I oar Write Us Today
Advertising
rates are reasonable____

GLAS NARODA |2
list slovenskih delavcev v Ameriki.	ti ZAS6.-


NA DAN DOBIVATE t
C "GLAS NARODA"
po ro6n nabatnost iu
STOJ DOM (bM nMJ ta prtinikn).
-NA LETO NAD 300 EDA
Eolwed mm Second CIim Matter September 21st. UH)3 »t the Post Office »a Mew ttfh. N. under Act of Congress of March 3rd. 187».

No. 134. — Stev. 134.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 8, 1940—SO BOTA, 8. JUNIJA, 1940
Volume XLVIIL — Letnik XLVIIi.
STRAH PRED ITALIJO PONEHUJ
Jugoslavija odpustila 125,000 rezervistom ker je večina italjan. vojske odstranjena
Jugoslavija potrebuje več delavcev na poljih
Kot pravi neko oorocilo iz Beofifrada. ie voino ministrstvo zadnja dva tedna odpustilo I 25,000 rezervistov, ker je Italija mnogo svojega vojaštva iz okolice Reke poslala na francosko mejo.
Jugoslovansko vrhovno poveljstvo pa še vedno drži močne oddelke ob svojih mejah ter je odpustilo samo pomožno vojaštvo.
Odpust velikega števila vojakov je v ozki zvezi z letnim časom, kajti sedaj je čas košnje, bliža se žetev in na poljih so potrebni delavci.
Beograjski krogi pa so zelo vznemirjeni, ker je prišla vest, da v Gradec in Celovec zopet prihaja mnogo nemškega vojaštva.
NEMŠKI LIST SVARI NEMCE
Glasilo nemške manjšine v Jugoslaviji "Deutsche* Volks-blatt" resno svari Nemce, da naj kar najbolj skrbe, da ne bodo žalili jugoslovanskih oblasti. Iz tega poziva se je tudi izvedelo, da je bilo zadnje ease zaradi nepatrioticnega vedenja aretiranih več Nemcev. Zato jih list svari, da se bolje ponašajo.
V Sibeniku in Veleniki nakladajo bavksid na nemške tovorne parnike. V kratkem bo tudi prišel en ru.-ki parnik v Šibe-11 i k po ba vk sid.
Kratke dnevne vesti od vsepovsod
Italija pripravljena
Italija sicer še vedno stoji ob strani in samo pazi na razvoj velike bitke v Franciji. Kadar pridejo boji do vrhunca, tedaj se bo Mussolini vrgel v vojno. Kot izgleda, pride do odločitve v ponedeljek. Drugače pa je v Rimu vse mirno.
Najvažnejši dogodek dneva je bilo imenovanje maršala Emilia de Bono za poveljnika južne ar-madne skupine, katere sploh ni, pa je najbrže pod tem imenom mišljena armada v Libiji in Albaniji. Zadnje čase je bilo vpoklicanih več sto tisoč rezervistov, ki so bili največ poslani v kolonije.
MOBILIZACIJA GOTOVA
Francozi računajo, da imajo Italjani 112 aktivnih in reserv-nih infanterijskih divizij. Italjani so reorganizirali svojo vojsko v divizije, ki sestojijo iz 2 infanterijske in ene artilerijske divizije. Vsega skupaj je v vsaki teli divizij 12,800 vojakov in 500 častnikov. K vsaki diviziji je prideljeno 1,378 konj in mul, ki jih uporabljajo za gorsko artilerijo. Štiri take divizije ustavljajo takozvani vojaški korp. Imajo na razpolago pro-tizračne topove, težke in lahke strojnice, proti-tančne topove in težko artilerijo. •
Poleg teh 112 divizij, imajo Italijani na raznih otokih, ki jih lastijo, 40,000 vojakov. V Libiji jih je 80,000. V Abesi-riji, računajo, da j.e okoli 100,000 domačinov in "belcev v njeni armadi. Glavni del italjanske armade je zdaj na francoski meji v severni Italiji, nasproti Francije in Švice.
Kakor Nemci, tako tudi Italjani delijo svojo armado v dve kategoriji: v prvi so lahke čete za prodiranje, nato pa pridejo zadnje čete, ki so mnogo močnejše ter počasnejše, toda če tem goto vej še premikajo. C'ete druge vrste imajo poglavitni namen z vso silo vdariti na sovražnika in ga Čimprej uničiti.
Kot Nemci, tako so tudi Italjani preiskušali svoje orožje in vojno taktiko v španski državljanski vojni. In prišli go tudi do prepričanja, da ne kaže poslati stroja proti vojaku, tem-več stroj z vojaštvom, kar edino more dovesti do zmage. Vsled-tega letalci vedno podpirajo armado in tanki sodelujejo z artilerijo in infanterijo in skoro nikdar neodvisno.
Zračna sila Italije je izJborno izvežbana in imajo po trditvi strokovnjakov izvrstna letala.
V glavnem je nemška vojaška taktika in strategija ista in samo v francoskih Alpah bodo morali, ako bo prišlo do vojne, uporabiti druge metode kot jih rabijo Nemci v svojem "blitzkriegu". Takega mnenja so pač strokovnjaki. Francoski vojaški izvedenci «o pa tudi mnenja, da nima italjanska ar-jnada tafcp silovit« udarne sile kot jo ima nemška.
Vročina v Montani
Iz Helena, Montana, poroča jo, da je tam zavladala vročina, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Ce ne bo kma-lu dežja, bo dosti pridelka u-ničenega.
Stettinius odstopil
Edward E. Stettinius, Jr., je od> topil kot predsednik nadzornega odbora United Steel Corporation. Predsednik Roosevelt ga je namreč imenoval za člana narodno-obrambne komisije in bo vsledtega svoji novi službi posvetil vso pozornost. Odstopil je tudi kot član ravnateljskega odbora in član finančnega odbora jeklarske korpo racije.
Butlegerji pred sodiščem
Zvezni sodnik Bondv je obsodil na eno leto in en dan ječe Cainila Molinara iz Belleville, N. J., ker se je banil z nopostavnim izdelovanjem in prodajo žganja. Te dni bo prišlo na vrsto 68 njegovih tova-risev, obtoženih sličnega pre-greška. Z butlegarijo so se ba-vili na delu ter so v zadnjih desetih mesecih oškodovali zvezno vlado pri davkih za pollrugi milijon dolarjev. Ne-postavno žganje so prodajali v petih vzhodnih državah.
CIO bo zaposlila M rs. Gompers
Kongres za industrijalno organizacijo (CIO) je ponudil službo Mi's. Samuel Gompers, drugi ženi pokojnega Samuela Gompersa, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Ameri-
še delavske federacije. Zaposlena bo v newyorskem uradu CIO. To je bilo sklenjeno na predlog Johna L. Lewisa.
Svarilo pred "peto kolono"
Na konvenciji International Ladies' Garment Workers u-nije v New Vorku, ki se je u-deležilo 650 delegatov, je govoril v soboto senator James M. Meade ter pozival delavce, naj se organizirajo proti "peti koloni". Opozarjal jih je, naj se ne družijo s prekucu-škimi elementi in naj pred vstopom v katerekoli društvo dobro preudarijo, kakšen namen ima društvo, kdo ga financira in kam gredo mesečni prispevki.
linijski predsednik Dubin-ski se je Meadiu zahvalil ter obljubil, da bo pri prihodnjih volitvah članstvo njegove organizacije glasovalo zanj.
335 milj na uro
Brigadni general George H. Brett je poročal posebnemu Zborničnemu odboru, da bodo najnovejši armadui štirimotor-ni bombniki leteli z naglico 335 milj na uro.
Dar "belega radže"
Charles Vyner Brooke, ki ga splošno imenujejo 4'belopolti radia iz Sarawaka", je nedavno dospel iz Indije 'v Anglijo ter podaril angleški vladi za ipokritje vojnih .stroškov ček za milijon malajskih dolarjev. V ameriškem denarju je to 470,000 dolarjev.
Brooka smatrajo za ene^a najbogatejših indijskih knezov.
Umik ob reki Sommi
i— * _
r rancosko vrhovno poveljstvo naznanja, da so se prednji oddelki na celi fronti ob Sommi včeraj nekoliko umaknili, toda Nemci, katerim se je posrečilo prekoračiti Aisne vzhodno od Soissonsa, so bili uničeni. Vrhovno poveljstvo pravi, da je izdalo ukaz za umik potem, ko so posamezni oddelki izvršili svoje poslanstvo, namreč,.da so uničili kar največ nemških tankov.
NEMCI SE NE ZMENIJO ZA IZGUBE
Nemci se prav nič ne zmenijo za svoje velike izgube ter neprestano napadajo na vsakem krilu in v cent rumu. Wevgan-dova črta tretji dan "bitke Francije"—kakor bitko označuje general Weygand — še vedno drži.
Nemci izgubili mnogo aeropllanov an tankov
United Press poroča, da so Nemci izgubili okoli 60 odstotkov svojih "biskovitih" aeroplanov in polovico tankov, vsled česar je ofenziva proti Parizu oslabela.
NORVEŠKI KRALJ SE SE BOJUJE
Norveški poslanik v Washingtonu Willielm Morgenstierne pravi, da se norveški kralj Haakon še vedno nahaja pri svoji armadi v severni Norveški in se bojuje proti Nemcem. Morgenstierne pravi, da je v stalni zvezi po radio s kraljem in norveško vlado,
Poslušajte po radiu: V torek 1 1. junija: Makers of Chicago—Yugoslavs
Šolski odbor čikaških šol, The Chicago School Board, prireja po svojem posebnem odboru "Radio Council of Chicago Public Schools" (Radijski odbor čikaških šol) celo vrsto emisij po radiu; v \>aki teli emisij je kratko predoči-tev prispevkov ene izmed tuje jezični h skupin za izgraditev Chicaga.
