MarUfonltl Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 130 Maribor, torek 11. junija 1929 »JUTRA« izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri RaSun pri poitnam 2*k. xav. v Ljubljani it. 11.409 Vel]« meae&no, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaal po tarlfu Oglat« aprajama tudi oglasni oddeltk .Jutra" v Ljubljani, Praiamova »Ilca št.4 Optantski spor med Jugoslavijo in Madžarsko ter med Madžarsko in Rumunijo je že več let v ospredju interesa pri Društvu narodov, pri mednarodnih sodiščih, v tisku in v vsej svetovni javnosti. V ravnokar tekočem zasedanju Sveta Društva narodov v Madridu je vprašanje zopet na vrsti in baš včeraj je Svet odgodil vprašanje optantskega spora med Madžarsko in Rumunijo do meseca septembra, dočim je glede spora med Jugoslavijo in Madžarsko sprejel sklep, da postavi Jugoslavija na podlagi sporazuma z Madžarsko zopet svojega sodnika v madžarsko-jugoslovensko razsodišče. ^Optantski spor je v svojem bistvu boj madžarskih fevdalcev proti agrarni reformi v Rumuniji in Jugoslaviji. V okviru agrarne reforme v obeh teh državah so bila konfiscirana posestva Madžarov v Erdelju in v Banatu, ki so se izselili na Madžarsko. 348 madžarskih veleposestnikov in lastnikov manjših zemljišč je pričelo radi tega proces pred Društvom narodov. Madžarski fevdalci so naravno proti kakršnikoli agrarni reformi. Skoro v vseh evropskih državah je fevdalni sistem likvidiran, samo na Madžarskem še vlada dalje pod grofom Bethlenom. Agrarna reforma, ki so jo kot v zasmeh izvedli na Madžarskem, se pri najboljši volji ne more nazivati s tem lepim imenom. Seveda madžarski grofje in baroni zahtevajo od Rumunije in Jugoslavije konfiscirana posestva nazaj in vodijo o-gorčeno »načelno« borbo proti agrarni reformi, kakor so jo izvedle Jugoslavija, Rumunija in druge države, kjer so madžarski plemenitaši imeli svoja ogromna posestva. Ti madžarski fevdalci pa tudi iz istih razlogov vodijo najostrejšo kam-panijo za revizijo mirovne pogodbe, ne morda radi madžarskih manjšin, ampak radi svojih — posestev. Nedavno je izšel spis, ki objavlja seznam madžarskih magnatov in vseh drugih, kateri so zainteresirani v madžarsko-jugoslovenskem in madžarsko-ru-munskem optantskcm sporu. V spisu so navedene tudi površine konflsciranlh posestev. Radi interesantnosti naj navedemo samo nekaj podatkov (površine so mišljene v ogrskih jutrih ali oralih): grof Istvan Ambrozy 6659; grof Gyula An-drassy 34.038; baron Zoltan Banffy 8.871 grof Aladar Bethlen 6.050; grof Istvan Bethlen (min. predsednik) 6.284; njegova žena 4.100; grof Lajos Karolyi 52.938; grof Gyula Karolyi 8.738; Istvan in Las-zlo Karolyi 23.180; grof Jožef Karolyl 10.219; grof Janos Urmanczl 27.658; grof Sigfrid Nimpfen 18.097; grofica Char-lotta, Zichy 4231; grof Robert Zselen-ezky 14.259 itd. Kakor rečeno, je vseh v sporu interesiranih 348. Od teh je 111 aristokratov, ki imajo konflsciranih odnosno pod agrarno reformo 550.000 juter zemlje; vsi ostali pa komaj 64.000. Pravi madžarski kmetje na sporu nimajo nl-kakšnega interesa. Ti kratki podatki jasno kažejo socialno ozadje madžarske borbe proti agrarni reformi v državah Male antante. Madžari na zunaj vpijejo q kulturi ta Motivi demarše Male antante v Budlmpeitl KAKO IN ZAKAJ JE PRIŠLO DO DEMARŠE. — ZASTOPNIKI MALE ANTANTE SE NE BODO UDELEŽEVALI VEČ NOBENIH MADŽARSKIH DRŽAVNIH MANIFESTACIJ. PRAGA, 11. junija. Povodom demarše držav Male Antante v Budimpešti radi iredentistične propagande, ki je- naperjena posebno proti Češkoslovaški, Jugoslaviji in Rumuniji, objavlja češkoslovaški korespondenčni urad sledeče uradno pojasnilo: K slovesnemu odkritju spomenika madžarskega neznanega vojaka, ki se je vršilo pred kratkim v Budimpešti, je bil povabljen tudi ves diplomatiČni zbor. Zunanji diplomatski zastopniki so dobili zagotovilo, da se pri slavnosti ne bodo vršile nobene proti katerekoli državi naperjene manifestacije. Kljub temu pa je prišlo o priliki odkritja spomenika do iredentističnih govorov in izjav in to celo iz ust ofi-cijalnih madžarskih državnikov. Te manifestacije so bile naperjene predvsem proti državam Male antante. Čim je dobila češkoslovaška vlada o teh dogodkih zanesljive informacije, je njen zastopnik v Budimpešti sporočil madžarski vladi, da v bodoče češkoslovaški diplomatiČni zastopniki v oči-gled takim razmeram ne bodo prisostvovali več nobeni madžarski državni ali kaki drugi manifestaciji. O tem svojem koraku je obvestila češkoslovaška vlada tudi Jugoslavijo in Rumunijo. ki sta nato istotako obvestili madžarsko vlado po svojih di-plomatičnih zastopnikih v Budimpešti, da bosta postopali na enak način kakor Češkoslovaška. BUDIMPEŠTA, 11. junija. Jugoslovanski poslanik Lukovič je davi uradno posetil zunanjega ministra Valka ter mu izročil protestno noto jugoslovanske vlade radi zadnjega govora ministrskega predsednika grofa Beth-lena, ki se je zavzemal za revizijo l mirovne pogodbe v korist Madžarske. Dr. fnarinkouič preuzel suo|e posle BEOGRAD, 11. junija. Zunanji minister dr. Marinkovič, ki se je po večmesečni