Slavnostna izdaja YEAR 8TEV-NUMBER 108 in razvoj! Taki so bili Ivan Mole k: JEDNOTA IVaznična je danes naša hiša, vse Je v cvetja, barvah, vse veselo. Godba zunaj, krepke pesmi glas! Kakor slavje po sijajni zmagi. Kdo nam dal je to svečanost? Kaj pomeni Mie nafte ta okras? Z belim prtom kdo pogrnil je to mizo in kolač postavil? In v kolača petfihdvajset svečk! BRAT Zdrava, mati t Odpočij se dane*. Tu za mizo, v sredi, je tvoj prostor. Danes dan je jabileja in čestitk. , StiSTRA Prišli smo čestitat, mati; o, veliko jih še pride. Zbran pred domom nad je svet. BRAT Daj, da ti čestitam, mati! Glej te svečke! Petindvajset! Parka ti napredla toliko je let. Komaj fte četrt stoletja stara in fte vedno mlada, čila, brhka kot nevesta majeva cvetočih lic! SESTRA In družina tvoja, oj kako velika! BRAT Zgodovina nafta ne pozna fte tega. SESTRA Sestdesetkrat tisoč bratov in sestric! JEDNOTA Res je! — O, družina, to je torej! Res je — vsak dan mlajšo in močnejfto čutim se! PART ONE PRVI DEL SLAVJE VELIKE DRUŽINE K petindvajsetletnici 5. N. P\ J Jože Zavertnik: Industrija ni bila zelo razvita pred trideset in več leti po slovenskih krajih v stari Avstriji. Slovensko ljudstvo je bilo poljedeljiko in »e mučilo od zore do mraka na svojih bornih kmetijah. Boj za obstanek slovenskega ljudstva je postajal od dne do dne težji in hujši. Kmetija ni več redila družine in tisti, ki so bili odveč, so morali iskati delo v industriji, ki je bila zelo slabo razvita po slovenskih pokrajinah. Položaj slovenskih industrijskih delavcev je bil obupen na domačih tleh. Posledica takih razmer je bila, da ho sinovi slovenskih poljedelcev in rokodelcev iskali zaslužka v tujini. Hodili so sekat les V hrvaške šume, v gozde na Sedmograškem, v Bosno in v Rumunijo, gradit železnice v druge avstrijske province in tujezemske države. Nekateri so postali rudarji. Začeli so delati v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Šoštanju, Št. Janžu in Kočevju. Za tem so od-*li v Koeflach, Leoben, nato v Nemčijo in od ^kaj pa v Ameriko. Nekateri so delali v svinčenih rudnikih na Koroškem, drugi v že-lezorudnlltih pri Jesenicah na Gorenjskem. Veliko Slovencev je bilo železničarjev, nekateri so izbrali mornarski poklic. Drugi so »e pa odpravili naravnost v Ameriko, ker je priiel glas o novem svetu, o bogati deželi tam za morjem, v kateri se dobro služi in v kateri lfthko vsak pride do premoženja, ako ima pridne roke in zdravo pamet. Nihče ni ftel rad po svetu. Vsak se je teŽJco ločil od stoj <*v, kajti vsak je mislil, da svojcev ne vidi n kdar več. Kdor je odhsjal na pot v daljno Ameriko, mu je bilo pri srcu, kakor da so njegove roditelje — očeta in mater — sestre ln brste, prijstelje in znanoe položili v grob. Ti odhodnild v Ameriko so se pri slovesu spominjali starega slovenskega pregovora: XljB dalje gre* po svetu, dalje ti kažejo." Odigravali so se pretresljivi prizori ob takih prl-!|kah. Mati včasi kar ni hotela izpustiti ivo-Jeirs sina ali hčere iz objema. Srce ji je go-vorilo, da njima zadnjikrat stiska roko. Edi- »vetle in tolažilne besede so bile za matere v teh bridkih trenotkih: "Draga mati, v tujini zaslutim denar. Cez nekaj let se vrnem n***J. Poplačal bom dolg in živela bodeva 'kupaj, mati P* Zsloetno je bilo tudi tam, kjer se je mo* i**lav|Jal od svoje lene in otrok. Žena in °troci so se oklenili očeta, kakor da ga nočejo »opustiti In ga pridržati doma. Mol se je Tftoral s silo iztrgati iz objema svoje žene, "koč: "Ljuba žena, saj vidiš, da moram po "v*u, če ne, mi v jeseni prodajo bajto in 7*dnji rep Iz hleva.. Vrnem se po nekaj letih, izplačam dolgove in ne ločiva se več. Drug * mM n > i »Ni'** mmmm Hvala, hvala! — Kdo «s pride? Bratje, bratci, sestre in ssstHee — mar sinovi sm>JI, hčerke vse? BRAT IN SESTRA Da, poglej to m notico pred sabo. tlaočl pa so tam sunaj — dobro je sastopaa delovni narod naš. Ouj sdravieo enoduftno: Mnogo let is, mnogo let «s! CuJ adravico: trčilo js tisoč čai. . JEDNOTA 0 posdravljena družina moja Tria, ti velika delavika armada! Jubilej moj alavja tvojega je dan. Od New Yorka do obale Pacifika, od Zaliva do prerij kanadskih moj delovni rod jt posejan. Miaei ena, ki me je misel Mva. Kajti v družini prevladuje! silna, ki je nI Is alavnost rojstva, jubilej je tudi slavne zmage, ko presta ga na je bila črna noč. Ne posablmo. otroci moji. MmTmfm i mol, očetov, spomnimo s« sds ji Konda In Medica, Petrič, Stonlč, bratje Mladiči, Potokar, Klobučar In ferttkeU, Jože Duller, liedovtnac in Vričaj! 