V torek, dne 11. junija, se bo podala taka predočitev tudi o Jugosovanili. Namen tega je, da se javnost spozna s šesta vnimi deli metropolitanske-ga Chicaga ter prispeva k bol jšemu medsebojnemu zbližan ju in Spoštovanju. Ta vzgojni niz emisij ravna Miss Julia Forbes.
Emisija o Jugoslovanih bo ob eni in 15 minut popoldne po poletnem času in bo trajala kakih 15 minut preko postaje W.JJD, ki obratuje z 1130 ki-losikla. Poleg predočitve prispevkov od Jugoslovanov za izgraditev Chicaga bo govoril par minut kot gost. George Vucetich, predsednik "The Yugoslav Club of Chicago" in nekaj narodnih pesmi po zajela znamenita pevka ga. Margaret Miloš.
Hitler bo poražen
Znani nemški finančnik in industrijalec Fritz Tliyssen, ki je pomagal Hitlerju k moči, pozneje je pa pobegnil iz Nemčije v Ameriko, je napisal za "American (Magazine" članek v katerem pravi, da Nemčija ni bila dobro pripravljena za drugo svetovno vojno in da io bo izgubila. Še nobena vojna ni bila tako lalikomišljeno začeta kakor ta. Hitler je začel vojno, ne da bi se posvetoval s svojimi ministri. Hitler noče imeti v Nemčiji nikogar, ki ve več kakor pa on.
AMERIŠKI AEROPLANI ZA ZAVEZNIKE
Mornariški department je na odobren je, ako ne po naroči lu iz Bele hiše, C u rt i ss- Wright tovarni v Buffalo, N. Y., vrni
vrnil
tem pomaga zaveznikom v se-
50 bon d >nrkov v namenu, da danji vojni proti Nemčiji.
Aeroiplani bodo čimprej poslani v Francijo, tovarna pa bo mesto njih mornariškemu departmentu dobavila nove bombnike.
CIO podpira obrambni
Delavstvo bo prispevalo svoj delež k narodni obrambi, nikakor pa ne bo dovolilo kršenja organizacijskih pravic in drugih svoboščin. — Lewis ni komunist.
program
V AVashingtonu zboruje izvršilni odbor Kongresa za industrijalno organizacijo CIO. Odborniki so v imenu član-ftva obljubili podpirati Roo-seveltov narodno - obrambni program, istočasno so pa izrazili svoje nasprotje proti vsaki aktivnosti suberzivnega značaja, predvsem pa proti "peti koloni", čije cilj je uničiti svobodne in demokratično naprave, na katerih temelji naša republika.
Nadalje je izvršilni odbor proti ameriški soudeležbi v evropski vojni in zahteva, naj bodo delavstvu ohranjene vso svoboščine, predvsem svoboda organiziranja ter svoboda govora in zborovanja.
Časnikarji so vprašali Johna L. Lewisa, če se tiče subverziv-no delovanje nacizma, fašizma in komunizma, čemur je Lewis pritrdil in dostavil: — Pa tudi črnosrajčnikov, belosrajč-nikov in kukluksklancev.
Nadalje je vtprašal časnikar Lewisa, če se strinja z predlogom, da je treba izključiti iz delavskih organizacij vse komuniste. Lewis ni na vprašanje naravnost odgovoril, pač pa rekel: — Jaz nisem komunnist
in ne simpatiziram s komunizmom. Jaz sem eden tistih redkih v naši deželi, katerih Die-so v odbor ni označil za komuniste.
Program za obrambno politiko CIO je izdelal podpredsednik Philip Murray. Thomas F. Burns, voditelj United Rubber Workers je zahteval, naj bodo v resoluciji imenovane po imenu države, ki so vprizorrle napad na Finsko, Holandsko, Belgijo in skandinavske države. Lewis je odvrnil, da bi bilo treba seči v tem slučaju nazaj in sicer prav do abesinske kampanje. Priporočil je sprejem resolucije v sedanji obliki, češ, da je v soglasju z ameriško nevtralnostim politiko
Michael Quill, predsednik linije razvažalcev se je o o-brambni resoluciji pohvalno izrazil v zelo patriotičnem govoru.
Izvršilni odbor CIO jo za o-h ran jen je poRtave glede delavskih odnošajev, wage-hour postave, Walsh-Healyeve in Gnf-feveve postave ter postave za soeijalno zaščito.
Dovolj škotskega žganja
Domneva, da bo vsled vojne trpela produkcija škotskega žganja, je neupravičena. Škotskega žganja je dovolj za štiri leta za vse ljubitelje te kaplje, ne samo v Angliji in Ameriki, pač pa tudi drugod po svetu. V raznih skladiščih ga je 133 milijoonv galon. Denar, ki ga plačujejo Amerikanci za škotsko žganje, gre v prvi vrsti za letala in municijo. Produkcija je sicer nekoliko ponehala, toda do konca vojne— če ne bo trajala več kot štiri letal—>se ni bati pomanjkanja.
Iz Jugoslavije
(Po neposrednih vesteh agencije "Avale".)
Kolizija ladij pred Splitsko luko
Split, 4. junija. — Odhaja je iz splitske luke je parnik "Jadranske plovbe" "Šipan naletel na luksurijozni motorni čoln 4 * Mileno", na katerem je bilo nekaj splitskih izletnikov. "Milena" se je kaj naglo potopila, a "ŠLpan" je vzel na svoj krov vse brodolomce. Potopljeni motorni čoln velja okoli 300
tisoč dinarjev.
— • • •
Jugoslovanski parniki za Črno morje
Dubrovnik, 4. juija. — Jugoslovanski parnik "Lovčen", ki pluje na redni liniji Dubro\ nik-Kotor-Sinirna-Carigrad-Con-stanca, obišče sedaj tudi rusko črnomorsko luko Odeso. 44Lov-
čen" je že krenil iz Dubrovnika.
• • •
Balkanska gospodarska zveza
Beograd, 4. junija. — Gospodarska zveza Balkanskega sporazuma, ki se je sešla v Beogradu radi ureditve gospodarskih in prometnih vprašanj, ki bodo olajšala čim tesnejše sodelovanje med njimi, se sedaj posebno peča z vprašanji o ureditvi t oh nične hi praktične strani teh vprašanj. Med drugimi gospodarskimi in prometnimi vprašanji razpravlja Gospodarska z*eza Balkanskega sporazuma tudi vprašanja, ki se zaseka-vajo v najožje sodelovanje trgovskih mornaric držav Balkanskega sporazuma. Med ta spadajo tudi nekatere tehnične odredbe, ki imajo olajšati in pospešiti delo in čim tesnejše sodelovanje trgovskih mornaric na vzajemnem polju.
• • •
Hrvatski profesor na poti v New York
Zagreb, 4. junija. I)r. Vinko Tomašič, profesor zagrebškega vseučilišča je včeraj odpotoval iz Zagreba preko Milana v New York. Dr. Tomašič bo imel na raznih ameriških univerzah več predavanj o socijalnih problemih, zlasti pa o so-cijalni strukturi naših hrvaških izseljencev.
'GLAS N A B O D A" — New Torič
i" ' » i j .. .. :
Saturday, June 8, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA
(TOICX Of THE PSOPLJE)
99
Owm4 Hd PnhlUhori by Slovenk PubQabing Company, (A Corporation). TtmmM llHa VMMut; 7. Lspcba, See. — Place ot business of the
of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW TORE. N. T.
47th Year
"Glaa Naroda" la laraed every day except Sundays and holldaya. — Bnboerlptlaft Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za oalo loto velja list za Ameriko In Kanado ; sa pol leta $3.— ; m Mrt lata $1-50. -r- Za New York aa celo leto $7^-; aa pol leta $3.50. Za Inozemstvo ca oalo leto $7.—; za pol leta $3.50.
H1T.AH NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
-GLAS NARODA." 21C WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaea S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
iNAJNOVEJSE NEMŠKO OROŽJE
Sedanja vojna jc pokazala, da si je Nemčija nabavila mnogo popolnoma novega orožja, med katero spadajo tudi sicer majhne, toda zelo hitre motorne ladje.
IRSKA
Irska, ali kot se 'zdaj imenuje — Svobodna irska država — se nahaja v precej težavnem položaju. Ko sta po nemškem vpadu na Poljsko napovedali Velika Britanija in Francija Nemčiji vojno, je irski parlament s posebno resolucijo proglasil nevtralnost Irske v tej vojni.
Predsednik Hyde in ministrski predsednik de Valera, ki sta v največji meri odgovorna za to odločitev, vsekakor želita, da bi zavezniki zmagali.
Za nevtralnost sta se zavizela iz politično-sebičnih nazorov, dobro vedoč, da bi 'bila pri prihodnjih volitvah poražena, če bi pahnila Irsko v vojno ob zavezniški strani. Porazi! bi ju William R. Cosgrave, načelnik združene irske stranke.
(Zdaj se je pa položaj povsem izpremenil. Naeiji namreč razglašajo, da bo takoj ipo podjarmljenju Francije prišlo na vrsto Angleško otočje. Tozadevnih priprav tudi nič ne prikrivajo. Pravijo, da foodo na Angleško otočje, čigar del je tudi Irska, spustili 20,000 "padalcev" (vojakov, ki se iz letal spuste s parašuti na tla) ter da bo par tisoč nemških letal vprizorilo napad na angleške industrijalne okraje.
Hitler se ne šali. Doslej je storil že marsikaj, kar je .iiatrala javnost za nemogoče. Najbrž si v mislih že predstavlja svoj zmagoslavni prihod v London, ki naj bi bil kro j a vseh njegovih uspehov. V tem slučaju bi bilo z nevtral-liostj . Irske istotako kot je bilo z nevtralnostjo Norveške, Oan^iwc, L/uxenVburske, Holandske in Belgije. Irska bi se morala boriti ali udati se. Irci so bojeviti in bi se kar tako zlepa ne udali.
