203. številka. Ljubljana, v sredo 5. septembra. XVI. leto. 1883. mm rv po I uhaja vsak dan it«1««r, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele na rM bita Ifl p!d., .-a pol leta h gld., za četrt leta jaden mesec 1 g;ld. W) kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., r.n j^-ie?) mew 1 fM, 10 kr. Za pošiljanje na dom rač 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje de t toliko več, kolikor «»•-Umna BttMa Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisn\. po 6 kr. če se d"*krat, in pc 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole franki rat i. - Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravu ifitvo je v Ljubljani v K.\in* Knlnutua hiSi .Gledališka stolba". D pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, or.nouila, t. «. «84 tkdauniatrfttiVtM stvari. Miklošičeva slavnost. (Dalje.) Mej skupnim obedom vrstile so se slavnosti primerne napitnin-, katerih pa ne moremo priobče-vati ad verbum, ker bi bilo preobširno, temveč smo primorani, navajati jih samo v glavnih potezah. Prvi poprime besedo predsednik slavnostnega odbora gosp. dr. Krek ter v jedrnatem govoru napije Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju. Frenetični trikratni živioklici odmevali so v dokaz, da se slovenski narod vsekdar in povsod spominja v prvej vrsti nad vse ljubljenega vladarja. Gosp. Ivan Kukovec, deželni poslanec in načelnik okrajnega zastona, napije potem slavljencu g. dru. vitezu Miklošiču. (Živio, živio!) Gosp. dr. Krek potem prisotnemu g. dru. Fr. Račkemu, kanoniku in predsedniku jugoslovanske akademije. Ta impitnica bila je navdušeno vzpri;etu. Gosp. dr. Rački, zahvaljevaje se na napitnici, slogi in jedinosti mej Hrvati in Slovenci. Ob sebi se umeva, da je ta napitnica izvabila gromovite živioklice. Gosp. Božidar Itaič omenja v obširnem izvrstnem govoru izrednih zaslug gospoda profesorja dra. Muršeca, kateremu se imajo njegovi učenci največ zahvaliti. V svoj govor uplel je g. Raič tudi jako karakteristično dogodbo la Miklošičevega živ-ljpnja, ki je kot dijak po noči polagal poleno pod glavo, da se je pravočasno zbudil i-i študiral. Opi-sovaje nadalje zasluge in zlate lastnosti dr. Mur-šečeve konča z besedami: „Slava! Na mnogaja leta g. prof. dru. Muršecu!" Ta napitnica na častitljivega a še vedno jako krepkega starčeka vzbudila je navdušene živioklice in gosp. dr. Muršec, vidno ganjen, opomni proti g. dr. Raiču v svojej ponižnosti: nVi več znate o meni, nego jaz! A ona o polenu je istinita! Bog usliši vse vaše besede in daj nam vsem svoj blagoslov !" G. dr. Jak. Sket iz Celovca pozdravlja pri sotm* v imenu koroških Slovencev in poprime Čašo v „Slavo Ljutomerčauov!" (Živio!) Gosp. prof. Sliki je kot zastopnik „Matice Slovenske" napije v izbornem govoru slovanski vedi, slovanskemu duhu. (Živio, živio!) Mlad poljski učenjak, ki biva nekoliko časa pri gosp. župniku RaiČu, oglasi se na to in sicer v prav pravilnej slovenščini. Jako simpatična osoba gospoda poljskega brata postala nam je vsled tega JlC. prisrčneja, kajti on je sigurno prvi Poljak,/ki sije^v tolikej meri prilastil slovenščino. Govornik pravi, da Miklošič v vseh svojih delih nikdar ni rabil besede panslavizem, a itak je on zastopnik slovanske vzajemnosti, ker nam kaže, da smo vsi sinovi jedne matere, vsi bratje. Miklošič nam kaže, da se treba učiti vseh slovanskih jezikov, le po tem potu boderao drug drugega spoznavali. Iz tega spoznavanja nastala bode samosvest, iz samo-svesti poraja se jedinost, iz jedinosti moč, in kjer je moč, tam je tudi zmagi*. Treba, da se slovauska mladež druži, to bode zora boljše bodočnosti. Go vornik konča svoj govor: „Bog živi Miklošiča in slovansko vzajemnost!" (Burni slava- in živioklici.) Na to prečita gospod župnik Raič naslednjo telegrame: Bel i g rad 1. septembra. (Na dra. vite/a Miklošiča.) Prilikom Vaše sedamdesetgodišnjice ceneči Vaše velike zasluge na polju nauke i literature slavenske, koje su i za Srbiju dragocene, Niegovo Veličanstvo kralj Milan blagovolio je odlikovati Vas prvim stepenem svojega kraljevskog reda sv. Save. Predsjednik ministarskog savjeta ministar inostranih dela: Piročanac. LISTEK. Trikrat konfiskovan. Ko bi g. urednik Vi in pa feljtonska zadruga Vašega lista, ko bi Vi vsi znali, kako se meni godi z mojimi članki politične vsebine, gotovo bi tu pa tam nekoliko prostora pod stropom prepuščali tudi meni, privoščili bi mi saj kak kotič v listu, da bi v njem svetu razkril srčne svoje muke. Stvar pa je taka-le: Nesem jih še spisal več političnih člankov za „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, kakor jedino le tri, — in vsi trije bili so mi konfiscirani. Kaj ne, gosp. urednik, to je vender le prehudo! Mariborski gospodje, naj je bil že g. nekdanji glavar Seder ali pa Mariborski pravdniški funkcijonar — zaplenili so ljubljenca mojega — „Slovenskega Gospodarja" radi mojih političnih spisov dvakrat. Ampak nesem hotel nehati, spisal sem še tretji članek in tega konfisciral je gospod urednik Gregorec že a priori sam lastnoročno, ker sem neki žalil v njem gosp. namestnika v Gradci. Znate pa gospod moj, zakaj so mi prvi članek zaplenili V Kot vešč je/.ikoslovec