odsotnosti iz Švice vrnil v Beograd, je danes že prevzel posle svojega resora. Snoči je bil sprejet od kralja v avdi-jenci. Posuetouanje ministrov BEOGRAD, 11. junija. Ministrski predsednik general Zivkovič je konferiral davi z ministrom pravde dr. Srskičem, ministrom brez portfelja Uzunovičem, finančnim ministrom dr. Švrljugo in trgovinskim ministrom dr. Mažurantfem. Zunanji minister dr. Marinkovič je konferiral včeraj z dr. Srski^em. Kmetijski minister dr. Frangeš se je včeraj s soprogo vrnil iz Bukarešta v Beograd. zaupnih in zanesljivih sodelavcev Mussolinija. Ponovno se je že zgodilo, da se je s svojim delovanjem kompromitiral. Čeprav se je pričakovalo, da bo imenovan za poslanika na papeškem dvoru, vendar je vzbudilo njegovo imenovanje precejšnje začudenje, ker se je splošno mislilo, da bo imenovan na to mesto senator in bivši prosvetni minister Fedele. Za papeškega nuncija pri italijanski vladi je imenovan msgr. Borgoncini Duca. lugoslauija in Uatikan BEOGRAD, 11. junija. Po informacijah diplomatičnih krogov je povratek papeškega nuncija Pelegrinettija v Beograd v zvezi s skorajšnjo otvoritvijo konkordat-nih pogajanj med Jugoslavijo in Vatikanom. Tudi v okolici nuncija zatrjujejo, da se bodo pogajanja pričela že v kratkem. Italijanski poslanik na papeškem duoru RIM, 11- junija. Italijanska vlada je imenovala za svojega poslanika v Vatikanu senatorja Cesare Maria di Vecchia, enega izmed kvadrumvirov, ki so vodili fašistični pohod proti Rimu. Vecchia je znan kot eden najbolj humanosti, za katero se baje bore, resnica pa Je, da madžarski aristokrati ln fevdalna gospoda izdajajo silne svote za ogromni proces, da bi zopet prišli do svojih posestev. Stroške procesa pa plačuje dejansko madžarska država na račun prebivalstva, ki se duši v velikih davkih. Takšna je resnica o optantskem sporu. Trgouska pogajanja s Poljsko BEOGRAD, 11. junija. Vodja poljske delegacije za trgovinska pogajanja med obema državama, beograjski poslanik Babinski bo sprejel danes popoldne zastopnike časopisja, da jim poda izjavo o teh pogajanjih. Rgrarna uprašanja BEOGRAD, 11. junija. Poljedelsko ministrstvo je izdalo zakonski osnutek, po katerem bodo vsa še nerešena agrarna vprašanja urejena po provincah v desetih letih. Trockij hoče u Rnglijo LONDON, 11. junija. Trockij je vložil na novo angleško vlado prošnjo da bi mu dovolila bivanje v Angliji, da se podvrže neki operaciji. Prošnja je bila takoj izročena notranjemu ministru. Domneva se, da bo angleška vlada ugodila prošnji, ako se Trockij zaveže, da se bo ravnal po predpisih in opustil vsako propagandno delova nje. Sestava angleškega prestol nega gouora LONDON, 11. Junija. Ministrski svet je imel včeraj in danes seje, na katerih je razpravljal o političnih smernicah nove vlade in redigiral pri tej priliki tudi prestolni govor, ki bo prečitan na seji spodnje zbornice dne 25. t m. Upraeanje izpraznitve Porenja PARIZ, 11. junija. Korespondent »Chicago Tribune« poroča iz Madrida, da je rancoski zunanji minister Briand povabil dr. Stresemanna na sestanek, da se porazgovorita o izpraznitvi Porenja. Tej konferenci, ki se bo vršila julija ali avgusta v Londonu, bodo prisostvovali tudi zastopniki nasledstvenih držav, ker S9 istotako zainteresirani na izpraznitvi Porenja. Računa se, da se bo izpraznitev Porenja mogla pričeti že 1. septembra. fnoč gočbe O priliki požara velike blaznice v Greystonu v Zedinjenih državah je iznajdljivost nameščenega osobja rešila stotinam bolnikov življenje. V zavodu je bilo nad 1400 umobolnežev. Požar je nastal ponoči v srednjem traktu, ki je popolnoma zgorel in je bilo plamen videti več milj daleč. Bolniškim strežajem se je posrečilo spraviti večji del bolnikov v ogromno slavnostno dvorano, kamor ni posegel požar. Ker pa so bili boioiki silno razburjeni in nemirni, so poklicali takoj orkester zavoda. In glej čudol Tekom četrt ure so se vsi bolniki pomirili in pričeli prepevati, posebno nabožne pesmi, godba pa jih je spremljala. Niti eden od navzočih ni izgubi! življenja* Lahko pa si je predstavljati, kako strašni prizori bi se odigravali, ako bi nastala panika, katero pa so srečno preprečili z — godbo. Prodorna siia uitrauioletnih žarkau je glasom najnovejših raziskovanj učenjakov v živem staničnem tkivu mnogo večja nego smo doslej mislili. Ultravijo-letni žarki kratkih valov prodirajo v živo kožo mnogo globlje nego oni dolgih valov. Razlika je le glede kože, če je živa ali mrtva. Bela človeška koža b^U ipropušča ultravijoletne žarke nego koža črnca, ker pigmentna vsebina preprečuje prodiranje žarkov. Tudi pri klavirju se lahko zastrupiš. Ugl.aševalec glasovirjev, 33 letni Wag-ner Josip, se je ob priliki uglaševanja klavirja zbodel z uglaševalnlmi vilicami v levo roko. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. — Nezgoda dečka Štiriletni Anton Jurkovič je hotel spite-zati po lestvi na — črešnjo. Na vlažni lestvi pa je fantičku spodrsnilo. Pri padcu si je zlomil desno roko v nadlaktu. Rešilni odelek je malega ponesrečenca od-premil v bolnico. — Huda krava. Viničarko Ano Švarcovo iz Radizela pri Framu je nabodla krava in ji zadala na trebuhu 20 cm dolgo rano. Sreča v nesreči pa je, da je kljub veliki zevajoči rani ostala trebušna mrena nepoškodovana. Poklicali so rešilni oddelek, ki je ponesrečenko prepeljal v bolnico. — Splavarja povozil tovorni voz. Včeraj popoldne se je 28 letni splavar Valentin Groš iz Breznega po poslu mudil v Pobrežju. Neki tovorni voz, ki je po klancu navzdol vozil brez zavore — torej prenaglo — ga je zagrabil. GroSu je zlomilo desno nogo. Rešilni avto ga je moral oddati v bolnico. — Pod voz )e prišel. Kleindienst Roman, 291etni oskrbnik Hutterjevega posestva na Plaču, se je pri izvrševanju svoje službe težko ponesrečil. Padel je med delom pod voz in sl močno poškodoval hrbtenico. Bil je prepeljan v bolnico. iSfiairŽl THfflftBgrefr! V EC ERNI K Jutra V M a r ib o r u, 'dne 11. VI. 1929. Ribnica na Pohorju Mariborski iti dnevni drobiž Vzporedno z glavnim grebenem za-padnega Pohorja, ki se začenja pri globoko razjedeni Šiklarici in gre preko Jezerskega in Črnega vrha, jprekci Velike in Male kope, se vleče južno od Drave v zapadno-vzhodni smeri stransko gorovje, ki ga tvorijo posamezne, od pohorskih potokov in rečic prejedene skupine: Mravljakov vrh, Vrh sv. Primoža in sv. Antona, Orlica, Št. Janški vrh in Rdeči breg s sv, Ignacijem. Na planem, odprtem in zato svetlem hrbtu, ki veze glavno gmoto Črnega vrha in zn jim združenega Višavja (1543 m.) z Orlico (796 m.) tako, da tvorijo 'ob enem razvodje med pohorskima potokoma Vu-hreščico in Velko, leži 7*5 m. nad morjem Ribnica na Pohorju, lična in zanimiva gorska vas, poleti in pozimi vedno polna svežega planinskega^ zraka, polna zdrave in zdravilne solnčne toplote in svetlobe, pa bogata tudi na vodah in ribah, zlasti rdečepikčastih gorskih postrvih, ki skakljajo po bistrih in penečih se šumih, vrtincih in vodopadih Velke, Vuhreščice in njunih pritokih visoko v hribe do njih izvirkov. Iz Lehenske graj-ščine z ene Strane, s štajerske, in iz Pu-henštajnskega grada z druge strani, i s koroške, so nekdaj semkaj hodili lovit rib, da je še sedaj vsakomur lahko razumljivo, zakaj se najvišje ležeča vas na severni strani našega Pohorja imenuje baš Ribnica. Če greš s kolodvora Brezno-Ribnica skoz gorsko selo »Pod Velko« ob glasni, mestoma naravnost preko granitnih skal grmeči Velki, znamenitem potoku, kar je nekoč tvoril konec štajerskih posestev koroškega Šentpavelskega samostana in je vsled tega še danes meja med srezoma Maribor in Slovenjgradec, se* tudi v najhujšem zimskem času brž prepričaš, da v njenih vodah ne manjka rib: Od kamna do kamna, ki gleda iz vode, skačejo, v mrzli vodi se kopajoč, potapljajoč in po ribah stikajoč, številni, sedaj v zimskem Času, krasno in pestro pisani povodni kosi, ob potoku navzgor, do njegovih izvirkov, pomešani z rumenimi gorskimi pastiricami, ki se niti pohorskega mraza ne strašijo, ker se jim v okolici Ribnice ni trebo bati stradanja. Sy. Martin, najvišja vas na južnih obronkih pohorskih, je izpostavljen vsem mogočim vetrovom in zavoljo tega se ga marsikdo izogiblje, dasi po nepotrebnem. Njegova severna soseda Ribnica je pred njim zavarovana po Ribniškem sedlu, Jezerskem vrhu, po Višavju, po Črnem vrhu in po obeh Kopah. Varuje jo pa tudi zbor svetnikov in svetnic, ki jih še prav posebno časte v krasni, za take višine naravnost sijajni, pa ob enem nad vse prikupljlvi cerkvici, okoli katere so ozko postavljene in se bojazljivo in ob enem zaupajoče tiščijo okusne hišice in vilam podobne stavbe, obdane z vrtovi, poleti polnimi duhtečih cvetlic, in s sadovnjaki, ki dajejo najbolj sočne hruške in jabolka. Sv. Jernej (24. avg.), sv. Urša 21. oktobra), Janez Krstnik (24. jun.), zlasti pa Roženvenska nedelja 4. oktobra vsakega leta so oni določeni in posvečeni dnevi, ko se ne le »farmam« župnije Ribnica na Pohorju, ampak tudi iz sosednih župnij v velikih množicah in v vriskajočem razpoloženju, dekleta v pisanih oblekcah, mladeniči s krivci od ma->’|jega divjega petelina, od ruševca, za klobuki, zberejo, da se zahvalijo za že prejete dobrote in si izprosijo za bodočnost še novih za sebe in za govejo živino. Kajpada tudi stari očaki in stare ženice, gospodarji in gospodinje s samotno, včasih nad tisoč m. visoko ležečih kmetij pridejo ob takih prilikah, ne le v nedeljah, na Ribnico v cerkev in v gostilno: Hribrniki, Pesniki, Ravnjaki, Reberniki, Završniki, Bukovniki, Kralji, Kotniki, Kopniki, Gosaki, Pavliči, vsi so ob takih svečanostih zbrani, da niti cerkev niti tri gostilne ne morejo hkrati nuditi vsem zadosti prostora. Sedaj imajo pohorski Ribničani svoje pokopališče. Iz vasi pelje krasen drevored ob živi meji mimo starih kapelic s podobami, predstavljajočimi vse postaje križevega pota, na jasno, oblo brdo s cerkvico sv. Lenarta. Tam, kjer je tu svet najbolj odprt, kjer je največ solnca iti zraka, se razprostira vaško pokopališče a krasnim razgledom na celokupno za-padno Pohorje, na Kozjak in na Dravsko dolino. V celi Sloveniji na deželi pa škrat ka ni najti pokopališča, ki bi se mogel ponašati s tako bogatimi, tako