Zato se mora zdaj Irska oboroževati in vežbati svoje vojaštvo. Naglo mora nadomestiti vse, kar je zamudila.
Vpoštevati je pa tre<ba še nadaljno nevarnost. Nemčija ima v svobodni irski državi mnogo prijateljev. Tekom sve tovne vojne je nudila irska obal nemškim submarinom udobna in razmeroma varna skrivališča. Velike množine topov, strojnic in municijc, ki so dospele rz Združenih držav, so nemške ladje odpeljale z Irske v Nemčijo. Nemški agenti so imeli svoja oporišča na irski obali ali pa v njeni neposredni bližini.
Nevarnost "pete kolone'' se je znatno pvečala, ker je Irska sedaj sve/bodna država in nima Anglija nobenega nadzorstva nad njo. Vsega tega se ministrski predsednik de Valera prav dobro zaveda. Ker noče, da bi postala Irska dom tujezemskih agentov, je prosil angleški generalni štab za so delovanje v boju proti inozemskim špijonom in podtalnim elementom. V zameno je Irska obljubila Angliji vso podporo. Organizacijo, znano pod imenom "irska republikanska armada", tvorijo ekstremni naeijonalisti, ki nočejo sodelovati 7. irsko vlado ter dobivajo iz inozemstva moralno in materijal-no podporo, ("'lani te organizaeije bodo naleteli na slabo, če si bodo drznili igrati vlogo Norvežana Quinslinga, ki je izdal Norveško Nemcem.
Iz Slovenije
ZLOČIN UMOBOLNEGA DRUŽINSKEGA OČETA.
ILz Krškega poročajo 14. apr.
Na Vrževcu. pri van Bran-sko so te dni dokončevali pomladansko delo delavci v vinogradu posesitnika Oblaka .Ja-ne&a iz vasi Bransko. Ko so končali delo, je začel posestnikov najstarejši sin izplačevati mezde, kar pa staremu Oblaku ni bilo všeč in je začel zmerjati sina vpričo delavcev. iS in ga je pro-il, naj nikar ne dela sramote 'hiši, tako ga je za silo pomiril. Ko pa je nadaljeval izplačevanje, je oče ponovno začel razsajti i.n besnimi do kler ni «ina popadla jeza in je zagnal očetu kozarec pod noge ter ga udaril z desnico po obrazu.
ITo je pa tako razkadilo starega Oblaka, da jo molče odšel iz vinogradn proti donita, še prej pa je vzel s seboj izza vrat zidanice gnoj.no vilo. V njem je bil dozorel sklep, da se bo maščeval >inu in ženi. ki je (slednjega zagovarjala. Kaj je hotel napraviti z vilami, ni mogočo ugotoviti, verjetno pa je, da jih jo hotel uporabiti kot napadalno orožje. Donita je ta(koj zapodil iz hišo deklo, prižgal luč v izbi in čakal domače delavce iz vinograda. K sreči je šla dekla domačim na-
proti in jim povedala, da jo je gospodar zapodil iz hišo ter da je be»sen. Domači, ki r*> poznali naglo jezo očeta. so šli previdno proti domu. Prvi jo šol 24-letni sin Martin, nato mati, za njo pa še hčerka Angela. .	«
ICim je Martin stopi je zavil naravnost v vpnkša
I X' I
liso.
Peter Zgaga
Mož, ki poje Nemčiji in Hitlerju največje slavospev e. je Mussolini.
Ne ve se, seveda, če mu prihajajo ti slavospevi iz srca, ali so le posledica bojazni pred sosedom, s katerim utegne vsaK dan trčiti na Brennerju ali na Predilu.
Včasi, takole pred četrt stoletja, pa ni bil Mussolini za Nemčijo ničkaj navdušen.
To je bilo takrat, ko je Italija ugibala, kje bi se ji obetal večji dobiček—na strani zavez-
izbo, da bi ga
NEMCI V JU2NI AMERIKI
Po nekaterih južno-ameriškfh republikah se Nemci ta ko objestno obnašajo kot da bi bilo že vse njihovo. Posebno drzni so v Chile, Uruguaju in Boliviji.
V	Montevideo izdajajo časopis "La Linea Siegfrieda'* (Siegfriedova črta)* je nedavno na uvodnem mestu zapre-til: — Če v republiki Uruguay ne bo kmalu ponehala proti-nemška propaganda, bo doletela Uruguay usoda Skandinavije.
Zadnja dva tedna je bilo aretiranih v Uruquayu dosti nemških osumljencev. Neka -velika nemška družba, ki izdelu* je električne žarnice, je naročala iz Nemčije potrebno maši-nerijo. Na ta način se ji je posrečilo vtihotapiti iz Nemčije velike množine vsakovrstnega orožja in municije.
Južni del Brazilije je skoro izključno nemški. Samo med leti 1920 in 1930 se jie preselili tja skoro četrt milijona Nemcev. Mnogo jih je prišlo tudi pozneje. Pridelujejo kavo in bombaž, imajo majne ter kemične in tekstilne tovarne. Deutsche Ueberseeisohe Bank ima po raznih važnih mestih šest podružnic.
V	Braziliji imajo Nemci petnajst velikih časopisov in Štiri močne radio ipostaje, ki broadcastajo Goebbelsovo propagando.
Južno-amerrške republike razburja ta pohod nacijskega nacijonalizma in vedo, da se na evropskem bojišču odloča tudi njihova usoda.
8REDIŠČE ZA SLOVENSKE F0N0GRAF8KE PLOŠČE. — PiSIte za cenik. J. MARSICH. INC. 4S3 W. 42 Street	New York
zakaj
j ■ zapodil deklo iz hiše. Toda stari je t m ko j navalil z odprtim nožem, in ga začel neusmiljeno obdela vat i, prizadevajoč nau smrtnonevarne rane. Ko so je sinu že vsemu krvavemu posrečilo z za-dnjimj močmi končno le umakniti so nožu, je na begu podrl mater, katero si jo tedaj oče izbral za drugo žrtev, ki jo jo prav tako neusmiljeno obdelal z nožem. Tudi za hčerko Angelo -e jo pognal, pa se ji je posrečilo pobegniti pred zverinskim* očetom. Na klico sta prihitela sinova France in Anton, ki sta že spala. Nijinna se je f»osrečilo po kratki borbi ukrotiti o-čota in mli z grabi jami izbi t i nož iz roko. Starec jo potem polhognil iz izbo v temo.
iSin Martin ima težke poškodbe. Zdravnik pravi, da so smrtnonevarne. T mli mati ima na vratu globoko rano, ki je tudi isni'.rtnonevarna. Ako ne bodo nastopile komplikacijo }>osta ranjenca morda okrevala, vendar pa je njuno stanje še vedno zelo kritično.
157-letni po-e^tni Janez Oblak je •zatgrešil podol>en zločin
že leta 11)28. ko je v jezi zabodel svojo ženo. Takrat so ga sj>oznali za slaboumnega ter ga oddali v umobolnico, kjer je bil nad 7 let, nakar je bi' na jratm lova nje nekega svojega sorodnika izpuščen kot- zdrav. S tistim dnem je postal strah in trepet vise družino. i(Vsto so je pripetilo, da je z odprtim žepnim nožem tekel za lastnimi otroki ter jim grozil; da celo v po* tel jo je nosil nož, sekiro ali kaj drugega. Pa ne samo domači, vsa očetovo1 vas	v veetienv strahu
pred njiun, kajti njegov mračni pogled ni obetal ni'Tcomur nič dobrega. V občevanju z ljudmi je bil višino njrk, zaprt Nairn vase in je ljudi najraje izogibal. Že sam jxigled nanj napravil vtis, da gre za uiuobolnega človeka. Takoj po navalu besiurt-ti je i-zginil iz i/,be. vzel v drvarnici -oki-ro in zb<«ža| v noč. We iskanje sorodnikov pri znancih je bilo zaman in je vsaka sled za njim izginila. Domači se boje, da ne bi napravil »še komu kaj zlega, posebno ker ima sekiro
. s H»j.
RADIO PROGRAM
Jugoslovanske pesmi
Vsak pondeljek od 8 do 8.1 ij zvečer na postaji WBNX (1,350 kc.) Slovensko, hrvatsko in srbsko petje.
Pošljite pisma na: Jerry Ko-privšek, Jr., Station WBKX, New York, X. Y.
štovali. V svetovni vojni .]» izgubil dva sinova; te izgube ni mogel }H)vsem preboleti. Zapušča ženo in sina, mor n a r i sk i č>a st n i k.
k i je
SLIČICA IZ DANSKE.
d dom v Ljubljani
Ljnblj&na, junija. — Včeraj je bil tukaj na svečan način otvorjen novi Časnikarski dom. Vsled splošnih razmer je biki MveČanoat xapravjjena v intimnem krogu. Udeležili so se je le zaitopniki oblasti in časnikarskega združenja.
DARILNE POŠILJATVE r JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.
200	DIN.
300	DIN.
400	DIN.
500	DIN.
1000	DIN.
2000	DIN.
V LIRAH
$ 2.30
■	$ 4.40
■	$ 6.50
$ 8J>0 V DINARJIH
- $10.25
■	$20.— $39.—
100 200 300 500 1000
LIR —--
LIR--—
LIR---
LIR---
LIR---
$ 5.90 $11.50 $17.— $28— $55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI ODDELEK :
216 West 18th Street, New York
NAJSTAREJŠI SLOV. ČASNIKAR IVAN NAGLIC UMRL.
