkar pa so izvedli elektrifikacijo cestne železnice, je konec osiješke radio - amaterske idile. Pri električni napeljavi se namreč niso prav nič ozirali na radio - antene in sedaj poslušajo radk) - amaterji mesto koncertov v svojih aparatih ropot cestne železnice in prasketanje iz električne centrale. Zahtevali so od občine, da njim na ljubo spremeni električno omrežje. Občina pa je to zahtevo naravno odklonila, ker bi bilo to združeno z velikimi stroški. Nasvetovala je amaterjem, naj spremene raje svoje antene. A tudi amaterji se izgovarjajo na velike stroške. Radi tega so sklenili, da v znak protesta prodajo yse radio - aparate in tako spravijo mestno občino v sramoto, da bo v celi državi Osijek edino mesto, kamor še ni prodrl napredek časa — radio. Ali . bodn ostali vsi radio - amaterji vstrajni. je danes še težko reči. Statistika tekom lanskega ieta v Sarajevo uvoženega blaga priča, da tudi Sarajevčani ne spadajo baš med abstinente ter da ga prav tako radi srkajo, kakor Slovenci. Četudi viada v Sarajevu prav tako velika brezposelnost in beda, kakor po vseli drugih mestih, se to pri pijači prav nič ne pozna. Krog 70.000 sarajevskih želodcev je tekom lanskega leta pospravilo 1.074.000 litr. navadnega vina, 8.600 buteljk, 1900 litr. šampanjca, 1,053.0001 piva. 532.000 litr. žganja in 11.000 litr. likerjev in konjaka, Ce se računa vsak liter samo na 10 Din. znaša to ogromno vsoto 26.705.000 Diru Sarajevčani pa so tudi veliki ljubitelji kave. Porabili so jo v lanskem letu nič manj kot 318.000 kg. K temu so porabili še lv882.500kg sladkorja in 10.300 kg čaja. Pa tudi sicer so precej sladkosnedem. Potrošili so poleg običajne hrane še 5S00 kg šunk, 6-400 kg salame. 73.000 kg raznih klobas. 40.000 kg pre~ kajenega mesa, 4000 kg slanine. 70.000 kg rib. 140.000 kg masti. 338.000 litrov olivnega olja, 396.000 kg raznega sira, 11.500 pitanih gosk. 109.500 kokoši, 70 tisoč kom. piščancev. 18.400 kg čokolade in 41.300 kg bonbončkov. Koliko so potrošili še razen tega. bo pokazala šele natančnejša statistika. Vidi pa se. koliko že samo eno mesto potroši na raznih več ali manj nepotrebnih stvareh. Kaj vse bi se dalo zgraditi in storiti z denarjem, ki je bil izdan samo za alkohol. In koliko bi znašali prihranki v celi državi, ako bi se tudi pri nas uvedla prisilna abstinenca, kakor jo imajo v Ameriki. eieznica KOLEDAR. v Danes: Četrtek, 13. januarja 1927; ka-* toličani: Hilar; pravoslavni: 31 decembra 1926: Melanija. Jutri: Petek, 14. januarja 1927; katoli* čani: Sretan; pravoslavni: 1. januarja 1927. Nova godina. Gledališča: Drama: zaprta. Oper*: prta. Kino: Matica: -Olovek brez scnce» — Dvor: *Zene velikih atraat}». Ideal: «Kohn in druga*. Predavani^: Ob IS; v univerzitetni zboT; niči; dr. F. Mescsnd o »rZ^odavini stekla in porcelana*. Pravoslavni Silvester v restavraciji DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; LevttC Rcsljeva cesta. Solncd zaide danes ob 10.41. vzide ju* tri ob 7.36 in zaide ob 16.42. Mesec zaide ponoči ob 3.24 ter vz .!< iutri ob 13.22. Zobozdravn k UNIV. MED Dr. Cti*il Oman u: dinir eod 17. januar j* 1^27 za soba* in ustne bo'ezui v^aki d»H oi 8 —12. in od 14. 18 « U^B^iAM Pran 6škanska uhca lO.l, (bivši ord. prostori i- prof. Valente> Soor 1 — Pogreb Potočka. V ponedeljek se je v Plznji vrši! impozanten pogreb prerano umrlega igrača praske Sparte, Polačka. Iz Prage je prispelo mnogo športnikov, da spremijo dragega tovariša na zadnji poti. Pciačck je bil v dresu Sparte položen v krsto, krsta sama pa je bila ovita z zastavo klubske barve. Truplo so prenesli člani Sparte v krematorij, kjet ie bilo vpepeljeno. — Nova grupacija praških klubov Prva praška profesionalna liga se je na novo pregrupirala. K prv5 li^i se sedaj prištevajo sledeči klubi: Sparta, Slavlja, Viktorija, Vršovice, Nosels&sr. Meteor VIII, Kladno in CAFC Izločen je bil nemški DFC. Prvenstveno tekmovanje se prične 27. februarja in zaključi S. maja. Tekma Sparta-SIa-vija se odigra 24. aprila — Novi plavalni rekordi Znani avstralski plavac Charhon je postavil v plavanju na pol angleške milje nov svetovni rekord v 10:32 — Welssmu!ler je zboljšal svoj lastni rekord na progi 100 vardov od 52 na 49.S sekunde Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« Drama: Četrtek, IS.: Zadrto. Petek, 14.: Kovarstvo in ljubemu. D. 5>obota, 15.: ob 16- Fotorekove pobleduje w-nje. Dijažka predstasa pri maluo zin-šanih cenah. Izv. Opera* Četrtek, 13.: Zaprto. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Sevilski brivec. Delavska preletava pri mižanih cenah. Izv. Fremijera Goldonijevo komedij«' spri lepi krčmarici-c, naznanjena &a peto«w. se mora radi bolezni v družini gospodu Ore-gorina preložiti. V petek se uprizori S<*htt lerjeva tragedija v-Kovarstvo iu ljubez* r l za abonma D. Današnja operna predi-ta-va, odpor«> dana. Abonente reda E opozarjana da ■* današnja operna predstava >Tannnhausor< odpovedana, ker se ga. Vilmu Tkierrv 6e povrnila z dopatta, katerega ji je oprava dovolila v s\Tho gostovanja v Nemčiji dr ponedeljka 10. t. m. Danilova jubilejna proslava v Maji bora. Mariborsku gledališče bo proslavilo v soboto 15. t. m. 501etnico gledališkega delovanja Antona Danila s tridf\jaiUrko vaaalo-igro i.Večni mladenič-:. V glavni vlogi na-= ;opi kol gost jubilant Danilo. S pred?.ta\o se boče mariborsko gledališče oddolžiti našemu zaslužnemu umetniku, čegar 1eio ni rodilo lepe sadove le za Ljubljano, ampak za gledališko umetnost vso Slovenijo. Samo še danes! Samo še danes! — Praški študent — Človek brez sence Prekrasno nad vse uspelo filmsko delo- Velik uspeh pri ^seb dosedaajih pre-d* stavan. — Sijajna igra. — Originalna moderna režija. — Napeto zanimive scene. V glavnih vlogah elita filmskih prvakov. Oo**r»» d Ve^ i d t \Verner KraubS, Agnes Eszterhazy, Eliza la Torta, lerdinand v on Alteu itd Predstave točno ob: 4.» pol 6., pol S. m 9. Mladini prepovedano! Pri vseh predstavah pomnožen orkester. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani. Tel. 124. H. J. Magog: 10 Boi ia lista i— Za danes 5e stvar končana. Do jutri zjutraj ni mogoče ukreniti ničesar več. Hej, tovariš, kaj bi dejali, da vas povabim na dobro večerjo? Jamesu ni bilo baš do večerje. A kaj je hotel? Moral se je pokoriti muhasti želji skrivnostnega detektiva. VI. POGLAVJE. ' CaHoettc na pozorišču. James Oldsiivcr vso noč ni zatisnil očesa- V vročičnem priakovanju so mu tekle minute in ure In šele proti Totru se ga je usmilila izmučena narava in mu naklonila težak sen. Zbudil se ie dokaj pozno. Po bliskovo se je vrse! v obleko, planil iz sobe in stekel dol v pivnico. Mister Gtng-le ga je čakal. — Dobro jutro, gospodine! ga je pozdravil veselo. Danes naju čaka precejšen kos dela. Toda končni cilj je še daleč, kakor veste. Slednje besedo !e izrekel z malce porogljivim naglasom, ki xa pa James ni zaznal. ~~ Najprej naj vam povem, đa 5e ni nič zamujenega, je nadaljeval mr. Gingle nalagajo si v usta obilen zalogaj/ Dobil sem vesti iz dobrega vira, ki mi dovoljujejo dati vam zagotovilo, da ne preti gospodični vašega srca ni-kaka resna nevarnost — vse dotlej, dokler ne bo kazaia moja ura toliko in toliko. CS temi besedami ie skrivnostno potegnil iz žepa svoi kronometer). In ob tisti uri, dečko moj, (vas morem na podlagi taistih poizvedb zagotoviti) boste že v bližini svoje lepotice in boste lahko, če se vam bo hotelo, umirali zanjo. Govoril je nekam sarkastično, česar pa James očividno ni čutiL -r- Ali bo še danes napočila ta ura? je vprašal drgetajoč od razburjenja, — Šedanes boste videli mis Perlo, je odgovoril Glnarle prostodušno, kot da h ttx obljuba zanj docela brez pomena. — Dajte, odidiva in ne izgubliajva časa! Poln nestrpljivosti ie stopil k detektivu m ga note! dvigniti s stola: aH mistra Gingla ni iVio tako lahko zge-niti. če se ie temu Protivila nitkova testna volja. Ne meneč se za Jamesov obup je v novic izvlekel svojo žepno uro. — Cas še ni napočil, ie odvrnil pokojno. Red mora vladati povsod; brez reda ni uspehov. Toda naenkrat brez vidnega povoda %je detektiva minila njegova vesela filozofija in brezbrižnost. Id je toli kačila Jamesa Oldsirvera. Skočil je pokonci, si mrzlično uravnal obleko, resno pogledal mlademu igralcu v oči. si zamišljeno pogladil brado in dejal: — Nu da, mister Oidsiiver! Zdi se mi. da bova kai kmalu na cilju. Nikarite se razburjati nad moio navidezno brezbrižnostjo in še mani nad uiedlji-vun vedenjem! Kaj hočete, taka je moja narava! Vsak poklic ima svoje muhe. Toda verujte mi: kakršnakoli je moja vnaniost, v srco sem dobričina m moji možgani delujejo neumorno po dnevi in r>o noči. Te besede je spremita! z umerjeno gesto, pri tem Da fe ostro motril Jamesa, kakor da mu hoče Doiasmti bogzna kak delikaten problem. Igralec ga je pozorno poslušal in osuplost se mu je risala na obrazu. Počemu ta nenadna sprememba v vedenju? Zakaj se mu ie on ra viče val? Ko je tako razmišljal, je James nenadoma opazil, da je detektiv skrivaj in nemirno pogledava! okrosc sebe. Sko- ro nehote je sledil njegovemu pogledu in oko se mu je ustavilo na majhnem Črnem možičkn obritega, a v gube razvlečenega obraza, ki je sedel v side-caru nekaj metrov od restavranta ter motril pročelje hiše in goste v pivnici. —- On je! je zagodrnjal Gingle z glasom, ki se je čudno skladal z njegovim prejšnjim vedenjem. Da ga je moral vrag zanesti baš sem! — O kom govorite? je vprašal James, ki ie instinktivno zaslutil, da je oni možak v neki zvezi z nenadno de-tektivovo vznemirjenostjo. Jedva slišno ie zamnnral Gingle: — Ne glejte ga! .. Delajte se, kakor da ga ne vidite... Sreča še, da ste preoblečeni. — Zakaj? se je začudil James, ki sta se ga jela polaščati radovednost in nemir. Mar me pozna? Droben usmev ie preletel ustnice mistra Gingla. — To je oni hudič, ki sem vam o njem govoril. O, spoznali ga še boste, prej ali slej! igralec je vztrepetal. Zakaj spomnil se ie besed, ki jih je bil slišal prejšnji večer Big Johnson, »Mož s krinko*, je imel v službi moža. ki ga je detektiv primerjal s samim satanom. Tak oni možic je bil tisti? Vzlic svarilu mistra Gingla mu je pogled uehote zdrkn:! na strahotnega duha. Rekel sem vam že, da ^ Q<9 glejte! je zasiknil detektiv in je prt. S Jamesa, da se je obrnil k njemu. Prokleto! Stvar se utegne sicvr slabo feteči! — On je rorej. je-II? jc silil Jan v svojega tovariša. Tak ta možic jc zli duh Moža s krinko? — Pogodili ste, je mrko od v: mister Gingle. Brez njega bi Big Johnson ue bil pol toliko opasen ... Ali, dovolj ie spraševanja: ni dobro govoriti o njem .. In zapišite si dobro v spomin, kar vam sedaile povem: Ce bol te, da ne bo nepotrebnih zaprek, glejte, da nikdar ne uide najmanjši vzklik presenečenja, kjerkoli in kadarkoli vam pride ta človek na pot Delajte se, kakor da ga vobče ne vidite. Razumete? On ie za vas senca iu nič več... Drugače... S hudičem ni dobro imeti opravka, je energično ponovil detektiv. A zdaj je dovoli besedi. Glejte, pognal je motor! Brž za njim... in ne pozabite na moje svarilo! V resnici se ie side-car jel pomikati Tedajci se je pred restavrantom pojavil avtomobil — isti kakor prejšnji večer. Mister Gingle je vstal, prijel Jamesa za roko in ga odvedel v voz. ^tev. 10 tSCOVENSKI NAROD* dne 14. januarja 1927. Stran 5. pnrrTTinn^^ I u ■«■»■ »| ■ ■ ■ M ■ ■ M ■ u ■ u ■ ■ ■ i< .j, Samo ie dan«s ob 4« popoidnti ..Zene velikih strasti'* Ob pol 8. in 9. uri veliki pustolovni roman V glavni vlog« G«na Manes in H. Denevrleu. .Balkan*! lra, Zagreb Kino ^LJUBLJANSKI DVOR* Tel. /30. POdOl H inX£EOTinmaanDrXDrxin^ h h h nnnnnnrv h u ff h i i h Tnnnnrrr il Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 13. januarja 1927. —U 4. ciklus predavanj umetnostno j zgodovinskega društva. Sedmo predavanje se vrši v četrtek, 13. januarja ob IS. uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. F. Me-se^pei o Zgodovini porcelana iu stekla. (Dijaki popust,) —lj Sestanek volilcev SDS iu NSS z Viča iu Gline se vrši v petek, 14. t. m. ob 8. zvečer pri g. Novaku na Viču. Pridite vsi in pripeljite svoje prijatelje s seboj h Celja —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ie na Ljudskem vseučilišču predaval pri-marij g. dr R a i s p »O nekaterih zastop-irkih naravnega zdravilstva iu propaga-torjih tajnih zdravilnih sredstev v Nem-čiji<. Predavanje ie bilo zelo zariimivo in so poslušalci izvajanjem g. predavatelja z zanimanjem slediK ter mu ob koncu izrazili pohvaiuo priznanje. —c Mestno gledališče. V torek so gostovali člani ljubljanske drame. Vprizorili so Gals\vortnyjevo igro ->Jo37^. Predstava ic dobro