145. štev.	V	Ljubljani,	torek	17.	junija	1919.	II.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto ... K 84 — pol leta . . .	„ 42 —
četrt leta ...	„21 —
za mesec . . .	„ 7 —
za inozemstvo:
za celo leto naprej	K 95 —
za pol leta „	„ 50•_
za četrt leta „	„ 26--
M mesec *	„ g._
Na pismene naročbe brei pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj poSiljajo naročnino iHT" po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
SteT^Sfio*0 ^e„„na Starem trgu štev. 18. Telefon
~ Upravnlštvo je na Marijinem trgn štev. 8. — Telefon štev. 44.	—-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Dve besedi.
Raztrgani — razdeljeni.
°Ve besedi» kratki. na Prvi pogled vsakdanji, a kako strašno skelita in stel *3'	Pe^e*a. samo tebe in ne samo mene, pečeta ves narod slovenski,
• bra^e	Srbe	in Hrvate. Od	zelenih planin	Ziljske doline doli do s krvjo
rori°Jlwnih macedonskih planjav,	od Mure do	morja, od Kobarida in vino-
Brd doli do Skadrskega jezera zveni proti nebu krik bolesti, ogorče-
nost. h, srda: Raztrgani JrJzdeljeni! __	8
nt k3"' razdeljeni...
Duša c	.e besede, sliši jih uho, a srce ne more doumeti, ne more verjeti,
se protivi vnebovpijoči krivici: Raztrgani — razdeljeni!
Otrnifi. 3	umre	otrok ~ je	H kl'e na svetu	večie g°rje za njo od tega?
sn limre	mati	— gorje, gorje! Toda ali ni	hujše gorje, trikratno gorje,
Mlad, življenja sposoben, življenju naproti hiteč narod razrezali in strgali pri živem telesu?
narti e človek verjeti to? In vendar govore: „Kocka je padla ali bo padla vsak hip!“
na|0 ^>obr°! Mi smo preslabi, da bi zadržali roke sodnikov, ki vadljajo za praV|jUSodo *n na§e življenje. A to vemo: Če je ali bo padla tako kakor nam Jo. 8o roke, ki so jo vrgle, zla usoda Evrope.
Pa l. ,en,° sicer tudi to: Šli bodo in si bodo umili roke v nedolžnosti.
J*® 8 tem izprali krivico ?	>.
Pa c * je vendar čast in dolžnost sodnikova? Ali ne, da sodi po pravici?
so sodili po pravici nam? —
.. Liovorili so sicer sodniki, a niso govorili zadnje besede. Končno in sklepno besedo bo govorila zgodovina. In ta jo bo izgovorila nam v prilog ...
* * *
Raztrgani — razdeljeni!
Dve strašni besedi 1
^ lema strašnima besedama siavimo mi nasproti dve enako težki in asm, če ne še težji in strašnejši:
-N« pozabimo, ne odpustimo!
do' prMtola^boTjega^niora^eiPizla^naS..0«^6*!?1*	,0	b"d™oJskaii,
Ne po.ab1lg„,kTšr,,toI	•Kr,V‘C0	50	““
Ne pozabimo nikoli rane, zadane nam po tistih, ki so nam govorili da nam bodo z ljubeznijo in pravičnostjo zacelili vse rane strašnih prošlih let Ce bi nam jo zadah sovražniki, nemara bi skelela manj. A da so nas obsodili na smrt, da so nas vkovali v verige najhujšega robstva ti, ki so nam leta in leta venomer govorili o pravičnosti in svobodi, nas mamili dan na dan s sladkimi besedami in zvenečimi obljubami, kako se bore le za nas zatirane in teptane, to boli, to skeli. Da so nas poteptali zdaj baš ti, to peče! p.e.;e- Da so nas zasužnjili še huje, kot smo bili poprej, tega ne pozabimo n,koli, nikoli ne odpustimo ...
. Ne pozabimo nikoii tebe, o domovina, ponižana, kakor že stoletja ne, cP‘ana, kakor komaj ob najžalostnejših naših časih.
In va^ jutrani° *n ve^ern0 molitev bodemo vklepali tebe, o mati domovina, “> bratje pod tujim jarmom.
in PomS? misel pri delu in pri odP°ž‘lku, v tihem domu in na poti, podnevu to secir, bode: Domovino so nam raztrgali! Tisoče in tisoče bratov ‘ra so nam vklenili v okove sužnosti 1 domovi3^ ?° g°vori,a detetu, ko ga bo učila slovkati prve besede, o tebi, o ki so ura' so te raztrgal' kakor malovredno cunjo, o vas, o bratje in sestre, as v sv^ete svobode imenu pahnili v najčrnejše robstvo. kostnih mnuis.'" ,neYeste radost in srečo bodo padale mračne sence gren-na vaše trnii»!!i i in na tv°i° bol> 0 domovina, na vas, o bratje in sestre, Umirajočih in.8?,ze Pod tujo silo. in sestre, jn krivici*	bodo Posve^ene tebi, o domovina, vam, o bratje
kletev najbridkeiša in j.° za8rešili zoper vas. Da bo kletev umirajočih, tiste, ki so ti vzeli vso	?e *	ki ^ sled'	sedemkratno maščevanje, padla	na
Ne rabimo! Ne	od n?’	°roPali- te onečastili, o domovina, domovina.
aPustimo! Do smrtj ne!
Ne zabimo vas, o bratje, vi nom* *
Golgoti, vsi trpimo z	vami.	Zato n i?	in. teptani. Vsi stojimo z vami	na
klonimo mi: saj vemo, da pride	odrešenja i	ite z dubom> 0 hratje, kakor	ne
Ne klonite, o bratje, nikar ne obunafftepi3 da?‘ ln dan maščevanja... * veČja je naša vera v pravičnost, ki dviga ika ie krivica, ki jo trpimo. p nl*uje in tepe tudi cele narode.	ponižuje	posameznike, dviga,
ven.ivelika je naša vera v nas same in v našo o- • , *.	.	.	•
žila	Ve£	v se?	List v vetru 1 — Kaj je vsa njegova	^.?lovek, ki ne
veu.	v°de,	ki se	v pesku izgublja, ki se pod pekočim	sli „ nex?o a
sv0,vf naša vera ~ znak naše mladosti. Zakaj mladost Jeride8? IL in v SVoJo moč. In ta vera dela čudeže...	8t veruJe v vse ,n v
konali Upaite» bratje' kakor upamo mi! Kai to’ Ce 80 nam sovražniki že iž-nn£a grob! Ali je bil kdo stiskan in ponižan, ali je bil kdo stri mrt.fl in
so mPan kakor Kristus Gospod ? Kamen so mu zavalili na grob ’ zTnečatili kdai	kri ga	in ga	s stražniki varovali okrog in okrog.	A glejte,’je H vstal
ltl J	k 0 s!avneje	in zmagoviteje kot On? In mi bi naj	bili večno v ornhu
m3,"1 ga okopali sovragi?	groDU’
to h««.6 2ato zaupa-je na vse vetre naše domovine, domovine svobodne moč! inVIreu2asužniene! Zaupanje v vsa srca in veliko vero v nas in našo ljube,/n	pbxzen v srcal Ljubezem do dela, do trpljenja in — medsebojno
• r*roč s sovraštvom, proč z bojem med brati! Kdor danes govori
med nami besedo domačemu prepiru, je najhujši zločinec med nami. Tega izženite z biči iz naroda!
To je kajpada tudi potrebno: Da ga ne bo med nami Judeža izdajalca, ki bi na skrivnem barantal s sovražniki za našo domovino: „Koliko mi daste, pa vam jo izdam?" Dokler Judežev ne bo med nami, bodemo močni, polni vere, upanja, ljubezni. Če bi pa kdaj nameraval vstati tak med nami, naj
vzame vrv in se naj obesi poprej, preden bo začel barantati za domovino...
*
*	H«
V vseh srcih je danes domovina, njena bol, in vaša bol o zasužnjeni naši bratje.
To je blagoslov tega velikega časa: Ob bolesti in trpljenju domovine smo pozabili lastnih boli, lastnega trpljenja. Kaj naj misli človek nase, kaj naj jadikuje in toži svoje malenkosti, če se ruši okoli njega svet? In nam je svet naša domovina. Zakaj, kaj natn hoče ves širni svet, če to izgubimo?
O bratje, odtrgani od domovine, ne zabite je tudi vil V teh težkih časih je smete zabiti manj kot kadarkoli poprej. V teh težkih dneh morate živeti bolj za njo kot kadarkoli poprej. Ravno ker hočejo, da bi bili mrtvi za njo in ona za vas, morate živeti za njo in z njo z vsem srcem, z vso dušo, z vsemi mislimi, z vsem hrepenenjem...
»Teptani!“ smo se srdili vsi, ko smo ječali pod peto oholega avstrijskega birokratizma, pod bičem sirovega avstrijskega militarizma. A naj so naš gazili in tepli, ko pa smo živeli, ko pa smo čutili tako svežo moč v sebi! Vedeli smo: , Živimo ! In danes ali jutri — dolgo ne bo do tega velikonočnega dne — dvignemo glavo ponosni in silni.“ — Zdaj res: raztrgani — razdeljeni! Res, strašna beseda. A tudi z njo ni izgovorjena zadnja in najusodnefša:
„ Mrtvi!“ — Ne! D a si raztrgani, še živimo! In čim več trpimo, tembolj se zavedamo svojega življenja, tem bolj nam je jasno, da moramo živeti. Živeti, da spet ozdravimo, živeti, da se maščujemo.
O bratje ne zabite domovine v tujem robstvu! Spominjajte se ljudstva izraelskega, kako je v tujini, v sužnjih okovih, v trpljenju in joku mislilo na domovino neprestano, jo ljubilo s slednjim utripom srca, hrepenelo k nji s slednjim vzdihom duše.
Kako so peli v žalostni tujini v žalostnih dneh:
„Ob rekah babilonskih, ondi smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali tebe, o Sion. Na vrbe sredi dežele babilonske smo obesili svoje citre.
Zakaj tam so nas povpraševali, ki so nas vjete gnali, po naših spevih, in ti, ki so nas odvedli, so nam rekali: „Zapojte nam katero pesmi sionskih!"
Kako naj bi peli pesem Gospodovo v tuji deželi?
Ako tebe pozabim, o Jeruzalem — da bi pel sveto pesem v tuji deželi — bodi pozabljena moja desnica!
Na nebu naj mi pbtiči jezik, če se ne spominjam tebe, če ne denem Jeruzalema na prvo mesto v svojem veselju.
Pomni, o Gospod, sinov edomskih, ki so ob dnevu nesreče Jeruzalema vPn': ..Razrušite ga, razrušitega do dna!“
Hči babilonska, nesrečnica! Blagor mu, kdor ti bo vrnil tvoje plačilo, ki si ga nam dala.
Blagor mu, kdor bo tvoje otroke pograbil in ob skalo treščil."
,,Blagor mu, kdor ti bo vrnil tvoje plačilo, ki si ga nam dala. Blagor mu, kdor bo tvoje otroke pograbil in ob skalo treščil — blagor mu, kdor nas bo maščeval z največjim srdom, z najtrdejšo neusmiljenostjo!".