'Y noči od 17. na lf-t. aprila j«* v Ljubljani umrl gospod T. Nagi i č, urednik "Jutra". Rodil se je maja 1856 v Sla-kovi pri Slovenskih Konjicah in bi bil torej nwseca maja star let. Ko je končal gimnazijo. je študiral na filozofski fakulteti v Zagrebu. Že tedaj se je začel udejstvovati v časnikarstvu. Poklicni časnikar je postal leta 1870. CM leta 1RK4 do 1893 je bil urednik uradnega lista "Laibaclier Zeitung" nato pa dopisnik raznih do mačih in inozen^kih listov. L. 1020 je vstopil v uredništvo "Jutra". Rajni je bil vesten in zelo delaven časnikar. Zaradi njegovega iblasgega značaja >o ga tovariši cenili in spri-
* V BLAGI SPOMIN
1>B PRILIKI PRVE OBLETNICE
SMRTI NEPOZABLJENEGA < SOPROGA IN OČETA
John Kaučiča
ki jt preminul 10. junija. 1939.
Minilo je že eno letu odkar si nas zapustil, t udu s|Mmiinjamo se "Te rnlno živo in ljul*»če ter se Te Im«u«i enako in ljul**1'' sih»-iniujali, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj.
\ Bodi Ti sla<Iek i»oi*itek v sv«>-tMxlni amcrISki zemlji!
Žalujoči ostali:
MARIJA KAUClČ, soproga
in hčere.
t.
Uttle r4ll*f N. T., jttnija,
ff\o so prodirale nemške motorizirane čete proti severu Danske, je bila posadka tr<l-njave Heleiniroi, ki leži ^ia-sproti ^vetlske**-a mesta Hel-singlH»r«r, ravno na vajah. Vojaki .so po kratkem posvetovanju s svojimi oficirji sklenili, da ne j k) lože orožja, temveč da se prepeljejo s parni kom preko preliva na Sveil-ko. Bilo jih je okoli 1 .">4MKo so se danski vojaki izkrcali v Tb-I-Mngt>orgu, so -<e post rojili na l>onw»lu v čete in z razvito dansko zastavo in v |>olni bojni o-premi odkorakali pred švedsko komando liie-ta. Tu je javil danski komandant sIujž-bujočemu švedskemu oficirju, da se njegovi vojaki predajajo švedski vojski s prošnjo, da jih internira. Švedi so danske vojake razorožili in odpeljali v notranjost države.
nikov ali na strani Nemčije in Avstrije.
!6. februarja 1915 je Mussolini pisal v svojem li>tu "Po-polo d'ltalia": — Eden najin)! j značilnih dni v zgodovini bf> tisti dan, ko bo homoseksualni Krupp v Essenu poginil v plamenih, ki bodo uničili nemški narod. Zaradi neštevil-nih žrtev vojne, ki jo je izzvala nemška objestnost, mora biti mesto kan ono v, Essen, zbrisano z zemeljskega površja.
1.	aprila 1015 je pisal Mussolini pod naslovom: "Proč z [mirom!":
j — Nemški mir bi ojačil pruski militarizem ter bi se končal z novim poskusom Nem-eev, da zavladajo Evropi. Nadvse potrebno je Nemce in Avstrijce pripraviti k brezpogojni predaji. Ta vojna se mora tako dolgo vršiti, da bodo Nem-ei prosili na kolenih za mir. Vsak drugačen mir bi pomenil izdajstvo cilja, za katerega se vojskujem«. Nemčija mora biti tako temljito uničena, da nam ne bo mogla prihodnjih pet de-e t let škodovati.
2.	aprila je imenoval Mussolini Nemce "zveri v človeški podobi" ter dostavil, da Nenx'i navzlie visokemu stališču, ki
>Iga zavzemajo v civiliziranem ]svetu, ne bodo nikdar dosegli dna svojega lastnega divjaštva
Tn 24. maja 1015 je pisal Mussolini:
— Med Reno in Vislo živi barbarski narod, narod s površno kulturo in navidezno ei-vilizaeijo. Mi pa ni-mo ne Nemci, ne barbari.
Kar je pisal takrat Mussolini o kajzerjevi Nemčiji, je danes stokrat bolj značilno in resnično o Nemčiji Adolfa Hitlerja.
RAZOČARANI ISKALCI ZLATA.
ac več let so po Franciji govorili o potopljenem parniku "Telemaque" ki da je imel pod krovom velike množine zlata. Po večmesečnih napornih prizadevanjih se jim je slednjič pred knvtkim posrečilo, da so dvignili truplo ladje, ki se je potopila v bližini Rou-ena. V truplu ladje je bilo več ton peska, ki se je v teku let nabral, zlata pa ni l>ilo niti trohice. Zdaj se tolažijo s tem rla so najbrže dvignili napačno ladjo. .
—
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENICl
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York

Po Balkanu kroži naslednjo zgodba:
Rooscveltov odpos 1 a n e e Sumner Welles se je vrnil domov v Ameriko, in predsednik ga je takoj drugi dan pokiieal k sebi, da poroča, kaj je videl in slišal v Evropi.
Roosevelt: — Nekam mir j»' zdaj v Evropi. Zdi -e mi, da sedi vsak za svojim zidom in nihče si ne upa napraviti ničesar.
Welles: — Se<tijo za zidom, to je res. ampak vojna je v Evropi. Drug zoper drugega gredo. Angleži in Francozi na eni, Nemci na drugi strani.
Rosevelt: »— E. dragi prijatelj, to mi je znano, toda to ni vojna. Tisto malo letalskega otipavanja, zdaj pa zdaj se kakšen zaspan topničar spozabi in sproži svojo cev, to je vse.
Welle«: — Gospod predsednik, vojna je pa le.
Roosevelt: — Na kratko po vej, prijatelj, ali se Srbi že bojujejo ?
Welles: — Srbi? Na sir, Srbi so mirni.
Roosevelt: — Potem je jasno, da vojne še ni. Govoriva raje o čem drugem.
Neki starokraj.-ki list dostavlja k temu:
Ta zgodba ima sočno jedro. Srbi so bili od leta 1912 do 1018 v treh hudih vojnah, ki so se stopnjevale po svoji silovitosti, pa so iz vseh treh izšli kot zmagovalci.
Mala kraljevina Srbija je šla v vojno proti treni cesarstvom. Cesarstva so se z rušila, Srbija se je pa razširila in postala iz državice velika in močna Jugoslavija.
Ob konou vojne so jugoslovanske čete izvojevale sijajno zmago, ki je bila začetek razpada treh cesarstev: Vil jemo vega, Karlovega in sultanovega.
"GLAS -I* A EO P — Slew Tork
Saturday, June 8, 1 940
CLAUDE FBRRERE:
Zgodba se začne s strelom
... in 8 Leer s topovskim. Nič več ne vem, kdo ga je izstrelil in tudi ne, proti komu. A bilo je v poslednjih dneh decembra 1. 1900, in bili smo na Kitajskem. V tistih davnih dneh Bent bil niornariiški častnik in sem služboval na francoski torpedovki. Bilo nas je desetero ali dvanjastero jako različnih ladij - «e bolj različnimi zastavami. Sploh — mednarodno brodovje, ki so ga Evropa. Amerika in Japonska mobilizirale proti boksarjem. Saj se Vie spominjate boksarjev? Boksarji so bili za svojo osebo bržkone dostojni ljudje, n žal so si v t epi i v glavo, da bodo pobili vse iiuyzemee in >i razdelili njih lastnino.
JMoja torpedovka in jaz sva so torej zasidrala pred Tnko-njom, če se prav spominjam in naišo sosede — oklopniee, križa rke in druge torj^dovke — ro prav tako vrgle sidro v mo-rj:> in čakale nedaleč od nas. i*aziti smo morali, saj so nate na to še posebej opozorili, da imajo 'boksarji tudi svoje tor-pedovko in plavajoče mine. Topovski strel, ki wo je sredi in i ru meglenega večera nenadoma oglasil, ni nikogar ranil. A našo straže niso napo-! vpdfde notienega -ovražnika in tudi nobeneiga cilja. Pač smo opazili kitajnko barko, a to srno vsi poznali. To jo bila 1» arka pralca Vanga in pralec Vang je že od zdavnaj pral perilo za \>o posadko. R?uno pijanci in norci bi motali smodnik na to preprosto barko.
'Pa se jo vendarle zgodilo. Brez dvoma je prvi topovski >trel zbudil pri ljubiteljih streljanja vesolje do ognja. Cez hip nato, ko je prišla barka mirmo ruske ladje, ki je njena posa<lka prošlo noč tako dolgo in jako glasno prepevala, jo ducat granat pozdravilo barko. Granate pa so padale tja, kamor jih usoda zanašala. Barke ni nobena zadela a ta jo hitro iitenjavala smer in iskala zavetja. Naša torpedovka je bila slučajno vbližini. Zatorej je barka prihitela k nam,, bila je poklicana, odgovorila je in pristala. To je šlo tem lažje, ker nam je morala izročiti perilo. Rus, mogoče je -priznal svojo zmoto, ni streljal več in je poslal nekaj znakov po mednarodnem kodeksu in je s tem pojasnil .-vojo zmoto.
iKo je barka pristala, je moški z barke Nplezal k nam na ladjo. Zagledal sem majhnega, neznatnega Kitajoa, ki mu je bi i o največ petnajst let in je bil oblečen v modro 1>omibaiža-sto obl -ko. Okrog ustnic mru je begal tisti zagonetni in ne-mara večni xmehljaj Kitajcev.
jKitajec je ponižno pozdravil. Pogledal se«n fantiča, rekoč :
. f* Kako ti ie ime?"
"Li Koni."
UtAJi to pošilja g. Vangf" "Hi."
<"Ali si prinesel perilo nazaj?" '"Hi."
"Ali boš vzel drugo perilo
s »>*eboj?"
"Hi."
(Komaj jo preteklo dvanajst minut, ko je mladi Li Koni že oddal perilo, vzel drugega in spet zlezel na svojo barko.
VpralSal sem ga.
"Tn kam ■zdaj?"
*"iJaz peljati, da rusko perilo vzeti."
IMallce osuplo worn ga pogledal, vendar se ni šaJil.