izpadla, pač pa bi bi! obisk lahko boljši. — Tekom januarja ne bo v gledališču nobene pi edstave več vsled raznih drugih prireditev. —c Kajevna skupina državnih upokojencev in upokojenk za Celje In Okolico priredi v soboto dne 15. t. m. ob 5. uri popoldne v kluoovi sobi Celjskega doma sestanek svojih članov in članic. Vršila se bedo na sestanku razna posvetovanja, tako glede pGdporne ustanove za smrtne slučaje t. dr. Posvetovanja so važna in je pričakovati, da se jih udeleže vsi polnošte-vilno. —c Občni zbor Sokolskega društva v Celja bo danes zvečer ob 20. uri v društveni telovadnici. —c Plesni veiiček maturantov se bo vršil v soboto 15. t m. v Narodnem domu. —c Zverinjak cirkusa Kludskv je do- še! v Celje na Glazijo. Zverinjak ima čez SO eksotTčnih živali, kakor slona, leve, tigre, leoparde, kače, cebre itd. Muditi se misli v Celju do 23. t m. —c Gozd na sv. Jožeta brlbu je sedaj že skoro popolnoma izsekan. Posekan bo še del na levi strani Kalvarije, dočhn ostane drevje še na parceli za Kalvarijo. —c Ne zavlačujte! Kakor čujemo, b: se imela električna napeljava že koncem meseca decembra napraviti na hrib sv. Jožefa. S tem bi bile preskrbljene \se hiše v doučnem okolišu, kakor tudi samostan z veliko cerkvijo z elektriko. Kakor pa bino zaznali, se je cela zadeva pričela v občinski hiši na Bregu zopet zavlačevati in najbrže še dolgo ne bo ničesar, prebivalstvo pa že zeljno pričakuje elektrike, katero imajo danes že skoro v vsaki boljši va*-i. Torej ne zavlačujte, ali pa vsaj pojasnite, kje je vzrok, da zadeva ne pride z mt^ta. iz Maribora —m Smrtna koša, V sredo, dne 1*J. t. m. je preminul v Mariboru g. Janko Kosan. prof. v p. Pokojuik jo bil fvoje dni vnet narodni delavec ter večletni predsednik Slovansske čitalnice. Pogreb se vrči v petek, dne 14. t. m. ob pol 13. iz hiže žalosti, Maistrova ul 1 na mestno pokopališče v Pobrežju. Zaslužnemu narodnemu bor,: u ohranimo blag tpomiu, prizadetim pa naic sožalje! —m Vlomi v Mariboru ia okolici WD v zadujoui ca^u zopet množe. V noči od nedelje na poiideljek jo doslej neznan zliko-vec s ponarejenim ključem vlomil v gostilno ^Puutigam s v Mlinčki ulici ter odnesi rmlakarici 12.0o0 Din gotovino in nekaj obleke. — Policija je včeraj aretiral« znanega vlomil«! ErLLa, ki je ljil radi tatvino že mnogokrat kaznovan ludi tokrat ima na vesti več tatvin iu vlomov ter je osumljen, da je izvršil tudi vlom v gostilno >Punti-•auii. Zadnje dni je bil zapocfleu pri stavbeniku Nassiinbeniju, kjor je raznim delavcem pokradel obleko v vrednosti 3000 Din. Zasleduje £a pa tudi orozništvo v Črni pri Prevaijah, kjer je izvršil veo goljufij m vlomov. Erti taji vsako krivdo. Izročen Je bil sodišču. —m Carinska a Sera pred Violom sedmorice. Znana carinska afera, ki je dvignila lansko leto v \lariboru mnogo prahu, je pišla sedaj pred Stol sedmorice. Okrožno sodišče v Mariboru jo obsodilo več udeležencev na visoke denarne in zaporno kazni- Na priziv zagovornikov so je te dni pričela pred Stolom ferimorice vzklicna razprava, ki bo trajala- bržkone več dni. To in ono — Krali v generalnem štabu. V torek dopoldne je posetil krali glavni generalni štab, kjer se je delj časa razgovarjai % načelnikom štaba. — Čevlji za orožnike. V notranjem ministrstvu je odobren kredit za nabavo 15000 parov novih čevljev za orožnike. Čevlji bodo naročeni v februarju. — Skupščina inženjerskih zbornic 29. in 30. januarja se bo vršila v Beogradu redna letna skupščina beogradske Inzenjer-:>ke zbornice, na kateri bodo izvoljeni delegati za glavno skupščino vseh inženjerskih zbornic ki se bo vršila začetkom mor-ca v Zagrebu. Po pravnih morajo, biti do 15 marca konstituirane uprave vseh zbor-~:c Na glavno skupščino prispo poleg delegatov iz Zagreba in Beograda tudi dele-gau \z Ljubljane in Novega Sada. — Imenovanje novih učiteljev izključeno. Ker so vse proračunske postavke za sove učitelje izčrpane, je do sprejetja novega proračuna vsako novo imenovanje jkljnčeno. šele ko bo novi proračun sprejet in zbrani podatki o izpraznjenih mestih, bo mogoče govoriti o novih imenovanjih, — Študijsko potovanje beogradskih študentov. Slušatelji poljedeiske fakultete B3 beogradski univerzi prirede za Veliko noč večjo študijsko ekskurzijo po Franciji rn Italiji. — Uradni list št. 5 prinaša med dru-•_]•>! sledeče ra^ia^e- lzpreuiembe in d opol nitve k pravilniku razsodišča ljubljanske burze za blatno in vrednote, k pravilniku o opra vijanju strokovnega izpita za inžeuerje, geodete in geometre, ki se hočejo baviti s pravilno geometersko prakso ter k pravilniku za opravljanje državnih ttrok. izpitov v esorju ministrstva financ. — Nadalje ponaša Uradni list razglas o podaljšanju poli-'ibke ure v Ljubljani in Mariboru. — Izseljeniki, pozor! Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: V Belgiji se nahaja že dalj časa neka sumljiva firma pod vodstvom nekega Nemca VVormasa, ki ima baje svoie pomagače tudi med našimi državljani. Družba je imela tam svojo tajno iz-seljeniško pisarno, ki ie delala posebno italijanskim delavcem mamljive predloge, da :hn v prekmorskih deželah preskrbi dobi >>anosno delo. 2rtve so se morale naj-r-reje naročiti na neki list, za katerega so -znorale v začetku plačati po 100 frankov, k£ snele ko je frank padel, pa ceio 300 frankov. Pisarna ie bila sicer ukinjena, vendar dobivajo italijanski delavci, ki so bili z njo v zvezi, še vedno ponudbe iz Rctterdama. Očividno gre za goljufije, ki ;>od pretvezo, da hočejo pomagati izseljeni-kcm\ izvabljajo od njih denar, potem pa rinejo. Ker odhajajo tudi iz naših krajev cč'ivcl v Belgijo in Francijo, se tem PO-::>m najresneje svarijo pred temi goljufi. — Not gerent okrajnega zastopa v Si. Bistrici. Veliki župan mariborske oblasti je razrešil dosedanjega gerenta okraj, zastopa v Slov. Bistrici Alojzija Pintaria eL njegovih dolžnosti ter imenoval na njegovo mesto Josipa Rajspa, posestnika v Spod. Polskavi, kateremu je prideljen gerentski sosvet — Obrtnike in prijatelje obrtniStv* jpoasarjaino, da potečo v soboto rok za vpis delnic Obrtne banke kraljevine SKS. Kakor se nam poroča, se rok pod nobenim pogo-jesn ne podaljša. Kdor do sobote ne vpi$e vsaj en delež, ne bo imel več prilike dobiti aeiaio ustanove, ki mn bodo gotovo v največjo korist. — Volilni sestanek »Naprednega bloka« za Poljanski okraj se bo vršil v petek 14. t. ni. ob & uri zvečer v vrtnem salonu gostilne pri Košaku na Krekovem trgu. Opo-sarjanta somišljenike, d* se tega sestanka ^ir.esljivo uddeie Govorita nosilca liste gg. dr. Puc ter kandidat g- Ivan Tavčar. — Redna glavna skupščina društva Pravnika*. Odbor društva ^Pravnika* naznanja, da se bo vršila 37. redna glavna -ipičina društva Pravnika ^ v petek, dne 28 fttfc 1927 ob 17. uri popoldne v dvorani .