trdd sem takrat, da tisti poslovenjeni Nemec — politični uradnik, — ki je v zapisniku pisal „ne ima" namesto „naj iina", ni zadel pravega, nego da je ravno nasprotno zabeležil, da torej polovična slovenščina nemškuturskih sinov pri nas ne zadostuje. Pristavil sem le, da bode g. namestnik v Gradci moral bolje skrbeti za nas Slovence, kakor za — bele vrane, in — konfiskovan sem bil. Drugi članek, in ta bil je v „Slovenskom Gospodarji" celo tiskan na prvem mestu, bil je dak!e uvodni članek, uničili so, ker sem iz svojega jezikoslovnega stališča imenoval uda neke gruntne komi sije — hempača, ker geometru ni pripuščal slovenskih krajevnih imen zapisovati v pravilni slovenščini. Kot jezikoslovec dokazal sem dalje, da hempač pri nas na kmetih pomenja to, kar pri Nemcih — gimpel. In vender je takrat neki g. okrajni glavar takoj uganil, da sem pisal le navidezno hempač namesto „hempl". Pa naj bo, meni je tudi prav. Ampak to mi pa ni prav, da g. Gregorec, častiti naš urednik „Gospodarjev", mojega tretjega članka še niti ni poskušal natisniti. Kaj pa, ko bi jaz ne hotel nič več pisati? baj sem g. našemu namestniku v Gradci Beligrad 1. septembra. Zasluge Vaše za Srbe i Slovene, za poznanje jezika i sturina našib, tog obeležja narodne individualnosti naše, zadužili ste nas dubokim štovanjem spram Vas. Ovom radostnom prilikom primite čestitanje i vuzdašnje najbolje želje kako od mene tako i od mojih drugova u vladi kraljevoj. Ministar prosvete i crkvenih posala: S t u j a n Novakovi č. Beligrad. — Srpsko učeno društvo zaprečeno da pošlje izaslanika, pozdravlja telegrafski svetkovinu i slavljenika, tvorca poredjene nauče o slovenskim jezicima, dubokoga poznavaoca i tumača starinskoga života svili Slavena, jednoga od prvih medju svetskim filolozima i lingvistama, naročitoga prijatelja srbskog naroda, učitelja i prijatelja Vuku i Dani-čiču, a preko njih dobrotvorca srpske književnosti. Da ga Bog dugo još poživi, neka bi njegova ugledna dela bili glasnici, da će se slovenski narodi v duhovnom životu naskoro izjednačiti sa narodima, koji danas prednjače v Čovječanstvu. Predsednik: Vladimir J o van o v ić. Sekreta r : Jovan B o š k o v i ć , Miklošičev učenik. Zagreb. — Velikomu geniju Miklošiču i ne-procienivim njegovim znslugani po znanost uz slavenske rodoljube klire: Slava! C. kr. sveučilište Franje Josipa 1. u Zagrebu: Dr. S u k , rektor. Ljubljana. — Narod, ki ja rodil velikana učenosti od vsega sveta priznanega in občudovanega, dokazal je, da Ima prirojeno moč v sebi, katera mu zagotovlja srečnejo in svitlejo bodočnost na podlagi narodnega napredka. Bog daj slavnemu našemu rojaku še mnogaja leta v prid vednostim in v slavo vsega Slovanstva! Dr Moše, dr. Vodnjak, dr. Zarnik. tudi jaz dober prijatelj; gotovo tako, kakor g. dr. Gregorec. In tisti politični uradnik, ki se je hudo razsrdil, ker neso žandorji v bitki pri Brežicah več kmetov ustrelili, kakor samo jednega, s tem srdom gotovo tudi ni pokazal svojega političnega takta. Govori se pa, da to lastnost gospoda v Gradci BtTOgO terjajo od političnih uradnikov, sicer pa: „Katun tvar das \vort dem uiinid unttabreu, Mticlit er's im herzen geni be\vHlir»'ii." Jaz sem pa, kakor kažem, jezikoslovec in se brigam zraven posebno za naše šole. Za tega del j pa bi rad bil javno povprašal, zakaj še v lllimjali dan danes ni novega šolskega poslopja, akoravno bi si ga krajni šolski svet in vsi farani radi stavili. Da mi je uzrok dobro znan, je tako istinito, kakor to, da dotična prošnja krajnega šolskega sveta že drugo leto leži nerešena tam, kjer se je stvar za „& u 1 v e r e i n o v o" šolo v Sevnici sicer strašno naglo rešila, G. uredniku (iregorcu zdela se je ta stvar vender preveč neverjetna, in zato je konhskoval vse skupaj, moj celi dolgi spis, uničil ves moj trud. To je, da pravega že obče zua-nega uzroka tudi njemu nesem pisal, ker resnica je večkrat prebridka in radi nje obistinilo bi se, da bi „Gospodarja" zaplenili treteknt. Lvov. — Prvaku vseh jezikoslovcev ogromna slava! G1 a s e r. Dunaj. — Nejsrdečnejši na /.dar ku dnešnf slavnosti. Zpčvacky spolek slovanskj: Dr. Lenoch. Maribor (nemški). — Zahvaljujem Be za povabilo, želim slavnosti najlepši izid Slava vedi! Knezoškof. Iz Kranj«. — Slava neumrlomu velikanu Miklošiču! Pobratimo se! zjedini nas vera, jezik in pisava od Urala do Triglava. Oratar. Poreče. — Slovenci imajo danas najslavniši dan, ker slavijo najslavnejšega učenjaka, katerega je kedaj slovenska mati rodila. Bog obrani nam velikana Miklošiča še mnogo let! Dr. Gregorič. Zagreb. — Slavnomu Miklošiču kliče zahvalni učenik: Živio, na mnogaja ljeta! Dr. Celestin. Pazin. — Trikratna slava učenjaku Miklošiču in njegovim čestilcem. Einspieler. (Dalje prih.) Notranjska slavnost v Postojini. (Konec.) Koncem svojega nagovora omenja g. predsednik slavnostnega odbora tudi veselega dogodka v cesarski obitelji, nazdravlja visokorojeno dete ter javlja, da bode odbor v imenu vseh navzočnih udeležencev slavnosti telegrafoma izroči najudanejša voščila visokima roditeljema; konečno zakliče trikratni živio! presvetli vladarski hiši. Množica odgovarja tem iz srca izvirajočiin besedam z navdušenimi frenetičnimi živioklici in vojaška godba za-svira majestetično cesarsko pesen. Pričujoče zastave se nagnejo v pozdrav, iz bližnjih gričev pa zadoni strel topiftev. Veličasten prizor! Državni poslauec g. A. Obreza nastopi potem na govorniški oder ter nam v živih besedah in v lahko umevnem govoru naslika razmerje mej Habsburžaai in Slovenci, omenja varnega zavetja, kojega smo naši Slovenci pod krepkim žezlom silnih vladarjev Habsburške hiše, kako nam je bilo mogoče le v tem zavetji ohraniti si svojo narodnost, omenja tudi slavnih del miših pradedov v ohranitev državne celote ter njihove vedno verno udane hvaležnosti ter izraža prepričanje, da tudi sedanji in vsi prihodnji rodovi Sioveucev ohranijo svojo ue-omahljivo vernost iu zvestobo presvetli hiši Habsburški. 