oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ izvršujemo vsakovrstne tiskovine XXIX.—LETO ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) FEBRUARY 21, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 37 A ^fjlace apelira za P^'&teljsko tekmo ^ Sovjetsko Rusijo ^^terega je imel v Walla tajnik Henry A. je Ji delegati CIO uni- QPo%ijonaliiih delavcev v p° riti 4i ^ ° se skuša ustva-= *USUo lahko Dn Amerikanci smo 'ahko J?""®"' naš sistem in Za ijj „ vse, kar moremo ■rjavil viTai?^^ Rusiji, je "M • ji so napram Rusi- tekel ir-cr ^ prijateljska," je tajnik. "Jaz Slišali S""^st, .akoravno ste ''"'^unist ''• radi naredili '(^kor oživii^ potrebna, 'judje, mislijo nekateri "Stalin io ^i%i jj„ , dan pred volit-■^kej, ^ ^ katerem je tiorei ^P'^alisticne države y ^ naprej radi kompli-gg (Jo sistemu. Razu-Za Stalin govoril pred-tjv ^ači konzum. Kar se "^laihnii' na Stalina Rt v način, da TVaO*;?'* : »Md " ^0 da n r ^PGliral na Ijud-k DrZi program, kate-konp- Truman pred-stavjj. potem pa je do- "Pn ^ gk-" le dao+ predsednik, ako c'^ja-ako ne iz-^0 Podiv'^?.'"^® ljudi, ki ga %oči """j® predsednik ^iiti,'> more ničesar ^šje plače Pogajanja med PoljskojcE in Češko; zadeva Tešina na prvem mestu MLEKARSKI DELAVCI V DETROITU NA STAVKI; MESTO JE BREZ MLEKA tzjayo Velike zavire pri pogajanjih za sklep miru z Italijo v!^®foca lA * .'^'teljev vi' skoraj 600 Se skupno prošnjo Prum^^ o'lbor, cki 'ače $350 dodatne , 2 radi stopnje ena- I (J* življenj. !: ^ C "7-do. Jim je f J zvezi leti. etf® ^sem ^Pozarja, da so 33 odt ^Gtih letih za ne- ^SioS°'l<<>v.Takosepri- ( 11»oa posebno oni, ki «1 živeti ^ razredih, da ne 5 kh P'*t ki jih ^1'' 0* ^ oGisrkxl dnigi- Za zvez^^ vzame Vojno ^^vke, ki so bili ) Af. . ^ 7.ftlrk iriorslfi Se ig sedaj zelo visoki, kft^ ^^ižaia ^ ^Pna moč učite-*'» 04 (K) do (K) ocbtot. '' odgovarja, da ,, t;, ''■™ M dovoljuje I V ^^litvou ob poseb- *kgo<* volilce; to »0%%;* »toriS [ .v^lce; ta je edino ob rednih iiovemK,... m.. J. tel' ^ Tudi ni plač učite- PRAGA, 18. feb. (O. N. A.)—Danes so se začela pogajanja med 40 člani poljske mednarodne komisije in češkoslovaško vlado v cilju, da najdejo sporazum glede vseh spornih zadev, ki obstojajo med tema dvema državama. Češkoslovaško zunanje ministrstvo se je izrazilo, da so se razgovori začeli v najlepši prijateljski atmosferi. • Jasno je, da bo vprašanje Te-I šina najvažnejše, četudi nikakor ! ni edina zadeva, katero velja I razrešiti. Pričakujejo vsled te-Iga, da bo konferenca trajala najmanj dva do tri tedne. Na čelu češkoslovaške delegacije se nahaja Jan Masaryk, minister za zunanje zadeve, in dr. Hubert Ripka, minister za trgovino. Poljaki so poslali svojega zunanjega ministra, Rzy-movskega, in ministra za zunanjo trgovino Jedrychowskega. Že iz osebnosti, ki so vdeležene v teh pogajanjih je jasno, da pripisujeta obe državi konferenci veliko važnost. Tešinski okraj, ki je posebnega pomena in najvažnejša sporna točka, obsega 419 kvadratnih milj in je bil iztrgan Češkoslovaški iz rok, ko je Hitler zasedel deželo. Lublinska poljska vlada je odklonila po-vratek tega ozemlja Češkoslovaški. Tešin je važen rudarski okraj in tudi zelo pomembnega prometnega središča. Poznejše varšavske vlade so kazale nekaj več popustljivosti v tej zadevi, katero upajo zdaj spraviti s sveta in najti rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. Trenotno se v Tešinu nahajajo poljske čete. Poljaki v splošnem zahtevajo narodnostno mejo. Toda nedavno je češki ministrski predsednik Fierlinger dejal, da je Varšava v zmoti, ako misli, da je večina prebivalcev v Tešinu poljske narodnosti. Češkoslovaško stališče je tudi, da je Tešin neobhodno potreben njihovemu gospodaistvu. Vsekakor pa je največja želja češkoslovaške vlade, da ostanejo odnošaji med obema deželama prijateljski — vsled teg'a bodo storjeni na tej konferenci največji napori, da se stvar iz-gladi in reši za obojestransko zadovoljstvo. LONDON, 15. feb. (O.N.A.) — Verodostojni viri trde, da je konferenca namestnikov zunanjih ministrov, ki ima nalogo, da izdela mirovne pogoje za Italijo in druge satelitske dežele, na tem, da se razide. Nemogoče je bilo delegatom, da najdejo izhod iz mrtve točke, na katero so prišli glede vrste važnih vprašanj. Ako res pride do tega, bo pr-, va posledica ta, da se splošna mirovna konferenca ne bo mogla začeti kot nameravano že dne 1. maja. Poglavitne težkoče ustvarjajo baje vprašanje kolonij. Kot znano, priporoča Amerika za te pokrajine kolektivno varuštvo, dočim zahteva Sovjetska unija mandatno varuštvo nad Tripo-litanijo. Francozi predlagajo naj se postavi kolonije pod nadzorstvo, ter naj se jih pozneje zopet vrne Italiji. Britanija pa ima svoje lastne cilje in bi rada, da sklene mir in odloži vprašanje kolonij na pozneje. Vsaka država, ki je prizadeta, in to ni malo, ima svoje lastne zahteve in svoje lastne predloge. Ni čuda, da jih ni mogoče spraviti v sklad. Delegati, ki razpravljajo, pa niti nimajo pravico, da odločajo sami, in bodo radi tega zvrnili odgovornost nazaj na rame svojih predstojnikov, Bymesa, Višinskega, Be-vina i.t.d. illl 4^.' fsin al?"" > C' se ob volitvah ^41"»"»'j' - Q iol. v Cleve- 4 i tem prizadetih učiteljic. bosta poročila Mrs ° ^Gbevec, hčerka ^bl, Debevec, Mr. Jo W "^1-, sin Mr. in Naši fantje-vojaki Cpl. John Čebul, sin Mr. in Mrs. John Čebul, 20470 Lind-berg Ave., je prišel domov v ponedeljek, častno odpuščen od vojakov, pri katerih je služil 35 mesecev, od teh 16 mesecev preko morja. Bil je v Nemčiji, Belgiji, Franciji in na Holandskem. Drugi sin družine Čebul pa je prišel domov na 30-dnevni dopust iz Pacifika. V armadi služi 24 mesecev. Na otokih Iwo Jima, na Havajih in v Guamu se je nahajal 17 mesecev. Po dopustu se vrne v San Francisco, Cal., v svrho nadaljne službe. « Edward Debevec, sin Mr. in Mrs. Frank in Mary Debevec, 1220 Norwood Rd., je prišel častno odpuščen, domov od vojakov, pri katerih je služil 34 mesecev. V Evropi se je nahajal 16 mesecev. Prijat^jii ga lahko obiščejo na domu. \ Soboto bosta poročila ° Debevec ^Vf> ?^tovai, ' sin Mr. in ''1 Madison vršila ob 9. Pan, Vida. ^ v^o in mu Btanu'r PODRUŽNICA ŠT. 39 SANS Jutri, v petek se vrši redna mesečna seja podružnice št. 39 SANS, v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob osmih zvečer. Prosi se vse društvene zastonike in člane-posa-meznike, da se te seje v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. HIMEN Danes sta se poročila Marion Nardick, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Peter Lustrik, 1422 Larchmont Rd., in Dr. Al Urankar z Pepper Ave. Poroka se je vršila v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. Po kratkem ženitovanjskem potovanju, se bo mladi par podal v Oklahomo, kjer se ženin nahaja v vojaški službi pri zdravnikih. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju! DOSPELI NA POGREB Iz Kansas City, Kans., so pri šli na pogreb pokojnega Ivana Pekiča, sledeči: Joseph Pekic, John, Joseph in Mrs. Juratovič. DETROIT, 20. feb.