Strašne besede, polne starozakonske mračnosti in pekočega srda do zatiralcev. Do sedaj smo se jim čudili, smo jih le slabo Umevali. Zdaj, ko trpimo sami isto krivico, jih umevamo. In kakor so gorela tedaj srca Izraelcev v \ mračnem sovražtvu zoper Babilon, ali nimamo mi istega vzroka, da zažgemo plamen največjega srda zoper Rim?
In kakor sta prisegala Punijca Hamilkar in Hanibal dan na dan smrtno sovraštvo pohlepnemu in verolomnemu Rimu, ali nimamo istega vzroka mi?
In vi vsi, ki trpite na jugu in na severu v verigah sužnosti, prisezite tudi vi z jetniki izraelskimi: ,,A k o tebe pozabim, o domovina, naj bo pozabljena moja desnica! Na nebu naj mi obtiči jezik, če se ne spominjam podnevi in ponoči tebe, če ne denem tebe, o domovina, na prvo mesto vseh svojih misli vsega svojega hrepenenj a."
In vi vsi, ki trpite in jokate na Golgoti, verujte v dan plačila. Pride po sedanjem velikem petku; pride tudi za vas, o bratje in sestre, pride za nas vse blagoslovljena velika noč. Glej, zrem jo, vzahajočo. Zrem veliko, zdaj ponižano in trpečo našo mater Rusijo, kako se vzbuja iz mrzlične sedanje bolezni, kako ozdravlja, kako vstaja v novi moči. In zrem jo, kako osvobojena verig tujstva, proži roko nam, da raztrga tudi nam verige sramote in robstva in nam govori: Vstani, o sestra Jugoslavija! Minil je tvoj veliki petek, zasijala je tudi tebi velika noč! Aleluja!
* *
*
A kaj do tedaj? Kaj naj storipio?
Ali naj klonimo glave, ali naj denemo roke v naročje, tarnamo in ia-dikujemo?	J
Ne! Delali bodemo!
nai brusimo meče? Brusili jih bomo ! In naše duše bodemo bru-sili ob ti nesreči. In srca In duše onih, ki odraščajo, bodomo brusili s sovraštvom. Oče sinčku, mati hčerki, učitelj mladini, duhovnik svojim ovčicam naj govore o krivici In o sovraštvu, ki jo krivica zasluži.
Dva plamena naj planita iz naših src, oba do neba visoka, oba neugasljiva :
Ljubezen domovini — sovraštvo krivičnikom I
Amen vseh naših misli in molitev pa bodi:
Osveta!	IVAN	teptani.
Italijani izdali češko-slovaško armado ogrskim boljševikom.
Prekmurje.
Ljubljana, dne 14. junija 1919.
Jugozapadni del Ogrske, svet med Muro i Rabo, Kučnco in Krko se naziva Prekmurje, v madjarščini „Totsag“, t. j. slovenska krajina. Kos Prekmurja je spadal svoje dni v zagrebško škofijo (archidiaconatus Muracensis). Sredi 14. stol. se je ustanovil nov arhi-dijakonat z dvema okrajema: medži-murski (Insula Murana) in prekmurski s sedežem v Turnišču (Bantornya).
Prekmurski Slovenci so preostanek panonskih Slovencev, ki so tvorili pod knezoma Pribinom in Kocljem ne-avisno državo (840—874), med Donavo in Dravo s Ptujem. Ker je Kocelj ščitil slovansko obredoslovje sv. Cirila in Metoda, so panonski Slovenci prišli ob samostojnost, zaradi sovraštva nemških škofov. V bojih s Turki in Madžari se je njih število krčilo bolj in bolj, mnogo se jih je ponemčilo ali pomadžarilo, strnjeno bivajo še v gorenjih mejah.
Domovina panonskih Slovcnov je bila zibika in središče cerkveno-slovenske književnosti in liturgije. Ta dragoceni narodni drobec hoče jugoslovanski narod ohraniti.
Madžarski vpad je zatrl krščansko prosveto Slovencev, vendar pa so si Madžari prisvojili znatno slovensko kulturelno besedišče. Kakor med koroškimi tako panonskimi Slovenci je vzbudila reformacija živahno slovstveno delovanje, ki ga je nadaljevala cela vrsta pisateljev do dane3 — oba Klizmiča, J. Košič, Ivanoczy (f 1913) imenovan „oče ogrskih Slovencev11, Št. Kuhar, dr. Rogacs, dr. Pavel, J. Klekl. Britanska biblijska družba izdaja sv. pismo za Prekmurce v njih narečju.
Madžarska statistika je silno pristranska. Primer: 1. 1881 je bilo uradno v Turnišču 43 Madžarov, 4 Nemci, 1 Hrvat, 998 Slovencev, 1910. pa uradno: 961 Madžarov, 2 Nemca, 4 Hrvatje, 261 Slovencev. Občinske oblasti pa so naštele 20 Madžarov, od katerih je bilo 7 judov, 2 Nemca, 4 Hrvatje, ter 1202 Slovenca. Vas Gor-hčgy šleje oficielno 128 Madžarov, v resnici pa prav nobenega.
Verodostojni viri o številu prekmurskih Slovencev so cerkveni letopisi, ki ugotavljajo, v katerem jeziku se vrši služba božja. Prekmurščina, izpodrinjena iz šole, sodišča, pošte in vseh uradov, se je obdržala v cerkvi, dokler niso župijani začeli razumevati madžarščine poleg domačega narečja. Zadnje čase so delovali v slovenskih krajih madžarski duhovniki, ki so si dajali pri posvet-njakih prevajati svoje pridige na slovenščino. Doslej se je strnjeno oču-valo 19 katoliških in 8 protestnih far, kjer se bogoslužje opravlja v slovenščini.
Poleg tega treba zaokrožiti naše meje, tako, da se priklopita nam v trikotu med štajersko-ogrsko mejo in Rabo župnija Dobra in Rab s ki Sv. Martin, ki imata nemščino v cerkvi. Razen par sto Judov imata še 7135 katolikov in protestantov, povečini germaniziranih Slovencev. Zavednih Slovencev je še dosti vmes. Tudi
D. Čebin:
V osvobojeni Koroški.
Skozi jasno solnčno jutro hiti savinjski vlak po gornji šaleški dolini. Ni še dolgo tega, ko so prebivalci te dolinice bežali v smrtnem strahu pred divjimi nemškimi roparji, da si rešijo golo življenje. Še nosijo njih domovi sledove nemške kulture, še niso zaraščeni lijaki, ki so jih izkopale nemške granate v slovensko zemljo. — Opazovali smo te bojne znake in drug drugemu razlagali, na katerem hribu so stali naši, na katerem Nemci. Naenkrat prične vlak voziti počasi — peljemo se Čez most, ki so ga Nemci pri svojem umiku razstrelili. Naši vrli železničarji so ga že v toliko popravili, da lahko vlak pelje preko. Na postaji Otiški vrh je udarilo nekaj granat direktno v postajno čuvajnico, ali naši so takoj po zavzetju zopet vse uredili, da se je moglo takoj pričeti z rednim obratom. Raz postajno poslopje vihra
krajevna imena razodevajo svoj postanek n. pr. Totlak, Slovenska vas, Windisch-Minihof. Obe občini spadata zemljepisno v Prekmurje, kjer dobivata svoj dotok iz slovenske soseščine.
Tik naše severne meje, ob Rabi, leži mesto Monošter (St. Gotthard), ki je imelo uraano 1. 1910: 1998 katolikov, 8 grškopravoslavnih, 260 protest., 43 kalvinistov, 2 unitarca, 305 Judov, in predmestna župnija Raba-kethely, t. j. sloven. Tržič. Brez vasi Magyarlak obsega ta župnija 2552 katoi., 71 protest., 15 kalvin., 2 unitarca in 4 Jude. Kraj je dobil ime po velikem samostanu (monoster) sv. Gotharda, ustanovljenem po nemških menihih, ki so dobili 12 slovenskih vasi za podanike. Sčasoma se je klo-šter pomadžaril, mesto je dobilo madžarske šole ter uradnike, stanovništvo se je priučilo madžaršini in zato izgubilo slovensko bogočastje v mestu in predmestju.
Vendar je še dokaj Slovencev v mestu samem in okolišu, vas Zsida ima še celo slovensko večino. V širji okolici težijo 4 čisto slovenske vasi (Dolenci, Štefanovci, Gornji in spodnji Senik) v svojo naravno, prosvetno in gospodarsko središče Monošter, ki ima s predmestjem pripasti Jugoslaviji.
Na vzhodu predlagana granica je zgolj zemljepisna. Tu celo izgubimo nekaj Slovencev v Soškem in Petrov-cih. Vzamemo le hribe, ki nosijo celo na špecijalki lepe slovenske nazive: Črna mlaka, Stavljenica, Krajcarov breg, Soški les in Hodoš. Meja preseka Krko in gre ob razvodju Krke in Lendave na jug, kot geografska, gospodarska in narodna ločnica, navzlic madžarizaciji. Ob imenovani granici se je zval do 1. 1910. neki kraj Totszerdahely (Slovensko Središče); 1. 1910. se je to ime pre-naredilo v Kisszerdahely (Malo Središče), da se zbriše slovenski značaj. Pisatelj Belosics, Slovencem naklonjen, je spisal še 1880. „Onostran Tereze, na jugu se konča ogrsko ozemlja in začenja slovensko.*4 Sicer se je nedavno uvedla ponekod madžarščina v cerkev, n. pr. v Kobiljem, kjer imajo Slovenci vkljub v hudemu pritisku še vedno večino. Župnija Dubrovnik je bila pred 50 leti slovenska. Csaplovics (Oesterr.- ung. Monarchie in Wort u. Bild) trdi: „V fari Dobranok in v Ra-damošu živi precej Slovencev in se razmožujejo.“
Za Slovence je zelo pomemben kraj Dolnja Lendava, večji od Monoštra, vse druge razmere so enake.
Iz tistih razlogov se ima priklopiti Jugoslaviji.
Na zahtevanem ozemlju je po cerkvenih uredbah 89 000 ljudi s. slovenskim bogoslužjem, 19 tisoč z mad-jarskim, do 7 tisoč z nemškim. Pristranska madjarska statistika je naštela tu med 115 917 prebivalci 72 459 Jugoslovanov, torej znatno večino!
Neglede na tisočletno zatiranje, niso izgubili ogrski Slovenci narodne zavednosti. Oglasili so se brž, ko so zaznali za Wilsonova načela samoodločbe. To gibanje seje zdelo
slovenska zastava, vsi napisi so že zopet v slov. jeziku v narodnih barvah in ta slika se nam ponavlja skozinskoz do Sinča vesi. Na dravogradskem kolodvoru je jako živahno. Polno vojaštva, ki se vozi na fronto in nazaj, eni proti zapadu, drugi proti severu, istotako tudi polno beguncev, ki se vračajo na svoja domovja. Plaha skrb se jim bere raz obraze in muči jih negotovost, če ne bodo našli domače hiše uničene in razdejane še bolj kot si sami mislijo, ali vseeno jim v očeh gori ogenj veselja in navdušenja, in njih prsa se širijo v pomladnem jutru pod svobodnim jugoslovanskim soln-eem. Promet na progi Dravograd— Šinča ves in zdaj Dravograd-Grab-štajn je zelo živahen. Vedno znova moram pohvalno omenjati naše vrle železničarje, ki opravljajo svojo naporno službo nadvse požrtvovalno. Vozimo se po precej nerazgledni dolini. V Pliberku še bolj pa v Smčavesi se nam pa odpre razgled na vse strani
Madjarom opasno, Sklicali so 20. oktobra 1918. shod v Mursko Soboto, ter hoteli razglasiti, .da ni Slovencev na Ogrskem, temveč le Ogri, ki govore slovenski. Zavedni Prekmurci so protestirali: „Mi smo Slovenci! Živela Jugoslavija!" Poslej se je pričelo kruto preganjanje, trpeli so zlasti oni, ki so se udeležili jugoslovanske skupščine v Ljutomeru 3. novembra
1918. Prekmurci so sami uprizorili velik shod 26. decembra 1918. v Radgoni, odkoder so poslali prestolonasledniku Aleksandru poslanico s prošnjo, naj jih reši čimpreje mad-jarskega jarma.