11 možje — in mnogo drugih, ki Jim stali so ob straal — položili ^ moj* roke bakljo so svobodne misli, ki nam še šari, IMkler rod moj po prostranem svetu hodi. ddkler semlja bo v tečajih, bratstvo v snamenju svobodne misli naj »vi! | i i i ■ • f |?»r , 7" < .»a BRAT IN SESTRA Dokler ljudstvo naše po liroksm svet« Ml dokler ssmlja bo v tečajih, bratstvo v snamenju svobodne misli naj IIvi! ItUHl izseljenik je zopet strastno poljubljal svojega najmlajšega sinčka, ki ga je žena Imela v naročju. Bili so strašni, srce pretresujoči prizori, kakor da molki odhajajo v strašno vojno, iz katere se ne vrnejo več živi. Vsak, ki je odhajal v Ameriko Je tolažil svojce, kakor je vedel in znal. Bilo je veliko preseljevanje izkoriščanega slovenskega do kosti odrtega delavnega ljudstva. Bridki in grenki so bili občutki za onega, ki je moral s trebuhom za kruhom v tujino, čez veliko lužo v Ameriko. To prešeljevapje slovenskega ljudstva je bilo hujš$ za prizadete, kot pred več sto leti preseljevanje slovenskega ljudstva z ruskih steip proti vzhodu v pokrajine, iz katerih se je ftelllo v Ameriko. Takrat se je selilo vse ljudstvo. Takrat so selili stari očetje, stare matere, očetje in matere, bratje in sestre, sorodniki, tovarlil, pri-jstlji in znanci. Takrat se je seli) peč ves narod. Ampak sedaj so odhajali v Ameriko nekaj let le krepki in zdravi molki, cvet slovenskega delavnega ljudstva, ki so imeli pogum zreti v obraz vsem nevarnostim v tuji neznani deželi, v kateri so govorili popolnoma tuj in neznan jezik za Izseljenika. Izjemoma no se selile tudi mlade in krepke žene in po cele družine. V začetku so se žene in dekleta izseljevale le v pičlem številu, kasneje je njih število naraslo. Tako je bilo tudi z družinami. Tuja dežel* — Amerika — Je sprejela krepke in zdrave slovenske izstljenike z odprtimi rokami. Kspltsliz«rfr> potreboval krepkih In zdravih rok, Jakih mišic In bistrih možganov, da jih ]*ftro Industrijska podjetja za ustvaranje nadvrednosti za lastnike produktivnih in distributivnih sredstev. Kaj je bil vzrok temu masnemu izseljevs-nju slovenskega delavnega ljudstva v Ameriko? Ali nI zemlja v slovenskih pokrsjlnah »tare Avstrije več redila, da so morsll sinovi in hčere kmečkih stsriAev v Ameriko? Ali so mogoče tovsrne, kolikor Jih Je bilo v slovenskih pokrajinah stare Avstrije, prenehale obratovati in so zaprla svoje durt? AH mogoče nI bilo več del* v premogovnikih in rudnikih? Ne eno, ne drugo se ni zgodilo!. Obsežno*t zemljišč, ki so Jih lastovall pridni slovenski kmetje, je bila tako majhna, da niso več prehranlla sinov In hčera slovenskih malih posestnikov V Industriji v slovenskih pokrajinah so plačevali tako nizke mezde, ds je moral biti slovenski delava ■ uvojo družino vred velik umetnik v stradanju da Je za silo prehranll sebe in svojo dru-itno Take gospodarske razmere .združene s političnimi pftdpravlcamj lastujočega ln vladajočega raareda so prisilile mlade, krepke ln brihtne moške ln žene, da so segli po potniški palici In odromall v daljni ln nepoznan svet. Bili so tu privilegirani stanovi — grofje, cerkveni ln posvetni knezi, veleposestniki, lastniki tovaren, rudnikov, premogokopov in transportnih podjetij — ki so uživali posebne predpravice. Vse skupaj sta čuvala militarizem in klerlkallzem, da Jim te predpravice ostanejo zajamčene trajno, Kdor se Je rodil revež, Je ostal rsvež, le redkokdaj se je kate-remu revežu posrečilo splezati tottko kviško, da se je on s svojo družino lahko najedel trikrat na dan do sitega in se oblačil lahko tako, kot se spodobi za ljudi. Veliko je k tem razmeram pripomogel klerlkallzem na Slovenskem. Klerikalna stranka Je bila orga-niiTanu dovršeno, da je lolJe držala slovensko delavno ljudstvo v gospodarski in dulev-ni odvisnosti. Kar klerikalna stranka kot eksponent kiarikallzma.nl mogla doseči s »hodi. to je dosegla s močjo svoje cerkvene organizacije. Njeno geslo je bilo: "Vse za vero, dom, cesarja." Ampak klerikalni stranki nI šlo za ohranitev vere, še manj i« za ohranitev doma. Nji se Je Ho za ohranitev predpravic privilegiranih stanov in da ti stanovi in njeni prista*! udobno *lve od sadov dela slovenskega ljudstva. V svojo službo Je vpregls vae, ki jih je dosegla njena močna rok* ln niso imeli pogufna se ji vpreti odločno. Slovenski volilo so morali voliti kandidate klerikalne stranka, če ne, se je voillcem zagrozilo s hudičem in peklom. Ta dva sta navadno pomagala krotiti utx>go slovensko psro, ako je kazala rnamenjs nepokornostl in neposlušnosti, slovenski di^avnozhorski