Bm DOLENJSKI LIST Velika odločitev 94.3 odstotka. Kaj nam pove ta številka? S to številko ne merimo samo formalne udeležbe na nedeljskih volitvah v zvezni in republiški zbor. Ta številka nam pove več: da je toliko volilnih upravičencev v Sloveniji združilo svoje glasove v enotno odločitev za še hitrejši , napredek. Svoje glasove nismo dali samo kandidatom, ki smo jim s tem zaupali, da predstavljajo naše širše interese v. predstavniških telesih, ampak tudi programu Socialistične zveze. S svojimi glasovi smo ponovno potrdili tudi novo ustavo, s katero začenjamo novo obdobje graditve socialistične družbe na višji ravni. Na volitvah smo z udeležbo, kakršne še ni bilo na nobenih volitvah doslej, dokazali vsemu svetu, da smo za socializem in mir. O tem sicer nihče ne dvomi, kdor stvarno presoja naš uspešen razvoj, toda pred mračnimi silami, ki delajo Proti napredku človeštva Kako smo volili v nedeljo Po neuradnih telefonskih poročilih občinskih in okrajnih komisij je bila volilna udeležba v republiški zbor in zvezni zbor v nedeljo precej boljša kot pri zadnjih volitvah 26. maja. Ob 19. uri smo na našem področju v nedeljo zvečer zabeležili naslednje volilne rezultate: •/• volivcev: ORNOMEIJ 1».* METLIKA »3,3 NOVO MESTO 90.2 TREBNJE «».8 BRE2ICE 93,9 SEVNICA °M VIDEM-KRŠKO 90,6 V"okraju Ljubljana j/t vo-Mlo 93,3 odst. vpisanih volivcev, v okraju Celje pa 94,3 °d»t. volivcev. Volivci so z udeležbo znova pokazali visoko državljansko zavest ter potrdili, da je bila izbira kandidatov pravilna. Tudi na našem področju so nedeljske v°Utve povsod potekle v prazničnem vzdušju, o čemer po-»očarao v današnji številki Se Posebej. in proti miru, je treba vedno znova demonstrirati in jim s tem pokazati, kako prevladujoče postajajo sile, ki se bore za mir. Na tej fronti naprednega in miroljubnega človeštva je delež Jugoslavije nadvse pomemben, zlasti še, ker uživa najvišje državno in politično vodstvo tako množično podporo delovnih ljudi. Tako so dokončno oblikovani tudi najvišji predstavniški organi — republiške in zvezne skupščine. Čakajo jih ogromne naloge. Njihovo delo bo olajšano, če bodo globoko zajemale iz zakladnice napotkov in delovnih dogovorov milijonov Jugoslovanov, ki so množično, kakor še nikdar doslej, sodelovali v ustavni in predvolilni razpravi. Temeljne naloge, ki jih je treba uresničevati, se da strniti v eno samo: še hitreje naprej! Delo bo toliko uspešnejše, kolikor bolj bomo zvesti duhu nove ustave, ki mora prežemati vsako odločitev predstavniškega telesa. Delati v duhu ustave — to pa pomeni uresničevati težnje večine delovnih ljudi, saj mora biti izhodišče in cilj vsake družbene akcije človekova osebna sreča. Še- nekaj je treba zapisati: skupščine morajo biti v najtesnejšem stiku z občani. Samo po sebi se razume, da stik ne bo mogel biti tako intenziven kot je bil pred volitvami, ker bo treba delati v skupščini, se poglabljati v problematiko, ki bo na dnevnem redu, sodelovati pri oblikovanju predlogov in podobno. Spet pa se ne bi smelo zgoditi, da bi — kot se je to, žal, rteredko dogajalo v preteklosti — povsem pretrgali stike z volivci, kakor da nimamo do njih nobenih obveznosti. To ne bi bilo samo v nasprotju z duhom ustave, ampak bi škodilo tudi poslancu, ki tako, odtrgan od življenja, ne bi mogel uspešno delati. V takem primeru bi se izpostavljal nevarnosti, da sploh ne bi delal in da bi bil le številka, ali pa bi se pri delu ravnal po lastnih nagibih in težnjah, s katerimi bi kaj kmalu lahko izzval ne-zaunanje občanov, ki so ga volili. 94.3 odstotka — to ni le velik uspeh, ki se ga je vredno veseliti, ampak pomeni tudi obveznost, ki jo bo treba izpolniti. Najlaže jo bomo izpolnili, če se je bomo lotili z roko v roki — volivci in poslanci. S prve seje okrajne skupščine v Ljubljani Preleklo sredo, 12. junija, se je v Ljubljani prvič sestala na sejo nova skupščina ljubljanskega okraja. Sejo je začel kot najstarejši odbornik Alojz Krhlin. Najprej so potrdili mandate izvoljenim odbornikom, ki so jih v o-krajno skupščino izvolile na svojih prvih sejah občinske skupščine; zatem so z javnim glasovanjem izvolili za predsednika okrajne skupščine Ljubljana tovariša inž. Marka Bulca, za podpredsednike pa tovariše dr. Viktorja Damjana, Antona Koprivnikarja in Franca Puharja. Na tej seji so izvolili oz. imenovali tudi organe okrajne skupščine: komisijo za volitve in imenovanja (njen predsednik je dr. Viktor Damjan); mandatno-imunitet-no komisijo — predsednik Metod Brajer; komisijo za prošnje in pritožbe — predsednik Janez Vinkler; komisijo za reševanje pritožb na drugi stopnji (po zakonu o splošnem upravnem postopku) — predsednik Brane Vi- l»rescn\ Nwnč'Jo! — so nam povedali delavci, ko smo jih P0J£JJr8I pri natovarjanju kamiona v brežiški tovarni hodii x PoSilJkB- w J° pravkar nalagajo, odhaja v Za-od ? Nemčijo. Tako naloženi avtomobili dan za dnem UalnfSr izdeUlc «>» postajo v Brežicah, nato pa jih odpe-JO w"ki v svet. Več o Tovarni pohištva preberite na 3. strani današnje številke Predsednik okrajne skupščine inž. Marko Bule potnik; komisijo za uslužben-ska vprašanja — predsednik Edi Klanjšek; komisijo za narodno obrambo — predsednik inž. Marko Bule; komisijo za" odlikovanja — predsednik Franc Puhar; komisijo za štipendije — predsednica Danica Hočevar in komisijo za statut okraja Ljubljana — predsednik ini. Marko Bule. Tovarišu inž. Marku Bulcu, sekretarju bivšega okrajnega komiteja ZKS Novo mesto in kasneje članu sekretariata o-krajnega komiteja ZKS Ljubljana, iskreno Čestitamo ob izvolitvi na novo, odgovorno dolžnost! ■ VREME OD 20. DO 30. JUNIJA Močnejši, ali trajen dež z ohladitvijo pričakujemo okrog 23., 27. in 29. junija. V ostalem deloma do pretežno sončno s pogostnimi krajevnimi nevihtami. Dr. V. M. Vlado Lamut: KOSTANJEVIŠKI GRAD fWIII«IIIIIIJIIII«llllillW DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL — POLETJE 1963 ! PROGRAM LETNIH PRIREDITEV I V KOSTANJEVICI NA KRKI I Ob III. mednarodnem simpoziju kiparjev in prazniku občine Videm- Krško, ki bo 4. julija 1963 SOBOTA, 22. junija' ob 20: Prižig festivalnega ognja In fanfare; Krleža: V agoniji. Najboljša jugoslovanska predstava, ki jo izvede Drama SNG NEDELJA, 23. junija ob 9: Otvoritev razstave starih grafik od XV. do XVIII. stoletja (Rembrandt, Rubens, Dti-rer, Tiepolo itd.) v šolskem poslopju. Originali. Otvarja kustodinja Mestnega muzeja v Celju Milena Moškonova ob 10: Otvoritev retrospektivne raz- \^ stave slovenskega kiparja Ivana Napotnika. Skulpture v lesu. Razstava bo na razstavišču Doma kulture. Otvarja ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani dr. Karel Dobida ob 11: Otvoritev retrospektivne razstave slikarja in kiparja Jožeta Gorjupa na Lamutovem razstavišču. Otvarja akademik prof. dr. France Štele ob 15: Odkritje spomenika pesniku in slikarju Jožetu Cvelbarju na Prekopi, delo akad. kiparja Staneta Jarma ob 20: Nastop pevskega zbora »Jakob Gallus« iz Kočevja v Domu kulture pod vodstvom Miloša Humeka SOBOTA, 29. junija ob 20: Miller: Vsi moji sinovi. Izvaja gledališče PD »Dušan Jereb« iz Novega mesta v Domu kulture NEDELJA, 30. junija ob 16: Smetana: Prodana nevesta. Izvaja ves ansambel ljubljanske Opere. Predstava bo na grajskem dvorišču Slovesen pričetek III. mednarodnega simpozija kiparjev. Po predstavi bo na voljo pečen vol na ražnju, ki ga bo pripravila Mesna industrija Emona iz Ljubljane ČETRTEK, 4. julija ob 20.30: Shakespeare: Kar hočete. Komedija v izvedbi SLG Celje. Predstava bo na grajskem dvorišču zaključena z baklado II. SOBOTA, 3. avgusta ob 20.30: Slovesna premiera zgodovinskega umetniškega filma »Nevesinjska puška«. Predstava bo na grajskem dvorišču ob navzočnosti režiserja in vodilnih igralcev NEDELJA, 4. avgusta ob 20: Literarni večer vodilnih slovenskih književnikov v Domu kulture SOBOTA, 10. avgusta ob 20: Zapolska: »Morala gospe Dul-ske« v izvedbi PD »Lojze Ko-šak« iz Kostanjevice v Domu kulture NEDELJA, 11. avgusta ob 00: Koncert komornega zbora. Izvaja moški pevski zbor lz Celja ■ pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Koncert bo v grajski kašči SOBOTA, 17. avgusta ob 20: Večer opernih arij in baleta v Domu kulture NEDELJA, 18. avgustu ob 20: Bela krajina v pesmi in plesu. Izvaja PD iz Metlike v Domu kulture SOBOTA, 31. avgusta ob 20: Večer jugoslovanskih plesov. Izvaja folklorna skupina »France Marolt« v Domu kulture NEDELJA, 1. septembra ob 17: Slovesen zaključek III. mednarodnega simpozija kiparjev in otvoritev razstave na prostem ob 18: Koncert slovenskega okteta v grajski kašči ob 21: »Beneška noč« na Krki # Vse tri razstave bodo odprte do 2. septembra 1963. Udeleženci prireditev bodo lahko obiskali tudi kiparje na 3. mednarodnem simpoziju FORMA VIVA in Gorjupovo galerijo v kostanje-viški šoli, kjer Je zastopanih 70 slikarjev in kiparjev. — Vstopnice za vse prireditve lahko naročite po telefonu: Kostanjevica na Krki 19. DELOVNI KOLEKTIVI, DRUŠTVA, ORGANIZACIJE: organizirajte v dneh prireditev Dolenjskega festivala izlete v Kostanjevico in na Dolenjsko! Kmetijska zadruga bo nudila v času prireditev pristni cviček, restavracija »Pod Gorjanci« pa bo skrbela za hitro postrežbo! OBIŠČITE LETOŠNJE PRIREDITVE DOLENJSKEGA « KULTURNEGA FESTIVALA! Krvodajalcem v priznanje in toplo zahvalo Kri, dragocena tekočina, ki je vir življenja, je tolikšne vrednosti, da jo je nemogoče preplačati. Naši delovni ljudje jo zato v krvodajalskih akcijah darujejo brezplačno. Vedo, da bo njihova kri reševala življenja ponesrečencev, porodnic in operirancev takrat, ko bi bila zdravniška veda z vso svojo tehniko brez moči. Krvodajalstvo je humanizem v najpopolnejši obliki, saj z delom svoje življenjske tekočine rešuje človek človeku • neznancu življenje. V novomeški občini živi več tisoč krvodajalcev. Vsak teden enkrat prihajajo v skupinah v prostore transfuzijske postaje v bolnišnici in darujejo kri. Letos praznujemo 10. obletnico začetka krvodajalstva pri nas. Občinski od- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Že nekaj dni (ko to pišemo) krožita okrog Zemlje dve novi sovjetski vesoljski ladji — »Vostok 5« in »Vostok 6«, Jastreb in Čajka. Ne samo da sta se ladji približali druga drugi na pet kilometrov, kar je doslej rekord, (Nikolajev in Popovič sta se približala na razdaljo šest kilometrov) in ne samo, da govorijo o tretjem sovjetskem ko-znionavtu, ki naj bi se pridružil dvema v tiru okrog Zemlje, ampak še nekaj: v vesoljski ladji »Vostok 6« leti prva kozmonavtka sveta — Valentina Vladimirovna Terješkova. Tudi Se pustimo vnemar znanstveni in tehnološki napredek, ki ga hkrati izpričujeta in omogočata ti dve novi sovjetski ladji, je dejstvo, da je prva ženska poletela v vesolje, pomemben dogodek. Morda je celo nekaj simboličnega v tem. Ženska bo sledila moškemu tudi pri osvajanju vesolja. Po izjavah številnih fiziologov, biologov in zdravnikov je njena telesna konstitucija celo bolj primerna za prenašanje nenavadnih naporov, ki jih vesolje terja od človeka. 1; • Afera Profumo, ki že nekaj tednov buri britansko javnost in zbuja neznansko zanimanje tudi v tujini, ker vsebuje vse primesi senzacionalnega in človeškega, se čedalje bolj zapleta in hkrati razpleta. Najnovejši razplet je bil v spodnjem domu britanskega parlamenta, kjer je britanski premier Mac-millan odgovarjal na vprašanja in obtožbe voditelja laburistične opozicije Wilsona. Pri glasovanju je Macmillan sicer zmagal. Vlada je dobila zaupnico z večino 69 glasov, toda običajna konservativna večina v sedanjem parlamen- tu je 97 glasov. To pomeni, da se je skoraj trideset konservativnih poslancev vzdržalo glasovanja, kar je zlovešče znamenje. Konservativec Birch, bivši minister, je celo zahteval, naj Macmillan odstopi. In kljub Pirovi zmagi premiera Macmillana v spodnjem domu se bo to zgodilo najbrž v kratkem. O aferi Profumo so začeli prvič govoriti marca, ko je javnost zvedela za glavne »nastopajoče«: rdečelaso Kristi- PRVA ŽENSKA V VESOLJU no Keeler, ki je s 17 leti prišla v London kot skromna deklica, polna ambicij, z enaindvajsetim letom pa postala ena izmed najbolj iskanih dam dvomljivega slovesa v VVest Endu, londonski četrti; za 48-Ietnega vojnega ministra Johna Prof uma, ki je imel razmerje s Keelerjevo; in za dr. Stephena VVarda, 43-letnega osteopata, ki je — po lastnih besedah — pomagal »dekletom nizkega rodu, da so se prilagodile potrebam in težavam sodobnega življenja«. •Obtožnica, na osnovi katere, je bil dr. VVard aretiran, je bolj neposredna in govori o tem, da je jemal denar od prostitutk. Ko so govorice postale preglasne, je neki laburistični poslanec zahteval od konservativne vlade pojasnilo glede Profumovih zvez s Keelerjevo. Macmillan in Profumo sta odločno zanikala govorice in Profumo je celo dobil sod- no odškodnino od nekaterih časopisov, ki so ga »klevetali«. Toda sodu je bilo izbito dno, ko je dr. VVard priznal, da ne samo, da je minister Profumo imel intimne odnose s Keelerjevo, ampak da je take odnose imel tudi pomorski ataše sovjetskega veleposlaništva v Londonu Ivanov, da sta si tako rekoč podajala pri njej kljuko. Ivanov naj bi tudi nagovarjal Keelerjevo, naj skuša dobiti od Profuma kake informacije. Vsa zadeva se je zelo nevarno zasukala. Ivanova so odpoklicali v Moskvo. Profumo je v javnem pismu Mac-millanu priznal in odstopil. Toda afera ki je dobila njegovo ime, utegne povzročiti odstop tudi premiera Macmillana in prispevati k porazu konservativcev na prihodnjih volitvah. * Pred kratkim je ameriška revija »Time« takole opisala obisk . predsednika Kennedvja v glavnem stanu severnoameriškega letalskega poveljstva (NORAD) v Colorado Springsu: »Kennedv je sedel sključen naprej v stekleni kabini, iz katere bi poveljnik NORAD vodil obrambo proti sovražnemu atomskemu napadu. Med električno ponazorjenim nenadnim napadom, ki je trajal 18 minut, je opazoval na zaslonu sledove .bombniških formacij in valove raket iz Sovjetske zveze. ' Bombnike so zaustavili, toda medcelinski izstrelki so kar naprej prihajali in eksplodirali v belih krogih, ko so zadevali ameriška mesta. Neki letalski oficir je zamrmral: »Nimamo sredstva, da bi jih zaustavili.« Po končani vaji je predsednik stopil iz kabine nenavadno resnega obraza« Težave v METALNI V obratu Metalne v Krme-lju naj bi letos naredili za 700 milijonov dinarjev vrednosti. Kolektiv, ki je prerasel iz rudarjev v konstrukcijske ključavničarje in kovinarje, se razen s proizvodnimi težavami bori tudi s pomanjkanjem obratnih sredstev. Ker gradijo največ investicijsko opremo, za katero se investitorjem odpro krediti šele proti koncu leta, ostanejo vse leto brez potrebnih obratnih sredstev. Vsega imajo le 70 milijonov dinarjev obratnih sredstev, koeficient obračanja pa Je v njihovi stroki 2,1 do 2,5-krat na to. Letos je pretežni del NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvet: malih marjetic, ranjalta, Smarnice, bele deteljice, rdeče oe-teljice, bezga, lipe. List: Smarnice, gloga, lapuna, Jetmika, ozkolistnega trpotca, melise Rastline: gladišnika, dišeče perle, krvavega mlečka, melise, po-laja, vodne kreše, grenke ramšele, feniklja, zdravilnega jetičnika. Lubje: češminovlh korenin, Cešminovih palic, krhlike. Korenine: gozdnega korena (angelike), bodeče neže, sladkih koreninic, trobentice, rumenega regrata, cikorije, medvedovih tac, velikega divjega janeža, malega divjega janeža, srčne moči, pekočih kopriv. V naši poslovalnici v Novem mestu odkupujemo tudi sveže Ustje Smarnice in korenine srčne moči. Cene so zelo ugodne. Pojasnila dobite v našem skladišču v Novem mestu, Slakova ulica št. 8. ■ Na letošnjem novosadskem sejmu je Kmetijski inštitut Slovenije razstavil osem novih slovenskih krompirjevih sort. Ta uspeh je inštitutu prinesel zlato kolajno. ■ 25. maja so odprli 33 km dolg odsek avtomobilske ceste med Skopjem in Titovim Velesom. Za modernizacijo cest bodo letos v Makedoniji porabili okrog 7 milijard dinarjev. proizvodnje namenjen opremi za železarno na Jesenicah (400 milijonov dinarjev), izdelavi zapornic za kanal Donava—Tisa—-Donava (200 milijonov dinarjev), preostalih 100 milijonov dinarjev letošnje proizvodnje pa gre na račun manjših naročil. Komunalne banke jim ne morejo pomagati, ker nimajo kreditov za obratna sredstva, kolektiv pa Je zaradi tega v precejšnjih težavah. Proizvodnja, ki je v prvih treh mesecih zaradi hude tirne močno pešala, se popravlja. V juniju bodo, če bo šlo vse po sreči, izdelali okoli 380 ton konstrukcij v vredno- sti 90 milijonov dinarjev. Kvaliteta njihovih izdelkov je po mišljenju strokovnjakov in njihovega matičnega obrata iz Maribora na izredni višini, zaradi pomanjkanja izkušenj pa ne dosegajo najboljšega učinka pri delu. Prekvalifikacija ljudi še vedno poteka. 16. maja so končali tečaj z 41 slušatelji, ki so dobili naziv kvalificiranega konstrukcijskega ključavničarja. V jeseni bodo pričeli z novim tečajem, ki bo štiridesetorici doslej nekvalificiranih delavcev omogočil polkvalifikacijo. Letos pričakujejo več izučenih vajencev (v uku jih imajo 15), pa tudi stiska zavoljo tehnikov, ki jih najbolj p-'manjkuje, se bo počasi omilila. JIRATKL j IZRAZNIH STRANI | i£ - TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Statistika nam ponuja podatek, da je tudi v maju narasla industrijska proizvodnja za 14 '/». To je razveseljiv podatek, ki skriva v sebi velike obete: prepričanje, da bomo izpolnili in morda celo presegli letošnje planske naloge. To pa pomeni, da bomo uresničili tudi tista predvidevanja, M so v zvezi z naraščanjem realne osebne potrošnje. Izpolniti plan danes, to je čisto nekaj drugega kot včasih. To pomeni, da bomo imeli več sredstev za modernizacijo proizvodnje, da bomo lahko primaknili nekaj več k družbenemu standardu in da bo tudi naš družinski proračun kazal vidna znamenja napredka. Pri vseh teh razveseljivih obetih pa nas mora nekaj vendarle skrbeti: kako bo zdaj v poletnih mesecih? Ne smem« dopustiti, da bi se zaradi dopustov proizvodnja zmanjšala. To bi bila velika škoda, ki bi pokvarila vsa optimistična pričakovanja. Vedeti je treba, da je tudi v poletnih mesecih treba jesti. In ker so to lepi meseci, bi radi jedli in živeli celo še bolje. To pa ne bo mogoče, če bomo popuščali in če se bo tempo proizvodnje zmanjiial. Pametno, preudarno je treba proučiti vse možnosti in izdelati tak razpored dopustov, da bo ostala proizvodnja na isti ravni kot je bila zadnje mesece. Le če bomo tako storili, bomo lahko odhajali na dopust brez skrbi, da bi morali na koncu leta spet ugotavljati, kako nam je dopustniški izpad proizvodnje požrl lep del predvidenih sredstev za osebne dohodke. # Na Hrvatskem so pred dnevi slovesno proslavili 20-letnico ustanovitve ZAVNOH, prvega resnično vseljudskega parlamenta. Veličastne proslave v Zagrebu so se udeležili preživeli člani ZAVNOH in poslanci dosedanjih sklicev Sabora, predstavniki bratskih republik in drugi. Na proslavi je najprej govoril dr. Vladimir Bakarič, ki je izrekel priznanje milijonom borcev za njihove nadčloveške napore v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. Referat o nastajanju in razvoju socialistične republike Hrvatske Je prebral dr. Pavle Gregorić. Proslave se je udeležil tudi Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Našo republiko sta zastopala France Kimovec — Žiga in Tone Fajfar. 0 Nedolgo tega je zasedal plenum OK ZKS Ljubljana, ki je ocenil vlogo komunistov v predvolilni aktivnosti in pri izvedbi občinskih volitev. Referat o tem je imel inž. Vitja Rode, ki je med drugim navedel podatek, da je med izvoljenimi odborniki občinskih skupščin kar 61,3 % komunistov, če pri tem upoštevamo še to, da je bilo med kandidati samo 48,66 odstotka komunistov, podatek jasno dokazuje, da komunisti uživajo velik ugled. — Na plenumu so Izvolili novega sekretarja Mitjo Ribičiča, ker je odšel dosedanji sekretar Franc Popit na novo odgovorno dolžnost, o čemer smo že poročali. NE SMEMO POPUSTITI 0 Novoizvoljene okrajne skupščine so se pred dnevi sešle na svoje prve seje, da bi se konstituirale. Za predsednike okrajnih skupščin so bili izvoljeni: v Ljubljani inž. Marko Bule, nekdanji sekretar OK ZKS Novo mesto, v Mariboru inž. Marko Kržišnik, v Kopru Jože Eržen in v Celju Peter Sprajc. % Jugoslovanski listi so te dni poročali, da so bila uspešno končana pogajanja med delegacijama Jugoslavije in Romunije o izgradnji gigantskega hidroenergetskega in plovnega sistema na Djerdapu. Po načrtih, ki jih izdelujejo naši in romunski strokovnjaki, bo to največja hidrocentrali v Evropi, če izvzamemo znano mamutsko hidrocentralo na Volgi. % Zadnji potresni sunek 12. junija, ki je spet vznemiril Litijanc, je dodal k prejšnji še novo škodo. Okrog 400 hiš je poškodovanih, 18 družin se bo moralo preseliti. Tudi zidovi šolskega poslopja so tako razmajani in razpokam, da otroci niso več varni. Celotno škodo cenijo na okrog 150 milijonov dinarjev, vendar menijo, da je dejanska škoda veliko večja. Glavni odbor rdečega križa Slovenije je priskočil na pomoč z večjim denarnim zneskom. % Naš turizem je dobil nov impulz: uvedbo premije za turistične devize. Ta stimulacija je obstajala že doslej, vendar je novost v tem, da se bodo za premijo lahko potegovali tudi prehodni obrati in turistični objekti, kjer je mogoče evidentirati inozemski turistični promet. To pomeni, da bodo premijo lahko prejeli tudi trgovine, potovalne agencije, servisi, maloobmejni promet itd. Premija znaša 300 din za dolar (trgovina in maloobmejni promet 150 din za dolar) in gre v celotni dohodek kolektiva. S povečanjem celotnega dohodka se, razumljivo, povečata tudi čisti dohodek in, po odbitku družbenih obveznosti, osebni dohodek. 0 Naši državljani na tujem bodo po novem pravilniku uživali zdravstveno varstvo po poenostavljenem postopku. Zdravstveno varstvo bodo uživali jugoslovanski državljani, zaposleni v naših diplomatskih in drugih predstavništvih oziroma organizacijah, nadalje Jugoslovani, ki so zaposleni na tujem na podlagi mednarodnih pogodb, potem jugoslovanski državljani, ki so zaposleni v državah, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno konvencijo o socialnem zavarovanju, in državljani, ki se nnide v tujini po zasebnih opravkih, toda slednji samo v primeru nujno potrebne- zdravstvene zaščite za prve tri mesece. 0 Te dni je začela veljati uredba zveznega. sekretarja za finance, po kateri bodo gradbena podjetja, ki so registrirana kot graditelji stanovanj, v določenih pogojih lahko najela kredite za graditev prodaji namenjenih stanovanj. fS Sovjetska časopisna agencija TASS je zanikala vse govorice in poročila, da bi bil bivši sovjetski pomorski ataše v Londonu Evgenij Ivanov zapleten v afero Profumo. H V Moskvi se Je začel plenum CK KP ZSSR, na katerem obravnavajo tekoče naloge v ideološkem delu Partije. Referat Je imel IljI-čcv. ■ Vojaško poveljstvo v severnem Iraku je sporočite, da Je podaljšalo Kurdom rok za vdajo do 30. junija letos. Sovražnosti med Kurdi in Iraško armado so se začele pred nekaj dnevi. Iraška letala so bombardirala več kurdskih vasi in ubila nad sto ljudi. m Politični sekretar italijanske krščanskodemokratske stranke Al-do Moro je vrnil mandat za sestavo nove italijanske vlade pred-sedniku republike Segmju,- ker socialistična ' stranka ni odobrila načrta vladnega programa. m KP Francije je povabila socialistično stranko na razgovore, ki naj bi bili uvod k ustvaritvi skupnega akcijskega programa obeh najmočnejših levičarskih strank. m Predsednik ZDA Kennedv Je zahteval, naj Kongres odobri in financira graditev potniškega letala z nadzvočno hitrostjo. Šestletni projekt za gradnjo takega letala bi po njegovih cenitvah veljal milijardo dolarjev. ■ Po zaključku razgovorov v Moskvi je voditelj britanskih labu-rlstov Harold Wllson dejal, da sta Hruščov in on mnenja, da ni moč upati na sporazum o splošni prepovedi atomskih poskusov brez sestanka na vrhu. ■ Po številnih krajih na ameriškem Jugu vre. črnci so v ofenzivi za svoje pravice ln skušajo Izsiliti enakopravnost od belega prebivalstva. Ponekod prihaja do integracijo mirno, toda marsikjo Je nasilje na dnevnem redu. Predsednik Kennedv se skoraj vsak dan posvetuje z raznimi predstavniki, da bi omilil položaj. ■ bivši predsednik secesionlstične katanške vlade Molz Combe je odpotoval lz Konga. Izjavil je, da »s« umika 1* političnega življenja«. Promet s prašiči Se upada V primeru s prometom na preteklem sejmu za prašiče je bilo v ponedeljek, 17. Junija, opaziti na novomeškem sejmišču spet manjši promet. Naprodaj je bilo 802 prašičev, prodali pa so jih 731. Kupci so prišli od blizu in daleč vendar posebnega zanimanja ni bilo. Cena se od zadnjega sejmu nI spremenila in je znašala 6.500 do 10.500 din. bor Rdečega križa je naj-vnetejšim krvodajalcem v torek, 11. junija, priredil v prosvetnem domu v Novem mestu skromno slovesnost, akademijo, na kateri so bila krvodajalcem, ki so največkrat darovali kri. in kolektivom, ki imajo v svoji sredi največ krvodajalcev, podeljena priznanja. Dragocenega prispevka krvodajalcev ni moči poplačati, podeljene značke in diplome pa naj bi bile javno priznanje in spodbuda vsem, ki sodelujejo v tej humani akciji. V programu so sodelovali člani orkestra DPD Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta, gojenci glasbene šole in podmladkarji RK osemletke »Katje Rupena«. Predsednik OBO RK Novo mesto dr. Božo Oblak je v uvodnem govoru orisal pomen krvodajalstva, ob koncu pa se je v imenu novomeške bolnišnice in transfuzijske postaje zahvalil vsem krvodajalcem za darovano kri dr. Ljubo Kretič ter jim čestital za prejeto odlikovanje. Podeljenih je bilo 9 zlatih značk, 77 srebrnih značk, 4 diplome kolektivom in 1 diploma krvodajalcu. Zlate značke so prejeli: Franc Luzar iz Gabr-ja, Slavoljub Ferjančič, Danilo Kovačič, Adolf Ma-vrovič, Marinka Šmalc in Lado Jane iz Novega mesta, Jožefa Žagar iz Mirne peči, Pavla Jordan iz Irce vasi in Aldo Šinkovec iz Regerče vasi. Diplome za krvodajalstvo so prejeli: kolektiv IMV Novo mesto, kolektiv TNZ Novo mesto, mladinski aktiv RK učiteljišča in ekonomske srednje šole ter Franc -Luzar, krvodajalec iz Gabrja, ki je doslej 27-krat daroval kri. Vsem odlikovancem in vsem krvodajalcem izrekamo javno zahvalo v želji, da bi se njihove vrste po^ množile, občinski odbor RK pa se hkrati zahvaljuje vsem, ki so sodelovali ori akademiji. le Po preureditvi: dvainpolkrat več Tovarna pohištva v Brežicah je v letu 1950 nastala tako, da je kolektiv obzidal stebre nekdanjega kozolca. Poleg starih prostorov so se letos začeli dvigati betonski stebri, ki nosijo konstrukcijo iz prednapetega betona. Nad betonskim skeletom kipi v nebo nosilni krak velikega žerjava, ki slovesno in molče prenaša tovore. Letos bo v stavbo in za nakup nove strojne opreme vložila družba 320 milijonov dinarjev, 100 milijonov pa bo kolektiv dobil za obratna sredstva. Po opravljeni rekonstrukciji se bo število zaposlenih povečalo le za 20 do 30 odstotkov, vrednost proizvodnje pa bo hkrati porasla za 167 odstotkov. Posamezni član kolektiva bo namesto dosedanjih 1 milijon 600 tisoč dinarjev vrednosti na leto ustvarjal v preurejeni tovarni 3 milijone dinarjev, že te številke so dovolj zgovoren dokaz, da so sredstva v Tovarno pohištva v Brežicah vložena nadvse gospodarno. Vsa proizvodnja je namenjena izvozu, le majhen del (povprečno 4 odst.) manj kvalitetnih izdelkov prodajajo na domačem trgu. S preureditvijo tovarne bo kolektiv odpravil dve veliki težavi, ki sta ga pekli doslej: pridobil bo prostor, ki je bil do-zdaj pretesen, s pomočjo novih strojev pa bo lahkot izdeloval pohištvo po najsodobnejših proizvodnih postopkih. S tem se bo storilnost dela močno povečala, hkrati pa se bodo znižali stroški proizvodnje. Namesto dosedanjih 2500 garnitur pohištev na leto jih bodo odslej izdelovali po 6 tisoč. Tovarna bo opremljena s