-. 79 "sodne palače v Ljubljani. Dnevni : 1. poročilo odbera, 3. volitve, 3 siučaj-- i. Člani se vabijo, da se skupščine udeleže v obilnem številu. • — Občinski svet v Varaidimi raspu- -cen. Radi nezaupnice, ki mu je bila izrečena na zadnji občinski seji, je župaa mesta Varaždina, Ivan Kovačević. prietaš hrvatske r^derahstiČne strauke, podal demisijo. Kor občinski svet radi tega postal delanezmo :. ga je minister notranjih zadev racpu--i ter imenoval žendarmaerjskega podp^I-uvnika Dušana Dragojlovica iz Zagreba za Kiu-iega kooiisarja. VoliUo bodo r?zpi-v zakonitem roku, L j .ekotn treb — Tdandu Dolnicar f. Kakor «mo že aviU, je 11 t. m. preminul v Ljubljani tovarnar g. Martin Dolnicar, rodom hi obče mama narodne družine Dolničarjevib iz smartna pri Ljubljani. Že od rojstva rahlega zdravja je pokojni sicer večkrat bolehal, v- .ar g«* je smr oa ko-» q pričakovano in • ijrerino ugrrabila žalujoči družini, ko še ni izpolnil niti 48. leta. S svojo uadarje-nostio »n pridnostio se je povzpel uml so us nn^vitelj in sop-.«estuilc dobro uspevajo-če^H tovarniškega podjetja v Ljubljani. Po sv j.-m prepričanja je bil vedno odl«>een na prednjak ter je marljivo sodeloval tudi ▼ - naiui Jh društvih. Posebno Ciril-Metodova I d užh' mu je bila vedno pri srcu. Kot čio v« k je bil odkritega in veselega značaja ter ato pjvsod zelo priljubljen. Tudi reveži bodo lesko pogrešali njegovo zlato srce. Svoj! jruzin? je bil pokojni vsikdar dobor sopr g in oče. — Naj mirno počiva v preranom grobu! Preostalim naše iskreno soža-Ije, njegovi prijatelji in znanci pa naj ohranijo pokojnika v prijaznem spominu. — Jugoslovenska tobačna afera na Poljskem je plod italijanskih niahinacij? iiakor smo že pred par dnevi poročali, prinašajo varšavski listi poročila o nenavadni tobačui aferi, v katero da je zapletena tudi j ugoslo venska monopolua uprava. Glasom teh poročil je naša monopolna uprava od poslala na E'oljsko svojega uradnika Luka čiča z nalogom, da poskusi prodati večjo zalogo tobaka poljski monopolni upravi. Lukačie je baje dobil 2,600.000 Din v svrho podkupovanja odločujočih poljskih uradnikov, če bi se mu akcija posrečila, bi bil OobU v celoti 5 milijonov dinarjev. V beogradski javnosti je ta vest naravnost izzvala veliko senzacijo- Značilno je, da objavlja to vest le gotov del poljskih listov, in sicer ie taki. ki sloje v službi Italije. Zato se splošno sodi, da je cela afera izvita iz trto ter le plod itaiijauskih mahiuacij. V ostalem pa je uvedena uradna preiskava, ki nuj dožene. koliko je na tem resnice. — Popravila orožja iu montiranje daljnogledov Vam napravi najceneje In naj vestne jse puškar F. K- K« i ser, Ljubljana, Sdeoiburgova uL 6. 171/T _ Kos ta Novakovi«? pobegnil. Včeraj je pobogiiil iz beogradske bolnice bivši komunistični poslanec Kos ta Novakovid, ki je bil radi komunistično propagande po zakonu o zaščiti države obsojen na petletno ječo. Pred pravoslavnim božičem je bil radi b»»-lehanja oddan v bolnico, kjer je bil pod strogim uadzonstvom. Kljub temu pa se mu je včeraj posrečilo, da je pobegnil. Policija ga doslej ni mogla izsledili, dasi je izvella pri vseb njegovih znancih hišne preiskave. Kosla Xovakovie je bržkone pobegnil v inozemstvo. — Tatvine v vlakih se v zim stri dobi zopet množe. Ne mine skoraj dan, da bi ne bil okraden kak potnik. Najbolj priljubljena so med železniškimi tatovi one proge kjer se vozijo potniki na daljia potovanja, zlasti od Zagreba dalje. Utrujeni od dolgega potovanja potniki navadno zadremajo. Ta U trenutek pa spretno izrabijo tatovi, ki si že prej izberejo svoje žrtve. Zato je dremanje v vlaku postalo opasno. Veeruj so se v Zagrebu prijavili kar I rije pomiki, ki so jim med vožnjo izginile listnice in vsa ročna prtljaga. Tatovi so običajno oprezni, da jih ni mogoče izslediti, zlasti še, ker ima vsaK svoje pomagače. — Orožje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja- najceneje pri puškami F. K. Kaj ser, Ljubljana. 13 /L — Podružnica Družbe sv. Cirila iu Metoda Litija - Šmartno priredi dne 16. januarja t. I. ob 20. uri *.Svetčev večer«. Na sporedu ie govor, deklamacije fn igra »Županova Micka«. Upamo, da se oddolži vsak zaveden narodnjak STjominu velikega narodnega delavca in pride ta večer v Sokolski dom — Mal položi dar, domu na oltar! — Odbor. 27n — Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori v nedeljo dne 16. t. m. ob 19. in pol Goscljevo komedijo vženitev«. 19n Iz Ljubljane —ij Sprejemi pri velikem župana ljubljanske oblasti dr. Vilku Bakiču odpadejo do nadaljnega, ker bo g. veliki župan uradno odsoten —ij Vladni koai»sar mestne občine g. Anton Mencinger ja v občinsl-rih zadevah odpotvaJ na Dunaj ter je do torka 18. januarja 1927 odsoten. —Ij Mestna občina ljubljanska je položila na krsto pokojnega poslanika in zaslužnega narod, borca dr Otokarja Rybsra lep venec, obenem pa je razobesila na ma gistratu žalno zastavo. Pogreba se ude?eži posebna deputacija ljubijan. mestne občine. —!j V počaščenje spomina dr. O. R>-bafa so darovali Milka za Ciril-Metodovu družbo 500 D;n. dr. Fran Novak, odvetnik, za Jugoslovensko Mai.co 200 Din in rodbina Skuhala-Verbajs 200 Din. —Ij Vseh volilcev za oblastne skupščine v Ljubljani Je 14 0S4. Posamezna voilšča, ki jih Je dvajset, imajo volilcev: I. 805 II. 829, III. 699, IV. 666, V. $48, VI. 476, Via 538. VIL 7*7, Vin 832, IX 512. lX.a 523, X. 873, XI 700, XII. 659 XIII. 769, XIV S75. XV. 693, XVI. 640. XVII. 769, XVIII. 