Leto 1872.
lil
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 16. aprila 1872.
44.
Postava od 30. marca 1872,
da se srebrnega drobiža da še za 715.121 gld. 10 kr. kovati.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
Finančnemu ministru se daje oblast, srebrnega drobiža za 713.121 gld. 10 kr. po določilih postave od 1. julija 1868 (Drž. zak. št. 84) nakovali in mej ljudi dati.
Za šestine z letnico 1848 in 1849, ki so prišle v blagajnice ali Še prihajajo, sme se v zmislu člena IV postave od 1. julija 1868 (Drž. zak. št. 84) novi drobiž samo še kovati, kadar skupna vsota šestič, odkupljenih v blagajnicah tistih kraljevin in dežel, katere »o zastopane v državnem zboru, preseže 18,200.000 gld.
Člen 11.
Zvršiti to postavo se naroča linančnetnu ministru.
V Budimu, dne 30. marca 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Pretiš	s.	r.
(SUmoImI.)
às.
Postava od 3. aprila 1872.
kako je služni čas, kar se ga je prebilo na kaki avstrijski tehnični visoki učilnici, všteti ob
prestopu na kako vseučilišče.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• I-
Ob odmerjâvanji sč zakonom od 9. aprila 1870 (Drž. zak. št. 45) ustanovljenih peter,detnih prikladov rednim vseučiliškim profesorjem naj služni čas, kar ga je kdo za rednega profesorja prebil na taki tehnični visoki učilnici, ki jej troske zalaga država, tako bode vštet, kakor da ga je prebil na kacem avstrijskem vseučilišči.
Isto določilo velja o složnem času na drugih tehničnih tuzemskih zavodih, kolikor jih je po njihovi uredbi smatrati za visoke učilnice ter se z rednimi profesorji ob državnih troskih zalaganih tehničnih visokih učilnic polne vzajemnosti drže vsled njih vzdržateljev izrecila, katero so storili vladi.
§• 2-
Ministru uka se naroča, ta zakon zvršiti.
V Budimu, dne 3. aprila 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Stremayr	s.	r.
à
Postava od 3. aprila 1872,
o zalaganji troškov visoki učilnici za zemljedelstvo na Dunaji.
8 privolitvijo obeh zbornic Mojega državnega zbora ukazujem tako :
§• I-
Vsi razhodki v napravo in vzdržavanje samostojne visoke učilnice za zemljedelstvo na Dunaji se zalagajo iz državnik novcev (denarjev.)
§. 2.
Ukazoma je treba število učnih stolic ustanoviti z ozirom na najvišje strokovno-znanstveno izobraževanje takih poslušatcljcv, kateri so si pridobili dr/lavno-veljavno svedočbo zrelosti, in z ozirom na samostojno znanstveno preiskovanje; a to število bodi utesnjeno v glavne stroke in v tiste podlogo daj oče in pomočne stroke, katere sc po ostalih Dunajskih visokih učilnicah ne razlagajo ustrezno nameram, zgorej omenjenim.
§• :r.
Redni profesorji, katerih število se določi po potrebi glavnih strok , dobivajo v p*'r| stopinji svoj1’ plače po 2.500 gld. avstr. velj. po trdni uredbi (sistemi.)
§• 4.
Ta trdna plača se bode vsacemu v §. 3 omenjenih profesorjev vz viša vala do 28. leta te službe vštetno za 200 gld. konci vsakih pet let (peteroletni prikladi ali priboljški), v katerih za rednega profesorja prebode na visoki učilnici za zemljedelstvo, eventuvalno tudi pred vstopom na to učilnico prebode na kaki drugi visoki učilnici, ki jo vzdržuje država.
Do omenjenih peteroletnih prikladov daje isto pravico tudi složni čas, kar bi ga kdo za rednega profesorja prebil na taki visoki učilnici, katere država ne zalaga, kolikor je namreč ta učilnica vsled njenih vzdržateljev izrecita, katero so storili vladi, v polni vzajemnosti z rednimi profesorji visokih, ob državnih troskih zalaganih učilnic. Na služni čas, kateri bi ne ustrezal tem »vetom, gleda se edino tedaj, ako hi s posebnim izrecilom bilo priznano, da ga je všteti zaradi povikšila v plači.
§ 5.