sodobnimi ogrevalnimi in prezračevalnimi napravami, ter urejenimi sanitarijami za delavce. Transporterji za mehanizirani prenos sestavnih delov pohištva v proizvodnji bodo zmanjšali porabo časa in povečali učinek. Proizvodni postopek je prirejen najsodobnejši tehnologiji. Približno 60 odst. gradbenih del je že opravljenih, v teh dneh pa bodo pričeli z obrtniškimi deli. Slednja bodo potekala vzporedno s preostankom gradnje, nove stroje, ki bodo pričeli kmalu prihajati, Pa bodo v novih proizvodnih prostorih namestili sproti. Nova strojna oprema bo veljala okoli 80 milijonov dinarjev. Za približno 64 milijonov je domače, preostanek pa bodo uvozili iz Italije !n Za- lodne Nemčije. Dovoljenje za ivoz strojev je kolektiv že Jobil. Tovarna bo dobila novo kotlovnico, novo sušilnico za hitro sušenje lesa in nove naprave za brizganje lakov, sušenje lakov in poliranje. Stroji bodo razpostavljeni v novih prostorih tako, kot poteka postopek proizvodnje. Les gre najprej v decimirni-co, oddelek, kjer ga razre-šejo na primerne kose tako, ia je odpadek kar najmanjši. Dđ tod ga bodo prenesli v sušilnico, kjer se bo posušil. Nato nastopi pot po glavni proizvodni dvorani, v kateri bo na eni strani masivna (groba) obdelava, na drugi pa ploskovna obdelava. Ob tej dvorani je skladišče panel in ivernih plošč. Na strojih jih razrežejo v ustrezne kose in lepijo na les. Nato sledi sestava furnirja. Posamezni kosi bodo odšli nato v brusil-nieo furnirja, v oddelek za površinsko pripravo na poli-tiranje, kjer kose belijo in lužijo, od tam pa pošljejo posamezne sestavne dele pohištva v kabino za brizganje lakov ter skozi sušilni kanal za lake in stroj za poliranje. Politirnica, v kateri dobijo sestavni deli dokončho podobo in lesk, bo v posebni dvorani. Tako obdelane kose bodo nato sestavljali v starih proizvodnih prostorih, kjer jih bodo sproti spravljali v zaboje in poSiljali v skladišče. V kolektivu so zelo veseli dejstva, da se je pomanjkanje kvalitetnega pohištvenega o-kovja malce ublažilo, ker tovarne kovinske galanterije že kažejo večje zanimanje za tovrstno proizvodnjo. Tovarna v Ložu na primer je že začela izdelovati lepe ključavnice ustreznih vrst, s katerimi so kupci v Ameriki docela zadovoljni. Le za potrebe Zahodne Nemčije morajo pohištveno okovje še vedno uvažati. Posamezne dele takšnega okovja so pričeli v To-" varni pohištva delati sami, ker niso mogli čakati na industrijo kovinske galanterije,* ki se zelo počasi prilagaja potrebam. Letos so poslali v Sovjetsko zvezo prvih 150 pohištvenih garnitur, ki so popolnoma zadovoljile kupce. Kolektiv je od izvoznika, podjetja »Eksport-drvo«, prejel posebno pohvalo, v jeseni pa bodo izvozili v Sovjetsko zvezo no- vih 300 garnitur. Ker bo preurejeni obrat stekel šele konec leta, mora kolektiv po letošnjem proizvodnem planu ustvariti 360 milijonov dinarjev vrednosti. Že do konca maja pa so naredili za nekaj več kot 217 milijonov. V prvi polovici leta napenjajo vse sile, ker vedo, da bo proizvodnja na jesen, ko bodo začeli premeščati stroje, pričela pešati. Kljub vsemu so prepričani, da bodo letos plan presegli in ustvarili s proizvodnjo za okoli 400 milijonov dinarjev vrednosti. V montažnem oddelku Tovarne pohištva v Brežicah je sedaj zelo tesno. Zidovi novih prostorov pa se naglo dvigajo in kmalu bo bolje. — Na sliki: Delavki v montažnem oddelku- Obsežen program za povečanje zmogljivosti v Šmarjeških Toplicah V Šmarjeških Toplicah so že pričeli pripravljati programe za razširitev turističnih zmogljivosti, ker se bodo v prihodnjem letu udeležili natečaja. Graditi nameravajo novo hotelsko stavbo s 100 ležišči, tri pokrite bazene, zgraditi nameravajo paviljon-ske samopostrežne bifeje ter prostor za piknik, ki bi lahko ob nedeljah sprejel najmanj po 5000 gostov naenkrat. Izmed pokritih bazenov s termalno vodo bi bil eden namenjen rehabilitaciji gostov, druga bi bil v razvedri- lo, v tretjem pa bi v ogljikovih kopelih izvajali terapijo. Samopostrežni bifeji na prostorih za piknik bi bili urejeni tako, da bi bil možen dostop z avtomobili. Lotiti se bo treba tudi zajetja vrelca,, ker bodo novi bazeni potrebovali več vode. če ne bodo na glavno žalo naleteli prej kot v globini 100 metrov, bi za zajetje potrebovali okoli 12 milijonov dinarjev. Vsega bo v prihodnjem letu potrebnih za izvedbo prej omenjenih načrtov okoli 400 milijonov dinarjev. Delovno društvo v Dol. Toplicah Turistično društvo je odprto v zadnjem času pisarno, kjer dobivajo gostje vsa potrebna navodila in nasvete. Pred nedavnim pa je imelo sejo, na kateri so razpravljali o nadaljnjem razvoju turizma v Dol. Toplicah. Sprejeli so već sklepov glede odkupa razglednic in čiščenja parkirnih prostorov, razen tega pa se bodo pomenili z upravo zdravilišča zaradi taborjenja TVD Partizana iz Grosuplja. Odbor bo obvestil vse lastnike weekend hišic, da morajo vse goste najaviti v turistični pisarni in zanje plačati zdraviliško takso. Odbor je tudi odobril vse račune, ki so bili društvu predloženi, in sklenil v najkrajšem času markirati pot na Cvinger. To je nekdanja keltska naselbina, kjer so izkopali ie mnogo arheoloških predmetov. Tu je stala v 12. st. tudi zgradba stiškega samostana, katere razvaline so še vidne. Na seji je podala poročilo tudi komisija za ureditev pomanjkljivosti v kraju. Pomenili so se, kaj bo treba še ukreniti, da bi bilo bivanje gostov prijetno in da bi se v Dol. Toplicah dobro počutili. D. G. ■ Subotiška tovarna avtomatičnih in elektronskih naprav »Sigma« bo letos proizvedla 100.000 termostatov za hladilnike. Te smo doslej uvažali. (B Nedavno so na obmejnem prehodu v Šentilju pri Mariboru odprli novo poslovalnico podjetja {(Kompas«. Ta bo opravljala najrazličnejše posle, služila pa bo tudi turizmu. V njej bodo prodajali spominke, dajali informacije, sprejemali rezervacije in podobno. »Fotografirajte še naše volišče! Poglejte, kako lepo smo sa uredili...« _ taka in podobna vabila smo dobivali nedelJo povsod, kamor smo prišli. Tako kot na prvih outvah 26. maja so organizacije SZDL, ljudski odbori n volilne komisije povsod posvetili tudi zunanji podobi javnih volitev največjo skrb. Treba je javno pohvaliti J*e, ki so sodelovali v predvolilnih pripravah in pri »arnih volitvah v vseh naših občinah! — Na sliki: volišče v Jesenicah na Dol. (Foto: Baškovič, Brežice) Samopostrežnica za turiste Zdravilišče šmarješke Toplice bo 1. julija v prostorih gostišča Beti odprlo prvo sa-mopostreinico, namenjeno turistom. V majhnem, lepo u-rejenem trgovskem lokalu bo lahko turist kupil vse, kar potrebuje: galanterijske in drogerijske predmete, kopalke, copate, pa tudi turistične spominke in delikatesne iz-delke. Zdravilišče ureja lokal 2at°. ker nova uredba dopu-*** organizacijam, ki se u-Kvarjajo 2 RosUnsko turisti«-n° de3avnost,J0, odpirati trgovine, ki »o namenjene turi- I stom. "-■-•« MLADINSKA KNJIGA NOVO MESTO i š' č e SUH PROSTOR ZA SKLADIŠČE v velikosti od 35 do 70 m2 7:;: OBVESTILO OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO Občinska skupščina (prei občinski ljudski odbor) Novo m?sto obvešča občane, da bo sprejemala stranke samo ob uradnih dnevih, to je ob ponedeljkih, sredah in petkih. Prosimo občane, da vzamejo ta ukrep z razumevanjem na znanje in ga upoštevajo. Le tako bo zagotovljeno, da bo vsakdo opravil svojo zadjvo, referentom pa bo zagotovljen čas za hitro in nemoteno reševanje upravnih zadev. OBČINSKA SKUPŠČINA N0V0 MESTO V Sevnici lahko poceni jeste V Sevnici je na Glavnem trgu lokal z napisom »OBRAT DRUŽBENE PREHRANE«. — Mnogi deželani so zavili vanj, zato nas je radovednost prignala za njimi. Nizek strop, S miz z aluminijastimi stoli, gostinski pult, za katerim je slabe pol metra prostora, velik hladilnik, peči ni. Gostje so posedli in večina jih je naročila kurjo obaro, ki je bila na pogled zelo okusna. Plačali-so zanjo 120 din. Trije kratkohlačniki so prišli po »lučke« in tovarišica, ki jim je stregla, se je obrnila tudi k meni: — želite? — Ne jesti n« piti, samo z upravnico bi rada govorila. Vtem se oglasi mlajša ženska izza gostinskega pulta: »Mene«? — Da, zanima nas vaše delo in bi radi, da bi nam o tem kaj povedali. Sedli sva za mizo in prijazni tovarišica MARICA LUP-ŠINOVA je povedala: — Obrat družbene prehrane je bil ustanovljen februarja 1961. Takrat je bilo rečeno, da bomo v teh prostorih samo začasno in da bomo kmalu do- ' bili nove, pa smo še vedno tu; kako je, pa sami vidite. Vsak dan pripravimo 120 toplih malic, 70 kosil in 40 ve-čerij za abonente, razen tega pa kuhamo tudi za prehodne goste. Za vse delo smo štiri ženske, do nedavnega pa smo bile samo tri. Delamo ves dan in se trudimo, da bi bili gostje zadovoljni, pogoji za delo pa so zelo slabi. V kuhinji, ki je premajhna, je vedno prepih, ni pravo shrambe in ne drvarnice. Tudi lokal za goste ni primeren, ker je pozimi hladen, poleti pa vroč. Prometa imamo dosti, ker je hrana poceni. Abonenti plačajo za malico 90 din, ~za kosilo 160 din in za večerjo 120 dinarjev, prehodnim gostom pa računamo hrano po kvaliteti. Za malico plačajo največ 130 din, za kosilo največ 240 din in za večerjo do 160 dinarjev. , - če bomo dobili nove prostore, bom delala naprej, v teh razmerah pa ne bom dolgo vzdržala. Revme sem se nalezla že v internaciji in si ne mislim zdravja dokočno uničiti s stalnim prepihom v kuhinji. Koliko več bi lahko naredili in koliko več prometa bi lahko imeli v lepih prostorih, pa je vsem znano. Trdno upamo, da bomo vendarle uspeli, saj vsi Sevničani vedo, da bi bili boljši prostori res potrebni. R. B. ZABELEŽENO V spodnjeposavskih občinah, predvsem v sevni-ški in videmsko-krški, je v zadnjem času odkup telet, namenjenih za pitališča, postal resen problem. V odkupu povzročajo že dovolj težav različne cene, ki jih ponujajo odkupovale! raznih podjetij. Da bi bil klopčič še bolj zamotan, je v letošnji spomladi nastala nova težava, ki povzroča tako veterinarski inšpekciji kot kmetijskim zadrugam precej nepotrebnih skrbi.. Večina pi-tališč za bebi-bif goveda, ki so v gradnji v bližnjem okolišu, bo dograjenih šele jeseni. Posebna uredba prepoveduje zakol telet, primernih za pitanje. Zasebni rejci, ki nimajo pogojev, da bi jih pitali sami, jih vodijo na dogonska mesta na prodaj. Na posameznih sejmiščih, ki so precej oddaljena drugo od drugega, se nabere vsak teden po 3—5, ponekod tudi 8 ali 10 telet, ki 80 • primerna za rejo. Takrat pa se začno težave. Kot resen kupec telet za rejo iz področja Spod-nega Posavja se je ponudil obrat Čemela ljubljanskega Agrokombinata. Zal pa je pripravljen jemati samo večje količine telet, tako da jih naloži poln kamion in odpelje. Kmetovalci privedejo teleta v manjšem številu, odkupovalci pa vztrajajo, da jih mora dostaviti na čermelski obrat področna kmetijska zadruga. Prevoz tako majhne količine se žal tudi zadrugi ne izplača. Po nekaj telet, odkupljenih na posameznih sejmiščih, ostaja na ta način prepuščenih skrbi veterinarskega inšpektorja, ki se kljub moralnemu pritisku te vrste ne more odločiti, da bi jih odredil za zakol. Področni oblastni organi in kmetijske zadruge so že skušali najti sporazumno rešitev. Imajo namen predlagati obratu v Černelah, naj bi vsak teden ali na določena časovna razdobja priredil po Spodnjem Posavju krožno vožnjo, v kateri bi nabral za poln kamion telet. Zal se kljub telefonskim razgovorom in pismenemu vabilu posveta, na katerem so nameravali razpravljati tudi o tem, ni udeležil noben predstavnik Agrokombinata. O stroških takšnega načina prevoza bi se pač lahko pogovorili partnerji med seboj. Dejstvo, da ostajajo teleta na do-gonskih mestih letos, ko je povpraševanje po njih tako veliko, in končno tudi to, da takšen odnos prav gotovo ni najbolj spodbuden za zasebnega kmetovalca, ki zelo rad išče napake, terja hitre rešitve. Prav gotovo pa zahteva Agrokombinata, naj mu področne zadruge dostavljajo teleta v pitališča, ni utemeljena, zlasti še če upoštevamo, koliko težav se nam obeta v vzroji mlade živine za pitališča, ki je bo v jeseni, kot vse kaže, močno primanjkovalo. Kaj bo s teleti zet pitanje? RAZMIŠLJAMO O BESEDAH TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA Boj za večjo produktivnost ne sme imeti meja Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je na velikem predvolilnem zborovanju v Ljubljani in kasneje v svoji izjavi za »Delo« obširno govoril o nalogah delovnih kolektivov in družbenih organizacij pri povečevanju produktivnosti dela. ce bi hoteli na kratko povzeti vodilno misel, ki jo je bilo čutiti v vsem njegovem govoru oziroma sestavku, bi morali reči tole: brez povečanja produktivnosti dela ni izboljšanja življenjskega standarda. Želje, živeti bolje in lepše, odmeriti si vsako leto več za osebne dohodke, ostanejo še naprej samo želje, Iluzija, če jih s svojim delom, z napori za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo ne spreminjamo v stvarnost. To pa je odvisno od nas samih, od dela naših rok, od našega gospodarjenja. Tega nam ne more dati noben dekret. Zakone boljšega ali slabšega življenja si pišemo sami: na delovnem mestu, s svojimi odločitvami v organih delavskega in družbenega upravljanja, z lastnostmi dobrega ali slabega gospodarjenja. Tovariš Kardelj je dejal med drugim tudi tole: »Nekateri mislijo, da je glavno zgraditi čimveč tovarn in veliko proizvesti. To je naivno razsojanje. Treba je vse več proizvajati, toda ob relativno vse večji produktivnosti dela, ob relativno vse manjših stroških proizvodnje.« To je velika resnica. Res je, da še' marsikje vidimo napredek le v novih tovarnah, pri tem pa zanemarjamo vse tiste možnosti, ki so že dane in ki 'še daleč niso dovolj izrabljene. Tako se potem zgodi, da se stvari ne premaknejo naprej: za nove tovarne ni sredstev, tisto, kar imamo, pa nam ne daje toliko, kolikor bi nam moglo in moralo dajati. V mislih nimamo le občine kot celote, temveč tudi posamezna podjetja, kjer pogosto izgubljajo čas z načrti za nove obrate, z izračuni o možnostih za povečanje narodnega dohodka in podobno, pri tem pa pozabljajo, da bi lahko povečali narodni dohodek tudi brez1 novih investicij. Tovariš Kardelj je naštel tudi najpomembnejše činitelje v boju za večjo produktivnost: sposobnost delovne organizacije, da stalno uporablja najnovejše rezultate znanosti, spodbudna delitev dohodka, katere osnovno merilo morajo biti rezultati dela, boljše izkoriščanje kapacitet, dobra organizacija dela, skrb za razvoj znanstveno raziskovalnega dela, moralni asp?kt življenja v kolektivu itd. To pa so vse stvari, ki ne terjajo zmeraj investicij v denarju, katerega tudi ni v izobilju. Iti v korak z razvojem znanosti in tehnike ne pomeni, da je treba zraven starih graditi nove tovarne. Sploh ne bi smeli dovoliti, da nam tovarna toliko zastari, da ni več za drugam kakor za v staro šaro. Dandanašnji čas, ko življenje hitreje uiriplje, je treba podjetje stalno prilagajati zahtevam časa, stopnji razvoja znanosti in tehnike. To pa" terja od kolektiva, da ima več razumevanja za razvoj znanstveno raziskovalnega dela. Podjetju so potrebni visokokvalificirani kadri, ki bodo znali upravljati najnovejše dosežke znanosti in tehnike. Napak bi bilo, če bi se vdajali obrtniški miselnosti, češ: kaj bodo s svojo učenostjo in visoko matematiko! Mi smo zadovoljni z mojstri, ki niso hodili na visoko šolo in ki ne vedo, kaj so integrali, znajo pa izračunati dimenzije brez računanja... Kako je taka miselnost škodljiva, kako smešno je izračunavanje dimenzij »naoko« danes, ko gremo v obdobje avtomatizacije in jedrske energije, ni treba posebej poudariti! Edvard Kardelj je dejal o tem med drugim tudi tole: »Tehnika, ki je danes bila nova, jutri že zastarela in jo bo čez nekaj let treba zamenjati. Znanje, ki je danes lahko zadnja beseda znanosti, bo morda že jutri konservativna starodavnost ali pa neznanje. Razmisliti je treba tudi o prihodnosti. Vsak kolektiv se mora vživeti v buren utrip časa, ki ne dovoli, da bi samo za trenutek pomislili, da je dosežen vrh razvoja. To danes sploh ni mogoče. Vrha ali konca uspehov ni. Stalno se je treba boriti za razvoj svojega podjetja in za vse večjo produktivnost dela v njem, ker se bomo sicer kmalu znašli na repu drugih. Lahko je skleniti, da bomo pojedli vse, kar smo proizvedli, toda kako bi' sklepah čez nekaj let, če bi bilo zaradi tega v skledi premalo, da bi lahko polno zajemali? Kaj se lahko izcimi iz tega, je tovariš Kardelj obrazložil takole: »če bodo trosili za osebne izdatke in podobne stroške več, kakor pa dovoljujejo uspehi v njihovem gospodarjenju in delu, in če se ne bodo stalno borili za razvoj svojega podjetja in za vse večjo produktivnost dela v njem, se bodo v nekaj letih znašli na repu proizvodnje v svoji panogi, kar pomeni, da bodo pričeli zaostajati tudi v rasti svojih osebnih dohodkov. In narobe, kolikor več bodo vlagali v svoje podjetje z namenom, da dosežejo večjo produktivnost dela, s toliko večjim zaupanjem lahko gledajo na svoj materialni položaj v prihodnjih letih.« Tako je tudi s skrajšanjem tedenskega delovnega časa. Će v kakšnem podjetju, kjer imajo slabo organizacijo dela, premalo spodbudno delitev dohodka, neizrabljene zmogljivosti, slabo počutje delavcev in podobno, razmišljajo o 42-urncm delavniku in sedanji ravni osebnih dohodkov, je prav tako, kakor če bi sanjarili o čarobni palici, ki jim bo pričarala razliko, za kolikor se bo zmanjšala proizvodnja. Resnica je, kar je o prehodu na 42-umi delavnik dejal tovariš Kardelj: da namreč uvedba skrajšanega delovnega časa ne pomeni — manj delati za isto plačo. Uresničitev tega cilja mora biti v tesni zvezi z napori za povečanje produktivnosti dela. Preden preidemo na 42-urni delavnik, je treba poiskati in izrabiti vse tiste, doslej zanemarjene rezerve, ki bi lahko omogočile, da ne bi v skrajšanem delovnem času proizvedli čim manj — raje še več — kot danes. Kakorkoli bi drugače storili, hi goljufali sami sebe. Na koncu še ena Kardeljeva misel: »Mnogi mislijo, da je produktivnost dela predvsem boj za večji finančni napor delavcev. To ni res.Vsi'skupaj moramo sicer marljivo delati, dobro izkoristiti svoj delovni čas in znati delati, toda ni treba, da bi v naši socialistični družbi iskali pot k večji produktivnosti dela v fizičnem izčrpavanju ljudi. To pa predvsem tudi zato ne, ker ima vsak fizični napor svoje meje, boj za večjo produktivnost dela pa ne sme imeti meja.« 15 let novomeškega učiteljišča Kako smo volili v Suhi krajini Preteklo nedeljo je v Domu ljudske prosvete novomeško učiteljišče priredilo zaključno proslavo v zvezi s koncem šolskega leta. Ne bi bilo prav, če dogodka ne bi zabeležili tudi v naši ku.1 turni kroniki, saj je proslava pomenila ne samo obračun opravljenega dela, marveč tudi skromno, brez zunanjega sijaja sicer, pa prav zato toliko iskrenejšo proslavitev 15-letnice obstoja te naše pomembne kulturno-prosvet-ne ustanove. Slovesnost je začel ravnatelj prof. Milan Smerdu z govorom, iz katerega povzemamo glavne misli: »Letošnjemu zaključku dajemo poseben poudarek, saj praznujemo 15 let, odkar obstaja naš zavod. V tem času je zapustilo novomeško učiteljišče lepo število absolventov, ki kot učitelji uspešno širijo pro-sveto in kulturo po vseh predelih republike, največ pa po Dolenjskem. V 15 letih se je bilo treba spoprijeti z marsikatero težavo, ki je večkrat ogrožala normalen potek dela, vendar se je ob kritičnih trenutkih s skupnimi napori vodstva, kolektiva in ustanovitelja šole našla ustrezna rešitev in pot iz zagate. Tudi v letošnjem letu nam ni bilo prizaneseno. šolsko leto smo pričeli z velikim optimizmom, saj je bila v preteklem letu uspešno rešena vrsta problemov in je vse kazalo, da se bodo razmere normalizirale in da bo delo v. redu teklo. Svet za šolstvo OLO Novo mesto je u videl, da se naša šola kot občinska ustanova ne more normalno razvijati in da ji lahko samo OLO kot ustanovitelj zagotovi nadaljnji obstoj: postali smo okrajna ustanova. Žal se je kmalu spet zataknilo: Z volitvami v zvezni ln republiški zbor smo v Suhi krajini zelo uspešno zaključili vsestransko živahno in delovno volilno obdobje. Nedeljske volitve so bile zaključene še z boljšimi rezultati kakor pa prejšnje. Kljub sezoni kmečkih del, ki so zaradi letošnjega slabega vremena zamujc-na, so volivci našli dovolj časa za pripravo volišč in za okrasitev krajev, tako da so volt-tvtt zelo slavnostno potekale. Tudi delo volilnih komisij in poročevalske službe je bilo prizadevno. 2e zgodnje nedeljsko jutro je pre- pričljivo pokazalo, da so se kraji dostojno pripravili na volitve, v nekaterih krajih so začeli volivci že pred četrto aro zjutraj postavljati mlaje in krasiti. Končni rezultat volitev je pokazal, da je glasovalo nad 93 oast. volivcev, med njimi so bili že zgodaj zjutraj tudi stari ljudje, na primer 90-let-nl Andrej Modic z Dvora in drugi. Med prvimi so glasovanje zaključili volivci iz Dolnjega ln Gornjega Kota, iz Podlipe, Visejca, Dvora, Prevol, Velikega Lipovca, Lopate in De- šečo vasi. Na teh voliščih so domači volivci glr.sovali že do 10.30 in 14. ure v celoti. Prvi so zaključili volitve v Dolnjem Kotu ob 10.30, v P1 0d8t' k0t V l6' storilnost delo se je i vrf5ala Vzporedno 1 Vr««no«tj0 osnovnih . ^edstev ce primer ia^, naštete podaiv ° mnl° pr6j Poualke. bom,, ugoto- vili porast storilnosti dela. Tudi ta se nenehno vzpenja. Vedno več gradbenih strojev in sodobne gradbene opreme je ustvarjalo pogoje za vedno večji delovni učinek in storilnost dela. Stroji, veliki pomočniki delavca, so pomagali, da je bil beton hitreje zmešan, da se delavcem ni bilo treba ukvarjati z izkopom zemlje za temelje in podkletenje stavbe, da so zidovi hitreje rasli. V letu 1958 je ostala storilnost dola, če jo primerjamo z letom. 1957, ncizpremenjena, naslednje leto se je povečala za 12 odst., nato za 43 odst., v letu 1961 za 62 odst. in 1962 za 95 odst., če jo primerjamo z ono v letu 1957. Povedali smo že, da je tolikšen porast storilnosti dela, hkrati pa tudi vrednosti proizvodnje v zadnjih šestih letih posledica velike skrbi kolektiva SGP Pionir za sodobno gradbeno mehanizacijo. Niso štedili skladov, iz leta v leto so kupovali nove žerjave in dvigala, mešalce betona, transporterje, bagre za izkop zemlje in ostale gradbene stroje. V letu 1958 se je vrednost njihovih osnovnih sredstev povečala za 8 odst. v primerjavi z letom 1957, v letu 1959 za 22 odst., v letu 1960 za 53 odst., v letu 1961 za 72 odstotkov, v letu 1962 pa je bila v primerjavi z letom 1957 čas in denar zahtevata sodobne načine gradnje Cas je v hitrem utripu razvoja zelo pomemben Činitelj. Stavbe morajo bili dograjene v kar najkrajšem roku, to pa jih hkrati tudi poceni. Za hitrejšo gradnjo so potrebni stroji, vendar sami stroji niso dovolj. V sodobnem gradbeništvu ne polagajo več opeke na opeko in ne delajo več lesenih opažev. med katere bi nahiiali beton ali pa nanje vlivali be-tonsk--.' plošče. Z uporabo montažnih in polmor.tažnih elementov, ki jih pripravijo It pred gradnjo ali pa sproti v ča pohištvo (okna in w ta) pa vgrajujejo popolnoma izdelano, prepleskano in zasčekleno. Tudi industrijske objekte gradijo na sodobnejše načine, brez lesenih opažev: iz armiranih siporeks betonskih elemelov iu prednapetega betona. (Vovo-le.sov obrat drobnega poh štva v Slra*.l>. 80 Pionirjevih zidarjev, pripravljajo pa še peti tečaj, ki bo v letošnji jeseni. Nova skupina se bo poleg belgijskega načina zidave priučila tudi ometavanju stavb po isti metodi. Izobraževalni center prireja tečaje za strojnike, ki vodijo sodobne gradbeniške stroje, za skladiščnike, ki sprejemajo in izdajajo material po deloviščih, za delovodje, ki se priučujejo vodenju gradnje po sodobnih načinih, ter številne druge tečaje. Razen tega pomaga Izobraževalni center tudi vsem članom kolektiva pri študiju, saj je precej vpisanih v ekonomsko srednjo šolo za zaposlene, mnogi obiskujejo začetne in nadaljevalne tečaje knjigovodske stroke, center pomaga delavcem, ki bi radi pridobili kvalifikacijo kot strojniki, tesarji, zidarji in podob- [ TA PROSTOR SMO OD- ] ; STOPILI SPLOŠNEMU i GRADBENEMU PODJET-; JU PIONIR IZ NOVEGA : MESTA 1___'~ ' _i_'< '" • "'• ' no. Pri tem dajejo prednost uslužbencem narodnoosvobodilnega boja in jim kar najbolj pomagajo. 6 milijonov 500 tisoč dinarjev daje približno vsako leto kolektiv za izobraževanje. Doslej si je-v kolektivu izmed okroglo 13 tisoč ljudi, kolikor se jih je zvrstilo v njem, odkar je bil Pionir v letu 1946 ustanovljen, pridobilo izobrazbo in zvanje polkva-lificiranega delavca okoli 2500 ljudi, zvanje kvalificiranega delavca 500 ljudi in zvanje visokokvalificiranega delavca 220 ljudi. Ker je v kolektiv prišlo precej takšnih, ki so kvalifikacijo že imeli, lahko Stavba dobesedno kipi kvišku. Najprej nosilni stebri, nato vmesni stropni nosilci iz prednapetega betona, na te pa pokladajo opečno betonske prednapete elemente — in strop Je pokrit. Visoki žerjav hitro prenaša bremena in jih poklada tja, kamor je treba. Tako je na gradbišču tovarne pohištva v Brežicah vrednost osnovnih sredstev za 105 odst. večja. Na ta račun so v lanskem letu na posameznega člana kolektiva ustvarili 2 milijona 300 tisoč dinarjev celotnega dohodka, na vsako delovno uro po 925 dinarjev bruto proizvoda, na vsak dinar, vložen v osnovna sredstva, po 1 dinar 25 par dohodka; z vsako delovno uro so ustvarili 20 dinarjev skladov, obratna sredstva so obrnili 7,2 krat in v vrednosti osnovnih sredstev po vsakem zaposlenem članu kolektiva dosegli zavidljivo številko 239 tisoč dinarjev. Več kot 6 milijonov dinarjev na leto za izobraŽevanje Revolucijo v tehniki ustvarja človek, prav zato pa mora človek v korak s tehniko. Način gradenj je postal sodobnejši, hkrati s tem pa so se morali tudi gradbinci naučiti marsičesa. Izobraževalni center, ki deluje v podjetju nenehno, prireja tečaje in seminarje. Namenjeni so delavcem na gradbiščih in strokovnemu, tehničnemu, delo-vodskemu in drugemu osebju. V štirih tečajih za sodoben, belgijski način zidave je doslej dobilo polkvaliflkacijo rečemo, da jo je vsak dragi pridobil v kolektivu. Upoštevati pa je treba, da so mnogi delavci prišli k Pionirju nepismeni, brez šol ali z zelo pomanjkljivo šolsko izobrazbo. Brez števila Športnih srečanj - vsak 4. član kolektiva v domu počitka »Zdrav duh v zdravom tcle-tM'." pravi star pregovor. V kolekUvu SGP Pionir ga nadvse upoštevajo. V letu 195» so se zaceli resneje ukvarjati s sportom. Lani so ustanovili svoje sindikalno športno društvo. Zelo delavni so kot strelci, šahisti. kPRl.lačl. bnlinarji, odboj kar) I, nogometaši In lgral- Stanovanja, stanovanja, nove tovarne, vedno novi in novi objekti! V nezadržnem poletu snujejo projektanti dan za dnem nove načrte, ki jih uresničujejo gradbinci, ko polagajo kamen na kamen, opeko na opeko... V pravi gneči novih stavb naselja hitro izpreminjajo svojo podobo. Na sliki: Eno izmed mnogih naselij, ki jih je zgradilo SGP Pionir iz Novega mesta cl namiznega tenisa. V vseli naštetih panogah, razen v nogometu in v balinanju, se udejstvujejo tudi žene. Doslej so priredili ali pa se udeležili brez števila športnih srečanj in tekmovanj. Lani so na občinskih delavskih športnih igrah v Novem mestu zasedli prvo mesto, prav tako pa so prvi tudi v republiških športnih Igrah gradbincev. Ob deloviščih si na hitro urejajo manjša športna Igrišča za posamezne panoge, čeprav vedo. da bodo kraj'prej kot v enem letu- zapustili. Vstrtc T>rostl trenutek izkoriščajo njihovi navdušeni športniki za šport. Njihovi kegliači in balinarji so na raznih tekmovanjih'doslej dosegli najvišja republiška in medrepubliška priznanja. Sredstva, namenjena športu, deli poseben odbor, ki hkrati usklaj-uje-,.; delo po^unemih špottnih ekip in izmed najboljših Izbira tiste, ki kot ekl-. pa predstavljajo kolektiv na tekmovanjih. Kolektiv ima v Piranu svoj dom počitka z 48 ležišči. V njem in v počitniških domovih driujod se vsako leto zvrst; na počitnicah po' 500 članov kolektiva, torej vsak četrti. Pri Pionirju pa ne mislijo samo nase. Z okoliškim prebivalstvom in s komuno jih vežejo mnoge vezi. Kot smo že poročali, so šolarjem v Birčni vasi brezplačno zgradili kaomico za vodo; pionlnskemu stareši-skemu svetu osemletke v Smi-helu pri Novem mestu so odobrili 10-dnevno brezplačno bivanje v svojem domu v Piranu za 9 pionirje-.' z vodičem. Do 50 tisoč dinarjev pri pevajo vsem otrokom svojih delavcev lz občine Videm-Krsko, ki so potrebni klimatskega zdravljenja. Tudi krvodajstvo je pri Pionirju izredno razvito: 100 članov kolektiva iz Novega mesta je krvodajalcev in so vedno na razpolago uans-fuzijski posuj 1. 