'A navdušenimi burnimi živio- in slavaklici pritrjuje ljudstvo govornikuvim besedam ter ponavlja po preteku 600 let svojo prisego zvestobe. Krepki zbor kakih (»0 pevcev zapoje pod spretnim vodstvom g. Iv. Livrenčiča veličastni „Naprej!" in za tem Eisenhutov „listaj rode!" — evo sgode, podie dom si snažan jedan! G. Res man razlaga na to v navdu sevalnem govoru (priobfienem v včerajšnjem listku) pomen „Narodnrga doma*, središča narodnega življa in uma, bodreč ljudstvo k ponosnej zavednosti svoje narodnosti. Prosto ljudstvo sledilo je z nepopisljivim zanimanjem zlatim besedam gospoda govornika ter je mnogokrat z živahnimi klici dalo dušek svojemu navdušenju, kažoč, kako razumno in radovoljno sprejema vase misli govorniku. Videč ta neprisiljeni izraz navdušenja prostega ljudstva utripalo nam je srce veselja, dajoč nam prepričanje, da ta narol ne treba več vzbujati, da bedi ter se živo zaveda svoje narodnosti, da koprni po napredku ter da mu treba le še blagodejnega pouka, da si zboljša svoj gmotni stan ter se ž njim povzdigne na stopnjo najnaprednejših narodov. Gospodje zastopniki odbora „Naroduega doma" zahvalijo se v toplih besedah g. govorniku, ki je bil pravi „spiritus agens11 vsega podjetja, in ponove svojo iskreno zahvalo še mnogozaslužueinu predsedniku slavnostnega odbora g. dr. Štrbencu ter vsem požrtvovalnim gospodom ožjega odbora. G. dr. Štrbenec govori na to „o potrebi in koristi branja iu domačih društev" v lehko umevnem, za priprostega kmeta proračunjeuem jeziku, poudarja velik upliv koristnih in dobrih kojig ua poblaženje duba in gmotni napredek, ter razloži, kako da je s skromnimi sredstvi lehko osnovati „kmetska bralna društva", kako da društva in razgovori v njih sploh pomagajo širiti duševni obzor posameznikov ter pospešujejo s tem vsestranski napredek. Po zahvalno vzprejetem govoru g. predsednika zapoje pevski zbor Hajdrihovo „Jadransko morje" točno in navdušeno, in s tem je bil končan prvi oddelek slavnostnega programa. Mej posameznimi točkami svirala je godba domačega pešpolka z na vadno jej eksaktnostjo nune komade, kar je posebno povekševalo občno veselje in vnetost. Mej pričujočimi odličnimi gosti zapazili smo tudi nj. svetlost kneza Hugoua W i ndi schgriitza, posestnika mnogih notranjskih graščin, s svetlo kne-ginjo in drugim spremstvom; svetli knez se je zelo zanimal za ta narodni praznik, bivajoč skoro dve uri na veseličinem prostoru. Vidno zadovoljeni izrazili so visoki gostje slavnostnemu odboru svoje priznanje in začudenje na tako uzornem redu. Navzočen je bil tudi vladni zastopnik gosp. okrajni glavar Glo bočnik in mnogo gg. uradnikov, ki neso z nič manjšim zadovoljstvom naglašali vzgledni red. Došlo je mnogo sočuvstvenih telegramov od vseh stranij širne domovine, ki so se prečitali mej burnimi živioklici na odpošiljatelje in koje priobčimo vkupno v jednem prihodnjih listov. Drugi in tretji del programa je obsegal dobrodelno loterijo in domače razveseljevanje na planem, katera sta se vršila vzajemno. Za dobro organizo vano srečka nje zanimalo se je posebno prosto ljud stvo. Ne malo zaslugo za občno razveseljevanje pa si je pridobil vrli Ljubljanski „Sokol"; predtelo-vadci tega kateksoben »telovadnega" društva poka-zovali so na drogu svojo občudovanja vredno izurjenost iu spretnost, ki je izzvala marsikako zasluženo pohvalo izmej pozornega občinstva. Pevci so se razdelili v ožje kroge ter na več krajih popevali krasne narodne in umetne pesni domače, množeč ž njimi vzhičeno radost udeleževalcem slavnosti. Idoče v trg nas je prijetno iznenadila krasna razsvetljava okrašenih poslopij v čast novoporoje-nemu članu cesarske rodbine in pa velikanska bak-Ijada, katero je v isti namen napravila požarna straža Postojinska. Na Vičičevem vrtu pa je neskaljeno veselje mej svirajočo godbo, petjem in napitnicami trajalo še v pozno noč, in v resnici s težkim srcem ločili smo se od vrlih Notranjcev, ki so na tako krasen in vzgleden način proslavili si zopet svoje že itak slavno ime, sebi v čast in ponos, a v gmotni prid vseslovenske domovine. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. septembra. „Politik" ve iz najboljšega vira poročati, da bode Primorski namestnik baron de Pretiš kmalu ostavil svoje mesto, ter da pride na njega stopnjo jeden iz generalov, najbrž da Ljubljanski poveljnik divizije fini. vitez Muller; — dalmatinski namestnik baron Jovanović pa da ostane na svojem mestu. Hrvatski listi odločno zanikujejo, da bi bili nemiri kdaj kje imeli kaj socijalističnega značaja; le jednega slučaja ni bilo, da bi se bilo kje plenilo ali ropalo; povsod se vzdiguje narod samo zaradi početja linančnih organov. „Pozor" nagovarja vse hrvatske razumnike, naj ljudstvu strogo odsvetovajo pritakniti se tujega imetka, ker bi to zelo škodilo narodnej stvari. — O novih nemirih se nič ne po-izveda. V zadevi ogersko-lirvatskcga konflikta se potrjuje vest, da bode šel general konjice llam-berg kot kraljevi komisar v Zagreb z najširšim polnomočjem. Civilni odlatus mu bode, kakor se v Zagrebu misli, septemvir Bayer, bivši načelnik Krajiške vlade, ter je tudi že odpotoval na Dunaj. Za sedaj se v Hrvatskoj nahajajoče se vojaštvo ne misli pomnožiti, kraljevemu komisarju je dano presoditi, bode li treba dotičnih nasvetov. Ogerski premier Tisza se baje drži načela, da se imajo pred vsem razobesiti zopet ogerski grbi. To nalogo bode imel baron Itamberg v prvej vrsti zvršiti; poslednjemu pa da je znano, da bode ogerska vlada po zadobljeni zadostitvi v vprašanji o grbih skazala se jako prijazno iu ueuasprotujočo. Takoj ko se povrne mir, se bode po zasebnem potu iskalo dotike z vodjami narodne stranke. Od te konference da bode potem zaviselo, koliko časa da ima trajati provizorij kraljevega komisarja, kdaj da se bode imenoval novi ban ter sklical sabor, v katerem se bode po zakonodajnem potu rešilo vprašanje o grbih. Vnanje države. Priobčeni poskusi za zjedinjenje srbele lli liberalcev in radikalcev ostali so brezuspešni, ker so poslednji neupogljivi in nepopustljivi. Posredovalcu H ističu neso hoteli prepustiti zahtevano število mandatov ter so odbili tudi drugi njega nasvet, da naj bi pri eventuvalmh ožjih volitvah radikalci glasovali za liberalne kandidate in nasprotno. Vsled te trmoglavosti so Ristićevi somišljeniki zelo srditi nad radikalci. Dozdanje volitve so naravno jako ugodne za naprednjaško stranko. — Uradni list javlja, da se otvori subskripcija za srbsko narodno banko od 14. septembra (starega računa) do u štetega 18. Podpisati je za sedaj 20.000 delnic. Ko bode u plačanih 125 frankov na delnico, sklical bode finančni minister glavni zbor vseh delničarjev. — Na železnič-nih progah stavljeno je doslej 171 kilometrov tira, preostaje samo še 60 kilom. Pri velikem Ripanškem predoru treba še 47 metrov prevrtati. Nalog ruskih generalov Soboleva in K a niha rs a v Bolg-arljl se bliža svojemu koncu; tako poročajo v protislovji z druži m i poročili „Peterb. Vedom." Po sklicanji velikega sobranja se bode osnovalo narodno ministerstvo iz zastopnikov zjedi-njenih strank liberalcev in konservativcev; s<*.mo vojno ministerstvo ostane v rokah Rusa. Diploma-tični agent Jonin da je vsled svojih pooblastil pritrdil jednakomu sklepu kneza Aleksandra. — Dopolnilne volitve za sobranje v okrajih Sredec in Kii-stendžil izpale so v ponedeljek povsem ugodno za liberalce. Mej drugimi bila sta Ca n ko v in Balaban o v skoro jednoglasno voljena. V London so dospela vznemirujoča poročila, kako da poskušajo fenijci v Ameriki zopet oživeti irsko zaroto in nje propagando. Zadnje štirinajst dni je prišlo izredno mnogo irskih Amerikan-cev iz Zjedinjenih Držav na Angleško, drugi pa se še pričakujejo. Policija skoro ne dvoji več, da so to agentje irske organizacije v Ameriki; ob prihodu morilca O1 Donella od „Nosu dobre nade" bati se je nevarnih izgredov. Takoj po irskem shodu v Leeds se bode baje pričela propaganda irske zarote. Angleška posadna vojska v Egiptu se bode v teku oktobra in novembra zmanjšala na 3000 mož. Jeden bntalijon ostane v Kajiri, drugi pa v Aleksandri ji. Delajo se priprave, da se bo dalo, ako treba, 2000 mož poslati v Sudan. Angleški vojaki bodo šli še ta teden v svoja prejšnja stanovanja v Kajiro. — Iz Aleksandrije se poroča v 3 dan septembra, da je zadnjih 24 ur v gorenjem Egiptu 150 ljudij umrlo za kolero. Dopisi. Iz Gorenjskega 4. septembra. [Izv. dop.] Radovljiška požarna bramba je, kakor zuano, nemška iu kot tako se tudi zaveda. Le škoda, da to slavno društvo vedno žanje s svojim nemškim mišljenjem — blamažo. Le čujte! Bili so dnevi po slavnej zmagi Slovencev v deželni zbor. Deželni glavar grof Thurn je prišel za nekaj dnij na svoj dom v Radovljico. Prebivalstvo res ljubi gospoda grofa in zato se je zbralo mnogo ljudstva na trgu, da ga pozdravi. Požarna bramba naj bi delala špalir in nosila baklje. Sklenjeno pa je bilo v društvu, da se g. grof nazdravi z gromovitimi „koch"! A slušajte: Gospod grof pride v grad, da „pažljivi" ognje-gasci niti vedeli neso kdaj; a ko gospod grof vidi, da je pred poslopjem zbrano občinstvo, hoteč mn napraviti ovacijo, se poda tja in nazdravi s krepkim „živio" občinstvo. Kaj so hoteli naši uemški „fajer-berkarji!V" „živio" so upili, ua veliko veselje občinstva, koje se je na glas smijalo zaslužene) blamaži ! No, pa saj to ni nič posebnega (iu to že nekoliko opravičuje možakarje), da so tako na hip pozabili svoj „hoch" in zabredli v živio, saj je še gospod Dežman pozabil svoje nemštvo in pozdravljal na Leškej postaji odhajajočega carja s trikratnim živio ! Čudno, a res! — Še jedno: Društvo je priredilo