Videč, da progonstva ne zaležejo, so Madjari 9. decembra 1918. obljubili Slovencem avtonomijo v Prekmurju — „Murska županija" (Muravarmegye). A Slovenci odklanjajo tako samostojnost 17. januarja
1919. je 5000 Prekmurcev manifestiralo v Baltincih za Jugoslavijo. Šču-vača dr. Obala, ki je hotel govoriti za Madžare, so Pekmurci pognali z odra.
19.	januarja 1919. je bilo sklenjeno na skupščini v Sv. Benediktu, da Slovenci ne marajo nikakor ostati pod Madžari. Shoda se je udeležilo več kmetov iz krajev severno Monoštra.
•»Osnovali so društvo za združitev vseh Slovencev, tudi onih na onostran Monoštra. Obljubili so med sebojno pomoč vsakemu udeležencu shoda, če bi madžarska vlada zopet koga preganjala zbog tega.
Tako so Prekmurci odločno izjavili svojo pripadnost k Jugoslaviji, kamor težijo gospodarsko in duševno. S ponudbo samouprave so Madžari sami priznali, da je Prekmurje zase enotna celota, ki ne sodi v okvir madžarskih mej. Geslo Prekmurcev se glasi: „0 d Monoštra (Št. Gotharda) do Čentibe k Jugoslaviji!"
P. P.
Italijani izdali češko-slovaško armado ogr. boijševikom.
Ogromno Judeževo plačilo — 280 milijonov.
Praga, 16. junija. (Pos. por.) Češko časopisje priobčuje vedno ostrejše članke proti Italiji. Neposreden povod temu je dejstvo, da so italijanski oficirji, ki so bili dodeljeni češko-slovaški armadi, izdali madžarskim boljševikom češko-slovaško armado na Slovaškem.
Dokazano je, da so prejeli za to izdajstvo od Madžarov 280 milijonov. Vsled izdajstva Italijanskih oficirjev so potisnili madžarski bolj-ševikl češko-slovaško armado nazaj in malo je manjkalo, da jo niso obkolili.
Češko časopisje o tem izdajstvu iz raznih vzrokov ne sme pisati. — Moštvo češko - slovaške armade je pognalo vse italijanske oficirje.
proti jugu do Kamniških Alp in Karavana, ki stoje kot ponosni in mogočni čuvaji te prelepe koroške dežele, na zapadu se izgublja razgled daleč preko Vrbskega jezera v daljni megli, na severu prehaja gričevje in hribovje v visoke južne izrastke Malih in Vel. Tur. In vsa ta prelepa dolina je zopet naša, svobodna, v vseh teh prijaznh ter čednih vasicah in selih, ki so vsa v zelenju in pomladnem cvetju, bo zopet donela ona melanholična Koroška narodna, ki pa ne bo več znanilka tuge slovenskega Korotana, nego bo pričala o mogočnem vstajenju jugoslovanske zavesti, ki je klonila stoletja nasilju in krivici, a je končno vstala in nastopila zmagovito pot tja na prestol Gospe Svete. Ni, da bi opisoval na dolgo in široko, kaj je lepše, div-nejše, prijaznejše, enemu ugaja bolj to, drugemu ono, dejstvo je, da se vsak čudi divoti tega najsevernejšega dela naše domovine. Ponosna zavest, da smo sedaj slednjič enkrat svobodni
Amnestija.
Poverjeništvo za pravosodstvo Deželne vlade za Slovenijo poroča: „Uradni list" št. CVI z dne 13. junija 1919 prinaša obširen amnestijski ukaz prestolonaslednika regenta in izvršilno naredbo poverjeništva za pravosodje.
Po tem ukazu so odpuščene vse od civilnih ali vojaških sodišč naložene kazni in posledice kazni radi sledečih političnih hudodelstev: vohunstva, vstaje, punta, javnega na-silstva, prvega in drugega primer« poškodovanje ‘državnega telegrafa, brezoblastnega nabiranja vojaitov, podpomoči, dane vojaškemu beguncu s skrivanjem ali drugim olajševanjem, zapeljanje vojaka k prelomu vojaških službenih dolžnosti, rabuke, udeiežbe pri skrivnih družbah, dalje ,zaradi prestopkov razširjanja lažnjivih in vznemirjajočih vesti, razžalitve uradnikov in drugih javnih služabnikov ter vtikanja v izvršbo javnih služb,-to vse brez pridržka, ako so se kaznjiva dejanja izvršila pred državnim prevratom t. j. do 29. okt. 1918.
S pridržkom so odpuščene kazni radi hudodelstva javnega nasilstva s silovitim lotenjem in nevarnim žuga-njem proti uradnim osebam, če obsojenec ni bii radi tega zločina že enkrat kaznovan in če kazen ne presega 6 mesecev, dalje radi hudodelstva s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine, ako se je dejanje izvršilo c priliki političnih ali draginjskih d f monstracij, kakor so bile na primer < Ljubljani aprila 1. 1919, slednjič rad* pregreška javnega poniževanja ali zaničevanja ustanov zakona, rodbine zakona ali pohvale nezakonitih ali nenravnih dejanj, če izvira kaznjivo dejanje iz političnih nagibov, ki so merili na to, da se izpodkupujej0 *e" melji prejšnjega režima.
2, Odpuščene so po^ amnes# vse od civilnih sodišč izrečene kazm, katerih izvršitev je bila do 29. oktobra 1918 odložena ali prekinjena, ker je služil obsojenec pri vojakih, ali ker se ga je rabilo pri gospodarstvih. Odpuščene so tudi od vojaških sodišč izrečene kazni, ki so se odložile ali prekinile, ker se je javil obsojenec na\ fronto.
3. Odpuščene so tudi vse do 29. oktobra 1918 od civilnih ali vojaških sodišč izrečene kazni, če ne presegajo 6 mesecev ali 5000 kroh, ako obsojenec še ni kaznovan radi kakega hudodelstva ali prestopka tatvine ali goljufije. Izvzete so te od poštnih ali železniških uslužbencev izvršene tatvine. Vendar morejo biti tudi ti v posameznih posebnega ozira vredn h slučajih, zlasti, če se je zgodila tatvina iz bede* ,z mladostne neoremišijenosti, vsled razburjenja
radi vojnih razmer, iz političnih nagibov/ ali če je bil obsojenec v vojn1 hudo prizadet vsled izgube rodbifl' skih članov ali na premoženju.
(Konec prih.)
Zahtevajte ..Jugoslavijo" po vseh ffostitnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte novih naročnikov /
gospodarji na lastni zemlji in da je strt grabežljivi nemški zmaj, je kakof hladilen balzam vsem nesrečnim beguncem, ki so se že mnogi vrnili na svojo rodno grudo, kakor tudi vsem onim, ki so ostali pod nemško invazij0 doma. Kaka nečuvena grozodejstva s° počenjali nemški kulturonosci, smo morali z grozo čitati cele mesece, a ljudje so nam pripovedovali vedno nova, še hujša grozodejstva. Materi-jalna Škoda, ki so jo napravili po posameznih krajih, doseže ogromne sto-tisoče, ponekod tudi milijone krom Po vseh krajih, kamor so prišli Nemci, je močila slovenska kri koroško zemljo, toda danes, ko je maščevana nedolžno prelita kri, se ne ozirajmo' toliko na preteklost, nego bodi naš pogled o-brnjen v bodočnost, ki je, ki mora biti naša.
Nikakor ne smem pozabiti omeniti, kako navdušeno je koroško ijudstv za naše brate Srbe in Hrvate. Vse j hvali, spoštuje in poveličuje. (Dalje-;
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani
se bodo s pričetkom šolskega leta 1919/20 vnovič sprejemali gluhonemi Šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:	1.) Gluhonemost ali
takšna stopnja gluhosti, da se do-tičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika. 2.) Izpolnjeno sedmo h} ne še prekoračeno dvanajsto leto Z1vljenja. 3.) Primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. Od sprejema so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, potem otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Prav tako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna, da bi se pnučili glasovnega jezika, nadalje °troci, ki so v veliki meri kratkovidni j*1* daljnovidni in ki močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času. Gojenci morajo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobivati stanovanje in hrano proti plačilu letnega zneska 300 K. Ako se uboštvo dokaze, se preskrbovalni stroški lahko znizajo ali popolnoma izpregledajo. Notranji gojenci dobivajo vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, pre skrbeti s predpisano vrhnjo obleko }n s potrebnim perilom. Notranji go-JcncT morajo prinesti s seboj v za-od ta-le oblačila v dobrem stanju in Ztfna.movana ‘n s*cer dečki: 2 gornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih •dac, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: dve zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spod-. njih kril, 6 hlač, 3 naprane jopice, 3 , predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, naj se do dne 25. junija 1919 vlože pri ravnateljstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom, b) z izpričevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalom o gluhone-mosti, z napovedjo, kako je nastala in o telesni zmožnosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, če jih dotičnik ima. Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je vrhu tega priložiti izkaz o premoženju ali zavezno Pismo, da bo plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto, ali pa "ai se priloži ubožno izpričevalo, na-Prav\jeno v zakoniti obliki.
Pod italijanskim jarmom.
Zavedna goriška deca.
. bljžini mesta Gorice je dal najvisji vojaški zapovednik zbrati šolsko mladino v svrho slavnosti. Otrokom so razdelili vse polno slaščic. Za tem so ukazali dečku, naj dvigne italijansko zastavo. Otrok je sicer vzel v roke trobojnico. Ali ko je častnik pozval mladež, naj zakliče:	,.Živio
italijanski prapor, naš prapori" — so vsi molče povesili glave in gledali v tla. Poveljniku je bil položaj mučen: srdit je odredil, naj gredo otroci takoj ^°mov. Spotoma so še pošteno na-?®®kaii tovariša, ki se je dal oplašili  [^Prijel laško zastavo. P. P.