100 družinskih stanovanj in 300 urejenih ležišč za samce Gradbinci se selijo z delovišča na delovišče. Ko dogradijo začeti objekt, se preselijo drugam. Nekdaj so gradbeni delavci spali po podstrešjih, po zasilnih lesenih kolibah, ki so si jih na hitro zbili iz desk, in so si sami kuhali. Dandanes potrebuje delovni človek primerne življenjske pogoje, v katere štejejo tudi stanovanja. Doslej so pionirjevci zgradili za člane svojega kolektiva 95 družinskih stanovanj: 80 jih je v Novem mestu, 5 v Ljubljani in 10 v Vidmu-Krškem. V Novem mestu bo 9 novih stanovanj vsak čas dograjenih, 12 pa so jih zaceli graditi letos. Skrbno rešujejo tudi problem stanovanj za samce in za delavce pri deloviščih. Kolektiv je lani odprl v Novem mestu sodobno urejen samski dom z 250 ležišči, ki je eden izmed najlepših v SRS. V njem so stanovalcem na voljo kopalnice s toplo in mrzlo vodo, centralna kurjava, garderobni prostori za čevlje, klubske sobe v vseh nadstropjih, sejna soba, knjižnica, mehanizirana pralnica, perica za pranje osebnega perila in brez števila drugih ugodnosti. Podoben samski dom bodo še letos zgradili tudi v Ljubljani. Vsa tri gradbišča imajo urejena delavska naselja. V Ljubljani so barake že skoraj v celoti nadomestili z zidanimi provizoriji. Slamnjače bodo vsak čas izginile, saj so jih že skoraj povsod nadomestili z žimnicami. V vseh delavskih naseljih imajo urejene klubske prostore., televizorje, športne naprave, menza in podobno. V Ljubljani so 4 tako urejena delavska naselja, eno v štepanji vasi, drugo v Mostah, tretje v Šentvidu in četrto ob smartinski cesti. . Za gradnjo stanovanj, za urejanje delavskih naselij in za vse drugo, kar potrebujejo gradbinci po deloviščih kot nadomestilo doma, namenja kolektiv vsako leto po 40 milijonov dinarjev. fjjfj Takšna je zgodba o grad-fJH bincih novega časa. de H| vedno se selijo iz kraja v fjj kraj, še vedno zidajo stav-fS be, in kljub temu ao se PJJ izpremenili. Postali so P strokovnjaki, ki se z roko fjPJ in razumom lotevajo dela. p Nadoknadili so zamujeno P in že stopajo v korak s p svojimi tovariši v tovar-P nah in delavnicah. Gradijo p in obenem izboljšujejo P svoje življenjske pogoje PJf ter se hkrati sami izpre-P minjajo in postajajo napi prednejši. Gradbišča p« pj niso več prostor ob robu P življenja, kjer so kupi ka-P menja, peska, malte in H opeke. Gradbišča so po-P stala tovarne novih stavb, p Ob "njih kipe v nebo žerja-p vi in dvigala velikani, tam P pojo svojo pesem stroji, P pesem v kateri so vene p pozlatili gradbinci novega P dne. Veljavnost starih bankovcev po 500 din Narodna banka SFRJ jemlje iz obtoka bankovce po 500 din, ki nosijo datum izdaje 1. maj 1946 in so rjave barve ter imajo podobo partizana. Iz prometa jih bodo vzeli v času od 1. junija do 31. avgusta 1963, od 1. septembra 1963 dalje pa ne bodo več veljali kot plačilno sredstvo. V naslednjih treh mesecih, to je do 30. novembra 1963, bodo podružnice NB te bankovce še zamenjavale na svojih blagajnah. — se nadalje pa ostanejo v veljavi kot zakonito plačilo sredstvo bankovci po 1.000 din, ki so bili izdani 1. maja 1946, sive barve, s sliko poljske delavke, s snopom žita v roki. GOVORIJO MLADINCI IN MLADINKE NOVEGA MESTA TER PRIPADNIKI JLA Želimo čimbolj aktivno sodelovanje Olga Kovic: »Še več tesnih, prisrčnih odnosov!« Uroš Dular: »čim pogostnej-ša sestajanja!« Mladost! Teh pet soglasni-kov in dva samoglasnika najbolje ilustrira našo današnjo anketo. Mladost, to je zanesljivost, zaupanje, ambicija, pesem; to so še vse ostale sestavine, ki ustvarjajo skladnost. Njeni današnji protagonisti so zrasli na pri-. dobitvah burnih let velike bitke. Zrasli so sinovi tistih dni, ko sovražnik ni izbiral sredstev, da bi zatrl veliko človekovo idejo. Naša mladina se danes zaveda svoje vloge in se rada odzove slehernemu klicu. Da gradi. Da se uči. Da upravlja. Malone sleherni dan z velikimi črkami zaznamujemo nove uspehe. Iz dneva v dan, iz leta v leto. Priče smo skupnih akcij mladincev in njihovih tovarišev, ki trenutno nosijo sivo olivne uniforme naše armade, da bi se med svojim vojaškim rokom usposobili za morebitno obrambo svoje domovine. Sodelovanje vojakov z mladino Novega mesta je iz dneva v dan večje. Pomagajo Izšla je 33. številka »Občana« Na prvi strani prinaša list razgovor s predsednikom kranjske občinske skupščine pod naslovom Skladno nadaljevanje dela. Lojze Jakopič piše v obširnem članku Preskrba trga — rešljiv problem o slabi in dragi oskrbi potrošnih središč s kmetijskimi pridelki, Ro-zika zigon o družbeni kontroli cen. Marko Kamenšek o principih moderne organizacije v statutih delovnih organizacij. Janko Herzog o stanovanjskih skladih v letu 1962. Stanko Plut ima v tej številki dva prispevka, in sicer: Izterjava stroškov za zdravstvene storitve in Organizirana nega bolnika. Inž. Vilma Firkovič piše v članku Komuna in kultura o zglednem razvijanju kulturnih dejavnosti v občini Slovenj Gradec. Prispevek Upravljavci podjetja »Iskra« je Izpod peresa Zvo-neta KržiSnika, medtem ko Marko Jakše osvetljuje probleme šolstva na Dolenjskem. Članek Vinka Mlakarja o urbani obnovi mesta se v tej številki nadaljuje. Razen navedenih člankov prinaša »OBČAN« pregled novih predsednikov in podpredsednikov občinskih skupščine v SR Sloveniji, nekaj statističnih podatkov o strukturi novih občinskih skupščin, glavne ugotovitve letne skupščine Stalne konference za oddih in rekreacijo in več drugih prispevkov. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Luzar, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Andreja Kočjaž, gospodinja iz Prečne; Ivanka Senlčar gospodiinja z Malega Slatnika; Franc Vldrih, posestnik iz Smolenje vasi; Marija Vidrin, gospodinja Iz Smolenje vasi; Jelka Klevišar, gospodinja iz Sel pri Ratežu; Faoi Tekstor, gospodinja iz Sel pri Ratežu; Antonija KlemenčK, gospodinja iz Smolenje vasi; Francka Slejkovec, gospodinja z Malega Slatnika; Ana Klajder, gospodinja z Malega Slatnika, Anton Šiško, posestnik z Malega Slatnika; Marinka Smalc, Marija Založnik, iz tovarne zdravU Krka Novo mesto; Jože Kralj, Vinko Rebzelj, Stanko Suklje, Franc Sav-rlč, člani kolektiva Industrije motornih vozil v Novem mestu; Rezka Turk, član kolektiva osnovne šole-v Novem mestu; Ivanka Kostevc, član kolektiva osnovne šole na Sla miku: Anica Cimerman, Marija Cvelbar, vida Volk, Ana Stukelj, Kristina Ostronič, Vida Potočar, člani kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Janez Veršič, pleskar iz Dolnjega Suhadola; Antonija Suštaršlč, gospodinja iz Smolenje vasi; Vinko v»rlec, član kojek-tlva splošne bolnice v Novem mestu. drug drugemu. Odkrivajo skupno besedo za marsikatera vprašanja. To je bila tudi snov našega pogovora z nekaterimi mladinci in mladinkami in pripadniki garnizije JLA v Novem mestu. Zanimalo nas je njihovo sedanje sodelovanje, perspektive, načrti... # Mladinec Uroš Dular: »Aktivnost v odnosu mladina — vojaki je za nas zelo pomenljiva. Doslej smo imeli stalne stike na športnem in zabavnem področju in podobno, vendar sodim, da moramo v prihodnje reševati to vprašanje bolj kompleksno; bistveno Je, da najdemo najboljšo metodo dela. Armada rekrutira v svoje vrste veliko število mladincev različnega sestava (razni poklici, razni kraji in običaji). Zato morajo mladinske organizacije, njihovi aktivi posvetiti temu vprašanju glavno pozornost. Najvažnejši »recept« mora ostati tudi vnaprej: čim bolj pogostno sestajanje v kakršni že obliki.« 0 Vojak Miodrag Manič: »Kot dolgoletni aktivni član Zveze mladine sem imel dovolj priložnosti sodelovanja z vojaki garnizije v Svetozare-vu, kjer sem se šolal in kasneje delal. 2e tedaj sem se prepričal, da je področje dela obeh organizacij zelo obširno: od skupnih manifestacij ob državnih praznikih, vzajemnih obiskov in srečanj na kulturnem in športnem polju do tovariških in iskrenih stikov mladincev in vojakov ob sleherni priložnosti. Sedaj kot vojak — mladinec naše garnizije vneto želim, da .dosedanje sodelovanje še čimbolj razširimo. To pa nam bo uspelo le s pogostimi srečanji in skupnim obravnavanjem naše glavne tematike: vloge mladih v razvoju naše socialistične stvarnosti.« * Predsednica občinskega komiteja Zveze mladine Novo mesto Lojzka Potrč: »Komite posveča veliko skrb vprašanju sodelovanja mladine in vojakov. 2e precej let sodelujemo v mnogih skupnih akcijah, vendar so bili vmes tudi objektivni vzroki, ki so zavirali uresničenje mnogih naših načrtov. Naše vodstvo je sklenilo v dogovoru z občinskim komitejem ZK in tovarišev iz komande garnizije, da septembra in oktobra letos izdelamo podoben načrt sodelovanja za prihodnje leto, s katerim bomo stopili pred letno konferenco mladine Novega mesta. Seveda pa bomo tudi nadaljevali s skupnim delom, že 23. junija bodo naši mladinci prvič sodelovali na tradicionalnem izletu mladine »Mladost nas druži« v Kamniku. Ob tem zboru mladine iz sedmih občin Slovenije bo v naši skupini tudi deset mladincev — vojakov, med njimi tudi vojak Milan Zucajič, ki bo izpopolnil naš zabavni orkester. V načrtu imamo tudi druge akcije, kot so skupni plesni večeri na Loki, vendar o njih še ne moremo povedati nič natačnega, ker so Za zveznega poslanca so glasovali tudi pripadniki JLA v naših garnizijah. Potem ko so sodelovali v predvolilnem obdobju, so vojaki v nedeljo zjutraj prišli na volišče, ki so ga imeli znotraj svojih prostorov. Bil je pravi užitek gledati vesela, nasmejana lica volivcev, izmed katerih so mnogi tokrat prvič v življenju volili dogovori šele v teku. Mladina Novega mesta si želi čimveč podobnih srečanj in razgovorov.« « Major Joakim šovanj: »Komanda naše garnizije podpira vse akcije mladine s terena in naših vojakov, pa naj so dali pobude zanje eni ali drugi. Razen tega ima naša komanda svoj program sodelovanja, ki se je v minulih letih uveljavljal zlasti v manifestacijah ob državnih praznikih. Želimo pa, da ta srečanja preidejo okvire važnejših datumov in da postanejo osnovne naloge naših vodstev. Posebno nas navdušuje agilnost članov komiteja, ki se trudijo z vsemi močmi, da bi mladino čimbolj približali vojakom. Zlasti moramo poudariti njihovo nenehno skrb za mladince iz tega kraja, ki služijo svoj rok v drugih, oddaljenih krajih naše domovine, njihovo stalno dopisovanje in poročanje o delu na terenu. Takemu delu se moramo zahvaliti za naša številna skupna srečanja, kot je bila debata z delegati VII. kongresa mladine, razne delovne akcije, plesne zabave, srečanja v športu Itd.« 0 Mladinka Olga Kovic: »Povedala bom na kratko in — jasno. Zadnja leta se je naše sodelovanje z vojaki zelo razživelo. No, ko se bomo otresli še enega, na srečo manjšega bremena konservativnih pojmovanj glede tega vprašanja, bodo naši stiki še pristnejši. Tovariški. Osebno bi rada čimveč govorila z vojaki in spoznala njihov posebni način življenja, njihove probleme. Zato morajo postati naši odnosi tesni, prisrčni, prežeti s svetlimi tradicijami naših očetov.« Tekst in fotografije: Edo Pezzi Zaključek sejma »ALPE-ADRIA« V nedeljo zvečer so v Ljubljani zaključili drugi mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave »Alpe-Adria«, na katerem je razstavljalo 109 italijanskih, 18 avstrijskih in 117 jugoslovanskih razstavljavcev. Sejem je obiskalo nekaj nad 46.000 ljudi, uspeh pa je bil večji kot lani. Na sejmu so sklenili številne kupčije na podlagi odobrenih blagovnih Ust in razpisnih sejemskih kontingentov. Major Joakim šovanj: »Novomeški mladinski komite daje zgledne spodbude ...« Lojzka Potrč: »Že letos bomo sestavili načrt za sodelovanje v prihodnjem letu...« Miodrag Manič: »Skupno re-šujmo vlogo mladih v razvoju naše socialistične stvarnosti!« Poseben poštni žig v Kostanjevici V dneh 3., 4. in 5. julija 1963 bo pošta v Kostanjevici žigosala vse poštne pošiljke s posebnim spominskim žigom, v katerem je vrezan grb Dolenjskega kulturnega festivala. Zbiratelje znamk in žigov opozarjamo na izredno okusno izdelan načrt, ki ga bodo ob tej priložnosti lahko dobili v »dolenjskih Benetkah« — Kostanjevici na Krki. Skoraj pet minut je tolkel z Mlačanovo roko ob mojo, potem s svojo lastno ob mojo in sicer zaradi posojila. Zmenili smo se, da se snidemo đan po Vernih dušah v Loki, da bomo delali pismo pri notarju, in dostavilo se je , da morata medtem o kupčiji molčati, če ne, imam pravico, da se skesam. Odštel sem takoj are pet sto goldinarjev, od katerih je Danijel odvzel dve sto goldinarjev kot njemu dano posojilo. čez nekaj časa, ko sta že bila odšla, Je pomolil Danijel zopet svojo glavo v sobo: »Za pet sto si naju udaril, naj bo! Ali pozabiti ne smeš, da so izvzeta tri jareta, da Jih bomo jedli na poti v Ameriko!« »Dve jareti sta izvzeti, vsaj tako se je govorilo!« »Tri!« je tulil Danijel. »Ne bodi gluh! Nikoli nisem drugače govoril! No, pa mi daj prisego!« Tako me je opeharil za eno jare, ker nisem hotel delati sitnosti, ko smo delali v Loki pismo. Ko je bilo vse v redu napravljeno in podpisano, sta jo onadva udarila v Kranj po potne liste, jaz pa sem jo krenil na Jelovo brdo. x Hodeč proti Jelovemu brdu sem se čutil čisto novega človeka: sedaj sem pravzaprav šele vedel, kaj hočem, pred dušo mi je bilo vse jasno in dvomi me niso več mučili. Sedaj sem bil s tisočerimi vezmi prikovan na svojo slovensko zemljo ln, če me ta ne bo živila, kdo me naj živi? Tisto leto je bila čudovito lepa jesen in še v listopadu smo imeli gorko vreme. Komaj sem napravil kakih dva tisoč korakov z Malenskega vrha, že mi Je prihajal na uho ostri glas klepetajočih trlic. Pod vasjo Je stala Presečnikova tar-nica in brez dvojbe se je pri teh trlo. Kar pa se tiče klepetanja, so se terice uspešno kosale s trlicami. Zadnje so sekljale, prve pa obrekovale: izpod trlice se je drobil pezdir, izpod jezikov teric pa nadrobno pre-trta dobra imena sosedov in sosedin j! mimmtm Kakor že povedano, je bilo tisto leto izredno lepo, ne prej ne pozneje se ne spominjam, da bi se bil prve dni mesec a novembra lan sušil pri tarnici. Torej tisto leto se je sušil, in prav na Presečnikovi tarnici pod Jelovim brdom je delalo osem starikastih devic in opravljale so svoj posel z nekakim koket-nim pretiravanjem, kakor je bilo — ne vem, iz kakega vzroka — v navadi pri trenju. Ali že tiste dni se ni sejalo toliko lana kot včasih, ko bi se bilo našemu kmetu čudno, skoraj sramotno videlo, če bi ne bil pridelal svoje hodnične in pražnje srajce doma. Zatorej je zarod teric že tiste čase zamiral in le bolj starikasto ženstvo je še umelo goniti trlice in ž njimi pridelovati svilnate mehke plasti, ki so se potem skladale v povesma. Ali manj ko jih je bilo, bolj so se tarice zavedale svojega poklica in pri vsaki priliki si jih moral silno prositi, če si jih hotel dobiti na delo. Da je terica morala obilo in najbolje jesti, to se je posebej umelo! Pri Presečniku se Je trlo tisto popoldne in gospodar sam z velikim belim predpasnikom je sušil lan ter moral zastavljati vso pozornost, da se mu pri jami ni vnelo. Ženske so napravljale ropot s trlico in z jezikom, so obirale, vmes pa kaj rade spregovorile o možitvi in ženitvi. Vsaka bi se bila rada možila: bolj ko je bila stara, večje je bilo poželenje! Ravno ko sem mimo prihajal, je spregovorila Zganlarjeva Urša: »Prvi, ki pride mimo, bo moj!« Nič hudega sluteč se približam. 2e se je Urša za-drla: »Janez, moj si!« »Kaj boš z mano, vendar vidiš, da sem prestar zate!« »Nič prestar, vzamem te, Janez, in če laziš po vseh štirih okrog! Pa še prav rada te bom imela.« Nisem se hotel vdati: »Govore, da imaš od hudiča hudoben jezik, Urša!« »Ga mi boš pa na rajfel polagal!« Bilo je to že-bljasto orodje nemškega pokolenja, s katerim so se trgale glavice od lanu, ali Uršin jezik — deni ga desetkrat na rajfel! — ne bi bil ukročen. Tako sem postal žrtev dovtipa, kakor si ga terice rade privoščijo z moškimi, ki prihajajo mimo. Med smehom sem moral odriniti. Urša je še vpila za mano: »Le nikar ne obupaj, Janez, boš precej priženil! Dva otroka že imam in oba ti prenisem v hišo!« Sledil Je krohot, da sem se bal, da bo kar tarnico razneslo! Pri jami je sedel Boštjan ter dejal zadovoljno: »Med sršene si zašel! Pričakovali smo te pa šele o Božiču.« Na vprašanje, kaj dela mati, je pokazal na breg Karlovščice, kjer je prala pri tolmunu. Prinesli so južino, zato sva se lahko odpravila k perici. Barba je radovedno vprašala: »Ali se ni kaj zgodilo, ko že danes prihajaš?« Z Boštjanom sedeva na skalo: »Nekaj se je zgodilo: Mlačanovo sem kupil!« Oba sta se začudila; Boštjan pa je pametno spregovoril: »Devet tisoč si že dal, je gotovo vredno. Sedaj se pa vpraša, kdo ti naj gospodari? Lahko je rečeno ,sem kupil', obdelovanje Je pa kaj drugega!« Ponosno sem odgovoril: »Sam bom gospodaril! Ne vem, čemu naj se ne preselim na Jelovo brdo!« »No, pač —t« Je Boštjan še vedno dvomil, »nekaj mesecev se že dela na kmetih, potem bo pa vrag, ko ne bo ne mesa ne kofeta in ne belega kruha!« Bil sem užaljen. Odgovoril sem bahato: »Belega kruha bo pač lahko, saj Je plačano, a denarja mi še precej ostane!« Slikar, grafik in kipar Jože Gorjup Slikar, grafik in kipar Jože Gorjup je bil rojen 20 aprila 1907 v Kostanjevici. Gimnazijo je študiral v Novem mestu. Tu je dobil v mladostno razgibanem ozračju, ki je sledilo v prvih letih drugega desetletja v Novem mestu pod Jakopičevim okriljem prirejeni umetnostni razstavi, prve umetniške pobude in začel kipariti in grafično ustvarjati. Sodeloval je v rokopisnem glasilu dijaške organizacije »Prosveta«, »Zarja«, ki je izhajalo leta 1923 in 1924; leta 1925, zadnje leto njegovih študij na gimnaziji, pa je bil urednik novega nadstrankarsko orientiranega dijaškega literarnega glasila »Mlada misel«, največji' vtis je nanj naredil lirični ekspresionizem Božidarja Jakca, ki se je izrazil v lesorezno ilustriranih lastnih pesmih. . Tako razpoložen je prišel jeseni 1925. na umetniško akademijo v Zagrebu, kjer se' je posvetil študiju kiparstva pri Kršiniću in posebno pri Meštroviču, čigar pobudam je ves zavzet sledil. Leta 1927 pa je odšel na akademijo v Firenci, kjer je nekaj let poprej Študiral že V. Pilon. Tu se je posvetil slikarstvu in grafiki. Kot slikar se je naslonil predvsem na P. Careno, v grafiki pa na Celestina Celestinija, ki je bil tudi Pilonov učitelj. 1930 je opravil v Firenci diplomski izpit in se naselil v Kostanjevici. Oženil se je s slikarico Francozinjo Marjetico Dufour in se začel uveljavljati v našem umetniškem življenju. 2e naslednje leto 1931 je u-stvaril svoje največje delo poslikanje prezbiterija cerkve sv. Miklavža v Kostanjevici, ki je želo uspeš- no priznanje. Za to cerkev je ustvaril tudi pomembno, v tekmi z Meštrovićem oblikovano monumentalno podobo Križanega . V začetku 1932 je gnojitev nosne korenine povzročile, da je moral v bolnico v Ljubljano, kjer je za posledicami operacije opolnoči 30. IV. 1932 umrl. Pokopali so ga v Kostanjevici. Novica o njegovi smrti je v umetniškem svetu vzbudila žalostno zavest, da smo izgubili mnogo obetajočega umetnika, prav ko je dozoreval za prvo žetev. Njegova umetniška zapuščina, s katero vas seznanja sedanja razstava, nas potrjuje v prepričanju, da nas je prezgodnja smrt oropala resnične umetniške osebnosti. Čeprav to delo ne prikriva likovnih vplivov, ki so ga oblikovali, kaže vseeno globoko umetniško doživetje, ki se uspešno bori za ustrezen osebni likovni izraz. Gorjup je bil namreč izrazito pesniška narava, ki jo je likovno prebudil najprej ekspresionizem Boži- Priznanje Matiji Murku Slovenska matica je ob 10-letnici smrti Matije Murka, znanega profesorja slovanske filologije v Gradcu, na Dunaju in v Lipskem ter profesorju južnoslovanskih jezikov in literatur v Pragi, izdala izbor njegovih najpomembnejših publicističnih prispevkov, v katerih je orisal mnoge slovenske in ostale južnoslovan-ske osebnosti, ki so v prejšnjem stoletju in v začetku našega delovale in veliko pomenile na področju beletri-stičnega ustvarjanja. Knjiga tega odkrivalca slovanske kulture in literarne preteklosti nosi naslov j>Izbrano delo«, spremno besedo o Murku pa je napisal dr. Anton Slodnjak. * * * * HOLLYWOOD — Znani hol-lywoodski režiser Anthonv Mann namerava posneti na filmski trak tragično obdoh. je starega rimskega cesarstva, ki se je pričelo s smrtjo Marca Aurelija. Naslov filma bo »Padec rimskega cesarstva«, snemati pa so ga pTičeli v Španiji. Zgodovinski svetovalec je Willi Durant, znani zgodovinar, glavni igralci so Sophia Loren, Alec Guinness, James Mason, Ste-phen Boyd, Mel Ferrer in drugi. BERLIN — Sir Laurence Olivier, ravnatelj novo ustanovljenega britanskega nacionalnega gledališča, je obiskal »Borliner Ensemble«, znano vzhodnoberlinsko gledališko družino. Pozdravila ga Je Brechtova vdova Helene Wel-gel. darja Jakca, ki jo je iz intimnega doživljanja v trajnejšo monumentalno obliko vodil Meštrovičev zgled, renesančno vzdušje Firenc in Meštroviču v enaki meri sorodno razpoloženje Ca-reiie pa ga je vodilo v deželo bukoličnih idil, kjer ga je mamila globlja resnica življenja. Ob idili pa so zvenela tudi druga, časovno pogojena razpoloženja socialno kritičnega realizma, kar ga približuje Pilonu, obdrži pa v primeri s kraševsko trpkostjo Pilonovo še vedno prirojeno dolenjsko vedrost in čutimo, da je ta poteza verjetno bolj literarnega izvora kakor globljega o-sebnega doživetja. V zadnjih letih življenja se je Gorjup uveljavljal na skupnih razstavah slovenskih umetnikov: 1929 je razstavljal na grafični razstavi v Firencah, 1931 pa na pomladanskih razstavah v Toulonu v Franciji in v Beogradu. Trajen spomenik njegovega tu prvič do skupnega izraza dozorelega razvoja pa je prezbiterij cerkve sv. Miklavža v Kostanjevici, s katerim je zopet priboril stenski sliki v devetnajstem stoletju izgubljeno soglasje slikarije z arhitekturo. Dr. France Štele Jože Gorjup: SREČANJE (iz Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki) SMRT GA JE POKOSILA NA TIROLSKI FRONTI Bilo je nekako ob prehodu zime v pomlad, ko so se nekatere avstrijske čete pre-/ maknale s soške fronte na tirolsko bojišče. Tedaj je bil premeščen tudi 17. ljubljanski pešpolk — kranjski Janezi—od Oslavije in Monte Gabriela ter Doberdoba s Soče v Tirole. Takrat je prišel s svojimi vojnimi tovariši v tirolske Dolomite tudi dolenjski pesnik, pisatelj in slikar Jože Cvelbar, doma iz Dolenje Prekope. Jože Cvelbar je te-daj doživljal svoje življenjsko Zapisano po pripovedovanju vojnih tovarišev slovenskega pesnika Jožeta Cvelbarja iz Dolenje Pre kope pri Kostanjevici plazili po tleh, kakor bi se hoteli skrivati pred ostrimi vetrovi. Sem pa tja je raslo tudi nizko planinsko ščavje, ki je služilo ob napadih za zasilna zaklonišča. Vojaki, ki so bili na teh položajih že v prejšnji zimi 1915/1916, so bili polni grozljivih pripovedovanj o silnih snežnih zametih, saj so bile po njihovih meritvah ponekod snežne plasti debele do 14 metrov. Jože Gorjup: POPOTNIKA (lesorez — iz Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki) jutro: na dan Prešernove smrti — 8. februarja — je bdi star 21 let. Pa je moral že na drugo bojišče, v tirolske hribe, kamor je potoval s 7. četo II. bataljona 17. pešpolka. Novo bojišče je bilo v višini kakih 2000 metrov, na Monte Cuccu. V bližini je bila gora Monte Chieso, ki se je vzpenjala nad Monte Cuc-com. Vojaki so se ozirali tudi v goro, nazvano Dodici. To ime — Dvanajsta gora — je dobila zato, ker je padala njena senca v naselje pod hribom točno opoldne. Gorstvo je bilo polno kamnitih skladov, tu in tam so štrleli iz pečin ostanki starih macesnov, nizki borovci so se NEW YORK — Statistično poročilo OZN za leto 1961, v katerem so podatki za 160 držav, navaja, da izide na leto največ knjig v Sovjetski zvezd, in sicer 73.999. Japonska izdeluje dvakrat več filmov kot Hollywood. V 12 letih se je proizvodnja časopisnega papirja povečala za 88 odst. Tu so preživljali strašno zimo in streli iz italijanskega orožja so redčili vrste avstrijskih čet. Stotaija, kjer je bil Jože Cvelbar z nekaterimi svojimi dobrimi prijatelji, je štela okrog 180 mož. Namestila se je v nekaki prirodna jami, med skalnatimi stenami. Temu zaklonišču so vzdeli ime Pekel. Fantje in možje so si. med kamnitimi stenami razpeli platnene šotore in tu preživljali odmore med posameznimi spopadi. Jože Cvelbar Je Imel svoje mesto v kotičku te kamnite jame. Tu je razmišljal in _e kljub ognju in napadom, strelom in grmenju granat našel š^b dovolj časa, da Je zapisal kak verz in pesem ali napravil kako risbo. Bil je pač mlad in poln ognja in življenja, kljub vojni je služil Muzi. Ko Je prihajalo poletje, so se italijanski napadi množili. Nekega dne v juliju 1916 so Italijani spet naperili svoje številne topove na avstrijske bojne črte. Grozotno so se tresle gore in tedaj je uspelo Italijanom, kar se jim je le redko posrečilo, da so prešli bojno črto in so vdrli na Monte Cucco. Prišlo je do bojev od blizu in tedaj so pokale puške ... Avstrijske čete so ob tem napadu utrpele hude izgube. Italijani so zavzeli avstrijske rove le za kratek čas. Vsega so bili v avstrijskih rovih le kakih dvajset minut, potem so jih kranjski Janezi spet vrgli s svojih položajev. V teh bojih na nož je dobil hud strel v trebuh tudi Jože Cvelbar. O poteku bojev mi je pripovedoval preživeli Cvelbar-jev vojni tovariš, dolenjski rojak, takole: Grozotne so bile žrtve, ki smo jih imeli ob tem spopadu v prvi polovici julija leta 1916. Poleg mene se je zrušil, zadet od strela, tudi prijatelj Jože Cvelbar. Strel je bil smrtonosen, italijanska puška ga je zadela v trebuh in mu razparala želodec in črevesje. PoSkodle so Cvelbarja že-Jale. »Daj mi požtrek vode,« Je prosil. Vedel sem, da bi bil vsak srk smrtonosen. Tolažil sem ga in ga prosil, naj potrpi, Jožeta Cvelbarja sta se prida ga prevzame v roke bolničar. Sredi ognja se pač nihče ni upal na piano, čeprav so se čuli od vseh strani stoki in kriki težko ranjenih vojnih tovarišev ... ■ Potem se je vojni hrup le malce umiril. Do ranjenega Jožeta Cvelbarja sta se pre-vlekla dva bolničarja s nosili. Jožeta sta krvavega položila na nosila in ga, uporabljajoč zaklonišča med ruš. iem, odnašala v ozadje bojišča. Ranjeni Jože je moledoval za požirek krepčdlne pijače. Nekdo se ga je usmilil in mu le ponudil svojo čutarico, čeprav je bilo to smrtno nevarno. Namesto v rešitev, mu je bila pomoč v nesrečo. Kmalu zatem je umrl v hudih bolečinah. To je bilo 11. julija 1916. Slovenska književnost je tedaj izgubila nadarjenega pesnika in pisatelja. Zdaj je odšlo za Jožetom že precej preživelih vojnih tovarišev in spomini na tiste težke vojne dneve v tirolskih hribih ugašajo. JOŽE ZUPANČIČ Stane Jarm: Portret pesnika Jožeta Cvelbarja. Spomenik °odo odkrili pred pesnikovo rojstno hišo na Prekopi v nedeljo, 23. junija, ob treh Popoldne v okviru IV. do-Jenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici Jože Cvelbar: Doma Pozdravljena, deželica, ti njiva sladkih kmečkih rož, Po daj mi ti na probefc moj zasadi fctero stiojih rož/ Ne bo sadila mamica 1ih, ker bo tudi spala ic, "e bodo jih, ker bodo v svet *'e, rodne sestre moje. bo mi bratec moj na grob brm,"0 tu1***> tam