krasnimi in tako okusnimi nagrobnimi spomeniki kakor to pokopališče. Krasni kamen daje pohorski granit v bližnjih Lenarčičevih kamnolomih ob Velki pod Šiklarico in Jezerskim vrhom. Nekoč, v starejših časih, so morali nositi mrliče črez glavni greben pohorski, čez Ribniško sedlo mimo »Cerkvice« doli k župni cerkvi v Mislinjsko dolino. Pri »Cerkvici« je stala tedaj kapelica s podobo matere Božje. Pa se je v hudi zimi pripetilo, da so pogrebci vrh Pohorja v mrazu in snegu omagali; tedaj so krsto z mrličem položili in žakopali v debeli in oledeneli sneg, da jo ob ugodnejšem vremenu, črez teden ali več dni, odnesejo na pokopališče v Mislinje. Visoko zapadli sneg je pa tudi še sedaj, ko je večno počivališče pri sv. Lenartu samo četrt ure oddaljeno, za pogrebce velika zapreka; in doživiš lahko, da v sprevodu samo stara ženica moli očenaš za očenašem za »toto dušo«. Vas Ribnica na Pohorju že sama^ na sebi ima in nudi vse, kar je letoviščarju in športniku, tako poletnemu kakor zimskemu, potrebno. Celo stalen zdravnik je tu nastanjen. Ljudstvo je nad vse prijazno in prikupljivo. S kolodvora do vasi je dve uri peš: hodi še tako počasi, ne boš srečal ne odraslega ne otroka, ki bi te ne pozdravil. V dveh do treh ur; h lahko dospeš od Ribnice r.a vsako izmed glavnih razglednih točk na Pohorju; do znamenitega Ribniškega jezera ni dalj kot poldrugo uro; isto velja za črni vrh ali Veliko Kopo. Vsa zunanjost vasi razodeva neko blagostanje, ki priča o pridnosti domačega ljudstva. Na »šajkah« drva, na splavih pa hlode in tramove so nekdaj tudi pohorski Ribničani kot »vozniki« pod poveljstvom svojega »karmo-niša« ali gospodarja s svojimi dolgimi »lemeži« spravljali V Beograd in do Železnih vrat in so, v domačo raševino oblečeni, obogateli, da so lahko postavili domove, ki jih še sedaj posečajo celo stalni gostje iz Hamburga. Ko bo kedaj postavljena planinska postojanka v kraljestvu Jezernikovem ob Ribniškem jezeru, tedaj še le bo prišla do prave veljave Ribnica na Pohorju in ves krasen svet okoli nje, bo zaslovel, kakor je to že davno zaslužil. Dr. Fr. M. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 11. junija. Gostovanje v Varaždinu. Koliko Je v Jugoslaviji državnih in zasebnih žrebčarn? Za vzdrževanje dobrih konjskih vrst in za pospeševanje konjereje so žreb-čarne velikega pomena. V naši državi imamo državne in zasebne žrebčame. Velik del državnih žrebčarn se poleg pospeševanja konjskih pasem bavi tudi s pospeševanjem ostale živinoreje, po potrebah okolice. Državnih žrebčarn je 7: žrebčarna v Stančiču pri Zagrebu (Se-svetak), za odgojo konj takozvane lipicanske pasme, ki so odlični za ježo in vprego, močni in vztrajni, je ena izmed največjih žrebčarn. Izven te so še v Vrani (Dalmacija), Selih (Slovenija), Gorad-ži (Bosna), Karadjordjcvu (Bačka), Lju-bičevu (Srbija) in Dušanovi! (Macedoni-ja), žrebčarna v Karadjordjcvu goji konje težkega tipa, porabne za poljska deia in vojaške potrebe, zlasti za topničar-stvo, znane pod imenom nonius. Zrebčar-na v Ljubičevu pri Požarevcu goji angleške polnokrvne konje za jahanje in lahko vprego, one v Vrani, Goradži in Du-šanovu pa odgajajo konje gorskega tipa, za tovor, za lahko vprego in ježo, arabski tip. Žrebčarna v Selih pri Ljubljani pa goji belgijce, težke noriške konje, atne-rlkanske dirkače in angleške polnokrvne. Izmed zasebnih žrebčarn so zlasti znane one grofa Eltza v Vtikovaru (nonius in lipican), dalje kneza Odescalchija v Uoku (arabci), Stefana Laiera v Izldorovcu pri Lipiku, Gjoke in Gedeona Djundjerskega v Vojvodini, Olge Jovanovič istotam itd. Vidi se, da tudi v tem pogledu nredniači-mo prečani. Za kopališče u mestu Mestna občina mariborska se je lotila velikega dela, ki bi naj služilo v splošno dobro njenega prebivalstva. Kljub ogrom nim žrtvam je pričela z gradbo velikega javnega kopališča na Felberjevem otoku, ki bo ena izmed najmodernejših kopaliških naprav v Sloveniji in sploh v državi. Vendar prizadevanja mestne občine ne. bodo v polni meri dosegla namena, kajti precejšnja oddaljenost bo mnogim, razen ob nedeljah in praznikih, onemogočila izkoriščanje kopališča. Večina mestnega prebivalstva: uradništvo, obrtni- štvo, zlasti pa delavstvo, razpolaga s pičlo odmerjenim prostim časom. Tem kopališče na Felberjevem otoku ne bo koristilo. Opoldanski dve-ali triurni odmor je prekratek za poset Felberjevega otoka in ravnotako tudi ure večernega odmora. Dolžnost mestne občine pa ?e, da poskrbi ravno za navedene sloje, ki tvorijo večino njenega prebivalstva. Njim je kopališče v bližini neobhodno potrebno. Sodobna higijena telesa in zdravstvene prilike terjajo od človeka, zlasti pa od meščana, da skrbi za snago ter izpostavlja telo soincu in zraku. Najenostavnejša rešitev tega vprašanja bi bila restavracija takozvanega Kafferjevega kopališča, ki je sedaj popolnoma zapuščeno. Gotovo je, da bi bilo kopanje v Dravi prepovedano, instaliralo pa bi se več prh, ki bi naj nadomestile dravsko vodo. Ograjo bi bilo treba popraviti in spraviti v red tudi oblačilnice. Črepinje, ki so bile, predno so izpeljali v Dravo kanale, velika nadloga kopalcev, ne bodo'več povod neprestanih pritožb, ker itak ne bo smel nihče v Dravo. Pereče vprašanje, kako nuditi delu mestnega prebivalstva osvežujoče razvedrilo na soincu in zraku, bi bilo torej v zvezi z malenkostnimi stroški. Rešitev pa bi bila najenostavnejša na ta način, da bi se ureditev in oskrbovanje Kater-jevega kopališča poverila enemu izmed društev, ki zasledujejo telesno vzgojo.