Posamezna Številka 40 vinarjev.
Stev. 145.
• SLOVENEC« velja
po pošti u vi a strani Ju g o«
slavij« ia v Ljubljani: u aelo leto naprej •• K M-— ■a pol leta ,, .. m 6«trt let« „ .. 21--ii vh mesec „ .. „ V—
Safaoaamitvo oeloletoo KSS-—
sa Sobotna Izdaja: aa
2a oelo lato.....E IV-
ulaoiamatro... , . 20 —
v mm, v mi dne 27. joniio ran
Letom
i«« m Inaeratli MM Eaoatolpaa potitvrata <M auft široki la 3 ra viioka lil ^
prostor) 8« oikrat . . . p* * ™ oratal naglasi . !>• K IU Pri aaročUs Mi Ul afcfcf
popu*. Sijmaajši oglaa 8 •/•■■
aH Poslano: mmm
£aoatolpaa potitmte K
hkiji vsak iu IiiihH m* nediljik it iu p« pruaUnu ■b B. ari ititrai.
MT. OrodnUtvo 1« v Kopitar]«* tllol Itav. 6/10. Bakapial aa ia vračalo; aafraaMraaa pisma a« a« •prijemajo. Urada. talaL iir. BO, spran. itv. 328.		P	olfiflčen list za slovenski narod	■	Oprava ]o v Kopitarjevi «1.8. — Bičan poštno kraa. ljnbljanski it. 880 ia naročnina la It 349 n oglaaa, avatr. la češke 24.797, ogr. 28.811, bom.*haro, 7B6S.
ma vsako zavest svojega položaja. Mesto odpora je bilo navdušenje, ponos in veselje. Strašna in trda je kazen, ki je zadela nemško ljudstvo za njegovo nezavednost.
Potopljene ladje pomenjajo, da se je pričelo uničevanje političnih instrumentov predvojnega mednarodnega življenja. Ta prikazen pomorskega militarizma ne more in sme priti v novo dobo. Zato lahko rečemo, da se to brodovje ni potopilo Nemčiji, temveč onim svetovnim silam, ki hočejo še nadalje vladati s takim orodjem zemljo.
H. Friškovec:
Veliki svetovni požar je uničil stara naziranja ter ustvaril novo dobo z novimi neomejenimi možnostmi; toda nastale so tudi nove zahteve do posameznika in do skupne celote. Brzi prehod je bil za marsikoga težak in usodepoln. Brezštevilne množice so žrtvovale življenje v borbi za osvoboditev svojega naroda. Stotisoči so si nakopali kal bolezni ali so vsled telesnih poškodb izgubili precejšen del sposobnosti, skrbeti za svoj obstanek. Skrbeti zanje ter jim nadomestiti to, kar so izgubili na materialnih možnostih, jc častna in hvaležna obv.eznost države, ki se ji ne more in tudi noče odtegniti. Kdor pa ima še dovolj krepke volje in veselja do dela in noče podleči v borbi za obstanek, ta se mora prilagoditi razmeram ter začeti boj z modernimi sredstvi.
Pravzaprav danes skoro nimamo , več-pohabljencev! Krasna priboritev, višek zdravniške in ortopedične vede so oni umotvori, ki nadomeščajo roko in nogo, da je zopet sposobna za delo. Naloga socialnega skrbstva je, da preskrbi vsem tem tisočem proteze na državne stroške in jih tudi še pozneje po potrebi preskrbuje z njimi. Vendar pa naj pohabljenec in invalid ne postane brezdelni užitkar skromne milostne pokojnine, ne pijanec ali berač, temveč ostane naj porabljiv delavec. Skoraj vsak invalid si lahko pribori možnost, da skrbi sam za svoj obstanek in ni nam skoro več potreba, da govorimo o resničnem pohabljenstvu. Prehranjevalni prispevki niso nikdar tako visoki, da bi bilo mogoče tudi na najbolj skromen način od njih živeti. Med onimi, ki so postali pohabljenci vsled v vojni za-dobljenih ran in ki ne morejo več prosto rabiti svojih udov, se zamorejo priučiti dela le oni, ki imajo sami za delo resnično veselje in trdno voljo. Nihče naj torej nc izgubi poguma in naj ne obupa nad bo-
dočnostjo; naj se le resno potrudi, da popolnoma zadosti zdravnikovim predpisom in da z vnemo in vztrajnostjo izvršuje potrebne vaje.
Celo invalidi, ki so brez enega ali več udov, zamorejo s pripravnimi umetnimi udi, ki jih dobe v invalidni šoli če-sto, da skoraj vedno, izvrševati svoj stari poklic; seveda se morajo sami zadostno potruditi, da na pravi način izrabljajo, kar jim je še ostalo in se uč6 uporabljati umetne ude. Kdor pa ne more več izvrševati svojega prejšnjega poklica, pa gotovo v kakem drugem poklicu nekaj doseže. Ne sme se pa ustrašiti truda in se mora z energijo in pridnostjo uživeti v nov posel.
Kdor potrebuje strokovnih nasvetov v izbiri svojega poklica, jih gotovo najde, v invalidnici in tam bo tudi našel priložnost, da se pripravi za svoj novi poklic aK da se zopet uživi v starega. Ostati pošten, storiti vse, kar sedanjost od nas zahteva in k čemur ga njegova nadarjenost usposablja, to se pravi zavarovati si bodočnost. Nihče naj se ne smatra za nepotrebnega uda človeške družbe; s ponosom naj stori vse, da čimpreje, kljub prizadeti izgubi, postane delujoči in pridobivajoči član družine! Ni umestno, da pohabljenca prijatelj ali sorodnik le pomiltj-jc radi nesreče. S prisrčnim sočutjem naj mu pomaga, da zaupa sam vase in naj mu tako krepi zaupanje v boljšo bodočnost. Tako začne invalid misliti na samostojno preživljanje, in to mu bo danes vsled zdravniške vede tudi mogoče.
Izguba ene ali tudi obeh nog. omejuj« gotovo možnost samostojnega preživljanja, nikakor pa je ne more uničjpi. Zmožnost premikanja ostane ohranjena, ročnost pa pri izgubi noge sploh nič ne trpi. Izguba roke ali ene lakti sposobnost preživljanja omejuje, nikakor pa ne po» vzroči popolne nesposobnosti.
Končno je treba še omeniti, da nikar ni pretežko, priučiti se novemu poklica; kajti večina vojnih udeležencev je v starosti, ko so ?e dovzetni za nov posel. Ni potrebno, da te vojne žrtve sprejemajo kot miloščino od nas to, kar so opravičeni od nas zahtevati. Njihova pravica je, da dobe delo in prehrano po svojem talentu in svoji pridnosti, njihovi predizobrazbi ip usposobljenosti.
LDU, Belgrad, 25. junija. V današnji seji sta bili stavljeni dve interpelaciji, in sicer interpelacija poslanca Mihajla Jo-
ProtlreuDlnclJa u Budimpešti.
LDU Dunaj, dne 26, junija. (ČTU). V »Journalu« opisuje očividec torkovo proti-revolucijo v Budimpešti. Ofici elno poročilo madžarske vlade o dogodkih je po-tvorba resnice. Prevrat niso poizkusili samo klerikalni elementi ter zapeljani vojaki, ampak tudi socialno-demokratično delavstvo in vojaki, ki so siti terorja Bele Ktma. Prevrat se je ponesrečil, ker ima vlada doslej v posesti še vse arzenale in razpolaga z male vojsko, ki je kraljevsko plačana in drži s Kunom. Sto mrtvih žrtev je v torek zvečer pokrivalo budimpeštan-ske ceste. Tisoči so bili aretirani in brezštevilni že obsojeni pred revolucijonarnim tribunalom, ki deluje hitro in obsodbe takoj izvršuje. Baje so madžarsko ozemlje, ki so ga izpraznili Rumuni, zasedle čete segedinske vlade, ki razpolaga z 20.000 možmi Ako se ne posreči v najbližjih dneh nov prevrat, stoji Madžarska pred večerom državljanske vojne. Kljub vsem zanikanjem, je položaj vlade svetov obupen.
LDU Danaj, 26. junija. (ČTU). »Zeit« poroča, da je madžarska vlada svetov rabila polnih trideset ur, da se je posvetovala in sporočila tudi inozemstvu, da je v Budimpešti izbruhnila večja protirevoluci-jonarna vstaja. »Extra-Blatt« že pokopuje madžarski sistem svetov in piše, da ne vladajo žalostne in brezupne razmere samo v glavnem mestu, temveč tudi po vsej ostali Mažarski. Lakota je pognala tudi doslej še Omahljive elemente v nasprotni tabor sedanjega režima. Konec komunističnega poizkusa, ki je na Madžarskem doživel politični in gospodarski polom, se bliža z ogromnimi koraki. »Neues Wiener Tagblatt «piše o prokletstvu, ki leži nad nesrečnim glavnim mestom Madžarske, toda danes že vre in se širi med delavstvom ogorčenje, ki močno narašča ter bo kmalu pregnalo krvoločne mogočnjake.
Potopisne ladfe.
Reuter je oznanil te dni svetu, da so Nemci pognali v par urah svoje brodovje v globočine morja. Ta dogodek je po svoji silovitosti in ogromnosti brez primere v zgodovini človeštva. Ladjevje, ki jc zginilo s sveta, je bilo po svoji sili in svojem obsegu skoro strahovita prikazen. Le brodovje angleškega svetovnega imperija se da po ogromnosti z njo primerjati. Nemško ljudstvo je z največjimi žrtvami, z največjo
LISTEK,
Pozabljene besede SFubeznš.
i.