preteklo nedeljo javno tombolo v prid društvenim financam. Početkoina je bilo določeno, da se mej posamnimi točkami pojejo tudi nekatere pesni, kajti tombola sama je jako dolgočasna. Petje naj bi, in bi tudi bilo najbolj vabilo občinstvo, koje bi se bilo še v jako večjem številu udeležilo zabave. A občinstvo obrača, fajerber pa obrne! Ko namreč čujejo tukajšnji Abderitje, da se hoče slovenski popevati, i/razi se nekov gospodič, kojega smo, če se ne motimo, tudi videli v Dunajski Sloveniji: „slovenisch p ingen ist unan-Btandig!" In cel odbor je kimal: Ja, ja unan-stiindig". Gorostasno, a resnično! Pevci so hoteli društvu le uslugo storiti, saj bi pevanje ne bilo stalo društvo niti bora, vse bi bil poravnal, če bi bilo kaj stroškov, nek tukajšnji trgovec. A nič, slovenski se ne sme pevati pri javnem nastopu vatro-gascev Radovljiških, sicer je nemštvo v nevarnosti ! Oporekalo se je sicer, da se boje, da bi pevci slabo peli; a ta strah je prazen, naj si dotični gospodje zapamtijo, da oni kvartet, koji bi bil pel, je že pri več koncertih sodeloval, kot so jib oni slišali. Ko so se nekateri gospodje potegovali za petje, češ da je to v sramoto Radovljiškemu mestu, in da se mora vender ozirati na občinstvo, Be je nekdo, koji nosi zvonec v Radovljici, izrazil: Nehmet eine Dren orgel auf, thut dasselbe! Jako duhovito, kaj ne! In . . . vse „olikano" omizje je ploskalo govorniku. — — To so vam ljubeznivi kampeljci! Na-domestovala je tedaj petje nekoliko hripava harmo nika, katera pa, nota bene, tudi ni bila zastonj. Ta faktum jako čudno osvetljuje Radovljiško inteligenco. Z okusom se pač ne more postavljati pred svetom, to je baŠ zopet jasno dokazala tombola v nedeljo! Mi bi slavnej hrambi le svetovali, naj se bolj spominja, čemu je, naj ne izgublja smotra, sicer mora poginiti. Naj ne bo požarna straža Radovljici le za parado, temveč nuj pusti vse to na stran >n tiho deluje Človeštvu v prid. Pazi naj pa, da se osobito ne da potegniti in porabiti za demonstracije, za koje pač v Radovljici ni prostora, in naj si ne da \iplivati od vsakterega. Proti občinstvu pa naj se obnaša manj oholo kot doslej, kajti s svojo zadujo afero, ko Rte se občinstvu tako na rob postavili, se pač neste posebno prikupili n ti pridobili simpatij. To prijateljski! V obče so razmere v našem gorenjskem središč' jako jako Čudne; drugje se skrbi, da domače mesto bolj raste in se olepšava, a v Radovljici ravno nasprotno. Pred cerkvijo, ua jako lepem prostoru, kojega so pradedje za težak denar kupili občini, hočejo neki postaviti depot za požarno brambo. Ni ta način bi bil ves prostor pred cerkvijo pokvarjen. In kakor bi drugje ne biio zato pripravnega občinskega prostora! Pa nekuteri hočejo tako in vedo, zakaj tako hočejo! — Povedati hočem svetu še nekaj, kar prav dobro hodek veselice, ki se bode obrnil v prid ubogim šolskim otrokom, iznašal bode menda preko 20 gld., kar je za naše razmere gotovo izredno mnogo. Domače stvari. — (F. Z. M baron Kuhn) dospel je včeraj zvečer z brzovlakom v Ljubljano ter se nastanil v hotelu „Pri Slonu11. — (Svetozar Miletić) je popolnem ozdravel in namerava zopet poprijeti se političnega delovanja. Tako vsaj se poroča iz Novega S»da. — (Umrla) je danes zjutraj na prijaznem „Drenikovem vrhu" 86 let stara gospa Antonija Dren i k, rojena Baraga, mati znane Drenikove rodbine. — (Umrl) je 3. t. m. na Dovjem upokojeni župnik in zlatomašnik g. Furmacher. — (Gosp. prof. Klemenčič), katere ga je, kakor smo poročali, te>.ko ranil lastni brat, je že toliko okreval, da že ustaja in se sprehaja po sobi. Da so se rane tako nepričakovano brzo zacelile, pripisovati treba krepkemu telosloženju in iz redno zdrave j krvi. — (O nemirih na Hrvatskem) začno se pojmovi in nazori bistriti. Nikjer na Hrvatskem neso se še dotaknili tujega imetka, tudi se proti-židovske težnje neso še pokazale na površje. Vladni komisar sam je konstatoval, da so neredi v Zagorji nastali jedino vsled večnega osornoga postopanja in izneverenja tamošnjega poreznika in davčnih ekse-kutarjev. Kmetje bi morali davke, katere je poreznik zapravil, plačati še jedenkrat, in z brezo-zirno strogostjo izteijevali so se ti že plačani davki, ako ravno je baje finančna oblast že odredila, da se morajo ti davki odpisati. „Agramer Zeitung" piše v zadevi hrvatsko-rna^jiir-skega razpora: „Mi zremo dogodkom, ki imajo priti, naj bodo kakeršni koli, mirno nasproti. Morda podlegnemo začasno, a preverjeni smo, da pride čas, ko bodo v Budimpešti bolestno obžalovali, da so prijatelje državne ideje v Hrvatskej tako koni-promitovali in razpostavili. Sapienti sat est". — ( „ T n ges po s t" ) priobčuje pod mudovnin „I). utsche Reste in Krain und im Kiistenlaiide" članek, ki kaže tako gorostasno abotnost in pomanjkanje vsakeršnega znanja dejanskih razmer, da se nam nikakor i>e dozdeva dostojno, spuščati sb v polemiko. Za tega delj izražamo samo svoje globoko ! pomilovanje, da se čitatelji omenjenega lista zado francoske vlade ter dokazuje, da ni nikakega uzroka, da bi se prelivala ruska kri za absurdni smoter: poveličanja Francoske na stroške Nemčije, ki je bila vedni zaveznik Rusije, katere evropski interesi so z ruskimi