-Občina sama bo itak imela dovolj dela i oskrbovanjem iu vzdrževanjem Felberjevega otoka, nadaljni obstoj Kafferjevega kopališča v zamišljenem obsegu pa je brez dvoma nujno potreben. Razstava risb in ročnih del je bila te dni na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Prireditev je bila interna in je imela zgjlj pedagoški pomen: vspodbujati naraščaj zavoda k na-daljnemu delu. Razstav,jeni izdelki so pričali o resni vnemi, s katero se goje spretnosti na zavodu. Omenjamo predvsem s krasnimi narodnimi vezeninami opremljene oblekce, ki so jih izdelale gojenke na inicijativo gdč. M. Bračičeve. G. R. Klopčič pa je pokazal, kako se da narodni ornament negovati pri risanju na takih zavodih, ki vzgajajo narodne učitelje. Tudi nalepljeni izrezki so bili zelo zanimivi in uspeli so gojenkam celo nekateri portreti. Učiteljice vadnic so razstavile lepe risbe in lična ročna dela: lep vzgled gojenkam, kaj je mogoče tudi v osnovni šoli doseči s pridnostjo in požrtvovalnostjo. Želimo, da bi bil lepi u-speh razstave učenkam in učiteljem v pobudo za nadaljno uspešno delovanje. Mariborsko olepševalno društvo se zahvaljuje tvrdkam: Rudolf Kiffmann, Ivan Zivic, Al. Domicelj, Ubald Nassim-beni, »Drava«, Jakob Vesnaver, Straschil &. Felber, Matija Obran, Jelenc & Šlajmer za les, ki so ga darovale za napravo klopi v parku in tvrdkam Pintcr & Lenart in Ivo Andraschitz za podarjene vijake za te klopi. — Legitimacije trgovskih potnikov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse tvrdke, katerim so bile izdano legitimacije za potnike, da sc mora prestanek potnikove službe takoj javiti zbornici, ter ji po možnosti tudi vročiti legitimacijo. Legitimacije, ki so postale neveljavne zbog prestanka službe, je treba uradoma odvzeti, če sc niso vrnile zbornici obenem s prijavo o prestan-ku službe. Zato mora vsaka tvrdka nemu doma prijaviti zbornici prestanek potnikove služba tudi za primer, da ii ootnik legitimacijo ni vrnil, — Finančno ministrstvo je Mariborsko olepševalno društvo rJ-prostilo plačila taks za vloge na ob!a-stva. — Obrtno gibanje v Mariboru. boru sledeče nove obrtne praviefc: Csemba Ferdinand, prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu, Meljska c. 42; Munda Josip, krojač, Koroška c. 9; Baumkirclmer Karl, vrvar, Aleksandrova c. 83; Grobelšek Franc, prevažanje tovo rov, Aleksandrova c. 57; Golež Anton, bančna poslovalnica, Aleksandrova cesta 42; Lah Franc, brivec, Stritarjeva ul. 17; Šef Jožef, pek, Kettejeva ul. 17; Jug Ant. mizar, Vodnikov trg 31; Josip Hutter, tovarna klotov, Motherjeva ul.; Novak Matija, mizar, Smetanova ul. 62; Bevc Jožef, čevljar, Taborska ul. 6; Seifried Matilda, trgovina z lesom, Betnavska c. 3; Tempes Viktor, brivec, Meljska c. 1; Mučič Franc, čevljar, Jezdarska ul. 8; z o. z., trgovina z mešanim blagom, Frankopanova c. 35; Tvrdka »Medo«, dr. z o. z., trrgovina z mešanim blagom, Glavni trg 21; Štrucl Mihael, klepar, Gregorčičeva ul, 8; Partljič Martin, izvo šček, Sodna ul. 2; Prah Alojzij, pletar, Cvelična ul. 34; Babič Ivan, trgovina z modnim blagom in perilom, Gosposka ul. 24; Pečenko Krista, trgovina z modnim blagom, Vetrinjska ul. 24; Tvrdka »Zi-bert dr. z o. z.<< trg. s čevlji in modnimi predmeti. Glavni trg 18; Tvrdka »Impo-rex« d. z o. z., trgovina z lesom, Aleksandrova c. 16; Schober Franc, pek, Kraja Petra trg 2; Kraut Franc, mesar, Raj-čeva ul. in Polegeg Peter, brivec, Tržaška c. 47. — Izbrisanih pa je bilo meseca maja skupno 19 obrtnih pravic. — Ljutomer. Tukaj je bila v nedeljo pokopana ugledna gospa M. Karba, roj. Zitek, stara 58 let, vdova po znanem narodnem buditelju in učitelju g. J. Karbi. Rajna je bila vrla narodna žena in vzorna gospodinja* Podpirala je zvesto vsako narodno podjetje. Društva bodo zelo občutila njeni prerani odhod. Zapustila je f;h£erl$Q. gospo Inko Kladnikovo, inženjerjevo soprogo v Prištini, ki je bila svoj čas učiteljica pri Sv. Križu. Blagopokojenci naj sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! Nov telefonski imenik !n avtomatska centrala v Mariboru. Za področje direkcije pošte in telegra* fa v Ljubljani je izšel nov telefonski imenik, ki vsebuje vse nove centrale, naročnike in vse izpremembe nastale do konca meseca maja. Dobi se pri poštah Ljubljana, Maribor in Celje, naroči pase lahko tudi pri direkciji pošte v Ljubljani, Prodajna cena je 20 Din. Telefonske na* ročnike posebno opozarjamo, da bo r kratkem otvorjena v Mariboru automat-ska telefonska centrala (isti sistem kakor v Ljubljani) in da dobijo za to mariborski naročniki popolnoma nove številke, ki pa so v imeniku že natisnjene. O krčevinsko-mariborski meji je že