Politični pregled.
r P Italijani in jugoslovanski Jelovec. »Gazetta di Venezia* piše: &l°vensko in hrvatsko časopisje se Veseli zmage nad Namci. Jugoslovani ^ Celovcu kontrolirajo naše potne ‘iste in nadzorujejo naš promet z Du-Pfag°- Jugoslovani nam se-aaj lahko silno nagajajo. Jugoslovanski Celovec pomeni *za nas, je prerezana direktna zveza med
beneško pokrajino in Avstrijo, med Trstom in njegovim gospodarskim zaledjem. Okupacija Celovca po Jugoslovanih je velika nevarnost za Italijo, ki mora storiti vse, kar je v nie-no korist, t. j. vrnitev Nemškega Celovca Nemcem. — „L’ Epoca,“ glasilo Orlanda, pravi med drugim: Z ob-veljavljenjem londonske pogodbe še ni rešeno jadransko vprašanje. Ako hočejo zavezniki Evropi dati mir, je treba, da rešijo na sprejemljiv način tudi reško vprašanje. Nikdar ne bo pravega miru, ako se ne uredijo pokrajine bivše avstro-ogrske monarhije. Proti odredbi mirovne konference so zavzeli Srbi Celovec. Trojica v svetu četvorice mora spoznati, da je absolutno potrebno, ako se hoče končati vojska, da se kraljestvo SHS pokori volji mirovne konference. Glasilo italijanskega ministrskega predsednika ima popolnoma prav, ko trdi, da ne bo nikoli pravega miru, ako se ne u-redijo meje na jugu bivše avstro-ogr-ske monarhije tako, kakor zahteva pravičnost. Dokler ne bodo združer.i j vsi Jugoslovani, Evropa ne bo imela • miru. Za posledice pa je seveda od- ' govorna mirovna konferenca v Parizu, i Naš narod je že povedal svoje mnen- ! je o sklepih mirovne konference.
p Napredovanje socijalizma na Češkem. Praga, 16. junija. (Čtu.) „Pondelnik“ opozarja na veliko na predovanje socijalistov pri volitvah v občinske svete. Zlasti češki socijalci (narodni socijalisti nekdaj) so dosegli lepe uspehe. Ugodno so izpadle volitve v nemških ozemljih. V Pragi so dobili od 90 mandatov češki socijalisti 21, socijalni demokratje 20, narodni demokratje 29, ljudska stranka 5, obrtna . stranka 3, nemška meščanska stranka 4.
Pokrajinske vesti.
kr Boj na Jesenicah. V nedeljo, dne 15. t. m. je sklicala NSZ shod pri „Jelenu‘‘ na Jesenicah. Velika nezadovoljnost delavcev zaradi internaci-jonalne organizacije je privedla do tega, da so zahtevali delavci organizacijo na narodni podlagi. Shod je bil tako številno obiskan, • da so stali ljudje v veži in zunaj na dvorišču. Prvi je govoril tovariš Simončič. Njegov govor so delavci burno odobravali. Ko pa je s silo prišlo nekaj nepovabljenih hujskačev na shod, so dotični od početka s surovim rjovenjem onemogočili zborovanje in konečno tovariša Simončiča dejansko napadli. Cez Četrt ure na to se je vršil drug shod, ki so ga sklicali socijalni demokratje. Na tem shodu je govoril sodrug dr. Lemež in seveda je v prvi vrsti napadal vse, kar ni in kar noče biti internacijonalno. Dr. Lemežu je odgovarjal predsednik NSZ tov. Juvan, ki je odločno zavrnil vsa očitanja in dokazal, da je rešitev slovenskega delavca le v narodnem socijalizmu. V tričetrturnem govoru je ob odobravanju z ene strani, medtem ko so z druge strani doneli surovi medklici, povedal uspehe NSŽ. Škoda, da naši govorniki niso mogli radi terorizma več govoriti, ker še marsikatero bridko in resnično bi morali sodrugi slišati.
Led je prebit, tudi rudeče sršenovo gnezdo na Jesenicah na vseh straneh poka. Po shodu se je ustanovila podružnica NSZ., ki ima že danes veliko članov. Po večini vsi pa* metni in zavedni delavci so izjavili, da vstopijo v NSZ., ker jih je sram naši. • naPrej član in pristaš prete-ln ne°i§kutarske socijaldetno-hrJJT °rga"Jzacije. Jeseniški delavci L	pristopite k NSZ. Tero-
"tirno ve°.	a "“'i se ne p“'
* k/u Dru?tY? Jugoslovanskih državnih uslužbencev v Mariboru
ima svoj ustanovni občni zbor v sredo, dne 18. junija 1919 ob pol 19. uri v dvorani št. 53 okrožnega sodišča. Na dnevnem redu je organizacija aprovi-zacije, radi tega naj se zborovanja u-deleži vsak državni, nastavljenec v Mariboru.
kr Sv. Anton v Slov. Goricah. Radi vojnih in obiteljskih razmer sem bil že v početi u svetovne vojne primoran svoja dva otroka prepustiti v
nadzorstvo in Oskrbo svoji materi, kjer se še danes nahajata. Moja mati stanuje v Kočkem vrhu, fare Sv. Jurija ob Ščavnici, in sta iz tega vzroka moja otroka vezana obiskovati Šolo pri Sv. Juriju, ki je od Kočkega vrha oddaljen skoro poldrugo uro, Sv. Anton v Slov. Goricah, kjer se nahaja pet-razredna ljudska šola, je oddaljen komaj pol ure. Iz tega razloga sem že v početku vojne zaprosil osebno ravnatelja šole pri Sv. Antonu, za dovoljenje, da smeta moja otroka obiskovati šolo pri Sv. Antonu. G. vodja je mojo prošnjo uslišal in sta tako nadaljevala šolo v popolnem redu do letošnjega majnika. Seveda je bil g. ravnatelj za njegovo prijaznost, skozi cel čas odškodovan z raznimi dobrotami od moje matere; ko pa zadnje zahteve moja mati momentano ni mogla izpolniti, se je dogodilo neverjetno ali resnično: »Pošljite otroka v šolo k šv. Juriju, ali pa ju obdržite doma.“ Poudarjam pa tudi, da pohajajo nekateri učenci v šolo pri Sv. Antonu še danes, če tudi so farniki Sv. Jurija. Vzrok je jasen! V potrebi sem pripravljen imena dotičnih navesti. Torej sta moja otroka primorana obiskovati šolo pri Sv. Jurju, akoravno imata dnevno tri ure hoda. Sedaj še gre, kaj pa pozimi? Obisk šole po dolgem snežnem potu, šumah in temi, v nasprotnem slučaju pa prekinjenje rednega šolskega obiska. Vprašam Vas, g. nadučitelj, morete li vi svoj nečloveški čin pred svojo vestjo odgovarjati? Vprašam dalje, so li učitelji, od naroda postavljeni za učence, ali učenci zaradi učiteljev. V ostalem prejmite na znanje, da gojim popolno uvjerjenje, da če Deželna vlada, oddelek višjega šolskega sveta mojo opravdano pritožbo v polni n eri odobriti. Ker se v celi Jugoslaviji vrši radikalno čiščenje vseh nekorektnih elementov, bi bilo potrebno, da šeže roka pravice tudi k Sv. Antonu.
Dnevne vesti
dn Proslava Vidov dana v Sa- 1 rajevu. Na predlog »Prosvete* so sklenila vsa bosanska / kulturna društva, da proslave letošnji Vidov dan čim slovesnejše. Na mestu, kjer je Prinčip izvršil atentat, na latinskem mostu, bodo slavnostni govori v spomin osvobojenju in ujedinjenju. Obenem bo tudi sokolski zlet.
dn Kralj Peter I. Kakor smo že javili, se kralj Peter povrne v teku tega meseca v svej* osvobojeno uje-dinjeno domovino. Kraljevski dvor še ni popolnoma popravljen in primerno opremljen, zato se začasno kralj Peter naseli v kopališču Arangjelovac.
dn Dr. 'Korošec na potovanju po Srbiji. V soboto je odpotoval dr. Korošec v Šabac. Prepotoval bo vse podrinske kraje, da se informira o prehrani prebivalstva. Potoma se bo mudil v Koviljači, kjer bo prebivališče vojnih sirot.
dn Rbkopisi iz narodne blbli-joteke. Iz Belgrada javljajo: Komisija, ki v Ssflji išče knjige narodne bibli-joteke, je našla doslej 3t zabojev knjig in rokopisov, katere so bili Bolgari j vzeli iz biblijoteke.
dn Srbski vojaško - kazenski zakon. Ministrski svet je sklenil, da bo vojaško-kazenski zakon za Srbijo poslej veljal za vso kraljevino.
dn Zvišanje brzojavnih pristojbin v tuzemstvu. Vsled odloka poštnega ministrstva se zviša s 15. t.m. pristojbina za navadne brzojavke v celem notranjem tuzemskem prometu za besedo od t na 18 vinarjev, minimum je taksa deset besed t. j. 180 K. Za nujne brzojavke je plačati trikratno takso. Doklada po 20 vin. za brzojavke se z istim dnem ne pobira več. Tudi doklada po 1 K od 16 do 21. ure odpade, tudi je dovoljeno ob delavnikih od 21. do 7. ure ter ob nedeljah in praznikih oddajati navadne brzojavke.
dn Slovenski trgovci, industrije! in obrtniki se opozarjajo na današnji oglas slovenske trgovske šole. Vpisujte svoje otroke v slovenske trgovske šole. Vpisujte svoje otroke v slovenske strokovne šole! Naraščaj naj se otrese I tujerodne vzgoje!
Ljubljanske vesti.
1 Proslava Vidovega dne v Ljubljani. Zastopniki ljubljanskih prosvetnih društev so na svoji seji dne 14. t. m sklenili, da se proslavi Vidov dan, 28. junija t. 1., v Ljubljani po sledečem vzporedu:	Na
predvečer slavnosti, dne 27.. t. m., ob 7 uri javen govor in petje pevskih društev pred Mestnim domom (ozir. v slučaju slabega vremena v dvorani). Na dan slavnosti, 28. t. m., služba božja, prodajanje cvetlic na korist vojnim invalidom in zvečer svečana predstava v dramskem gledališču.
1 Finančni minister dr. Momčilo Ninčič se je včeraj dopoldne povrnil v Belgrad. Imel je daljše /konference z zastopniki denarnih zavodov in bančnimi strokovnjaki.
1 Električna razsvetljava v Sp. Šiški. V torek, 17. t. m. je ob pol 21. uri v restavraciji g. Stepica v Šiški sestanek. Namen: razgovor o uporabi električne razsvetljave pri zasebnikih v Sp. Šiški. Opozarjajo se vsi, ki še nimajo naznanjen* upeljave električne luči v svojem stanovanju, da jo takoj prijavijo, ker bi se jim drugače luč odvzela in bi se proti njim kazensko postopalo. Interesenti udeležite se polnoštevilno!