solidarni. „Standard" soglaša s poljskim časopisjem, katero hoče izzvati nezaupnost mej Nemčijo in Rusijo. %..t~ ut *______-» i kt i . vobuiejo s tako piskavo duševno hrano. Pri tej pri označuje bistroumnost nekaterih. Nekega dne B«l| , . . ,• • grem sprehajat slučajno proti Savi. Čudom ogledujem, da ima most samo na jednej strani dvojno ograjo „Vidite gospod", pravi smehljaje kmetic, „na tej strani je lansko leto pal starček v vodo, zato so naredili ograjo. Na tej straui pa mora še le kdo notri pasti, potem bodo še le ogradili." Jako premetene glavice ti cestni možje Radovljiški! Az % ellkili Lašč, 4. septembra [Izv. dop.j V nedeljo 2. septembra, ko je bilo po Slovenskem izredno mnogo veselic, priredila je tudi tukajšnja, na velikih počitnicah se nahajajoča mladež domačo zabavo z gledališko predstavo iu plesom. Igrali sta se igri: „V spanji" in „Gluh mora biti", ter deklamovala Boris Mirao-ova pjsen: Mojemu narodu! — Obe igri kakor tudi deklamacija — vse 86 je dobro zvršilo, ako poimslimo, da so igralci (osobito gospodičine) večinoma v prvič javno nastopili na deskah, „ki pomenijo svet". Tudi je občinstvo simpatično vzprejelo predstavo, ki je pri nas pač velika redkost, in kolikor smo se mogli prepričati, bilo je v obče jako zadovoljno z igralci — razven nekega „glumca", kateremu bi priporočali, da korenito pouči Knigge-jev „umgang mit mensehen" in pa Veselovega „0!ikanega Slovenca", morda bode potem bolje slišal; kajti slovečega šarlatana elektro-akustični galvanizem bi ostal pri njem brez uspeh«. H koncu bodi srčua zahvala izrečena vsem sotrudnikom pri predstavi in vsem drugim, ki so kakor koli pripomogli k temu, da je bila predstava možna, kakor tudi čestitemu občinstvu, katero je z obilno udeležbo omogočilo, da se je dosegel oepri čakovano ugoden materijaleu uspeh, kajti čisti do- liki pa vender le moramo zavrniti trditev, da bi bilo 28.000 Kočevcev na Kranjskem. To je večna pomota. Pravih pravcatih Kočevcev je jedva okolu 1 5000. — (Dež), precej izdaten, namočil je danes dopoludne žejno zemljo. Vrhunci Kamniških planin so lahno s snegom pobeljeni. — (Šolsko leto 1« 83/8 4) prične na pod -gimnaziji v Kranj i 17. dan t. m. Učenci, ki usto pijo nt novo, morajo se prijavljati 14. ali 15. dan t. m., drugi najpozneje do 16. dne t. m. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Pariz 4. septembra. Slavni ruski romanopisec Ivan Turgenjev umrl. Ptuj T), septembra. Na hrvatsko-štajerski meji včeraj napad Židov, ki beže na Štajersko. V našem mestu različne govorice, kajti zidovi kanijo se pri nas gosto naseliti. Ljudstvo proti naselitvi; mestne očete navdaja furor teutonicus. Dunaj 6. septembra. Po noči nastal je na nabrežji v Nussdorfu, kjer so obširne zaloge lesa, velik ogenj, ki se je razširjal v orjaških dimenzijah. Prostori za les vsi v ognji. Skoda nad sto tisoči. Zjutraj je še razsajal požar, a bil že lokalizovan. Uzrok požara neznan. Rim 4. septembra. „Moniteur de Kome" poroča : Grof Chambord volil je papežu 400.00 0 frankov, namreč kapital izo van je one vsote, katero je vsako leto papežu poslal. Moskva -r). sept. „Moskauer Zeitung" razpravljajoč članek „Standarda" o Sedanskej slavnosti, naglasa onemoglost in omahljivost Narodnogospodarske stvari. Cesta čez Luž ar je. Nobena pokrajina naše dežele glede cest ni tako na slabem, kakor naša uboga Dolenjska. Ako človek iz Ljubljane čez Litijo ali Višnjo Goro potuje v Novo Mesto in od ondot dalje čez Gorjance proti Hrvaškemu, narediti mora poprej oporoko in svoje življenje malo ne zavarovati pri „Greshamu", ker ne ve, Če se še živ povrne v Ljubljano. Ako je tako slaba že državna cesta, potem si lehko mislimo, kakšne morajo biti okrajne ceste, kakšui občinski poti. Ne rečem, da bi slavni deželni odbor in razni okrajni cestni odbori zadnja leta ne bili ničesa storili za ceste; storili so mnogo, a ne še dovolj, osobito ako vzamemo v poštev, da Dolenjska nema nobene železnice in da je ves promet po Dolenjskem navezan samo na ceste. Dobili smo zadnja leta lej>o cesto z Gresupljega Čez Krko na Žuzemperk; dul|e cesto, ki Kočevski okraj veže s Črnomaljskim; cesto iz Mokronoga ob Mirni v Sevnico; lepo cesto Čez goro sv. Ahca itd. itd. A vse te ceste pospešujejo zvezo Dolenjske z Ljubljano, oziroma s Savsko dolino. Premalo pa se je gledalo na to, kako bi se z a p a d u a Dolenjska z v e z p, I a s tisto ž e 1 e z n o c e s t n o progo, ki i /. Ljubljane drži proti Trstu Kočevski, Ribniški in Velikolaški okrij hranijo v svojih prekrasnih gozdih velikanske zaklade narodnega premoženja. Štiri parne žage in brezštevilne žage (pile) na vodo režejo noč in dan raznovrstni les iz Velikolaških, Rihniških iu Kočevskih imzdov. Za primer velikega l&nega obrta omenjam, da samo ob Ribniški Bistrici gre 2(5 žag. Ogromno rezanega lem se producira v teh krajih; a še več ko tega producira se navadnega s ta v bi n-skega lesa (Bauholz) /.a trgovino. In ves ta les se izvaža na Rakek, oziroma v Trst in Italijo, in ves promet proti Rakeku se vrši samo no dveh cestah: čez Bone ar iu čez Luža rje na 1$ loško planoto, pod katero se v ('irkniški dolini združujeta obe cesti. Ali kakšna je cesta čez Boncar in kakšna Čez LuJarje