—Danes je tukaj zastavkalo 1,300 mlekarskih delavcev, spadajočih k uniji CIO, ki zahtevajo 20-procent-no mezdno zvišanje. Prizadete so štiri velike mlekarske družbe, medtem, ko so se delavci pete družbe čez par ur vrnili na delo. Okrog 400,000 družin v me- Sovjetska vlada podala glede špijonske afere v Kanadi RUSKE ČETE NA UMIKU IZ PERZIJE TEHERAN, 20. feb. —Tukaj je bilo danes poročano, da so se stiT je'lbilo (ian(!8 inanjše sltufurie scr^ietskili čet y brez mleka. V situacijo so takoj posegli posredovalci zveznih in državnih oblasti. Kar se tiče pogajanj med General Motors Co. in unijo avtnih delavcev, se ista še vedno nahajajo v zastoju. Stavka je danes stopila v svoj 92. dan. severni Perziji začele umikati, kar se očividno vrši v soglasju ^ s prvotnim sklepom, da se umik ' izvrši do 2. marca. Trdi, da so bili prejeti podatki brez vsake veljave in obtožuje kanadsko vlado sovražne propagande Splošna železniška stavka na vidiku Novi grobovi DOMINIK J. PARILO Na svojem domu je preminil Dominik J. Parilo, star 70 let, stanujoč na 2810 E. 120 St. Doma je bil iz Korčula, Dalmacija, Dve železničarski uniji obdr-' odkoder je prišel v Ameriko žujeta te dni glasovanje, da li pred 44 leti. Bil je član društva so železničarji za stavko ali ne, ako ne dosežejo zahtevanih pri-boljškov. A. F. Whitney, predsednik Brotherhood of Railroad Trainmen je včeraj poročal, da do sedaj je glasovalo 60 do 300 edi-nic in 99 odstotkov glasov je bilo oddanih v prilog stavke. Alvanley Johnson, ki načeljuje j Zrior Av^ 75,000 članom Locomotive En-1 gineers unije, pa pravi, da je MARY BERŠNAK njih članstvo skoraj 100 odstotna za stavko. LONDON, 20. februarja—Sovjetska-vlada je danes naznanila, da so neki sovjetski agenti dobili v Kanadi nekaj tehničnih informacij, med katerimi je bilo tudi nekaj podatkov o atomski energiji, da pa so bile vse te informacije zastarele in brez pomena, ker ni bilo med njimi ničesar, kar bi se ne moglo najti v znanstvenih publikacijah, katere so dostopne splošni javnosti. Izjava sovjetske vlade je bila*-- sv. Pavla, št. 10 HKZ in društva sv. Josipa, št. 99 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Agatho, otroke: Edwarda, S 1/c Williama, nadporočnico Mary in Francis, brata Tomaža, sestro Mrs. Catherine Stecca in vnuke. Pogreb se bo vršil iz Golub pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Su- Dne 14. februarja je nagloma „ . , preminila za srčno kapjo Mrs. pr. obeh organizacjah bo Mary Beršnak, stara 70 let, sta- glasovanje končano prihodnji teden. Nato ,se pričrejo pogajanja, od katerih je odvisno, ako se proglasi stavko ali ne. Kratke vesti INFORMACIJSKI BIRO POVEČA SVOJE PROSTORE Cleveland Convention and Visitors Bureau sporoča, da se bodo preselili v kratkem v večje prostore v Terminal Tower Bldg. Ustanovilo se je posebni oddelek, kjer se bo dajalo postrežbo informacije obiskovalcem mesta in skrbelo za propagando za pridobitev raznih konvencij v Cleveland. nujoča na 1027 Wilberth Ave., Akron, O. Pokojnica j'e bila sestra pokojnega Matija Oblak, ki je tudi nagloma preminil za srčno hibo 9. januarja na svojem domu, 1235 E. 60 St. Pokojna zapušča v Akronu tri sinove in dve hčeri. . FRANCOZI NE POšLJEJO OPAZOVALCA NA GRŠKO ATENE, 17. feb. (O.N.A.)— I Texas Railroad; FRANCOZI so nezadovoljni z l^astern Illinois, razvojem politične situacije na , Grškem in radi tega najbrže ne Železniški družbi sla se združili Direktorji dveh velikih želez-Iniških družb, Chesapeake & Ohio in Pere Marquette železnice so se sporazumeli za združenje v eno veliko železniško družbo. Iz srednjega zapada pa poročajo, da so v teku pogajanja za združenje treh železniških družb v eno in sicer: Missouri-Kansas-Chicago & in Chicago-Great Western železnice. nocoj objavljena n a moskov-skent > radiju. V nji je rečeno, da so bile omenjene informacije dobljene proti koncu vojne in da sovjetska vlada ni nikdar avtorizirala prizadetih agentov pri iskanju dotičnih podatkov, ki so bili dobljeni s pomočjo posameznih Kanadčanov. Kanadska vlada obtožena protisovjetske kampanje Izjava pravi dalje, da je bil sovjetski vojaški ataše v Kanadi, ki je v tej zvezi imel stike s posameznimi Kanadčani, takoj odpoklican in da mu je bilo povedano, da je bilo njegovo delovanje nezaželjeno. V izjavi se proti kanadski vl4-di naperja obtožba nebrzdane kampanje proti Sovjetski uniji. Izjava dostavlja, da so tekom zadnjih mesecev vojne posamezni kolaboratorji sovjetskega vojaškega atašeja v Kanadi dobili od kanadskih državljanov nekatere podatke zaupnega značaja, ki so se nanašali na gotove tehnične informacije. Teh podatkov sovjetska vlada ni potrebovala z ozirom na višje tehnične uspehe, ki so bili doseženi od sovjetskih znanstvenikov, poleg tega pa so bili že objavljeni v znanem ameriškem pamfletu imenom "Atomska energija." Izjava sovjetske vlade ozna- v načrtu imajo upeljati po-bodo poslali svojih opazovalcev, strežbo za vožnjo ljudi od mor-na volitve, ki so nameravane za!J* do morja, brez da bi se bilo dan 31. marca. Nameravano je treba komu presesti, ako potu-bilo, da se bodo Francozi obe-1 f ^ew forka v Californijo, nem z Amerikanci in Angleži lo- tili naloge, da nadzorujejo grške volitve. KANDIDAT DELAVSKE STRANKE BIL PORAŽEN NEW YORK, 20. feb.—Pri izrednih volitvah, ki so se vršile včeraj v 19. new-yorškem kon- kot je sedaj bilo potrebno v Chi-cagu. Tako upajo združeni bolj zadovoljiti pasažirje in za prevoz raznega blaga po tovornem načinu. Poslovodja verižne trgovine priznal poneverbo Woodrow C. Tucker, star 32 grešnem distriktu, je bil izvoljen j let, 14902 Clifton Blvd., je pri-demokratski kandidat in bivši znal na kriminalni sodniji, da kongresnik Arthur J. Klein, ki je porazil radijskega komenta- je poneveril pri Fisher Bros. Market na naslovu 11722 De- Vesti iz življenja ameriških Slovencev Buenos Aires, Argentina. — V bolnišnici je 3. oktobra umrl Karlo Kocjan, ki je bil par dni prej operiran na slepiču. Star je bil 41 let in doma iz Doljne Straže pri Novem mestu. V Argentini zapušča ženo in dve hčeri, v starem kraju pa več bratov in sestro. torja Johannesa Steel-a, ki je bil! troit Ave., vsoto $2,226, kjer je kandidat Ameriške delavske' služboval kot poslovodja šest stranke. * * * PIKETI RANJENI V SPOPADU S POLICIJO NEW YORK, N. Y. — Prošli ponedeljek je med policijo in piketi unije električnih delavcev pred tovarnami General Electric in Westinghouse prišlo do spopadov, v katerih je bilo pet žensk, ki so vršile piketno mesecev. Denar je porabil na nekem izletu med Clevelandom in Wash-ingtonom, D. C., v teku devetih dni. Mož je oženjen in oče enega otroka. čuje trditve, da dobava omenjenih podatkov ogroža varnost Kanade, za smešne, potem pa dostavlja, da se je v Kanadi v zvezi s tem incidentom potom tiska in radija pričela nebrzdana kampanja sovražnosti proti sovjetski uniji. "Ni gol slučaj," pravi