"Na rusko ladjo greš? Saj so vendar pravkar streljali na te!" *
Li Koni je skomignil z rameni.
"O," je mirno povzel, "Rusi so jako neumni, a nekateri so, ki niso hudobni."
lOdlšel je in nič več ga nisem videl, to se pravi, jako dolgo ga nisem videl.
IA čez štirinajst dni nato, ko se je nforala moja torpedovka ustaviti v Nagasakiju, sem dobil pri Jezakiju — pri trgovcu z že Ivo vino in izrezljanimi slonokoščenima predmeti, svojega starega ladijskega tovariša, Fedorja Aleksandrovima Bor-skega, ki je bil takrat ladijski jioročnik v dužbi carja.
Tedaj sem se spomnil, da je bil "prijatelj Borskt prav takrat na ladji, ki je v Takori-ju pomotoma streljala na barko Kitajca Li Konija.
•"A1 i se spominjate tistega slavnega večera, dragi moj, ko sem mislil, da jo bil tisti revež boksar-ki pirat in >em dal nanj streljati?" je vprašal Bor<ki.
"Vem,, to je bila barka pralca Vanga ..."
iBorski je razburjeno nadaljeval:
"Ali v:ste? TiHi mladi Kita jee, ki sem dal nanj streljati — no. Pa je vendarle prišel k nam na ladjo po perilo. Veste, dragi moj, Kitajci »so jako neumni, toda boječi pa niso."
iPri tem som so spomnil, kako *e je bil Koni izrazil o Ru i
'•ih. Spoznal som, da ista sodbi obeh vsebovali nekaj resnico. Kitajci brez dvoma ne razumejo dobro Rusov, Rusi pa prav zares jako slalbo razumejo Ki-tajco. .
(Spočetka som hotel Bonskemu marsikaj odgovoriti, a ker semf sprevidel, da -o ni moči o tem pričkati, som molčal.
[Ko me jo Fedor Bonski zvlekel Šo v ameriški bar, kjer sem moral popiti nebroj šilcev, »so je vrnil na svojo ladjo.
Tedaj sem opazil, da se ni Borski nikoli ločil od neke vrsto ordonanca. Opazoval sem tega človeka. To je bil velikanski dolgin, ki mi je bil kaj zoprn. Ne rečem; da bi bil irrd al i neumen. Poteze so bile precej enakomerne, dasi po-v-eml azijske. Toda izraz nekakšno prekrite zahrbtnosti je bil kakor primrznjen na obrazu. Kasneje sem imel še dva, do trikrat priliko videti Bor-skoga v Nagaisakiju, Po rta r-turju in Fakonu. Tn zmeraj sem videl poleg njega njegovega slu^o. Videl sem, da je bil ta človek mužik, ki je bil rojen
na posestvih svojega gospodarja. Ime m»u je bilo Bovlov. Borski je ravnal ž njim ko z živaljo. To se pravi, z nebrzdano surovo-1 jo, ki je bilo v njej pa tudi nekaj očetovske dobrohotnosti.
no, po ameriško oblečen Kitajec in bližal se je moji mizi. Spočetka ga sploh nisem spoznal a on je imel boljši spomin ko jaz in odkrito srčno veselje je razvedrilo njegove poševne oči.
"'Jaz sem Li Koni" je smeje se dejal, "in sem vaš nekdanji pralee iz Takonija. O, seveda ..-i niste mogli misliti, da bi n ie po tako dolgem času zagledali tu . . ."
JGovoril je brezhibno francoščino. Ni dosti Kitajcev, ki bi francosko govorili, pač pa govorijo angleško. Francoščino govori v Sanghaju le izbrano število višjih in brez dvoma je spadal Li Konija k izbranim osebnostim, za kar trem iiKu tudi čestital.
T/i Koni se je začel kar cediti od zahvaljevalija in je tudi meni čestital. Ko sva na ta način potratila že kar preveč besed, je bil koj pripravljen pogovarjati so o trgovskih podlih in o politiki. Te dve panogi sta skoraj povsod tesno povezani, zlasti ]>a še na Daljnem Vzhodu. Mimogrede sem omenil, da bi bil Li Koni napram kakemu časnikarju brez dvorna bolj previden. Toda jaz nisem bil časnikar in Li Koni je poznal svoje ljudi.
*4Dragi moj gospod," mi je odgovoril, "inozem^i napak razumejo kitajsko mobilizacijo in mnogo Kitajcev jo razu-io še slabšo. To pa zato, ker
Tragedija uglednega gostilničarja
Hz Višnje gore poročajo 15.[občutljiv mož in preiskava ga
aprila: — Na Peščeniku nad Višnjo goro kjer se odcepi od državne občinska cestii na Polževo, nekaj korakov pred odcepom, r^toji ob cesti znana go--ti/na, kjer se radi ustavljajo tudi avtoinjoft>iiisti. Gostilno je vodil daleč naokrog znani in priljubljeni gostilničar Jože Novljan. tajnik Združenja gostilničarjev za sodni okraj Višnja gora. Bil jo izredno bist-
je silno razburila. Morda je res kdaj nevede hranil pri sebi ukradeno blago, morda ga jo tudi kupil gotovo pa ni bilo pravega povoda, da bi bil zaradi tega obupal nad življenjem. Orožniki so ga trdo prijeli in urni končno napovedali aretacijo. To je moža še bolj razburilo in potrlo. Žena je mlenda siutila, da se bo nekaj zgodilo. Ko so orožniki moža
roumen in delaven mož blago- j odgnali, je poslala za njim
Zgodba pa se je končala ta kole.
fTo je bilo lani. Osem in dvajset let je preteklo in nikoli ne bi bil mislil," da bom še kdaj videl enega od omenjenih t reli. Boskega. Bovlova in Kitajca Li Konija. Saj so v poslednjem četrt stoletju toliko ljudi pobili v Rusiji in Kitajski. Jaz nisem bil nič več mornariški častnik. Sprehajal sem se tu in tam po svetu, nekaj v zabavo in nekaj zaradi svojih poslov. Malokdaj sem naletel na kakega, znanca in sem ragubil izpred oči sikoraj vse, kar je bilo a mojo preteklostjo v zvezi. Kako sem zatorej osupnil, ko me je nekdo v Sanghaju poklical z imenom: To je bil Kitajec, jako moder-
tujci prav nič ne poznajo naišo -taro, lesettisočletno Kitajsko in zato tudi ne vedo, da smo zmeraj prestali petdeset ali sto let anarhijo, preden smo prešli od ene dinastije k drugi. Tn tudi zato, ker Kitajci prav nič ne ve lo, da je na svetu Evropa in da je Amerika in si zato domišljajo, da imajo časa na pretek da si me<l seboj — kot ne-koč — uredijo svoje majhne zadeve. A kar je bilo nekoč mogoče in celo lahko, jo zdaj kar nemogoče."
'Moj nekdanji pralec Lz Takonija so je zares naredil. V, ; duhu sem videl pred seboj malo barko, polno opranega perila in petnajstletnega fantiča, ki je tako brezbrižno sprejel ruske granate. Li Koni me je pogledal in je uganil moje liii-di..
"Ali," je dejal, "takrat me ni bilo dosti, a vse moje življenje je bilo pred menoj. In za to je bil tisti čas lep. Saj se še spontinjate tiste ruske ladje, ki se je prav blizu vaše zasidrala in je mislila, da sem bil morski ropar? — No. tu v Sangha-ju biva zdaj več pomorščakov in častnikov s tiste ladje. Prvi so seveda iboljševiki, drugi pa so služabniki prvih. Kaj ne, saj boste šli bržkone nazaj mesto? Odpojšljite svoj avto in počastite me s tem, da se ufsedete v mojega. Jaz vas bom odpeljal nazaj v vaš hotel in če hočete, vam bom spotoma prelilistavil dva vaša nekdanja prijatelja, ki ste ju brez dvorna že povsem pozabili, a ki ju boste navzlic tenm še spoznali. Saj se od prejšnjega stoletja sem nista preveč spremenila."
Ves navdušen sem sprejel povabilo. Avto Li Konija je bil razkoišen in najmodernejše vitste, pripravljen kot spalni voe. Najprej sva se vozila po ravni okolici Sanghaja , nato po neskončnih dohodnih cestah in slednjič skozi vrvež medn-arodne koncesije. Seveda ni Li Koni nič več prebival v kitajskem delu n>esta.
(Pred vhodom razkošne, ven-
ga značaja, kakršnih je med nami vedno manj. Delal je in se boril za obl-tanek svoje družine, kolikor je le mogel, a težki časi so ga vedno bolj pritiskali ob tla. Premagovati je moral vedno težje gmotne ne-prilike, saj je zašla gostilničur-ska obrt na kmetih v tako težak položaj, da komaj Še životari. Toda Novljan je bil mož ki je še vedno zaupal delu svojih iok in bil je prepričan, da se bodo razirfcere zboljšale.
(Mnogo optimizma je bilo v njeni in večkrat je prijel za poro, da se jo s svojo veščo roko in globokim pogledom v življenje dotaknil tega ali one-ga perečega vprašanja. Sodeloval je uri raznih naprednih listi.h. Čudno naključje ui-o-de je pa hotelo, da je vprav isti dan, ko je list "Jutro" objavil njegov dopis, ol>enem tudi objavil kratko poročilo o njegovi tragični smrti.