623. —ij Pasja taksa za leto 1937. se mora plačati mostni občini ljubljanski do konca meseca januarja 1927. Nove pasje znamke izdaja popisovafni urad mestnega magistrata ljubljanskega (Mestni trg šu 27.IL, vrata 5L 46). Ljubljanski lastniki psov se opozat-jajo. da se bo s 1. februarjem 1927 zaračunavala zamudnikom pasla taksa v dvojnem znesku. —11 Obrtn»skl sestanek. Zveza obrtnib iadrug v Ljubljani sklicuje za danes, 13. t. nt, ob 8. zvečer obrtnisTci sestanek v salonu hotela Uoyd, Sv. Petra cesta. Na sestanka se bo obravnaval pomen državne obrtne banke za slovensko obrtništvo. Po zadnjiu vesteh se je vpisalo v Srbiji doslej 25.000, v Bosni 9000, v Vojvodini 9000, v Dalmaciji 3500, v S'oveniji 6000 deinic na Hrvatskem 15.000 delnic Te številke kažejo, kako veliko zanimanje vlada za ta obrtniški denaro' zavod. Slovenija nikakor ne sme zaostajati za dragimi pokrajinami. Vabimo vse obrtnike, da se današnjega sestanka zanes^ivo udeleie! —ij Dijaške čepice se pojavljajo že tudi po Ljubljansk h ul;cah, dasi za enkrat še zelo redko in skoro izključno na glavicah koketnlh deklic. Te dni pa bodo učiteljski zbori ljubljanskih srednjih šol v smislu tozadevne ministrske odredbe sklepali v sporazumu s stariši o tem, ali naj se čepice uvedejo obvezno za vse zavode in za vse dijake in dijakinje. Mnenja so zelo deljena in ni mogoče prorokovati, katero bo obveljalo. Ako bodo čepice vpeljane, bo najbrž predpisana ali modra ali pa temnosiva barva. Na čepicah bo označen tudi razred in sicer za gimnazijce in realce s Številkami, za učiteljišča in druge strokovne zavode pa z vodoravnimi vzporednimi črtami. Sta ris« in moška mlad-na se za čepice ne navdušujejo preveč, pač pa iih baje težko pričakuieju mlajše študentke —ij Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani priredi dne 27 januarja t L v veliki dvorani ai Taboru oP 9 dopoldne Sveto-savsko šolsko proslavo Nastopila bo naša šolska mladina in mladina drugih slovanskih bratskih narodov. Vabijo se k tej prireditvi vsi prijatelji mladine. Vstop prost. Zvečer tega dne se vrši istotam že znana Svetosavska beseda s sodelovanjem naših odličnih opernih pevcev In pevk. odnosno kapelnikov. ter s sodelovanjem pevskega zbora -Glasbene Matice* pod vodstvom g M. Hubada Nastopa tudi godba dravske divizije. Začetek ob 20. uri. Vstop k večerni prireditv: proti vab'iu —Ij Volllcl napredivi^a bloka SDS in NSS iz šentpeterskega in kolodvorskega okraja imajo v petek dne 14 jan 1927 ob 8. uri zvečer svoj voHTni sestanek v gostilniških prostorih pri Bončarju na Sv. Petra cesti Pridite vsi fn pripeljite svoje znance in pri ia teli e s seboj! Danes 13 t m ob 8. zvečer pravoslavni Silvester •» koncertom salonskega orkestra v restavraciji ,Liubii. dvor* Pristna izbrana vina Ukusna kuli ma. m SezonsV-j »necnal teta od danes naprej: MORSKI PAJKI Cgrau zievole) • Vstop p?*ost - Odprto do 2 po noči- 85 —Ij Sokol I. ima v soboto 15. t m. ob 20. uri na Taboru v levi stranski dvorani (vhod nasproti vojašnice) predavanje iu nato družaben Članski sestanek. Opozarjamo na tc ppsebej starejše članstvo. — Člani, ki še niso poravnali za preteklo leto vse članarine, na i store to takoj, ker bi jih sicer morali v smislu organizacijskih predpisov črtati —Ij Zgodovina ruske revolucije. Prosvetni odsek Delavske zbornice priredi v ponedeljek, 17. t. m. ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Mestnega doma predavanje o zgodovini ruske revolucije. Predavanje bo spremljalo nad 100 skioptičnih slik. Odslej bo prirejal omenjeni odsek redno vsak ponedeljek skiopt'čna iredavanja. —Ij Zahvala Vsem, ki so nam v boju za obstoj našega Nar gledališča .v Ljubljani s svojo požrtvovalnostjo in plemenitim razumevanjem pripomogli do tako lepe iavne manifestacije pri nedeljskem zborovanju, izrekamo tem potom našo najprisrč-nejšo zahvalo. Obenem pa prosimo, da narn tudi v bodoče ohranijo svojo naklonjenost in nas podpirajo v našem stremljenju za ohranitev naših kuhuruib pridobitev. — Mestni odbor Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. —Ij Prt Šetjakobski knjižnici v Ljubljani Stari trg il ie z včerajšnjim dnem doseglo število vpisanih obiskovalcev 10.000. Knjižnico obiskuje stalno okoli 2000 čitateljev iz Ljubljane in cele Slovenije, rako da je ta naša največja ljudska knjižnica postala prava centralna javna knjižnica za Slovenijo. Posluje vsak dan od 3. pop. do pol 8. zvečer (vsako sredo tudi dopoldne od 10.—12 ure), obsega nad 32 000 knjig v devetih jezikih in je izposodila od svojega obstoja od L 1911 nad en milijon stotisoč knjig. —'j Operetni večer v Sokolskein domu na Viču prirede člani Narodnega gledališča v Ljubljani in sicer v soboto, dne 15. januarja t L Prednašab' bodo razne odlomke s plesi iz raznih operet kakor* Grofica Marica, Terezina, Valčkov čar, Logarjeva Krista in Ptičar. Poleg tega še nekaj shanso-nov in skeč s petjem *Pred sodniio«. Večer obeta biti nadvse zabaven, za to nam jamčijo tudi imena naših opernih ljubljencev, ki sodelujejo na tem večeru in sicer: ga. Vera Balatkova in gg Peček in Povhe. Na glasovir ju jih bo spremljal operni kapelnik g. A. Balatka. Začetek točno ob 20. uri zvečer. Predprodaja vstopnic kakor običajno za vse prireditve Sokola na Viču. Opozarjamo, da se operetni večer vrši le, ako bo zadostna predprodaja. —Ij Redni občni zbor društva državnih pisarniških uradnikov se vrši dne 16. januarja 1927 ob pol 9 uri dopoldne v restavraciji Mikllč poleg glavnega kolodvora v Ljubljani. 21-n —U Plovne vaje železničarjev se vrše od sedaj naprej vsak petek ob 20. uri v steklenem salonu restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. — Prireditveni odbor. 20-n —U Policijski drobiž. Radi pijanosti je bil včeraj aretiran Fran G., radi tatvine pa Fran B. Na direkcijo so prispele tudi sledeče ovadbe: Radi tatvine 1, javnega na-silstva 1, pijanosti in nedostojuega vedenja 1, kaljenja nočnega miru 4, kršitev predpisov prodaje premoga 2, pasjega kon-tumaca 4, nevarnosti izbruha požara 1, izsledenega bivališča 1, vlačusarstva 1 in prestopka cesruo-poiicijskega reda 3L m Otrobe obleke«; Kristoflč-Bocer* Moravski in Češki prete nove poplave tiidrograiični oddelek dež. uprave v Brnu ie bil v ponedeljek obveščen o naraščanju vseh rek na Moravskem. Ker je začelo v torek deževati in ker se led povsod taja. ie nevarnost, da nastanejo na Moravskeni katastrofalne poprave. Reka Jihlava je že prestopila bregove in poplavila vso okolico. Voda je povzročila na polju znatno škodo. Tudi iz drugilt krajev prihajajo poročila o naraščanju rek in pritokov. Dež neprestano nje. Reka Soratka jo narasia pri Jimramovu v enem dnevu na 205 cm. Še večja je nevarnost ponlav na Češkem, kjer so začele vse reke s pritoki rapidno naraščati. Najbolj ie narasla reka Orlica, ki je dosegla Dri Tvništu že 290 cm nad normalo. Ker v bližnjih gorah neprestano dežuje, se ie bati katastrofalne poplave. Tudi v Krkonoših je začelo v torek deževati. Nastalo je izredno toplo vreme in tako se sneg hitro taja. Reka Orlica je dosegla pri AIbrechticah v torek zvečer že tri metre nad normalo. Orlica je prestopila bregove in poplavila vso okolico. V Josefovu je narasia voda 222 cm nad normalo Prebivalstva se polašča panika tem bolj, ker ob tem letnem času niti najstarejši ljudje ne pomnijo poplav. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo v ogroženih krajih večje katastrofe. Tajna davnega umora Koncem maja 1920 so našli v vasi Debrodu v turnanskem okraju na Slovaškem ustreljenega posestnika Mihaela Szakacsa, ki se je malo poprej vrnil z večjim premoženjem iz Amerike. Szakacs je imel razbito glavo. Umora je bila osumljena njegova žena Rozali-ia in njen Uubček Ludvik Somogy, s katerim je živela Rozalija v ljuba vnem razmerju ves čas moževega bivanja v Ameriki. Osumljena je bila tudi mati Ludvika SomosTJa, njesov brat Gustav in piskrovez Kovacs. ki je baje prisostvoval umoru. Vsi osumljeni so prišli pred poroto v Košicah, pa so bili radi oomanjkania dokazov oprosčei^. Čez dve leti so prišli osumljenci na ovadbo neke kmetice znova pred poroto. Oba brata Somogv sta se izselila ta čas v Ameriko in tako jima niso mogli do živega. Pri drugi porotni obravnavi je bila Szakacsova obsojena na osem let težke ječe, njena mati na 6 let pi-skroveza so pa porotniki oprostili. Toda apelacijsko sodišče je obsodbo razveljavilo in odredilo ponovno obravnavo, ker se navedbe prič niso povsem vjemale. Tako je prišlo do obnovitve procesa in obe ženski sta bili oproščeni. Kmalu nato se je oglasil iz Amerike Ludvik Somogv, ki je bil po javnem mnenju pravi morilec ter vložil potom svoiega odvetnika tof^& proti kmetici Martovi radi krivega pričevanja. Toda obe instanci sta tožbo odklonili, kljub temu je imel Ludvik Somogy toliko w>gnma, da se ie vrnU v domovino. Oblasti so za takoj po povratku aretirale, ker je imel na vesti Še druse zločine. Preiskava se vodi proti njemu glede umora v Debrodu in tako ni izključeno, da pride do četrte porotne obravnave. Policiji se je namreč posrečilo ugotoviti, da je Ludvik Somo-gy nekemu tovarišu v Ameriki umor priznal, na kar ga je tovariš ovadil sodišču. Soniogvja iti njegovega brata so ameriške oblasti na podlagi te ovadbe aretirale. Ludviku se Je posrečilo pobegniti iz zapora, Gustav se je pa v samotni celici obesil. Poleg tega je slovaška policija ugotovila, da je Gustav Somogv informiral o bratovem zločinu svojo ženo. ki jo je pa svak ves čas teroriziral tako, da si ni upala nastopiti proti njemu kot priča. Tudi v vasi Debrodu so se oglasili ljudje, ki so jim znane nekatere podrobnosti zagonetnega umora. Toda tu je nastal začarani krog, ki utegne preprečiti končno pojasnitev strašnega zločina. Med vaščani se ie namreč raznesla vest, da preti smrt vsakemu, kdor kaj ve ali izve o zagonetnem umoru. In ljudje trdno verujejo v to vražo. Njihovo lahkovernost podpirajo nekateri slučajni dogodki, ki so na videz v zvezi z umorom posestnika Szakacsa. Tako je umrla mati umorjenega kmeta, v Ameriki se ie obesil Gustav Somogy, umrl je piskrovez Kovacs, dalje učiteli Antonin Bania, učitelj Let-rai iu župnik bližnje fare, kateremu je pripovedoval o umoru učitelj Barna. Tako so ljudje prepričani, da o zagonetnem umoru nihče ne sme govoriti, sicer ga čaka neizogibna smrt. Žrtev čarlstona * Najnovejši moderni in eksfotični plesi, posebno Čarlston in blek-botu so precej naporni in zelo utrudijo plesalca. Pretirano izvajanje čarlstona je že marsikaterega vneiega Htesalca iu plesalko pognala v prezgodnji grob. Zc lansko leto so listi poročali o številnih žrtvah, ki jih je zahteval čarlston, zdai pa poročajo zopet o dveh novih slučajih. Na Novega lera dan je 35-letna miss Liliau Goose iz Londona izredno mnogo plesala. Ko se je pozno zjutraj vrtii-la domov, jo hipoma občutila hude bolečine v prsih in ko so pozvali zdravnika, je v njegovih rokah umrla, ne da bi ji mogel nuditi pomoči. Podlegla je notranji izkrvavitvi, ki jo je povzročil prehud napor pri plesu. Slrčen slučaj se je primeril te dni tudi v Alborgu na Danskem. Že 66 let stara vdova Nielsen je strastno ljubila čarlston in je cele večere žrtvovala eksotičnemu plesu. Po neki veselici preteklo soboto se ie vrnila domov in izjavila, da še ni doživela tako lepega in srečnega večera. Nenadoma pa se je zgrudila na tla. Zadela jo je srčna kap, tudi radi prevelikega razburjenja pri čarlstomt. • i X Plaz v gorah. V bližini Boic&na na Južnem Tirolskem se je te dni utrgal velik plaz, ki je zasul tri turiste. O usodi ponc* srečenih ni znano ničesar. X Smrt Sturgkhove žene. V dunajskem azilu za starce v VVahringu je te dni umrla žena proslulela avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stth-gkha. Po umoru svojega moža je zblaznela, tako da so jo morali oddati v hiralnico* kjer je sedaj sklenila svoje žalostno življenje. Stran 4. tSCOVENSK! NAROD* dne 14. januarja 1927. Stev 10 *M. Zamik: Narodni mučenik Pepe Škrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. Uvod. «V starosti 55 let je prošli teden v ileželni bolnišnici preminul, skoro po* zabijen, gospod Josip Škrjanc, znani narodni mučenik. Podlegel je zavratni bolezni, katero si je nakopal po avstrij* skih ječah. Naj sladko počiva v grudi domači; večnaja mu pamjat!» Žalostna novica, sestavljena po pras vilih predpotopnega časnikarskega ši* meljna (equus stampae fossilis), je stas la črno na belem v novem političnem tedniku, katerega je pognalo na dan solnce svobode po svetovni vojski. Tednik je še vedno izhajal, dasi je bilo že 10 mesecev, odkar je stara monarhi* ja razpadla. Vzdrževal ga je član po* slovnospolitičnega omizja, hoteč se na ta način menda iznebiti krivičnega de* narja, zasluženega v pravkar preteklih letih. Specijaliteta lista je bila žigosa* nje narodne mlačnosti in pozabljivosti. Le slučaj je bil, da je branil tudi pri* vredne koristi skupine, kateri je nače* loval nesebični vzdrževatelj lista. Ured* ništvo, sotrudnike in korektorja je združeval v