Opravilskega priklada rektor, katerega izvoli celokupni zbor profesorjev, dobiva po 600 gld. ; dekani, katere izvolijo posamezni odsčkovi (sekcijski) zbori, dobivajo vsak po 300 gld. opravilskega priklada.
§. 6.
Prcizredni profesorji se postavljajo ali brez plače ali s plačo, kakoršna se jim določa oh vsacem slučaji posebe.
§. 7.
Redni profesorji te visoke učilnice dobivajo po 400 gld. stanarine, a s plačo postavljeni preizrčdni profesorji po 300 gld. stanarine.
§. 8.
Kako je ob doslužbi delati z učiteljskim osebjem visoke učilnice za zemljedelstvo, to se je držati zakona od 9. aprila 1870 (Drž. zak. št. 47.)
§. 9.
Izimkoma je moči posameznim profesorjem pritegniti večje prejemke, nego so po trdni uredbi, ter poleg njih še druga polajšila.
§. 10.
Redni profesorji visoke učilnice za zemljedelstvo so v VI., a preizrčdni v VII. dijetnem razredu.
§• H-
Ukazoma se prejemki ustanove takim docentom, pristavom in pomočnikom, kateri dobivajo nagrado, ter tudi upravnemu osebji.
§. 12.
Razhodki za upravljanje, za učila, demonstracije, izgrede i. t. d. zalagajo se po mer •inančnega zakona, kakoršen se naredi vsako leto.
f. 13.
Ta zakon zvršiti se naroča ministru poljedelstva in ministru uka.
V Budim», dne 3. aprila 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Stremayr s. r. Chlunieeky ». r.
28 *
47
Ukaz ministra za bogočastje in lik od 5. aprila 1872,
o sposobilnih učiteljskih svedočbah za srednje učilnice, katere domačinci kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, pridobili so si zunaj teh dežel.
Domačinci kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, morejo se sposobilni učiteljski preskušnji za srednje učilnice praviloma veljavno udati samo pri taki preskuševanjski komisiji, katera je v teh deželah.
Sposobilne učiteljske svedočbe za srednje učilnice, katere so si ti domačinci pridobili od kake vnanje preskuševanjske komisije, v svojo veljavnost potrebujejo, da jih potlej pri-pozna minister uka.
Streinayr s. r.
48.
Postava od 10. aprila 1872,
o napravi lokomotivne železnice iz Gorenjega Štirskega v Salcburg in v severno Tirolsko.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Vlada se pooblašča, lokomotivno železnico od Setzthala pri Črminjah v stiki sč železnico, slovočo po cesarjeviči nastolniku Rudolfu, čez Radstadt v Bischofshofen ter od tod po Pongau-u in Pinzgau-u čez Saalfelden in sv. Ivan na Tirolskem v Wörgl v zvezo sč severno-tirolsko črto južnoželezničnega društva, ter tudi od Bischofshofen-a v Halleiu v stiko s Halleinsko-Salcburško železnico, katera treba da se odkupi, ter s to vred v zvezo sč železno, po cesarici Elizabeti slovočo cesto v njenem Salcburškem kolodvoru, ali zvršiti ob državnih troskih, ali jej zvršitev ugotoviti s podarjenim dopuslilom po uvetih tega zakona (člen II, III, IV, V, VI, VII); ako bode zadnje izmej obojega, .pooblašča se vlada, železnico oddati ali v celoti ali razkosano v posamezne dele.
Člen II.
Ako se podari dopustilo, sme se za to železnico in z njo vred za železnocestni, javnej vožnji že izročeni Halleinsko-Salcburški kos, katerega treba da koncesijonar odkupi, od države povprek na miljo zagotoviti poroštvo o 54.400 gl d. — petdeset in štiri tisoč štiri slo goldinarjih avstrijske veljave v srebru, a nc več, letnega čistega dohodka z razdolŽn» letnino vred na ves čas dopustila, in to tako, da, kadar bi letni čisti dohodek ne dosegi zagotovljene vsote, doplača državna uprava, kolikor bi nedostajalo (manjkalo.)