Nekoč se je zgodilo, da je vila, lepa ko cvetlica, srepa kakor kača, ki se pod njo skriva, sklenila, da se bo maščevala nad vsemi ljudmi velike pokrajine.
Kje je bila ta pokrajina?! Ali je bila na planinah, ali ravninah, na bregu reke ali na morskem obrežju?! Ne vem; o tem ne pripoveduje pravljica.
Kakšna pa je bila žalitev, da je vilo tako razsrdila?
Pravljica niti o tem ne govori; morda •o jo pozabili povabiti h krstu kraljeve hčerke, ali bržkone je bilo kaj drugega; ne vem, ampak samo toliko vam povem, da je bila vila zelo razsrjena.
Povpraševala je, kako bi ljudi kaznovala. Ali naj pošlje tisoč ognjenih duhov, Id bi izpremenili pokrajino v morje plamenov, ali naj pozove tisoč malih duhov, da bi zapustili svoje skrivališče v bezgu in cvetlicah, tako da bi žalostno ovenele, ali naj bi vse mlade lepe deklice izpremenila v stare ogabne babe?
Lahko bi bila odprla vrata strašnim sapam, na njen ukaz bi bile gore bruhale po vsi pokrajini potoke žgoče lave, lahko j bi bila ukazala solncu, da bi menjalo svojo pot, tako da bi nastala na zemlji večna |
pridnostjo in štedljivostjo gradilo svoje ladjevje tekom desetletij. Nemška tehnika in nemška znanost sta potrosila neizmerno duha, iznajdljivosti in temeljitosti zgradbi tega brodovja. Ideja velikega narodnega brodovja je prodrla v ljudske mase in prepojila mišljenje in hotenje skoro vseh slojev. Mornarica, ki je danes ni več, je bila znamenje nemškega povzdiga in dokaz veličine nemškega imena. Socialna zakonodaja Nemčije, uprava njenih mest je bila gotovo vzorna in visoko razvita; a ni je bilo stvari v javnem življenju Nemčije, ki bi bila v taki meri vir samozavesti in ponosa, kakor je bilo vojno brodovje, ki so ga Nemci v torek razstrelili. Šele to razpoloženje in čustvovanje nemškega ljudstva nam more obrazložiti, kako je nemški državni zbor sprejemal skoro brez ugovora kar po vrsti najogromnejše državne proračune za mornarico. Na tej mornarici visi mnogoleten trud, visi tihi pot in napor nemškega proletarijata.
Na njej so ležali upi in najdrznejše sanje nemškega kapitalizma, ki je pod zaščito oklopnjač in križark prodiral na daljni vzhod in zapad. Vojno brodovje je bilo kakor zid, ki naj brani in varuje nemoteni razvoj trgovskih odnošajev v tujini. Bilo je grožnja gospodarskim tekmecem in strah podjarmljenih prekmorskih plemen. Brodovje je omogočevalo izrabljanje in izmozgavanje nerazvitih narodov Afrike in Azije ter bilo tako znanik nemškega imperializma na oceanih.
Če pomislimo, da so vsi civilizirani narodi videli v vojnem brodovju sredstvo trgovskega in obrtnega- povzdiga, potem nam potopitev nemške mornarice kliče v zavest najsramotnejse znake predvojne mednarodne politike. Ljudstva vseh držav so nosila skozi desetletja neznosna finančna bremena, se pogrezala v vedno večjo revščino le radi tega, da so oklop-nice in drednoti rasli in ščitili interese male skupine podjetnikov in kapitalistov. Ti so znali proglaševati svoje koristi za koristi naroda in države in so spremenili državni ustroj v orodje svojih zasebnih in družinskih namenov. Posrečilo se jim je, vdiniti si vso fizično in duševno moč ljudstva in jo uporabljati po svojih gospodarskih namenih. Ljudstvo je prišlo v položaj, da je napadalo in ogroževalo brez vsakega očitka vesti in brez zle misli druga, ravnotako dobrohotna in nezavedna ljudstva.
V Nemčiji je bila ta imperialistična politika posebno tragična. Ljudstvo je zgubilo vsled spretnega agitatoričnega delovanja podjetnikov, vsled premišljenega delovanja časopisov in znanstvenikov sčaso-
tema — ali vse to se ji ni zdelo zadosti strašno.
Torej nič tega, temveč vzela je le ljudem — možem in ženam — dve besedici, dve božji besedici: »Ljubim te!«
In ko je to napravila, je zagnala peklenski smeh in izginila.
2.
Izpočetka ljudje še zapazili niso, da jim nekaj manjka. Samo zdajpazdaj se jim je zdelo, da nekaj pogrešajo, ali nič niso vedeli, kaj bi to bilo. Zaljubljenci, ki so si obljubili na večer sestanek v tihi utici, in zakonski, ki so se pogovarjali za spuščenimi zavesami v veseli kamrici, so naglo prekinili svoje ljubkanje ter so sc polni začudenja in pričakovanja gledali. Čutili so, da bi radi nekaj povedali; nekaj, kar so bili vajeni; nekaj, kar so zmeraj, zmeraj ponavljali, bodisi kakor vprašanje ali odgovor, a niso vedeli, kaj bi to bilo. Premišljevali so ,pa se niso mogli domisliti, vznemirjali so se, ali domisliti se niso mogli.
Med tem pa niso ljudje še preveč trpeli vsled izgube dragocenih besed, zakaj imeli so v uteho še mnogo, mnogo drugih ter tudi tisočero ljubkanje. — Ali, oh! To ni trajalo dolgo, pa so padli v globoko žalovanje. Zastonj so se ljubili, zastonj so si dajali najbolj nežna imena, niso jim bili dovolj najbolj sladki poljubi; zastonj so si prisezali, da umrje drug za drugega; zastonj so si dejali »dušica moja« in »sreča moja«, čutil so do naturnem nagibu
potrebo povedati in slišati še nekaj drugega; nekaj, kar je bilo krasnejše, ko vse druge besede ljubezni.
Po žalosti so se pričeli prepiri. Ker ni bila njih sreča, kakor so mislili, popolna, niti niso vedeli, kaj jim manjka, so si dajali trpke očitke, dolžili so drug drugega hladnosti, izdajstva, niso verjeli v nežnost, ki se ni uresničila tako, kakor so si želeli.
In tako je prišlo, da so utice ostale prazne, ker se v njih niso shajali zaljubljenci in zakonski so sedeli drug od drugega.
V	vsi pokrajini je zavladala žalost, zakaj more li radost biti tam, kjer ni ljubezni?
Če bi bila svet opustošila vojska, ali če bi bila ljudi pomorila kuga, bi ne bili bolj žalostni in bolj obupani, kakor po izgubi dveh bescdic ljubezni.
3.
V	ti nesrečni deželi je živel pesnik, ki je bil šc posebno pomilovanja vreden. Pa ne morda, da bi bil obupal, ker ni mogel že onih izgubljenih bcscdic šepetati svoji ljubljenki ali jih slišati iz njenih sladkih ust — zakaj ljubice ni imel, a bil jc liričen pesnik in ni mogel dokončati pesmi, ki jn jc pričel ono usodno uro, ko je vila izgovorila svojo kletev. In pesem se jc imela končati baš z besedama: »Ljubim te!« bilo je naravnost nemogoče izmisliti drugo iz-premeno
Pesnik se je bil na čelo, ga naslonil v dlan ter vprašal samega sebe: »Pa menda se mi ni zmešalo?« Gotovo se je spomnil, da je ob začetku svoje ode dobro vedel oni besedi, ki sta imeli stati pred zadnjim klicajem. V dokaz, da je vedel to nesrečno, pozabljeno zadnjo izpremeno mu je bilo, da je bil že napisan verz, ki se je imel ujemati s to poslednjo izpremeno, da je čakal nanj in ni hotel drugega nego ust, ki potrebujejo, da bi se združUa v poljub, še enih ust
In na ta važen prepotreben stavek je
Eozabil, ni se mogel domisliti, da ga je daj vedel.
Bila je v njem neka tajnost, pa naj že bo, kar hoče, pesnik je o tem neprestano premišljeval. Padel je v globoko melanholijo, zakaj nič ni za pesnika bolj grozno, kakor če ne more dokončati začete pesmi. Bežal je od ljudi, bežal je v gozd, posedal ob žuborečem potočku, kjer so vile in gorski duhovi plesali svoj ples v luninem svitu.
4.
Ko pa je nekoč tako sanjal pod zelenimi drevesi, ga je zagledala zlobna in hudobna vila in sc je v tem trenutku vanj zaljubila. Vile niso pretirano sramežljive in preje nego poljubi metulj rožo, je pritisnila svoje ustnice na njegove in dasi je bil pesnik v duhu tako zaposlen s svojo odo, je bil vseeno ves iz sebe. Radovoljno se je dal vili odpeljati v zlatem vozu, ki sta bila vanj vprežena krilat« konja, y ■jnjn
vanoviča na ministra za notranje posle Pribičeviča o nepravilnem postopanju ko-tarskega načelnika v Leskovcu in interpelacija poslanca Frana Piška na ministra za trgovino o pomanjkanju kož in o visokih cenah.
Poslanec Gjorgjcvič stavi na ministra t& notranje posle vprašanje glede ponovnega razpisa volitev za kotar Bitolj.