1 Stanovanjska beda v Ljubljani. Dosti uradnikov in uslužbencev, zaposlenih v Ljubljani, ima svoje družine še v Trstu, ker za te niso mogli dosedaj najti v Ljubljani, oziroma v njeni okolici, stanovanja. Z regulacijo valute v Trstu je pa to usluibenstvo zašlo v skrajno kritičen denarni položaj, ker mora pošiljati družinam lire, za katere se mora v Ljubljani vplačati po 3-70 K do 3‘90 K. Ake pomislimo, da se mora sedaj v Trstu za stanovanje plačati toliko lir, kolikor preje kron in da to razmerje velja tudi za živila in druge potrebščine, tedaj si lahko vsak predstavlja, kake žrtve za-i hteva obstoj teh družin. Svojce v Trstu j kakor v Ljubljani prešinja le ena misel in skrb, in ta je: na kak način dobiti | stanovanja v Ljubljani. Ker pa sedaj v Ljubljani žalibog ni urada, kamor bi se prizadeti v tej stiski mogli za-,. teči — in kar je v tem oziru obstoječih uradov, so vsi brez pozitivne j vrednosti — opozori se slavna vlada,
I oziroma poverjeništvo za socijalno t skrbstvo, da uveljavi vsaj v toliko I svojo avtoriteto, da bi posredovalo,
| da se vsaj prva stanovanja, ki bodo sedaj v Ljubljani prazna, odkažejo v prvi vrsti uradnikom in uslužbencem, ki imajo svoje družine še v Trstu. /Ni veliko teh, a vsi ti postanejo v kratkem žrtev obstoječih razmer. Vemo, da poverjeništvo za socijalno skrbstva ne more delati čudežev, zato opozarjamo tndi hišne posestnike na te razmere in jih prosimo, da jih upoštevajo in da dajejo v prvi vrsti tem revežem prazna stanovanja na razpolago.
l Društven shod ZJŽ. „Zveza jugoslovanskih železničarjev" priredi v sredo, dne 18. t. m., ob 18. uri v dvorani Mestnega doma društven shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo osrednjega odbora o pogajanjih z generalni« ravnateljem južne železnice. 2. Slučajnosti. Vsi na shod!
1 Amerikanski petrolej je dospel v Ljubljano. Pri tvrdki A. Krisper-koloniale ga dobe posamezni trgovci detajlisti.
1 Automobilistl, motociklisti! V Ljubljani se namerava ustanoviti ,.slovenski automobilni klub" kterega namen ne bo samo gojiti automobilni šport, ampak biti vsem članom in interesentom brezplačno na razpolago glede izbire in rentabilitete automo-bilov posameznih tvrdk in tipov. Kratke prijave za pristop se naj blagovolijo poslati na naslov: dr. Lampret, Ljubljana, Rimska cesta 18 do 25. t. m., na kar bo sklican tozadevni občni zbor. Pripravljalni odbor.
1 Vaja orkestralnega društva ..Glasbene Matice" se vrši v torek 17. t. m. Odbor.
1 Pevsko društvo „Slavec“. Pevska vaja se vrši v torek c k 20. uri polnoštevilno in tečno 1 ,
Tržaška mladina ženska in moška naj pride v sredo 18. t. ni. ob
20.	uri na sestanek v Narodni dom Jkavarna, posebna soba). Pridite vsi, kar je vas Tržačanov. Sklicatelj.
I Izlet na Janče priredi v nedeljo, dne 6. julija 1919 Nap. pel. in gosp. društvo za poljanski okraj. Da se pripravi zadostno število vozov in oskrbi potrebno prehrano, se naproša vse člane in članice, ki se nameravajo udeležiti izleta, da se osebno ali potom dopisnice javijo vsaj do 25. junija 1919 pri Janku Hojanu v Mestnem domu, kjer zvedo podrobnosti. Tovariši in tovarišice, udeležite se tega izleta polnoštevilno!
1 V posesti znanega tatu Vincenca Stražarja iz Zabukovja pri Krašnji se je našla zlata moška verižica z obeskom, na katerem je vrezan monogram. Ker ni moč dognati lastnika, naj se prizadeti obrnejo pismeno ali ustmeno na tukajšnje policijsko ravnateljstvo, soba št. 16.
1 Koncert je danes v torek v restavracijskih prostorih v Narodnem domu. Svira orkester „DaIibor“. Vstop prost.
Narodno gledišče.
Premiera „Madame Butterfly.“
Poročnik neke ameriške vojne ladje Pinkerton se zaljubi v japonsko gej-šo Chochosan (Butterfly) in jo poroči. Dasi jo vroče ljubi, ne misli na življensko zvezo, majveč po japonski šegi na skorajšno ločitev. Nasprotno Chochosan. Brezmejno je vdana tujcu, vse bi žrtvovala zanj. Na skrivaj prestopi v krščansko vero in se zameri svojim sorodnikom. V idil. hišici visoko nad Nagasaki uživata z Pin-kertonom mlado zakonsko srečo. Po Pinkertonovem odhodu je povila But-terfly srčkanega sinčka. Ž njim in z zvesto služkinjo Suzuki že tretjo leto nestrpno čaka, da se vrne nje dragi. Nadlegujejo jo oboževalci, tbda vsakega odslovi. V svoji zvestobi je tako trdna, da ji ameriški konzul Shar- j ples ne upa povedati resnice o Pin- , ksrtonu. V pristanišču poči strel, zna- j menje, da se je ukrcala ladja, ki pri- j pelje Pinkertona. — Ker je Butterfiy j vso noč prečula in čakala soproga jo služkinja prisili k počitku. S konzulom in neko damo vstopi Pinkerton. Butterfly je takoj jasno, da se je poročil z drugo in prišel po otroka Vda se v svojo usodo, se pretresljivo poslovi od ljubljenega sinčka in izvrši za špansko steno harakiri, japonski način samomora, ki ga store vsi, ki ne morejo častno živeti. — To snov je uglasbil poleg Mascagnija in Leoncavalla najznačilnejši zastopnik italijanskega verizma, Giacomo Puccini in Si je z njo mahoma osvojil vse svetovne odre. Njegove opere ,Manon Lescaut," „Boheme“ in „Tos-ca“ so doživele mnogo uspehov, a najbolj je priljubljena »Madame Butter-ki zaradi globoke tragike vkljub siromašnemu dejanju opere, močno vpliva tudi na lajika. Nesrečno ljubezen mlade Japonke slika posrečeno Puccini v Široko razpletenih lirskih razpoloženjih, glasba drugega dejanja ljubeznivo izraža neodoljivo hrepe nenje Buf ' so prizor! tresljivo n
janju. Godala so z izjemo kontrabasov skoro neoporečna, prve gosli naravnost imenitne. Med lesenimi inštrumenti manjka prave harmonije, med pihali pogrešam na močnih dramatično izraznih mestih basovske tube. Te nedostatke se bo v prihodnji sezoni lahko popravilo. — Kot vrle in-terpredkinje Butterfly so še živo v spominu Nordgartova in Polakova. Topot je kreirala naslovno vlogo gdč. Rezika Thalerjeva. Zdi se mi, da je bila ta partija zanjo prenaporna in previsoka. Takoj ob prvem nastopu sem opazil, da se bori z višino. Pozneje je pa v momentih duševnih bojev, v hrepenenju in obupu vdahnila toliko čustvenega izraza v svojo izborno igro in se je pohvalno razvila tudi v petju, da lahko imenujem njen nastop časten. Z g. Drvoto, (Pinkerton) ki mu višina ne dela nobenih preglavic sta občutena . pela dvospev v I. dejanju. Služkinjo Suzuki je v igralskem in pevskem oziru dobro pogodila gdč. Medvedova. Jako dober je bil g, Le var v vlogi konzula Sharplessa. V začetku letošnje sezone ni pel dobro, bil je bo'an. Dosedaj se je popravil in pokazal vrlo lep napredek. Med manjšimi vlo-
terfiy po ljubljencu. Ljubki med njo in otrokom, pre-uno slovo koncem tretjega dejanja. Puccini je mojster idealist, ki slikarskemu pointilizmu podobno z malimi sredstvi ustvarja velike učinke. Značilno uporablja v tej operi japonske tonove lestvice. — Sobotna uprizoritev „Mademe Butterfly“ je napravila ugoden vtis. Onih v predvojnih gledaliških sezonah seveda ni dosegla. Za vestno naštudiranje se je toplo zavzel šef opere ig. R u k a v i n a, ki slovi kot dirigent špecijalist Puccinijevih oper. Dal je Puccinijevi glasbi pravo lice, take, da so prišle glasbene pikanterije partiture do prave veljave. Fino dlnamiško nlansiranje v orkestru je ebdalo vso predstavo z nežnim pesniškim čarom. Orkester se je pod njegovo veščo taktirko dobro uživel v svojo nelahko nalogo in je bil točen, vkljub kočljivim vpadom in vkljub vedni menjavi tempov. Zlasti lepo je igral predigro k tretjemu de-
gami omenjam pohvalno posredovalca Goro g. Mohoriča. — Zbor ima v operi malo opravka. V prvem dejanju ga ja polomil, koncem drugega dejanja je pa pel krasno. Insceni-ral je opero z lepim okusom g. reži-šer Marek. Posebno lepa je bila japonska' soba v II. dejanju. — Občinstvo je opero sprejelo z glasnim odobravanjem in je opetovano klicalo glavne soliste na oder.	Z.	P.
Sinočnja repriza „Madame Butterfiy je tako kot premiera globoko vplivala na poslušalce. Gdčna. Thalerjeva je zlasti v zadnjem dejanju igrala in pela v srce segajoče. Dober večer sta imela gdč. Medvedova in g. Levar. Kar se tiče orkestra, godal ne morem prehvaliti. Na novo slikane dekoracije so vzbudile občno pozornost. Predstava je bila lepo zaokrožena. Treba je grajati le razvado dam iz boljših krogov, ki četrt urč po začetku predstave iščejo svoje sedeže v avditoriju in motijo izvajalce in poslušalce. Vodstvo gledišča naj strogo zapove biljeterjem, da zabranijo med predstavo vstop vsakomur, pa najsi bo to Peter ali Pavel, ponižen kmetič ali pa najfinejša odvetnikova dama.	Z. P.
Najnovejše vesti.
Nemška obrekovanja jugoslovanskih čet.
Prvi dnevi v Celovcu. — V mestu red in mir.
Celovec, 16. junija. (Izv. por.) Nemško časopisje razširja o jugoslo vanskih četah neverjetne in nesramne vesti. Ugotovilo se je, da so nemške tolpe, na begu skozi Celovec, ropale in plenile, kradle in razbijale, kjer koli jim je bila dana prilika, največ iz togotnega razpoloženja. Celovški nemški mogotci sami so ljudstvo hujskali in begali z raznimi lepaki. jVsled te zbeganosti je ob prihodu naših čet v Celovec zapustilo mesto dve tretjini prebivalstva, katero pa se sedaj vrača. Oberstleutnant Hiilgerth, koroški deželni poveljnik (Landesbefehlshaber von Karnten) je dal nabiti velikanske kričeče lepake, kjer pravi: „Drei Tage der Pltlnderung und schrankenloser Wi!lktlr snllen den jugoslavischen Rotten in Falle ihres Sieges bevvilligt sein. Drei Tage umbeschreiblicher Schmach und Vernichtung“. Takoj ob prihodu naših Čet v Celovec je zavladal povsod vzoren red in mir.
Ljubljana, 16. junija. Dunajski brzojavni korespondenčni urad razširja vest, da jugoslovansko vojaštvo v zasedenem delu Koroške vrši nasilja. Temu nasproti ugotavljamo na podlagi informacij iz dobro poučenega vira, da se jugoslovansko vojaštvo na Koroškem vede tako, da mn je poleg prebivalstva tudi v Celovcu bivajoča ententna misija Izrekla priznanje za vrlo disciplinirano, vzorno vedenje. S tem priznanjem so kot obrekljive laži ožigo sane vse nasprotne vesti, ki jih Nemci pošiljajo v svet, da bi zmanjšali ugled našega junaškega in zmagovitega vojaštva. (Ldu)
Revolucija in vladna kriza v Italiji.