po črni m **»e belih roi iskal. fff. januar 1912) DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE razpisuje subskripcijo za IZBRANA DELA Conana Doyla v šestih knjigah Conan Doyle Je avtor klasičnih kriminalnih povesti, v katerih nastopa znameniti detektiv Sherlock Holmes. Knjige bodo izšle v dveh serijah v mesecu oktobru in v decembru 1963. Naročnina za vseh šest knjig je 4500 din za broširano izdajo in 6000 din 7a izdajo, vezano v celo platno. Znesek lahko naročniki poravnajo v 6 mesečnih obrokih po 750 oziroma 1000 din, začenši z mesecem naročila. Naročila sprejema DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE — LJUBLJANA, MESTNI TRG 26. IN VSE KNJIGARNE V SLOVENIJI DO 5. OKTOBRA 1963. Pred letošnjim simpozijem »FORMA VIVA« v Kostanjevici Letos se bodo v senci parka kostanjeviškega gradu v dolenjskih »Benetkah« ob zeleni Krki že v tretjič srečali umetniki iz vseh koncev sveta pri oblikovanju umetnin iz gozdnih velikanov, ki so zrasli na obronkih Trdinovih Gorjancev. Simpozij »Forma viva«, na katerega so v prvih začetkih mnogi gledali s skepso, se je razvil v srečanje priznanih kiparskih ustvarjalcev, ki se vsako leto zbero, vsak s svojim izraznim načinom oblikuje les, se spoznajo z našim ljudstvom in gostoljubnostjo in nato polni lepih vtisov zapuščajo našo deželo. Za grajskim obzidjem Je zbranih že precej umetnin, ki so nastale pod dleti dosedanjih udeležencev simpozija. Naj povemo, da je odveč strah za lepe umetnine, ki so izpostavljene dežju in soncu. Vsi izdelki so impregnirani, zato Jim oboje ne more povzročiti škode, prireditelji pa so na razpoke v lesu računali. V Kostanjevici je ustanovljen podoben režijski odbor, ki sodeluje pri gradnji, obnovi in uporabljanju kostanjeviškega gradu in okolja ter usklajuje dela. Načrti za razporeditev plastik v južnem in zahodnem področju grajskega vrta so že izdelani, razporejati pa jih bodo začeli v septembru letos. Tudi grajski vrt bo urejen po predlogih najboljših hortikulturnih strokovnjakov. Letošnjemu vabilu na simpozij se je odzvalo kar 51 vidnih predstavnikov kiparske ustvarjalnosti iz vsega sveta. Simpozija v Kostanjevici se bo udeležilo 11, simpozija v Portorožu pa 10 izbrancev, ki jih Je izmed prijavljenih izbrala žirija. Vnaprej določeno število sicer omejuje število udeležencev, zato pa hkrati s tem zagotavlja kvaliteto. Umetniški svet simpozija se je po dolgih razpravah odločil, naj bo simpozij srečanje ustvarjalcev na višjem nivoju. Izbira kandidatov ni prepuščena naglim odločitvam, saj se že zdaj pogajajo z onimi, ki naj bi se udeležili simpozija v prihodnjem letu. Žirija izbira med prijavljen-ei kiparje, ki že nosijo pečat samostojne ustvarjalnosti. Letos se bodo simpozija v Kostanjevici udeležili naslednji: Bemard Bali iz Anglije, Vladimir Preclik iz Češke, Jeanne Spiteris iz Grčije, Shoshana Heimann iz Izraela, Yoshi-kuri in Minoru Togashi, oba iz Japonske, Aart Reitbroek In H. Snoeck, oba iz Nizozemske, ter Milena Lah, Kosta Angeli Radovani in širne Vulas, trije jugoslovanski ustvar-jalcl. Kostanjevica pripravlja svojim gostom v času simpozija prireditev »Dolenjski kulturni festival«, v kateri se bo zvrstilo več razstav ter odrskih uprizoritev v Izvedbi naših najboljših igralskih družin. Oflflilan ailipeie: REICHSTAG V PLAMENIH 23 Dimitrov: »Po tem zakonu imam pravico polemizirati z državnim tožilcem in šele potem bom prešel na zaključni govor. Gospodje sodniki, gospodje tožilci, gospodje branilci! že na samem začetku tega procesa pred tremi meseci sem se kot obtoženec obrnil s pismom na predsednika sodišča. V tem pismu sem izjavil, da obžalujem, ker so moje izpovedbe povzročale konflikte. Toda jaz odločno nasprotujem tolmačenju, ki trdi, da je bilo moje vedenje namerna zloraba, to se pravi, da naj bi izkoriščal pravico za postavljanje vprašanj v propagandne namene. Jasno je, da sem se, ker sem bil obtoženec, in to nedolžen, trudil, da se zaščitim z vsemi sredstvi, ki so mi bila na razpolago. V svojem pismu sem tudi priznal, da sem tu in tam postavljal vprašanja ne ravno pravilno z ozirom na pravočasnost in obliko. To se da končno pojasniti s tem, da ne poznam nemške zakonodaje. In razen tega prvič v življenju sodelujem v podobnem sodnem procesu. Če bi imel branilca, ki sem ga jaz izbral, bi se prav gotovo lahko izognil incidentom, ki so bili tako neprimerni za mojo osebno obrambo. Predlagal sem več advokatov: Dečeva, Moro Giaffe-rija, Kampinkija, Thoreza, Grigorova, Lea Gallaghera in tovariša Lehmanna (iz Saarbriickna), toda carsko sodišče je zaradi tega ali onega razloga odbijalo moje predloge drugega za drugim. Jaz ne gojim nobenega osebnega nezaupanja do gospoda dr. Teicherja niti kot do osebnosti niti kot do advokata. Toda pri sedanjem stanju stvari v Nemčiji ne morem imeti polnega zaupanja v Teicherta kot uradnega branilca. Zaradi tega se skušam braniti sam in pri tem delam, neizogibno, določene napake s pravnega gledišča. V interesu svoje obrambe pred sodiščem predpostavljam, da se tudi v interesu normalnega poteka procesa še enkrat — in to poslednjič — obračam na Vrhovno sodišče s prošnjo, da odobri advokatu Marcelu Villardu sodelovati v moji obrambi. Če bo na žalost ta moj zadnji predlog odbit, tedaj mi ne preostane nič drugega, kot da se branim sam z ozirom na svoje moči in znanje. - Ker je bil tudi ta moj predlog odbit, sem se odločil, da se branim sam. Ker nisem potreboval niti medu niti strupa sladkobesednosti vsiljenega mi branilca, sem se ves čas branil sam, brez pomoči advokata. Popolnoma je jasno, da se sploh ne čutim vezanega na obrambni govor dr. Teicherta. Za mojo obrambo je pomembno samo to, kar sem do sedaj rekel pred sodiščem in samo to, kar bom sedaj povedal. Ne bi želel žaliti mojega partijskega tovariša Torglerja — menim, da ga že dovolj žali njegov branilec, toda moram odkrito povedati: raje vidim, da me nemško sodišče obsodi na smrt, kot da bi mi uspelo osvoboditi se s pomočjo obrambe, kakršno je dr. - Sack podal za Torglerja.« Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Ni vaš opravek, da tukaj kritizirate.« Dimitrov: »Priznam, da govorim ostro in surovo, toda moj boj in moje življenje sta prav tako ostra in surova. Moj način govora je odkrit in iskren. Navajen sem, da imenujem stvari z njihovim pravim imenom. Nisem advokat, ki po dolžnosti brani tukaj svojo stranko. Branim se kot obtožen komunist. Branim svojo lastno komunistično revolucionarno čast. Branim svoje ideje, svoje komunistično prepričanje. Branim smisel in vsebino svojega življenja. Glejte, zakaj je tedaj vsaka izgovorjena beseda tukaj, pred sodiščem, tako rekoč kri moje krvi in pot mojega potu. Vsaka beseda je izraz mojega najglobljega ogorčenja proti krivični obtožbi, proti dejstvu, da se takšen protikomunistični zločin pripisuje komunistom. Mene so čestokrat opominjali, da se obnašam neresno do nemškega Vrhovnega sodišča. To je popolnoma netočno. Točno je, da je za mene kot komunista vrhovni zakon — program komunistične internacionale, a vrhovno sodišče — kontrolna komisija komunistične internacionale. Toda zame kot obtoženca je Vrhovno sodišče Reicha instanca, na katero se moram ozirati z veliko resnostjo, ne toliko zaradi tega, ker jo tvorijo sodniki s posebnimi kvalifikacijami, temveč zaradi tega, ker je to sodišče zelo važen organ državne oblasti, važen organ vladajočega družbenega reda — instanca, ki lahko nepreklicno obsodi tudi na smrt. Mirne vesti lahko rečem, da sem pred sodiščem in, sledeč temu, tudi pred javnostjo, v vseh stvareh govoril samo resnico. Kar se tiče moje partije, ki sc nahaja v ilegalnem položaju, sem odklonil dati kakršnekoli izjave. Vedno sem govoril resno in z občutkom najglobljega prepričanja.« Predsednik sodišča: »Ne bom prenašal, da Se boste vi tukaj, v tej dvorani ukvarjali s komunistično propagando. Vi ste ves čas to delali. Če boste v tem duhu nadaljevali, vam bom odvzel besedo.« Dimitrov: »Energično moram protestirati proti trditvi, da sem imel propagandistitne smotre. Lahko se smatra, da je moja obramba pred sodiščem imela nek propagand is tični učinek. Dopuščam, da moje vedenje pred sodiščem prav tako lahko služi kot primer za obtoženca-komiinista. Toda to ni bil smoter moje obrambe. Moj smoter je, da ovržem obtožbo o tem, da naj bi imeli Dimitrov, Torgler, Popov in Taiuv, kompartija Bolgarije in komunistična inter-nacionala kakršenkoli dejež, pri požigu. Domači tehnični dosežki Kaj smo videli na VII. beograjskem mednarodnem sejmu tehnike Pred kratkim je bil v Beogradu VII. mednarodni sejem tehnike. Po številu razstavljavcev in razstaljenih izdelkov je bil ta doslej največji. Sodelovalo je 1230 proizvajalcev iz 27 držav. O samem sejmu tokrat ne bi pisali. Naj rečemo samo to, da je sejem pokazal sliko razvoja naše industrije, ki iz leta v leto kaže lepše uspehe tudi na področju tehničnega napredka. O sodobnih tehničnih dosežkih in nekaterih novih domačilt izdelkih pa velja zapisati nekaj besed. Največjo pozornost povprečnih obiskovalcev letošnjega sejma so brez dvoma pritegnili novi izdelki naših tovarn namenjenih široki potrošnji. To velja predvsem za izdelke elektroindustrije, ki je prikazala nove vrste električnih in termoaparatov. čedalje več plina Odkritje novih bogatih ležišč zemeljskega plina v naši domovini in gradnja novih plinovodov je spodbudila našo industrijo k proizvodnji raznih naprav na plinska goriva za industrijo in gospodinjstvo. Ena kalorija plina je cenejša od drugih izvorov energije, zato pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti njegova potrošnja močno povečala. Podjetji »Naftagas« Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini — hvaležni vam bodo za pozornost! iz Novega Sada in beograjski »Petrolgas« sta • na posebni razstavi prikazali velike možnosti izkoriščanja plina v gospodinjstvu, obrti in industriji. Domače sobne TV antene Za sedanje, predvsem pa za bodoče lastnike televizijskih sprejemnikov, za urbaniste in vse tiste, ki jim je pri srcu podoba naših mest, je zanimiva razstava 20 sobnih televizijskih anten. Proizvedlo jih je podjetje »Standard« iz Bosanske Gradiške, prikazane pa so bile nav razstavnem prostoru »Jugoelek-tre« iz Beograda. Razen domačih so te antene zainteresirale tudi poslovne ljudi iz ZDA, Kanade, Turčije in drugih držav. Pri poizkusih na odseku za elektroniko pri Elektrotehnični fakulteti v Beogradu so pokazale odlične uspehe. Po predračunu bi bila cena te antene okoli 2000 dinarjev, toliko pa pogosto stane samo montaža navadne antene na streho. Aluminijasti motorni vlak Tovarna »Janko Gredelj« iz Zagreba se je predstavila z motornim vlakom iz aluminija. To je hkrati tudi prvi aluminijasti vlak v svetu, zakaj doslej so vsa prizadevanja v treh ali štirih državah za proizvodnjo aluminijastega vlaka ostala le pri poizkusih. Vlak je sestavljen iz štirih delov in lahko sprejme okoli 200 potnikov. Z majhno rekonstrukcijo pa je moč sestaviti več garnitur, ki bodo lahko sprejele tudi 1000 potnikov hkrati. V kompoziciji je razen ostalih udobnosti potnikom na voljo še bife — bar. Glavna prednost tega vlaka je v tem, da je precej lažji od navadnih vlakov, kar omogoča hitrost do 120 km na uro. Zanj se zanimajo tudi nekatere tuje države; na primer Sovjetska zveza, Švedska in druge. Da smo prišli v železniškem prometu do sodobnih prevoznih sredstev, je potrdila, tudi tovarna vagonov »Goša«, ki je prikazala razen standardnih proizvodov . še najnovejše izvedbe, tako imenovane turistične vagone, katerih kupeje je prek noči moč preurediti za spanje, in vagone bifeje, ki se tudi precej razlikujejo od standardnih jedilnih vagonov. Domači helikopterji Tovarna avionov »Soko« iz Mostarja, ki je te, dni sodelovala na razstavi motornih vozil v Parizu z reaktivnim letalom tipa »Galeb«, o katerem smo slišali samo pohvalne besede, je na sejmu prikazala maketo transportnega helikopterja. Prvi domači helikopterji so že v izdelavi. Dobrodošli bodo predvsem kmetijstvu, s pridom pa jih bodo uporabljali tudi v drugih gospodarskih panogah. Dekorativne zidne tapete Grafično podjetje »Lipa Mili« iz Zagreba je med drugim prikazalo tudi zidne tapete za notranjo ureditev stanovanj in poslovnih prosto- Novomeški maturanti so tudi letos ob zaključku šolskega leta priredil' tradicionalen pohod skozi mesto, v katerem so nosili šolske rekvizite in predali ključe »mlajši« generaciji. Vsi jim želimo kar največ uspeha pri maturi! (Foto: Lojze Medic) rov. Nekateri turistični in gostinski objekti (hotel »Metropol« v Beogradu) jih že s pridom uporabljajo. Za zdaj se še ruso prav uveljavile zavoljo tradicionalne uporabe običajnega beljenja, vendar ob hitrejši izgradnji stanovanj in družbenih objektov lahko pričakujemo, da si bodo slej ko prej utrle pot na tržišče, posebno še, ker omogočajo hitro čiščenje brez tistih zoprnih opravil, ki se jih naše gospodinje najbolj boje ob vsakem beljenju. in še nekaj zanimivosti Med izdelke, ki so pritegnili pozornost strokovnjakov in obiskovalcev, moramo šteti tudi novi proizvod zagrebškega podjetja »Jugomonta-ža«. To je štirisedežni motorni čoln, ki zmore z motorjem 125 KM 75 km na uro. Gliser je predvsem namenjen turizmu, cena pa se giblje od pol do milijona in pol dinarjev, kar je odvisno od njegove opreme. Podjetje »Stanko Paunović« iz Niša je pokazalo napravo, ki iz vagonov raztovori v eni uri 90 kubikov materiala v razsutem stanju (žitarice, pesek, cement, premog itd.). V pičlih 10 minutah je vagon prazen. Med drugim je bilo moč videti še avtomatično pekarno na kolesih, ki v 24 urah pripravi 5500 kg kruha, in prevozno samopostrežno trgovino — izdelek TAM iz Maribora in Avtomontaže iz Ljubljane. Zveza jugoslovanskih iznaj-diteljev je prikazala univerzalni mlin, ki melje žitarice in celo rude; avtomatsko ribiško palico, ki sama poskrbi, da se najlonska vrvica avtomatično, ko riba zagrabi, napne in po potrebi odvija; napravo za avtomatično odbiranje in projekcijo mikro posnetkov, k: omogoča, da se iz posnetega filma avtomatično izbere oštevilčeni posnetek in projektira na zaslonu 50-krat povečan; itd. Med tujimi.razstavljavci pa sta vzbujali največ pozornosti razstava »Medicina v ZDA«, kjer so se obiskovalci najbolj zanimali za napravo, ki pri vrtanju zob baje ne povzroča nobenih bolečin, in japonska firma »Sonv«, znana v . svetu po proizvodnji kvalitetnih transistorjev, ki je na letošnjem sejmu prikazala nekoliko svojih modelov prenosnih in avtomobilskih televizijskih transistorjev. Rihurd Šopcr ^^^^^^^^ »Bi ti ,stražil do devetih?« je Maigret vprašal Janviera. "»Prosil bom Lucasa, da te bo potem zamenjal.« Janvier je bil pripravljen. Drugega ni bilo treba početi kot čakati. »Naj mi telefonirajo na dom, če se karkoli zgodi.« Doma je po večerji s svakinjo in ženo popil kozarec kalvodosa. Potem je poklical sodno policijo. »Lucas? ... Nič novega? ... Si še zmerom v moji pisarni?« . Lucas je sedel v Maigretovem naslanjaču z nogami na pisalni mizi in se najbrž kratkočasil s tem, da je bral. »Kar nadaljuj, stari... Lahko noč.« Ko se je vračal od podzemeljske železnice, kamor je pospremil svakinjo, je bil Bulvar Richard Le-noir zapuščen in njegovi koraki so odmevali, za njim je bilo slišati druge korake. Stresel se je, se nehote obrnil, ker je pomislil na človeka, ki je ob tej uri morebiti še zmerom tekal po ulicah, se ves preplašen ogibal mračnih kotičkov in iskal nekoliko vurno-sti po bavih in kavarnicah. Zaspal je prej kot njegova žena — tako je vsaj kot zmerom trdila, kot je tudi trdila, da smrči — in budilka na nočni omarici je kazala dvajset minut čez dve, ko ga je iz spanja iztrgal telefon. Bil je Lucas. »Morebiti vus motim za prazen nič, načelnik. Ne vem še nič posebnega. Nočni dežurni urad Rešilne policije mi je pravkar sporočil, da so nekega človeka našli mrtvega na Trgu de la Concorde... Blizu Tui-lerijskega nabrežja... To se torej tiče 1. mestnega okoliša. Komisariatu sem naročil, naj vse pustijo, ... Kako? ... Prav ... Če hočete .. Pošljem kot je vam taksi.« Gospa Maigret je zavzdihnila, ko je videla, da si njen mož natika hlače in da ne najde srajce. »Misliš, da bo trajalo dolgo?« »Ne vem.« Ko je odprl stekleno omaro v jedilnici, je vedela, da si hoče naliti kozarček kalvadosa. Potem se je vrnil in iskal svoje pipe, ki jih je pozabil. Taksi je čakal nanj. Veliki bulvarji so bili skoraj prazni. Na Trgu de la Concorde sta vzdolž pločnika blizu Tuileri.jskega vrta drug za drugim stala avtomobila in premikale so se temne postave. Prva stvar, ki jo je Maigret opazil, ko je stopil iz taksija, je bila na posrebrenem pločniku lisa brezbarvnega nepremočljivega plašču. Medtem ko so se policisti v pelerinah razmikali in se mu je približal inšpektor 1. mestnega okolišu, je sam zase mrmral: »Ni bila neumna šala ... Dobili so ga!« Slišati ;e bilo sveže pljuskanje Seine, ki teče čisto blizu, in nekaj avtomobilo", ki so prihajali iz Ulice Rovale, je brez hrupa zdrselo proti Champs EJy.se.es. Svetlobni izvesek zabavišča/ Maxim je bil rdeče zarisan v temo. »Zaboden z nožem, gospod komisar,« je naznani1 inšpektor Lequeux, ki ga je Maigret dobro poznal. »Čakali smo na vas, preden ga spravimo od tod.« Zakaj je Maigret že od tega trenutka čutili da nekaj ni v redu? Trg de la Concorde je bil preveč prostran, tu Je bilo preveč prostora, preveč zračno, s tistim štrleči"1 belim obeliskom na sredi. To se ni ujemalo z dopo'' danskimi telefonskimi pozivi, z Beuujolai6ko kletjo, Tabac des Vosges, štirimi seržanti na Bulvarj" Beaumarchuis. Prav do svoj oga zadnjega poziva, prav do sporočila, ki ga je izročil na poštnem uradu v FauboUJ* nik SS v Italiji, mimo Him-mlerja v Švici pogajal z zavezniki za kapitulacijo nemških oboroženih sil v Italiji. O tem vprašanju je razpravljal tudi -s šefom ameriške tajne službe Allanom Dulle-som. Kari Wolf, ki ima danes 62 let, je stopil v vrste SS leta 1931 in naglo napredoval. V letih od 1936 do 1943 je bil šef osebnega Himmlerjevega glavnega stana. Himmler ga je že leta 1933 imenoval za svojega adjutanta. Ob koncu vojne ga zavezniki niso postavili pred sodišče, pa tudi štirih let ječe, ki mu jih je prisodilo sodišče v Bergdorfu kot pripadniku SS, ni odsedel. Pred dvema letoma je v nekaterih nemških ilustriranih listih objavil svoje spomine in šele tedaj so se nem- ške sodne oblasti pričele zanj zanimati. Sprožile so preiskavo. Obtožnica proti bivšemu generalu navaja sodelovanje pri umoru več kot 300.000 Židov, med katerimi je bilo tudi 6000 Italijanov. Dokumentacija o njegovih zločinih, ki so jo doslej zbrali, obsega že več kot 400 strani. "a Moderne prostore Beograjskega sejma in dela na prostem razstavljenih izdelkov "aše težke industrije na letošnjem VII. mednarodnem sejmu tehnike 90.000 Židov ima na vesti CfiJh0,i r»«T.itih biv. Š«V SS generala »X«. Hhnmlerjevo dV»iiiirt.* zvezn» tožil-nu Predalo so- ^rf un,oru 300 tisoč ti-d°Ji ^"»Psldh pre-d»W)Ih med zadnjo dij °- so je bil povelj. IjSocialno Udovoljen« %'^dnonemm ko-Prevelikih iz- A^ocinjT^oljni so *hit l1' da "fotoffi 0d socialne- BONN: počitnice -vzrok ločitev Na podlagi uradnih statističnih podatkov so prišli v Nemčiji do presenetljivih ugotovitev: ugotovili so, da odhaja vsako leto na počitnice 23 odst. mož in 19 odst. žena brez svojega zakonskega partnerja; 35 odst. mož ki potujejo sami, doživi na potovanju »avanturo«, 35 odst. nemških žena si jo pa želi. 40 odst. razvez in ločitev v Zahodni Nemčiji ima vzrok v času počitnic. NEVV Y0RK: najmočnejša radijska postaja »Voice of America« je v mestu Greenville v severni Karolini pred nekaj dnevi izročila prometu najmočnejšo radijsko postajo na svetu, ki je veljala okoli 20 milijard v našem denarju. 2e takoj med prvimi oddajnimi poskusi so znake nove oddajne postaje slišali tako v Buenos Airesu kot v Leopoldvillu ter v Beogradu, in to brez priključkov na relejne postaje. MOSKVA — V gledališču »Stanislavski — Nemirovič Dančenko« je bila premiera šostakovičeve opere »Katarina Ismailova«. Moskovsko občinstvo je navdušeno, nekateri kritiki pa zadržani, šosta-kovič je baje hranil opero 30 let v predalu. Pravijo, da vsebina ni ugajala Stalinu. ~~ Vrni se, Peter, očka bi te i »d spoznal! ŠKANDAL Z MLADOLETNICAMI V TURČIJI Policija v turškem mestu Izmlru je odkrila velik škandal. Kakor poročajo, je zapleteno v afero več kot petdeset mladih deklet v starosti med 13. in 16. letom, ki so prejemale denar za udeležbo na »zasebnih zabavah« premožnih poslovnih ljudi. Zadeva je prišla na dan, ko so starši neke učenke obvestili policijo, da pogrešajo svojo hčerko, ki se vso noč ni vrnila domov. — Naša slika jc nastala na izmirski policiji. Anis lju'dim°ž m ^Pustil četrti z ozkimi ulicami, f i se Ai J k za0!.*' ki ve, da ga zasledujejo, ki čuti, J* hip J,!1?™-1 morilec, in ki pričakuje, da ga V Prostor, smrtni sunek, spusti v tako rekoč yV£te vidpi-kakrSen Je Tr8 de la Concorde? ^ za t a ni bil ubit tukaj.« x„lRleist Piprtv. 80 dobili uro pozneje, ko je poro-.^em v TTr?cuf. ki je bil v službi pred nočnim fProt de Douai-^,iiln°kin^,abav'š6a se je ustavil avto z moški-f#be SQ ,',,2 ženskama v večernih oblekah. Vse .if^en. nri dobre v°lie, nekoliko vinjene, po-»*ko so d^Skih, ki SR Je viml P° Pl°clliku' "l^lušait gi že odšli skozi vhod-rffflSvem iffržant • • • Ne vem, ali Je Prav' da večer ™S1 prav nic ne želim, da bi nam t'ilM sm,;' a bi bi,a lepa!... Storite, kar ho- jenrfHpravkar Peljali čez Trg de >lriVolanornP"neđ nami »stavil neki avto... Bil SI Wic, nI sem zm»njšal hitrost, ker sem n plo?nikro-'i,Nekaj so porinili iz V0Za n I P'ocnik... za\ se mi, da je bilo trup- je JS Številki"^? Ritr°en s pariško -oznako in r\ viHtj na tablici stabjl. 3 in8^ L je Nin.DRUGO POGLAVJE corde. Vsekakor se je Vali10 Je težko komisarjevim obnaša- 5Wst0 tak° kot: Povedati, v čem se ni M10-* smrti, najbol, avadL Na P01"5^1 80 va' UvL** "kvarjajo s Do3k,nePričakovanih trupel, s >£>gret ni bil videti ^ »vnodušnostjo. Si-nur^ 1 Kinjen, v pravem pome- Ampak zakaj se ni najprej na primer čisto naravno sklonil nad truplo? Dvakrat trikrat je potegnil iz pipe in obstal sredi gruče policistov v uniformah, se začel meniti z Lequeuxom in pri tem mimo grede pogledoval k mladi ženski v obleki iz srebrno pretkanega blaga in v plašču iz kunje kože, ki je pravkar stopila iz nekega avta v družbi z dvema moškima in ki je z roko, krčevito stisnjeno h komolcu enega od njiju, čakala, kot da se mora še nekaj zgoditi. šele čez nekaj časa se je počasi približal stegnjenj postavi, brezbarvni lisi nepremočljivega plašča, in se še zmerom počasi sklonil — kot če bi bil mrtvi njegov oče ali prijatelj, je pozneje pravil inšpektor Lequeux In ko se je spet zravnal, je imel obrvi nagrban-čene, vsi so čutili, da je razjarjen, spraševal je s takšnim glasom, kot da so po njegovem odgovorni ti, ki stoje okrog njega: »Kdo je to storil?« S pestjo, s peto? Tega ni bilo mogoče vedeti. Vsekakor je bil mož zaboden z nožem, pred tem ali za tem pa ga je nekdo večkrat udaril po obrazu s tako močjo, da mu je ves zabuhnil, ena ustnica je bila preklana, polovica obraza popolnoma skažena. »Pričakujem mrtvaški voz,« je naznanil Lequeux. Brez teh poškodb je človek moral imeti vsakdanji obraz, precej mladosten, najbrž precej veder. Celo zdaj, ko je bil mrtev, je bilo na njegovem izrazu opaziti nekaj odkritosrčnega. Zakaj je žensko v kunjem plašču bolj pretresel pogled na nogo, obuto samo v zelenkato nogavico? Smešna je bila ta sezuta noga na pločniku poleg druge noge s čevljem iz črnega kozjega usnja. Bila je gola, intimna. Ni bila zares videti mrtva. Maigret se je oddaljil in šest ali sedem metrov od tam pobral drugi čevelj s pločnika. - Potem nI rekel nič več. Kadil je in čakal. Drugi radovedneži so se pridružili šušljajoči gruči. Potem se Je ob pločniku ustavil mrtvaški voz in dva moža 6ta vzdignila truplo. Tla pod njim so bila čista, brez sledu po krvi. — Mar ji ne moreš dati samo napitnine, kot to delajo vsi? Ali ne moreš pri zajtrku skrivati svojega obraza za časopisom, kakor delajo drugi moški? Mihail Zoščenko: Zadnja neprijetnost Dovolite, da vam povem zgodbo iz življenja pokojnikov. Umrl je torej človek, mlad delavec, individualno neopazen v blesku naših dni. In kakor se pogosto dogaja, so se po njegovi smrti pričeli obširni razgovori: ah! koga smo izgubili; vzoren delavec; to vam je bil mož; kakšna žalost, prijatelji, ker smo ga izgubili! Seveda je razumljivo, da nihče ni tako govoril, dokler je pokojnik še živel. Skratka, v ustanovi, v kateri je pokojnik delal, so imeli po končanem delu sestanek in na tem sestanku so se spomnili različnih ginljivih epizod iz pokojnikovega življe-.nja. Nato je spregovoril sam direktor. Imel je veličasten govor in na koncu je celo iztisnil solzo. Tedaj je nekdo iz množice zaklical, da bi bilo treba pogreb razkošneje organizirati, da bi se tudi drugi uslužbenci potrudili in si prislužili takšen pogreb. Vsi so rekli, da je prav tako. In direktor je izjavil, da bo pogreb na državne stroške. Nato se je dvignil še nekdo in izjavil, da je treba takšne pomembne ljudi sploh pokopavati z glasbo in ne molče prevažati po praznih ulicah. V tem trenutku je vstal pokojnikov nečak, neki Ko-lesnikov, in si obrisal solze: — Moj bog, koliko let sem živel s svojim stricem v skupnem stanovanju! Ne bom rekel, da sva se pogosto pretepala, vendar nisva živela v slogi, ker nisem vedel, kakšnega strica imam. Zdaj pa, kp mi o tem govorite, mi pada vsaka beseda kot razbeljeno železo na srce. Ah, zakaj nisem ustvaril svojemu stricu dostojnega življenja! Ne, še danes bom odšel v Zeleno ulico, kjer je, kolikor vem, najboljši pihalni orkester s šestimi trobentami in bobnom. Povabili bomo ta orkester, naj zaigra mojemu pokojnemu stricu nekaj posebnega. In vsi so rekli: tako je, pokliči ta orkester! Skratka, čez dva dni je bil pogreb. Bilo je mnogo vencev in velika množica ljudi. Muzikanti so dobro igrali. Nečak tega strica pa je pristopil k direktorju in mu tiho rekel: — Povabil sem ta orkester, oni pa zahtevajo, naj plačam takoj po pogrebu, ker odidejo na gostovanje v Staro Ruso. Kako bi to storili? — Direktor je vprašal: — Mar ne boš ti plačal orkestra? Nečak se je začudil in plašno odgovoril: — Sami ste rekli, da bo pogreb na državne stroške. Jaz sem samo poklical orkester. Direktor pravi: — Ampak orkester v proračunu ni bil predviden. Pravzaprav je umrla brezpomembna oseba in država ne more zanjo plačevati orkestra! Reci hvala, ker so ti plačali prevoz in vse drugo. Orkester pa plačaj sam, saj je tvoj stric! Nečak je zastokal: — Ali ste nori, kje pa naj vzamem dvesto rubljev? Direktor pravi: — Dogovori se z drugimi sorodniki in se nekako iz-maži! Nečak je stekel k vdovi in ji povedal, kaj se dogaja. Vdova je še bolj zajokala in odklonila, da bi karkoli prispevala za muzikante. Kolesnikov se je prebil skozi množico do orkestra in zaklical muzikantom, naj nehajo igrati, ker ni znano, kdo bo plačal. Kapelnik je izjavil: — Glasbe ne bomo prekinili, igrali bomo do konca in prek sodišča izterjan denar od tistega, ki nas je naročil. Naj je bilo kakor koli že, Kolesnikov je prodal svoj suknjič, da bi se znebil muzikantov, ki res ne bi prej odnehali, dokler ne bi dobili vsojega denarja. Svoj suknjič je nečak prodal za 260 rubljev. Po obračunu z orkestrom mu je ostalo 60 rubljev. Za ta denar nečak pokojnega strica že tri dni pije. — Pazi, Alfred, saj veš, da ne znaš plavati' Letos 1 milijardo 750 milijonov naložb V občini Brežice bodo letos vložili v gospodarstvo za približno 1 milijardo 750 milijonov dinarjev investicij. Občinski investicijski sklad bo k temu znesku prispeval nekaj več kot 200 milijonov dinarjev. Največ investicij (okoli 600 milijonov) je namenjenih kmetijstvu. Prispevek občinskega investicijskega sklada za naložbe v kmetijstvu znaša 32 milijonov. Kmetijska zadruga Brežice gradi hleve v