Minister Pribičevič odgovarja, da ministrstvo od narodnega predstavništva ni bilo službeno obveščeno, da so bile volitve razveljavljene. Zato ni moglo odrediti novih volitev.
Poslanec Ribarac stavi na ministra za notranje posle Pribičeviča vprašanje o tiskarni, ki jo je okupatorna oblast v Belgradu ob svojem begu prodala nekemu Belgrajčanu.
Ko so bile stavljene 5c nekatero kratke interpelacije, vpraša posl. Zlatič ministra za vojno Hadžiča. kdo da jc ukazal orožnikom, da so ob Trnih demonstracijah na dijaštvo streho.'1 Enako vprašanje stavi tudi poslane Šcgvič, ki vpraša potem še posebej r:; Li arclacijc dijaka Čopiča.
Poslanec Zlatrč meni, da je vojni minister za vse to odgovoren.
Vojni minister protestira proti ostremu tonu ter opozarja, da on ni mogel odrediti, da se izpuste aretirani dijaki iz lapora.
Posl. Zlatič odgovarja, da ni nameraval nikogar žaliti, a se nore opravičevati.
Minister za notranja dela Pribičevič omenja, da vprašanje nc spada na njegov naslov. Kar sc tiče aretacije dijaka Čopiča, je bil ta zaprt žc v Rusiji kot ujetnik, kjer je širil med vojaki defetistično pro-
Eagando. Čopič se je vrnil v našo državo ot boljševiški agitator.
Nato odredi predsednik kratek odmor,
Po odmoru se preide na 1. točko Jnevnega reda: razpravo zakona o narodnih šolah. Minister za prosveto priporoča, da se zakonski načrt sprejme. Izraža hvaležnost učiteljstvu, ki ga je treba podpirati. Njegov govor je bil burno odo-bravan.
Besedo dobi nato poslanec Pavičič, ki govori o učiteljih v novih krajih, kateri so mnogo prispevali k našem ujedi-ojenju.
Poslanec Dragič (radikalec) predo-žuje stanje učiteljstva v Srbiji in zahteva pomoči. Glasoval bode za predlog.
Poslatiec dr. Aleksič (nac.) želi, da Sc raztegne zakon na vso kraljevino in priporoča zakon, ki dvigne učiteljstvo na višino, katero zasluži.
Poslanec Petrovič (rad.) izjavlja, da bo glasoval z? predlog.
Poslanec Mita Klicin izjavlja v imenu Radikalnega kluba, da bo glasoval za predlog. On jc za to, da se raztegne zakon na področje vse kraljevine.
Poslanca Ranič in Petejan izjavljata v imenu svojih klubov, da bosta glasovala za predlog.
Poročevalec predlaga, da se predlog sprejme in veli, da jc to eden redkih slučajev, kjer poročevalec nima ničesar pripomniti.
Nato se preide na glasovanje. Za predlog jc glasovalo 158 poslancev.
Predsednik zaključi sejo in določi Irugo na jutri.
jamo. In v njenih lepili rokah, očaran po njeni lepoti in njenem smehljanju, je pozabil na svoje skrbi, na svojo žalost, in čc sta prenehala za trenutek gledati si v oči, je bilo samo zato, da bi prisluškala krasni godbi, ki so jo proizvajali nevidni umetniki ah da bi gledala ples razkošnih gorskih duhov, ali da bi jedla iz zlatih košaric vonjavo sadje, pila iz zlatih čaš iskreče se vino, ali da bi on, ves očaran in navdušen z njenimi poljubi vzel v roko flavto ter zapel pesem v slavo krasne ljubice, a vila ie bila srečna, da jo tako krasno opeva.
Videti je bilo, da bo nju sreča in veselje večno trajalo. Ali vendar se jc zgodilo, da je vila naglo vstala v najveselej-šem smehu in postala resnobna ter se zamislila. Podprla si jc z roko svojo lepo glavo in zlati lasje so ji padali v kitah do samih bokov.
»0, kraljica!« je zaklical in padel pred njo na kolena, »kaj ti dela skrbi, česa si še želiš v naši radosti in sladkosti? Česa
Cogrešaš, saj si vsemogočna in pa tako rasna?«
Izprva ni odgovorila, ali ker ni nehal prositi, jc vzdihnila: »Oh, da mora človek sam trpeti zaradi nesreče, ki jo je napravil drugim. Ob, jaz sem žalostna, ker mi šc nisi rekel: »Ljubim te!«
Ni ponovil teh besed, ampak od veselja jc vzkliknil, zakaj našel je zopet konec svoji pesmi.
Zastonj je skušala vila zadržati ga v sinji jami. Bežal jc kar jc najbolj mogel, dokončal, napisal, objavil svojo pesem in ljudje so na žalostni zemlji navsezadnje zopet našli božanski, pozabljeni besedi.
Cntulle Mendes — Nenad Vojvodič.
rsoDiucIfo?
LDU Mannheim, 22. junija. (DunKU. Zakasnelo.) Na živilskem trgu so bili radi visokih cen za zelenjavo in sadje nemiri. Špartakovski elementi so jih porabili za to, da so plenili trgovine za živila in drugo blago. Narodna hramba je morala streljati ter ubila enega špartakovca in jih več težko ranila. Tudi jc vsled ročnih granat ranjenih več ljudi, ker sc jc nabrala cela množica okoli plenilcev. Špartakovci so hoteli vdreti v vojašnico prostovoljskega bataljona, pa so jih vojaki z ročnimi granatami odbili. Aretiranih jc 200 oseb.
LDU Berlin, 26. junija. (ČTU). Čete generala Letow-Vorbccka so žc na potu v Hamburg. Noske jc izdal dnevno povelje, v katerem opozarja, da pomenja hamburška vstaja novo stavkarsko gibanje v Nemčiji ter špartakovsko rovarjenjc in odreja, da se mora zatreti vsak upor najhitrejše z vsemi sredstvi, tudi orožjem. Pri stavkah se mora tvorniško obratovanje vzdržati z vojaško pomočjo s tem, da sc varuje delavcc, ki hočejo delati. Železniški transporti se morajo vojaško zavarovati. Končno grozi Noske s poostrenim obsednim stanjem napram stavkujočim.
LDU Berlin, 26. junija. (ČTU). Na posvetovanju strokovnih organizacij jc napovedal tajnik Wuschik nove. težke boje. — »Lokalanzeiger« poroča, da so sc špartakovci polastili v zadnjem času velikih množin pušk in revolverjev, ki so bili prvotno določeni za inozemstvo. — V Badnu jc bilo posvetovanje neodvisnih, na katerem je član delavskega sveta Rein-hart izjavil, da bo prihodnji teden izbruhnila nova revolucija.
LDU Monakovo, 22. junija. (DunKU. Zakasnelo). Izvrševalni odbor socialno-demokratske stranke v Monakovem je po daljši debati sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da ostane pri načelih erfurtskega programa. Nadalje izvaja resolucija, da sc stranka iznova priznava k principom demokracije, zavrača vsako obliko sovjetske diktature ter pričakuje od državne in od deželne vlade politiko sprave in stvar-jajočega dela, ki naj vsem sonarodnjakom pomaga v okviru možnosti preko sedanje bede. Nadalje zahteva stranka v tej resoluciji takojšnjo odpravo smrtne kazni, odpravo prekega soda ter čimprejšnjo in kar najobsežnejšo amnestijo za čisto politične pregrehe vseh onih, ki so se udeleževali upora, nc da bi bili njegovi voditelji.
i m
LDU Pariz, 24. junija. Rimski dopisnik pariškega lista »Lc Temps« Carrere objavlja v svojem listu izjave novega italijanskega ministrskega predsednika Nittija« ki mu jih je ta podal v pogovoru ž njim. Nitti se je izrazil: Če bom jaz sestavil ministrstvo, bo ena nalog, ki mi leže najbolj na srcu, ta, da pospešim živahni, prisrčni in resnično prijateljski sporazum z Francijo. Jc že mnogo let, da naglašam jaz resnico, da samo lojalna zveza med Francijo in Italijo more biti podlaga k srečnemu razvitku obeh držav. Francija ima nekaj več materijelnega bogastva, Italija jc bolj bogata na ljudeh: je treba toraj združiti naše sile. Če bomo mi združeni, nc bo latinska kultura samo literarni izraz. Zlo tiči v tem, da, ker smo istega plemena, imamo kakšenkrat tudi isto občutljivost in isto jeznoritost. Pa, čim bolj se bomo družili, tembolj bodo zginile naše napake. — Jaz Vam nc morem podati danes kar cel program; jaz sem vam hotel samo povedati, da želim, naj sc zna v Franciji, da sem jaz odkritosrčen in star prijatelj in da nc bom, v kolikor pridem jaz v poštev, zanemaril nobene prilike, ki bi zamogla uresničiti naše združenje nc samo v čustvovanju, nego tudi in nad vse v dejstvih in v delih.
Nova nemška dcle?,aciia v Parizu.
LDU. Pariz, 26. junija. (Brezžično.) Kakor javlja »Petit Journal«, je nova nemška delegacija žc odpotovala iz Wei-marja in bo prišla tekom današnjega dne v Pariz.
Romunija in podpis mirovne pogodbe.
LDU Sibinj, 26. junija. (Rom. DU Da-cia). Pod kraljevim predsedstvom sc jc vršil ministrski svet, ki se je pečal s sklepi mirovne konference glede na določitev velikorumunskih mej. Ker je ministrski predsednik Bratianu odklonil podpis mirovne pogodbe, sc sklene, da se vrne v Bukarešto in poroča o položaju Rumunije na mirovni konferenci.