sovjetska izjava, da je kanadski premier McKenzie King čakal s svojo izjavo, dokler se ni zaključilo zasedanje Združenih narodov, na katerem so sovjetski delegatje zagovarjali načela demokracije i n neodvisnosti z a male narode." Kanadska vlada bo odgovorila na sovjetsko izjavo OTTAWA, 20. feb. — Neki kanadski predstavnik, ki pa ni dovolil, da bi se njegovo ime objavilo, je nocoj rekel, da bo Kanada na izjavo sovjetske vlade najprej podala kratek odgovor, kadar se preiskava, katera je sedaj v teku, zaključi, pa se bo odgovorilo Rusiji točko za točko. Neimenovani zastopnik je rekel, da je priznanje krivde od strani zadostno, da bi se zahteval odpoklic njenega vojaškega atašeja, potem pa da izjava skuša zadevo podcenjevati in kovati politični kapital s tem, da se kanadski vladi pripisuje motive, katerih ni nikoli imela. Komisija študira vprašanje Trsta Nov mestni prostor za par-kanje avtomobilov I Včeraj je župan Burke pose-LONDON, 19. feb. — Zastop- gel osebno v zagonetni položaj niki zunanjih ministrov velike parkanja avtomobilov v osrčju petorice so imeli včeraj dvoje Clevelanda, kjer je taka gnječa, dolgih sej, na katerih se je pro- da je vse eno drugemu na poti. učevalo navodila, ki bodo dana Župan je ukazal, da se takoj po-na posebni komisiji, katera ima suje s peskom gotov prostor ob obiskati Trst, toda z delom niso E. 9th St., severno od Shore končali. Kdaj - bo komisija teh Dr., kjer naj bi v bodoče pusti-ekspertov odpotovala v Trst, tu- h vsi oni svoje avtomobile, kadi še ni znano, toda upa se, da teri se pripeljejo z njimi na de-se bo to zgodilo do konca tedna, lo zjutraj in odidejo domov še-Zdaj, ko je varnostni svet zvečer, to je, da bi bilo tam Združenih narodov zaključil parkanje za celi dan. Obljubil svoje zasedanje, upajo zastop- j® tudi mestno prevozno po-niki, da se bodo mogli lotiti dela strežbo od tistega prostora z brez ukinjenj. Tekom časa, ko avtobusom za 5 centov in sicer je sovjetski zastopnik Feodor samo ob jutrih in večerih, ne Gusev moral prisostvovati se- tekom dneva, od parking jam varnostnega sveta, so se prostora v osrčje mesta. Avto-shajali neredno in njih delo je mobilistom se bo računalo samo bilo tako zakasnjeno, da se bo'to"ko najemnine, da se krije le s težavo pripravil material do ^ maja, ko se ima pričeti sestav-1 _ Ijati mirovna pogodba z Italijo, j Velik požar na W. 9 St. V poslopju nasproti St. Clair AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Včeraj smo prejeli v naprodaj zalogo več iztisov "Ameriškega službo ranjenih. Na stavki je še' družinskega koledarja," čigar vedno 175,000 delavcev orne-1 vsebina je zelo zanimiva. Opis njenih družb v New Yorku, Chi-j knjige bo v kratkem podan. Ce-cagu in po drugih mestih. | na iztisu je $1.50. VAŽNA SEJA Jutri večer ob 7:30 uri se v Ave., na W. 9 St., kjer je sedem različnih družb imelo svoje de- Slovenskem društvenem domu i lavnice ali skladišča, je včeraj na Recher Ave., vrši redna me- j zgodaj zjutraj iz neznanega vi- sečna seja društva Zavedni so-1 ra nastal ogenj, ki je docela uni- sedje, št. 158 SNPJ. Seja je zelo; čil poslopje št. 1360 in vse, kar važna, ker se bo ukrepalo o ve-! je bilo notri, škoda se ceni na selici, ki se vrši 3. marca in se $160,000. Vzrok ognja ni znan. prosi članstvo, da se udeleži pol- Poslopje je bilo šele lansko leto noštevijno. prenovljeno. t STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 21. februarja, # ^'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto) _________________________________ For Half Year—(Za pol leta)________________________________ For 3 Months—(Za 3 mesece) ------------------------------------ $7.00 - 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto) _________________ For Half Year—(Za pol leta)______________ For 3 Months—(Za 3 mesece)_______ $8.00 - 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)______ For Half Year—(Za pol leta)____ .$9.00 _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. »00000000000000000000000000000000000 PISMA IZ STAREGA KRAJA Glas od matere in brata 104 Maria Egger (O. N. A.): TUDI MADŽARI IZGANJAJO NEMCE Natančni načrti za izgon Nemcev iz Madžarske bodo v kratkem izdelani do zadnje podrobnosti. Kmalu se bo začel "povratek v raj h" približno 470,000 Nemcev, ki so živeli na Madžarskem. Poslani bodo v deželo svojih prednikov v skupinah po dvajset oseb—v tovornih avtomobilih, ki bodo zakurjeni, s pomočjo male pečice na petrolej. Presenetljivo je, da je odlok vlade, ki je napovedal ta množični izgon Nemcev iz Madžarske, naletel na precejšnjo kritiko tudi v madžarskih krogih, pred vsem med social demokrati. Pomisliti je treba, da so Nemci v bistvu vzrok vsega siromaštva, ki danes vlada kot še nikdar prej v tej deželi. Ugovori proti temu dekretu so utemeljeni na tem, da smrdi postopek po takozvanem kolektivnem kaznovanju, kateremu so bili nacisti tako izključno naklonjeni. Nasprotniki progona pravijo, da dve krivici nikdar ne moreta ustvariti pravice. Še večja je morda ironija v tem, da so celo nekateri dobro znani židovski pisatelji napadli vlado radi te^a, ker je ta kolektivni izgon čisto sličen nacističnim kolektivnim brutalnostim, tako da je moralno in etično nedopusten. Toda slišati je tudi druge vrste ugovore—nekateri pravijo, da bo izgon pol milijona ljudi iz Madžarske, ki ima danes le približno 9 milijonov prebivalcev, gospodarsko nezdrav postopek, posebno ako se upošteva: obupno sedanje stanje madžarskega narodnega gospodarstva. Na Madžarskem je zavladala jdivja inflacija. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je bil vsaj del teh Nemcev, ki bodo morali zapustiti deželo, v gospodarskem pogledu produktiven. Zanimivo je tudi vprašanje, ki se postavlja čisto resno, čeravno je na prvi pogled ironično—namreč, kdo bo po odhodu Nemcev prevzel obratovanje črnega trga. Bil je namreč skoro izključno nemški monopol. A vsakdo ve na Madžarskem, da bi moral brez črnega trga stradati in še bolj zmrzovati. Nemci, ki žive na Madžarskem, pripadajo trem kategorijam, in dve od teh se bodo morale vrniti nazaj v rajh. Prva teh kategorij je sestavljena iz takih Nemcev, ki so, se popolnoma asimilirali, tako da jih je dosti težko ločiti Mrs. Ivana Lesar, 908 Her-rick Rd., je prejela najprvo pismo od brata Jožeta Miheliča iz vasi Kot št. 30, Ribnica pri Novi Štifti na Dolenjskem, nato pa od matere Ivane Mihelič Lesar, potem pa spet od brata. Zelo se pritožujeta nad grozotami, ki so jih morali vsi prestati vsled vojne podivjanosti, a se štejeta srečna, da sta ostala živa. Pisma sta sledeča. Kot-Ribnica pri Novi Šifti. "Ljuba sestra, France in hčerke! "Po dolgem času se zopet enkrat oglašamo. Prej ko Vam kaj nadalje pišem, Vas vse skupaj lepo pozdravimo, ter upam, da ste še vsi živi in zdravi, in da še niste popolnoma pozabili na stari kraj in na nas. "Ko bi mogel človek vse popisati, kaj smo vse trpeli v teh štirih letih, tudi verjeli ne bi. Koliko človeških