Poroštvo, na podlogi resničnih troškov od delanja, kateri naj se dokažejo — k nj'in spadajo tudi razhodki v dobavo novcev in vmesne (interkalarne) obresti — določeno ° čistem dohodku z razdolzno letnino vred od uporabljene glavnice za delanje naj v moč stop1 tist dan, katerega se vožnja prične po vsem železnocestnem kosu; a tistim železnocestni»'
kosovom, po katerih se je bilo že poprej voziti jelo, naj po razmerji miljskega Števila na vožnji izročenem kosu s celokupno železnocestno dolžavo v moč stopi takoj, kadar začeta vožnja po teh kosovih že napravi nepretrgano tozemsko železnocestno zvezo mej Setzthalom ali Halleinsko-Salchurško črto z ene strani a z druge mej Wörglom.
Člen III.
V z vrše vanje člena II naj veljajo ta določila:
1. Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se v razdolžbo glavnice obrača tista vsota, katero določi državna uprava po razdolžnem črteži, ki ga sama potrdi, vsled katerega se izdana glavnica izplača v tistem času, dokler bode trpelo dopustilo.
2. Doplačilo, katero bi državno upravo morebiti zadelo zaradi prevzetega poroštva, naj se vsled storjenega pretresa vpoloženih dosvedočenih letnih računov v izplačo odkaže tri mesece potem, kar so bili vpoloženi.
A državna blagajnica bode tudi poprej delna odplačila v odkup doteklih delnic in obligacijskih kuponov po potrebščini, dognani na podlogi preudarka o dohodkih, dajala koncesionarju, kateri bi tega prosil šest tednov predno mine izplačilni rok, a prihranjavala si bode očistek (obračun), storjen na podlogi letnega računa.
Ce dokončna ustanovitev letnega računa, katerega bode vpoložiti najpozneje v treh mesecih potem, ko mine obratno leto, pokaže, da so naprejšnje prejemŠčine bile previsoko odmerjene, naj koncesijonar takoj povrne, kolikor je preveč dobil, in tudi obrestij od tega po šest na sto.
A treba je najpozneje v letu dinj po zvršetku dotičnega obratnega leta oglasiti se za doplačilo od države, ker sicer ta pravica mine.
3. Vsoto, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, smatrati je samo za tako naprejšnje plačilo, ki daje po štiri od sto obrestij na leto.
Kadar čisti dohodek železnocestnega razmrežja preseže zagotovljeno letno vsoto, tedaj je polovico tega prebitka v povračilo naprejšnje prejemščine z obrestmi vred državni upravi takoj odšteti, dokler se vse ne odplača.
Druge polovice tist del, kolikor ga državna uprava odloči po pravilih, naj se shrani v reservnem fondu.
Dotekle obresti je treba plačati, predno so povrnene naprejšnje prejemščine.
Ako bi država imela izterja vati take naprejšnje prejemščine ali obresti, ki do tiste dobe, kadar mine dopustilo ali se odkupi železnica, niso še plačane, odšteti jih je iz one imovine, katera je podjetju še ostala.
Člen IV.
Železnici, zaznamenani v členu I, dovoljuje se oprostitev ud dohodkarme in od kdleč-11 ih (štempeljskih) pristojbin kuponom ter tudi od vsacega novega davka, ki bi se morebiti Postavil s prihodnjimi zakoni, mej delanjem železnice in še devet let od tistega dneva, kate-rega se začne vožnja po železnici, ki jo je zdelati.
Kaki troŠki od notiranja efektov na domačih ter inozemskih borsah, in davki, katere kode po zvršetku devetoletne dobe treba plačevati od podjetja, sinejo se v obratni račun Postavljati mej izdatke ; kar se siče kuponskega kdleka, to nij smčtno.
Od državnih doplačil podjetje ne plačuje dohodkarme.
Se se dovoljuje, da bode prva izdatba delnic in predstvenih obligacij sè začasnimi Voterimalnimi) listi vred prosta kdleka in pristojbin.
Takisto se dovoljuje tudi prostost od pvesnemšcin, ki bi jih bilo	treba	plačati	od	od-
kupljenih zemljišč.
V plačilo kôlekov in pristojbin od vseh pogodeb, vlog In drugih pisem, potrebnih k dobavi glavnice, k delu in opravi železnocestnih kosov sc daje odlog do tistega časa, kadar se vožnja začne po dotičnem železnocestnein kosu.
Člen V.
Železnica, zaznamenana v členu 1, treba da je najpozneje v treh letih od tistega	dneva,
katerega se da dopustilo, dodelana, ter da se do te dobe gotova izroči	javni	vožnji.