"V bližini Peščenika je bilo zadnje čase zagroženih več tatvin. Tatovi -o kradli s tovornih avtomobilov blago kar med vožnjo in ga skrivali, dokler ga niso spravili v denar. Govorilo se je, da je ena bala ukradenega blaira spravljena tudi pri gostilničarju Novlja-nu. To jo prišlo na uho viš-nje-gon-kim orožnikom, ki so odšli *k Novijann iskat ukradeno blago. Našli ga pa niso. Novljan jo bil zelo rahločuten.
hlapca, češ, pojdi pogledat, čt se ni morda kaj zgodilo z gospodarjem. Tn njena slutnja se je žal uresničila.
iMed potjo v Višnjo goro je Novljan prosil orožnika, naj mu dovoli opraviti potrebo. Orožnik je njegovi želji ustregel. Novljan jo stopil s ceste in se -pustil po stilnem bregu v grapo, kjer si je prerezal žilo na roki in na obeli straneh vratu. Ko je prišel za njim hlapec, je bil že ves okrvavljen. Brž -o obvestili gostilničarja v Višnji gori g. Oiuah na. ki so je mudil v bližini z avtomobilom,. Prihitela je tudi žena. Omahen jo z robcem še tiščal nesrečnežu prerezano žilo na vratu in v tem je opa zil, da ima prerezano tudi žilo na roki in da je vs.aka poinlo« zannan. Novljan je še nekaj krat odprl oči in pogledal že no. potem jo pa njegovo življenje ugasnilo.
se ne zvišuje, zato pa nosijo o o<Lst. obresti. Ker so ti papirji prosti obdavčenja, je vsota ki jo moro imeti po>a-meznik naloženo v njih, omejena. 1'speli tega posojiki je bil nad pričakovanje velik: v -to dneh je bilo podpisanih sto milijonov funtov.
A' marcu j«' bilo otvorjeno novo 300 milijonsko posojilo. Nekaj dni za tem jo bilo čezmerno podpisano. Ta usi>eh je bil bolj poiikomllM'ii, ker tu ii t<» zvišali
po.-ojilo no>i ie .*> odst. obresti, dočim donaša denar, naložen v podjetjih, zlahka, večji dohodek. Vidi se pa tudi da finančno ministrstvo drži trdno v rokah vajeti, na katerih votli narodno gospodarstvo. Zelo verjetno pa je, da sodanji davki in posojevanje državi skupaj ne bodo zadostovali za ogromne vojne stroške. Seveda jo še veliko bogastva v tej deželi in davki bi se 'aliko Še
Poučni
spisi
ANULE&KO SLOVENSKO BERILO. Sesiavll dr.
F. J. Kern. Vezan*-	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj aarot- knjliieo — "How to become a 'H i zrn of toe United States".
V tej knjigi so vsa pojasnila tn sako-ui za naseljene	Cena 35c<
DENAR. Spisal dr. Kari Engllfi. 236 strani
Denarni problem Je zelo zapleten ln telaven ln ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je zn"n čeSkl narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svo}** delo tako, da bo služIlo sleherueinu kot orientuCnl spis O denarju.
Cena _50c
DOMAČI ZDRAVNIK, spisal Sehastijan Kneipp. ■J. 10 strani.
Cena $1.25
domaČe živali.
71' strani.
KAKO KRIJE ANGLIJA VOJNE STROŠKE.
IMATE 2E TA PRI-ROČNI ATLAS?
V teh kritičnih rasih je vsakemu eitatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
(Nadaljevanje na 4. str.)
Velikost x 14U inčev
48 velikih strani; 32 barvanih zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-
znap,enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITEV TOLJSKE MEl)
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite ln pogljete k izdajatelju zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
—^— i j ■ . Naročite Atlas pri:
"GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T.
'Sedanja vojna stane Anglijo dnevno nekako (i milijonov funtov. Za bodoče proračunsko leto računajo, da bodo znašali vojni stroški okrojr 2 milijardi funtov. To so ogromno številke tu li za boirati britanski imperij. Zanimivo je. kako jih finančni minister skusa dobiti iz narodnega premoženja. .
Davki so prvi vir, ki so /. njim polnijo državne blagajno. Ali davčno bron*1 težko 7>ri-tiska na to deželo. Ljudje no ( godrnjajo in rodko k laj »Tovore o davkih. Revnejši jih no občutijo hudo, bogatejši vidijo v jsvojom premoženju odgovornosti in dolžnosti do države. Osnovno pravilo jo, da od vsa-kotra funta, ki je za kogarkoli kakršenkoli dohodek, odvzame država 7 'šilingov, to je več kot tretjino. Pač pa so olajšave za male dohodke. "Letni zaslužek do 13.j funtov je popol-
Spisal l)atnir Feigel. —
(ena 50c
DOMAČI Ž1VINOZDRAVN1K, spisal Franjo Dn-
lar. 278 strani. Cena tr«la vez Cena $1.50 ZpIo koristna knjipa za vsak»-c» živinorejca opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike.
Spisal H. x^Rvart. 143 atranL
GOVEDOREJA. S Slika n"
Cena
$1.-
KOKOŠJKHLJA. Sestavil Valentin Kazinger. strani. UroA.
Cena .50c
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (!Jrh*nl > Ves.
Cena .75c
KX.TKiA o I w )ST( >.IXKM VKD10X.11'. 111 strani
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA.
Cena 50c.
GK strani
Cena 30c.
MLEKARSTVO. Spisal Anton 1'evc. S slikami 108 strani.
Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva •p I ob.
Cena 50c
NAJVEČJI SPISOVNIK. — 1^«'» -strani.
Cena 5QC
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
noma prost v*eli davkov, poro- Najnovejša zbirka
oenern« država na vrže .še 44> futov prostih obdavčenja; če iuia otioke, še za vsakega o-troka 50 funtov. Pri višjih letnih dohodkih se obdavčenji-dvi.ira zelo strmo, posebno strmo pa še pri zelo visokih, ker ti so povrh podvrženi še "nad-davku." Tako se na primer od letnega dohodka 5000 funtov plača v državno blagajno približno 2.000 funtov, od 10.000 funltov pa 5.268 funtov. Zelo visoko so takse na dedščino in to brez ozira, če dedujejo o-troci ali le daljni sorodniki. Posredni davki so pa majhni. ATalonkf>stno so obdavčeni čaj, sladkor, tobak. Težki so davki na alkohol. Avtomobilske takse so se v zadnjem času zvišale. .
(Poloi;" davkov aalagajo dr-žavno blagajno notranja posojila. V novembra je finančni mrnister naznanil prvo tako posojilo v čiisii nove vojne; na trg je vrgel dvoje papirje: "Saving* Certificates" po 15 šilingov in obrambne obveznice "Defense Bonds" po 5 funtov. Prvi so bili namenjeni za široke sloje T5 malimi prihranki. da se jim da prilika, da z malimi vsotami prispevajo k državnim dohodkom, dragi za premožnejše. Po petih letih se vrednost varčevalnih obveznic zviša na 17 šilingov in po 10 letih na en funt. Vrednost obranalbnih obveznic
navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
$5.oo
NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BE-SEDI. Opisal Fran Erjavec. --1 strani. Bro9.
Cena ,25C
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. '2T>8 strani. Vea.. Knjiga je nameujena v prvi vrsti za stavbno, umetno In Btrojuo ključavničarstvo	ftle-
solivarstvo.
Cena $1.—
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. TriJ® deli: 11"-. 141, 1X1 strani. Cena mehko ve» Poljuden ln natančen opis <«lkrllia no»eRa sveta. Spis se člta k»kor zanimiva povest t*r Je sestavljen po najboljših virih.
Cena 60c-
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda ve*. ^51
Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je prt nakupu ln prodaji ootrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 »tranl. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki »• hoče seznaniti > glavnimi črtami sodobni filozofije.
Cena .50c
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANOLEftKO-SLOVMN-
SLOVAR. 148 strani.	Cena 90C,
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — ti^o strani.
$1.25
UČBENIK ANOI.EŠKEGA JEZIKA. 205 strani.
Cena $1.—
UMNI ČEBELuVR. Spisal Frank Lakmajcr. ltKt strani.
C«« $L—
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajšek. — 437 strani.
Cena $1._
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka aanimlvlh In kratkoCasnlh sprotno* s ti; burke ln Šaljivi poskusi; vedeievalna tabela; punktlranje; zastavico.
Cena $1._
ZDRAVILNA ŽELI&ČA. 62 stranL
c~ 25c
KNJIGARNA
"GLAS NARODA"
216 West 18th STREET NEW YORK
r'Gi;XS NAROD A" —New YorE
Saturday, June 8, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
........................................'''"''iriiriiiiiiiiiiiiiiiiiiTiTiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^	m^w
(gozdar Anton
Roman: Spisal L. G. — Za "Glas Naroda" priredil X. X.
^■UBiiiiumsiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiit 2 2 nmmmmiiMmmr
Vedoe, da za d^nos ne bo nič s streljanjem, se je oprostil. Dospeli do vrat, se je ozrl naokrog, toda Andreja ni bilo več. Slišal je pa, kako jc gozdarski pomoeink Klavžar zašepetal nadgoizdar ju:
"Četudi ni Andrej lovil, odkar jelbil takrat padel v vodo, glavo stavil, da <bo danes šel. Ve, da Be mu ni ničesar bati, ker smo tukaj."
' Ko se je vrnil Tone domov, ee je globoko oddahnil. V robi se tira je nudil neobičajen prizor.
•	'Na tledi je klečala mati, ki je biHa iz žespnoga robca napravila 44zajčka" ter te igrala ts Franckom, sedečim na klopi. Otrok se je zadovoljno smejal in pla-tkal z ročicama. Ko je opazil gozdarja. je začel siliti k njemu, klicoč: "Ata! Ata!" Zc davi ko je nesel otroka od kmetice, se Tone ni mogel na-čuditi njegovi bistrosti in ljubeznivosti. Dvignil ga je k sebi ter poljubil na usta in lica. .
'Njegovo veselje je pa zameglilo materino vpraišanje:
•	"Kaj je pa s teboj, fant, da si se tako naglo vrnil? Saj Še vedno niko nehali .streljati!"