dalj časa čuti zelo upravičene pritožbe. Sinoči je padel v mestni ribnik, ki je zadnje dni narastel do bregov, Ivan Modrič iz Pesnice. Njegov tovariš ga je rešil. Nezgoda se je pripetila, ker ni »ni-kdo« kompetenten za postavitev ograje okrog ribnika. Ta nedostatek je že zakrivil mnogo nezgod. Tudi ograja ob' potoku, ki vodi v park, jo tako defektna, da je zlasti otrokom nevarna, ker je jarek nad meter globok; Neuspeli poizkus samomora. Sinoči okrog pol 21. je izvršil upokojeni policijski nadzornik T. v hipni duševni zmedenosti poizkus samomora. Iz revolverja si je hotel v svojem stanovanju pognati kroglo v glavo, a ga je projektil samo oplazil, tako da je izven vsake nevarnosti. Zdravnik je ugotovili 1« lahko telesno poškodbo. Svinjski selenu Na svinjski sejem, ki se je vršil ffiis 7. t. m. je bilo pripeljanih 321, prodanih pa 265 svinj. Cene so bile sledeče: 5 b tednov stari prašiči Din 120—150, 7—9 tednov Din 200—250, 3—4 mesece Din 320—400, 5—7 mesecev Din 480—520, 8—10 mesecev Din 580—650, 1 leto stari 800—1.200, 1 kg žive teže Din 10—12.50. 1 kg mrtve teže Din is—17. V Mariboru, dne 11. VT. 1929* & Mariborski V E C E R N I K Jutra Stran 3. Iz iivllenla primitivnih Tavilov ZLI DUHOVI. - OTROCI BREZ OČETOV. — KOMUNIZEM IN VAROVANJE LASTNINE. Dandanes, ko je že ves svet razdeljen na države in kolonije, skoraj ni več kotička kopne zemlje, ki bi bil tudi le dejansko brez gospodarja. Zaradi tega tudi pravih divjakov malo da ne ni več. Sicer pa so bili in so deloma tudi še napačni in močno pretirani pojmi o »divjakih«, kajti vsa ta ljudstva,( ki jih označujemo s tem skupnim imenom, imajo iz-vestno, čeprav morda od naše zelo različno kulturo in religijo. Za nas so »divji« samo zato, ker se način njihovega življenja, mišljenja in običajev razlikuje od našega. Med take »divje« narode, ki spadajo po naših evropskih pojmih med najbolj primitivna ljudstva štejemo tudi črno-polte Tavlile, polineško ljudstvo, ki prebiva na otoku Nova Britanija v Južnem morju. Ta velik in z bajnim rastlinstvom obrastli otok se nahaja sicer v angleški posesti, a Angleži se zanj in njegovo prebivalstvo ne brigajo veliko. Edini beli ljudje na Novi Britaniji so farmerji, ki pridelujejo s pomočjo domačih temnopoltih delavcev kopro, dišave, tobak in riž. Kolonijo opravlja angleški guverner, ki ima' na razpolago tudi nekaj vojakov, s katerimi vzdržuje »red«, odnosno prireja kazenske ekspedicije, kadar je treba domačine v gozdovih poučiti, da veljajo tudi zanje zakoni in postave. Pred nemško, in pozneje po svetovni vojni angleško okupacijo, so bili Tavlili ljudožrci, dandanes se pa taki zločini sameznih plemen smejo imeti nekatere stvari, ki so samo njihove in se jih nihče drugi ne sme dotakniti. Sicer si pa Tavlili pomagajo na drug način. Ako hoče kdo, da obdrži zase kako stvar, položi nanjo ali poleg nje enostavno poseben znak (leseno soho duha ali nekaj sličnega) in nihče se je dotakne. Tavlili so namreč prepričani, da je v sohi hudobni duh, ki bi se strašno maščeval nad tistim, ki bi se dotaknil stvari, katero čuva. Noben policist bi ne mogel v Evropi tako varno čuvati sadnega drevesa, kosa obleke itd. kakor čuva pri Tavlilih tak leseni »duh«. „Pozabljiui“ uradnik V Kopenhagnu je živel siromašen u-radnik, ki je bil sicer popolnoma srečen. Mučila ga je dan za dnem samo misel, kako bi postal slaven. In slučaj mu je pomagal k temu. V nekem malem mestu je umrl njegov sorodnik, dežnikar po poklicu, ki mu je zapustil več sto dežnikov. Srečni dedič je spravil vso dediščino v svoje malo stanovanje, vzei najlepši dežnik, prišil nanj svoje ime v rdeči barvi in ni več mislil na svojo dediščino. Nekoč je šel v neko slaščičarno, kjer je potem dnežnik pozabil. Naslednjega dne je čital v vseh večjih listih sledeči oglas: »Gospod Henrik Jesperson je pozabil Če postane uojuoča polnoleten ta stvar ni tako enostavna, kakor pri navadnih zemljanih. Človek bi mislil, da je prestavljen zopet v srednji vek, ako čita opis slavnosti, ki so se vršile pred nekaj dnevi na čast mlademu vojvodi Norfolku v gradu Arundel v Angliji. Mladi vojvoda je postal namreč polnoleten, kar so po starem angleškem običaju praznovali z največjim pompom. Belo oblečena mlada dekleta so posula cesto, pa kateri je šel mladi vojvoda k maši, s svežimi cvetlicami. Vojvodo so spremljali aristokrati v srednjeveških kostimih, dalje škofje, plemkinje in lakaji v belih oblekah z rdečimi šerpami. Popoldne se je vršila velika pojedina za vse uslužbence vojvode, ki je trajala pozno v noč in pri kateri so spili nič manj kot 10 hektolitrov alkoholnih pijač. Ponoči pa je zažgal mladi vojvoda na sosednjem griču ogromen kres, ki je daleč okrog naznanjal, da je postal vojvoda Norfolk polnoleten. Monstre-hotel v Prag! bodo zgradili v bližini Masarykovega kolodvora, spojen z garažami za avtomobile. Hotel bo zgrajen na površini 3150 kvadratnih metrov in bo imel devet nadstropij. V garaži, ki bo tudi devetnad-stropna, bo prostora za 1000 avtomobilov, v hotelu pa bo več sto sob. Zgradbo, ki bo iz železobetona, bo postavil industrialec