V Ćlovek, ki h o d i po teli dveh cestah — kajti voziti se more samo v smrtnej nevarnosti — mora se prijeti za glavo ter se strmeč in čudeč vprašati: je li res mogoče v napredujem devetnajstem stoletji take strmoglave klance in take zavite ključe imenovati okrajno cesto, po kateri gre najbližja zveza Dolenjske s Trstom V Koliko trpe ljudje, koliko živina; koliko se zamudi časa in ko-iko se zavozari čisto po nepotrt-tmem i tko močno potrebovanega denarja! Iz Velikoluške ali Iimniške okolice do Rakeka je samo pet milj, in kubični revelj lesa, ki v Vel. Laščah ali v Ribnici stoji amo H kr.. v-dja na Rakek postavljen že 21 kr. Iz tega vsak lahko vidi, koliko vzame samo vožnja. A temu se ni čudit', ker vsak voznik mora čez Boncar ali Lužarje vzeti drago priprego, ali pa pod hribom polovico naloženega blaga odložiti ter z vrha še jeden pot v dolino ponj priti, pri čemer izgubi po cele 8—4 ure dražega časa in dela. Izpustivši cesto čez Boncar za danes iz nagega premišljevanja, hočem nekoliko besed izprego-voriti o cesti čez Lužarje, ki bi se s trikrat manjšimi stroški nego ona čez Boncar dala popraviti in preložiti. Cesta čez Lužarje pa ni samo glavna zveza VelikolaSkega okraja in deloma tudi Ribniške doline z Rakekom, ampak po tej cesti gre tudi ves promet iz Suhe Krajine, iz Zatiškega, Žužemperškega in deloma celo iz Trebanjskega okraja, kolikor je tega prometa narav n 08t namerjenega proti Trstu. Po vsakem velikem sejmu v Zatiekem, Žužem-perškem iu Trebanjskem okraji ta Cista kar mrgoli raznovrstnega blaga, katero italijanski trgovci Hjirav-Ijajo po najbližjem potu z Dolenjskega proti Trstu. Naravno in razumljivo, da je ta ravno tako važna kakor slaba cesta ž»j zdavnaj vzbudila pozornost odloievalnih faktorjev. #e pred dobrimi petindvajsetimi leti jo je ogledoval tedanji c. kr. nametnik kranjski ^rof (Jhorinskv in gotovo bi jo bil preložil že on, ako bi bil dalje časa služil na Kranjskem in ako bi tedanji c. kr. okrajni predstojnik v Loži nameravane] preložitvi ne bil nasprotoval s tem, da je hotel cesto čez Lužarje potegniti proti Novej Vasi ter tako narediti nepotrebni ovinek, ki bi bil vso preložitev stoiil iluzorično. i Konce prih.) Ustnica upravnlNtv««. Gospod F. P. v Livnem. Naročnina za četrt leta znaša 4 gld., tedaj treba Še 1 gld. poslati. Izkaz izžrebanih številk pri loteriji skupne Notranjske slavnosti v korist „Narodnomu domu" v 2. dan septembra 1883. Izžrebano Številke j »poredne števiike dobitkov 83 87 246 68 707 62 719 94 1068 15 1113 69 1254 40 1568 47 1613 92 1694 77 2482 89 2485 100 2694 72 2878 41 3273 39 3717 19 3796 i 14 4160 ! 66 4187 ! 13 4252 86 4367 96 4394 26 4528 38 4554 34 5044 52 5853 74 5764 23 5912 79 6015 50 6056 64 6948 43 7168 70 7608 46 7770 10 7785 17 7797 78 7836 33 8367 . 3 9113 8 9306 31 9327 16 9363 49 9542 1 9595 7 9611 98 9633 95 9739 73 9843 22 *'9865 91) 10218 36 10268 25 10392 2 10686 45 10694 8 10888 18 10986 9 11045 99 11151 83 11159 54 11180 81 11417 58 11541 55 11976 91 11993 85 12012 60 12171 37 12281 «11 12334 76 12537 32 12549 86 12580 28 13209 53 13440 4 13453 97 13956 27 14242 51 14270 42 14315 63 14391 24 14444 71 14561 30 14777 80 14869 12 14951 11 14966 48 15120 88 15241 82 15634 84 15652 56 15653 67 16301 59 16523 44 16577 5 16584 66 16913 75 17097 57 17207 29 17223 20 17453 6 17865 21 Sladkornica in tasa. Etni za smodke. Steklenica Bizeljanca. 12 rutic. Svetilnica. Tabačnica. 12 nogovic. Gregorčičevo poezije. Motovilo. Kozarec za pivo. Vrtnarske škarje in „strigel". Svetilnica in 2 kozarca. Jurčičevi spisi I.—II. Gregorčičeve poezije. Likalnik. Etui Sesalnikov, zobnik krtačic i. dr. „Štoku sladkorja. Malin za kavo. Železna peč. Tabačnica in drugo. Škaf in ponočna luč. Sodček vina. Koža usnja. Slovenska knjižnica. Steklenica Malage. Jurčičevi spisi V.—VI. Kotel (bakren), vino in salame. Sladko) niea. Gregorčičeve poezije, j Steklenica vina. i Gregorčičeve poezije, i Nočna svetilnica. I Gregorčičeve poezije. ! Dr. lileiweisova slika. V red a moke, Brousiran sLeklen pokal. Slomškovi spisi. 12 rutic in l vaza. Marijina podob«. Lovska podoba. Svetilnica. Gregorčičeve poezije. Junica. Dr. Iileiweisova slika. Dve vazi. Dve vazi. Jurčičevi spisi lil.—IV. Stenska ura-budilnica. Stol in knjiga „Kalvarija". Velika žaga. Podoba. Pogrinjalo za tla. Gregorčičeve poezije. Umi valni kosten. AI h i im In cev za smodke. Sv Trojica (podoba). Tintnlk in portemonst« 2 steklenici liqucra. Steklenica VoslaiierJH Malin za kavo. Steklenica Voslaucrja. Steklenica Voslaucrja. Svečnik i:i „vremenska hišica". Svetilnica. Steklenica vina. Gregorčičeve poezije Steklenica vina. 6 prtlfikov za kavo. Lovska podoba. Dva okovana škafa. Album. Kozel. Dr. Bleivreiiova slika. Skaf in žaga. Ogledalo, Steklenica Malage. Pleče svinjine. Steklenica vina. Podoba. Nočna svetilnica. Kovčeg. Sladkornica. Kavni service iu škatček. Aparat za vino čistiti. Gregorčičeve poezije. Vizitnik. 2 steklenici liipiera. Svetilnica. Steklenica Voslaucrja. Vile amerikanskoga sistema in žaga. Steklenica Voslaucrja. Gregorčičeve poezije. Dr. Hleivveiiova slika. Steklenica vina. Jurčičevi spisi VIL —VII". Steklenica Voslauerja. Stenska ura. Par čevljev. Dvocevna puška. 