Milan, 16. junija. (Brezžično.) Iz Rima poročajo: Senat bo sklican dne 19. junija. Orlando je bil v avdijenci pri kralju, nakar se je sestal ministrsk svet. (Ldu.)
Maribor; 16. junija. (Izv. por.) Nemški listi obširno javljajo o naraščajočem stavkovnem gibanju v Italiji, zlasti v severnih industrijskih centrih. V Bologni, Raveni — glavnih središčih vsakemu anarhističnemu in revolucionarnemu pokretu — so izbruhnili veliki nemiri. Turin, Bergamo, Genua, Milan, Rim, Neapelj in Palermo so v polnem stavkovnem gibanju. Italijanski socijalistični listi napovedujejo splošno stavko vsega italijanskega proletarijata. Stavkajo učitelji, uslužbenci brzojavne službe, železničarji in uradniki.
Splošna ofenziva proti Madžarom.
Čehi napredujejo na Slovaškem.
Praga, 15. jun. (Čtu. Situacijsko poročilo.)
Pričakuje se, da rumunske, srbske in francoske čete vsak tre-notek napadejo. Treba je, da napno Čehi medtem vse sile.
Na vsi fronti armadne skupine Hennoque se vrše boji predstraž. V okolišu Sabinova smo pridobili tal. Pri Mali Lodini smo odbili napad sovražnega oklopnega vlaka. —<• Armadna skupina Mittelhauser: Pod poveljstvom polkovnika Snejdareka zbrane Čete so po sedemurnem trdovrarnem boju zasedle Zvolen. Doslej smo našteli 50 ujetnikov. Zaplenili smo topove, strojnice in improviziran oklopni vlak. Zapadno levice hudi spopadi. Naše čete so odbile sovražnika In napredovale nekoliko vzhodno Komorna. Po oklopnem vlaku podpiran sovražen napad na naše postojanke pri Kurtu smo odbili, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. Ves dan so čehoslo-vaški in francoski letalci krožili nady Pfešovem in Košicami in prinesli po-veljništvu zelo važna poročila. (Ldu.)
Praga. 11. junija. (DunKu.) Če-hoslovaški urad javlja: Ne oziraje se na prepoved entente, so začeli včeraj Madžari na vsej fronti iznova napadati. Zato so naše čete na dano povelje obnovile ofenzivo na različnih točkah. Naše operacije napredujejo. Druga brigada se je polastila Kamorna in prizadejala Madžarom mnogo Izgub. Vzhodno od Nitre so dosegle nase
čete reko Hrpn.
Praga, 15. junija. (Ctu.) Situacijsko poročilo. - Položaj na Slovaškem se je le malo izpremenil. Armadna skupina Hennopue; Sovražni napadi popuščajo. — Armadna skupina Mittelhauser: Izrabljajoč včerajšnje uspehe, prodirajo naše Čete južno Ščavnice. Vzhodno Zvolna so sovražnik trdovratno upira.	(Ldu.)
Dokumenti o Radičevem delovanju.
Bel grad, 16. junija (Izv. por.) V tukajšnjik političnih krogih poudarjajo, da so dobljeni važni dokumenti z obtežilnim materijalom, ki težko kompromitira voditelja seljačke stranke Stipe Radiča. Dokumenti dokazujejo sporazumno delovanje Stipe Radiča z Italijo. Tekom tega tedna bo objavljen ves dokazni materijal javnosti v narodnem predstavništvu.
Italijanske odredbe ob kor. meji.
Trst, 16. junija. (Izv. por.) V najkrajšem času bo italijanski genera-lissimus nadzoroval italijanske posadke ob koroški meji. Gre za važne vojaške odredbe. Potovanja se udeleži tudi Orlando.
Jugoslovanski zedružni kongres.
Bel g ra d, 16. junija. (Izv. por.)
V posebni avdijenci je danes sprejel regent Aleksander odposlanstvo zadružnega kongresa vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deputacijo je vodil grof Kulmer, v njej so bili Ribnikar, Lozarnič, Avakumovič in Kas;č.
..Razkrinkani Habsbužaui“.
Ing. Uhlif je priobčil v včerajšnjem „Slov. Narodu" poslano, na katero kratko odgovorim, da je res, da sva govorila, da bi jaz od njega odkupil vso zalogo in da se je najino pogajanje razbilo baš radi tega, ker mi je bi(a cena' 8 K, ki jo je zahteval g. U. za tako drobno knjigo previsoka. Ker pa je naklada 5.000 Izvodov ve izračunati vsak ljudskošolski učenec, da je to 40.000 K, le inženir Uhlif baje tega ne ve. Kar pravite, da je moja trditev iz trte izvita, in da sem Vam obljubil, da bom roman priobčeval izključivo le pod naslovom »Razkrinkani Habsbužani" pribijem, da je to neresnica. Naslov, ki je v originalu, se mora rabiti. — Hvala lepa pa za priznanje, da sem Vas prosil, naj naslova »Razkrinkani Habsburžani" ne rabite in da potem mojega žuganja niste resno vzeli. S tem ste priznali sami svojo krivdo. Na-daljno besedo ima — sodišče, ki naj razsodi, ali smejo inženirji nekaznovano delati ilojalno konkurenco v založništvu ter na tak nereelen — da ne rab!m hujše besede — nač,n porabljati tujo reklamo v svoje sam°' pašne namene.	A. Pesek.
Carina.
Društvo tiskarnarjev v Sloveniji je izročilo v Ljubljani se mudivšemu ministru za finance g.# dr. Momčilo Ninčiču sledečo spomenico:
Tiskarnarji v Sloveniji smo si dovolili že v vlogi z dne 28. aprila t. L naslikati svoj žalostni položaj glede uvedbe carine na rotacijski papir, ki je ogrožala obstoj listov — dnevnikov. Ker nismo preboleli niti tega udarca, smo bili tembolj iznenadeni, ko smo občutili nepremagljivo pezo v pretiranem zacarinjenju ostalih naših potrebščin. V času, ko smo popolnoma izprti od držav, tako prijateljskih kakor sovražnih, ki so nam dobavljale le s pomočjo kompenzacije manjše potrebščine, se nam je diktirala brez vsakega uradnega obvestila carina, ki ne ogroža le naše eksistence, temveč vso našo stoprav se razvijajočo kulturo.
Domalega vse tiskarne so imele * naročniki gotove sklepe glede dobave tiskovin, ki jih ni moč stornirati. Za-počeli smo izdajati liste .in revije, ki naj bi širile jugoslov. probujenje med naš narod. Uničili smo stare z avstrijskim duhpm piožete šoiske knjige, hiteč z novimi izdajami srbsko-slovenske tendence, a carina nam je prekrižala vse račune. Založniki knjig odpovedujejo tisk. Naročila na stroje in za t'sk drugih potrebnih predmetov, ki jih moramo vsled pomanjkanja domače industrije naročiti le v tujini, smo morali stornirati. Ostali bomo na nižji stopnji kot doslej, medtem ko imajo naši sosedje priliko, poplavljati naš trg tujo literaturo in tuje tiskarske izdelke. Mesto, da nam da naša država slične ugodnosti, kakršne n. pr. nudi Nemška Avstrija z raznimi subvencijami hoteč povzdigniti do viška kulturni napredek, se nam hoče ubiti z upeljavo carine vsak napredek.
Domalega vse naše potrebščine so danes okrog 1500% dražje kot pred vojno, z aprilom t. I. vpeljana carina pa podraži vse to še okroglo za 1000%. Si more li uradnik ali delavec nabavljati potrebno čtivo? — Zmore li ubog šolarček obligatne ljudsko šolske, dijak srednje-šolske knjige, za kar treba že premoženja? Se line bo sleherni manj imovit oče premislil dati sina v šole, predno bo založil vse premoženje za knjige? Ima 11 država hasen pri svojih tiskovnih potrebščinah, v katerih bo carina itak zapopadena? — Ima 11 država obstoj brez inteligence, brez naraščaja, brez procvitajočih državljanov?
Da podkrepimo svoj ugovor glede pretirane carine, naj navedemo par
slučajev, ki so bas zadnji čas s carino seznanili:
Vagon barve je stai predvojno Iranko Ljubjana	K	10.000
danes velja carina zanj	,,	54 000
Vagon valjčne mase	„	25 000
danes velja carina zanj	„	27 000
vagon črk	„	24 000
danes velja carina zanj	„	84 000
vagon rotacijskega papirja „	2 800
danes velja carina zanj	„	8.400
vagon časopisnega papirja v polah	„	3 000
danes velja	carina zanj	„	8.400
vagon kancelijskega papirja	,, 4.500
danes velja carina zanj	„	42.000
vagon kartona	„	5.000
danes velja carina zanj	,,	8.400
vagon Chromo-kartona	„	8.000
danes velja carina zanj	„	14.700
vagon zavitkov (kuvert)	„	7 000
danes velja carina zanj	63.000
vagon pismenega papirja v danes velja carina zanj
K 63.000	do	K	126.000
Poleg	označene naklade	se za-
hteva pri tiskarskem črnilu, črkah, zavitkih, pisimskem papirju celo carino na taro, kar znaša pri zavitkih in črnilu 15—20%.
Trgovske zavitke smo zaračunavali pred vojno s tiskom vred K 6 —, danes znaša samo carina vračunši embalažo K 30—. — Vse označeno blago se nam je dostavljalo prosto voznine, danes plačujemo dostavnine K 3000 — od vagona. Uvidevamo, da 1* carina potrebna na gotove predmete, i.'fi ima lastna dižava vizo-1 * J u, ne pa na one, kojesi m°ramo nabavljati le s pomočjo izmenjave.
Popolnoma umljivo je, da bo nemška konkurenca poplavila ves jugoslovanski trg, medtem ko nam preti Pogin. Kaj si naj mislimo, da tiska zagrizena nemška tiskarna Holzhausen na Dunaju za — Belgrad uradne tiskovine,da se oddaja drž. potrebščine ne direktno tiskarnarjem, pač Pa potom posredovalcev v natis da oferirajo češke tiskarne polovico ceneje od jugoslovanskih? Ni li vzrok temu carina, ki je v zaščito tujih državljanov, nas pa izganja iz domače grude?!
Podpisano društvo tiskarnarjev v Sloveniji apelira na razsodnost vele-rodnega gospoda ministra za finance in predlaga:
Z ozirom na pomanjkanje vsega tiskarskega materijala. tako strojev, črk, papirja, kuvert itd, naj sc odpravi vsakojaka tozadevna carina, uvede naj se pa na vse v tujih državah izvršene tiskovine, bodisi knjige oglednice, trg. in uradne tiskovine. Dosedanji carinski izdatki naj se tiskarnarjem povrnejo.
Poziv.
O priliki poseta čeških tehnikov leta 1899 v Celju je bil napaden ^g. Fran Gostinčar, sedaj nadučitelj v St. Petru pod Sv. Gorami, od nemške dru-hali pri ljubljanski mitnici. Ker je on v največji sili oddal par strelov na napadalce, pri čemur je ranil nekega Polanetz-a, je bil od skoraj popolnoma nemške porote obsojen radi prekoračenja sl obrana Poziva se vsakogar, ki bo mogel podati o posameznostih kaka pojasnila, da ista naznani pisarni dra. Gvidona Sernec, Celje, Kralja Petra cesta št. 16. ___________
Aprovizacija.