poslan« i so bili člani Hohenwartovega kluba, najkonservatlvnejše parlamentarne organizacij e, dokler je ta organizacija obstala v dunajskem parlamentu. Hohenwartov klub Je bil zagovornik predf>revlf Habsburžanov, Škofov, nadškofov, fsjmoštrov, kloštrov, veleposestnikov, tovarnarjev, sploh lastnikov produktivnih In distributivnih sredstev. Po mnenju članov tega kluba #o bili d«levcl ln mali kmetje ustvarjeni samo zaradi tega. da v mirnih čaalh trpe. garajo in stradajo v interesu privilegiranih stanov, v vojnem času pa služIjo kot "kanonanfuter" za uvekovača-nje predpravic teh stanov. rerkev v slovenskih pokrsjlnah je le danes po najnovejših poročilih izredno »ogeta vc lepoeestaka. fladem tisoč pet sto hektar jev sveta pripada ljubljanski škofiji. Dvajset j tisoč hektarjev sveta laetuje cerkev, sedem M niso mi« IndUčhgraet-lovenskih po- tlsoč hektarjev t veta Isstujejo kloštri. fttlrl in trideset tiso! hektarjev goada, travnikov ln najbolj rodovitnega zemljišča laatuje mrtva roka sedaj v Sloveniji. To poaoitvo js bilo pred isbruhom svetovne vojne veliko več-Js v slovenskih pokrajinah, ki š# niso blls tako ratskosant, kot so zdaj, bila posestva Atttrspsrgov, Wi zov in drugih plemanltnikov v slovenskih pokrajinah. Lastovall so ogromne graščine In gospodarili na fidejikomlslh. Klerikalna stranka Je bila zvesta podpornica teh krvosesov slovenskih dslavcev in kmetov. Ko ao slovenski izseljenlki dospeli * Ameriko, so pronaŠH, da so mezde boljše kot v stsrl domovini, tods izkoriščanje človeške delavne sile Je bilo tudi večje. Sposnali so, dokler Imajo delot ao sdravl, krepki In Ml, da so na boljšem, kot so bili v starem kraju. Če I* zbole, ali Jih zadene nesreča, so pa zapuščeni ln odvisni od svollh prihrankov, ako jih kaj Imajo, Razumeli so, da šo še večji reveži kot so bili v starem kraju, kadar poidejo ti prihranki. Marsikdo, Id je prišel v Ameriko v nadl, da se po nekaj fotfh vrne v staro domovino in nese s seboj par tisočakov, se je kmalu prepričal, da so ti tisočaki še daleč od njega in so skoraj zanj n«lo*<**ni Kil je priča, kako Je i«>ne*rečll V tovarni ali' rudniku njegov tovariš, ki je prtl#l s nJim v Ameriko. Prejšnji dan Je bil š« živ, zdrav, | poln življenja, a naslednji dan Je bil Še mrtev, ležal Je na mrtvaškem odru, ali pa talko poškodovan ali bolan v postelji. Tudi nalezljive bolezni kot legar, mrzlka In d rune ao bile tista leta veliko bolj ra/JIrjane v Ameriki in so kosile posebno mei' fte večji, kot ao bili doeedanji. ko bo Slove* j aka narodna podporna jerinuta praznovala nadel j ne obletnice.—* A. Vidrirk: K srebrnemu jubileju SNPJ. Marsikateremu se zdi 25 let dolga zlasti je dolga v pričakovanja Ako pa as ozrem nazaj v preteklost, ae zdi človeku, da je preteklo le par laž od tega časa. Maj bo fte kakor hote, lahke 1 rdimo, ds je članstvo te organizacije cd fesa ustanovitve ps do danes izvrtalo za aaftr razmere ogromno delo, zlasti ako pomislimo, ds so tedajnji priseljenci prinesli s aeboj bore malo frater-nalizma. Društveno življenje, kolikor ga je bilo. je tedaj bilo povsem drugačno. Vaak o drufttvo je bilo samo na sebe navezano glede bolniške potjpore. Mnogokrat ae je dogajate, te ae ee dogaja pri društvih, ki ima mnogo bolnike v in izčrpano društveno blagajno, da more član dolgo časa čakati na odmerjeno podli*-ro; te m dogaja pri društvih, ki niso med seboj centralizirane potom svoje orvnnizscije. S. N. P. J. je ena prvih nriifc jadnot. ki je centralizirala bolniško podporo za vae svoje članstvo. Dandanes vae teke organ i -racije. ki obstoje po večini az članov, ki so zaposleni ponajveč pri težkem in delu. praktidrajo Isto. in sko to premotrimo, se tako; prepričamo, da je to le edini način, a kaUrim se more bolnim članom mnogo več p-n.agati. Ko ao bik svoječssno naklade za botoiftki aklad. je telo mnogo godrnjanja, ampak tudi temu ge je odpomcgfto in aklad se js toliko preosaoval, da ni bilo vač petem toliko naklad. Tudi sedanji sistem ni vsem po godu. zlasti novim ali pa mladim 4aaom ne nudi toliko kot po stezam stotemu, iiscrjen pa m da bo 9. redna konvencija tudi v tem slučaju našla pot, po kateri se bo usmerilo to vprašanje v boljše zadovoljstvo. Ker je navadno bolniški stotem najbolj važen pri organizaciji, je gotovo, da je asm» rjevanje sistema tudi najtežje delo sborovanj, to vsaka organizacija si je morala napraviti svoj lasten sistem ter z njim eksperimentirati. Do je v te« pogledu 8. N. P. i. ns io Dojemajo, jTT * oblik i. Slovenaka narodna podporna jednota je v teku od