"Ni nle več strpelo," je zamišljeno odvrnil. Nato se je zagledal v otroka kodrastih las, toda ne črnili, kakor njegov oče, pač pa pšeničr.o zlatih. To je imel po materi. Tudi ves obraz«,k je bil materin. In ko je tako zrl vanj, se ga je letijo hrepenenje pc. dekletu. 1 Tako dolgo je ne bo videl! Toda čemu ne? Služibo v drugem revirju bo šele jutri nastopil. današnji dan je pa njegov. Sklenil ga je izrabiti.
'Kaj ga je brigalo strelišče, s katerega je bilo slišati peklensko pokanje. Da bi videl Marijo, bi se vse kaj drugega žrtvoval kot prvi dobitek za najboljši strel. '
4'e bo Marija \esela njegovega nepričakovanega obiskat Kaj ga je oviralo, izsiliti si to veselje? Dekletu ne ?bo prinesel le pozdravov od otroka, ampak ji bo kar otroka prinesel, otroka, ki ga že več mesecev ni videla. Večje radosti si menda ne more p lVdstavljati.
Skočil je v vežo in zaklical: "iMati! Hitro! Takoj!" "Kaj pa je, za božjo voljo?" je prestrašeno prihitela starka. "Saj menda :ie gori voda?"
Začudeno je gledala sina, ki se je preoblačil v delavno obleko.
"Mati. Francka nekoliko napravite," ji je rekel. "K Mariji sem namenjen, pa ji 'bom, spotoma tudi fantka prinesel. Zdaj je enajsl. i Ob dveh sem lahko na planini. Cc se tam do petih zamudim, sem pred nočjo že lahko doma. Do-sti bo še za spanje in počitek."	i
"Toda fant, kaj ti ne pade v glavo? Pa se ti že vsaj ni zmedlo?"
Tone pa ni poslušal nobenega ugovora. Mati se ni iikj-gla dolgo ustavljati in je storila, kot ji je naročil.
Tone je -tal pri mizi - puško na rami. Gorsko palico je moral pustiti v kotu, kajti za no-šnjo otroka mu je bilo treba obeh rok. \ Tudi pi's je moral ostati doma.
i **Cc imam, otroka, ne morem še na psa paziti."
'Mati niu je paV.žila otroka v naročje in umu zabasala v žep veliko svileno ruto, češ, da so večeri hladili. In tako izdatno ju je poškropila z blagoslovljeno vodo, da >ta bila oba mokra.
•	iKer Tone ni hotel mimo gostilne, je moral po velikem ovinku, da je do.ip« 1 do gorske steze. Nene.homa je govoril otroku, kazal mu je cvetlice ob poti. ujčkal ga je in mu pel. Ko je si-ednjič zaspal, ga je pokril <z ruto in začel ho-dHi oprezn je. Se pred drugo uro je bil na planini. 6 trate z ti kočo je zaslišal glasove in smeh. To mu ni bilo povleči, kajti iyd bi vide1!', da bi bila že vsaj? ob prvem pozdravu z Marijo saiiia..	I
/ iDospevši do koče, je zaslišal ropotanje posode, znamenje, da je bila Marija doma. Tudi Fronc je l>il pri nji, kar je sklepal iz pogovora. Stopil je k skladovnici drv in joslužal.
1 "Ali se ti ne zdi, da bo danes še nekdo prišel?" je slišal vprašati <stanea. .
■ "Na trati so vsi zbrani. Kdo naj bi prišel?" •"Jaz bi pa skoro prisegel, da bo prišel."
. "|Ne, ne, danes je njegov pro*t dan in je na strelišču." Gozdarju je začelo srce nnočno utripati. "Kako, na strelišču?" se je začudil Fronc. "Koga pa misliš?"
' [Pomembno se je nasmehnil. * '
"JV.,z sem misli' starega Pavleta. Hej, sestra, čemu si pa kar iznenada tako zardela? Prav do ušes in do vratu!"
!Za par hipov je v sobi vse utihnilo. , nato se je Marija jezno oglasila:
"Tak nikar me ne jezi. Fronc! Vroče imi je. Zdaj pa vzemi latvieo kislega mleka in nesi ljudem, gotovo so že lačni.1 Smeje je zavil Fronc okoli vogala, ne da bi opazil lovca. Tone je planil preko dveh stopnic in vzkliknil: *1 Poiad.ravtf je n a, Ma r i j a!"
"Jezus!" je kriknila ob ognjišču in ni dosti manjkalo, da ni spustila krožnika tla. "Kaj je pa tebe prineslo?" ■"Da, in poglej, kaj imam1!"
Odgrnil je ruto, ki je pokrivala otroka. Francek se je irted tem prebudil in se začel začudeno ozirati naokrog. '
"Franook!" je vzkliknila Marija, skočila k Tonetu, m<u iztrgala otroka in ga pritisnila, k sebi. .
"»Moj Franeek, moj Francek! Kako ti je, moj ljubček? Saj te že celo večnost nisem videla! In kako \»p si! Kako m zrasel Poglej ga, Tone, kako lep obrazček ima! Kako lepe očke! O, ti mej ljubi otročiček!"
To je bilo nekoliko preveč nežnosti za Francka. Na-kremlžil se je, Tone je pa opozarjal: <
v ""'Pusti ga, Marija! Otrok je zaspan! Tri ure na poti. In v taki vročini!" '
"Da, da," je -šepetala Marija. 1 "Čakaj da ti posteljico pripravim. Boš lepo zaspančkal."
Slamnato VežLŠče je pregrnila s čisto rjuho, Tone je pa mekitem odkižil puško in nali^btnik ter jo pozorno motril.
„ (Nadaljevanje prihodnjič.) . -
DOSEDANJE IZGUBE NEMŠKE IN AGLEŠKE MORNARICE.
[Pomorske bitke, ki so se vršile nedavno vzdolž norveške obale, so še vedno zakrite v
kopreno neizves-tnosti. Svetovna javnost je navezana v glavnem na poročila iz nepreverjenih virov. Glavni akterji v teh dogodkih, angleška ad-imiraliteta in vrhovno poveljstvo nemiške vojne mornarice, so čudovito skopi s svojimi informacijami. Doslej je gotovo samo to, da se je vršilo niz večjih in mjanjših spopadov need edinicami zJruženc angleške in francoske vojne mornarice na eni ter nemiške vojne mornarice, ki so imele po zatrjevanju n orveške vlade lepe uHpehe. Pomt>rske operacije ki so &e vršile vzdolž norveške obale, niso imele značaja klasične pomorske bitke, kakor se je odigrala na primer leta 1916 v Sk age raku. Gre marveč za vrsto spopadov med manjšimi skupinami vojniih ladij obeh taborov, v katere je živahno posegalo tudi letalstvo. Po dosedanjih informacijah se zdi, da se v samih prelivih Skage-raka in Kategala niso odigravale v teh predelih 'borbe, temveč, da H50 operirale v teh predelih prvenstveno angleške in franceske podmornice, ki so v sedanji vojni prvič nastopile v tako velikem obsegu.
V bojih ob norveški obali je >odelovalo dosedaj kakih 150 angleških in francoskih vojnih ladij ter 600 letal, na nemtški strani pa okoli 100 od ink* vojne mornarice in okoli 1000 letal. Doslej je dal o tem še največ podatkov franeoski ministrski predsednik Reynaud, ki je dejal v trojem govora, da so izgubili Nemci 4 križarke, 1 podmornico, 1 torpedni rušilec in 12 transportnih ladij, skupaj torej 18 ladij; angleška mornar i ea pa 4 torpedne rušil-ee. — Po nemiskili poroči I iz znašajo izgube angleške vojne mornarice v norveških vodah 6 potopljenih ru šil cev, dočim so nemška letala bolj ali manj poškodovala s svojimi bombami 4 velike angleške oklopni-ee 6 večjih in manjših križark, 1 (matično ladjo za letala in 2 transportni ladji za prevoz čet. Vendar nemška poročila o teh poškodovanih ladjah ne navajajo podrobnejših podatkov.
Tudi o izgubah nemških transportnih ladij so številke zelo različne. Nemfcka admi-raliteta doslej š0 ni priznala noibene potopljene transportne ladje. Premier Revnaud pa je trdil, da je 'bilo potopljenih 12 nemlških transportnih 1-adij. (Po angleških uradnih podatkih so fbile potopljene imenoma navedene transportne ladje "Rio de Janeiro", ."Po-seidonia" "Raverafeld" in "Amasis" s skupno tonažo 11.700 ton. Poleg zatrjujejo angleška poluradna poročila, da je bilo potopljenih še v Narvikn 6 nemških transportnih ladij, 4 pri Goteborgu. 5 pri Marnstrandu in 1 v Velikem Beftu, skupaj torej 20 transportnih ladij s tonažo kakih 80.000 ton.
Norvežani so izgubili v pomorskih borbah obrežni oklop-niei "Eidsvold" in "Norge". in rušilec "Aegir", skupaj 7830 ton. To so stare vojne ladje brez velike vrednosti, katerih izguJba pa je za Norveško vendarle težka. Zaključna bilanca je, da so
zavezniki skupaj z Norvežani izgubili 14,780 ton vojnih ladij po lastnem priznanju.
(Nemci pa istotako po lastnem priznanju 16.00 ton. Po neniških podatkih so izgubili zavezniki in Norvežani skupaj 19.000 ton potopljenih vojnih ladij. Po francoskih in norveških podatkih pa so izgubili Nemci okoli 50,000 t ton vojnih ladij če ne računamo križarke "Lutzov" z njcnimti 10.000 tonami.
ŠVEDSKO ŽELEZO IN NEMČIJA.