Amerikansk« blaga za otroke do 6. leta se bode delilo v aprosizačnem skladišču pri Mlihleisnu na Dunajski cesti po sledečem redu: 1. Za otroke do 3 leta na zelene Izkaznlee, ki so preštampilirane za amerikansko akcijo in sicer: St. 1 do 600 dne 18. junija od 8 do 11 ure št. 600 do 1200 dne 18 junija od 2 do 5 ure št. 1200 do 1*00 dne 20. junija od 8 do 11 ure od št. 1800 naprej do konca, 20 junija od 2 do 5 ure. 2. Za otroke od 3 do 6 leta na rudeče izkaznice Izdane za to akcijo In sicer:
št. t do	300	dne	21.	junija	od	8	do 11	ure
„ 300	„	600	„	„	„	„	2	„ 5	„
„ 600	„ 900	„	23.	„	,	8	. 11	»
„ 900	„	1200	„	„	„	*	2	.»	«
od št. 1200 naprej bo 24 junija od 8 do 11 ure. Za vsacega otroka se debi jeden in četrt kg sladkorja — ;>5 dkg kakava, — 60 dkg riža in 9 pušic kondenz. mleka. Blago se deli brezplačno. Plačati je le za vsacega otroka po vinarjev za vrečice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska .Zvezna tiskarna41 v Liubijao
Poslano.*
Važno za salonski orkester.
Radi subskripcije na novo izdanje glasb za orkester od komponista Ant. Jakla, naj se p. n. interesentje blagovolijo obrniti na trgovino z muzikalijami
Kleimayr & Bamberg v Ljubljani.
* Uredništvo ne prevzame za .Poslana’ nobene odgovornosti.
Jrfali oglasi
stanejo prvih JO besed 4 }{, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Zapisovanje in ženitne P°nvdbe pa vsaka beseda J }{■
t:
"t*oda se:
:a
dvnr!** ’ enonadstropna z liani em in vrtom v Ljubil “ predmestje), istotako n P® Posestvo se zamenja ali P oda. Ponudbe pod „Zmer-°a cena" na upravo. 800
Dve hlSl in sicer jedno trgovsko s 3_ lokali in skladiščem ter jedno navadno stanovanjsko v ljubljanskem predmestju za 95 ooo K prodam takoj. Stanovanje za kupca v niši na razpolago Ponudbe pod .Prometni kraj' na upravo lista.	798
Vodna žaga na tribo, popolnoma v dobrem stanu se radi opustitve obrti skupaj ali posamezno ceno proda. Naslov pove uprava Jugo-»Ivvije:	779
sti vffi* 8 let star» 160 Pe*
voznin 2a ,ežko in
781
- v Jugoslaviji, 6
'n travnib°graa°V n,kf0 nj‘V K 7n nn v> se proda za
I In °°, ~ Pojasnila daj<
infiUgo!lovaaski anončni h
za
informo^van8K1 anonem in
niormačni zavou Beseljak & nahrl«? Ljubljana, Frančevo
nabrežje 6.	799
Kup
1 s©:
:s
tudftrtr?,„Zid"°.0Pek0* k3k0r Ponudb^-m-ater‘jal kupiin Usta.
z ceno na upravo 797
@ Službe: g
Stolare za modele traži se za odmah kod kranjske tvornice željezne i bravarske robe u Kamniku 801
Išče se zanesljiv mizarski pomočnik. Hrana in stanovanje ter plača po dogovoru. Naslov pove uprava.
802
Brivski pomočnik, uren in zanesljiv se sprejme takoj pri brijcu Koštomaj Fran v Celju, Štajersko.
Sprejmem natakarico na račun, katera bi bila ob e-nem tudi opora gospodinji pri kuhanju. Ponudbe na Jos.
„jxa o.rda; trgovec in gostil-ničar Arclin pri Vojniku.
Ra^no:	W
Stanovanje z eno ali dve ma sobama in kuhinjo"ščita novoporočenca za takm in julij. Ponudbe pod & a“ stranka44.	”77™
I
Dopisovanje in ženitne ponudbe
I
Un jeune, tres intelligent Slovene dčsire connaissance d’une demoiselle, parlante frangais. Ponudbe pod šifro „Fran<;ais* na upravo. 80s
Vrtnarja
pridnega, oženjenega, kateri se tudi na vsa poljedelska dela razume, poštenega in dobro izvežbanega, govorečega nemško, sprejmem na malo posestvo (7 oralov) Nastop 1. julija. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na „Augustinerhof4 pri Velikovcu, Koroško.
Pile
1059
zage
orodje
za vse svrhe priporoča ODON KOUTNY
špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin
ljub 1.1 aua, Kolodvorska ulica štev. 37.
Kupi se
dobro ohranjen
pisalni stroj
Ponudbe na poštni predal 74.
Angleška čudatvorna mast
hladi, čisti, mehča izvlači tuje tvarine, prepreči zastrupljen je krvi in operacije.
V pošilja samo proti predplačilu franko K 8-8o za 1 dozo. Lekarna Thierryjav Pregra-du, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štet 5
in vse druge lekarne.
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin. Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser
Šelenbursova ulica št.6.
»	 ■	i	-	-	-—•—-
Bencinmotor z dinamo
ozir. kompletna naprava za 500 električnih svetilk, se z bencinom vred takoj proda. Ogleda se v Ljubljani. Naslov pove:
I. Jugoslovanski anončni in informačnl zavod Beseljak & Rožanc.
proda se
na dražbi kupljena dva vagona pralnega praška znamka „Snežriobelo“ za izvanredno ugodno ceno. Cenjene dopise je poslati Celje, Poštni predal 59.
Fina
inozemska
kolesna
pnevmatika
(kompl. garniture)
J.GOREC
trgovina s kolesi Ljubljana, Marije Terezije cesta 14.
Direktna trgovačka veza sa inostranstvom.
Zadružna banka d. d. na Rijeci.
(Trgovački, pomprski i otpremni odio).
Osnovana od Saveza i Zadruga. Dobavlja putem svojih pariških, londonskih i new-yorških korespon-dentnih trgovačkih velekuča uz najpovoluije uvjete:
Kolonijalnu robu i živežne namirnice, sve sirovine, industrijalna ulja, boje, lak, kemične , produkte,
kaučuk i gumi robu za industrij u i obrt, Articles de Pariš,
LTigl. i francosku tekstilnu robu, nouve-autes,
Strojeve i razne industrijaine potrepStine, modru galicu, sumpora itd.
Oni naši klienti, koji bi htjeli što hrže i u večim količinama robu dobaviti, upozoravaju se, da se obzirom na današnje prilike sami pobrinu za tudju valutu osobito francusku ili englesku.
Osim komisije obavlja banka transporte i pp-trebita osiguravanja.
RazkrinkanMI absburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(8. nadaljevanje.)
Tudi strica Nandeta ni manjkalo. Strastno je ljubil rodbinske slavnosti, ker se je ob takih prilikah dobro in obilno najedel ter imel priliko iztresati svoje šale. Bila sem vesela, da vidim njegovo šaljivo lice, kajti mene je imel rad Sploh pa je bil v vsakem oziru daleko boljši človek, kot marsikateri gost tedanje družbe. Mala Valerija je bila zelo nežna in leta mnogo bolj piisrčr.a, kot sem upala. In vendar sem si želela, da bi bil vse skupaj le sen.
Moja poroka se je vršila dne 20. oktobra 1877 v mrzlem jesenskem dnevu. Ni mi bilo sojeno, da bi se poročila v času cvetoče pomladi, ki koraka po preprogi cvetlic v družbi solnca in ljubezni. Bila sem poročena v mesecu, ko se življenje narave nagiba k smrti in vetrovi odtrgavajo zadnje škrlatno listje. Bil je to mesec umirajočih upov in doba, ko umirajo zadnje rože.
Niti zavedala se nisem, da si oblačim poročno obleko in da mi vpletajo v lase cvetje z oranžinega drevesa. Bila sem kot stroj. Na zunaj pa sem se kazala veselo nevesto.	t
Poročil naju je madjarski škof v jedlovski kapeli. Poteu. je bila velika pojedina v veliko radost strica Nandeta. Moja obleka je bila zelo tesna. Bala sem se dosti jesti. Ko sem se preoblekla v potno obleko, sem bila vsa srečna. Približala se je ura odhoda na Dunaj. Cesar me je prisrčno poljubil ter mi želel sreče. Starši so se od mene poslovili s pozdravom. Stric Nande je držal Šaljiv govor in teta Cissi, lepa kot angelj, toda bleda, me je objela. Držala me je brez ozira na prisotne dolgo v svojem objemu.
Plakala je vroče. Mogoče je čutila sožalje napram meni, ker je vedela, kako slepo sem jo ubogala. Ne vem tega za gotovo, toda hočem v to verovati...
Peto poglavje.
Svoj medeni teden sem preživela v Parizu, in kakor marsikatero drugo ženitovanjsko potovanje tudi to ni bilo siečno, pa moj zdravi razum mi je omogočil, da sem izprevidela, oa nisem imela pravice pričakovati kaj drugega. Poročila sem se z grofom Jurijem Larischem samo zato, ker je teti Cissi tako ugajalo, moja glavna privlačnost zanj pa je bilo moje sorodstvo z avstrijsko cesarico.
Bila sem popolnoma pripravljena na to, da ne bom srečna, nisem pa bila pripravljena r.a nepri-ličnosti, kajti že tiste prve dni je Jurij pokazal mnogo onih posebnost:, glede katerih me je bil svaril njegov bratranec Henrik.
/z Pariza sva se podala v London, da počakava tam na cesarico. Elizabeta je namreč vzela v najem posestvo Combermere Abbey, odkjerje nameravala hoditi na lov.
Bivala sva v hotelu Claridge, ki je bil takrat temoten, neudoben kraj in ne kakor dandanes hotel, čegar prekrasne sobe je veseije videti. Ko smo dospeli tja, smo našli tam napolitanskega kralja in kraljico; zelo sem bila vesela videti Zofijo, saj mi je bila izkazaia veliko prijaznost in ljubezen. Mislim, da je b la v resnici lepša kot njena sestra Elizabeta, katero je posnemala v vsem mogočem; njena najznačilnejša lastnost pa je bila njena izredno dobra narava. Kraljica je bila udana mojemu očetu in je jako ljubila mojo mater; in ker je bila vesela, ravnodušna ženska, me je zelo veselilo, biti ž njo v Londonu.	”
Po našem prihodu sem imela s svojim možem eden, dva nesrečna prizora. Nikdar mu nisem ugodila, kakor je bilo videti. Izpočetka sem jokala, potem pa sem izgubila potrpljenje. »Kako sem bila neumna, da nisem poslušala Henrika, ko mi je odsvetoval, poročiti se s teboj,« sem vzrojila neki dan. »In kako sem bil jaz neumen, da sem ponižal ugled svoje rodbine s tem, da sem poročil hčerko igralke,« je odvrnil.