sebi gospod Aluha, ki je v četrti šoli trikrat padel, potem pa šel med prostovoljne strelce. Će je bil za* držan, ga je v časnikarstvu zastopal tiskarniški meter. Tako je bilo tudi tedaj, ko je začel mučenik Škrjanc na Studencu pod Ljubljano blagoslavljati obstoječo sol* zno dolino. Muhi se je večkrat zrne* šalo, odkar je pri prostovoljnih strel* cih dobil živčni šok. To se je bilo zgo* dilo na Krasu in ponoči. Strelec Muha je drhte planil iz sna, kajti razlegalo se je tik za njim silno rjovenje, iz kate* rega je čisto jasno razločil klicanje oAvanti Savoia!». V resnici je bilo pa samo riganje lačnega oslička, ki je v so.dcih prinesel pitno vodo za moštvo. Radi tega šoka je moral Muha od časa do časa na oddelek VII. deželne bolnišnice, kjer popravljajo kratke sti* ke na živcih. Če se jih pa ne da, poši* Ijajo pokvarjence še par kilometrov naprej, tja doli, kjer imajo vsa tolažila, od prijaznega, dobro obzidanega parka do mokrih rjuh in gumijastih celic. Tam si je Muha ogledal slučajnega sose* da Škrjanca in od strežnika izvedel, da je bil med vojsko nekaj zaprt radi ne* previdnih besedi. Škrjanc sam je o tem vedno govoril, ko je bil še nekoliko pri navesti. Bile so nezaslišane storije. Aluha pa je iz previdnosti zabeležil le splošno dejstvo in se z ono notico legi* timirai, da je za urednika zopet popol* noma sposoben. Notice bi radi male naklade lista Javnost gotovo ne bila opazila, če bi ne bilo rodoljubnih starčkov. Tak časti* vreden starejši rodoljub se je ob četr* tinki cvička dolgočasil v krčmi, za njim pa je visel oni politični tednik. Posegel je po njem, prebral tudi vest o Skrjančevi smrti, obrskal pepel z vržinke in se za* mislil. Potem si jc poveznil na redke lase vojno grozoto, ki jc do leta 1914. lahko veljala še za star klobuk, ter jo mahnil naravnost na ljubljanski rotovž. rVsak rodoljub, če ima kaj važnega in domorodnega, jo pri nas mahne na rotovž. Dognal jc najprvo, da ljubljanski £j agistrat o škrjancu in njegovem mu* ee,ništvu ničesar ne ve. Sramota je za občino, da se skoro nič ne briga za na* še zaslužne može. Drugače bi n. pr. tudi ne bilo razumeti, čemu imamo v Ljubljani še vedno ulico, ki je imeno* vana po nekem Beethovnu. To je bil gotovo kak star nemškutar in predsed* nik Kranjske šparkase. Nemudoma bi bilo, je tirjal moža* kar, osnovati odbor za Škrjančev spo* menik, čim bodo zbrani podatki o nje* govem mučeništvu. O važni zahtevi je bil sestavljen zapisnik, kolacijoniran, ekshibiran, indiciran in dodeljen neke* mu mestnemu uradniku v reševanje. Akt se je tekom par let sam rešil. Nihče ni prav vedel, kje in kako bi ga načel, predlagatelj pa se je medtem preselil tja, kjer ga je slavni Škrjanc.že težko pričakoval, da se mu osebno zahvali. Zapisnik je obležal nespoštovan na po* lici okna, kamor je poletno solnce pri* pekalo s tako vnemo, da se danes ne da ničesar več razbrati, kar jc stalo na razpadajočem papirju. Povedati pa hočem, kaj je rodoljub predlagal v pridobitev denarja za spo* menik. Prvič velepriljubljene cvetlične dneve, vsako nedeljo, po vsej Sloveniji. Saj ljubljanska nedelja brez nogometa in cvetličnega dneva ni popolna. Pij a* nost namreč cvete tudi od ponedeljka do sobote in ni za nas praznična poseb* nost. Dalje efektno loterijo, pri kateri lahko zadeneš živega konja z vozom vred. To je jako razveseljiv dobitek, če si n. pr. mal uradnik s 7 otroki in služiš v Lendavi, tvoj konj te pa v Ljubljani čaka in hoče celo zobati. Zato so take loterije skoro še bolj priljub* liene kakor cvetlični dnevi. Potem so bile še naštete telovadne in glasbene akademije, javna predava* nja in pa prispevki «naših» denarnih zavodov, t. j. tistih, s katerimi ni imel plemeniti rodoljub vse življenje nobe* nih poslovnih stikov. Vso tehnično stran prevzame ljubljanski magistrat pod vodstvom županovim, kateri bodi tudi predsednik Škrjančevega odbora. Take akcije, kakor si jo je zamislil, imenujemo «delovanjc». Ž njimi si «iz* tečeš» zaslug za narodno stvar in po* staneš sam imeniten s pridevkom, da si «požrtvovalen®. Tako bereš o sebi v listih, kedar postaneš 50. 60 ali 70 let star; žalostno zate pa je, da tega ne moreš več sam brati, kedar umrješ. Takrat je tvoja slava najdebelejša. Če bi se bil rodoljub tedaj obrnil do mene, bi mu bil vedel o pokojnem Pepetu Škrjancu povedati to in ono. Toda namenoma sem se potuhnil, če ne bi me bila zadela neizbežna čast, sesti v Škrjančev odbor in ©delovati«. Jaz sem pa skromen in se povrhu tudi vseh odborov in sej zelo bojim. Zlasti še, če so ženske vmes. ki znajo druga mimo druge govoriti po več ur, dokler neki moški, ki mu pravimo tajnik, ne izgubi potrpljenja in ne konstatira po napisanih 5—6 vrsticah, da se je tole in tole sklenilo in ne obljubi, da bo vse tudi sam izvršil. Potem še pol ure od seje odhajajo, meneč se o novih klo* bukih in občudujoč lastnoročno veze* nje na bluzah prijateljic.(«Ali si videla tisto štikarijo? Kakor maškara izgleda ž njo!»). Smatram za svojo narodno dolžnost, da zberem na tem mestu vse, kar vem o pokojnem Škri:ucu. Vnaprej pa orJ* klanjam čast, da bi me radi tega kdo vštel med domače zgodovinarje in me v kaki reviji nappdel. Ne! Hočem le oteti pozabi jen ju gradivo, iz katerega lahko pozneje črpajo oni, ki streme za habilitacijo na nisi univerzi. Tem tudi prepuščam, da Škrjanca morebiti ka* korkoli razkrinkajo. Kajti če naj bo gotova doba našega doraščanja znan* stveno pravilno obdelana, je treba, da se mož tiste dobe nikakor ne pohvali preveč. Nego je glavno, da se jih raz* krinka in podčrta vse, kar ne more bu* diti posmrtnega spoštovanja. Drugače je zgodovinar premalo originalen in njegov spis netečen kakor mlečni riž brez cimeta. (Dalje prih.) Gospotforsiuo Dohodnina v Sloveniji 1.1926 Delegacija ministrstva financ objavlja uradno, da izide dne 13. t. m. v Uradnem listu št. 4 ex 1927 statistika v Sloveniji predpisane dohodnine za leto 1926. Iz te statistike je razvidno, da je bilo v letu 1926 v Sloveniji 31.200 dohodninskih zavezancev, ki so imeli skupaj 431,742.000 dinarjev čistih dohodkov. Od teh dohodkov dobi država na davku .... 20,480.285 Din na 10% povišku .... 291.327 » na 15% povišku .... 420386 » na edinstvenem drž. pribitku 17,907.072 » na 30% izrednem pribitku . 