Miloš Bondy, in so stroški preračunani na nad 40 milijonov Kč. Bo to podjetje, kakoršnih je malo v evropskih velikih mestih. Spari LAHKOATLETSKI MEETING SK ŽELEZNIČARJA. SK Železničar priredi 16. t. m. ob 9. na igrišču »Rapida« narodni lahkoatletski meeting v sledečih disciplinah: A) za mladino od 16—18 let: 1. tek 100 m za juniorje kat. 6, 2. skok v višino za iste. B) za atlete brez ozira na starost: 1. predteki 100 m, 2. met diska, 3. troskok, 4. predteki 400 m, 5. met kopja, 6. finale 100 m, 7. skok v daljavo z zaletom, 8. finale 400 m, 9. met kroglje, 10. tek 800 m, 11. skok ob palici, 12. tek 3000 m, 13. štafeta 4X100 m. Tekališče meri 460 m in ima 4 nedvi-gnjene zavoje posuto z žlindro. Tekmova nje se bo vršilo brez handicapa po pravilih J. L. A. S. Start je dovoljen samo verificiranim atletom J. L. A. S. Rok za prijave do 10. junija. Poslednji rok prijav z dvojno prijavnino 16. VI. ob pol 9. na igrišču S. K. Rapida. — SK Železničar. Sledeči lahkoatleti morajo biti v sredo 12.-1. m. točno ob 16. na igrišču: Podpečan, Kager, Dobrila, Jordan, Zej, Zupan, Babnik, Kosi, Wagner, Pasternjak, Seni-čar, Drobnič, Pišof, Strukl, Krieger, Jenko. — Sledeči igralci morajo priti dne 13. t. m. ob pol 20. v gostilno Laufer: Strukl, Bauer, Wagner, Oman, Frangeš, Ronjak, Pollak, Mahajnc, Bačnik I., Konrad, Pezdiček I. Pri vsaki zabavi, celo pri trenutnem srečavanju, se neestetično občuti, ako prihaja iz ust slab duh. Včasih povzroča tudi kaka želodčna indispozici]a slab duh iz ust, večinoma pa je vzrok le nezdrava zanemarjena ustna votlina. Zato pridno grgraj z Odolom! Odol je čudovito očvrstilo za usta. Odol prodre v vse gube in gubice sluznice ter še dolgo potem nasprotuje povzročiteljem gnilobe in razkrajanja. Ta izvanredni učinek je naredil iz Odola to, kar je postal za ves svet: dokazano najboljše sredstvo za nego zob in ust. dogajajo vedno bolj poredkoma. Uživanje človeškega mesa so jih Evropci odvadili, niso jih pa odvadili verovati v duhove in strahove, ki so njihova največja nadloga. Tavlili so namreč prepričani, da jim vse slabo v življenju povzročajo zli duhovi in strahovi in kadar jih zadene nesreča, se po več dni, tednov in celo mesecev trudijo, da bi našli hudobnega duha, ki jim jo je povzročil. Tedaj zapustijo svoje domove in se noč in dan potepajo po gozdovih in samotah, da bi »ujeli« hudobnega duha ter ga kaznovali. Dasiravno so Tavlili zelo preprosto ljudstvo, verujejo vendar v posmrtno življenje in svojim voditeljem postavljajo celo nekakšne spomenike, to je velike lesene in sirovo izrezane pošasti, ki jih baje varujejo na onem svetu zlih duhov. Tavlili se torej-bojijo zlih duhov tudi na onem svetu in ne samo- na tem. Zelo zanimivi so pa tudi njihovi nazori o rodbinskem življenju. Tako so n. pr. prepričani, da oče ni v nikakem sorodstvu s svojimi otroci. Kadar hoče mlada žena imeti otroka, odide v gozd in poišče •seme neke rastline, katero potem zav-žije med izgovarjanjem posebne molitve, v kateri prosi duhove, da bi ji naklonili dete. Ako so duhovi naklonjeni in ako je seme še nedotaknjeno, dobi potem Tav-lilka otroka, ki prejme njeno in ne očetovo ime, kajti očeta Tavlili sploh ne poznajo. Ko je otrok malo večji, toliko da že sam hodi, ga odnese mati k svoji materi, katera ga potem vzgaja in pri kateri ostane. Prava mati dobi potem zopet v vzgojo otroke svoje hčere. To zanimivo naziranje o rojstvu otrok in njihovo vzgajanje je edinstveno na vsem svetu. Nobeno drugo človeško pleme razen Tavlilov ne zanika uloge o-četa pri rojstvu otroka. Na ta način Tavlili sploh ne poznajo pravega družinskega živiienja, so pa sicer tudi v marsičem drugem pravi komunisti. Privatne lastnine med njimi ni: vse, kar imajo, je skupna last vseh. Samo poglavarji po- včeraj v /noji slaščičarni svoj dežnik, ki ga dobi takoj nazaj, ako plača stroške za ta oglas.« Henriku Jespersonu se seveda ni niti sanjalo, da bi to storil, ker je imel doma toliko dežnikov, da ni vedel, kam ž njimi. Prišel pa je pri tej priliki na originalno imejo. Mislil si je: »Oglas je čital ves Kopenhagen in gotovo tudi polovica Danske. Na ta način postane čloek lahko slaven.« Zato je oskrbel vse svoje dežnike s svojim imenom in vsak dan kje po enega pozabil. In res je bilo potem dnevno čitati po listih: »Gospod Henrik Jesperson je pozabil to pot sv.nj dežnik v moji trgovini.