O izpolnitvi te obvezljivosti naj koncesijonar državni upravi tako porokuje, kakor sama določi. Ako bi se ta obvezljivost ne izpolnila, more se izreči, da založnma (kavcija) propade.
Spisi in pisma, kar bi jih bilo zaradi tega, naj bodo prosta pristojbin in kdlekov.
Člen VI.
Delanje naj se s ponudbo ločeno od pribave novcev oddaje na podlogi posebnega uve-tdvnika, katerega o tej železnici ustanovi vlada.
Pribava novcev bodi tudi s ponudbo, ter efektom, kateri se izdadč, ustanavlja se najmanjšega izdatnega kursa sedem in osemdeset goldinarjev avstrijske veljave za 100 gld. srebra.
Vse mostove ter vse druge važnejše stavbene naprave in umeteljne stavbe je treba narediti iz železa in kamena.
Člen VII.
Devetdeset let se dopustne dobe postavlja od tistega dneva, katerega se voziti začne po vsej železnici, omenjeni v členu I.
O visokosti vozarme od ljudij in blaga treba, kar se največ more, ozirati se na določila o tarifah stikovâlnih železnic, a o siceršnjih koncesijskih določilih na propise v zakonu od 1. junija 1868, Drž. zak. št. 56, govorečem o uvetih in polajšilih podjetju razmrežja loko-motivnih železnic, katero je napraviti, imenovano „avstrijska severnozapadna železnica.“
Člen Vlil.
Ako bi se ta železnica napravljala ob državnih troških, to se vladi za 1872. leto v delanje dovoljuje založbe tri milijone (3,000.000) goldinarjev avstrijske veljave, In to vsoto je moči dobiti z nezuloženim dolgom.
Člen IX.
Ta zakon zvršiti se naroča trgovinskemu in finančnemu ministru.
V Budimu, dne 10. aprila 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s.	Banlians s.,
Hretis s. r.
à
Ukaz miiiistcrstva notranjih stvar/j od 10. aprila 1872,
o pristojbinah od vojaške pomoči v namere civilnega upravljanja.
Dogovorno s c. in kr. državnem vojnim ministerstvom in z ostalimi udeleženimi osrednjimi oklastvi se ukazuje, da od prvega dneva tistega meseca, kateri pride po razglasu tega ukaza, te izpremčmbe nastopijo v dozdanjem odmerjavanji pristojbin (ukaz od 17. junija 1856, Drž. zak. št. 106) vojaškim pomoenim poveljstvom, pridanim v namere civilnega upravljanja, ter tudi v načinu, po katerem je s te strani treba, da vojaški zaklad dobiva povračilo :
Štabskim oficirjem, odločenim v pomočna poveljstva, odmerja se po 1 gld. 40 kr., a v ta poveljstva vvrščenim kadetom, nadomestujočiin oficirje, po 25 kr. vsakdanjega priklada.
Ostali oficirji in nižji vojskövni organi, ki niso vvrščeni v nobeden dijeten razred, ter tudi vse drugo moštvo naj priklade še dalje dobiva po dozdanji meri.
Za troške, kar jih vojaški blagajnici pride s pridane vojaške pomoči, naj dotični oddelki civilne uprave vojaškemu zakladu dadé povračilo po posebnem očistku (obračunu), in sicer je treba :
a) oficirjem in nižjim vojskovnim organom, ki niso vvršččni v noben dijeten razred, ter tudi moštvu celokupne priklade, a poleg tega
b) brez izimka za vse drugo, kar bi vojaštvo storilo, na novo ustanovljene povprečnine, namreč vsacemu nižjemu oficirju in vojaku, ako je bil iz služeče vojske kacega kraja pridan, po 15 kr., a če je bil vpoklican iz mej odpustnikov, po 44 kr. na dan od vse dobe dotičnega pomočnega poveljstva povrniti iz zaloge dotičnega oddelka civilne uprave; torej se višje povračilo ne more zahtevati, ako bi vojaštvo tudi bilo kaj posebnega storilo.
Zgornja določila se ne raztezajo na nižje oficirje in vojake, rabljene v izterjatev dolžnih neposredstvenib davkov, niti ne na vojaško spremljevalstvo, katero si privzema c. kr. pošta.
Lasser s. r.
■