To namigavanje na mojo predrago mater me je ranilo v srce, in odgovorila sem z izrazi, ki jih nisem pretehtala.
»Največja krivda zadene mojega strica,« se je pritoževal Jurij; »edino njegovo Častihlepje je bilo, priti v sorodstvo s cesarsko hišo; moja nagnjenja zanj niso obstojala.«
Mojega soproga je navdajal strah, da se ne bi pri njem razvili znaki očetove blaznosti, in kadar je bil milejše razpoložen, me je prosil, naj ga nikdar ne zapustim, ako bi se ti znaki kdaj pojavili, predvsem pa, da ga nikdar ne dam v norišnico, Te bojazni nisem mogla razumeti, morebiti zbog tega, ker sem postala fatalistmja glede blaznosti, ko sem videla, kako nepričakovano je napadla Habsburžane pa moje bližnje sorodnike bavarske kraljeve hiše.
Z grofom Jurijem sva se sešla s cesarico na postaji; ona me je ponovno po>jubila; nato se je podala z nami v naš hotel, kjer je bila dolga vrsta sob rezervirana zanjo. Potem ko sem se nekaj časa razgovarjala z napolitansko kraljico, sem prejela obvestilo, naj grem k njej.
Ko sem vstopila, me je Elizabeta motrila s precej ciničnim pogledom. Nato pa je brez uvoda rekla:
»No — — kako pa se ti godi z Jurijem?«
»Kako se ml godi?« Pri teh besedah so si moja udošena čustva dala duška in povedala sem ‘ji vse. Cesarica je pozorno poslušala in rekla: »Kakšna škoda, da je tako svojeglav! Vseeno pa. draga moja. si moraš iz slabe kupčije vzeti pač najboljše. Živi brez prepira in ... zabavaj se, kakor se pač dobro moreš.« Zmajala je z rameni, ko je to rekla, in lahko sem videla, da se je odrekla Juriju, kakor da je nevredan vsake obzirnosti.
Elizabeta je pripeljala seboj svoje spremstvo in sešla sem se s svojimi nekdanjimi znanci, z grofico Fiirstenberg, z grofico Festetič in dr. V/ieder-hoferjem. Elizabeta je naredila in prejela mnogo zasebnih obiskov, in ko sem prvič videla angleško prestolonaslednico, sem v polni meri delila Čislanje moje tete do nje. Pokojna vojvodinja Teck, lepa ženska buine zunanjosti, je pripeljala svoje otroke, da vidijo Elizabeto, in spominjam se sedanje angleške kraljice kot majhne zale deklice, njeni bratje pa so bili po mojih mislih zali fantiči.
Neki dan mi je cesarica sporočila, da želi, da bi šla ž njo na Windsorski grad. Teta Cissi, ki je vedno občudovala kral|ico Viktorijo kot vladarico, je obžalovala dolgočasnost njenega dvora in nekoliko šumno domačnost, ki je obdajala prestol, tako da mislim, da je bila skrivaj vesela, da je bila naša pot v Windsor zgolj popoldanski obisk.
Na postaji nas je pričakovala kraljevska kočija in odpeljali sva se v grad, kjer sem prav dolgo časa sama sedela v kaj lični sobani, dokle’- se naposled niso odprla vrata in sta kraljica in cesarica skupaj prišli ven.
Spominjam se, da sem razmišljala, koliko nasprotje sta bili ti dve gospe. Elizabeta je nosila temnomodro žametasto, s kožuhovino obrobljeno obleko, delo iz Rue de la Paix, njen klobuk pa je bil izbrana stvar, z mehko se svetečimi izpreminja-stimi peresi. Kraljica Viktorija je bila majhne, bolj močne postave, in je nosila obširno črno svilnato obleko, ki jo je deloma skrival indijski shawl. Na glavi je imela ogromno belo vdovsko čepico, nič ' pa ni moglo zmanjšati njenega prijaznega, prostodušnega obraza.
Ko je kraljica stopila v sobo, sem vstala in se cloboko priklonila. Teta Gssi se ie obrnila k njej: »To je moja nečakinja, grofica Jurij Larisch,« je rekla, nakar mi je kraljica Viktorija iztegnila roko, da jo poljubim ter izpregovorila nekoliko prijaznih besedi. Zatem sva se posiovili, in edina opazka Elizabete o tem razgovoru je bil dolg: »O... vesela sem, da je minulo.«
»	(Dalje	prih.)
Peter Rihtarič
državni živinozdravnic
Miika Rihtarič, roj. Weixl
poročena.	v)
Maribor.	Šoštanj.
16. junija 1919.
prodal©
se bo v
Žabji vasi pri novem mestu
posestvo nekdanje opekarne
v nedeljo, dne 22. junija t. 1. ob 2. uri popoldne na licu mesta in sicer 2 hiši vsaka posebej in približno 20 oralov gozda na drobno v posameznih delih od 1. orala naprej.
Ljudska posojilnica v Ljubljani.
NAZNANILO.
T
SOFERSKA SOLA
/ se otvori 16. junija.
Tečaj traja 4 do 6 tednov in se vrši v autokadru v Ljubljani, Kolodvorska ufica, predilnica. Število obiskovalcev tečaja je omejeno. Pravočasne priglasitve do 16. junija sprejema poveljstvo autokadra; ob priglasitvi se je izkazati z nravnostnim in zdravniškim spričevalom novejšega časa ter vojaške odpustnice. Vojaški obvezanci so torej od tečaja izključeni. Za hrano in stanovanje za dobo tečaja skrbe obiskovalci sami. Vsa nadaljna pojasnila daje poveljstvo autokadra.
„2ve3na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
Izvršuje tiskovine vseh vrst, kakor : časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, v sporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papi rs firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusnoin ceno.
Priporoča se tvrdka t
JOS. PETELINC
Ljubljana, S«. Petra nasip št.7
ob Ljubljanici.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga.
Večja partija pisemskega papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade.
Dr. Vekoslav Kukovec
naznanja, da se odslej nahaja : njegova odvetniška pisarna :
v Celju, Prešernova ulica št. 3
(Ferjenova hiša).
J____________________________________
Javna dražba trpežnega pohištva se bo vršila v skladišču „Balkan“ dne 20. t. m. ob ob 9. uri dopoldne.
250.000 e zidne opeke
ima na razpolago
Valentin Urbančič; Ljubljana^
Bleiweisova cesta 18.
in pšenične
razpošiljajo na odpremne izkaznice, ki se imajo naročbam priložiti
Sjedirijem paromlini D. D. v Bjelovaru.
5:
stoječ v gozdu, na lepem spravilu, približno 6 km od žel. postaje se proda in sicer: v Brezovci 120 m3, v Bukovlju 100 m3, v Peračici 100 m3. Ponudbe z navedbo cen za 1 m3 je poslati najkasneje do 22. jun. 1.1. na oskrbništvo grofa Thurna v Radovljici.
fyjz:gla$.
Vojaška uprava razpolaga z
500 kg razlieno-VFstne barve
(anylin barve za barvarje, tovarne za papir itd,),
katero nudi na prodaj. Omenjena barva se nahaja v prostorih vojaške pralnice v Vevčah (zraven Jožefov-dolske papirnice) in je kupcem tam v pogled. Interesenti, kateri žfele kupiti navedeno barvo se vabijo, da čim preje,
najpozneje pa do 21. junija 1.1.
pošljejo dotično pismeno ponudbo z označbo cen za barvo po različnih vrstah. Ponudbo je vložiti v dva ovitka, na zunanjem bodi zapisan naslov intendance, notranji (zapečateni) pa mora biti brez naslova z označbo ofertne barve.
Zastopa načelnika intendance: PAULIČ, 1. r.
Razpis.
Na mestnemu uradu v Ptuju so razpisana sit j deča službena mesta:
občinskega zdravnika (kirurg ima prednost), nad': živinozdravnika, občinskega tajnika, olicijantfr občinskega oskrbnika, knjigovodje, blagajnika, gospodarskega upravitelja, strojepiske, knjlgo-l vodje, blagajničarke, mitničarja,:! uradnih slug, učiteljic za otroški vrtec, vodje mestne plinarne, monterja, lampista, skladiščarja, nadzornika klavnice, vodje mestne pralnice, 5 stražarjev, tehnlčarja,
Glasbeniki in pevci imajo pri sicer enaki kvalifikaciji prednost.
Tozadevne prošnje je vložiti nadalje do 30. junija t. 1. pri vladnem komisarju mesta Ptuj.
Pojasnila se dobe na magistratu.
Ptuj, dne 30. maja 1919.
Vladni komisar: Dr. Senčar.
Razglas.
Pri rudniku ltrezno-Hndana trboveljske pre-mogokopne družbe, se razpisujejo sledeča mesta za takojšnji nastop:
1) enega rudniškega inženirja z dovršeno rudarsko visoko šolo in državno skušnjo.
2) enega jamomerskega poduradnika z rud«^' sko šolsko izobrazbo, znanjem vseh zadevnih d«'1 po dnevi merskib del ter leporisanjc.m.
3) enega računskega poduradnika z dopadlj^0 pisavo in znanjem vsega materijalnega in mezdneg3 računstva.	*
4) treh jamskih paznikov z rudniško šolsjf* izobrazbo.	jr
Samo prosilci, kateri odgovarjajo pogojem, ima)0 prakso, so slovenskega in nemškega jezika v govor« in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje lastnoročno p1; sane prošnje s priložitvijo prepisov spričeval — kateri se ne vrneje — ter z navedbo domovinstva, in ke-daj morejo službo nastopiti, ter z zahtevo plače in sicer:
za 1 na trboveljsko promogokopno družbo na Dunaju I, Falkestrassc 1.,
za 2-4 na rudniško vodstvo Brezno-Huda-jama trboveljske premogokopne družbe v Laškem (Spodnje Štajersko).
Slovenska trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2.
' Naznanilo.
Vpisovanje za šolsko leto 1919./20. se vrši 5., (J. in 7. julija od 10. do 12. ure dopoldne.
Na deški trgovski Soli se sprejemajo: v pripravljalni razred učenci, ki so dopolnili 13. leto ali ga bodo še dopolnili tekom solarnega leta sprejema: v I. letnik učenci, ki so: a) dopolnili 14. leto ali ga bodo še dopolnili tekom solarnega leta sprejema in so &) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kakšnje srednje šole ali pa popolno meščansko šolo ali c) uspeš«0 prestali posebno sprejemno izkušnjo;
v II. letnik učenci, ki so dovršili z vsaj zadostnim uspehom 1. letnik Slovenske trgovske šole v Ljubljani ali kakšnega drugega javnega tuzemskega zavoda, zasnovanega na enaki podlagi. ^
Na dekliški trgovski šoli se sprejemajo: v I. letnik učenke, ki so: a) dopolnile 14. leto ali p* ga bodo še dopolnile tekom solarnega leta sprejema in ^ b) dovršile meščansko šolo ali pa 8. razred ljudske šol«’ v II. letnik učenke pod istimi pogoji, ki veljajo «a deški oddelek.
Vstopnina je 5 K, prispevek k učilom 10 K.
K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Vpisuje se lahko tudi pismenim potom.
Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda-
V Ljubljani, 12. junija 1919.
Ravnateljstvo.
i