žrtev je bilo, pa vse od gladu v italijanskih in nemških taboriščih. Naše Mice mož je tudi med njimi in Pezi-nov France, pa Lovrinov Anton. Tudi mi smo bili že čisto blizu smrti. Ce bi bilo to trajalo še en mesec, da ne bi bili dobili od doma paketov, pa bi bili šli iz tega sveta. Koliko smo pa doma pretrpeli pred avijoni in kanoni. KoHko vasi je požganih in razrušenih. Vas Kot, kar je od Možinčevih doli vse, razen Pezinove in Matjeve hiše. Pa od naše tudi vse. Tadrugi smo pa vsi razruštani, tako, da bo treba vse prezidati na novo. Dane so tudi skoraj vse uničene. Bu-kovice, Jurjevice, Breže, Ribnica, Vinice, Sodražice, Žigmarice in vsaka vas kolikor toliko je uničena. "Ljubi dimači. Vem, da se morate tudi Vi na same žulje živeti. Pa vseeno, če bi bilo mogoče' Vam, da ne bi preveliko škodo trpeli, da bi nam kaj poslali od obleke in čevljev, ker pri nas ni še teh stvari. Pa tudi denarja ni. Saj je dobro staro, tako, ko morda Ti več ne nosiš ali France in pa če bi še svoje prijatelje poprosila. To bi nam prav prišlo, ker smo tako vse porabili in raztrgali, pa prosimo ako Vam je mogoče poslati. "Mati so še živi. Samo boleh-ni so zmeraj. Tadrugi smo še vsi živi in zdravi, kakor tudi Vam želim. Ce bi hotel vse gorje po- od Madžarov samih. Ti Nemci tvorijo večino takozvanega srednjega stanu na Madžarskem, uradništvo, malo podjetništvo in slično. Mnogo teh Nemcev niti ne govori več I pisati, bi moral pisati eno leto nemščine. Naseljeni so bili na Madžarski zemlji v 17. in I verjeli ne bi J ... -• , vsega, kar so nam prizadejali 18. stoletju. Nobenega dvoma ni, da bo večina izmed njih dobila dovoljenje, da ostanejo. Druga skupina Nemcev, ki bo morala pobrati svoja šila in kopita in oditi, je tudi starega izvora. To so Nemci, ki so po več generacij živeli na Madžarskem, ki pa so, ko je prišel Hitler, izkopali svoja stara imena in "našli" svojo nemško kri, ter osnovali takozvani nemški Volksbund, da pokažejo svojo zvestobo napram Hitlerju. To je bila Hitlerjeva peta kolona. Ta skupina je z lepa ali z grda prieilila tudi druge več ali manj asimilirane Nemce, da vstopijo v Volksbund, in se je posebno odlikovala v preganjanjih Zidov. Ko je na Madžarskem prišel na oblast fašistični pokret in z njim Hitlerju zvesta marijonetna vlada', so ti Nemci leta 1944 vstopili v SS-čete in v oddelke, ki so na Madžarskem predstavljali nacistično Gestapo. Tretja skupina—ki bo tudi morala na to bridko pot v okupirano Nemčijo—so oni Nemci, ki niso nikdar tajili in prikrivali svoje prave barve, temveč vedno odkrito povedali, da so Nemci in da so privrženci nemštva. Med temi Nemci, ki po večini niti ne znajo dobro madžarščine, se nahaja največ poglavitnih prekupčevalcev ta-kozvanega črnega trga, ki igra danes tako važno vlogo v tamošnjem gospodarskem življenju. Toda to ne pomeni, da j g^čne pozdrave od vseh skupaj"! se vsi Nemci te vrste preživljajo z obratovanjem črne bor-1 posebno pa od mene in Tvoje ze. Mnogo je med njimi tudi malih kmetov in celo roko- mamice. Rekel sem, jaz jim mo-delcev in trgovcev na drobno. Izguba takih delavnih malih pisati ker ni od Vas nobo- Ijudi pa utegne zares pomeniti precejšnjo izgubo za mad- pošte. Diugi so že pred delj '' ^ ^ , ,v x j časom pisali, pa ko pridejo pi- žarsko narodno gospodarstvo—ako se sploh se sme reči, dal^^^ va« v stari kraj, bodo ima Madžarska še svoje lastno narpdno gospodarstvo, kaj-od tukaj k vam prišla. Tvoj ti inflacija je v tej deželi zavzela tako ogromen obseg, da brat jc več zmešnjave kot gospodarstva. i "Jože Mihelič". Nemci in Italijani. Najslabše je di nismo mogli dobiti, ko sploh same ne moreš jesti, in to je sol. Smo jim morali dati skoraj ^vso maščobo: en kilogram masti za en kilogram soli, in smo morali pa nezabeljeno hrano uživati. Sedaj imamo soli dosti. Tisto pomanjkanje soli je bilo za časa ko so bili še Nemci po Jugoslaviji. "Iz Sinovce bratranci so tudi I kar štirje ubiti in doma vse po-žgano in iz Vic so bili tri leta po taboriščih, tako da so samo še malo živi ostali. Jaz in naš France sva bila tudi eno leto. Eh, ko bi mogel vse popisati. Paf žal, nimam časa sedaj. Je preveč se vse porušeno. Malo sem Ti že popisal, drugič kaj več, če dobiš to pismo, pa prosim vas, odpišite. Jaz ne vem, če imam pravi naslov, ker smo se toliko prekladali iz enega kraja v druzega. "Sedaj pa prejmite vsi skupaj Kot pri Ribnici 4. nov. 1945 "Draga moja hči! "Minilo bo kmalu pet let, odkar ne vemo ena za drugo. Sedaj sem prejela nepričakovano piijemce od Tebe. Dobilo me je še živo. Ali dolgo je bilo na poti, celih 10 mesecev. Medtem ste lahko že pomrli. Najprvo Vas vse lepo pozdravim, predno nadaljujem s pisanjem. "Ne morem Ti popisati mojega veselja, ko sem dobila v roke Tvoje pismo. Preje sem pismo poljubila, predno sem ga brala. Mislila sem, da s Teboj govorim. Hvalabogu, da ste še živi. Težko mi je, da ste pogoreli, se ne smem domisliti, ker se za-čnenem jokati. Uboge sirote, zdaj vidite, kako je hudo. Bog Vam daj zdravja, da boste kaj zaslužili, ker se dobro zasluži, sej ste vsi pridni, pa bo šlo. "Zdaj pa malo od našega življenja. Vse se je zgodilo, samo živi smo še ostali. Boga hvali, da- nisi bila doma. Kaj takega dočakati, kot se je pri nas godilo, to ni za popisati. Tudi ne bi verjeli. Najprvo so prišli Italijani. Tresli smo se kot šibe na vodi. Koliko nedolžnih ljudi so pobili ali odpeljali v internacijo, moške in ženske. Tudi naša oba, Franceta in Jožeta. Tam so bili osem mesecev, pa tako lačni. Koliko jih je od lakote pomrlo. "Tam je umrl Pezin France, Lovre Anton, Ravni dol; Pepe mož, Ogradnik; Jože Ogradnik; Kadetov Karel. Pepi so Italijani sina ubili. Koliko pa po drugih vaseh. Samo na Jurjovci so jih deset pobili kar doma. Moji sinovi so vendar hvalabogu še živi. So jih pa v internaciji stradali. Od same lakote so tako oslabeli, da so' se morali prijemati za oporo, da so hodili. Ko smo jim enkrat smeli pakete poslati, je bilo malo bolje. Pa tudi sami nismo imeli kaj, ker nam je vsega manjkalo. Tet mesecev so tako stradali. Pa koliko so požgali vasi. Ribnica, Bukovca, Dana, Kot, Jurjevca in Vince, to je samo okoli nas. Kako je pa drugje. Saj je dan za dnem gorelo. Tudi bombardirali so nas. Anton Kanikar je ves požgan. Korenava, Kerznar, Ma-teva, Pezinova, Kanikar Janez, Kusov, Mrtinov, ti so vsi bili požgan i v enem dnevu. "Kar niso požgali, so pa bombardirali s štirimi aeroplani. Eden celi dan so s štirimi aeroplani bombardirali Kot. Si moraš misliti hudino. Zgodaj zjutraj so prišli aeroplani. Na naš skedenj so najprvo vrgli bombo, pa se ni užgala, je cela doli padla. Na hišo so vrgli pa dve bombi, ki so šle kar skozi. Sv. Anton nas jo varoval. Hiša je ' precej počena. Pod goro smo j imeli barake, je pa s kanoni : gor metal bombe, smo morali pa I spet bežati. Zmeraj smo bežali, j kar naprej, pa po grmovju in po j kleteh smo se skrivali. Grozno I življenje. Skuhati si nismo mo-■ gli kje. Tiščali smo se pri