Trnju, veljali bodo okoli 56 milijonov dinarjve. Za dograditev hlevov v Cerkljah in za agromelioracije pa potrebuje 34 milijonov. Letos bo zadruga odkupila po planu 174 hektarov zemljišč, v ta namen pa potrebuje okoli 43 milijonov dinarjev. Zadruga pripravlja program za razširitev vrtnarskega obrata zunanje proizvodnje. Obrat bo po razširitvi obsegal 50 hektarov zemljišč, zanj pa bod'o potrebovali 112 milijonov dinarjev. Kmetijsko gozdarsko podjetje v Brežicah bo letos vložilo 288 milijonov v kmetijsko proizvodnjo. Za gradnjo hlevov in ostalih gospodarskih poslopij v Vrbini potre- bujejo 105 milijonov, 183 milijonov dinarjev pa za odkup zemljišč, agromelioracije in komunalne naprave (pred- OBVESTILO Obveščamo prebivalce mesta Brežice, da bo v času od 22. do 29. junija v mali dvorani Prosvetnega doma razgrnjen program urbanistične ureditve mestnega naselja Brežice s priporočilom, da si ga prebivalci ogledajo in dajo svoje pripombe. Prebivalce Brežic vabimo hkrati na predavanje o urbanistični ureditvi mestnega naselja, ki bo v torek, 25. junija, ob 19. uri. Predaval bo inž. arhitekt Karel Filipčič, projektant urbanističnega programa. OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE ov zemljišč. Doslej je odkupljenih 170 hektarov, pripravljajo pa predloge za nove a-iondacije. Prvi predlog za zaokroževanje 16 hektarov v Vrbini je že izdelan. S tem bo Vrbina že z doslej pođružb-ljenimi zemljišči predstavljala zaključeno 300-hektarsko površino. Drugi predlog bo z zaokroževanjem zajel na Ča-teškem polju novih 20 hektarov, podružbljena zemljišča pa bodo tam dosegla 60 hektarov površin. Pri dosedanjem podružbljanju zemljišč niso naleteli na socialne probleme. V industrijo, ki je po vrednosti investicij letos na vrsta druga, bo vloženih 543 milijonov dinarjev. Občinski investicijski sklad bo prispeval 37 milijonov dinarjev. Sredstva bodo porabljena za rekonstrukcijo tovarne pohištva v Brežicah in za zaključna investicijska dela v opekarni v Brežicah. Za promet je letos namenjenih 41 milijonov dinarjev, občina pa prispeva od tega 12 milijonov. Največ teh sredstev bo porabilo podjetje »Prevoz« v Brežicah za nakup transportnih sredstev: avtobusov in kamionov. vsem ceste) na kmetijskih o-bratih. Letos bo v občini Brežice odkupljenih okoli 570 hekta- V obrt bodo vložili letos 40 milijonov občina bo prispevala v ta znesek 20 milijonov. Sredstva so namenjena preureditvi klavnice v Brežicah, ki naj bi s to naložbo postala sodobno_jurejen obrat. Preostane še turizem, v katerega bo letos in prihodnje leto vloženih 532 milijonov dinarjev. Skupna udeležba občine in OLO Celje znese 266 milijonov dinarjev, letos pa bo občina prispevala za preureditev Cateških Toplic 100 milijonov dinarjev. BREŽIŠKE DR0BTINE 0 »Moje življenje je lepa knjiga, katere list se je zopet obrnil,« je naslov literarnega večera, ki so ga naštudirali dijaki in dijakinje III. letnika brežiške gimnazije pod vodstvom prof. Ksenije Boro-vič. Dijaki so nekatera dela francoskega pesnika Apolli-naira prevedli sami in jih recitirali v slovenščini, nekaj recitacij pa so izvedli v francoščini. Prvič so nastopili pred poslušalci na domači šoli, zatem so gostovali v Vid-mu-Krškem, te dni pa so imeli javni literarni večer v Brežicah. NEDOVOLJENA TRGOVINA I F. M., kmet iz Dečnih sel, in njegov sin sta mislila, da bosta s prodaja motorjev več zaslužila kot z delom na domači kmetiji, ki ima 18 ha zemlje. Sin je odšel v Nemčijo, tam kupoval motorna kolesa in jih pošiljal domov očetu, ta pa jih je spravil v denar. Tako sta prodala tri motorje. Prvega je vzel neki kupec na Globokem, drugega sta prodala v Arnova sela, tretjega pa na sejmu v Zagrebu. Sodišče je ugotovilo, da pri vsem delu, ki sta ga imela z nakupom in prodajo motorjev, premoženjske koristi nista imela in sta potem takem zastonj trgovala. Kljub temu pa se to ne sme in vse »pride na dan«. Zaradi kaznivih dejanj, ki sta jih storila le pred dvema letoma, sta se zagovarjala pred brežiškim sodiščem, ki ju je obsodilo: F. M., očeta, na 35.000 din denarne kazni, sina, ki se je medtem že vrnil, pa na 45.000 din denarne kazni. Tudi ta primer kože, da je bolje, če se kmet ukvarja z zemljo in na njej skuša čimveč zaslužiti, kot pa če se loti nedovoljenih poslov. Nekaj trenutkov pred otvoritvijo: še malo, pa bodo sodobno urejeno špecerijsko trgovino trgovskega podjetja KRKA v Brežicah napolnili prvi kupci niiiiiniiiin I SODOBNO, LEPO IN NADVSE 1 POTREBNO! 13. junija je kolektiv trgovskega podjetja "»Krka« iz Brežic slovesno odprl močno potrebno, sodobno urejeno trgovino. 13. junija so kmalu po 9. uri dopoldne, potem ko je bila v prisotnosti domačih predstavnikov občinske skupščine in političnega vodstva opravljena skromna slovesnost, napolnile novo, sodobno urejeno špecerijsko prodajalno trgovskega podjetja »Krka« prve gospodinje. Čeprav je brežiška trgovska mreža že močno modernizirana, ni manjkalo občudujocih vzklikov. Kolektiv je v preureditev prodajalne vložil 13 milijonov dinarjev lastnih sredstev, ki jih je ustvaril največ tako, da se je odpovedal delitvi presežka dohodkov. Nova prodajalna je opremljena s hladilnim pultom, z električno napravo za mletje kave in maka, z električno mesoreznico, blago je razstavljeno po sodobnih kovinskih policah:, izložbena, okna so vsa v steklu, izložbo pa predstavlja vsa trgovina, ki bo osvetljena vso noč. Kupcem bodo v prodaj alni na voljo prehrambeni Iz- • delkl, gospodinjske potrebščine in delikatesno blago, odprta pa bo neprenehoma od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Kolektiv trgovskega podjetja »Krka«, ki šteje 102 člana, je v prvem četrtletju presegel z ustvarjenim prometom dinamični plan tako v prodaji na drobno kot v prodaji na debelo. Do konca aprila so imeli v prodaji na drobno 267 milijonov dinarjev, v prodaji na debelo pa 286 milijonov dinarjev prometa. Letos tmajo v načrtu manjše preureditve v 16 poslovalnicah na podeželju in v Brežicah. V ta namen bodo porabili 3 milijone. Tudi to so lastna sredstva kolektiva. V poslovalnicah v Lenartu. Tretežu. Dečnih Belih. Sromllah. Globokem. Pišecah. na Bizeljskem, v Stari vasi. Dobovi, Jesenic?h. Obr-ežju. Veliki Dolini in v Brežicah bodo s tem zneskom popravili pode, preple-skali izložbe, popravili opremo in podobno. Obiskujte domaČe planinske postojanke! Nova vozila brežiškega „Prevoza" Kolektiv transportnega podjetja »Prevoz« iz Brežic je že pred tremi leti spoznal, da so stara, izrabljena vozila veliko breme, ki doprinaša manj kot veljajo vzdrževanje in popravila. Pogumno so se lotili nakupa novih transportnih vozil in so kljub velikim težavam svoj prevozni park obnovili. Knjigovodstvo budno spremlja dohodke, ki jih u-stvarja vsako vozilo, ter stroške za vzdrževanje in popravila. Sproti izločajo iz prometa vse kamione, ki porabijo več, kot doprinašajo. Tudi letos je v letnem načrtu, ki so ga osvojili organi samoupravljanja in ves kolektiv, pri potrošnji sredstev namenjen precejšen delež obnovi razpoložljivih transportnih sredstev. Do srede junija letos so kupili 1 nov avtobus, 5 FAP-o-vth 7-tonskih vozil in 1 pri- * Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja« je pretekli ponedeljek začelo razprodajati manufakturno blago, teden dni kasneje pa z razprodajo obutve v dveh svojih poslovalnicah. Blago, ki je bilo dalj časa na zalogi, so komisijsko pregledali in đoločili nižje cene. Ta način razprodaje se je dobro obnesel, saj se stare zaloge vidno manjšajo. « Dramski krožek brežiške II. osnovne šole Je priredil 11. junija ob 20. uri v Prosvetnem domu igro »Grudica«, v kateri je poleg igralcev iz vrst učencev in učenk sodeloval tudi pevski zbor. kolico. Ta nakup jih je veljal 63 miUjonov dinarjev. Ni šlo lahko, čeprav so odšteli le 30 odst. tega zneska, ostalo pa so dobili kot kredit od tovarne, ki vozila izdeluje; odločili pa so se kljub temu. V prvem tromesečju letošnjega leta so uresničili 23 odst. zastavljenega letnega plana, po katerem bodo letos s prevozi in ostalo dejavnostjo ustvarili 350 milijonov dinarjev vrednosti. Podjetje vzdržuje 4 avtobusne proge iz Brežic proti Ljubljani, 3 avtobusne proge na Bizeljsko, eno na Senovo (na tej progi vozita dva avtobusa, ker morajo zaradi neuporabnega krškega mostu potniki peš čezenj in se na drugi strani pre-krcajo v drug avtobus), 2 avtobusni progi na Pišece, 2 avtobusni progi v Bregno, 2 krat na teden pa vozi avtobus v Sromlje. čeprav je v prvem tromesečju zaradi zime navadno v prometu mrtva sezona, so v letošnjem prvem četrtletju, ko je huda zima močno prizadela zlasti cestni transport, uresničili plan boljše kot v lanskem prvem četrtletju. Lani so brez uslug tujih prevoznih podjetij uresničili do 31. marca le 22 odst. letnega plana. V tem času so lani s tujimi uslugami pri prevozih ustvarili 7 milijonov 900 tisoč dinarjev vrednosti, letos pa samo 1 milijon 200 tisoč dinarjev. Posredovanje prevozov drugim prevozniškim podjetjem je letos prevzelo transportno podjetje iz Ljubljane. Uresničenje plana v pr- vem tromesečju je toliko bolj ugodno, če upoštevamo, da se pretežni del cestnih prevozov odpre šele v drugi polovic' leta in da postane naj-ž;vahnejši na jesen. Upravni prostoru podjetja so v tuji stavbi. Ker plaču-jelo precejšnjo najemnino m ker so preveč oddaljeni od garaž in mehanične delavnice, so se odločili kupiti ena izmed stevb v tamkajšnji okolici, zaradi slabo vzdrževanih cest je letos opaziti veliko večje stroške vzdrževanja vozil. V prvem četrtletju letos so porabili 4 milijone in pol dinarjev več za avtomobilske plašče in dali za 5 milijonov dinarjev več za popravila vozil kot v enakem razdobju lanskega leta. • Na brežiškem trgu' je bilo preteklo sredo kar dovolj izbire. Prodajali so češnje po 120 din, borovnice po 200, sladko smetano v skodelicah po 70, jagode po 240, jajca po 26, fižol po 200, krompir po 80, grah po 120, solato po 80, zelje po 60 ter gobe v kupčkih, za dobro pest velikih, po 20 din. Za slike v okvirih, ki so predstavljale vile, pokrajine in portrete otrok, ni bilo pravega zanimanja, kar kaže na dober okus brežiških gospodinj. Partizanski pohod prek Bohorja na Lozoo Organizacija Zveze borcev iz Ar-tlč Je 9. junija priredila partizanski pohod iz Artič in Brežic prek Bohorja na Ložce. Pohoda se je udeležilo okoli 150 ljudi ii Artič in Brežic, ki so sc do Globokega pri Senovem popeljali z avtobusi in osebnimi avtomobili, nato pa nad.tl jt-vali pohod peš po 4 ure dolgi poti do Lože. Mt-d udeleženci so bili tudi učenci arilSke osemletke. Obiskali so vse znane partizan- ske kraje, spomenike in prizorišča spopadov ob poti. Povsod, kjer so se ustavili, so artiškl afehej predvajali kratek kulturni program, v katerem so s pesmijo in recitacijo podožlvljali spomine na revolucijo. Pohoda sc je udeležilo več znanih borcev, med njimi Franci Zor-ko Iz Artič, ki je bit pobudnik pohoda, Tone Račić iz Brežic in Jože Vcrstov.šek iz Pisec. Vseskozi so udeležencem pripovedovali spomine, jih spodbujali na poti, ki Je bila zlasti za nekatere starejše tu in tam naporna, ter jim tovariško pomagali, kjerkoli je bilo potrebno. Najdlje so sc ustavili ob spomeniku 23 padlim partizanom v Jelšah na Bohorju. Ko so artlški učenci odpeli nekaj pesmi in po deklamaciji je spregovoril Tone Račič. Preživeli borec spopada na Jelšah, ki se j* odigral 22. in 23. marca 1944. tovariš Jože Verstovšek iz Pisec je prisotnim z živo besedo opisal potek bitke. Najbolj ganljivi trenutki pohoda so bili na I.ožci ob vodnem koritu, pri katerem je padlo G partizanov* Borec Alojz Zupan Tine je pretres* ljivo opisal spopad. Udeleženci pohoda so se vrnili domov polni lepih vtisov, preživeli so lepo n«*-deljo v hribih in gozdovih, zato so sklenili, da se bodo takšnih pohodov še udeleževali. Zlasti šolska mladina pa se Je na najbolj neposreden način seznanila z mnogimi dogodki iz revolucije in spoznala prizorišča bojev iz NOB. BREŽIŠKE NESREČE Miha Borošek, kmetovalec iz Bukovja, se je z vinjekom usekal v. levo nogo; Pavao Katušič, kmetovalec iz Brdovca, si je pri padcu z lestve zlomil desno nogo: Ivan« Vidmarja, kmetovalca iz Kapel, J* brcnil vol; Vladimir Jankovič, vojak iz Novega mesta, si Je pri padcu poškodoval hrbet: Z zadnjih volitev v Cerkljah ob Krki: ljudje so že v zgodnjih jutranjih urah čakali na voliščih, da bi čimprej izpolnili državljansko dolžnost (Foto: Baškovič, Brežice) Nedeljske volitve: več kot je bilo pričakovati! Nebo, ki je v jutranjih urah, tam okoli šestih zjutraj, ko so prvi volivci hiteli na volišča, bilo brez oblačka, se je kmalu nato pooblačilo. Naselja ob naši poti pa niso bila zato nič manj slovesna: v zastavah, v mlajih in brezah, v zelenju in cvetju, v geslih, ki so pozivala na volitve in v prazničnem razpoloženju. Pot nas je tokrat vodila najprej v sevniško komuno: iz Šentjanža v Krmelj, od tam v Sevnico, nato v Impolco, potem v Videm-Krško in v Brežice. Nič krajša ni bila kot na dan občinskih volitev pred tremi tedni in vendar krajša: rti se namreč kazalo ustavljati v obrobnih zaselkih in v voliščih po vaseh, ker je bila udeležba povsod že v dopoldanskem času izredna! O Začnimo v Šentjanžu, kjer smo se ustavili najprej. Dve vitki brezovi debli, oviti s trakovi, nosita napis »VOLIŠČE«. Obrazi članov obeh komisij se raztegnejo takoj po pozdravu in vprašanju, kako je z udeležbo, v nasmeh. Ura je blizu desetih dopoldne. In odgovor? Prisluhnite: — Do zdaj je volilo 75 odstotkov vseh volivcev! — Lahko so ponosni in nasmejani. Povedo še, da bodo do dveh popoldne prav gotovo končali. V Krmelju je volišče v upravni stavbi Metalne, Velika, svetla soba na kun-cu hodnika, vsa v zastavah, v rožah in zelenju. Oba volilna odbora sta zbrana za skupno mizo — Koliko? vprašujemo že v prvi sapi. — Ob desetih dopoldne Je udeležba 92-odstotna, — pove eden izmed članov odbora, ne da bi dvignil glas, skromno, kot da je to samo ob sebi umevno. Med prvimi volivci sta bila zjutraj na volišču zakonca Papež. Obiščemo ju, saj stanujeta v bližini volišča. Franc Papež je upokojen rudar, rojen leta 1879, njegova žena Marija pa je letnik 1894. Oba sta še bistra, živahna in tudi šegavosti jima ne manjka. Stara korenina Papež Je nekaj časa mežikal, nato pa povedal: — Veliko knupovščine sem dal škofi! V Kočevju, v Leobnu v Nemčiji, v Trbovljah in tu v Krmelju sem Ra kopal. Penzija je še kar, ne smem se po- hvaliti, kar tb ni navada upokojencev. .. (Pri tem se je zvito nasmejal)-Tudi volil sem velikokrat, bog vedi kolikokrat, nisem štel. Tako rad, kot volim zdaj po vojni, pa nisem nikdar prej. Zato sva z ženo že zgodaj zjutraj, čeprav jih imava oba skupaj ker so vedeli, da hkrati glasujejo ** socializem in mir v svetu. • V občini Sevnica je bila ob 9. uri zjutraj, ko so prejeli prva poročila * volišč, 48-odstotna udeležba. Ob 8. un zjutraj so že prispela poročila, da s<> s 100-odstotno udeležbo končala volišča v Impolci, v Smarčnl in Selcalj-na Kršiti jem vrhu, ob 9. url pa v POJ* Brezovem, v Artem itd. Sevniško vol«' SPODNJE Štev. 24 (690) v PRVI ZBOR MLADIH OBČANOV V.BREŽICAH Na življenje ni mogoče gledati samo skozi dinar Prvega zbora mladih občanov v Brežicah 14. junija popoldne v Domu kulture so se poleg več kot 30 mladincev in mladink udeležili tudi kandidata za zvezna zbora Boris Ziherl in Zvone Dragan ter Predstavniki občinskih političnih in družbenih organov. Tovariš Zvone Dragan, ki je tudi predsednik okrajnega komiteja ZMS okraja Celje, je uvodoma pozdravil mlade občane brežišče občine. Rekel je med drugim, da je mladina v brežiški komuni veliko prispevala k razgibanemu predvolilnemu vzdušju in resničnemu demokratičnemu razpoloženju. Na kratko je Prikazal naš zelo hiter družbeni razvoj, kar je ponazoril 55 nekaterimi številkami. Govoril je tudi o negativnih pojavih in napakah, ki jih je Potrebno odločno preganjati, čeprav so malenkostne v primerjavi z uspehi. Govoreč o rotaciji v našem sistemu, je Poudaril, da se z njo še bolj odpirajo možnosti vsakemu občanu, zlasti pa mladim, da se vključijo v družbeno samoupravljanje. Za uveljavlja- nje v našem družbenem sistemu pa ni dovolj, da je človek mlad,, temveč je potrebno, da se izkaže v delu. Naglasu je, da je samo delo merilo za priznanje in mesto v družbi. Ponekod posamezni mladi ljudje gledajo na življenje preveč lahko in samo skozi dinar, premalo pa, kako se ta dinar ustvarja. Mladi bi se morali v čim večji meri vključevati v komunalno samoupravljanje, mladinska organizacija pa naj bi bila sestavni del komunalne samouprave. Po uvodnih besedah tovariša predsednika in poslanca Dragana, sta on in' tovariš Ziherl odgovarjala na vrsto pismenih vprašanj, ki so jima jih predlagali mladi občani. Eno od vprašanj je bilo, kako bo urejeno pri nas kreditiranje študija na visokih šolah. Tovariš Dragan je pojasnil, da se o tem veliko razpravlja, niso pa, vsaj v naši republiki ne, še izoblikovana enotna stališča. Prevladuje, naj bi bilo kreditiranje neka dopolnilna oblika štipendiranja oz. izobraževa- nja. Na vprašanje, kako je z zaposlitvijo strokovnjakov tistih strok, ki jih je že sedaj preveč, je tovariš Dragan odgovoril, da je to res problem za nekatere stroke. To pa zaradi premajhnega načrtnega usmerjanja v poklice. Na drugi strani pa je namreč močno pomanjkanje strokovnega kadra za vrsto dejavnosti, med drugim tudi v šolstvu. Menil je, da bi se moralo izobraževanje kadrov uskladiti z dntžbenimi potre-Dami. V večji meri se bodo morali strokovnjaki vključevati tudi rieposredno v proizvodnjo. Tovarišu Ziherlu so mladi občani zastavili troje vprašanj, od katerih sta dve prav tako zadevali zaposlovanje mladih ljudi, tretje pa pojav, da mladi odhajajo v tuje države. Zanimalo jih je, kako naši državni organi ocenjujejo ta pojav emigracije. Tovariš Ziherl je med drugim rekel, da je treba tudi na ta pojav med mladino gledati objektivno in človeško. Razlogi, ki vodijo mladino pri tem, so kaj različni, vendar je teh spričo naglega družbenega razvoja pri nas vsak dan manj. Pred kratkim se je srečal s takimi ljudmi v državah Južne Amerike in se prepričal, da je pri njih mnogo domotožja, nemalo tudi razočaranja. Prenekateri bi se rad vrnil, pa ni denarja za pot. Mladi občani so oba kandidata (sedaj že poslanca) toplo pozdravili in se jima zahvalili za odgovore in pojasnila. To je bil hkrati tudi prvi stik predsednika OK ZMS z mladimi občani brežiške občine, ki je bil vsekakor koristen. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili to iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Pegam, delavec iz Hrastja, fl te pri padcu s kolesa poškodoval levo nogo; Jožefa Prah, gospodinjo k Broda, si je pri padcu s kolesa Poškodovala glavo; Alojza Gabrona, khietovalca iz Stare vasi, je nekaj Pičilo v lice; Milan Strojin, uslužbenec iz Dobrave, si je pri padcu * motorja poškodoval levo roko; "•»treja Zmavca, kmetovalca iz Sta-re vasi, je krava brcnila v trebuh; SJico Zibert, hčer delavca iz Gor. Skoplc, je krava brcnila v glavo. Prva številka »NAŠEGA OBČANA« Kot mnoge druge organizacije SZDL je tudi občinski odbor SZDL v Sevnici izdal junija svojo prvo številko »Našega občana«. O pomenu organizacijskega glasila je napisal članek predsednik ObO SZDL Dušan Brelih. »Občan« obravnava še naslednje: Izredno veliko udeležbo v občini na občinskih volitvah 94,6 odst., obisk kandidata za zvezni zbor tov. ■ Sergeja Kraighereja, sejo nove občinske skupščine, ustavna načela pri delu na terenu. Občan predstavlja bralcem člane občinske skupščine, piše o mladini in volitvah ter o tekmovanju lrrajevnih organizacij SZDL. V prihodnji številki bo posebna rubrika »Občan sprašuje«, kjer bodo navedeni odgovori na najrazličnejša vprašanja, ki jih bodo stavili občani. Glasilu želimo mnogo uspeha. S. Sk. Trgovsko podjetje v Sevnici je že pričelo preurejati prostore poslovalnice na trgu, v kateri je vedno velik vrvež. Prav kmalu se bo spremenila v pravcato blagovno hišo V prihodnjih dneh bo stekel R0T0 || v Vidmu-Krškem Veliki napori, kolektiva To-varne celuloze in papirja iz Vidma-Krškega ter vse vl-demsko-krške komune bodo v prihodnjih dneh kronani » uspehom. S poizkusno proizvodnjo bo pričel nov papirni stroj »Roto II«, kot ga nalivajo v tovarni. Montažna dela so pričela pospešeno potekati šele v sredini marca, 2&radi zakasnelih dobav uvoz-mh delov pa so se malce zavlekla. Novi stroj, ki bo v vsaki minuti izdelal 500 me-tr°v časopisnega papirja ali l4« ton na dan (pri delu v tte" izmenah), bo potreboval £r&v tolikšno delovno posadko kot prejšnji, ki ima manj-*° zmogljivost Skupna imetja je veljala okoli 5 in pol milijarde dinarjev,- Tovarna papirja in celuloze bo z novim strojem že v prihodnjem letu povečala vrednost letne proizvodnje od 7 milijard 200 milijonov dinarjev na skoraj 12 milijard dinarjev. O velikem pomenu novega papirnega stroja za gospodarstvo v komuni pa tudi v SPR Jugoslaviji bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Proslava 100-letnice RK v Loki Osnovna organizacija RK v Loki pripravlja svečanost v počastitev 100-letnice mednarodne organizacije RK. Proslava bo 30. junija popoldne v Prosvetnem domu. Dopoldne bo koncert loškega godalnega kvarteta v parku Doma počitka, zatem pa bo kulturni program. Glavna točka sporeda bo pravljična igr» Pranja Roša v štirih slikah »Desetnica Alenčica«. Predstave se bo udeležil tudi avtor, ki živi kot upokojeni profesor v Celju. Na pomemben kulturni dogodek občane že zdaj opozarjamo. V vsako našo družino domači tednik Dolenjski list! Proizvodnjo bo treba pospešiti Uresničitev letnega programa v sevniški komuni ni bila konec aprila letos v nobeni izmed glavnih gospodarskih panog razveseljiva. Zaradi objektivnih, pa tudi subjektivnih vzrokov so v mnogih obratih dosegli manj, kot bi lahko. Industrija je namesto 33,33-odstotne izpolnitve planskih nalog do 30. aprila uresničila le 26.8 ost. proizvodnje. Največ so dosegli delovni kolektivi v »Lisci« kjer so do tega roka uresničili že 45,5 odst., in v »Jutranjki«, kjer so uresničili 46,6 odst. letnega plana. Proizvodnja v »Mizarski produktivni zadrugi« sicer ne dosega dinamike (18,7 odst. letnega plana), vendar je takšno stanje opravičljivo, ker je letos predvidena precej večja proizvodnja na račun rekonstrukcije, ki bo z novimi zmogljivostmi stekla šele v drugi polovici leta, ko bodo brez težav nadoknadili zamujeno. Do konca aprila so najmanj dosegli v obratu »Metalne« v Krmelju — samo 12,6 odst. letnega plana. Temu so največ krive prepozno nameščene ogrevalne naprave v novi proizvodni dvorani, kjer so v letošnji hudi zimi zaradi mraza do konca marca delali le z največjo težavo. Kolektiv upa, da bo zamujeno v prihodnjih mesecih nadoknadil. Precej boljše je v Jugo-taninu, kjer so svojo obveznost prekoračili in do konca aprila uresničili 37,7 odst. letnega plana. »Jugotanin« je našel tržišče, dobro prodaja svoje izdelke tudi na zunanjem tržišču, še vedno pa ima precej težav s surovinami, zlasti s taninskim lesom boljših vrst, ker je dotok slabši kot v prejšnjih letih. V Kopitarni so uresničili 29,2 odst. letnega plana, ne- kaj zaradi slabe oskrbe s surovinami, nekaj pa tudi zaradi kadrovskih težav. S predvideno rekonstrukcijo tega obrata bo treba kar najbolj pohiteti. Nekoliko boljše je stanje v trgovini, ki je ustvarila 3L4 SEVNIŠKI VESTNIK odst. letos planiranega prometa; v gostinstvu, ki je ustvarilo 33,5 odst., in v kmetijstvu, ki je po približni oceni ustvarilo 29,2 odstotka. Vse tri naštete panoge so več ali manj sezonske. Razveseljiv je uspeh v gostinstvu, ki že pred sezono dosega dina- miko. V trgovini so sicer prvi meseci leta po prometu šibkejši od ostalih, vendar so trgovski kolektivi v prejšnjih letih kljub temu v prvi polovici leta dosegali boljše uspehe. Skopa ocena proizvodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta opozarja, da bo treba napeti vse sile, da bi planske naloge za leto 1963 uresničili. Letos že tretje leto opozarjamo na to, da morajo kolektivi dinamiko plana dosegati že v prvem četrtletju, ker se »ho-ruk« v zadnjem tromesečju ne obnese najbolj. Videti je, da se letos zlasti v sevniški industriji niso dovolj potrudili. Brez dvoma je bila zima huda in je povzročila precej težav, vendar je bila zima povsod, ni pa imela takšnih posledic kot prav v sevniški komuni. Urbanistični program Sevnice bo kmalu v javni razpravi Osnutek urbanističnega načrta Sevnice je pripravljen, o njem pa so razpravljali že vsi pristojni družbeni organi — sveti in komisije prejšnjega ObLO Sevnica. Računajo, da bo osnutek dan v javno razpravo že v začetku druge polovice letošnjega leta. Največ težav bo brez dvoma z lokacijo novega sevniškega mostu, ker so zanjo trije predlogi. O tem vprašanju pričakujejo tudi največ razprave. Po prvem predlogu, ki je, kot vse kaže, najcenejši, bi novi most gradili tik ob dosedanjem železniškem. Zdaj je sicer res malo od- Najstarejši pišečki volivec Karel Ogorevc, star 87 let, ni zamudil volitev; vnuk ga je pripeljal na volišče z motornim kolesom. Staro In mlado je povsod hitelo izpol-nti državljansko dolžnost daljen, vendar pa se Sevnica širi proti Šmarju in to v prihodnosti ne bi bila posebna težava. Po drugem predlogu naj bi gradili most nekje med domom Partizana in Gasilskim domom. Ta načrt bi zahteval okoli 600 milijonov dinarjev, ker bi bilo treba graditi nadvoz ali podvoz zaradi ceste in železnice. Tretji predlog pa si zamišlja gradnjo tam, kjer stoji dosedanji most. Takšna rešitev bi veljala okoli 300 milijonov dinarjev. V Sevnici zidajo šolo Podjetje Pionir iz Novega mesta je v začetku junija pričelo v Sevnici graditi novo šolsko poslopje. Predračunska vrednost stavbe je 240 milijonov dinarjev. Do 15. decembra mora biti po pogodbi poslopje dograjeno do strehe. Letos bodo porabili za gradnjo približno 93 milijonov dinarjev. Sredstva za gradnjo v letošnjem letu so zagotovljena, upajo pa, da bo tudi za dograditev, ki je predvidena v prihodnjem letu, medobčinski sklad za investicije v šolstvu zagotovil dovolj sredstev, če bo šlo vse po sreči, se bo v novem šolskem poslopju, ki bo Sevnico rešilo velikih težav s poukom v osemletki (zdaj poteka v treh neprimernih šolskih stavbah) pričel pouk prihodnjo jesen. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! POSAVJE ^ v Gasilskem domu je ob 11.20 uri ležb°lđne zabeležil° 94-odstotno ude- v.* Na občinskem volilnem štabu v »urnu-Krškem vlada vedro razpoloženje. Ob 9. uri dopoldne je bila v občini u°sežena 51-odstotna udeležba, zdaj, ko °° Prejeli druga poročila, ob 11. uri pa mJf01110 70-9 ođst- vseh volivcev. Iz-""tt skupno 109 volišč Je do 11. ure dopolde s 100-odstotno udeležbo končalo 19 volišč. Najboljši volilni rezultat ima v dopoldanskih urah volilna enota št. 16, ki zajema senovski predel, Vi-dem-Krško in levi breg Save. Tu je do 11. ure volilo 83,9 odst. volilnih upravičencev. Gredoč se ustavimo na volišču v Vidmu-Krškem, v prostorih DOZ: — Pravkar smo končali! Od 193 vpisanih volivcev je 13 upravičencev od-. šotnih, 4 volivci pa so volili s potrdili. Ob 12.30 url beležimo 100-odstotno udeležbo in bomo pravkar odposlali zaključno poročilo! — Tako so nam povedali člani obeh volilnih odborov na tem volišču. Vedri in razpoloženi so še dodali, da med obema volilnima odboroma (med onim za republiške in onim za zvezne volitve) ni bilo nobene »f ovšari je«... Ko smo vprašali o vzrokih za tako lep volilni uspeh, pa je bil odgovor kaj hitro pri roki: — Volivci poznajo poslance, ki so Jih obiskali. Poznajo jih že od prej, pa tudi v predvolilnih pripravah so jih obiskali in se z njimi pogovorili. Zaupajo Jim. Vedeli so, da volijo svoje republiške in zvezne kandidate in da hkrati s tem dajejo svoj glas za ugled Jugoslavije v svetu, za njeno miroljubno politiko in za mir med narodi. Ob 13. uri smo prispeli v Brežice. Predsednika občinske skupščine tov. Milana Sepetavca srečamo pred občinsko stavbo. 