LDU Bukarešta, 26. junija. (Rom. DU Dacia). Tekom tega tedna sc sestane rumunski kronski svet, da zavzame končno stališče nasproti mirovnim pogojem, Udeležili se ga bodo načelniki vseh političnih strank.
LDU Bukarešta, 26. junija. (RDU-Da-cia.)Ameriški poslanik in minister Vopič-ka jo včeraj odpotoval iz Romunije,
LDU Bukarešta. 26. junija. (RDU-Da-cia.) Bivši ministrski predsednik Bratianu dospe jutri iz Pariza v Bukarešto.
Predlogi TurSje.
• LDU, Pariz, 26. junija. (Brezžično.) Turška dclegacija jc imela svojo prvo sejo in je nato predložila konferenci noto, kjer i pojasnjuje svoje stališče. Turške pretenzije so vse prej kakor skromne in izzvenjajo v zahtevo, da se vzpostavi Turčija, kakršna je bila pred vojno. Jasno jc, da bo morala turška delegacija močno prekrojiti svoj program ter si predočiti predvsem, da Turčija rc spada k zavezniškim, marveč k premaganim državam. »Nevv York Herald« označuje noto, ki jo je predložila turška delegacija konferenci, kot naravnost fantastično. Nota namreč priznava siccr načelno neodvisnost A.rmenije, tflede Palestine pa odneha samo v toliko, da ji priznava nekako delno samostojnost; palestinsko vlado naj bi imenovala tudi nadalje turška vlada in sodišča naj bi sodila v imenu sultana.
Zveza Čekev, Poljakov, Jugoslovanov in Rumunov.
LDU. Nauen, 25. junija. (Brezžično.) Češkoslovaški zunanji minister Beneš sc jc izjavil o bodoči zunanji politiki češkoslovaške republike, da se bodo Čehoslovaki združili s Poljaki, Rumuni in Jugoslovani in zavzemali na izhodu isto važno vlogo, kakor pripada Franciji na zapadu.
Angleški poslanik v Belgradu.
LDU Belgrad,, 25. junija. Danes ob 17. je prestolonaslednik sprejel v avdijenci angleškega ministra Sira Karla de Gra. Poslanik jc pri tej priliki predal prestolonasledniku pismo, s katerim ga kralj Velike Britanije akreditujc kot svojega poslanika pri dvoru prestolonaslednika regenta kraljestva SHS.
Priznanje grofu Brockdorffu.
LDU. Nauen, 25. junija. (Brezžično.) Ministrski predsednik Ebert jc odgovoril na pismo grofa Brockdorff - Rantzaua: »Prejel sem Vaše pismo, v katerem iznova izražate željo odstopiti od vodstva zunanjega urada. Ker je v tem celotno ministrstvo podalo demisijo, bo sočasno rešen tudi Vaš predlog. Porabljam pa to priliko, da Vam za Vaše zaslužno delovanje v tako težki dobi izražam najiskrenejšo zahvalo. Resort zunanjega urada velike države jc v preteklem času, ko je šlo za to, da se po-vede državo iz vojnega valovanja v doccla nov tok mirnih in stalnih razmer. Temu pa sc je pridružilo še neizmerno težko vprašanje mirovnih pogajanj, ob katerih ste znali uveljavljati vso svojo veliko spretnost in trdno odločnost. Če se kljub temu ni posrečilo .doseči vse, nc pade krivda na Vas, ampak na odnošaje, ki so bili sil-nejši od Vas. Zapuščajoči svoja uradna mesta pa smemo vzeti seboj mirno zavest, da smo v težki dobi zastavili vse svoje najboljše moči v blagor naše nesrečne domovine. Rad se spominjam našega skupnega delovanja z Vami in želim Vam, gospod grof, vse najboljše za bodočnost, najbolj pa, da čimprej skupno proslavimo vstajenje naše domovine iz bede današnjih dni.«
Tudi Španska se veseli miru.
LDU. Lyon, 25. junija. (Brezžično.) Iz Madrida poročajo: Ko se je tukaj razširila vest, da bo Nemčija podpisala mirovno pogodbo, so na mnogih javnih poslopjih plapolale zavezniške zastave. V kavarnah so orkestri svirali marseljezo. Mora se reči, da vlada na Španskem vsled te vesti ravno tako veselje, kakor v zavezniških državah.
čehoslovaški denar.
LDU Praga, 22. junija. (DunKU. Zakasnelo.) »Narodni Listy« javljajo, da bo prva naklada novih čeških stokronskih bankovcev zgotovljena začetkom julija. Izvršitev tisočkronskih bankovcev so izročili American Banknote Company, ki si jc izgovorila za to dvomesečni rok. Največji del novih bankovccv bodo napravili doma.
Italijanska komisija za vojni plen.
LDU. Dunaj, 26. junija. (ČTU.) Pri tukajšnji italijanski misiji uradujc že nekaj časa posebna komisija za vojni plen, ki ima nalogo, zavarovati slike in umetnine, ki so jih prinesli s seboj iz italijanskh pokrajin častniki avstroogrske vojske. Komisija deluje v sporazumu in s podporo tukajšnjih oblasti.
PoiStiCsi© novice.
-f- Lahi na Koroškem. Celovški »Mir« poroča: Mirovna konferenca v Parizu jc pooblastila Lahe, da zasedejo Beljak in železniško progo Beljak—Št. Vid. Za izvršitev tetfa sklepa je, kakor poroča
»Karntner Tagblatt« iz zanesljivega vira, določeno kakih 12—15 tisoč mož. V samem št. Vidu sc nahaja žc okoli 2000 mož. Kako bodo tolmačili Lahi to svoje pooblastilo, nam bo pokazala bližuja prihodnost. Da ne bi prišli v neposreden stik z laškimi četami, so sc nekateri oddelki jugoslovanske vojske neznatno umaknil!, vmes pa se je vrinila nevtralna cona, da sc zabranijo slučajni spopadi, kateri bi mogli imeti druge neprijetne posledice, Vse druge vesti o umikanju naših čet pa so neosnovanc in izmišljene ter imajo lc namen, da hujskajo in razburjajo mirno ljudstvo.
+ Preganjanje lužiški*! Srbov. Kakor
poroča »Seblcsischc Zeitnng«, so bili pozvani pred sodišče nekateri voditelji lu-žiških Srbov, ker je narodni svet lužiških Srbov v Budcšinu (Bautzen) imel zveze a Pračo.
4- Odstop CJemenceauja. Iz Bukarešte poročajo: Dobro informirani krogi V Bukarešti trdijo, da bo baje Clemenceau odstopil; njegov naslednik bo bivši ministrski predsednik Briand, ki bo z Albertom Thomasem in Vivianijem zastopal Francijo m. mirovni konferenci.
4- Krivci avstro - ogrske katastrofe. V »Neues Wicner Journalu« polemizira Adalbert Sternberg z Novakovo publikacijo o Hctzendorfu, katerega brani in označuje kot povzročitelja avstro-ogrske katastrofe kneza Montcnuova in general* Arza.
Avstro-ogrska banka. Kakor po-1 roča »Zeit«, jc v obratu tiskarne bankovcev Avstro-ogrske banke že pred nekaj časom nastal odmor, zlasti v izdelovanju bankovccv po 10.000, 150, 20 in 10 kron, med tem ko sc povečano izdelovanje bankovccv po 2 in 1 krono nadaljuje. Večini osobja, ki je na dopustu, sc jc dopust podaljšal. O bodočnosti tiskarne se govori, da bo po likvidaciji in razpustitvi Avstro-^ Ogrske banke prodana zasebni tvrdki.
-j- Nemška narodna skupščina in mirovna pogodba. Francoski listi prinašajo podrobnosti iz seje nemške narodne skupščine, v kateri jc bilo sklenjeno, da se ima podpisati mirovno pogedbo. Za sklep je glasovalo 237 poslancev, proti njemu je bilo oddanih 138 glasov. 'Pet poslancev se je vzdržalo glasovanja. Desnica in malo štei vilo demokratov so se izjavili proti podpisu, Vsa levica in centrum, izvzemši poslanca Heima, so glasovali v prilog podpisa.
-f Komunisti v Švici. Švicarska brzo* javna agentura javlja, da se je v mestu ustanovila komunistična stranka. Vsak so-drug komunistične stranke mora takoj izstopiti iz socialnodcmokratske stranke. Njihov cilj je ustanovitev helvetske sovjetske republike.
Dnevne novice«
*
—	Zlatomašnik Matevž Jereb f. Na
Spodnjem Berniku pri Cerkljah je umrl v"-eraj zlatomašnik in župnik v pokoju g. Matevž Jereb. Pokojni je bil rojen v Leskovici pri Poljanah 9. septembra 183C., v mašnika jc bil posvečen 1. avgusta 1864. Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri popoldne. Naj v miril počiva.