ka-I kšni smreki. "Enkrat sem bila na ivjivi, pa ! je pred me padla granata. To ni I za popisati. Ne bi verjeli, kaj I so delali z nami Italijani. Pri j nas so Italijani trikrat ropali, so vse razkopali. Prašiča so nam ' vzeli, ki je tehtal 120 kg. Krave 1 smo imeli pa Pod goro. Obleke 10 nam dosti vzeli. Jože in France sta bežala v gozd. Jože ni bil I sposoben. France je bil pa doma za gospodarja. Tako, da jih je I Bog vendar obvaroval, d^ sta, še živa. "Pri Francetu so tudi vse pobrali. Koliko ima pa razbitega. Obleke jako manjka, pa dosti otrok ima, jih je pet: tri dekleta, pa dva fantka. Mici so tudi moža ubili, to so bili švabobran-I ci (belogardisti). Revca je sa-I ma ostala. On jo tudi tako dober za nas. Se mi tako revca smili, ker sta si bila tako dobra. "V Čatežu je padel, pa ga je ta teden domov vzela, na domače pokopališče. Kaj bo sama? Nista imela otrok. France mož, je doma, je prestar. Ni šel nikamor. Ona ima tudi pet otrok: štiri dekleta pa enega fanta. Breže so tudi vse gorele. Franci ni nič, smo jako branili. En par hiš je ostalo. Sama ne morem popisati hudine. "Ljubi moj otrok! Pišeš, da bi mi kaj poslali, ko bi mogla. Tukaj- je vse na karte. Ampak blaga ni, ker so nam vse pobrali in požgali in vse tovarne so uničene. Zdaj je toliko boljše, da je mir. Jaz sem jako slabega zdravja, na živcih sem bolna. Z levo roko zelo težko delam. Spim prav malo. Oči me že bolijo od junija. Pa saj ni čuda. Glavno je, da sem še živa. Eno raztrgano jopico sem dobila od Rdečega križa. Pravijo, da Amerika pošlje. Eni že dobivajo dobro. Ustmeno bi se najbolje pogovorile. "Jože Zinovški bo tudi umrl. Je v bolnišnici in tako slab, da ga pitajo. Larčki je tudi štiri sinove izgubil. Franceta so doma ubili, ta druge pa v borbah. Je tudi ves požgan. So ga Lahi uničili. Pa Sajevški tudi ne bodo dolgo več. Mica je že eno leto v postelji. Ne more nič na noge. Neža je pa tudi slaba. Kar vse gre narobe. "Veš, slabo pišem, zato, ker ne vidim. Bog daj, da ne bi eno leto hodilo to pismo, kakor je Tvoje sem in da bi Vas našlo zdrave in vesele. Vesela sem, da sem tako srečna, da Ti enkrat lahko spet pišem. Bodi prisrčno pozdravljena od mene, Tvoje matere, od Tvojih bratrov in sester, od vseh sorodnikov, znancev in sosedov. Enako Tvojemu možu, Francetu. Enako Tvojim hčerkam. Pozdrave od nas vseh nepozabljeni. Pridi domov pred mojo smrtjo, da me še enkrat obiščeš. Ljubi moji otroci, ne veste, kako Vas vse ljubim. Pa Vam ne morem nič pomagati, ker sama nimam. "Tvoja mati." * v v Kot, 4. nov. 1945. "Ljuba moja sestra in cela • družina! "Prej ko Vam kaj nadalje pišem, Vas iz srca lepo pozdravim. Sporočam Vam, da smo prejeli po štirih letih Vaše tako težko pričakovano pismo. Solze so se nam utrnile v očeh, ko smo še enkrat videli Tvojo pisavo od zunaj. Od znotraj je bilo pa še bolj žalostno, ko ste bili tako nesrečni. "Ljuba Ivana in vsi. Jaz sem Vam pisal preje, ko pa sem prejel Vaše drago nam pisemce in res sem Vas tudi poprosil, ko še nisem vedel za Vašo nesrečo. "Pri nas smo pa drugače nesrečni. Nam so pa Lahi naredili ogromno škode, potem, kar je še prvim ostalo, so pa še Švabi pokradli. Tako, da smo skoraj ob vse prišli. Za dobiti pa tudi še ni, ker so vse tovarne razdejali, Lahi in Švabi. Ne vem, če boste dobili ono pismo, ko sem ga pisal že prej. V njem sem opisal moje in naše življenje v sedanji vojni. Kaj smo vse prestali. Pišeš, da ste brali v listu. Ali nemogoče si je šs tako predstavljati kakor pa ako človek take stvari dejansko doživi. "Najprvo so iz Ribnice Lahi 1 kanoni začeli streljati, en ve-ier, ko smo bili vsi ljudje doma. Takrat je Potočenovo hišo najprvo razbilo. Potem so pa dan za dnem vedno streljali. Mi, smo se pa pod gorami stiskali, da smo si za enkrat še ohranili glave. Potem, ko jim ni bilo še a kanoni dovolj, so ))a še z avi-] jpni razbijali skozi tri dni. Po-i tem si pa mislite, kako je mo-' glo biti. Po vsem tistim, ko se je malo pomirilo, ko je človek mislil, da smo prestali, so nas pa I še doma Lahi pobrali in odvedli v Lahova taborišča. Tam pa komaj toliko, da nismo šli val skupaj v prezgodnji drugi svet, kamor jih je šlo toliko od samega gladu. Tisti, kateri smo doma bolj slabo živeli, tisti smo lažje prenašali lakoto in vse težave. Iz vasi nas je bilo 30 v taboriščih. Dva sta umrla: Pezi-nov France pa Lovrinov Anton. Tri so pa Lahi ubili. Iz Laza Groša, Možinčeteve-ga Jožeta, če se jih še kaj spominjaš. "Ljubi domači, veliko smo prestali z eno besedo povedano. Vse, kar je najslabšega in najhujšega na svetu. Samo še umrli nismo. Tako sem Vam malo popisal, malo so pa mama. Tako, da boste vedeli, kaj smo vse pretrpeli v tej vojni. Ob prvi vojni se ni pri nas nič vedelo za strahote pred sovražnikom, kot sedaj. Ljubi domači, ko bi bilo mogoče, bi se jaz podal na dolgo pot, samo da bi Te še enkrat videl, ljuba sestra, pa Tvojega Franceta in hčerke Vaše. Ali kaj pomaga, ko' smo tako daleč na razen. Ne vem, ali si se pomo-tila, ko si zapisala datum, ali je res na pošti ležalo toliko časa Tvoje pismo, ko pišeš, da si pisala pismo 3. januarja 1945. Na pošto je bilo pa oddano 4. julija, 1945. "H koncu Vas vse prav lepo pozdravim in Vam želim ljubo zdravje, Tvoj hvaležni brat, "Jože". POZOR, ČLANI DRUŠTVA SRCA JEZUSOVEGA (Samostojno) V nedeljo, 24. februarja ob pol dveh popoldne se vrši izredna seja našega društva in sicer v dvorani št. 1 v nov^m poslopju Slovenskega narodne* ga doma na St. Clair Ave. Vsak član, če je le imel pravilen naslov pri tajniku, je ta teden prejel pismeno opozorilo za to sejo. Naj vam povem, da so s temi pismi združeni veliki stroški za poštnino, zato pa upam in pričakujem, da jih ne boste samo pogledali od strani, ampak tudi prebrali in se potem v nedeljo gotovo udeležite te izredne seje. Potrudite se še sedaj, saj vas kmalu ne bom več nadlegoval za na seje, torej udeležite se vsaj sedaj, ker je ta seja res izredne važnosti. Kar bo članstvo, zbrano na tej seji, sklenilo, to bo veljalo za vse člane in članice enako. Pridite na sejo in boste na svoja lastna ušesa slišali vse sklepe. da ne bo treba potem odbornikom vsakemu posebej razlagati, kaj in kako se je ukrenilo. Če bi kateri ne prejel pismenega vabila, naj mu velja ta opomin. Skrbite tudi, da bo imel vsak plačan svoj asesment. Poglejte na svoje plačilne knjižice, če ste že plačali 50 centov za pogrebne stroške. Kdor ne bo imel poravnanih svojih obveznosti do društva, naj tudi ne pričakuje, da bo on kaj dobil od društva. Z bratskim pozdravom. Frank A. Turek, tajnik. ŠKRAT ^feb m (once P«vsk( 5V( Za smeh in kratek čas Zbral prijatelj humorja ^ Mazil jeni newburski valeč ga je kunde, da kih. Svoje "duševne pro' raztrese od časa do časa klarski fašistični cunj: va kolona je pravcata idultte v Biali le; 'i 2 1 'v aa klarski fašistični cunji. "filozo'" p« : ska meneštra" in celo za jeBaV-1 ve newburške backe, neP Ijiva. Pa si oglejmo kajj^^ ^ vse Tale nese nedolžni papir po skebstvu: "Štrajk Š3 vedno drži sto ljudi brez dela in zaslužka ni se zdi, če bi voditelji med štrajkom ne dobivali bre plače, kot jo tudi sp delavstvo ne dobi, bi bil vse 'ospe' bo, jje-fzaj 1 lošn« pO' bolj pripravljeni delati ^ I šten sporazum. Je pač tako. lavec dobi brco od cev, kateri ga skušajo p"P ti doli na najnižjo stopW^^^ plačo, ki ga morejo, od strani ga pa brcnejo vo ' unij, kateri se toliko splošnega delavca, kot na ski sneg." Hm, kaj pravite na to, kar ji ? Lepa unijska zavest, Nato nadaljuje. . 