avojega postanka mnogo koristils svojemu članatvu to tudi ostalemu jugoalo-vsnskemu ljudstvu v Ameriki, to tadi v sts-ri domovini. Potesn svojih publikacij je marsikateremu ps—gala, da je spoznal ločiti dobro od alabsBs Njena porast v dobi 25letnega obstanka Ji je omogočila, da more fte bolj delovati s svojim blagim Mi v prid svojemu naroda. Jednota fte ni na vrhuncu; njeno delo je ftele sapočeto. Največje delo njeno mora biti združitev jugoslovanskih organizacij v Ameriki v 8. N. P. J. nima najmanjšega ninmi podjarmiti drugih organizacij. Kdor to tr di, je ali neveden aH pa govori proti združitvi paradi tega, ker mu tako bolj ncae, ali se pa boji za kak "stolček" itd. \ naših jugoslovanskih jednot pride prav gotovo, če prej ne, jih združi naša mladina, ki ne pozna toliko egoizma in ker bo bolj pro-zorno videla, da čim večje je fttevilo članstva v območju flM organizacije tem večji i: vpliv, in čimboljli modemi sistem tem večjs finančna moč organizacije, kar je v sedanji dobi največjega pomena za njen obstoj in najboljše garancija članstvu za njegovo zavarovalnino. Ni treba biti matematik. Vsakdo lahko sprevidi, da je to res. Velike družbe, korporacije, se sdružujejo poradi tega, ker vedo, da združeni zmagajo v | kem boju. Celo vlade dobijo v svoje roke poradi upliva njih velike moči. In če služi združitev njim, čemu bi jfli delavstvo ne smelo posnemati? Da združitev ni tako gorje kot so ga že skušali nekateri prenočevati, nam lahko služi fte storjeni eksperiment, ki ga je napravila S. N. P. 1. a tem, da ae je pred osmimi leti združila s Slov. DeL Podp. Z Članstvo te organizasije, Id ga je bilo kakih 5—6 tisoč v obeh oddelkih, je bilo sprejeto v skupno organizacijo z istimi pravicam kakor jih je preje uživalo. Ako je bila ste rost članstva za eno leto zvišana, je bilo to potrebno, da ee je finančna moč eorazmer no izenačila, in to ni bila nikaka krivica ni komur. Združevalna konvencija, na kateri je bilo tri četrtine več delegatov in gi. odbornikov od S. N. P. J. kot pa od S. D. P. Z., se pri volitvi novih odbornikov ni niti malo ozirala na kandidata, od katere nizacije da je kandidat, ampak delegacija je delovala kot da bi bila iz ene organizacije vse skozi; a tem je pokata Is, da se js dala velikega dela. ki ga je izvrftik v koriet članstvu In narodu vabče. Danes je pridruženo članstvo ponosno ns svojo organisnei jo. ker ae snveda, da js najbolj fts in naj pomembne j fta slovenska dobrodelna pred vsemi drugimi. Skuftajmo ji fte dodati vas, kar amatramo za koristno! Napravimo si Iz vssh naših podpornih ustanov v riki eno veliko in mogočno falango, ki naj sloni na svobodomia*ri podlagi, abčni kot jo ima S. N. P. J- na Ijuhav nafti mladini, pred no ee porazgubim« v svoja "večna loviftča. pa. ki II js dar. naj te vodi naprej pa varni poti ka do cilja, kamor ti ga je si* ob tvojem rojatva ta ki te je na tisoče Ijndi. ki aa danes k krni: vi, rasti te iMg ItoJ ee!!! Frm* Petrich: četrt stoletja. ie pride četrt stoletja niti v ^_______t suče okoli solnca to sotaas gre dalje svojo pot — in navaden zemljan Vae nekaj drugega pa je četrt stoletja za naše slovensko ljudstvo v Ameriki. Kofiko reči ee je v dobi zadnjih petindvajset k* med aami izvršilo, koliko as jih te osnovala in koliko — zaspalo? Z mimo vsptjo lahko rečemo, da naj\ e< ji uspeh ameriških Slovencev, njihova največja pridobitev in znak ogromnega razvoja v teh dobi je bila naša Slovenaka nar 1 aa gajporna jednota. Ob njenem rojstvu ao ae godile reči, ki se še danes gode ob postajanju dobre stvari. bila ao posmehovanja in zasmsbov^nja, češ, kaj ps je Usa treba bilo. , r 1 Preteklo je petindvajset let — in danes dokaz, da je Ml oni "n^iga- Četrtstoletje in treba" zelo Ne bom pretiraval, če rečem, da niti ustanovitelji S- N. P. i. aami niao pričakovali, da ae iz tistega njihovega revnega začetka razvije tako velika, močna in aolidna organizacija. največja in najmočnejša med vae-mi našimi. narodna podporna jadnota ni in v korist njenim članom, pač pa is takorakoč predstavnik vsega aloven-skega naroda v Združenih državah. Kdo naj našteje vse, radi česar se aafti ljudje ftirem svate obračajo z rs upanjem na funkcionarje 8. N. P. J. T Veliko, veliko dobrcga je storite naša S. N. P. J. od svojega postanka, toda svojega viška fte nI dosegla; veliko je še njeno polje, veliko dela še čaka jednoto. Ali pa izvrfti vse svoje delo in naloge? To je odvisno od nas, njenih Članov. Ob jubileju dajmo jednoti vso našo Ptegltirajmo povsod, kjer je le mogoče in poklonimo