« In tako so delali vsi trgovci z njegovo pomočjo reklamo zase, ves Kopenhagen pa se je od srca smejal »pozabljivemu« uradniku. On pa je seveda postal slaven, po čemur je tako hrepenelo njegovo ?rcc. Vsak otrok je vedel za njegovo ime, profesorjem pa je v raztresenosti celo konkuriral. Te dni je ta »pozabljivi« u-radnik unirl in so mu priredili slavnosten pogreb. V sprevodu so bili tudi vsi trgovci, kavarnarji, slaščičarji itd., ki jim je v svoji »pozabljivosti« zapustil v življenju kak dežnik. Suinjske čirke u mehiki Konjske, pasje, avtomobilske in aero-planske dirke v Mehiki očividno niso več dovolj senzacijoneine. Zato so prišli tamkaj na novo idejo, da bi na take prireditve privabili čim več ljudi. V glavnem mestu Mehiki pripravljajo namreč sedaj —• dirko svinj. Vsaka svinja je zaprta v posebni kletki, pred katero leži pripravljena hrana. Vse živali puste popolnoma sestradati, nato pa jim odnesejo pripravljeno hrano več sto metrov daleč. Končno naglo odpro kletke in svinje zdrve proti jedilom. Katera Drispe prva — je zmagala. Zgočouina brez letnic V ameriških šolah so uvedli sedaj nove knjige o splošni zgodovini, sestavljene po metodi znamenitega pedagoga Ha-rolda Rugga, profesorja na kolumbijskem vseučilišču v Newyorku. Po tej metodi so zgodovina, etika, zemljepis, politična ekonomija in sociologija spojeni v en sam učni predmet, ki se zove sociološki nauk. Ameriški listi naglašajo, da je dosegla ta novost velike uspehe, ker se poučuje splošna zgodovina v a-meriških šolah sedaj bolj z ekonomskega kakor političnega stališča. Gojence učijo učitelji predvsem o velikih pridobitvah človeštva na polju mehanike, tehnike in industrije, dočim se nastanek, razvoj in padec raznih cesarstev in kraljestev omenjuje samo s par vrsticami. O preseljevanju narodov ter o svetovni vojni je v teh zgodovinah skupno po 2000 besed, vendar pa se pri tem ne o-menja niti ena bitka. Velik del knjige je posvečen etiki in sociologiji. V 38 ameriških državah je razširjeno dosedaj že nad 600.000 novih zgodovinskih knjig prof. Rugga. Profesor sam je mnenja, da bo potrebno približno 10 let, da se di-reV ) ali s posredovanjem njegovih številnih in zvestih pristaJev in sodelavcev temeljito izpremene vsa besedila šolskih knjig o splošni zgodovini. Previdnost. Ravnatelj filmske družbe je prisostvoval poizkusnemu predavanju novega govorečega filma. »Sceno v tretjem dejanju, 20 minutni samogovor junaka je treba izpustiti.« Režiser: »Čemu vendar?« »Razumljivo. Ne trpini zabavljanja in psovanja pri mojih filmih.« »Toda gospod ravnatelj: Junak ne zine niti ene zle besede.« »Junak ne, toda pomisliti je treba na publiko.« Posnetki sprevoda preminulega igralca Karla Pavlina se dobijo za ceno Din 5-pri tvrdkah: Foto Mayer, Zlata Brišnik. Viktor Kosi in glavna trafika. MO službeno. V nedeljo 16. t. m. prijateljska tekma ISSK Maribor:SK Rapid ob 17. na igrišču SK Rapida. Predtekma ISSK Maribor rez.:Podoficirska šola. Službujoči odbornik g. Fritz Weltzebach, ki je bil kooptiran v MO mesto odstopivšega odbornika g. Kokalja. Dirka kolesarskega društva »Poštela« v Radvanju. Pri nedeljski dirki narodnega kolesar* skega društva »Poštela« v Radvanju je startalo 10 dirkačev. Dirkalo se je na 38 km dolgi progi (start in cilj gostilna Mautner) Zg. Radvanje - Betnava - Tržaška cesta - Zg. Poljskava in nazaj. Dirkači mladega društva so dosegli sledeče uspehe: 1. Koban Josip v 1 uri 12 minut 56 sekund; 2. Tomše Ivan v 1 uri 14 minut; 5 Pesek Vili v 1 uri 20 minut, v 1 uri 13 minut; 4.) Tinko Miro v 1 uri 14 minut; 5. Pesek Kili v 1 uri 20 minut. — Prvo darilo, bronasto statueto, je daroval g. Bogomir Divjak, mehanik v Mariboru. — Med dirko sta se pripetili dve nezgodi: Dirkač Pelicon Josip je padel in se precej potolkel, Pesek Vilko je imel defekt. Značilna proslava francoske avljatlke. Dne 25. julija poteče 20 let, kar je francoski avijatik Louis Bleriot prvi preletel Canal La Manche iz Calaisa v Dover. Francoski aero-kjub, na čelu mu P. E. Flandin, podpredsednik francoskega parlamenta, pripravlja pod pokroviteljstvom jadanjega ministra avijacije Laurenta Eynaca velike narodne slavnosti, ki bi se naj 27. in 28. jul. vršile v Calaisu. Manifestaciji francoskih avijatikov bode prisostvovali tudi angleški. Radi seBtve se prodajata dvejposteljlin^ omad-jPoji tfirežka cesta 15 H., lew. % s primerno šqlsko izobrazb se takoj sprejme v modno trgovino. Naslov y ^ravL .m) avarna Park v sredo, soboto in nedeljo konce#. istruira nižješolpa s Rribodojim 3ol-> cim letom, pifc>ti prostanu stanova--. |u. Poučeval bi ftwdi med poSitaicami* i razredni izpit. NSslov v upravi US za ppm njke, mlečne vtčl testo & salato. ce‘dHa za jtrao.fMj, edrice, umivalnike ide. Š¥skaln%e za Sknipvare »pftO- ikaricSo idilonosko), prikupno, pošteno, »-i aa&jno' z mgnišo kavcijo spredel iljša restavralŠa. Ponudbe pod i, lotfunjb in' prmJžHn iSoe za\ ap^V^tft&fcnšfe K^>iria.,,®e^ s^artfefe^KoHtefc^u, B&-,- prenosa, drv, pohJStva in dfuge tarj v.ptne rBbe prevzame občeznaiha-spepP atelje zopet odprt. G,ene" solidne. tomayer. Gosposka 39. polne na« ITIMrilTii 11 DMIVUA RffCIAMNA PRODAJA PIRHA Od 1.dotS.4plNi po ktredno da se vsakdo 1 ča o izredno ■»V« i' •' ivi srajc iz tvornii!!! zaloge mm nVPiVTCVlvHf rmrWwr| znlianO« mihsbIi i kvaliteti in m m 1MR ^ "»■gr DDEAL Parna pralnica In kem. Čistilnica Centrala: Frankopanov* 9 Podrulnlca: Vetrinjska 7 Pride In dostavi se na dom Krafi Mtlnh ki LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, m JO 0O0TCB V UPRAVI ..VEČERNNCA” MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 19 UabKaal: predstavnik izdajatelja in urednik: F r n n Brozovič v. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d* S t a oko Detela v Mariboru predstavnik F T? NTRTrfgffjj ^^•fiSort;. Me n. VT. 7959