0, "Dokler pa je štrajk, ko bi se katoliški delavci n liko bolj posluževali zlat® ke in bi prišli k maši tudi med tednom in bi SI HE »k; 'Hia lovat ;gi] "»{K •Več tafli N poročili svojo zadevo tudi Ali bi ne bilo to lepo ? | koristno bi bilo. Bog di misli in mnenja ljudi- ^|j ] bi bila ta pogajanja vse uspešna in sadonosna. Torej stavkarji, kar v ce pa se' bodo omehčali kap^^ linijskim voditeljem daj ® brco v zadnji del telesa. j, O nj' Pa tudi nad Mr. igt''! spravil dični mazač. AKTIVNOSTI COMMUNITY WELFARE KLUBA Cleveland, O. — Članice Community Welfare kluba so na svoji zadnji seji sklenile prispevati en zaboj mleka in en zaboj kave za slovenske begunce, za Ameriški rdeči križ $10; za v pomoč sirotam, otrokom v Jugoslaviji v jestvinah v vrednosti $15. Community Welfare klub je organizacija slovenskih žena in deklet, ki je vedno aktivna v dobrodelnosti v naselbini skozi ladnjih 25 let. Članice tega kluba bodo praznovale srebrni jubilej na Materinski dan, dne 12. maja letos z banketom v Slovenskem' narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Johnny Pe-con's orkester. Več o programu sporočimo pozneje. Johanna Mervar. pravi to-le; t se "Urednik glasila KSKJ ^ poslovil. Pravi, da je ko j. Vsi mu privoščimo P° Le to obžalujemo, da leti ni tega storil, ker to g]y Jednoti v korist, kakor W vencem v Jugoslaviji. . Kar pa se tiče odpupča®^^^ nima on nič za odpustiti, f\ mi njemu. Gleda naj, dar na z Bogom. S svojo mor' oporo, katero je dajal so ,vra: zin''' ku krščanstva — komuni Jugoslaviji — je delal pr gu, "Nikdo ne more i spodarjema služiti," stus. ves' No, Mr. Zupan ima Čis in ne bo mu treba dajat' ^ pred Bogom. Ce s® P | vora prea oogoiu. čajno znajde v belce^u ^ "''eeif. kraljestvu, mu pa itak dolgčas, ker bo družbo štenjakov, katerih Father Oman. CAPITOL FURNITURE CO; 6922 Si. Clair Ave. Heavy Felt Base U"*" 9x12 podloge za pr®P' 2.95 3.95 9x12 linolejske preprof^^jj" Rollaway postelje z modroci 15.75 kadar potrebuj ZAVAROVALNII^^^to I proti ognju, viharju, jP | mobile, šipe itd., se 1® ^ zanesljivo obrnete L. Petric^isi'i 19001 Kildecr Ave oglašajte v •ENAKOPRAVNOSTI" Oglašajte v a Enakoppavfl^ j**! IPtO vkednikova pošta ^'"cert Mladinskega zbora SNPJ O- — Ni potreba J.. ker že društva go-®' ^ Je naša članska dolž- eziti se koncerta, ki ga nJadina SNPJ, dne 24. fja točno ob 4. uri poka '• ^ Vodstvom Franka soproge. njam pevovodjo, ker nas ne hr kateri bi ij, f® slišali peti in vse-odobravali nje-ul, bolj smo se- mladino, izbral pesmi, v. v ponos zboru in M %i Fospjvi i SO solospevi, I ho K " posebna nova toč-šest mladih fan-\ g]« eno pesem. SKpj^ ^ "mladinski kon- "^Prosilf H ikega ® dvospev od Mla-a,ora S. I). '*^nie Rd. na so- ■ ii %-% članice SNPJ in k? P%tel t** P'f'Gditve. I)aj. 'eiiske « mladini, do ""ijg Napolnite av-Doma na St. Clair # P, popoldne ob 4. "je! nedeljo na ^ vršila pro-Prizidku. Na svi- ^'topnj, ° konp. samo 60c. ti mati, temelj Slovenije, ponosni smo nate. Vidimo razburkane valove, ko se zaletavajo v Tebe ir Ti stojiš močna, da Te naj-hrj.ji udarec ne premakne od Lvojega cilja. Prišel bo čas, ko se bodo valovi umirili in razlili se bodo sončni žarki nad tvojo glavo. Takrat boš zaklicala: Ljubo moje dete, pojdi sem, tukaj imaš mleko namesto vode, da bo tvoje telo zrastlo v krepkega fanta in ponosno dekle, v ponos celi Sloveniji. ■Dragi sotrudniki. Iz tega razloga smo se namenili prirediti letos predpustno maškeradno veselico in zabavo. Odbor je že preskrbel lepe dobitke za maske, lepe, pomenljive in grde itd. Kuharice vam bodo pa postregle z dobrimi jedili in toča j i pa zopet po svoje. Saj veste, kaj se pričakuje od njih. Od godca pa pričakujemo poskočnice. Tem potom apeliram na vas vse, da nas posetite. Ako bo mogoče narediti nekaj dolarjev preostanka, da pomagamo revežem v starem kraju, kjer je potrebno. Torej vam še enkrat kličem; Na svidenje v soboto 23. februarja ob 7. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vstopnina je prosta. S pozdravom, Geo. Nagode, predsednik. Tem je treba pomagati in to j nik tistega veseličnega odbora, čimpreje mogoče. i Njegova služba je, da določi de- Ker pa Rdeči križ pomaga j la vsakemu, kamor misli da kdo najbolj potrebnim med potreb- j najbolje spada. Tako mislim, da nimi, sta se tukaj v Euclidujse tudi ti ne boš izognil. združili dve društvi, da skupno | Naš predsednik G. Nagode priredimo veliko veselico, od katere je ves čisti preostanek na- tudi ni kar tako za v en dan. On je obljubil, da pripelje kar men jen za Rdeči križ Jugosla-1 cel bataljon, seveda s pomočjo vije. Ti društvi sta. Euclid, št. j maršala Louis Starmana. Zato 29 SDZ in Cvetoči Noble, št. 450 j ti pa svetujem, da si zavihaš ro-SNPJ. I kave, prav gori do ramen. Veselica se bo vršila v sobo- j Povem ti tudi tole, da nikar to 9. marca v Slovenskem druš- ne pozabi na tvoje prijatelje, tvenem domu na Recher Ave., v Saj vem, da jih imaš veliko. Saj Euclidu. Za ples bo igral dobro | to je zanje predpustna veselica poznani Polkateers orkester, ka- vtem letu. Zatorej te še en- K. Stokel. %U 2^ ]G večinoma '''ji na Ljubljana ^in T ./im zakaj? Vsak L^'^Jbu . ko pristo- pi in' f ®®znanjen z dol-jti fc , Pa: (^J^icami, v glav-p» )^^=tovati svojega ^ijetn sebe. Da Uskf tudi to dasecen^ ■ Se, ki' drugega in člajj- lahko zapi-članice vedno "^njl.^^^nemi, redu. ikc riii; tr»i' f )f tuli' VO-,fd» bolj '¥ listi teri igra na clevelandski radio postaji WGAR vsako jutro od 9. do 9:15. Apeliram na člane in celo občinstvo, da sežete po vstopnicah, katere se dobijo pri članih obeh društev. Cena je samo 50 centov. Ne odrecite, če vam kdo vstopnico ponudi v nakup. Ne izgovarjajte se: sem že dosti dal, pa svojim bom pomagal itd. Pomnite, da niso vsi tako srečni, da bi imeli svojce v Ameriki in tudi onim je treba pomagati. Zato vas pa vse prav vljudno vabim, da' nas posetite v soboto zvečer. Zabave bo za vse dovolj. Kar se pa tiče postrežbe, je pa veselični odbor prav pridno na delu, da vam postreže z vsemi zemeljskimi dobrotami. Na svidenje v soboto 9. marca zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Mary Dodič. «f\ f I it^, bil« 510- •al"" nu'' 1^ p- ves' gN' v >i red ka- toji ^ ° izpričuje, da % "ločni podlagi. vzljubi ta nagovorih Priredba v korist Rdečega križa Jugoslavije Euclid, O. — Vojna je minila, toda posledice iste bo ljudstvo še dolgo občutilo. Na stotine pisem prihaja iz stare domovine, katerih