ji kot jubilejno darilo, če ae več, vsaj po enega novega člana ali K 25-letaici SNPJ. Četrt stoletja je poteklo, odkar se je ustanovila nafta SNPJ, na katero smo lahko ponosni ne samo člani, temveč slovenski oziroma jugoslovanski narod vobče. So narodi, veliko večji po fttevilu kot je alovsnski. ps se ne morejo ponašati s tako mogočno organizacijo kakor je SNPJ. Zasluga za tak razvoj gre v prvi vrsti ustanoviteljem, ki ao jednoto postavili na zdrav demokratični temelj, in v drugi vrsti energičnim članom, agitatorjem, ki ao razftirjali njena načela in pridobivali novo članstvo, katero danes šteje nad ti/100 članov in čfcnk. Smelo se lahko reče, da nobena slična podporna organizacija ne more beležiti v kratki dobi 28 let toliko uspehov, bodisi v gmotni ali duševni podpori svojega članstva in delavstva vobče, kot ravno 8NPJ. Zelo redke so tiste podporne organizacije, ki se kaj brigajo za duftevno stran svojega članstva — ki Je važna — in na katero ni pasa bila nafta organizacija. SNPJ nima dolarja za svoj "simbol," namreč polaga večjo važnost ns inteligentnost svojega Članstva; v to svrbo izdsjs svoje publikacije: dnevnik, mesečnik in knjige Književne matice, kar je duševna hrana ne samo članov organizacije, pač pa slovenskega delsvstvs v ti deželi v Kplošncm. Ne more se zanikati dejstva, da je storjano dobro delo, če ae siromaku pomaga s dolarjem, kadar js v potrebi, sli mnenja sem, ds duftevna pomoč, izobrazba, ki si jo človek pridobi s pripomočki nafte organi zscijs, šteje veliko več kot $. Kakor drugod, tako tudi pri podpornih organizacijah veli kp ftteje kakovost in istem fttevilo članstva, vzlic temu ss aa prvo ne polaga poaebne Dne 9. aprila t L je bilo 25 let odkar si je zavedno alovensko delavstvo v Ameriki ustanovilo zavarovalno zadrugo s gotovinu name*! in cilji: da si v boju za obstanek p<> Od tedaj pa do danes pomeni to četrt, stoletje trdega dela ia bojev na dve plati: od znotraj in na zunaj. Kakšne materialne uspehe je doseglo to delavstvo od svojega prizadevanja v te i dobi, bo gotovo razvidno iz raznih poroči', , ki jih bodo dsli tozadevni uradni funkcionarji SNPJ. O teh uspehih ne more biti dvoma. Ali bo ob tej priliki povedal kdo tudi to. kako stoji stvar a kulturnega vidika — d*i; je slov. narod v Ameriki radi ustanovitve SNPJ kulturnejši — plus dolarjev — ali bi bilo vseeno, če bi se ne bila nikdar ustanovila? To bi bilo zanimivo vedeti; kajti nt-ovrgijivo dejstvo je, da se je SNPJ ustanovila prav radi tega, ker ao gotovi duhovi naroda tedanjih dni čutili neizogibno po-trebo, da zi ustvarijo sredstvo, ki naj postavi njih in njihovo potomstvo v vrsto naprednejših elementov človeške družbe — v vrsto tistega dela ljudi, ki imajo novej&e. demokratične j že in dalekosežnejše obzorje o življenju kot pa so bili tisti, ki so jih imeli naši sodobni reakcionarci in fatalistični pradedje; da se morajo družiti v duhu tisti stru-ji človeštva, ki se je otreslo duševnih verig, ki se jih še vedno otress in ima resno voljo, da se otrese vseh drugih, ki se jih je po na-turi in po razmerah otresti mogoče. Vzroki novega zarodka torej niso bili kar na kratko materialni, ampak mentalni; ne brez prevdarka sentimentalno idealni, ampak idealno praktični! a vendar so se Čuli glasovi, češ, da ae hoče s takim tolmačenjem zapostavljati gospodarstvo z utopijami, materijo z idejami! Tak* ugovori bi bili vsi lepo na mestu, če bi se zs njimi ne skrivala ignoranca ali pa hotimično nerazumevanje, ki.ima alužiti za dosega gotovih aebičnih namenov ; kajti če bi bilo res tako, kakor trdijo tozadevni proteatatorji, tedaj bi ustanovitelji SNPJ ne proglašali nekaj čisto samostojnega, ampak bi narediti kar na kratko prošnjo ta pristop k ie obetojeii joluUki jednoti! Saj tudi ona posluje v dolarjih ... V to ae je treba poglobiti, kadar hočemo razumevati vzroke za ustanovitev SNPJ, iz čeaar sledi naravno tudi vsa razlaga njene idejne plati, ki se jo ji mora ohraniti, če hočemo, da oatanemo zvesti njenim načelom, ki ao jih ji začrtali njeni ustsnovitelji in opetovano potrdili njeni zbori in sestanki. Ideja, revolucija duhov v glavah nekaterih, je bil tisti faktor, ki je dal SNPJ življenje; -— je isti faktor, s katerimi imajo računati danes države: republike, monarhije, hierarhije in razne družbe . . . Glasilo naj v bodoče akufta v širšem obsegu isobražati nafte članstvo v bratski zaved nosti, v tolmačenju dolžnosti do organiss cije, bratov, sester itd., ter delavsko razredni ss vesti. Enakopravnost članstva, kot je zajamčena v