2 sveti podobi. Pomlatio. Glede „Poslanoga" v včerajšnjem „Slov. Narodu" naj si zapomni dotični anonimus, da imava jeden kot drugi v Tivoljskem gradu delujočih obitnikov pravico patent), da plačujeva vsled tega davek in da sva prevzela ta dela vbbj za tretjino cenejši ko vsak drugi. 0 najinej sposobnosti pa naj sodi občinstvo, ne pa konkurent. (584) Franc Boncar. Franc K o Unij. M eteo ro 1 o^i en o po r o«i 1 0. i o <* Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Ne ho Mo-krina v mm. 6 na ■H« 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736*22 mm. 734-15 mm. 73398 mm. + 12-0" O + 24-4° 0 -j-17*0°0 brezv. si. jz. si. jz. megla jas. JMS. 0 00 mm. dežja. Srednja temperatura -j- 17-8°, za Po 0 pod normalom. Trzne celic v IJublJanl dne 5. septembra t. 1. Opomba: niti ta izkaz. Drogi slovenski listi se prosijo ponatis- PŠenica, hektoliter . . Rež, „ . . Ječmen „ Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, B . . Koruza, „ . . Leča „ . . Grah „ . . Fižol - . . Krompir, 100 kilogramov Maslo, kilogram. Mast, „ Špeh frifien „ „ povojen, n Surovo maslo, P Jaica, jedno..... Mleko, 'iter..... Goveje meso. Telečje „ Svinjsko „ Kosti unovo „ Kokoš .... Golob .... Seno, Slama, Drva trda, 4 „ mehka, , kilogram 100 kilogramov . » n • kv. metre gld. kr. 7 80 4 4 6 2 76 4 55 5 36 60 8 — 8 — 10 — 2 90 96 88 72 78 82 a v, 8 60 58 60 32 35 17 96 69 I 50 1 20 dnv* 5. septembra t. i (Isvlfnu tolegrafično poročilo.j Papirna renta ..... . . Srebrna runta .... /.lata renta ... 5°/0 marčna renta..... Akcijo narodne banke Kreditne akcijo . . , . . . . London . . Srebro . ...... Napol. . ......... 0. kr. cekini ... . . Nemške marke . . 4°/0 dtžavne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko iz I. 1864. 100 gld. 4°/u avsf.r. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0...... a n i „ papirna renta 6°/q..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Z.-tnlj. ob£. avst-. 41/j,7u zlati zast. listi . Prior. ot)lig. Elizabotino zapad, železnice Priir. obiig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Aki ije anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 78 «u. 78 99 .. 93 ; 886 „ 289 , 20 .. 120 167 99 119 87 85 104 114 llrt 107 104 168 20 108 232 50 20 40 51 66 45 50 45 26 95 25 50 30 30 75 50 25 Velik vinograd v Sln»/i, nasproti Rumanje vasi, blizu Toplic na Dolenjskem, proda se z letošnjim pridelkom, z zidanico in drugim orodjem vred prav po nizke) ceni. — Več o tem povo iz prijaznosti gospod Anton tttruiša, posestnik na Toplicah. (577—2) Št. 12.590. P faz zala*. (572—3) V sredo «tiu'» i*. wc|>tcml»ra t. 1. do- poludne ob 10 uri bo mestni magistrat kupil po očitnej ustiu-j družbi 120 nežniev 24 palcev ali pa tudi le 21 do 22 palcev dokih zdravih bukovih drv za kurjavo, kar se Bplošno razglaša s pristavkom, da se do dneva ustne dražbe sprejemajo tudi s ko-lekom 50 kr. kolekovane pismene ponudbe. Mestni magistrat v Ljubljani, v 25. dan avgusta 1883. Župan: Grasseili. Umctiiei (234—40) i i zobe in zobovja | J ustavlja po najnovejšem auierikanskera načinu Jbrez vsakih bolečin ter opravlja plomhovanja in 2 vse zobne oneraeile * t ♦ j zobozdravnik A. Paichel, t # poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. * Rogaška Slatina. Spodnje Štajersko. Južno žel. postaja Poljčane. Glasovite kisline z glavber-Jevo soljo, gorko podalpinsko obnebje, slatina, železne kopeli, zdravilnlca z mrzlo vodo. Glavno označenje: bolezni prebavJJUnlh organov. Krasni i/deti, topliški salon, godba, konet-rti, ton>bola itd. itd. Prospekti gratis. Stanovanje i u voda naj t*e naroča pri vodstvu. (110—11) G. PICCOLI, lekarnar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, prodaja: Rudninske vode. Carlsbader Miihlbrun, 1 steklenica . gld. —.40. „ Bprudelsalz, 1 .steklenica „ 1.—. Franz Josef Bltterwasser, 1 stekle- niea............. „ —.26. Frledrlohshaller Bltterwasser, 1 steklenica . ..... n —.35. Gi e a snubi -P u ohs t elner Sauerbrunn, 1 steklenica.......... „ —.30. Glelohenberger Constantinquelle, l steklenica.......... „ —.25. Krondorfovskl cesarjevičinje Štefanije vreleo za bolezni želodca, pljuć iu grla, 1 steklenica po . . . „ —.24. Marlenbader Kreutzbrunn, 1 steklenica ............. „ —.35. Meerwasser-Mutterlauge, za pripravo morskih kopel, 1 steklenica ... „ —.40. Ofner Rak6ozyquelle, 1 steklenica . „ —.22. Preblauer Sauerbrunn, 1 steklenica „ —.20. Selters-WasBer, 1 steklenica ... „ •—.28. Naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. (2i)l—6) < oš S O w N< 3" SJ S oo< (*r (D e tx> t—• e t. s pr CD Fotooralični etal)lissem6iit J. B. Rottmayer. Najudaneje podpisani jemlje si čast, visoknSastltemU p. n. občinstvu naznanjati, da se bode v mostu nahajaj odi se i alelier v l^at«kriiijuiovem drevoredu >st. lOG. jednako kakor doslej nadaljeval. Ob lednem pridevatn temu naznanilu zatrdilo, da ml bode vedno glavna skrb, naročujoče p. n. občinstvo vsestransko zadovoljiti. Opozarjaje na dola, katera sem v rečenem zavodu doslej zvrševal, priporočam se toplo ter beležim % visokilu spoštovanjem fotograf. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina m tisk „Narodne tiskarne". 2022