0 — Uspeh Je izreden! 44 volišč Je po poročilih končalo s, 100-odstotno udeležbo. Prav gotovo pa jih je več. Tako Je povedal na hitro, ker se je odpravljal na kosilo. V občinsligm ftta- . bu zvemo, da je ob 12. url od 17.583 volivcev volilo 14.526, udeležba v občini Je torej 82-odstotna. Med prvimi so volitve opravili s 100-odstotno udeležbo volivci na Bizeljskem, v Bizeljski vasi, v Veliki Dolini in Gregorcih. kot »a zadnjih volitvah so se v Krški vasi postavili tudi tokrat PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE V TREBNJEM. TOVARIŠ IVAN GOLE »Najprej sedemletni gospodarski načrt!4' 0 Preteklo je pol meseca mandatne dobe nove občinske skupščine. V tem času se je stanje, ki je nastalo po razpustu prejšnjega ObLO, že normaliziralo, aktivnost, ki se je za trenutek ustavila na mrtvi točki, pa se spet nadaljuje. Tudi novi predsednik skupščine je že sredi ustvarjalnih načrtov. 0 Nedvomno bi bilo zanimivo zbrati mnenja in izjave glede nadaljnjega dela slehernega .odbornika, kakor tudi njihove odgovore glede lastnega angažiranja v splošna prizadevanja ter pripravljenosti za reševanje mnogih starih in novih problemov, ki bodo začeli prihajati na dnevne rede sej. 0 Z odbornikom in predsednikom občinske skupščine v Trebnjem tovarišem Ivanom Goletom smo se pomenili zlasti o vprašanjih, ki zadevajo delo skupščine v letu 1963. Tovariš predsednik, zanimalo bi nas, kako ste po aktualnosti razdelili probleme, ki jih bo morala občinska skupščina reševati na letošnjih sejah? — Vsekakor je treba reševanje gospodarskih problemov postaviti na prvo mesto. Zdi se mi, da bo najvažnejša naloga, ki nas na tem področju čaka, izdelati 7-letni gospodarski načrt. Druga naloga je, da izgradimo tovarno plastične emba laže in jo proti koncu leta spustimo v pogon; tretja naloga je, da spodbudimo gospodarske organizacije, da v tem letu dokončajo rekon-strukcijsko dejavost, pričeto letos ali prej; menim, da bi morale letos pričeti z rekonstrukcijo še tovarna šivalnih strojev »Mirna«, destilacija »Dana« in obrat »Iskra« v Mokronogu. Kaj je predvideno v kmetijstvu, kaj v industriji? Nameravate sprejeti kako novo zamisel za kompleksno reševanje gospodarskih in drugih nalog? — Kmetijska zadruga v Trebnjem ima v načrtu, da prične že letos graditi 1000 stojišč za živino in dve skladišči za krompir. Razen tega bo odkupila od zasebnih lastnikov okrog 800 ha kmetijskih površin. Obdelovalne površine socialističnega sektorja se bodo na ta način znatno povečale, to pa zahteva povečanje strojnih zmogljivosti za obdelavo. Kmetijska zadruga je v ta namen že naročila stroje (traktorje in ostalo). Vsekakor pa nalog brez podpore ostalih činite-ljev ne bo mogla zadovoljivo opraviti. Menim, da se bo morala vprašanju kmetijstva v veliki meri posvetiti tudi občinska skupščina. Naloge so tu še dosti večje, kot se sicer zdi. Predvsem bo potrebno kmetijstvo krepiti glede na naravne pogoje, ki so v naši občini zelo dobri. Ker na tej zemlji najbolj uspeva krompir, bo potrebno predvsem ustvariti pogoje za čim večji hektarski donos tega pridelka. Krompir pa bomo bolj kot doslej tudi industrijsko predelovali. Na Mirni že imamo obrat »Gredo«. Da bi dosegla največji učinek in povsem služila svojemu namenu je potrebno, da naredimo program za povečanje njenih zmogljivosti. Obrat bo treba čimprej rekonstruirati. Kar se tiče industrije, imam naslednje pripombe: trenutno največji problem je v zvezi s tovarno šivalnih strojev. Kolektiv ima sicer vse pogoje za razvoj —- to do- kazujejo tudi naročila, ki jih je več kot preveč, ne more pa dobiti kreditov za rekonstrukcijo. Naša skupščina bo morala temu vprašanju posvetiti največjo pozornost in se za kredite potegovati vse dotlej, dokler jih tovarna ne bo dobila. Tudi destilacija »Dana« ima glede na majhne prostore precej težav v proizvodnji. Podjetje bo treba rekonstrui- TREBANJSKE NOVICE rati. Rekonstrukcije. pa bodo morale povečati proizvodne prostore tudi v mladem in uspešnem podjetju »Kemo-oprema«. Zaradi objektivnih težav tega vprašanja letos ne bo možno resneje načeti in bo moralo bržčas čakati rešitve prihodnjega leta. Naj odgovorim še na drugi del vprašanja! Kakšnih novih zamisli trenutno še nimamo, .pričakujemo pa, da bo reševanje zadev bolj učinkovito, kot je bilo doslej. Na eni izmed prihodnjih sej bo morala skupščina sprejeti sklep, naj se za vse gospodarske organizacije naredijo analize o njihovi rentabilnosti in nadaljnjem razvoju. Na ta način bo prišlo v nekaterih gospodarskih organizacijah do občutne prelomnice." Taki posegi, če tako imenujemo ukrepe na podlagi sklepov so nujni, da bo proizvodnja res sodobna. Razumljivo je, da bomo sprejeli le take sklepe, ki jih bo mogoče izvajati. Kako se bo moral po vašem mnenju pripraviti ' občinski aparat, če bo hotel naloge dobro opraviti? Potrebno je, da občinski aparat kot najvišji izvršni organ skupščine izdela svoj delovni program, sam aparat pa bomo morali izpopolniti z dobrim strokovnim kadrom. Da ne bo kritik s strani občanov, pa naslednja pripomba: vsak občinski uslužbenec se mora zavedati, da je na delovnem mestu zaradi občanov, torej dela v njihovo in" splošno korist. Bolj kot druga leta v preteklem obdobju pa bodo morali delati razni sveti in komisije, ki bodo imenovani kot pomoč občinski upravi oziroma izvršnemu organu občinske skupščine. Kako naj bi po vašem mnenju delala skupščina? Kaj si želite od odbornikov? Predvsem bi želel, da bi v skupščini vsak odbornik delal z osebno zainteresiranostjo in s posebnim posluhom za probleme občanov, ki jih zastopa. Se pravi, da lahko največje uspehe pričakujemo le tedaj, če bodo v razpravi na sejah sodelovali vsi odborniki in s predlogi, mnenji in pripombami nakazovali rešitve. Vendar pa bo moral biti vsak odbornik seznanjen tudi s posameznimi vprašanji. Celotna problematika mu bo morala biti na dlani. V ta namene bomo najmanj pet dni pred sejo skupščine vsem odbornikom poslali celotno sejno gradivo. Potem bomo lahko pričakovali, da bodo predlogi res dobri, uporabni. Z razpečevanjem gradiva odbornikom pred sejo ne bomo samo omogočili plodnih razprav, dosegli bomo predvsem, da bodo seje kratke, jedrnate, učinkovite. I. Z. Dva mlaja in vhod, okrašen z zelenjem. Kmečka hiša v Bogneči vasi pri Trebclnem, v kateri je bilo volišče tega oddaljenega kraja, je bila ozaljšana kot nevesta. Med mlajema napis »Glasujmo za mir in socializem!« Volivci so že v zgodnjih jutranjih urah v skupinah prihajali na volišče Na Trebelnem v jeku tekmovanja Hitimo mimo spomenika v gozdiču nad Trebelnim, kjer je bila leta 1942 ustanovljena Gubčeva brigada. Junaki iz Gubčeve, ki ste padli, in vi, ki še živite: prebivalci hribovskih kmetij iz okolice Trebelnega, ki so vas v času revolucije vedno sprejemali kot svoje, vas tudi danes, na dan volitev, niso pozabili. V njihovih srcih še vedno živi spomin na vas, na partizansko pesem' in harmoniko, na strele in na lajež psov, ki so v noči oznanjali, da se približuje partizanska kolona. V vaseh okoli Trebelnega je danes veselo, mlaji kipe kvišku, smrečice so pred hišami, na njih plapolajo zastave. Tako je kot pred mitingi v letih 1942 do 1945. Volitve so danes in to je praznik. Pred okrašeno stavbo na Trebelnem, v kateri ima svoj Statut - še vedno trd oreh? Kaže, da gospodarske organizacije posvečajo premalo pozornosti izdelavi statutov. Doslej je osnutek statuta v trebanjski občini izdelalo le podjetje »Kemo-oprema« v Trebnjem. Več gospodarskih organizacij pa ni prišlo dalje od formiranja ustrezne komisije. Spričo tega lahko nastane nevarnost, da se ponovi praksa ob izdelavi pravilnikov, pri čemer so se mnoga podjetja zgledovala pri najrazličnejših vzorcih in marljivo prepisovala, kar so videla pri drugih. Posebna komisija za statute, ki so jo imenovali pri ObSS, bo obšla stlierno delovno organizacijo, manjšim podjetjem pa bo nudila tudi konkretno pomoč. Pričakujemo torej, da njeno prizadevanje ne bo naletelo na gluha ušesa in da bodo poč vsi poskušali nadoknaditi to. kar so zamudili iz takih in drugačnih razlogov in »razlogov«. sedež krajevni volilni štab, so že pred sedmo uro zbrani člani štaba: Ciril Bukovec, Franci Sever, Lojze Videčnik in drugi. — Ob osmih zjutraj pričakujemo prvih poročil o 100-odstotni udeležbi na nekaterih voliščih — tako povedo. — 15 volišč je na našem območju, same hribovske, partizanske vasi. štiri izmed njih: Brezovica, Velike Str-mice Gornje Žabukovje in Drečji vrh so napovedala tekmovanje voliščem čateš'..e volilne enote. V Bogneči vasi, rojstnem kraju narodnega heroja Franca Kreseta-čobana, kamor smo se odpravili, nas že od daleč pozdravi visok mlaj, vrhu katerega plapola troboj-nica. Pred voliščem sta dve smrečici, obe v trakovih, ki šelestijo v vetru. Vhod v staro kmečko hišo je ves v zelenju, dvorišče pometeno in počiščeno, kot se spodobi za praznik. V veliki kmečki izbi je za dolgo mizo zbranih 12 ljudi. Vsi člani obeh volilnih odborov in njihovi namestniki so na volišču. Obe skrinjici sta v zelenju, med njima je pogrnjena zastava. — 52 volivcev je v seznamu, 34 jih je že volilo, ostale pa pričakujemo vsak čas. K ma- ši so šli . — Tako pripoveduje čobanova sestra. — Ob 9. uri bomo najpozneje končali, nobenih težav ne bo. Nato se razplete pogovor., Vaška pota jih žulijo. Premalo sredstev daje občina v ta namen. Ko bi jim vrnili vsaj eno četrtino tistega, kar vplačajo v obliki gozdnih taks, pa bi bile njihove poti takšne, da bi bilo veselje voziti po njih. če se pojavi bolezen, zdravnik ne more donjih, v te »jamrovce«, kot pravijo sami. Tudi kmetijska zadruga bi se lahko zanje bolj zanimala. Mlatilnico bi radi. Ni delavcev, Litostrojev avtobus pobere vse mlade sproti. Polja tod okoli so vzorno obdelana. Napredno kmetijstvo je prodrlo tudi sem. Ne dajo se Trebeljčani, trudijo se loviti korak s časom in razvojem Ko se vračamo skozi Trebelno nazaj, je ura osem Na volišču na Trebelnem je volilo že 46 odst. upravičencev. Za prvimi ovinki, na poti iz Bogneče vasi proti Trebelnemu, smo srečali skupino volivcev iz Bogneče vasi, ki so, kot smo prepričam, kmalu nato opravili svojo državljansko dolžnost in prispevali, da njihov konec v tekmovanju s Čatežem ni bil zadnji. Na plenumih občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem so že večkrat opozorili, naj nikar ne odlašajo s pripravami za izdelavo statutov delovnih organizacij. Tak plenum je bil tudi ob koncu preteklega meseca, udeležili pa so se ga razen članov plenuma predsedniki sindikalnih podružnic ter upravniki In direktorji delovnih kolektivov. Ob izjavah predstavnikov podjetij v razpravi so ugotovili, da so postali statuti v gospodarskih organizacijah že kar postranska stvar, trenutno nepomembna in nevredna globljega razmišljanja. Spričo velike zaposlenosti vseh sposobnih kadrov v predvolilni in volilni nkclji bi bilo to le deloma opravičljivo. Glede na to, da o statutih (in ustavnosti sploh) govorimo it nekaj mesecev, pa se zdi, da kakršna koli- neodgovornost na račun »trenutne neaktunlnosti« vprašanja ne bi smela zavrti občega prizadevanja pri reševanju tega vprašanja. Nehote se namreč vsiljuje domneva, da je tudi tu pre-vladalo mišljenje: ne biti prvi, ampak čakati, da bomo videli, kako bodo drugi . .. Čakanje pa lahko zavre sleherne zdrav« pobude. Toda koga čakati, ko pa si moramo izdelati obleko (statut) po svoji meri! Čakati zato, dti bomo lahko marljivo prepisali napake, ki jih bo nekdo drug napravil, ali čakati zato, ker se bojimo, da bi ne prišli prvi v »zobe«; ali naposled čakati zaradi tega, ker nimamo sposobnega kadra in pridemo s prepisovanjem najhitreje dO tega, kar se zahteva »od zgoraj«? Vsak pritrdilni odgovor na ta vprašanja bi darskih organizacij oziroma Imenovanih organov, ki so v teh organizacijah prvenstveno zadolženi za statut. Vprašumo se, kako bodo te organizacije reševal« ostala vprašanja (perspektivni razvoj, ruzvoj zmogljivosti, vprašanje kadra, proizvajalen), če ne feodo Upolnjevalo nalog v sklopu splošnega družbenega prizadevanja! Da bi delovne organizacije hitreje prišle do statutarnih osnutkov, je ObSS v Trebnjem ponudil po- i Velika udeležba iz trebanjske občine Nedavnega predvolilnega zborovanja v Ljubljani, kjer je govoril podpredsednik ZIS in kandidat za zveznega poslanca tov, Edvard Kardelj, se je iz trebanjske občine u-delcžilo 543 ljudi. Velika u-deležba je< bila slasti iz delovnih kolektivov. Hkrati so tolikšen odziv ocenili tudi kot uspešno agitacijo Socialistične zveze v predvolilni dejavnosti. moč. Ta pomoč bi bila predvsem pravne narave, namenjena pa zlasti manjšim podjetjem, ki nimajo dovolj lastnega sposobnega kadra. Dejstvo, da do sredine junija pomoči ni zaprosila še nobena gospodarska organizacija, pa samo potr* Juje, kar smo trdili prej, namreč da je razen čakanja značilna tudi nezainteresiranost, ko pa je statut samo uresničena ustava s posebnim poudarkom na stremljenju za vodno boljšim počutjem proizvajalca in upravljavca? Na splošno pa večina gospodarskih organizacij še ni resno razpravljala o statutu, kolikor se ni v delu ko misij za statute premaknilo v zadnjem času. Poleg »Kemoopreme« so se prve razprave o statutih začele še v tovarni strojev »Mirni«, kovinskem podjetju v Trebnjem In destilaciji »Dani«. Občjuskl sindikalni svet v Trebnjem meni, da bo treba te dni, ko bo volilna aktivnost pojenjala, ponovno opozoriti gospodarske organizacije na »odloženo« vprašanje. Oporoko je ponaredila T. H. iz Trebeža je umrl mož In jI zapustil okoli 2 ha posestva. Polovica tega je bila že prej njena last, polovica pa bi se morala po njegovi smrti razdeliti med njo ln pokojnikovima sestrama, s katerima pa se niso razumeli. Preden jc umrl, je mož hotel napraviti oporoko, s katero bi vse premoženje zapustil ženi, in sta zaradi tega že šla v Brežice po nasvet, smrt pa ga je prehitela In tega ni naplavil. , ■ -* ■ Po moževi smrti je T. H. sama napisala oporoko -- sebi v prid —-ln podpisala rajnega moža. To po-naredltcv Hstinc pa so odkrili in nc je morala zaradi tega zagovarjati pml Nodišči-m v Novem mestu, ki jo ji- obsodilo na .1 mesece za-pora, pogojno za 2-leti. Na cesti ni nikoli dovolj previdnosti! Letos se je s tovornjakom vozil iz Zagreba proti Ljubljani Stjepan Zilmm-. Bilo je megleno in na cesti je bil led. Pred njim je vozil tovornjak cestnega podjetja, ki jc sipal pesek in vozil zelo po. časi. Zdunič je nekaj časa vozil za njim, nato pa ga je hotel prehiteti. Zapeljal je nekoliko v levo, vtem pa je zagledal naproti prihajajoči avtobus. Ni kazalo drugega, kot da je nekoliko zavrl, pri tem pa ga je zaneslo in je zaprl avtobusu pot. Tudi šofer avtobusa je zmanjšal brzino, ko je zagledal tovornjak, ki prehiteva, vendar se je kljub temu zaletel v tovornjak, ki je sipal pesek, in se nato prevrnil. Oba šoferja sla bila pri nesreči teže poškodovana, na vozilih pa je bila precejšnja škoda. V tem primeru je bilo krivca pravzaprav težko najti. Obravnavi pred sodiščem v Novem mestu je pokaiala, da je nesrečo deloma zakrivili Stjepan Zdunič, ker nI bil pri vožnji v takem vremenu skrajno previden. Računati bi moral na to. da ga pri zaviranju, na katerega mora biti šofer vedno pripravljen, lahko led zanese. Njegova krivda jr iiilu kljub luidi nesreči razmeroma majhna, ker je bil glavni krivec leden« cesta, zato ga je sodi-šče, upoštevaje vse to, kaznovalo le s 4 meseci zapora, pogojno za dve leti Nesreča na gasilski veselici V Ločah je bila lani avgusta gasilska veselica, kjer se je zbralo precej domačinov. Popoldne okoli potih, ko se je zabavu io lepo od-vljulu. se je s svojim »flčem« pripel ia! na veselico tudi ALOJZ KEZ-MAN iz Malega' Obreza. Verjetno se mu je na veselico zelo mudilo, ker jc s preeojšnjo hitrostjo s ceste zavil na dvorišče. k|er je bila zulmvu m VoC polno ljudi. Pri tem je podrl 4-letnega Marjana Katica, ki se Js ob poti igral, in mu zlomil nogo, S tem je Kežman zakrivil hudo prometno nesrečo, ki jo je pred liratkim obravnavalo novomeško sodišče. Sodišče mu je prisodilo 10 mesecev zapora, pogojno za 3 leta. cr bo prišlo do civilne pravde glede stroškov in bolečin, pa ho najbrž moral odriniti še nekaj tisočakov. Poglej ludi na desno! šofer kanlžarskega nidnika Junez Vajs Je nekega dopoldneva peljal 7-tonski kamion, naložen s premo-dom, na črnomaljsko postajo. Ko Jo pripeljal iz rudnika do ceste Vinica—Črnomelj, Je moral v ostrem zavoju priti na cesto. Pogledal je v levo, in ko Je videl, da z vinlške strani nI nikogar, je korajžno zapeljal na cesto ter zadel v vprego Franca Lamuta, ki Jo Je v isti smeri peljal pred nJim. Tovornjak je »t. fc-i v zadnji del voza ln ga z volom ln voznikom vred potisnil v breg. Lamut Je obležal nezavesten in Je pri nesreči dobil hudo telesno poškodbo. ce bi se šofer tovornjaka, preden je pripeljal na cesto, dobro prepM-čul, du na obeh straneh nI ovire. bi do nesreče no prišlo. Zaradi lega je bit na zatožni klopi novomeškega okrajnega sodišča, ki mu i1' kot krivcu hude prometne nesreče prisodilo 8 mesecev, zapora, pogojno za 2 leti. Razen tega /ahtrva od njega Komunalni zavod za socialno zavarovanje 250 tisočakov, zaradi česar pa teče še rivllo* pravda. Zaletel se je v tovornjak Lani septembra se je v Ammom selu pripetila prometna nesreča. P" kateri Je 01! Jože KroSelJ tako poškodovan, da so mu morali v bolnišnici odrezati nogo. S tovornim avtomobilom Je P° cesti peljal Štefan Zver ln pred križiščem zavijal v levo, da bi M* v Mrzlak po breskve. Za njim j* vozil z motorjem Milan KroSe'.l-zadaj pa Je -sedel KrošlJev Jo4* Motorist je hotel s precejšnjo brzino tovornjak prehiteti prav 1»' krat, ki Je oni že zavijal v lev°; zato so je vanj zeletel in povzroči' hudo prometno nesrečo. Okrajna sodišče v Novem mrulijj ki jr ta primer obravnavalo. J1' »poznalo Milana Krošlja za krive*« In ga obsodilo na 1 leto zapor* pogojno za 3 leta. Prekupčevanje s kosilnicami A. S., kmet iz Dol. Skoplc. so Je i sinom, ki je šel za zaslužkom v Nemčijo, dogovoril, da bosta triiorula s kosilnicami, zu kutore Jo bilo veliko zanimanje, odkar Je prepovedim uvoz avtomobilov. Sin je v Nomčljl res kupil dve kosilnici za 320 In 350 mark, Ju poslal domov, očo pa Ju Je prodal. Ena Je šlii na Hrvaško zu 2(15.000 din, druga pa v Vel. Mulence za 140.000 dl-nnr.lov. Razen toga Je A. fl. posredoval nakup kosilnici; tudi za stri- ca Iz sosednjo vasi. ki mu Je »<•»-mandlral« lz Amerike 110 dolmjr"-Prekupčevanje s kosilnicami P* nI dovoljeno, zalo Je brežiško sodišče obsodilo A. S. na 35.000 denarne kazni ln povračilo IBO**0 dinarjev, ki jih Je pri obeh kosilnicah zaslužil, ce bi čas, ki *» >' porabil za ureditev listin s čari'11' in prodajo kosilnic, porabil do«" zu delo na kmetiji, ki ima M "° zemlje, bi nedvomno zaslužil *" več . . . 12 Štev. 24 (690) DOLENJSKI L iS* STATUT - nadaljnja naloga Gradimo. Komaj dokončamo nekaj, že pričnemo graditi novo. Včasih hkrati nekaj dograjujemo in začenjamo novo. Potrebna so sredstva, krediti, predvsem pa volja in odločnost. Vse to ni bilo tuje bivšemu ObLO v Črnomlju. Na seje nove občinske skupščine pa bodo prihajale zadeve, ki jih bo treba reševati predvsem premišljeno, preudarno, vztrajno. Odborniki že zdaj razmišljajo o tem in onem in ne zamujejo časa za spoznavanje splošnih občinskih problemov. Predvsem bo potrebno na sejah reševati gospodarska vprašanja. O ostalih, ki tudi ne bodo smela mimo skupščine in slehernega odbornika, pa nam je v razgovoru predsednik občinske skupščine v Črnomlju inž. Rado Dvoršak povedal naslednje. Smo sredi gospodarskega leta 1983, v obdobju, ko je oblastvene »vajeti« že vzela v roke nova občinska skupščina. Ali bi, tovariš predsednik, povedali, katere letošnje naloge te skupščine sb glavne? Novo izvoljena občinska skupščina je zelo pomlajena. Povprečna starost odbornikov, je 37 let. Pomlajena je tudi v tem smislu, da je le 19 odst. odbornikov ponovno izvoljenih. Iz tega že sledi, da je nujno potrebno, da se občinska skupščina kot celota, preden Prične aktivno posegati v razvoj komune, dobro seznani z obstoječo problematiko ter s svojimi dolžnostmi in Pravicami. Ena od osnovnih nalog občinske skupščine v samem začetku njenega delovanja je imenovanje svetov in komisij občinske skupščine. Nadaljnja naloga pa je izde-tava statuta občine, o katerem naj bi volivci razpravljali že v avgustu letos. Popravke statuta dela posebna komisija, dopolnjena s podkomisijami s posebnih področij družbene dejavnosti. S takšnim sistemom dela na osnutku statuta smo pritegnili k sodelovanju širok krog občanov in družbe nih organizacij. Tako bomo ■ahko vključili čimveč idej posameznikov in organizacij že v sam osnutek stalita", ki pa Ra bodo volivci na svojih zborih še dopolnili. Kaj se predvideva v kmetijstvu, kaj v industriji? Bo ob začetku mandatne dobe skupščine kak nov koncept za kompleksno reševanje gospodarskih in drugih nalog? Osnovna smer v, kmetijske Proizvodnje je nakazana v naši občini z objekti, katere je zgradila kmetijska zadruga. Glavna smer družbene proizvodnje je pitanje mlade govedi. Začrtana so interesna Področja, na katerih naj bi se v bodoče razvijala družbena Proizvodnja. Poleg živinorejo te važna dopolnilna panoga hmeljarstvo. Več pozornosti Pa bomo morali posvetiti sadjarstvu in proizvodnji vrtnin. Zasebna kmetijska proizvod nia se mora intenzivno vključevati v živinorejo, in sicer v Proizvodnjo mleka za predelavo, v vzrejo pujskov in pitanje prašičev. V rastlinski pro-izvodnji bo potrebno ravno zaronim proizvajalcem največ Pomagati pri sanaciji obstoje-Clh sadjarskih površin in pri uvajanju novih sadnih plemen, n. pr. jagod ter nekaterih industrijskih vrtnin (grah, stročji fižol, kumare, paradižnik in podobno). Takšna usmeritev zasebnih proizvajalcev dopolnjuje po eni strani Proizvodnjo družbenega sektorja (teleta, mleko za širjenje in tolšča za maslo), po orugi strani pa rešuje prehrambeno industrijo »BEL-SAD«, katere osnovna smer Je Predelava sadja in vrtnin. Na področju razvoja ne Predvidevamo v bližnji bodočnosti nobene nove industrije, predvidevamo pa močno spremembo v obsegu in kvaliteti Proizvodnje obstoječih indu- Srt^k» podjetja so nedo-&K? rl Sl8b0 »Primljena. je odvisna od krv,StrUkf P* 00 odobravanja in- vedno seznanjeni s celotno problematiko občine. Skrbeti moramo, da bodo odborniki to svoje znanje in poznavanje razmer redno prenašali na občane svojega področja. Dolžnost odbornikov je tudi, da o vseh predlogih, ki so jih dali občani, razpravljajo v krajevni skupnosti in dalje v občinski skupščini ter da potem, ko pride do konkretnih sklepov ter izvršitve teh, poročajo svojim volivcem. Več poudar- ka moramo dati krajevnim skupnostim. To se mora odražati v tem, da bodo krajevne skupnosti razpolagale v bodoče tudi z delom sredstev, namenjenih reševanju komunalnih problemov. Pri tem pa moramo izrecno zahtevati, da sami krajevni činitelji sredstva pomnožijo s svojo udeležbo (razne oblike samoprispevkov, prostovoljno delo in podobno) in tako aktivno rešujejo domačo problematiko. KAM PO KONČANI OSEMLETKI? vesticijskih kreditov. Rekonstrukcije v ključnih industrijskih podjetjih nam dajejo možnosti, da se bo družbeni bruto proizvod na pr. v obratu »ISKRE« v Semiču povečal od 1 milijarde letos na 3 milijarde po končani rekonstrukciji. Tovarna »BELT« bo povečala svoj bruto proizvod-od 1,2 milijarde na 2 milijardi Rudnik Kanižarica bo povečal proizvodnjo od G5.000 ton na 90.000 ton letos in na 150.000 ton po končani II. fazi rekonstrukcije. Močan poudarek moramo dati terciarni dejavnosti, predvsem gostinstvu in trgovini, s čimer bi dali boljšo materialno osnovo za razvoj turizma v Beli krajini. Kdor pozna današnji razvoj komune, lahko iz tega ugotovi, da ne gre za nov koncept, ampak le za kompleksno reševanje in poglabljanje nalog na področju gospodarstva. Kako ste si vi. kot novi predsednik skupščine, zamislili načrt za izpolnjevanje nalog? Kakšne ukrepe je treba sprejeti, da bodo rešeni vsaj najbolj 5il.iituj problemi? Vse naloge, ki se postavljajo občinski skupščini, so tesno povezane z izpolnitvijo našega družbenega plana. Zato moramo spremljati gibanje celotnega gospodarstva in dejavnost ostalih družbenih služb z namenom, da bomo postavljeni družbeni plan dosegli. Le tako bomo vedno poučeni o stanju našega gospodarjenja in bomo sposobni, da v danih pogojih uspešno ukrepamo in usmerjamo nadaljnji razvoj celotne družbene dejavnosti. Kakšne so va-še osebne želje glede dela skupščine kot celotnega organa? Na kakšen način bi po vašem mnenju pritegnili v skupno prizadevanje slehernega odbornika, izvoljenega v tej mandatni dobi? Delo skupščine bomo poglobili le, če v njenem sklopu aktiviramo slehernega odbornika. V zvezi s tem je treba poskrbeti, da bodo odborniki V Črnomlju je bila 13. junija seja komisije za poklicno usmerjanje mladine. Navzoči so bili tudi predstavniki političnih organizacij. Razpravljali so o tem, kam u-smeriti in kje zaposliti mladino, ki bo letos končala osemletko. Letos bo v Beli krajini končalo obvezno šolanje 327 učencev, od teh 148 moških in 179 deklet. Po anketi se je prijavilo, za nadaljnje šolanje v drugi stopnji 56 fantov in 105 deklet. V uk si želi iti 92 učencev ih 74 učenk, od teh se jih največ zanima za mehanični poklic, čeravno ni za vajenece v tej stroki v Beli krajini niti enega mesta. Dekleta pa se zanimajo zlasti za trgovski poklic. Prostih mest za učenje je za fante 43 in samo 2 mesti sta za dekleta. Nastaja resen problem, kje zaposliti in kam dati v uk vso mladino, zlasti žensko, ki si tega želi. Kaj žalosten je podatek, da so se od vseh, ki bodo letos končali osemletko, odločili za delo na kmetiji le en učenec in dve učenki. Zavod za zaposlovanje bo skupno s komisijo za poklicno usmerjanje mladine in s političnimi organizacijami analiziral ta problem in ga predložil občinskima skupščinama v Črnomlju in v Metliki v reševanje. Zavod je v stalni povezavi z drugimi zavodi v Sloveniji in ponuja svojo mladino v uk drugam, vendar se tu ne da dosti narediti. Razmišljati bo treba o priučitvi na delovnih mestih, o zaposlovanju v proizvodnji in še o marsičem, če bomo hoteli belokranjski mladini omogočiti poklic. Jože Škof V novi samopostrežni trgovini PREHRANE, ki so jo v soboto dopoldne odprli v Črnomlju, je bilo prvi dan na zalogi za 7 in pol milijonov dinarjev blaga, potrošnikom pa je bilo na voljo več kot 1200 različnih predmetov V ČRNOMLJU SO ODRLI PRVO BELOKRANJSKO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO Samopostrežba ob vsakem času Nova samopostrežna prodajalna je grajena po vseh načelih sodobnega trgovskega poslovanja. Projektantoma inž. arh. Mesarju in inž. arh. Blagajnetu je uspelo, da z izbiro najboljše variante postavita prostorno in estetsko dognano stavbo, nekateri pa celo trdijo, da je ta njuna projektantska zamisel presegla vse dosedanje, zlasti, da je črnomaljska prodajalna oolj dovršena kot katerakoli druga poslovalnica podjetja »Prehrana« iz Ljubljane. Vsekakor je umno izkoriščen prostor pomembna odlika »Samopostrežbe« v Črnomlju. Skupaj ima 1 kal .Mil kv. metrov poslovnega prostora, pri čemer je vštet tudi sodobno urejen bife na enem koncu prodajalne. -To je doslej največja prodajna površina trgovskega lokala v črnomaljski občini. Samopostrežna prodajalna pa je tudi najmoder-neje opremljena. Opremila ga je veletrgovina »rrehrana« iz Ljubljane, opremo v skupni vrednosti -5 milijonov dinarjev pa so dobavila nekatera črnomaljska podjetja (kot »Zora«), medtem ko je hladilne naprave, za katere menijo, da «o boljše kot. v drugih prodajalnah »Prehrane«, izdelala Loška tovarna hladilnikov. Investitor gradbenih del je bil bivši ObLO Črnomelj, dela pa je odlično opravilo črnomaljsko gradbeno podjetje »Brgrad«. Celotna investicija, vložena v novo samopostrežno prodajalno v Črnomlju, je znašala blizu 54 milijonov dinarjev. Sodelovanje' med ObLO