ustavi, se mora tudi v bodoče v praksi izvajati, kar bo pospsftllo na* naraščaj Ctenstvo pa naj si zapomni, da je to pod-rganizacija, sestoječs is henftsv in 1 Javekega razreda, čigar intereee Je spoznati te temniti teko, kot branimo in hranimo ksatns agnJMM; da je ves napredek 8NPJ nam v splošno korist in vsaka njsns iagube v nafto lastno &odo. Ce se bomo zavedali navedenih dejstev, smo si lahko v avesti odhajanja njene f04etnice In fts več SNPJ je up nafte bodočnosti v ti deftsii, vsled tega bi bila dolžnost slehernega rojaka, delati s jubileja ji Mi SNPJ te ftfoalo nje članstvo! r. A. Vider. SNPJ! Kdo bi te danes po teh natrpanih letih agitacije, bojev, žrtev in ss nevestnega ponosa premeril do dna in naslikal tvoj spočetek in razvoj od dne 9. aprila 1904 pa do danes, ko proslavljamo tvojo 25 letnico?! Kdo bi tako ufilmil potek tvojih idejnih in stvarnih udejstvovateljev. da bi ae videl vaak utrip, vse kretnje, vss reakcija — sploh vse, kar spada v življenje te na-gromadujoče as rasti, tega nepretrganega procesa in valovanja, ki je bil spočet in nadaljevan vsled impulzov tistih, ki so imeli aiodernejše nazore o življenju?! Tiati, ki ao bili pričujoči ob tvojem rojstvu in tisti, ki poznajo tok čass, te bodo razumeli. Ali kaj bo s tistimi tisoči, ki «> prišli k njej s zgolj praktičnih negibov: ds dobe dolar za dolar in morda še kaj povrh? Kako bo s tistimi, za kstere se naši "».per proktičarji" najbolj boje in U čijih tirjstev kujejo obenem tudi svoj kapital, ko trdijo, da smo odgovorni našim brstom ssaw v dolarjih in v ničemer drugemu?! * Kako naj te-ti razumevajo, da je ustano va od ustanove razlika, če že ne v gospodarskem. pa vsaj v idejnem odru? Bo peč tako kot je bilo do sedaj — razlaganje, pouka in dela bo treba ... Petdeset odstotkov tegs dela pa bo odpadi? kmalu na novo geners-djo — turojsno In tu odgojeno mlsdino! Ona mora stgpnjsms prevzemati odgovornost zs vse to, kar so ustsnovitelji jsdnote začeli in po tej poti nadaljevati. Jaz za moj del sem pripravljen podpisati bres obotavljanja "testament" 8NPJ, Id naj odrejs in zapušča 60 odatot nadaljne uprave SNIM tej mladini, ki kaže že par let sem občudovs nja vredno zanimanje za vae detajle, ki ee tičejo načelne laja ve in uprave SNPJ. Mladini, tisti bistrooki. sgilni. odprti in s svobodnim duhom prepojeni mlodim. Ims prej ali alej itak naslediti na vsi črti življenje in delo starih spada bodočnost tudi v ulogi SNPJ! Ts bo — tako sem prepričan — vodiU 8NPJ, ko pride čsa zato v tiatem pfnvcu. kot Je bila ustanovljena, ia sicer teko +**'' dokler ji je eksistenca v tej formi P<> sak»-afh razvoja In rassaer te Mete usajsni . • 8 te popdnmns primerno sliko JU «a_i tel nrflflrf' *<*"* SREDA. 1. MAJA. ■ m*- PROSVETA mm s A. Gardi*: Izobrazba in SNPJ. Vsaka organizacija, ki se ne zanima za duševni (miselni in čustveni) razvoj svojega članstva, je v miniaturi podobna srednje-velkl in staroveškl državi. In vsak posameznik, ki je mrtev za svoj duševni razvoj, ako se brani čltatl dobro knjigo in dober časopis in ftivl iz dneva v dan, ne da bi se zanimal za širokopotezne dogodke svojega Časa, je pqvsem podoben srednjeveškemu človeku. Razlika je le v tem, da prejšnje civilizacije niso posedovale z nakupičenim bogastvom duševnega dela, ki ga nam nudi današnja, in tudi ne zahtevale od posameznika večjega duševnega obzorja kot to obstaja v sedanji dobi kompleksnega življenj« iti mednarodnega kapitalizma. Človek primitivne civilizacije tudi ni imel nikake potrebe po izobrazbi; njemu je zadostovala močna pest, zvitost in predrznost. Današnji človek potrebuje manj močne pesti in veliko močnejših, razvitejših možganov. Pravilno je, ako se vprašamo, kaj je izobrazba, ker pod to znamko se lahko skrivajo različni ptiči. Profesor Dewey, priznan kot največji ameriški pedagog, definira izobrazbo ali učenje kot proces tistega prizadevanja, ki omogočuje človeku misliti in razmišljati, ki ga dela sposobnega stvari proučevati, jih analizirati, sprejemati, zavračati ali jih razviti na podlagi faktičnih ali možnih dejstev. IV to svrho služi človeku tiskana in živa beseda, slika, opazovanje in lastne izkušnje iz življenja ali pa življenja drugih osah. Na podlagi te definicije je kvaliteta (kakovost) in kvantiteta (količina) izobrazbe odvisna od česa in koliko se človek uči. To vprašanje je tudi odvisno od vprašanja, kdo Človeka uči, ker vsak posameznik, ne glede kako velik učenjak je, je odvisen pri učenju od izkušenj in opazovanj drugih ljudi. Cesa se človek uči, je to v veliki meri odvisno od njegovega stremljenja in pa pkol-ščin, v katerih se nahaja. Ako se želi posvetiti duševnemu poklicu — učiteljstvu, zdra-ništvu, advokaturi, inženirstvu, vodstvu industrije, pisateljstvu itd. — in ako mu sredstva dopuščajo, pomeni posvetiti se več let višješolskim študijam. Ako se želi izučiti kake stroke, tudi to pomeni daljšo dobo treninge. Te vrste izobrazba se imenuje utili-tarična. Posamezniku, ki se ji posveti, nudi kruh in Boljši življenski obstoj, a tudi za družbo ima večji pomen, ker brez tehničar-jev in duševnih delavcev bi vsega velikanskega napredka zadnjih par sto let ne bilo in brez njih dela je vsak nadaljni napredek nemogoč.