11,729.721 » skupaj torej 50,828.791 Din t. j. okroglo 50.830.000 Din ali v odstotkih izražeeo 11.7 % od ocenjenih dohodkov. Predpis dohodnine poviškov iz držav« nih pribitkov znaša: za mesto Ljubljana 13,074.000 Din ali 25.7 Ve, za avtonomna uvesta: Celje, Mari* bor, Ptuj S.150.000 Din ali 16 %; za Prek. murje 1,674.000 Din ali 3-3 %; za vso ostalo Slovenijo 27,932.000 Din ali 55 %. Skupaj torej 50.830.000 Din, t. j. 100 % od celo* kupnega predpisa. •i —g Stanje ozimine. Poljedelsko mini= strstvo je zbralo podatke o stanju ozimine v decembru. Ker je bilo vreme v mnogih krajih toplo, a sneg . malo ali nič, je ozi* mina preveč zrastla, tako da se je bati. da pozebe. V decembru je preživela ozimina zelo težko fazo. ki utegne slabo vplivati na žetev. —g Seja beogradske trgovske zbornice. V torek se je vršila seja beogradske trgov* ske zbornice, na kateri je bil določen dnev* ni red plenarne seje, ki se bo vršila dne 31. januarja in 1. februarja. Na plenarni seji se bo razpravljalo v prvi vrsti o davku r.a poslovn: promet Spomladi se bo vršila v SplitL redna glavna skupščina naših gospos darskih zbornic. V svrho določitve dnev* nega reda se bo vršila koncem januarja v Beogradu konferenca vseh zainteresiraLiiii zbornic. Na seji je bilo prečitano tudi pi* smo novega prometnega ministra, ki pro-»i beogradsko tn'oviko zboruco, naj mu pri« skoot na pomoč v borbi proti vsem Bepra* vilnos im v našem prometu. —Z Trgovinska pogajanja s Turčijo. Na poziv trgovinskega ministra morajo v^i naši izvozniki iz Turčije odnosno uvozniki v Turčio najkasneje do 20. januarja sporočiti zagrebški trgovski zbornici, katere vrste blaso so uvažali odnosno izvažali iz Turčije. Obenem naj navedejo, kakšne ovire so imeli pri trgovskih stikih s Turčijo-Ti podatk} so potrebni za trgovinska pogajanja s Turčijo, ki se bodo kmalu začela. —z Amandman1 generalne direkciji' vod. Ker niti v novem proračunu ministrstva javnih del, niu v prejšnjih proračunih n i za generalno direkcijo zadostnih kreditov, je generalna diiekcija zahtevala amandmane, da bi mogla dovršiti v svojem področju vsaj najnujnejša dela, zlasti popravilo škode, povzročene po letošnjih poplavah. — «ITO boljša. zobna pasta naj- KuT Darujte za dijaške kuhinj Vsled neizmerne boli potrti javljamo v svojem imenu in imenu vseh ostalih sorodnikov vsem znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni, predobri sin, mož, oče, tast trn dr. Otokar Rybaf pooblaščeni minister in poslanik 12. januarja 1927 ob 19. uri zvečer po kratki^ bolezni v 62. letu svoje starosti za vedno za-tisnil ^svoje blage oči. Čas pogreba bo razviden iz objav v listih. Beograd, Ljubljana, Pariz, Praga, 13. januarja 1927. Emilija Rybar roj. Mahorčič, mati Zinka Rvbar roj. Kastelic, soproga Stanka, Nevenka, hčerki Dr. Vladimir. Miloš, Dušan, Miran sinovi Rea Rybaf roj. Elsbacher, sinaha Starešinstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza obvešča vse brate in sestre, da je naš zaslužni in vzorni brat dr. Otokar Rybar podstarosta bivše Slovenske sokolske zveze, starosta bivšega Sokolskega društva v Trstu in Jugoslovenskega Sokola v Parizu, umrl v Beogradu, do zadnjega diha zvesto služeč blaginji naroda in domovine. Slava njegovemu spominu! — Zadnji mu bratski pozdrav: Zdravo! V Ljubljani, dne 13. januarja 1927. 2 ali 3 gospode sprejmem na hrano in v zračno stanovanje. — Naslov pove uprava «S1. Naroda*. 81 Zaloga pohištva! Vsakovrstne moderne spalnice in drugo pohi* šrvo nudim po najugod* nejših cenah. — Andlo* vic Matija, ^j-rbljana. Vidovdanska cesta 2 93 Galoše popravlja po potrebi ta ko j — Lovro Breceljnik, Ljubljana, Vidovdanska cesta 2. 84 Enodružinsko hišico z lokalom in prostim sta« nevanjem na prometnem kraju v mestu ali na pe* riferiji mesta — kupim takoj. — Ponudbe z na» vedbo cene pod «Pro* merni kraj/87» ia upravo «SIov. Naroda». Mlad gospod s stalno službo išče Din 3000 posojila proti pri* mernim obrestim ter me= sečnim vračilom po 500 Din. — Ponudbe pod «Nujno posojilo/91» na upravo «Slov Naroda*. Opremljeno sobo s posebnim vhodom od* dam solidnemu gospodu. — Ponudbe pod «Din 400 90» na upravo «SI. Nar.». Gospodična, ki je dovršila z dobrim uspehom trgovski tečaj, išče stalno službo pri večjem podjetju. Zrno* ž na slovenskega in nem« škega jezika, stenografi: ie, strojepisja te* vseh pisarniških del. — Po* nudbe pod «Dober uspeh 89» na upravo «SI. Nar.». Ondulacija vodn? ondulacija. striže* nje. barvanje las, mani* kura — najt "neje se iz* vršuje w damskem salo* nu — «KELŠIN». Ljub* liane, Kopitarjeva al. 1. Prazno sobo (večjo) s posebnim vho* dom in električno raz; svetljavo — išče miren zakonski par. — Ponud* b-t pod aPrazna soba/45» na upravo «SIov. Nar.». Pekarna U ZAGREBU u središtu grada sa 2 peći. veoma dobro uvedena sa do'mm mušterijama, sa lijepim lokalom, inventarom, telefonom itd. te sa lijepim t* ugodnim stanom od 2 sobe i svih nuzprostorija prodaje se veoma po* voljno, a daje se eventu. alno i pod zakup uz k a u* čiju. — Upite pismeno i usmeno slati na adresu: Pekarna Orrouš. Zagreb, Petrin iska ul. 61. 67 Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije Drag. R. Kolaković BEOGRAD m-j prodaja na veliko 'n malo. Najbolje urejena poslovnica te viste. Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemu brezplačno. VAŽNO! VA2NO! Dame, pozor I Pouk krojenja in lastne* ga izdelovanja oblek za šivilje in dame. katere nimajo časa čez dan, bo v popoldanskih in večer« nih urah in se prične dne 17. januarja 1927. — Sta* ri trg št. 19. »KROJNO UČILIŠČE»» Ljubljana. 66 □ □ □ □ □ □ □ Oivane. otomane, zimnice, žitne nložke, garniture ' največji izbiri m v njiceueiseir nakupu dobite pri tvidlci Rudolf Sever Ljubljana, Marijin Ug i nasproti frančiškanske cerkve 187 1 g n □ □ H r D '■juum nmmrxprxmcc Kupuje: za nogavice -- * Ponudbe na: Gorički, ZAGREB, Gajeva 49 88 Oskrbnik Isce službo na večjem posestvu ali graščini. — Ponudbe pod «Oskrbnik 47» na upravo «Slovcn* skega Naroda«. OCARINJENJE ✓sen uvoznih, izvoznih tn tranzitnih pošiljk oskrbi nitru-skrbno in po najnižji tarifi Raj ko T u n k , carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po mem deklariranega blaga «n vse intormaciie brezplačno. Urejuje; Joap Zopts&& «■ Z* cNarodoo * f ran Jozetfck, •» £• tosrntot 44 ti§u; Qtoo Ctutetgf, — Yai ? Ljubljani. 12