—	Predsedništvo deželne vlade zfl Slovenijo jc prejelo dopis Odbora za proslavo Vidovega dne v Sremski Ravanici v Rumi, v katerem ga ta odbor vabi, naj se udeleži slavnosti prvega Vidovega dne v, novi edinstveni državi Jugoslovanov v, Sremski Ravanici, kjer počivajo ostanki kosovskega mučenika kneza Lazarja. Predsednik dr. Janko Breje jc na to povabilo odgovoril z naslednjo brzojavko: »Po svojem poklicu žal zadržan, pozdravljam imenom deželne vlade za Slovenijo najsrčneje vse v Sremski Ravanici zbrane slavitelje Vidovega dne. Večna slava narodnemu junaku in mučeniku knezu Lazarju!«
—	Enodnevni tečaj sa voditelje katoliških organizacij celjskega sodnega okrožja v četrtek dne 17. julija 1919. Vspored: Otvoritev tečaja cb tričetrt na osem zjutraj. Na fo sc vrše predavanja: 1. a) Naši in nasprotni politični program ter naše politične organizacijo; b) kako se ustanovi :••> udejstvuje politična organizacija (dr. Ogrizek, Celje). 2. a) Naše in nasprotne organizacijo; b) kako sc ustanovijo in udej-stvijo prosvetne organizacije (dr. Jeraj, Žalec). 3. Gospodarske organizacije — njih namen, ustanovitev in delovanje. (Pu-šenjak, Maribor). 4, Strokovne organizacije — naše in nasprotne, njih namen, ustanovitev in delovanje (A. Komlanec, Ljubljana). Sklep, Za pripravljalni odbor: Hotel »beli vol«, Celje, I, nadstr. Dr, Ogrizek 1. r., predsednik; Lukman 1. r., tajnik. — Vsaka župnija celjskega sodnega okrožja naj pošlje zanesljivo vsaj 1—2 udeleženca. Prijave za udeležbo, cv. obed in prenočišče, naj sc vpošljejo najkasneje do 10. julija 1919.
—	Obrtna zveza ze tržiški sodni okraj jc imela zadnjo nedeljo občni zbor. Na tem jc govoril stavbeni podjetnik gospod Ogrin iz Ljubljane, Svoj pristop jc takoj oglasilo 41 obrtnikov, katerim slede kmalu drugi. Vršila se je volitev odbora, ki ima zastopnike najrazličnejših strok. Pri seji
dne 23. t. m. se je odbor sestavil takole: predsednik tovarnar Aman, podpredsednik mizarski mojster Sitar iz Križa, tajnik kolarski mojster L. Kurnik, blagajnik trgovec K Ruech.
—	Direktni vlak Zagreb — Bohinjska Bistrira. Okrajna Kmetska Zveza v Bohinju je prejela od ravnateljstva državnih železnic z odlokom z dne 20. junija 1919 St, 185-4-V, 19. sledeči odgovor:
»Na Vašo vlogo št. 8 z dne 20. maja I, 1. glede vpeljave direktnega nedeljskega vlaka Zagreb-Bistrica-Bohinjsko jezero in nazaj poročamo, da smo pripravljeni ugoditi tej zahtevi v kolikor pridejo naše pro-jge v poštev. Za enkrat nameravamo vpeljati sporazumno z južno železnico samo prvi predlagani vlak z odhodom iz Zagreba med 12. in 14. uro ob sobotah. Drugi vlak ob nedeljah zjutraj bi pa vpeljali šele tedaj, ko se bode izkazala dovoljna frekvenca odnosno potreba,«
—	Promocija. Na zagrebški univerzi Je bil 15. t, m. avskultant Jožef Pretnar promoviran doktorjem prava.
—	I. izvanredni občni zbor Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani se vrši dr.e 2. julija ob 4. uri popoldne.
—	Slovenski dijaki v Celovcu, Med 298 dijaki humanistične in med 276 dijaki realne gimnazije v Celovcu je bilo letošnje leto skupno 47 Slovencev.
—	Uredništvo Slov. Učitelja naznanja, da izide junijska številka koncem tega meseca radi preobilega dela v tiskarni. V počitnicah izide dvojna številka koncem julija ali v začetku avgusta.
i— Darovi »Domagoju« v Zagrebu. Zadružna zveza, Ljubljana 500 K. Dr. Gre-gorij Pečjak, katehet, Ljubljana, 200 K. Karol Pollak, Ljubljana, 200 IC. Dr. Aleš Ušeničnik, Ljubljana, 20 K. Dr. Jos. Lesar, prof. bog., Ljubljana, 20 K. Jožef Potokar, župnik, Tržič na Gorenjskem, 20 K. Martin Dimnik, kaplan, Šmartin pri Kranju, 20 K. Val. Oblak, župnik, Kropa, 14 K. Dr. Fr. Perne, profesor, Ljubljana, 8 K. F. Kušar, Mengeš, 6 K. — Iskrena hvala ysem darovalcem!
lj Vidov dan v Ljubljani. Glavno mesto Slovenije počasti spomin na Vidov dan L 1389 danes, v petek, zvečer ob 7. pred Mestnim domom (oziroma v dvorani v slučaju dežja). Govori g. vseučiL prof. dr. Fr. IleSič; pojo združen« pevska društva pod vodstvom gosp ravnatelja M. Hubada. Prosvetna društva se zbirajo na licu mesta okoli tričetrt na 7., da zavzamejo prostore eb desni in levi strani dvorane. Ostali prostor je določen občinstvu, — Jutri, v soboto, se vrši v stolnici ob 10. dopoldne 6h>žba božja, v pravoslavni cerkvi pa isti-tako dopoldne. Zvečer ob 8. je v dramskem gledališču najprej spominski govor g. pisatelja — župnika Fr. S. Finžgarja, nato se igra F. Ks. Meškova drama »Na smrt iobsojeni?« — V nedeljo popoldne se priredi v opernem gledališču izključno srbskim vojakom brezplačna pTedstava. V soboto in nedeljo se vrši obenem »cvetlični dan« na korist vojakom invalidom ter se bodo prodajale cvetke in spominski znaki.
Slov. Ženska Zveza vabi vse svoje članice, društva in odseke, da se v obilnem številu udeleže proslave Vidovega dne, v petek ob 19. uri zvečer pred Mestnim domom in v soboto zvečer v gledališču. Zbirališče v petek ob tri četrt na 19. uro pred Jugoslovansko tiskarno.
lj Proti stanovanjski bedi. Sinoči se |e vršil v Mestnem domu številno obiskan shod proti stanovanjski bedi. Na shodu, pri katerem so bili navzoči tudi zastopniki raznih organizacij ter ravnatelj mestnega stavbenega urada, je poročal predsednik odbora za odpravo stanovanjske bede, železniški nadrevident Černigoj, ki je podal z ozirom na stanovanjsko bedo nekatere zanimive podatke. V Ljubljani se nahaja 534 strank s približno 2500 rodbinskimi člani, ki so brez stanovanja. Da se odpo-more tej bedi, je stavil poročevalec več predlogov, o katerih se je večinoma tudi že v časopisju razpravljalo, a se do sedaj še niso izvedli. Sklenila se je resolucija, da odbor za odpravo stanovanjske bede nadaljuje svoje delovanje, zahteva takojšnjo odpomoč, protestira proti temu, da se načrt socijalnega skrbstva, objavljen dne 7. aprila v »Napreju« ni izvršil. Nadalje se je sklenilo poslati brzojavko ministrskemu podpredsedniku dr. Korošcu, ministru za »ocijalno skrbstvo Gostinčarju v Belgrad, v kateri se jih prosi za takojšnjo odpomoč. Natančnejše poročilo priobčimo jutri.
lj Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši v petek 27. t. m. v dvorani Filh. društva. — Odbor.
lj Občni zbor društva za vzdrževanje EHzabetne otroške bolnice v Ljubljani se vrši v petek 4. julija 1919 ob pol 18. uri popoldne v Društvenem poslopju Strcli-ski ulici št. 15. Člani se vabijo, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno.
lj Podporučnik Janko Perhavc in redov Leopold Samic se nujno poživljata, da se čimpreje zglasitn Dri komandi mesta Ljubljana.
lj Nasadi in šetališča. Gotovi ljudje so srečni in zadovoljni le toliko časa, dokler )ih samo hvalimo in jim kadimo. V to sorto spada očividno tudi gospod — r, ki vihti v zadnjem »Narodu« svoj bič nad našim dopisnikom, ki je v ponižni in boječi ob liki si drznil izraziti dvom, da bi bde nekatere razmere v našem mestu v najboljšem redu. Načelo »Bog je dal, Bog bo vzel« je primerno za boguvdanega pu-ščavnika, a ne sme biti deviza moderne uprave. Mi se popolnoma pridružujemo mnenju, da je treba pri ogromnem občinskem deficitu gledati ne-le na vsak krajcar, ampak tudi na sleherni tisočak, in ravno zadnja občinska seja dokazuje, da si večina ni svesta, da je 1500 manj kot 5000. Toliko radi apela, stavljenega na občinske svetovalce S. L. S. in JSDS. Kar tiče trditve, da se je v tivolskih gozdovih samo trebilo, moramo ponovno konstati-rati, da so bila izsekana zdrava in dorasla drevesa (ne drevesca) iz gozda, ki ga ne moremo imenovati baš pregosto zaraščenega. Potrebo trebitve pa priznavamo lo pri mladih, pregostih gozdnih nasadih, kjer gotovo ne bo nikdo nasprotoval, da se primerna količina tudi zdravih drevesc odstrani, da dobijo ostala svetlobo in prostora za razvoj. Trebljenje suhljadi je tudi pri starejšem drevju na mestu, ne sme sc pa gozd brez potrebe redčiti. Glede parka z a Jakopičevem paviljonom je naš dopis izrekel nado, da bi se v doglednem času otvoril, saj je občinski svet bil že svojčas sklenil, da bodo pota v tem parku posuli z materijalom, ki ga bodo dobili pri podiranju objektov bivšega vojaškega oskrbovališča, kar se pa ni zgodilo. Pač pa smo grajali to, da vrtnar ni nasadil pred in okrog paviljona kakih drevesnih skupin aH grmičja, da ne bi izgledal ta hram umetnosti tako neznansko žalostno in zapuščeno. »Park pred Jakopičevo lopo (1) bo pač še lahko počakal« je tudi eno izmed mnogih fatalističnih , načel naše mestne uprave, ki se na ta način tudi glede javnih nasadov ne bo mogla kosati niti z ostalimi slovenskimi provincialnimi mesti, kaj še, da bi jim mogla biti za vzor. In ta skromna preureditev koščka parka bi se vendar dala doseči z malim trudom in še manjšimi stroški ob mrvici dobre volje. Izgovor, da ima mesto (torej ne mestni vrtnar) »dosti važnejših nalog« nego to, je potemtakem brez vsake podlage. Ako da magistrat izvršiti to in je vložil protest proti nameravani omejitvi obeh v prvem našem dopisu označenih potov, potem smo dosegli svoj namen, ki ga označuje že naslov naše notice.