- Vsi seveda ne moremo biti strokovnjaki: nekdo mora opravljati ročna dela, ki so za obstoj življenja in ta funkcioniranje vsake družbene ekonomije ravno tako velikega pomena kot dela duševnih delavcev. Učenjak je navezan na delavca in delavec na učenjaka. To, da je človek delavec v navadnem smislu, seveda ne pomeni, da je lahko indiferenten do izobrazbe ali učenja. Ravno nasprotno je resnica. Ker človek, ki živi v dvajsetem stoletju s srednjeveškim duševnim obzorjem, je le ne samo čudna prikazen; temveč je on tisti faktor, ki zadržuje ves napredek svojega razreda v »meri socijalne izboljšave in družabnih reform, od katerih ima edino on največ pričakovati. To nas privede do vprašanja, česa naj se delavec uči, oziroma do vprašanja socijalpe izobrazbe, ki se v namenu povsem loči od utilitarične. Vprašanje, česa naj se delavec uči, je Molek zelo dobro obdelal v svojem predavanju o "Delavski šoli", ki je ponatisnjeno v knjigi "Elementi moderne izobrazbe" (izdala Izobraževalna akcija JSZ, 3689 W. 2Gth StT, Chicago, III.) Smoter socijalne izobrazbe se lahko sumira v tem, da ^fremi, da se posameznik asimilira novemu življenju večnih sprememb, oziroma jih razumeva in da po svoji moči aktivno sodelpje v bojih za izboljšanje življenja za vse človeštvo, za odpravo raznih »ocijalnih zla, od katerih največ trpi delavski razred ali "under dog". Te vrste Izobrazba je seveda zelo počasna »tvar, ker prvič je v interesu kapitalistične družbe, da je ne povspešuje; drugič, ker je posameznik zelo konservativno bitje največ radi okolščin, v katerih se je rodil, bil vzgojen v otroških letih in dorastel v dobo "zrelosti". Kapitalistična družba, posebno ame ri*ke šole, m gotovo zanima za izobrazbo mladine in ^troti v to svrho milijarde dolarjev letno. Ali kapitalistična šolska izobrazba j« predvsem utlliUrična; v kolikor ' v nji najti tudi socijalne izobrazbe, se to utihotajrf skozi zadnja vrata proti volji pri-^••g i ranega razreda, ki šole kontrolira. Dokaz temu je, da se večkrat čita, da je ta ali °ni profesor ali učiteljica izgubila službo radi prevelike vnetosti za socljalno izobraz >"> S tem seveda ni rečeno, da je pouk na ameriških šolah (ali pa drugje) brez pomena; daleč proč. Je pa zelo pomanjkljiv In i"»tr«btn temeljite reforme. Glavni namen izobrazbi bi moral biti. vsposobltl človeka realno življenje, napravljatl ga sposobni za refevanje ekonomskih In socialnih i roblemev, ne pa ga mentalno in čustveno udinjal obstoječemu družabnemu sistemu. 0 $ 0 t'f»oštevajoč, da Je izobrazba moč — so-rijalna Izobrazba, ker ta nI dekla kapltaliz ma — In velika potreba, posebno delavstvs. moralo biti eno najgUvnejših prizad«-j vsaki delsvske organizacije — strokovne in politične, podporne in zadružne — večati duševno obzorje svojega članstva. Te vrste organizacij ni mnogo, posebno ne med ozkomisleči voditelji v strokovnih organizacijah ga v tej duševni lenobi pa poduA rajo, največ Iz sebičnih namenov, ker se dobro zavedajo, da inteligentno članstvo zahteva tudi inteligentnih voditeljev. V ameriškim delavstvom, ker se delavec vse premalo zaveda, da je "under dog," In ker ne čuti potrebe po širši izobrazbi. Njegovi malo grupo delavskih organizacij, ki priznavajo v principu in praksi pomen in potrebo širiti izobrazbo med svojim članstvom, spada tudi naša S. N. P. J. In ta namen jed-note je tisti faktor, ki ji daje dušo in ki je največ pripomogel, da se' je organizacija povspela do sedanje stopnje razvoja, privlačnosti in pomena. Seveda se materijalna stran jednote, ki je zapopadena v raznih podporah, ne more prezreti pri njenem razvoju; ali za Člane, ki so za organizacijo največ delovali in premišljevali, kako jo Izboljšati, je bil duSevni namen jednote veliko bolj magičen kot pa ekonomski. Ta namen jednote, "podpirati svoje Člane duševno in jih povzdigniti kulturno . . .", je