in zunanjim podjetjem je uspešen primer in spodbuden zgled, kako se da v manj razvitem kraju doseči posnemanja vreden napredek. Ob otvoritvi Je bilo v črnomaljski samopostrežni prodajalni za 7.5 milijona dinarjev najrazličnejšega prehranskega čistilnega in ostalega blaga, medtem ko je količinski obseg znašal več kot 12Ufl posameznih aitiklov. Blago so naložili na stojnice vzdolž prodajal- Čebelarsko srečanje v Beli krajini 9. junija je bilo v Beli krajini srečanje ljubljanskih čebelarjev z belokranjskimi. Med osmo in deveto uro sta se v Črnomlju na Glavnem trgu ustavila dva avtobusa. Iz njih je izstopilo okrog osemdeset čebelarjev iz Ljubljane, ki jih je vodil znani čebelarski strokovnjak tov. Martelanc. Tu sta goste sprejela pionirski pevski zbor in folklorna skupina črnomaljske osemletke v narodnih nošah. Pionirji so gostom zapeli nekaj narodnih pesmi, folklorna skupina pa jim je zaplesala nekaj belokranjskih plesov. , V imenu belokranjskih čebelarjev je goste pozdravil predsednik črnomaljskega društva, pionirji pa so jim pripeli šopke cvetja. V imenu gostov se je belokranjskim V soboto, 15. junija, ob 10. uri je predsednik občinske skupščine v Črnomlju inž. Rado Dvoršak simbolično odprl novo samopostrežni«} v Kolodvorski ulici. Svečanosti so poleg domačih predstavnikov oblasti, družbenih in političnih organizacij in trgovskih podjetij prisostvovali tudi zastopniki veletrgovine »Prehrana« iz Ljubljane, ki je skupaj z ObLO v Črnomlju investirala samopostrežno prodajalno. Po otvoritvi so zastopniki obeh investitorjev v razgovoru z novinarji izjavili, da je bil z izgradnjo sodobne trgovine dosežen njen glavni namen, to je nuditi dobro in kulturno postrežbo potrošnikom. čebelarjem zahvalil za prisrčni sprejem tov. Martelanc. Po sprejemu so se gostje iz Ljubljane odpeljali na Vinico. Viniški čebelarji so jih povabili na svoj čebelarski dan. Ljubljanski čebelarji so imeli za viniške čebelarje strokovno predavanje o čebelarstvu, ki ga je spremljalo predavanje strokovnih filmov iz čebelarstva. Viničani so gostom postregli z belokranjsko specialiteto, jagenjčkom na ražnju in belokranjsko kapljico. Ob tem srečanju je bil tov. Kravos z Vinice odlikovan z Janševim redom II. stopnje za zasluge na področju čebelarstva. Tov. Kravos ima nedvomno največ zaslug za razvoj čebelarstva na viniškem področju. JOŽE SKOF ne, tako da je sama razporeditsv živil in drugih predmetov taka, da lahko gospodinja po vrsti nakupuje za zajtrk, kosilo, večerjo, vštevši svež kruh, meso, sadje in zelenjavo, zatem pn tudi čistilne predmete, ki so naloženi na eni izmed stojnic. Prednost prodajalne pa je tudi v tem, da posluje nepretrgoma od 7.30 do: 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Zagotovljeno je tudi, da dobi vsakdo ob vsakem času sveže pre-hranbeno blago po zmernih črnomaljskih cenah; vse maloprodajne cene v samopostrežbi so namreč usklajene s cenami, ki veljajo v Črnomlju. Ob polni zmogljivosti bo prodajalna lahko dosegla od Ž8 do 30 milijonov dinarjev prometa, menijo pa, da bo ob začetku uspeli, če se bo vrednost prometa gibala okrog 7.5 milijonov dinarjev. Poudariti je namreč treba, da je to prva samopostrežna trgovina v Beli krajini ter vsaj ob začetku ni pričakovati nadpovprečnega priliva kupne moči. Vendar pa je sodobno in kulturno poslovanje povsem zagotovljeno. Vodili ga bodo domači' črnomaljski kadri, ki so bili v ta namen od 14 dni do 2 in pol meseca na specializaciji v Ljubljani. Gotovo Je bil z novo samopostrežnico dosežen še drug namen, namreč ta, da bodo v Črnomlju lahko nakupovali tudi turisti, ki v čedalje večjih skupinah in vsak dan belj obiskujejo Belo krajino. Crdnomelj jc pravzaprav izhodišče za mnoge pomembne turistične postojanke ne samo v občini, pač pa tudi v Boli krajini (n. pr. Mirna gora, Vinica, Stari trg ob Kolpi, predel ob Kolpi itd.), da o točkah v neposredni bližini mesta sploh ne govorimo. Z ureditvijo trgovin in reševanjem ostalih vprašanj pa se bo turistično razvijal tudi sam Črnomelj, rojstno mesto prvega slovenskega parlamenta. Samopostrežni način trgovskega poslovanja se v Sloveniji vsak dan bolj uveljavlja. Da bi novi način poslovanja bolje razumela tudi mladina, predvsem šolski otroci, je prodajalna »Prehrane« v Črnomlju organizirala obisk 908 otrok iz črnomaljske osemletke. Obisk je bil organiziran tudi z namenom, da bi samopostrežni način poslovanja vzgojno vplival na šolsko mladino. I. Z. Lep napredek Lovske družine v Metliki Pred novo trgovino PREHRANE v Črnomlju, ki je prav gotovo ena izmed najsodobnrje urejenih trgovin na področju Dolenjske, so se v soboto ves dan v trumah ustavljali ljudje in jo občudovali Lovska družina v Metliki je bila ustanovljena 1946. Sedaj šteje 30 članov. V tem času so v svojem revirju vložili pernato divjad, fazana in jerebico, ki jih prej ni bilo. V letošnji hudi zimi je pernata divjad utrpela precej škode, tako da bp potrebno ponovno vlaganje. V revirju imajo precej srnjadi, zelo so se razmnožili tudi zajci. Pred tremi leti je lovska družina postavila na lepem kraju ob gozdu na Grabrovcu lovsko kočo. Tam se vedno zbirajo na sestanke in družab ne prireditve. Jože škof tz Metlike je gospodar lovske družine. Vzorno skrbi za red ln čistočo v koči. Lovska družina ima svoj vinograd in ga v glavnem sama obdeluje. V letošnjem letu imajo namen razširiti lovsko kočo. Tako bodo poskrbeli, da bo vsak član lovske družine imel prijeten oddih v koči. Pričakujejo pa, da se bo razvil lovski turizem, za kar so vsi pogoji. R. f. METLIŠKI TEDNIK Še boljše kot na prejšnjih volitvah! Po nepopolnih, podatkih se Je nedeljskih volitev poslancev v republiško in zvezno skupščino v novomeški občini udeležilo 90,2 odstotka ljudi od 30.570 volilnih upravičencev. V primerjavi z udeležbo na minulih volitvah odbornikov v občinsko skupščino Je bil tokrat dosežen še večji napredek, ki Je predvsem odraz vedno večje zavesti naših delovnih ljudi, na drugi strani pa so bile tokrat odpravljene mnoge pomanjkljivosti pri samj tehnični izvedbi in seveda pripravi volitev. V več krajih občine so ljudje svojo državljansko dolžnost opravili že v zgodnjih jutranjih urah. Tako je do osme ure na voliščih te občine volilo 26,4 odstotka volivcev, uro kasneje pa že 41,4 odstotka ali 12.663 volivcev. Po poročilih, ki so jih prinesli kurirji, so do te ure na posameznih območjih volili takole: — v Novem mestu 53,3 odst., Šentjerneju 32,2 odst., Brusnicah 58,8 odst., Škocja-nu 16,0 odst., Smarjeti 36,8 odst., Otočcu 16,2 odst., Mirni peči 19,4 odst., Straži 42,9 odst., Dol. Toplicah 43,9 odst,. Žužemberku 37,4 odst. in Hi-njah 30,7 odstotka. Ob dvanajstih se je udeležba znatno spremenila, saj so se v več krajih že pripravljali, da volitve zaključijo, a z nekaterih volišč pa so ob tem času tudi že poslali po-ročila, da je ob toliko in tolik oodstotni udeležbi volitev konec. Posamezni kraji so se tedaj odrezali z naslednjimi odstotki: — Novo mesto 85,2, Šentjernej 70,7, Brusnice 85,4, Skocjan 36,0, Šmarjeta 62,4, Otočec 62,5. Mirna peč 62,5, Straža 91, Dolenjske Toplice 93,8, Žužemberk 71,2 in Hinje 69,9. Popoldne so volili le še zamudniki. Medtem ko so volilne komisije ponekod oziroma na področjih posameznih krajevnih uradov že delale zaključna poročila o izidu volitev, so drugod volili še tisti, ki so bodisi iz opravičenih ali neopravičenih razlogov odlašali, tako da so ob 17. uri lahko dobili naslednje rezultate o volilni udeležbi: — v Novem mestu je volilo 92,8, odstotka volilnih upravičencev, v Šentjerneju 90,5, Brusnicah 93,5, Skocjanu 73,5, šmarjeti 86,4, Otočcu 89,1, Mirni peči 88,0, Straži 94J, Dolenjskih Toplicah 95,5, Zu. Na Vinici pri šmarjeti pred dvanajsto! O poteku volitev smo prejeli dopis tudi iz Smarjete. Sporočajo, da so volitve izredno uspele na Vinici ln v Orešju, kjer so se občani že prej domenili, da bodo zaradi popoldanskega dela na travnikih in v vinogradih volili do 12. ure. Svojo obljubo so Viničani tudi Izpolnili, saj je bil zadnji glas oddan še pred pol dvanajsto, volitve pa So zaključili ob 97,2-odstotni udeležbi. V drugih vaseh pa so izidi nedeljskih volitev naslednji: V Griču so končali ob 15. url, volilna udeležba pa je bila 86,3-odstotna. V Orešju je do 17: ure volilo 97,5 odst. ljudi. Lepe uspehe so dosegli tudi v Zburah (98,2 odst.), Dol. Kronovem (96,4 odst.) in Beli cerkvi (92,3 odst.). Drugod Je bila udeležba manj kot 90-odstotna. V Badovljije volilo 89,5 odst., Družinski vasi 87,3, Brezovici 81,4, Šmarjeti 80,1, Šmarjeških Toplicah 74,3 ln zalovičah 72,5 odst, volivcev. Na teh volitvah so bili rezultati veliko boljši kot pred tremi tedni. Seveda so se najbolj izkazali Viničani in nekatere okolišne vasi. žemberku 88,6 in Hinjah S8,5 odstotka. To pa je tudi končni izid v teh krajih. Kolikor ti še nepopolni podatki držijo, je uspeh več kot zadovoljiv, medtem ko bi bil vrstni red po najboljši udeležbi približno enak kot na prejšnjih volitvah v občinsko skupščino. Seveda so se tudi tokrat najbolj izkazali volivci topliške-ga, straškega, brusniškega, novomeškega in šentjernej-skega okoliša, ki so volili več kot 90-6dstotno. Nikjer pa ni rečeno, da so okoliši, ki imajo skupaj najslabši izid, tudi absolutno na zadnjem mestu, saj so se nekateri kraji v teh okoliših izkazali celo s 100-odstotno volilno udeležbo. Obisk v »Standardo-vem skladišču« Za učence Ekonomske srednje šole je bila velika novost uvedba seminarja v reden urnik II. letnika. Ko smo dobili dobrega predavatelja tov. Jarnoviča, ki nas je seznanil s knjigovodstvom v praksi, nas je pretekli teden popeljal v skladišče »Standard«, kjer nam je skupaj s tov. Hrovatom razložil poslovanje skladišča. Razkazala sta nam tudi vse blajo, ki ga ni bilo malo. Z zanimanjem smo si ogledovali lepo urejeno skladišče in njihovo kvalitetno blago. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni, zato se vsem, ki so nam ga omogočili, zahvaljujemo. Razredna skupnost II. a ESŠ Novomeška kronika ■ V Novem mestu so zadnje čase podjetja preuredila že precej lokalov, po njihovem zgledu pa so ae začeli ravnati tudi privatniki. Tako je brivec Falkner na Glavnem trgu te dni prebelil lokal in ga tudi na zunaj uredili, kar spet prispeva k lepši podobi in urejenosti aašega mesta. ■ Na otroškem igrišču za novo pošto so vsa igrala polomljena. Gu-ealnice so take, da bi bilo bolje, ko bi jih odstranili, ker so v sedanjem stanju prava sramota. Rasen železnega plezala, ki ga skoraj nI moč polomiti, ni niti ena naprava v redu, da bi Jo lahko otroci uporabljali. Ce upoštevamo, da je to igrišče edino v našem mestu, ki Ima nekaj tisoč prebivalcev in strok, opravičila skoraj ni . .. ■ Na Loki je še vedno vse po starem. Podrto kopališč« sameva brez dohoda v vodo, prostor nI urejen ln tam, kjer je bil nekoč drobuii pesek, se bohoti plevel. Sploh nudi kopališče kaj žalostno Sliko. Čeravno smo že večkrat v Imenu bralcev opozarjali na to, da bi bilo treba kopališče do sezone urediti, le vedno ni bilo nič storjenega ... ■ Novomeščanl radi hodijo v kino, zlasti pa imajo radi akcij- KINO KRKA, predvaja: 21., 22., 23., 24. in 25. junija ameriški film v barvah in kinemaskupu »SALOMON IN KRALJICA IZ SABE« Režija: Klng Vidor. Igrata: Yul Brynner ln Gina Lollobrtgids 28. in 37. Juniju ameriški film »TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE« Topliška dolina se je izkazala Iz Dolenjskih Toplic poročajo, da je bilo za nedeljske volitve v republiško in zvezno skupščino izredno zanimanje. Vseh 13 volišč je bilo okrašenih, medtem ko so volivci kar tekmovali, kdo bo prej glasoval. Volišča so bila odprta že ob 6. uri. V Dolenjskih Toplicah so prvi volili uslužbenci zdravilišča. Do 8. ure je tukaj volilo že nad 200 volilnih upravičencev. Volitve pa so najprej (že ob 6.30) s 100-odstotno udeležbo zaključili v Poljanah. S tako udeležbo so do 10. ure končali volitve še na šestih voliščih. Rekordna sezona v šmarjeških Toplicah Letošnja sezona v Šmarjeških Toplicah se je kljub črnim napovedim pričela z velikimi obeti. Promet v maju in juniju je veliko večji, kot je bil lansko leto. Videti je, da bodo letos ustvarili takšen promet, kot ga že zlepa niso. V nedeljo, 9. junija, je bil izreden obisk turistov. Vhod v zdravilišče je bil dobesedno zatrpan z vozili, saj je ob dovozni cesti in pred zdraviliščem parkiralo kar 300 osebnih vozil. Kot kaže, bodo parkirni prostori težava tako dolgo, dokler ne bo Vodna skupnost Dolenjske pričela z regulacijo Topliščice, ker bodo šele nato levo od vhoda lahko uredili dovolj velik parkirni prostor. Za stalne kopalce, goste iz Novega, mesta in bližnje okolice je zdravilišče uvedlo novost: popust pri vstopnicah za kopanje v odprtem bazenu. Vsak, kdor kupi 10 vstopnic (uporabi jih lahko kadarkoli), plača vstopnico po 100 dinarjev, in ne po 150, kolikor je sicer cena. Pri njih še ni konca leta Konec šolskega leta se bliža z naglimi koraki. Vrata šolskih poslopij se bodo zaprla in mladina in vzgojitelji bodo odšli na počitnice. Tudi v otroškem vrtcu Vide Tomšičeve v Novem mestu je pretekli petek bilo nekako tako. Ljubka prireditev naših malčkov naj bi pokazala, da gre šolsko leto h kraju. Dejansko pa v tej ustanovi ne poznajo konca šolskega leta ne običajnih šolskih počitnic, saj je tu večen vrvež in večno žgolenje srčkanih malčkov, otročkov naših delovnih mamic, ki so zaposlene v raznih podjetjih in ustanovah. In tri tovarišice vzgojiteljice imajo vse leto polne roke dela. Na tej otroški prireditvi, ki ZBOGOM, ŠOLA! ske filme. Pred kratkim Igrani film »Rimska sužnja« si je ogledalo 4315 gledalcev, za njim je imel rekorden obisk znani film »Prodajalka vijolic« s 3310 gledalci, zatem pa se zvrstijo filmi »Cmi narednik« s 3290, »Alamo« — I. del s 3216 ln Traper Kelly z 3936 obiskovalci. ■ V torek, 18. junija, so se na novomeški gimnaziji začeli zoključ-ni izpiti za dijake IV. letnikov. Letos je 31 »maturantov«, če rečemo po starem, ki bodo ta teden pred izpitnim odborom pokazali, kaj so se naučili. Tokrat je predsednik izpitnega odbora prof. Uroš Kraigher, urednik mladinske založbe »Kondor« lz LJubljane. ■ Novomeški živilski trg je bil pretekli ponedeljek zelo dobro založen in tudi cene os precej popustile. Solato so prodajali po 10 din glavico ali po 70 din kg, jagoda po 300 din, borovnice po 200 din liter, jajca po 28 din, mleko po 50 din, stari krompir po 40 din. novi krompir po 100—140 din, češnje po 100 din, peso v šopkih po 50 din, grah po 100 din kg, gobe po 350 din kg, slrčke po 10 din in fižol po 200 din kg. Pozornost kupcev so vzbudile ženske bluze s tričetrtln-skimi rokavi; prodajali so jih po 1600 din in tudi dražje, do 2000 din. Bile so lepe In mnogo cenejše kot v trgovinah. ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Minka Glavič Iz Trdinove 3a — deklico, Ivanka Može lz Ljubljanske 20 — deklico. — Poročili so se: Andrej Mojstorovlč, upokojenec z Brega 4, ln Friderika VVeble, gospodinja lz Dilančeve ulice; Jurij Pestner. frizer lz Adamičeve 4, ln Ana Mtihič, uslužbenka lz Trnov-ca. — Umrla je Karollna Grašlč, uslužbenka s Ceste komandanta Staneta 32, stara 60 let. — Ponesrečil se Jt Franc Zeleznlkar, pek is Smlhclske ceste 6, ki ga Je podrl kolesar in mu poškodoval glavo. »Osnovna šola Katja Rupe-na« v Novem mestu je imela pretekli ponedeljek zvečer zaključno svečanost. Akademije v Prosvetnem domu so se udeležili številni starši in prosvetni delavci. Dvorana je bila prepolna, čeravno je bila tokrat vstopnina, kar doslej pri šolskih akademijah ni bil običaj. Svečanost je bila namenjena učencem in učenkam osmih razredov, ki letos zapuščajo osnovno šolo. Oni so sedeli na balkonu, kjer so kot častni gostje spremljali program. Nekaj izmed njih, ki so vsa leta šolanja nastopali, pa je moralo tudi tokrat na oder. »Zbogom, šola« — je bil naslov prireditve in zborne recitacije Severina Salija, ki je bila otvoritvena točka sporeda. Zatem Je nastopala folklorna skupina, skupina deklet z ritmičnimi vajami in recltatorka Nada Mirtič. Velik uspeh pa so dosegli učenci nižjih razredov s prizorč-kom »Pionirski praznik«. V drugem delu programa so nastopali pevski zbori. Poslušalci so jih nagradili z navdušenim ploskanjem, zlasti pa gostjo z gimnazije Marjetico Skok, ki je imela solo vložek in ga je res lepo zapela. To točko sporeda so morali ponavljati. Ravnateljica Nada Gostič je zaključne besede spregovori- ta za spremembo na koncu programa. Dijakom, ki odhajajo, se je zahvalila za Izven-šolsko delo na šoli in jih pozvala, naj ne pozabijo, kar so se tu naučili, ne samo za šolo, temveč tudi za življenje. Navdušenje vseh -poslušalcev nad sporedom in nadpovprečen obisk staršev, gostov in predstavnikov oblasti ter organizacij sta potrdila, daje akademija uspela; bila je nekoliko drugačna od šolskih akademij iz prejšnjih let. Ce bi imeli več časa za vaje in priprave, pa bi najbrže lahko odpravili še tistih nekaj malenkostnih spodrsljajev, ki Jih je bilo tu in tam opaziti. ■ Blizu Zrenjanlna so pred nedavnim predali namenu osuševalni sistem »Tebej-Crnja«, ki je eden največjih v Vojvodini. V novem melioracijskem sistemu, ki so ga začeli grodlU pred tremi leti, je 207 km kanalskega omrežja, črpal-na postaja, 18 mostov in vrsta drugih objektov, investirali pa so 770 milijonov dinarjev. Novi melioracijski sistem bo osuševsl 29.000 ha zemlje. ■ Nu otoku Sv. Nikole pri Poreču so zgradili turistično naselje »Splendid«. Naselje obsega 31 paviljonov s 150 sobami in lahko sprejme 500 gostov. V naselje so Investirali 350 milijonov dinarjev. ■ Kranjska tovarna »Iskra« se jc odločila, da usposobi novo pri-lepsko tovarno »Mikron« za proizvodnjo mlkserjev, luščilcev, mlinov za kavo in drugih aparatov za gospodinjstvo ter manjših elektromotorjev. Na ta način je postal »Mikron« dvanajsta tovarna v sestavi »Iskre«. ji je prisostvoval celotni šolski odbor in precej mamic — škoda, da jih ni bilo več — so nastopali otroci v raznih prizorih, s petjem in deklamaci-jami, posamezno in v skupinah. Celoten nastop je bil zelo srčkan. Vodstvo vrtca je ob tej priliki uredilo tudi ljubko razstavo otroških ročnih del in risb. Bilo je kaj videti! V veliki učilnici so bili predmeti razstavljeni na mizicah na policah in po stenah, človeku se zdi skoraj nemogoče, da so to res izdelale otroške ročice tako rekoč iz samega odpadnega materiala, koščkov oiaga, lesa, papirja, plastičnih mas, škatlic, pločevine, gline in celo iz koktinih za-maškov in konzervnih škatlic. Nekateri predmeti so izdelani s prejinjenim okusom in spretnostjo. Med izdelki so drevesa, vlaki, pohištvo, glasbila, lutke, pokrivala, posoda, . živali in ljudje. Po stenah se vrstijo risbe, akvareli, pa tudi lepenke. Material zanje: semena, zlasti bučno, slama, papir, žaganje in podobno. Ko obiskovalec gleda vse to, nehote pomisli: kdo so tisti, ki so vodili roke otrok? Za vse to gre priznanje trem tovarišicam vzgojiteljicam. Z razstavo so pokazale, kako dobro poznajo otroke in kako so jim otroci pri srcu. Za vse njihovo požrtovalno delo se jim je vpričo navzočih mater v imenu šolskega odbora zahvalila predsednica tov. Slanica Ciglar jeva ter jim čestitala. Vrtec obiskuje veliko števi- TEČAJ ZA SNAŽILKE Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva v No-vem mestu se je zaradi velikega zanimanja pri podjetjih in zavodih odločil organizirati tečaj za snažilke. Tovarišice, ld delajo na teh mestih in so se svojemu delu priučile same, se bodo lahko na tečaju seznanile s pravilnim ravnanjem z raznimi gospodinjskimi aparati, učile se OBVESTILO KINA »K R K A« V NOVEM MESTU Ker so se zadnje čase ljudje pritoževali glede rezervacij kino vstopnic, obveščamo prebivalstvo, da rezervacije sprejemamo samo od 11. do 13. ure na telefon St. .21-210 ali osebno v pisarni (v Domu ljudske prosvete). Rezervacije so samo za kolektive, sindikalne podružnice in podobne skupine, vendar le za nad 15 vstopnic. Za posamezne vstopnice pa je treba plačati 5 din pribitka na redno vstopnino. Opozarjamo tudi na to, da uslužbenci kina niso upravičeni sprejemati rezervacij, zato se nanje ne obračajte. Za nedeljske predstave pa rezervacij ni! Istočasno opozarjamo vse starše, da ni dovoljen obisk kino predstav otrokom pod petimi leti starosti, četudi so v spremstvu staršev. Izjeme so izrecno samo mladinske predstave. to otrok. Stavba vrtca je nujno potrebna razširitve, za kar pa stalno primanjkuje denarnih sredstev. Rešeno tudi še ni vprašanje lastništva. Stav-. ba je izpostavljena propada-nju. Potrebna bi bila nujna \ popravila. Vodstvo vrtca se je obrnilo že na več strani za pomoč. Razumevanja je še kar dovolj; le finančnih virov ni. Zdi se, da bi bilo prav, te bi se za vrtec pozanimala tudi naša podjetja, zlasti tista, ki zaposlujejo delavke, katerih otroci so deležni vzgoje v vrtcu. Saj imajo podjetja vendar korist od tega, če imajo delavke svoje otroke pod skrbnim nadzorstvom v vrtca. V Novem mestu imamo ie kar precej takih podjetij, vendar se razen SGP PIONIR in kolektiva tovarne »NOVO-TEKS« še nobeno ni spomnilo vrtca. Občinski ljudski odbor pa naj bi od lastnika odkupil hišo, v kateri je vrtec, ln poskrbel vsaj za najnujnejša popravila. -R- -.-. ■ Po podatkih Narodne banke je Silo ob koncu marca na hranilnih knjižicah 167,2 milijarde dinarjev, medtem ko je bilo ioni 1 istem času 136 milijard dinarje' prihrankov. ■ Devet makedonskih mest t>0 letos dobilo avtomatske telefonske centrale. Razen Skopja, kjer montirajo centralo s 6000 številkami, bodo dobili telegrafske in telefrfl-ske centrale z nekaj tisoč številka-ml Se Kočane, Strumica, Djcvdje-lija, Bogdanci, Negotino, KičevO, Debar in Radović. Za modernizacijo telefonskega In telegrafskega omrežja v Makedoniji so doslej F0-rabili okrog 800 milijonov dinarjev. bodo negovati sobne rastline, uporabljati čistilna sredstva in pripomočke ter vzdrževati ln čistiti gospodinjske stroje. Tečaj se je začel v ponedeljek, 17. junija, in bo traj«1 14 dni. Stroški tečaja znašajo okoli 2.500 din na osebo, krijejo pa jih delovne org*J nlzacije, ki bodo imele *| pravilnega ravnanja s stroj' precejšnjo korist. »Nihče ni učen padel z neba,« — ta pregovor velja tu Bartoliem, Finkom (brez t^/P« 2.5> ter Isteničem % - p SE O VELENJU delavsko" smo *>, da Je na prvem ™ šahovskem fesUvalu v Velenju premagala reprezentanca Dolenjske Primorsko z 31:19. Moštvo Dolenjske Je Imelo igralce Iz Brežic, Črnomlja, Novega mesta, Senovega, Trebnjega in Vidma-Krške-ga. Pa tudi sicer je bilo zastopanih veliko sindikalnih podružnic, ker so bili v večini primrov v ekipi po en ali dva igralca iz ene sindikalne podružnice. Od 60 Igralcev reprzentance je bilo Novomeščanov 27, iz Vidma-Krškega 7, Črnomlja 6, Brežic 4, Senovega in Trebnjega 3. Najuspešnejši so bili igralci Iz Črnomlja, ki so dosegli rezultat 6:0, nato iz Vidma-Krškega (4.5:2,5) ter Novega mesta (16,5:10,5). Malokdo ve, da so Igralci Dolenjske rešili ljubljansko reprezentanco katastrofalnega poraza z Mariborom. Ljubljančani bi morali nastopiti na 100 deskah, Imeli pa so v Velenju samo 88 igralcev. Dolenjska reprezentanca jim Je nato posodila 12 rezervnih Igralcev, ki so nabrali 4,5 točke, čeprav Jih Je 6 Igralo na 28. do 34. deski. Končni rezultat dvoboja Maribor : Ljubljana Je bil tako 55:45. Slavko Sitar Šolska vodstva! Poskrbite, da bo sadna »kcija čimbolj uspela. V času počitnic bodo zrele borov-"lce, jagode, češnje. Se pred »»Mjučkom šolskega leta naredite načrt za organizirano nabiranje cenenih in zdravih sadeiev! S tem boste obogatili Šolske malice. Zavod za napredek gostinstva ln gospodinjstva Novo mesto SUROV BOROVNIČEV SOK 3 Utre borovnic, jagod aH dru-fcega Jagodlčja, 2 Utra prekuhano in ohlajene vode, 4 dkg vinske kisline ln na liter tekočine 1 kg sladkorja. J&godlčje zmečkamo, prtUJemo vodo to dodamo vinsko kislino ter Pustimo stati 48 ur — medtem nekajkrat premešamo. Nato precedimo skozi krpo, zmertmo sok, do-oamo sladkor ln meSamo toliko časa, da se sladkor »topi. Nalljemo v čisto steklonlco, zavežemo a čl-silmi krpami (no s celofanom ali zamaškl, ker po pripravi približno {* dni vre) to shranimo na suh, «>men ln zračen prostor. BOROVNIČEV BOK NA SOKOVNIK ' kg borovnic, 1 kg sladkorja. Vroč sok nalljemo v pogreto steklenico, dobro zamašimo ali zavežemo z dvojnim c-lofanom. BOROVNIČEV KOMPOT 5 kg borovnic, 1 kg sladkorja, S gr konzervans. V kozici s celim loščem damo plast prebranih to opranih borovnic to potresemo s sladkorjem ter to ponavljamo, da porabimo vse. Kozico postavimo na vročo štedil-nlkovo ploščo, da hitro zavre. Posodo medtem večkrat potresemo, da se borovnice ne prlsmodljo ln ne primejo dna. Približno v 8 minutah spuste sok to postanejo rdečkaste. Nato jih odstavimo, dodamo konzervan. Se vroče nalljemo v pogrete steklenice, zavežemo z dvojnim celofanom ali gumijastimi za-maškl. Ohlajeno steklenice shranimo na suh, zračen to temen prostor. CKSNJE V NAVADNIH KOZARCIH 5 kg češenj — hrustavk, 1,B kg sladkorja, pol litra.vode, 2 del ruma ali iganjai 5 g konzervami. Vodo ln sladkor zavremo, dodamo del opranih češenj. Ko zavro, jih poberemo v pogrete kozarce. Tnko provremo vse češnje, tekočino odstranimo, dodamo alkohol ln konzervan, So vroče nalijmo v ko-zurco ln takoj zavežemo. CESNJE V PATENTNIH KOZARCIH 3 kg češenj, 1 liter vode, 30 do 50 dkg sladkorja. Vodo to sladkor prevremo. Češnje operemo, odcedlmo to naložimo v patentno kozarce. Zalijemo z ohlajeno sladkorno raztopino, zapremo ln kuhamo 25 minut pri 90 stopinjah C (to Je takrat, ko začno šumeti). V nekaterih panogah so pionirji dosegli dobre rezultate, vendar so v tekih na kratke proge rezultati slabi. Morali bodo več vaditi nizki start, če bodo hoteli kaj več doseči, kajti uspeh v atletiki je mogoč samo z vztrajno to načrtno vadbo. J. G. Atletski tečaj za vzgojo mladih metalcev Med glavnimi počitnicami bo v Novem mestu na zletnem stadionu od 1. do 15. julija tečaj za mlade metalce krogle, diska, kopja in kladiva. Vodil ga bo znani atlet Igor Penko. Tečaj za metal* ce bo vsak dopoldan od 9. do II. ure. Vabimo mladino, da se ga udeleži v čim večjem številu. Pričetek bo v ponedeljek, 1. talija, ob 9. uri na zletnem stadionu. Kdor se be prijavil, bo moral tečaj redno obiskovati. Tečaj za metalce bo gotovo mnogo koristil pri razvoja atletike v Novem mesto. Ce bo med mladino več zanimanja za atletske tečaje, bomo že letošnjo jesen organizirali tudi tečaje za teke to skoke. J. G. Novo mesto : Medvode 68:60 Zadnja košarkarska tekma v spomladanskem delu je privabila na asfaltno igrišče na Loki okoli 500 gledalcev, ki so ves čas temperamentno spodbujali nastopajočo domačo ekipo. K odmoru so igralci iz Medvod odšli z dvema točkama v dobrem, v drugem delu pa so domači rezultat kmalu izenačili. Novomeščanom se je posrečilo izrabiti nepazljivost gostov in so s točnimi streli od daleč bliskovito pevedll za 12 točk to si v zadnjih minutah utrdili zmago, ki so jo gledalci navdušeno pozdravili. Gole so dali za domače: Setina I. 6, Setina n. 12, Petrič, Kopač 14, Knoll 6, Bele 18, Jereb, Bla-žič, Goleš 2, Splihal 10. Za Medvode so dosegli gole: Bešter 8, Kniflc I. 4, Jeraj 21, Zaletel 19, Kniflc II. 2, Jeslh 4, Kavčič, Plešec 2, Sirena. Tekmo je debro sodil sodnik GerželJ Iz Ljubljane. Na nedavnem občinskem zboru Partizana je načelnik tov. Danilo Kovačič izročil najmarljivejšemu veslaču tov. Tonetu Dolinšku diplomo in nagrado za nesebično žrtvovane prostovoljne ure pri gradnji veslaške galeje 0 veslanju in veslačih ■ Podjetje »Avtotehna« iz Zagreba se je odločilo, da bo v tej turistični sezoni dajalo v najem osebne avtomobile v poslovne to turistične namene. V ta namen Je podjetje nabavilo 40 novih avtomobilov. Dve novi balinarski igrišči: na Dobu pri Mirni in na Drski 14. junija so na Dobu pri Mirni odprli novo balinarsko igrišče, ki ga je zgradil balinarski klub »De-benc«, v katerem so vključeni uslužbenci iz Doba. To Je res lep objekt to ustreza mednarodnim predpisom. To je prvo športno balinišče v trebanjski občini. Ob tej priliki je bil tudi ustanovni občni zbor novega balinarskega kluba »Debenc«, ki se Imenuje po hribu nad Dobom, znanem lz NOB. Ob tej priliki so marljivi domači ballnarji povabili balinarsko reprezentanco Novega mesta, ki je odigrala z njimi dve tekmi. Novo mesto je nastopilo v postavi: Hren, Sturm, Bratož, Vovko to Stalcer. Ekipa Novega mesta je pokazala lepo tehnično igro, tako da so se domačini lahko mnogo naučili. Novo mesto Je obe igri z lahkoto dobilo, rezultat pa je bil 13 : 0 to 13 : 3. To je bila za domačine prva tekma po mednarodnih pravilih ter s kovinskimi kroglami. Nekaj dni prej pa Je bil v Trebnjem ustanovni občni zbor balinarskega kluba »Trebnje«, ki je prelomnica za trebanjske ba-linarje. Do sedaj so balinali samo po gostilnah to na premajhnih Igriščih, društvo pa si je zadalo nalogo, da -združi vse ba-llnarje v klub, ki bo zgradil novo balinarsko Igrišče, ustrezno mednarodnim predpisom. Njihova to naša želja je, da bi Jim priskočil na pomoč tudi ObLO Trebnje. V novi klub se Je prijavilo dvajset novih članov, ki bodo z udarniškim delom pomagali pri gradnji balinišč. Radi bi, da bi že do jeseni odprli novo Igrišče. 