Narodno gledišče.
Drama.
27.	junija, petek: Zaprto.
28.	junija, sobota: Na smrt obsojeni. Abonma C 68. Vidov dan.)
29.	junija, nedelja: Na smrt obsojeni. Abonma B 68.
Opera.
27.	junija, petek: Zaprto •
28.	junija, sobota: Madame Butterfly. Abanrna B 2/67.
29.	junija, nedelja popoldne: Mamzell Nitouche (vojaška predstava za srbske posadke.)
29. junija, nedelja zvečer: Žongler. Abonma C 3/69.
Izpred porste.
Ropar z ljubljanskega polja obsojen na tri leta težke ječe.
Ljubljanska porota je prisodila v četrtek v popoldanski razpravi rudarju Fr. Ogrizku, ki je, ko je prišel iz vojske, trgoval okoli, 3 leta težke ječe. Zaslišaval ga je predsednik deželnega sodišča dr. Papež, obtožbo je zastopal prvi drž. pravdnik Bežek, Ogrizka je zagovarjal dr. Hacin. Ogrizek je skušal zvrniti glavno krivdo na svojega roparskega tovariša Alojzija Drob-niča, ki spada pod vojaško sodišče. Ko ga je opozoril predsednik dr. Papež, aa govori drugače, kakor je govoril pri preiskovalnem sodniku, je rekel: »Gospod preiskovalni sodnik so drugače obračali.« — Splošno pozornost je vzbudil kot priča zaslišani napadeni kmet Janez Lukše, ki jc povedal, kako sta ga oba od zadaj vrgla na tla in ga oropala. Predsednik priči Lukšetu: »Ali ste se hudo ustrašili?« — »Seveda, saj sem še zdaj zanič. Še ganiti se nisem mogel. Vsak bi se ustrašil za življenje.« — Predsednik: »Ali so Vas tudi opraskali?« — »Tudi. Bulo sem dobil na glavo. Kake tri tedne nisem mogel ničesar uživati.« — Prvi državni pravdnik je zahteval ,da naj porotniki potrde vprašanje o ropu. »Ne sme se dopustiti, da se gode v Ljubljani taki ropi, ko bi si vendar človek lahko mislil, da so sc razmere kolikor toliko ublažile.« — Zagovornik dr. Hacin jc v svojem zagovoru poudarjal, da je vojna rodila dvojne vrste zločincev: rojene zločince in zločincc, ki so se v vojski, kjer je veljala morija, požig, rop kot junaštvo, navadili zločinov. Kdor je prišel iz vojske, ni bil več mesccev, kar ve sam iz lastne skušnje, za nobeno delo.
a * a
Na sredo, dne 2. julija 1919 odrejena razprava zoper Janeza Poderžaja in dva tovariša zaradi pregreška zoper varnost časti in pa zaradi prestopka zanemarjenja dolžne pazljivosti pri tiskovinah, se preloži. Mesto te se je odredila na isti dan razprava zoper Svetozarja Janjiča zaradi hudodelstva umora in prestopka napačne zglasitve, — Dalje so se odredile še sledeče porotne razprave: Na petek, dne 4. julija 1919 zoper Ivana Škapina in štiri tovariše zaradi hudodelstva tatvine. Na soboto, dne 5. julija 1919 zoper Marijo Bro-darjevo zaradi hudodelstva detomora, dalje zoper mladostnega Stanislava J. zaradi hudodelstva tatvine in prestopka poneverbe in pa zoper Ivana Dolničarja zaradi hudodelstva ropa, hudodelstva tatvine in zaradi prestopka orožnega patenta.
JUGOSLOVANSKI KLUB PROTI DR.
ŽERJAVU. NEZADOVOLJNOST S PRJBIČEVIČEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 26. junija. »Obzor« javlja iz Belgrada: Med ministrstvi se zadnji čas zopet pojavlja nasporazumljenjc. Posebno nesporazumljenje vlada proti ministru za notranje stvari Sv. Pribičeviču, ker je zadnji čas naenkrat izvedel neka imenovanja brez sporazuma s svojimi drugi. Nezadovolnost kaže tudi min. podpredsednik dr. Korošec radi razmer, ki vladajo v Sloveniji ter obstoji možnost, da more priti v doglednem času do krize.
m Zagreb, 26. junija. »Narodna Politika« poroča: Ker je neke dni podpredsednik pokrajinske vlade za Slovenijo denun-ciral neke okrožne poglavarje in jih dal suspendirati preko ministrstva za notranje stvari brez vednosti ostalih članov vlade v Ljubljani, je Jugoslovanski klub energično protestiral pri ministrskem predsedniku Stojanu Protiču in odločno zahteval, da se odredbe o suspenziji ukinejo in izvede disciplinarna preiskava, ker bi v nasprotnem slučaju izvajal konse-kvence. Ministrski predsednik Stojan Protič je dal popolno zadoščenje in uvaževal zahteve kluba. V. L. S. zahteva, da naj se dr. Žerjav radi svojega strankarskega postopanja odstavi
VLADNI TERORIZEM NA HRVATSKEM PROTI LJUDSKI STRANKI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 26. junija. Franjevac Ambrozij Novak, ki je bil včeraj aretiran, je bil izpuščen na svobodo. Istotako sta izpuščena duhovnik dr. Duh in medicinec Kečkeš. Vsi so bili aretirani po nalogu ko-tarskega predstojnika, ki je hotel na ta način nastopiti proti agitaciji za ljudsko stranko, ki se v Medjimurju zelo širi.
KRIZA V MINISTRSKEM SVETU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 26. junija. »Narodna Politika« javlja: V ministrskem svetu je nastopila kriza radi zakona o agrarni reformi, ki bi mogla povzročiti demisijo ministra za agrarno reformo dr. Poljaka, a izključena tudi ni demisija celega kabineta.
IZPREMEMBA UPRAVNEGA SISTEMA PRI POKRAJINSKIH VLADAH.
(izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 26. junija. Te dni bo važna seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o izpremembi upravnega sistema v pokrajinskih vladah.
VIDOV DAN V BELGRADU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 26. junija. Povodom proslave Vidovega dne bodo razne svečanosti. Čisti dohodki akcije so namenjeni za našo deco. Pokroviteljstvo te akcije je prevzel ministrski podpredsednik dr. Ant, Korošec.
IZVOZ VINA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 26. junija. Na včerajšnji seji narodnega predstavništva je bila na dnevnem redu interpelacija poslanca ljudske stranke Stanka Baniča zaradi svobodnega izvoza vina. Trgovinski minister je uvaževal zahteve interpclanta in izjavil, da bo dovoljen izvoz vina brez kakih omejitev in kompenzacij,
NAŠI NOVI BANKOVCI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 26. junija. Po došlih vesteh iz Pariza bodo naši novi bankovci, ki se tamkaj izdelujejo, dotiskani v najkrajšem času- Bankovci, ki se delajo v Zagrebu, bodo dotiskani sredi avgusta. Dela se nato, da se pospeši odobrenje štatuta naše nove emisijske banke.
TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 26. junija. Frckinjena pogajanja o trgovinski pogodbi z Nemčijo sc bodo nadaljevala v soboto. Po vesteh it \ kompetentnih strani, bo dovo'ila Nemčija ] uvoz novih količin industrijskih proizvo- j dov proti plačilu v kronah. Nemčiji jc
mnogo ležeče na tem, da si v bodočnosti ohrani naš trg, pa je pripravljena na kompenzacije.
BOSENSKI ČASNIKARJI ZA SVOJ
GMOTNI POLOŽAJ.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Sarajevo, 26. junija. Novinarsko društvo je izdalo komunike, v katerem protestira proti postopanju okrožnega sodišča in policijske oblasti, ki sta zahtevali, naj sc navede pisca nekega članka v sarajevski »Pravdi«, — Društvo je tudi sklenilo na svoji seji, da se izvede akcija za priznanje enakih plač kakor zagrebškim časnikarjem, t, j. najmanj 1200 K mesečno*
BOSNA IN HERCEGOVINA PROTI ITALIJANOM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Sarajevo, 26. junija. V Tuzli, Zenici, Čapljini, Bjelini in Stolacu so bila velika protestna zborovanja proti italijanskemu nasilju v okupiranih krajih, kakor tudi proti krivični rešitvi našega narodnostne-1 ga vprašanja na mirovni konferenci.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PESNIKU HARAMBAŠIČU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 26. junija. Dne 14. julija se bo odkrila v Dolnjem Miholcu spominska plošča na rojstni hiši dr. Avgusta Haram-bašiča, znanega rodoljubnega pesnika.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA PROGI ZAGREB—REKA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 26. junija. Danes zjutraj sta zadela pri Gomirju reški osebni vlak in zagrebški tovorni vlak. Dve osebi sta mrtvi, večje število pa ranjenih. Z državnega kolodvora je odpeljal na mesto nesreče poseben vlak z zdravniško pomočjo*
PREPOVEDAN LIST.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zader, 26. junija. V soboto je bil ustavljen od Italijanov »Narodni list«, ki je bil nad 60 let v službi naroda.