Nahajališča železne rude na severnem Švedskem predstavljajo pravo naravno čudo. V njih pridobivajo letno 8 «do 13 milijonov ton in večji del tega gre za izvoz. Rudno bogastvo Švedske je neizčrpno, kolikor je mogoče rabiti to besedo. Vsekakor zadostuje za dolge, dolge čase. če postavimo, da ga bodo še nadalje izkoriščali v sedanjih količinah. Izračunali so; da znaša celotna množina švedslke železne rude okroglo 3 milijarde ton. bržkone pa še več. Pri tem gre za najboljšo rudo. Samo Rusija ima v nekaterih nahajališčih še l>oljšo rado. Švedska rai.la vsebuje do 70 odstotkov železa, razen tega skoraj nima primesi, ki jih v plavžih ne vidijo radi, ker železo in jeklo kvarijo. Predvsem nima skoraj nobenega žvepla, ki dela železo krhko.
Pri tem so pogoji za pridobivanje tega bogastva zelo ugodni. Na mnogih mestih se raztezajo 30 do 40 m debele žile rade skozi gore. Greben gora ob jezera Luossajarviju je iz najboljše rude. £>ved<ka sama nima posebno razvite železarske industrije, ker ji primanjkuje kuriva, zato izvažajo rudo pretežno v sirovem stanju. Seveda je ta izvoz za Švedsko izvozno trgovino ena najvažnejših postavk. Že v mirnih časih so dobivali Švedi za svojo rudo letno 150 do 200 milijonov kron. Ni pretirano, če trdimo, «da gre znani visoki švedski življenski standard na rovaš zemeljskih zakladov, predvsem železne rude.
(Nemčija je bila med glavnimi odjemalci švedske železne rude in velik del sedanjih dogodkov temelji, kakor znano na tem odjerrtu. Navzlic teimi pravijo nemški viri v zvezi z zadnjnnli dogonlki, da je postala Nemčija po zaslugi zbiranja starega železa v veliki meri neodvisna od uvoza tuje rude. Po nemškem štiriletnem načrtu je delež domačih nemških sirovin v nemški železni in jeklarski industriji od leta 1929 do 1939, narasel od 49 na 67 odstotkov. V vojnem času mora Nemčija vedno po trditvah istih virov, ta delež še povečati. Tako bi mogla baje samo z uporabo starih železniških naprav pridobiti 10 milijonov ton železa. Če upoštevamo, da stopijo v vojnem času potrebe dragih industrij po železu v ozadje in da je oboroževalna industrija sama na sebi bolj skromen odjemalec železa in da imajo zanjo drage kovine važno vlogo, tedaj ibi bilo sklepati, da nefm-ška vojna industrija nikakor ni v katastrofalni odvisnosti od -uvoza železne rade. Tako vsaj nemški listi.
Rojake prosimo, k o posljojo za naročnino, da so poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDEB, ako je yam le priročno
pišejo
PESMARICA
4'Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slo-Tenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Zgodba se začne s strelom
Nadaljevanje s 3. strani.
dar čudne, kričeče načič-kane hiiše, se je avto ustavil in šofer je odprl vratica. .
141 Kaj," .-ean dejal,. "Vi stanujete tukaj?"
(Li Koni. ki je bil zdaj bolj Kitajec kot sploh kdaj, se je nalsmehnil.
»"O, me!" je rekel. "Prav mifelite, da to ne bi bila hi£a zame. Saj to prav za prav ni niti hisa v pravem pomenu besede. Tu sva v tajnem zastop->4tvu tretje internacionale. A ta skrivnost je slabo prikrita. Bil sem tako predrzen, da sem vas pripeljal semkaj, ker bova ob tej uri dobila tu imenitnega komisarja Bovlova, nrogoč-nika azijske Rum je. Sicer je R-urov človek, ki je treba v roka vSeah govoriti ž njim. Vsaj, kar se .mene tiče. Jaz imam veliko kupčij s Sovjeti. Vendar pa komisar Bovlov ni zabit. Toda zvit je, jako nezaupljiv in jako domišljiv. Zatorej so prilike, da se je moči ž njim sporazumeti."
iLi Koni je šel naprej v jako zverižene prostore zastopstva in mahoma sva obstala pred nekakšnim orjakom, čigar obraz mi je vzbudil davni neznanski istud v duši.
f'Predstavim vam:." je dejal Li Koni, "svojega odličnega prijatelja Bovlova, ljudskega komisarja v Šangliaju. Gospod Bovlov je leta 1900 služboval na oklopniei ruskega brodovja za Vzhodno Azijo."
Ljudski komisar je iztegnil svojo velikansko roko in je zažvižga!:
'"Bonski!"
Tedaj .-eni zagledal, kako so se odprla vrata in je stopilo neko betežno človeško bitje, ki je pri hoji vlekel nogo za seboj in se je lurgolil kot kak živčno bolan človek. Vendar sem ga koj spoznal. To je bil moj nekdanji prijatelj Fedor Aleksandrovi č Borski, bivši ladijski poročnik carja, zdaj pa sluga pri boljševiku Bo v lovu, svojem bivtsem slugi. .
/Tudi Borski me je na prvi pogled spoznal. Ni zardel. Nasmehnil se je, me pozdravil in mi hotel seči v roko. A Bovlov je stopil med naju in za b run <1 a l: :
Bedak, baraba, svinja! Takoj po whisky!"
Govoril je po francosko, bržčas zato, da bi nWi pokazal, da zna tudi v mojem jeziku pso-vati.
*'Na povelje, vaša milost." je odvrnil Borski napol zafrk-ljivo, napol suženjsko. .
)Še ameraj se je smehljal in me gledal. Zares, smehljal tse je in prav nič ni bil v zadregi.
★
knjiga, ki Vasi

CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.'
(418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši de Ii pisatelja Tavčarja. Kritika je so glasnega mnenja, da je v teh d vel/ delih prekosil samega sebe. Obe se janji se vršita v Škofji Loki oziro ma v Poljanski dolini.	ii
4B*Cena......................$2.5oJJ
}}
M OPOMBA: Knjige označene z HJ^J	V platnu vezane.	O
zanimala!
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
GORNJO KNJIGO LAHKO NAROČITE TKI:
216 WEST 18ih STREET
NEW YORK, N. V.
ZA NAROČNIKE
IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki so na razpolago našim naročnikom po ugodni ceni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki
narodnega praznika.
OPIS ZASTAVNE SKFPIXE
Zastara: 5 čovljev dolga in 3 čevlje široka: Izdelana iz najboljšega t>laga (cotton buting) in obrobljena ter rc»Čno vezena, barve najbolj trpežne; vse zvezde so Šivane na obeh straneh.
Drog: iz trdega lesa, pohar-van. 7 čevljev rlnlg. In sestoji iz dveh delov. — Ročaj ln vrv.
Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York
PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA
$2.50
(Vid pošiljalni stroSki plačani.)
||llll||||..|t|HII!l|||..||||tlll||||. .||||llll||||..||fljt Hlli||lli!l|ll|ii|illl* ,|>,lnil»H' ,lH»iiiHll,!,|«Iir
i "Brž!" je kliknil Bovlov. "Pri živem teknu ti bom kožo odri. ti stari azijski polž!"
"M>," je rekel Borski, "jaz prav dobro vem, da ste vi že drugim, kožo »drli."
In zroč dnig drugemu v obraz, sta se začel aob grohotati.
.Taz se nisem smejal. Nasprotno, obrnil sem ise k Li Koni ju in dejal:
'"Gospod Li Koni, ali bi šla. prosim, Ktnui odtod."
"Takoj," je rekel Kitajec, "razumem."
F>vojo dolgo nuršavo roko mi je položil na ramo in dejal.
'"Vetste, vius je to zadelo a onih d\Vli ni zadelo nič. H«-* je. da je Bovlov mnogo ljudi miičil a Boivkega ne bo muči'. Saj sem vam bil že nekoč dejal, kakšni d-i so Rusi. Mi smo tiualo manj jieumjni ... In to je vse . .."
{Kdo ve. Kitajee T.i Koni ima nemara prav, jaz pa nimtn i prav. ker toga ne razumem.
2. Belgrajflk! Biser (VltoJ Jelene)
6 Burska Vojska 10. Devica Orleanska
12. Duhovni boj (Lovrenc Scupoll)
15.	Fran Baron Trenk
(Ujuro Ph ud uric)
19. Korejska Braia, trtica lz misijo
nov v Koreji (Josef Splllmitnt
21.	Mesija	,Dt. JegllC)
22.	Mladim Srcem, povesti ia
l^ladlno	(Ksavor MeAko>
24. Muron. kr^anskl defek z Liba nona
28.	Oh 50-Letnici dr. Janeza Ev.
Kreka
29.	Parižki Zlatar
30.	Tatria, Povest Iz Irske junaftk«
dob«	(H. Fed»*rer*
32.	Popotniki, novHe In trtir*
(MUsn PugelJ)
33.	Požlgalec
34.	Pravljice	(H. Majsri
35.	Pravljica in pripovedke la ml*
dino	<S. K.^utnik i
3«. Povesti In Slike (Ksavor Mo^kni 38. PratkJ Judek	(Josip Voir.
It. Preganjanje Indijanskih mkijo
narje?	(Josef S| illuiaii)
45.	Revolucija na Portuealskem
16.	Sislo s Šesto	(H. Federen 18.	Spisi Krištola Smida
49.	študent naj bo < S. Flufgari 52.	Sune&ki Invalid (S. KoAuinlk)
50.	Volk Spokornik In druge povesil za mladino (Ksavcr Aleško)
57. Vojnimlr ali l-oganstvo in krst (Josip Ocrinec
M. Zbrani spisi xa mladino
(Lngeitiert Gangl>
0J. Zla t okopi	(Joser Spillmsn)
(Vezava nekaterih knjig je od leia nja nekoliko izkaiena.)
Ako ima kaka knjiga več zvez kov, se šteje vsak zvezek zh knjigo.
POZOR I
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
\ 'GLAS NARODA" ^
j poči!jamo v staro do !
4 Naročnina za e t a r i j {kraj stane $7. — V 5 {Italijo lista ne poSi- j 4 'iamo.