vsebina je skoraj enaka; Smo goli in bosi, nimamo kaj obleči,, ne obuti in nimamo iti kam spat. Zopet tega in onega manjka pri naši in drugih hišah. Ko človek čita ta pisma, nehote tečejo solze iz oči. Globoko sočutje obide človeka } Dolores in Frieda Vidic zbor, Pred skoro štirimi leti smo naznanili nove ure za ob ponedeljkih. To je bila nujnostna odredba. Mi smo .prepričani, da so se razmere spremenile in da sedaj ni več potrebno imeti trgovino odprto ob večerih v ponedeljek. Torej, pričenši s prihodnjim ponedeljkom, 25. februarja, bo The May Company odprta vsaki dan od 10. zjutraj do 5.30 popoldne, vključivši ob ponedeljkih. THE MAY CO. OHIJSKA NAJVEČJA TRGOVINA H STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 21. februarji TEREZA ETIEIVNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) "Niti besedice o vsej zadevi ne verjamem," je dejal Rothlisber-ger. "Skratka nič!" je zakrehal Joggi. "Ali bi lahko gospodi Gottfried kaj takega storil ? No-! beno prase ne bi tega verjelo!" Toda pred Rothlisbergerje-vim mračnim pogledom so sej ponovili dogodki onega šestnaj- j stega septembra; groza ga je oblila. "In kljub tem'u ne verjamem"' je zamrmral. "Pomota | je." Ko je Leonida povedala Te-rezi, kaj se godi na pokopališču, je Tereza stekla v svojo sobo. "Gottfried, Gottfried!" je kri-' čala. "Kaj si mi storil! Kaj si i mi storil! Oj, zakaj sem te lju-} bila! O j, zakaj sem se rodila!" Leonida ji je sledila tik za petami. Tereza ji je strgala otroka iz rok. "Daj mi ga! Sinko, sinko, ah! Da bi te ne rodila!" Posula je otrokovo glavico s poljubi in solzami. Prižela ga je k sebi, da je začel vreščati. "Ah! Če bi jaz in ti, ti in jaz, midva oba zdaj umrla? Saj vendar ne morem dopustiti, da živiš dalje? Oj, ko bi le imela moč! Moč! Leonida, pomagaj mi! Vzemi ga, preden se kaj zgodi — vzemi ga!" Leonida je vzela vreščečega otroka in ga nežno stisnila na prsa. "Terezika!" je rekla s prose-čim glasom. "Pusti ga meni! Skrbela bom zanj, o Jezus! Vsa vrata so odprta! Zdolaj naju lahko slišijo!" "Saj je vseeno! Ntj me le slišijo! Naj me le slišijo!" Dan kasneje je prišla novica v časopise. Česopisje se je zadovoljilo s tem, da je objavilo le suhoparna dejstva, kakor so mu jih sporočile policijske oblasti. "Notranje organe trupla," so poročali časopisi, "so preiskali kantonalni sodni zdravniki v Bemu in ugotovili so zadostno količino arzenika, ki jih je prepričala, da je umrl upokojeni vladni svetnik Muller za posledicami zastrupljenja. Preiskava se nadaljuje." PISMA IZ STAREGA KRAJA 'Samo, da smo živi ostali Novice iz Št. Petra pri Novem mestu Dr. Naef je v svojem prvem strahu skušal prikriU novico Zofiji. Bral jo je v "Bundu". Ni pa mogel dolgo sam prenašati te strahote in kmalu je stekel z njo k Zofiji. "Potrlo jo bo," je pomislil, "toda zvedela bo prej ali slej." Tako ji je dal časopis in brala je: "Zastrupitev v Gamu. Tiha dolina Arne v Oberlandu je postala pozorišče zločina, ki je naj-brže skoraj edinstven v zgodovini naše dežele--" Zofija je brala — brada — brala — v obraz je prebledela in se onesvestila. Več dni je minulo, preden si je opomogla po duševnem pretresljaju. Feliks ni hodil v svoj urad. Niti svojim sosedom se ni upal pokazati. Tereza ni prestopila več hišnega praga, odkar je brala časopis. Mračno je posedala naokoli in čakala — čakala. Čakala je kakega dogodka, nečesa odločilnega. Vso noč je prebdela, ne da bi govorila. Gottfried Amadeus je spal, Leonida je dremala na stolu. V vojnem času so v obleganih mestih nemara ženske tako posedale, medtem ko so v največji bližini grmeli topovi in so se možje borili na bojnem polju. Ure in ure je strmela Tereza v spečega otroka. Da, zdaj je bila priložnost. Prinesla bi dolg nož iz kuhinje; najprej Gottfrieda Amadeja, nato sebe! Kaj pa naj velja še na tem svetu! Prekletstvo njenega življenja je težilo glavo otroka. Otroci bodo kazali za njim s prstom! "Tam gre! Njegova mati je bila morilka, njegov ded je bil morilec!" Izobčenec bo kakor njegova mati. Otrok se je v spanju smehljal in globoko, slastno je dihal. "Usmiljeni bog!" je šepetala Tereza in si grizla členke na prstih. "Lezi v posteljo," ji je rekla Leonida, ki se je vzdramila iz spanja. "Jaz bom pazila nanj." "Zbudi se! Zbudi se!" je zaklicala Tereza v rezki grozi. "Ne vzdržim dlje! Zbudi se!" (Dalje prihodnjič) r.............. X. Anton Bojane, 6223 Glass Ave., je prejel pismo od sestre Marije Bojane, št. Peter, št. 9, pri Novem mestu, v katerem sporoča, da je bil brat ubit od Nemcev, kp je šel v goro. Novo Jugoslavijo pa se gradi podnevi in ponoči, kot pravi sestra in vse se bo izravnalo, samo ubitih ne bo nikdar več nazaj. Pismo je sledeče vsebine. Št. Peter pri Novem mestu 4. novembra 1945. "Dragi brat in svakinja! "S solznimi očmi sem prejela Tvoje pismo z dne 20. oktobra 1945, ki si ga naslovil na brata Jožeta, katerega pa, dragi Tone ni več med živimi. Ubili so ga Nemci 25. oktobra 1943 leta, pod Starim gradom, ko je šel v goro. Našli smo ga čez tri dni v hosti mrtvega. Odkar ni brata, je za mene slabo doma. Zato sem naročila na pošti, naj prvo pismo od Tebe izročijo meni v roke, ker drugače bi jaz nič ne zvedela od Tebe. "Kar roke so se mi tresle, ko sem brala Tvoje vrstice, od veselja, da si še živ Ti in Tvoji, moj edini brat. Pri nas je bilo res grozno v tej vojski, dobro da je še kateri živ ostal. Na našem pokopališču jih je okoli 200 pokopanih, kar po 16 skupaj, brez vsake krste. To so vse mogoče žrtve vojne. Največ so jih pobili Italijani in Nemci s pomočjo domačih izdajalcev. "Koliko je pri nas uničenih vasi, domov, ali najhujše so pa žrtve, ki jih ne bo več nazaj; vse se bo popravilo, ali dragih pa ne bo. Koliko je žena brez mož, mater brez sinov in največ pa otrok brez staršev in domov. Zelo smo vsi siromašni. Obleke se ne da kupiti, ker so v petih letih vse izropali Italijani in potem pa še Nemci. Za živež je malo bolje, saj za nas skrbijo dragi Amerikanci, pa tudi Rdeči križ pošilja obleko za najbolj uboge, med katere najbolj revne pravično razdeli naša oblast. Vsi smo veseli svobode. "Res je težko, ali sčasoma bo še vse urejeno, saj se dela noč in dan za našo novo Jugoslavi-|jo. Jaz sem, kar je vojska, do-;ma. Nič več ne služim in tudi, I kar sem zaslužila, mi je vse pro-! padlo. Zato bi Ti bila hvaležna, če bi mi kaj pomagal. Delati ne morem več tako, ker sem že priletna. Okradena sem bila. Italijani in Nemci so mi vso zimsko obleko pokradli. Na nakaznice pa dobijo samo velike družine. "Gojtlipov Tone je tudi mrtev in Teropšič Jurij in žena in še več mladih iz Št. Petra. Naše ženske so tri doma. Micka, ta-mlada in dve hčeri; ena je v Ljubljani v službi; ena je pa pobegnila nekam na Koroško. Tukaj ljudje zelo cenijo in so hvaležni Amerikancem, saj bodo s svojo pomočjo rešili na tisoče ljudi lakote in vsega hudega pa nas je rešila naša hrabra Osvobodilna vojska. "Tukaj bodo sedaj volitve in tudi ženske volimo. Tudi jaz bom