NOV REKTOR ZAGREBŠKEGA VSEUČILIŠČA.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.) m Zagreb, 26. junija. V torek dopoldne je bil izvoljen na posebni seji vseučilišča za rektorja v bodočem šolskem letu dr. Ladislav Polič, profesor pravne fakultete.
SOKOLSKI SABOR V NOVEM SADU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 26. junija. Včeraj je poseben vlak odpeljal več sto Sokolov na so-kolski sabor v Novi Sad. Ves včerajšnji in današnji dan so prihajala v Zagreb razna odposlanstva, ki potujejo na omenjeni sabor. Došlo jih je mnogo tudi iz Like in Primorja.
NEMCI PROTI POLJAKOM. LDU Berlin, 26. junija. (ČTU.) Po zanesljivih poročilih šteje nemška vojska ob poljskih mejah 300,000 mož. General Hal-ler more postaviti proti Nemcem samo 72.000 mož. General Hoffmann, znani so-trudnik Hindenburga, je izjavil poročevalcu »Vossische Zcitung«, da v odseku, ki je podrejen njegovemu poveljništvu, niti na povelje nemške državne vlade ne bo odstopil ped nemške zemlje,
BIVŠI MINISTER TRNKA SMRTNO PONESREČIL.
LDU Dunaj, 26. junija. (ČTU.) V*er»j opolnoči ie povozil pred hotelom »Bristol« bivšega avstrijskega ministra za javna dela Trnko poštni elektromobil. Trnki je razbilo črepinjo nad tilnikom ter je obležal na licu mesta mrtev. Po drugih vesteh je Trnka padel, nakar ga jc avtomobil povozil
PRELOŽITEV NEMŠKO - AVSTRIJSKE NARODNE SKUPŠČINE. LDU Dunaj, 26. junija. (ČTU.) KrSčan-
sko-socialna zveza je imela včeraj posvetovanje. Radikalni poslanci so zahtevali preložitev sedeža nemško-avstrijske narodne skupščine in sicer v Solnograd. Preložitev naj bi se takoj izvršila, ako bi se na Dun-ju izvršili ali pa samo priprvaljaB napadi komunistov ali socialistične levice proti ustavi oziroma zakonodaji.
KOMUNISTIČNI POTNI LISTI. LDU Dunaj, 26. junija. (ČTU.) Entent. na^ obmejna komisija, ki izvršuje že nekaj dni obmejno nadzorstvo v Brucku ob Litvi, je odkrila velika tihotapstva z blagom in široko razširjena ponarejanja potnih listov. Komisija je dognala, da so v zadnjem času prišle iz Madžarske številne osebe z nemško-avstrijskimi, francoskimi in švicarskimi potnimi listi ter da so te liste ponarejali organi komunistične vlade v Budimpešti, ki je ž njimi preskrbovala svojo komunistične agitatorje.
ProsveSa.
pr Koncert »Glasbene Matice« v Ma-
. itioru. Pred približno 2 meseci je bil na našo srečo semkaj v Maribor prestavljen g. sodni svetnik Oskar Dcv. znani glas-
benik. Na njegovo inicijativo se je zbralo otkoli njega precejšnjo število prijateljev glasbe, ki so sklenili tudi v Mariboru ustanoviti »Glasbeno Matico« z istim delokrogom kot ga ima ljubljanska. Na njegov poziv se je odzvalo nad 100 pevcev, ki so bili pripravljni vstopiti v novo društvo. Ustanavljanje zavoda je v najlepšem razvoju, zbor sam pa je v tej kratki dobi priredil dne 21. t. m. koncert v Gotzovi dvorana, s prijaznim sodelovanjem ge. kon-crtne pevke Mire Costaperaria — Dev.
Koncert je imel krasen uspeh. Mariborsko slovensko občinstvo je napolnilo lepo dvorano, ki je malo manjša kot ljubljanska Unionova, pa bolj akustična, do zadnjega sedeža. S ponosom smo gledali izbrano slov. občinstvo, kakšna razlika Maribor sedaj in prej pod nemškim tiran-stvom. Slovesno razpoloženje je vladalo med celim občinstvom, z napeto pozornostjo so pričakovali vsi nastop ge. pevke in zbora. — Gospa Costaperaria je nastopila v dveh presledkih. Poznamo dobro go. pevko še iz onega časa, ko je Mira Devova bila ljubljenka ljubljanskega koncertnega občinstva. Že nekaj let je od tega, a njen glas medtem ni trpel, nasprotno pridobil na sigurnosti in stalnosti. Njen glas ima še danes isto svežost in nilino, isto lahkoto nastavka in isto ljubko barvo. Posebno mil je v svojih legah, prehaja iz ene lege v drugo z lahkoto, kakor je lastna le mojstersko izvežbani pevki. Pela
je domače in slovanske pesmi, občinstvo jc sledilo vsaki pesmi z velikim navdušenjem, aklamiralo jo živahno tako, da je morala navreči dve pesmi. Dobila je lep venec v spomin na ta nastop, mi pa jo ohranimo v hvaležnem spominu in upamo, da bomo šc večkrat imeli srečo slišati jo pri konccrtih naše »Matice«. — Zbor je nastopil z narodnimi pesmimi in pel tudi Medvedovega »Popotnika« in Focrsterjev »Vodnikov venec«, zadnje s spremlje-vanjem orkestra. Že takoj prvi akordi so pokazali, da je zbor pod vodstvom mojstra. Izvajanje je bilo natančno in umetno dovršeno. V zboru so zastopane najboljše moči. Tenor, dasi nekoliko slab, je čist, gibčen in zvonek, posebno glas g. Živka, ki je pel solo v »Popotniku«. Škoda bi bila velika za ta lep liričen tenor, ako se ga ne bo izšolalo. Basi razpolagajo z bajno nižino, posebno se je opazilo mogočni in ponosni bas g. dvornega tajnika Posege. Srednji glasovi so dobri in zanesljivi. — Veseli nas, da so se za- prvi koncert izbrale ravno naše in srbsko-hr-vaške narodne pesmi, ki so se zelo zanemarjale dosedaj, ali pa pele le po zakotnih prostorih. Lepa je naša pesem, zato na koncert ž njo! Delala nam bo povsod čast, posebno če se jih tako poje, kakor hoče g. Dev. — »Glasbeni Matici« želimo mnogo sreče na njenem potu, naj ji bo ljubljanska Matica vzgled za delo na glasbeno-kulturnem polju.	—N.
ORLOVSKE ZVEZE
Proslava Vidovega dne. Predsedstvo O. Z. se po zastopstvu v krojih udeleži proslave danes v petek ob 7. uri zvečer pred Mestnim domomj v slučaju neugodnega vremena v veliki dvorani istotam. Zbirališče ob pol sedmih zvečer v Jugoslovanski tiskarni (pritličje). Jutri v soboto ob 10. uri dopoldne se udeležimo slovesne svč maše v stolni cerkvi. Na zdarl Predsedstvo.
Vrhniško okrožje »Orlov« priredi
okrožni izlet združen z javno telovadbo in vrtno veselico dne 27. julija v Borovnico. Natančen spored priobčimo. Na zdar!
Orlice na Vrhniki. Redna telovadba za Orlice je vsako nedeljo in vsak praznik popoldne od 4. do pol 6. ure v telovadnici nove ljudske šole. Le izjemno, to je kadar pride vaditelj iz Ljubljane, se vrši telovadba v Društvenem domu od pol 3. ure naprej. Na programu jc lep ples s šer-pami po francoskem vzorcu. Na zdar!
Vrhniški Orel priredi v kratkem peš-izlet v Polhov gradeč. Fantje nastopijo pri prostih vajah in na orodju. Vabimo tudi bližnje odseke, da se po možnosti udeleže izleta. Dan in spored priobčimo. Na zdar!
Vestnlk S. SC. S. Z.
*	Kat. slov. izobr. društvo v Mekinjah
ponovi v nedeljo 29. junija ob 3. uri popoldne izvirno novost, Finžgarjevo »Verigo«. Pred igro zapoje številen pevski zbor pod vodstvom pevovodje gosp. nadučit, Primožiča par mešanih in moških zborov, Okoličani prihitite v nedeljo v Mekinje, Na svidenje!
*	Društvo sv. Jožefa v Tržiču je priredilo v nedeljo 22. t. m. popoldne vrtno veselico s petjem, godbo in šaljivo pošto pri Krvinu, Društveniki so kuhali znane tržiške bržole, ki so se kaj dobro razpro-dajale. Prostorni vrt je bil prenapolnjen z društveniki in njihovimi prijatelji. Društvena godba je pridno svirala in kratkočasila navzoče do večerne ure.
Aprevlzacl la.
a Nakazila za moko naj si preskrbe peki
in trgovci v petek, ker se v soboto, 28. t. m, ne bodo dobivala.