15. junija je marljivi balinarski klub Poštar iz Novega mesta na Drski odprl novo balinarsko Igrišče. Igrišče sta otvorila podpredsednik ObZTK Novo mesto tovariš kapetan 2ivkovlč ta direktor PTT tov. Rome Dragica, ki je prerezala trak ta vrgla prvo kroglo. Otvoritev je bila združena s pokalnim turnirjem, ki se ga je udeležilo pet novomeških ekip. V predtekmovanju sta se najprej srečala Pionir to Železničar, železničarju je uspelo revanžiratl se za mnoge poraze v lanskem letu. V drugi tekmi je Imel Borac precej dela z drugo ekipo Pošte, vendar je na koncu le zlomil odpor borbenih domačinov to se z zmago plasiral v finalni del tekmovanja, ki je bil v nedeljo. V finalni del se je uvrstila tudi prva ekipa Poštarja brez boja. Tu je Poštar z lahkoto premagal Borca z rezultatom 13 : 5, prav tako pa tudi železničar Borca s 13 : 2. Tako je odločala, kdo bo zmagovalec pokalnega turnirja, ravno tekma med Poštarjem ln Železničarjem. Poštar Je Imel zmago že v žepu, saj je vodil že 12 : 8. Vendar je na konou le zmagal Železničar 13 : 12. Za zmago je prejel lep pokal v trajno last. Clanl Poštarja pa so dobili lepo igrišče, ki ga bodo lahko pridno izkoriščali za zabavo, razvedrilo ta šport. (en) Veslanje je eden najbolj zdravih načinov krepitve telesa, a po besedah veslačev tudi eden najlepših. Malo Je telesnih vaj, ki se lahko tako prilagodijo človeškim fizičnim zmožnostim ta vremenskim razmeram. Toda veslanje ni samo zabava to razvedrilo, to Je tudi šport. Pri oceni vplivov veslanja na telo, so na prvem mestu gotovo zdravstveni razlogi. Veslanje krepi mišice, vpliva na delo notranjih organov, posebno srca to pljuč, osvežuje živčni sistem, na splošno močno povečuje odpornost organizma proti boleznim. Najkoristnejše je veslanje v dobi pubertete to po štiridesetih letih, ko začne človekova življenjska sila padati. V dobi pubertete veslanje zelo dobro vpliva na deklice ln dečke, ker si s tem harmonično razvijajo mišice, širijo prsni koš, krepijo srce to pljuča, večajo apetit, postajajo odpornejši proti prehladu to raznim vnetjem, da o drugih stvareh', ki Jih pridobijo (okretnost na vodi, smelost, odločnost, discipliniranost itd.), niti ne govorimo. Veslanje nI šport, namenjen ozkemu krogu Izbranih ta nadarjenih tekmovalcev, ampak najširšim slojem. Krka nudi Idealne pogoje za razvoj tega zdravega športa. 2e vrsto let obstaja prt TVD Partizan ve- slaška sekcija. Trenutno Je v Novem mestu petnajst aktivnih veslačev, od tega pet deklet. Njihova želja pa je, da bi veslalo več pionirjev, ker je najlažje vzgojiti dobre veslače, če redno trenirajo že od mladih nog. Čeprav jih je samo petnajst, se lahko pohvalijo z lepimi uspehi. Posebno se Je leta 1960 Izkazal Jože Markovlč, ki je bil državni to republiški mladinski prvak v sklfu, leto prej ps je osvojil v isti disciplini drugo mesto v državi ta prvo v republiki. Njihova oprema je precej skromna. Imajo sicer pet čolnov (dva četverca, dva sklfa to en double scull), toda samo eden Je tekmovalni. Trenirajo trikrat na teden, najmarljlvejšl pa vsak dan. Za treninge so si napravili sami — pri tem Ima največ zaslug tov. Dolinšek — galejo, na kateri lahko Istočasno trenira osem veslačev. Njihova velika želja je dobiti double scull gladke gradnje, primeren za tekmovanja. V načrtu imajo zgraditev novega splava ln razširitev oz. preureditev prostorov za suhi zimski trening. Junija nameravajo prirediti regato, na katero bodo povabili vse slovenske klube to veslaška kluba iz Zagreba ln Karlovca. Dobre volje jim ne manjka, zato jim želimo, da bi z uspehom uresničili vse svoje načrte, posebno pa, da bi pritegnili k sodelovanju čimveč pionirjev. M. P. Kvalifikacije za SN ligo Pred približno 400 gledalci sta se 16. junija v Črnomlju srečali v povratni tekmi nogometni moštvi »Bele krajine« ln »Save« iz Tacna. Rezultat 1:0 za goste. Vreme je bilo Idealno za Igro. Nogometaši Bele krajine, ki se že četrtič potegujejo za vstop v SN ligo, so pričeli srečanje zelo nervozno. Domačini so hoteli na vsak način zmagati, toda gostje so Igrali »bunkei« sistem, ki ga pa črnnmaljci niso znali razbiti. Mreža gostov je ostala nedotaknjena. Igia Je bila v prvem polčasu nezanimiva, počasna ta tehnično zelo slaba. V drugem polčasu smo priča- kovali boljšo igro domačinov, nasprotnika pa sta s sk'bo igro nadaljevala. Ii akcije, ki je v začetku bila videti nenevarna, je leva zveza dosegla gol ta s tem zmago. Tekma je postala nervoz-nejša, celo groba, tako da je Imel sodnik Bradaška pome roke dela. Opravljal ga Je z manjšimi napakami.. Ce bi ocenili današnjo igro obeh moštev, bi lahko rekli, da je bila irrednc slaba. Gostje so bili nekoliko boljši ta so zasluženo premagali domačine, od katerih sta se odlikovala Weis 1» in Wels II. J. 8. PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO! (PONATIS KNJIŽICE UNTV. ASISTENTA DR. MITJE BARTENJEVA »PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO- - IZDAL GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE) Zato je skrajno neprimerno, da nekateri starši otroke strašijo z zobozdravnikom. Mnogokrat se namreč dogaja, da otrok, komaj prvič v zobni ordinaciji, že v čakalnici na ves med nosečnostjo in v času dojenja. 2. Preprečevanje rahitisa. 3. Redno čiščenje zob. 4. Fluoriranje zob. 5. Zdrava prehrana — omejitev ogljikovih hidratov. 6. Temeljito žvečenje in grizenje hrane. 7. Sistematični pregledi zob in redno popravljanje. 8. Odprava ortodontskih anomalij. 9. Redna posvetovanja z otroškim zdravnikom in zdravnikom splošne prakse. Za sklep pa še tole: Otroško zobozdravstvo je temelj preventivne in socialne stomatologije. Proteze in drugi nadomestki so znamenje vsega tistega, kar smo zamudili v času, ko bi z dobro voljo še lahko nekaj storili. Naj bi ta drobna knjižica služila za zdravstveno prosvetljevanje našim učiteljem in zobnim terapevtom, sploh vsem, ki jih je volja sodelovati v akciji za zatiranje in preprečevanje zobne gnilobe. glas vpije: »Ne injekcije!« — »Ne klešč!« — »Ne svedra!« Le kdo je lahko otroku vcepil strah pred temi rečmi, če ne starši? Kako nespametno ravnajo! Proti temu se moramo odločno boriti! Ce zdaj vse skupaj na kratko povzamemo, bi naše prizadevanje v boju proti zobni piškavosti, tej najbolj razširjeni bolezni, lahko strnili v naslednjih devet smernic: 1. Predporodno varstvo: a) pravilna prehrana nosečnice, b) redno uživanje fluorkalcija Bolan zob je po navadi iariiče za najrazličnejša obolenja v človekovem telesu; od tu se lahko Sirijo bolezenske kali v srce, ledvica, sklepe in^drugam. Zato je nosa prva dolžnost: redno popravljanje obolelih zob, vsaj vsakih S mesecev pa je potreben tudi načrten pregled vsega zobovja. Da sodi k temu še redna vsakodnevna nega zobovja, ni treba posebej poudarjati! Preprečujmo zobno gnilobo, socialno bolezen našega časal PRED MATURO Dijakinja IV. letnika brežiške gimnazije MAR-JAN CA P O D G O R-š EK se te dni poslavlja od dijaškega življenja. Štiri leta je hodila v gimnazijo in se vsak dan vozila v šolo z avtobusom iz Globokega, kjer je doma. Kljub temu je izdelala s prav dobrini uspehom in je bila, kot smo zvedeli, med najboljšimi v razre-. du. Vprašali smo jo, kako ji je pri srcu te dni, ko se pripravlja na maturo, in kakšne načrte ima za naprej: — Dokler smo imeli pouk, ni bilo dosti časa za študij maturitetnega gradiva tako, da sem šele zadnje dni začela intenzivneje študirati. Za diplom- sko nalogo sem si izbrala Zemljepisno temo »Skandinavske dežele. Moj brat učitelj je namreč tam potoval in prinesel domov precej fotografij in prospektov, ki so me tako navdušili, da sem se odločila za to temo. Sicer pa sem optimist in mislim, da bo tudi pri ustnem delu kar šlo. Na vsak način bom študirala na univerzi, verjetno germanistiko, ker me najbolj veseli. Prvo leto me bodo vzdrževali starši, kasneje pa bom skušala dobiti štipendijo. Tudi ostalih 28 sošolcev in sošolk ima veselje za nadaljnji študij, vendar vsi na univerezo ne bodo mogli, če ne bodo dobili štipendije. Najtežje bo slovo od tovarišev, ker smo se vedno tako lepo razumeli. Zadnji dan šole smo organizirali poslovilni večer na Trški gori pri Krškem. Prav lepo smo se zabavali. Po maturi pa nameravamo prirediti maturi-tetni izlet po Jugoslaviji, obiskali bomo Beograd, Ohrid, Dubrovnik, od tam pa se bomo z ladjo peljali na Reko. Ta izlet nas bo precej stal. Nekaj denarja nam je ostalo od maturantskega plesa, nekaj srno ga zaslužili s trganjem koruze na posestvu V Vrbini, nekaj so nam dali občina in nekatera podjetja, po 1000 din pa bomo prispevali sami. Ker sem se vsa leta gimnazijskega študija u-kvarjala s športom —tekmovala sem v rokometu, košarki in odbojki — se bom skušala tudi v Ljubljani vključiti v kak športni klub in s tem delom nadaljevati. Tu se je maturantki zataknilo in niti besede ni bilo moč več dobiti iz njenih ust. Zato sem se ed nje in njenih kolegov Andreje Gregorčič. Branke Kež-man ln Pavleta Koblcrja, ki so ta dan razpravljali o izletu in delali načrte, poslovila s pozdravom »sreč-, no«, ki naj velja tako za maturu, kot tudi za štu-dentovska leta na univerzi. Ra. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka SuboUč lz Cerkelj — Ivana, Marija Plntertč z Blzeljskega — Andrejko, Ružica Vogrlnc iz Bukovška — Vilka, Terezija Klemenčlč iz Mrtvlc — Stanislava, Nada Drobnič iz VenlS — Dušana, Rozallja Zupan lz Ledin — Mlhaelo, Marija OStir lz Kraške vasi — Stanka. Antonija Novak lz Kljuca — Alenko. Ana Novak iz Vukovoga sela — Vlada. V TEM TEDNU VAS ZANIMA l : '__:_:___;_ - _;_;_ - ' n»«v»jrnairr>iiiii i t Petek, 21. junija: Alojzij Sobota, 22. junija: Ahac Nedelja, 23. junija: Kresnica Ponedeljek, 24. junija: Janez Torek", 25. junija: Jaroslav Sreda, 26. junija: Gruda Četrtek. 27. junija: Ema Zveza slepih v Novem mestu se 'zahvaljuje Citi Gošnik iz Novega mesta za 5000 din, ki jih je poklonila naši organizaciji namesto venca na grob pokojne Karoline Gra-šič. Otroški vrtec »Vide Tomšič« in otroški vrtec Kandija se zahvaljujeta občinski zvezi DPM za poklonjenih 10.000 din namesto venca na grob Karolini Grašič. — Iskrena hvala! mM? KOVAŠKO orodje je naprodaj v zelo dobrem stanju. — Naslov v upravi lista (3170-63). MANJŠE POSESTVO z novo hišo v mirnem kraju okoli Brežic prodam zaradi bolezni. Ivanka Ci-zelj, Bukošek 66, p. Brežice. MOTORNO KOLO »Garelli« 70 cem, prevoženih 10.000 km, ugodno prodam. Franc Povhe, Senovo 71. SPALNICO iz orehovega furnirja prodam. Ogled od 16. do 18. ure. Bandelj, Novo mesto, Nad mlini 21. AVTO »Steyer« prodam za 300.000 dinarjev. Turk, Mesarija—predelava, Novo mesto. KUHINJSKO OPREMO prodam. — Ogled v nedeljo in ponedeljek. — Muzlovič, Novo mesto. Jerebova ulica 20. MOTOR DKW 75 cem proda Hra-star, Novo mesto, Gubčeva 23. OBLOGE TAL iz polivinila, podo-lita, linoleja, terragume itd. solidno obloži Ivan Veber iz Mrzle luže, p. Velika Loka. V Interesu naročnika je posvetovanje z menoj glede priprave tal in materiala. VEC SAMSKIH SOB potrebuje »Farmis«, obrat »Krka«, t Novem mestu. Ponudbe sprejema splošni sektor podjetja. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: bolezni jeter (zlatenico, vne-tja) zdravi rogaški »DONAT« vrelec. Posvetujte se z zdravnikom! Donat dobite v Novem mestu v trgovinah podjetja »Hmeljnik« m V Vidmu-Krškem v trgovinah podjetja »Resa«. Brestanica: 22. in 23. junija mehiški barvni film »Pesem uporni, kov«, 26. junija italijanski film »Pogumno dejanje«. Brežice: 21. in 22. junija ameriški film »Osamljeni so hrabri«, 23. in 24. junija ameriški barvni film »Pustolovščine mladega človeka«, 26. in 27. Junija ruski barvni film »Človek dvoživka«. Črnomelj: 21. in 23. junija ameriški barvni film »Gusar«, 25. in 26. junija nemški film »Satan mami z ljubeznijo«. Dol. Toplice: 22. in 23. junija ameriški film »Ni imena na naboju«. Kostanjevica na Krki: 23. junija mehiški barvni film »Pesem upornikov«, 26. Junija nemški film »Rdeči krog«. Metlika: 22. in 23. junija angle- ški barvni film »Safir«, 26. Junija italijanski film »Nevarne žene«. Mokronog: 22. in 23. junija italijanski film »Ana iz Brooklyna«. Novo mesto — Krka: od 21. do 25. junija ameriški barvni film »Sa-lamon in kraljica iz Sabe«, 26. in 27. junija ameriški film »Tarzano-va borba za življenje«. Semič: 23. junija jugoslovanski film »Osma vrata«. Sevnica: 22. in 23. junija ameriški film »Karneval v New Orle-ansu«. Smarjeta: 23. junija ameriški film »Nekateri so za vroče«. Trebnje: 22. in 23. junija ameriški film »Od pekla do Teksasa«. Žužemberk: 23. junija poljski film »Vlak«. MATIČNI URAD SEMIČ V maju je bil izven bolnišnice rojen en deček. Poročila sta se: Anton Polutnik, pekovski pomočnik iz Bohinjske Bistrice, in Milena Golobic, gospodinjska pomočnica iz Stare Loke. Umrli so: Jože Kočevar, kmet iz Nestoplje vasi, 77 let; Ana Mavsar, užitkarica iz Omote, 81 let; Ana Malenšek, užitkarica iz Malin, 68 let; Jože Štrukelj, kmet iz Trebnjega vrha, 52 let. MATIČNI URAD ČRNOMELJ V maju je bila izven bolnišnice rojena ena deklica. Poročili so se: Jurij Mašič, kmet, in Marija Sterk, poljedelka, oba iz Sodevc; Jože Jakljevič, uslužb. iz Metlike, in Jožefa Dolar, študentka iz Črnomlja; Jože Stukelj, delavec iz Pugleda, in Angela Jakše, pletilja iz Sel pri Otovcu; Anton Lak-ner, uslužbenec iz Bistrice, in Antonija Ilenič, pletilja iz Doblič; Jože Peganc, uslužbenec iz Črnomlja, in Terezija Sus, pletilja iz Rodin; Franjo Ivekovič, delavec iz Vinkove, in Jožefa Mihelič, brivka iz Črnomlja; Mile čuljat, inž. agronomije iz Gračca, in Sidonija Ab-ramovič, učiteljica iz Spanovica. Umrli so: Janez Strk, posestnik iz Kočevja, 56 let; Jože Gregurlč, upokojenec iz Doblič, 82 let; Janez Butala, kmet iz Butoraja, 85 let; Leopold Jerman, Ključavničar iz Črnomlja, 69 let; Frančiška Žagar, upokojenka iz Črnomlja, 68 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 10. do 17. junija je bilo rojenih 18 dečkov in 19 deklic. Poročili so se: Alojz Justin, uslužbenec, in Josipina Robič, uslužbenka, oba iz Semiča; Anton Meznar-šič, delavec iz Dol. Polja, in Terezija Spec, delavka iz Gor. Straže; Anton Pire. delavec iz Vel. Pod-ljubna, in Vida Drenik, delavka iz Ljubljane; Anton Golob, kmet s Sel pri Šentjerneju, in Ivana l.eti-čič, poljedelka iz Smalčje vasi; Janez Malenšek, delavec iz Stenniper-ta, in Frančiška Gričar, delavka iz Hrastovice. Umrli so: Marija Cvelbar, gospodinja iz Dol. Prekope, 59 let; Frančiška Vojsk, upokojenka iz Žabje vasi, 69 let; Janez Perica, kmet iz Smolenje vasi, 80 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Drenik iz Velikega Cirnika — Boženo, Amaljja Kastellc iz Vrha pri Ljubnem — Jožico, Alenka Mežnaršič iz Metlike — MOjco, Julijami Blaz-nik iz Skrovnlka — Jožeta, Anica Kovačevič iz Konc vasi — Božo, Milena Zupančič iz Cešnjic — Adolfa, Antonija Stopar iz Orehovca — Jožeta, Mira Radovan iz Trebnjega — Boža, Gabrijela Orešnik iz Mur-nlc — Viktorja, Cirila župec lz Budganje vasi — Jožka, Antonija Progar iz Hmeljišča — Franca, Fa-nI Rešetič iz Groblj — Jožico, Marija Drenik lz Jablana — Danije-lo, Justina Klcvlšar lz Črnomlja — Bogdana, FanI Rahne iz Gotne va- RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 4.03, 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00. PETEK, 21. JUNIJA: 1.06 Glasbeni avtomat — S.25 Petkovo simfonično dopoldne — 10.15 V ritmu valčka in polke — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 KN: inž. Jože Ferčej: Smer selekcije govedi — 13.30 Sedem balkanskih ln trije romunski plesi — 14.35 Z zbori po slovanskem svetu — 15.15 Napotki za turiste — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Drobne dragocenosti lz oper — 18.10 Vaši ljubljenci pojo — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Godala v ritmu. SOBOTA, 22. JUNIJA: 8.05 Po. starček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Deset pianistov iz desetih dežel — 10.15 Popevko za vas — U IX) Po/.or, nimaš prednosti! - 12.05 KN: inž. Rado Linz-ner: Izbira dosevkov za letošnjo sezono — 13.30 Trikrat pet — 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — 15.15 zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20 00 Po domače ... — 21.00 Za konce tedna ples — 22.15 Oddaja za nase Izseljence, NEDELJA. 23. JUNIJA: 8.00 Mla. dtnaka radijska igra: MilivoJ Mu-tošec: Nihče ne ve. kako mi Je ime — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I. del — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Tisoč taktov sa dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II. del — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma - 15.15 Zabavni orkester Mantovani — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Številnim zvestim poslušalcem naše pesmi (narodne in domače melodije) — 22.15 Skupni program JRT, studio Zagreb. PONEDELJEK, 24. JUNIJA: 8.05 Vesele domače Iztajajo slovenski zbori — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne j)b narodni pesmi — 10.15 Malo Debussyja — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — KN: Veterina — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Trideset vedrih mluut — 14.05 Morda si želite to poslušati? ... — 15.15 Pojo zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glnsbene uganke, II. — 18.10 Od takta do takta — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dva češka mojstra iz 18. stoletja — 21.05 Skupni program JRT, studio Sarajevo TOREK, 25. JUNIJA: 8.35 Z lokom po strunah —■ 9.10 Mojstri simfonije — 10.15 Plesna orkestra Dello Haensch ln Jerry Mungo — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 KN: inž. Nada Rihtaršič: Proizvodni stroški mleku - 12.23 Domači napevi za prijetno opoldne -• 13.30 Plošča v ploščo — 14.33 Naši si — Jožeta, Marija Pavlešič iz Hrasta — Jožeta, Marija Kulovec iz Semiča — Viktorja, Ivanka Jakše z Rakovnika — Draga, Marija Kotar iz Spodnjih Vodal — Pavlo, Jožica Kastelic iz Žabje vasi — Alenko, Frančiška Bukovec iz Petan — Mihaela, Marija Dravinec iz Ragovega — Ireno, Ana Zagore iz Mihovega — deklico, Marija Kuk. man iz Velike Bučne vasi dečka, Marta Umek iz Pijavic — deklico, Frančiška Turk z Zajčjega vrha — deklico, Marija Rožič iz Smihela — dečka, Vera Jakopič iz Črnomlja — deklico, Amalija Kastevc iz Straže — dečka, Antonija Benedik iz Ml-hovice — deklico, Danica Bevc iz Debenca — dečka, Marija Uhan iz Dolnje Nemške vasi — dečka, Angela Plut iz Jame — Jožka. KRONI Pretekli teden so se ponesrečili in iskali- pomoči v novomški bolnišnici: Alojz Jaketič, vnuk posestnika iz Zilj, je padel s poda ih si poškodoval glavo; Janeza Kastelca, traktorista iz Srebrnič, je stisnil traktor, poškodovano ima levo nogo; Marija Butala, hči posestnika iz Doblič, se je z gnojnimi vilami zbodla v desno nogo; Alojzija Cajnar, hči posestnika z Vrha, je padla po stopnicah in si poškodovala glavo in roke; Terezija Jarm, žena posestnika iz Krušnega vrha, je padla in si zlomila desni gleženj. RAZPISI Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, očka, . stari očka, brat LUDVIK FER LI Č iz Novega mesta Pokopali smo ga v sredo, 26. junija, ob 16. uri popoldne na novomeškem pokopališču. Žalujoči: žena Marta, hčerka Simona in sin Ludvik z družinama, sin Janez in hčerka Marici, nečak Milan in ostalo sorodstvo. poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.30 V torek na svidenje —-17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 Odmevi z gora ... — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pojo jugoslovanski pevci zabavna glasbe — 21.20 Serenudni večer. SREDA. 28. JUNIJA: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke v sredo dopoldne — 10.30 človek in zdravje — 11.00 Pozor« nimaš prednosti! — 12.15 KN: inž. Jože Colnarič: Dosedanje izkušnje prt rekonstrukciji vinogradov — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Fragmenti iz We-brovego »Carostreloa« — 14.05 Ob zvokih zabavne glasbe — 15.15 Petindvajset minut ob glasbenem avtomatu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Promonadnl koncert — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.05 Skupni program JRT, studio Zagreb. ČETRTEK, 27. JUNIJA: 8.32 Pojeta Lola Novakovič ln Kafko Irgo-llč — 9.35 Malo instrumentov, veliko glasbe — 10.15 Odlomki lz slovenskih oper — 11.00 Pozor, nimaš prednostil — 12.15 KN: inž. Ivo Jelačin — Inž. Albin Stritar: Razgovor o študiju živinoreje na biotehniški fakultet! — 12.25 Domuol nupuvi za prijetno opoldne — 13.30 Zabavni potpurl — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15:15 Ce želite, zaplešite! - 16.00 Vsak dan vos — 17.05 Sovjetski violinisti, 2. odduja — 18.10 Tint-stična oddaja — 19.05 Glasbeno razglednice — 20.00 Četrtkov večer do-mačih pesmi ln napovov — 21.00 Izročila 20. stototja — 22.15 Skupni program JRT, studio Sarajevo. Obvestilo Glasbene šole "Vpisovanje starih in novih učencev v vse oddelke glasbene šole za šolsko leto 1963-64 bo od 26. do 30. junija 1963 od 9. do 12. ure v tajništvu šole, kjer se dobe tudi prijavnice, za vpis. Prijavnice morajo biti kolkovane s 50 din državne takse. Sprejemni izpiti za novovpisane učence bodo v-pondeljek, 1. julija, ob 9. uri v sobi št. 1. Opozarjamo vse starše in učence, da po tem roku ne bo mogoč vpis in opravljanje sprejemnega izpita. Obvestilo Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil iz Bršlina na Drsko v novo Jiišo in se priporočam. — ANTON SAJE, KROJAČ. NESREČE Padec pri Drhovem Razpis Pekarne in slaščičarne v Novem mestu Pekarna in slaščičarna t Novem mestu sprejme kvalificirane pekovske pomočnike z odsluženim vojaškim rokom. 16. junija sta se po avtomobilski cesti peljala z motorjem Alojz Piro kot voznik in sopotnik Vinko Tur-šič. Pri Drnovem je Pire nenadoma zapeljal na desni bankino, ko pa je hotel zaviti spet na sredino ceste, je motor zaneslo. Padel je in zdrsel po cesti še kakšnih 30 metrov. V nesreči je bil lože poškodovan le Turšič. Mopedist pobegnil 16. junija je mopedist Peter Smajdek z Vrha pri Birčni vasi pred gostinlo Petra Badovinca na Jugorju podrl Stipa Klariča, delavca Cestnega podjetja iz Novega mesta. Po nesreči je Smajdek pustil moped in nezavestnega Klariča na mestu nesreče ter se kasneje sam prijavil postaji LM v Novem mestu. Klariča so hitro prepeljali v novomeško bolnišnico. Pri Dobruški vasi 6 poškodovanih 16. junija je po avtomobilski cesti z osebnim avtomobilom potovalo šest ljudi iz družine Vladimira Pirša iz Zagreba. Leta je tudi šo-firal. Očitno pa ni dobro poznal ceste, zato je pri Dot.ruški vasi kar zanemaril krmilo in ogledoval, kje se gre proti Novemu mestu. Ta nepazljivost pa je voznika in potnike precej drago veljala. Vozilo je krenilo s ceste in se ustavilo pri odtočnem kanalu, škode je na njem za okrog 100.000 din, vsi potniki pa so. bili laže poškodovani. Brez človeških žrtev pri Lešnici 13. junija se je na avtomobilski cesti pri Lešnici zgodila huda prometna nesreča, ki pa na srečo nI terjala človeških žrtev. Tovornjaku, ki ga je vozil Nikola Medenovič, je razneslo zračnico, zato je vozilo zaneslo vstran na levo polovico ceste. Tedaj pa se je iz Ljubljane pripeljal avstrijski turist Fronz Petseh i in se zaletel v tovornjak. Od tovornjaka še je osebno vozilo odbilo v stran, podrlo smernik in se sko-talilo po. 7 metrov visokem nasipu. Od potnikov se ni nihče poškodoval, medtem ko znaša škoda na Avstrijčevem avtomobilu blizu 1 milijon dinarjev. Pirehitevalo sta hkrati 9. junija se je zgodila prometna , nesreča na avtomobilski cesti pri Ivančni gorici. V koloni so vozili Osman Ibriševič in Aleksander Ilič s tovornjakoma ter voznik osebnega vozila Slavko Trošt it ! Ljubljane. Trošt se je odločil, d» bo oba prehitel, v tem trenutku p» je začel Ibriševiča prehitevati tudi Ilič. Trošt se je umaknil v skrajno levo, pri čemer pa je prišlo do ne-^ sreče, v kateri se je poškodoval ! predvsem osebni avtomobil. Škodo na njem so ocenili na 200.000 din. Dvakrat pri Karteljeveffl f .9. junija je z avtomobilske cest« X pri Karteljevem zapeljal voznik to- p" vornjaka Anton Starčič iz Ilirske Bistrice. Starčič je med vožnjo zaspal, na srečo pa ni bilo težjih posledic. 12. junija pa je nesreča doletela inž. Marka Kosa, na odcepu proti Novemu mestu pri Karteljevem. Kos je s preveliko hitrostjo zavil z avtomobilske ceste, podrl je dv» smernika in se zapeljal po nasipu, Na avtomobilu je škode za 80.000 dinarjev. ■ Na Plitvicah so odprli r.ov hotel »Bellevue«. Zgrajen je v neposredni bližini hotela »Plitvice«. V izgradnjo so investirali 215 milijonov dinarjev, na voljo pa bo 138 ležišč in 90 sob. ■ V prvih 4 mesecih letošnjega leta je zagrebško gospodarstvo prvič ustvarilo večji izvoz od uvoza, in to za 25 odstotkov celotne vrednosti. Uvoz je bU v tem času «* 31 odstotkov manjši kot v istem - obdobju -preteklega leta. Ob bridki izgubi dragega sina in brata JOŽETA KLAJDRA iz Gornjega Suhadola se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob njegovi smrti stali ob strani in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za udeležbo in vence vodstvu in članom PGD Novo mesto, industrijskim gasilskim društvom NOVO TEKS, KRKA in ŽELEZNIČAR, PGD Gabrje in PGD Brusnice, kolektivom Zeleznine, Krke in ELE iz Novega mesta, vaščanom in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Oče, mati, brat in sestre ISKRENA ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi moje ljubljene žene KARLINCE GRAŠIČ vsem za izrečeno globoko in iskreno sožalje, darovalcem tolikega in tako lepega cvetja, ki ga je pokojna žena neizmerno rada imela, vsem, ki ste ji v tolikšnem številu izkazali najlepšo poslednjo čast, pevcem, godbi, posebno pa še organizaciji ZB in skrbnim ženam za njihovo prizadevanje ob zadnjem slovesu. Posebno zahvalo Izrekam tudi vsem trem govornicam, ki so prikazale trnovo pot pokojne žene od otroških let dalje do tedaj, ko jo je smrt iztrgala iz toplo urejenega družinskega kotička. Vsem iskrena hvalal Žalujoči mož Ivan DOLENJSKI LIST LASTNIKI LN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDfc Brežice, Črnomelj. Metlika. Novo mesto, sevnio* Trebnje ln Vldam-Krsko UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glav* nI ln odgovorni urednik). RJa Bnčer. Milo« Jakopec-Drago Kastellc ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Poinmezna Številka 20 d10 - Letna naročnina noo din. polletna «50 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - Tekoči račun P*1 podružnici NB v Novem mcst'i: «06-11-108 - 9 - NASLOv UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni tr« • - Poštni predal S3 - Telefon 11-227 - Rokopisov W fotoirrnflj ne vračamo - TISKA: Časopisno podj«"' ♦DELO- v I.luhllani