glasovala kot vsi zavedni Slovenci in Slovenke za maršala Tita, ker samo zavedni Slovenci in Jugoslovani smo največ žrtvovali, zato pa tudi cenimo zlato svobodo. Pa je med nami tudi še nekaj slabega — slabih ljudi namreč. Pa se bo že obračunalo z njimi, saj so dosti gorja naredili. Upam, da boš dobil to pismo srečno v roke. Pa mi spet piši. Saj spim vedno do- Mrs. Angela Vrabec, 36108 Grovewood Ave., Cleveland, O., je prejela pismo od svoje sestre Ivanke Grbec iz Koprive na Primorskem, v katerem opisuje težek položaj in trpljenje med vojno. Končno so vsi preživeli težke čase in so še živi in zdravi sedaj. Pismo priobčamo tukaj. "Preljuba sestra in ostali! "Danes, ko te vrstice pišem, smo vsi pri dobrem zdravju. Prejela sem po dolgem in težkem času Tvoje dragoceno pismo. Najlepša hvala zanj. Zelo nas je razveselilo, ko nam pišete, da ste vsi živi in zdravi. Enako tudi mi smo še vsi živi in zdravi, dasiravno je čudno, ko so bombe švigale okoli nas. "Omenim Ti, da v začetku vojne mi je hčerka Milka obolela na pljučih. Se je prehladila na kolesu (biciklu). Imeli smo jo 20 mesecev v sanatoriju blizu Udine. To je bilo kaj hudo za nas, da Ti ne morem popisati naših britkosti. Sedaj je lepo ozdravela, pri vsem tem, ko smo bili tako prizadeti kot sploh vsa mladina, fantje in dekleta. Dostikrat smo morali bežati iz vasi, ker se je bližal sovražnik, ki je vse pobiral in pobijal, tako da se ni našlo prostora, kjer bi bil kdo varen. Uboga mladina je bila po cele dneve brez jedi. Da, take vojne kot ta, še ni bilo. "Trikrat je bila vojna v naši vasi in potem smo morali bežati. Zgodaj zjutraj, vsak, kar je mogel, je nesel. Jaz nisem mogla nič, ker sem malo prej prišla iz bolnišnice iz Trsta. Torej v begunstvo smo šli na 10. sep- tembra in domov smo prišli 18. marca. Zadnje mesece smo bili pri sestri Mariji v Koprivi, da smo tako imeli bliže doma, da smo šli katerikrat domov. Ali bilo je nevarno in življenje bi lahko dali za to. "Kar se tiče obleke in sploh vse, kar smo imeli, smo vse zakopali zaradi ognja. Toda kljub temu je vse šlo. Pa naj bo vse pozabljeno, samo da smo živi ostali. "Sin Janko je bil v Nemčiji dve leti in končno je prišel srečno domov. Bil je blizu Dunaja. Ker je prišel nekaj dni poprej domov, ko se je končala vojna, je bilo tukaj mnogo četnikov. Takoj je moral v našo vojsko v partizane, da gi niso vzeli sovražniki. Sedaj je notri in še tudi bo. "Draga sestra, prosim Te, če si tako dobra v tem oziru, da mi pošlješ, če imaš kaj obleke, ker sem jako prizadeta. Saj vidiš, koliko smo morali pretrpeti v tej vojni. : #01* "Sestra Rozi iž nam je pisala jako vico, da so ji ustaši sina, Stankota in sta umrla mučeniškesn"^^'^ sta oba oficirja. Francih'■ lica sta obe v mestu i" starši so pa sami Od sestre Marije, ta Op Pepeta, so tudi ubili na r Osem dni so ga tem je umrl v velikih Star je bil 18 let. Vlad^" šel domov iz Nemčije- "Od Marije moža kakor Ti je znano, je stu prodajalno in hisO' ,Je kot# te®". di zaprt v Dachau, gova žena in sin, ki s umrla, tako da je mov, popolnoma so mu vse uničili- O je Henrik tudi prišel ^ Štiri sinove ima pa ko vidiš, kako smo zadeti "V Koprivi jih je tako je tudi drugod končam to moje vse srčno pozdravi®® družino. Tvoja sestrSi ieS iioti' bili*® 2» )« 4 2i)c stt lini Sar dal spt ma. Podnevi grem pa pomagat delat drugim. Bom pa še drugič kaj več pisala. Lepo pozdravljam, dragi brat. Tebe, Tvojo ženo in otroke "Marija Bojane". Two of the hundreds of thousands of Yugoslav children, many of them orphaned, most of them homeless, who now face death or chronic illness from starvation. Reports from the Yugoslav Red Cross reveal that unless food from the outside reaches Yugoslavia within the next immediate period, a whole generation of innocent children may be lost to that country. The American Committee for Yugoslav Relief is appealing nationally for food to help restore the health of Yugoslavia's children. Contributions to the Baby Foods Campaign will be accepted at 703 Public Square Building, headquarters of the Cleveland Chapter of the Committee. ZADOVOLJNI ODJEMALCI PRAVIJO— ''Veseli smo, da smo čakali za PLINSKO gorkoto- in pravilno opremo" "Ko vstanemo v mrzlem, vlažnem jutru, je prijetno čutiti tisto udobno gorkoto po vsej hiši. In vse je tako brez truda, tako snažno—brez sitnosti." Da, kompletno avtomatična plinska gorkota je resnično vredna čakanja. In izplača se vzeti si čas, da ste sigurni varnosti in pravilnega delovanja grelne opreme, ki jo kupite. Ker, dočim je zadostna kapaciteta važna, bi vi morali zahtevati, da vaša oprema vključuje vse povprečne potrebščine za avtomatično plinsko gretje. Te so: 1. Avtomatični varnostni vžigalnik. 2. Avtomatični plinski ključ. 3. Regulator za plinski pritisk. 4. Odobreno pogrinjalo za cev za izhajajoč plin. 5. Sobni termostat. 6. Omejitveno kontrolo, če je grelna oprema "boil- er" m 7. Pečat odobritve po American Gas Association Laboratory pritrjen k grelni opremi. Ta pečat se ne dobi, ako niso zgoraj omenjeni predmeti vključeni. Vprašajte plinsko družbo! Naš oddelek za hišno gretje je pripravljen odgovoriti na vaša vprašanja o odobreni grelni opremi. THE east OHIO GAS COMPANY i INCOME TAX Kakor vsako leto, tako tudi letos izpolnjuj®^, COME TAX POLE, ki morajo biti izpolnjene P°1 kemu posamezniku, ki je zaslužil $500 ali v^* Vsaka oseba, ki ima rentirana posestva koli trgovino, mora izpolniti Form 1040. _ m Biti če v vašo lastno korist, ako vaše pol® pri izkušeni osebi, ki se razume na vse zadev®' se INCOME TAX dohodkov in stroškov, na posestva in trgovine. Mr. Marian Mib®*', kot Public Accountant bavi z takimi zadevaJO'^^ kot 20 let, v veliko zadovoljstvo vseh, ki se P®® jo njegovega urada. Postave za posestnike in trgovce se vsako njajo, torej, oseba, ki izpolnjuje vaše pole- ^^i)i zanesljiva in izurjena v takemu poslovanju« Jvjj loi le okt Soi do; Ijei ki 50 I 0 Itoi dol"® biti v korist posamezniku ali morebitnem" Urad Mihaljevich Bros. Co. je odprt vsaki ® zjutraj do 7. ure zvečer. Torej, za vsa vpr® ča se Income Tax zadev, se obrnite takoj na no in zanesljivo tvrdko Mihaljevich Bros. C® 6424 ST. CLAIR AVE. Pripomba: Iz stare domovine prihajajo j dan, ki povedo, da paketi tamkaj prihajaj^ .jgi in tisoče vsaki teden. Paketi, ki jih tvrdka ^ _,.i Bros. pošilja, so vedno prejeti po naslovnik^*' vich Bros. imajo vse potrebne tiskovine za " nje na pakete, da so isti prosti carine v BLAG spomin druge obletnice prerane smrti našega 1)* soproga in predragega očeta ^ VALENTIN POJ^ ki je za vedno zatisnil svoje mile oc> 21. februarja 1944 Dve leti je že minilo, odkar si nas Ti zapustil, nam vsem težko je pri srcu, —<88 ker ta izguba je velika. Dragi soprog in prelj ubij eni ož#' prezgodaj odšel si od nas; zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo je ves čas do zadnjega dre? Žalujoči ostali: ANNA, soproga; ^ ELEANORE in LILLIA*" Cleveland, Ohio, dne 21. februarja 1946 H