Kdor ve kje se nahaja družina gori-< škega begunca Jožefa Mcdveščeka, žena; Ana in sin Anton, naj sporoči posre do vidnemu uradu za begunce v Ljubljani,
Našel se je mrliški list o padlem vo-» jaku Juriju Murko. Listina se nahaja v našem upravništvu.
Zatekel se je sivorujav lovski pes. Poizve se v Rožni dolini 145.
Lovska Dsics-iermačkfl
se jo izgu-
_________ bila. Psicaje
rujave barve z belo Hso na prsih in sliši na ime Priba, Odda naj se pri hišniku Čopova ulica št, 19. 3805
Osoialo sireno za Kočijo
vik 19 pri Ljubljani.	3802
Kapnjem
vsake vrste -------
ter plačam po najvišji ceni. Ivan Kasta, Isdelovalec harmonijev, Ljubljana, Komenskega ulica 36. Ravno tam se serejme tudi mizarski pomočnik z vso oskrbo._3801
Kot pomoč oospoiilnji s.
nesljiva, rajši priletna oseba za večje gospodinjstvo oziroma nadzorstvo za boljšo kuho. — Pismene ponudbe na upravo „Slovenca" pod št 3806.
Harmonije in klavirje
Krasno coseslvo zEttsz&ssz
vodna moč, električna razsvetljava, v bližini Colja, se radi izselitve za nizko eeno proda. Pojasnila se dobijo iz prijaznosti v Kolodvorski ulici štev. 31.
konj ffig;
Proda se 4 in pol
leta star
Izborno uvožen. Proda se tudi elegantna konjska oprema in lep lahek voziček (kočija za 2 do tri osebe). — Na željo so odda h kočiji tudi srednje-velik konj (153 cm), ki je sposoben za vsako vožnjo in za ježo. lstotam se proda manjši tovorni voz (zelo pora-ben za prevoz paketov, sadja, špecerijskega blaga i. dr.) ter konjske prsne opreme. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3790.
TRGOVEC
Invalid, soliden in marljiv, železnin-eke ter mešane stroke, z dobrimi spričevali, želi primerne službe na deželi. Pisma se prosijo na uprav, pod št. 3800.
Špecerijske stroke se sprejme. Pismene ponudbe na: Ljubljana, poštni predal 121. 3799
Mlinarji
4 tečaji celotne mlinske oprave in 4 stope so takoj na prodaj.
Elektrorna v Brotieli pri Vranskem.
Priporočam:
žepne svetilke, baterije m :-: karbidne svetiljke :-:
475
zdrobljen, ilnejše vrste za sobno svetilke. ter različne gorlvco, nadalje
vsakovrstne vžigalnike granate in ploščnate, ter kamenčke i.dr
Ignacij Vok
trgovina s šivalnimi stroji ia kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7.
enostavno in dvojno pletene priporoča M. PODKEAJŠEK, isizer, Ljubljana.
Neročie »Slovenca"!
r
Večje število
delauceo
za vzdrževanje cest in ulic išče mestna občina ljubljanska. Zglasiti se je pri cestnem nadzorstvu na magistratu med 11 in 1 uro opoldne.
KnjigoiHidja
za tovarniški obrat za takojšnji vstop •e išče. Samostojni, bilančno sigurni, v vseh pisarniških delih izvežbani, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in stenografije zmožni reflektanti naj prošnje s prepisi spričeval in zahtevo vpošljojo ali naj ue osebno predstavijo. Uradniki v železni stroki imajo prednost. 3797 Strojne tovarno in livarne d. d.
Ljubljana.

je zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
Kompletne opreme za hotele, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobe
poseben popust. _
jYEiši, podgane,
«
Cenjenim trgovcem, občinstvu in drugim odjemalcem priporočam zalogo brunšviških salam, kakor tudi salam iz gnjati po najnižjih cenah.
Pri toj priliki opozarjam, da je moja tvoraica za izdelavo različnih salam, klobas in klobasic
mr prve in edino jugosIovsnsKo Me m Kranjskem.
Moja tvornica je bila že 1.1904 na mednarodni razstavi v Parizu najvišje odlikovana.
Pričakujoč mnogobrojnih naročil jamčim za točno in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Franc
mesar ia prekajevalec
v Sp. Šiški pri Ljubljani.
St. 51. gjagr Brstov
z jako fi-
brušena kar za rabo. Cene K 6-25, K 9*—, K 13-50. — Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — = E, LUNA, Maribor št. 75. -
n, m.
m v«a golazen mora poginiti, ako porabljat« moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K. 5, r.a podgane in m 111 K. 5,—j ra iSurlte K 5.—; tinktura en stenice K 8 —; uničevalne moljev K 3.—; prašek proti mrčesom 3'— in 0—K; tinktura proti uAem pri ljudeh K. 8.—i mazilo nau&l pri živini K 3-—; praštik za uil v obleki in pe-rUu K 3,—j tinktura za boUie pri p»eh K. .T—; -nktura proti mrčesa na sadju in zelenjadl (uničer. rastlini K. 3.—. Prašek proti mravljam 3 —. — Pošilja po poveotj'1 Zavod m oksport..
M. JOnker, Zaoreb 33., Mjska ulica 3.
Trsovoom pri vt jjem odjemu popust.
Komisija predaja, dokler traja zaloga, prvovrstno --——	črno m
f5^ čistilo za čevlje
po K 2150 za ducat. Prodaja se samo v večjih množinah.
iiMlno in it
Daruvar Hadioaktlvni topli izvori. Naj-
iiiimii m m i........mm uspeSneje zdravljenje: reuma-
....................tizma, isehlasa, posledic raznih
B«cWi it«* 9ai	bolezni, ženskih bolezni, slabo-
Slavonlja, postaja jjlJZ. zel.	krvnosti iu splošne slabosti.
Ugodno letovišče. —m™— Dobra oskrba.
Caio l«<o otvorjeno. ffliavno seiona o« maja do septembra.
vseh vrst za urade, društva, trgovce Itd.
Finton Cerne,
graver In IzdelovatelJ kavauk-Mambllljav
LfnEiIiana, Doorm trs fl.
Pri bolečinah, ki jih povzroč;
podagra, ishias, bol v križu, ne-vralgija, otrpneuje vratu itd. priporočajo mnogi zdravniki Fellerjev bol otešujoči
Eisa-fluid
3 dvojnih alt 2 spec. steklenici 24 kron. Fellerjevo odvajalne, prebavo pospešujoče, tek urejujoče rabarbarsko
Elza-krogljice
6 škatljic 12 K — v. Edino pravo pri lekarnarju E. V.Feller, Stnblca, Elza trči 134 (Hrr. Zagorje). Omot in poštnina se računa posebej noj-ceneje. Kdor naroči t voč obenem, prihra- { ni mnogo. vr *
ISa ND9S9 SzšsS:
Albumi po K 320, s poštnino K 350, po povzetju K 4'—. (Za preprodajalce popust). Dobivajo se vsi kroji in albumi pri tvrdki
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo.
M. MANTH, LjjuMfana,
Marijin trg 3.
Mestni magistrat Maribor.
3795
Mesto Maribor vzame enega, eventuelno več inženirjev v službo.
Pogoji za sprejem so:
a) jugoslovansko državljanstvo, b) zadovoljivo zdravstveno stanje, c) popolna znanost slovenskega jezika, d) absolviranjo inženirske stroke na kaki visoki tehnični šoli z obama državnima izpitoma, e) starost no čez 40 let, f) primerna praksa.
Plača in pokojnina kakor pri državnih uradnikih. Prosilci, ki niso bili do sedaj nastavljeni v kaki javni službi, se sprejmejo definitlvno še 1« po enoletnem zadovoljivem službovanju.
V drugi javni službi izvršena leta so zaračunajo po dogovoru.
Plača oziroma uvrščenje v gotovi činovni razred jo odvisna od dose« danje prakse prosilca.
Dobro kvalificirano moči lahko računajo s hitrim napredovanjem.
Določene ponudbe je predložiti najpozneje do 10. julija 1919 mestnemu magistratu v Mariboru, ki daje tudi vsa eventuelno zažeijena bližja pojasnila.
Maribor, dne 24. junija 1919.
dr. PicUer s. r.
jj M .f?___(B__SI_______.»f. -	D
D	i
oaanaaaaaDanannannaaaannnnoi
>, a iasfrnsm daran IftliMaSSeeea cssta šfeo. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih 101
%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon ensiolisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
ima nekaj vagonov zdrave
naprodaj X
Oddaja cele vagone. "Tga®
3771 (4)
Zvepleno kopališče
VABflŽPgNSKE TOPI'*«* mftVATSKA)
Železniška in poStna postaja, telefon, brzojav. Nov zdraviliški hotel.	Električna razsvetljava.
Staroznano, radioaktivno zdraviliščezžveplom (Schwefel-thcrme) 4-58° C priporočeno
m i jmil revmalizmo, išiaso nt
jetrih želodcu iu Črevesnih boleznih. Elektr. masaža, blatn^ogfflvSffi
Nn^ hotnoeiik0pen ~ ^prt0 cel° lct0" - K'asna okolica. — Mod. oprema?— Novi hoteli. - Prospekte gratis. - Zdravi!, zdravnik dr. J. Lochert.
Kranfska deželna podružnica
n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnim v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, IL n^.
sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tndl s vojnim rizikom, otroških do», rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. _ Absolutna varnost — Nizke premije, —
Prospekti zastonj ln poštnine prosto. — Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnojšimi pogoji.