ne samo potreben, temveč tudi plemenit. Potreben, ker prvič smo skoro vsi dorasli v zelo ozkem intelektualnem nivoju in drugič, ker je potrebno za slehernega posameznika, da se uči skozi vse življenje in ne samo v svoji šolski dobi. Teorija, da za Človeka zadostuje, ako tfna le pisati, brati in računati, je že precej ovržena, oziroma je pripo-znana za nezadostno. Ovrglo jo je življenje dvajsetega stoletja, ki zahteva od človeka precej širšega znanja kot pa je obvladanje treh R. Plemenit, ker je v tem namenu zapopadena resnica, da se v učenju človeku odpira nov svet; svet vesoljstva in čudesov narave, svet čudovite povesti o razvoju življenja, o križevem potu človeka skozi dolga stotisočletja, o njegovem padanju in vstajanju, o njegovi borbi z naravo in z lastnim jazom, o njegovih tisočerih lepih in grdih činih, da se povzdigne na višji in vedno višji klin na lestvi napredka, duševnega in materijalnega Bogat je tisti, ki se je po-, vspel na stolp znanja, s katerega gleda na gosto posuto nebo z zvezdami in ga razume, ki gleda v osrčje zemlje in Čita iz njenih nemih strani mnogo milijonov let dolgo preteklost, ki gleda na panoramo življenja — preteklega in sedanjega — in si sestavlja kompozitno sliko velikih kontrastov in stu-pendnih sil te najčudovitejše drame — civilizacije . Tudi delavec, čigar hrbet je prenesel neskončnih bolečin in trpljenja pri gradnji preteklih civilizacij in današnje tudi on se počasi povspenja na ta Eiffelov stolp znanja in spoznanja, in ko bo njih Število dovolj mnogobrojno, se bodo bolečine vseh ljudi zmanjšale in človek bo pričel uživati sadove svojega cjela po zaslugi in potrebi. 6dpravil bo razred privilegiran-cev, odpravil izkoriščanje Človeka po človeku, odpravil bo vojne in grozote vojn, odpravi) bo brezposelnost, pomanjkanje in tisto večno skrb, kaj se jutri zgodi z njim. Takrat bo človek delal, da Živi in ne živel, da dela. To ni prazna utopija, temveč stremljenje, za katerega je vredno živeti in delati, stremljenje, ki se bo uresničilo v družbi bodočnosti, v družbi socijalne pravičnosti In toliko časa. dokler bo S. N. P. J. stala za tem stremljenjem in ga skušala širiti, toliko časa bo jednota tudi velika in pomembna za nas vse. * ♦ • Glavni namen teh vrstic je, napraviti nekak pregled z ozlrom na prizadevanje jednote, da realizira ta namen. Sestaviti ta proračun ni lahka stvar, ker prvič .mora človek jemati v poštev razmere, v katerih se nahajamo in človeški materljal, t. j. nas same take kot smo; in drugič Ima človek lahko svoje omejenosti pri izrekanju te sodbe, katera je lahko merodajna ali pa ne. Vzemimo v pretres Prosveto, v prvi vrsti dnevnik. Korak, ki ga je naredila pltts-burška konvencija, ko Je sklenila, da prične jednota Izdajati poleg glaaila tudi dnevnik, se lahko smatra za enega izmed najvažnejših zaključkov v njeni zgodovini. Dnevnik Prosveta se ni le izkazal kot Izbor-no agitatorično sredstvo jednote, temveč je tudi eden izmed najboljših glasnikov na polju delavskega časopisja v Ameriki. Zasluge, ki jih ima Prosveta pri širjenju našega duševnega obzorja, pri spoznavapju socijalne družbe, v kateri »Ivimo, je seveda težko oceniti. Lahko se reče in tudi zagovarja, da so velike. Brez dnevnika Prosvete bi ml ameriški Slovenci ne bili le manj orijentlranl na polju socialnega mišljenja, nego bi bila tudi jednota brftkoni precej drugačna organizacija po duhu kot Je. Njene direktne zasluge na polju vsskdanje delavske Izobrazbe so v tem, da nudi čltateljem dnevne zelo dober pregled o vežnejšlh tekočih do-godfcih, ameriških In svetovnih, posebno U delavskega glbanjs. Indirektno so ostali dnevniki, ki konkurirajo z njo, tudi prlsilje-ni več ali manj Jo posnemati, tako v novicah kot v naklonjenofti delavskim teftnjam in gibanju. V slučaju, da Prosveta preneha Izhajati, bi se Jaz nič ne čudil, sko bi se simpatije ostalih naših časopisov (razen Pro-letarc*. kateremu Prosveta indirektno še največ škodi) do "under doga" precej ohla-dile . Z izgubo dnevnika Prosvst* bi nastala ns polju naAega fturoalizma resnična vrzel, vrzel, ki bi tudi Jednotl zelo škodovala. O trm *em trdno prepričan. Dnevnih časopisov, ki bi sto procentov podpirali de lavutvo v MIh za njfh pravlee In mu kazali pot do boljšega življenja kot to dela Pro- sveta, je zelo malo na tem božjem svetu. To najvišji kompliment, ki ga more delavec dati listu, svojemu |lstu. Na mestu pa mora biti tudi vprašanje, ali je Prosveta spretno urejevana. Glede tega vprašanja nisem tako trdnega prepričanja kot glede prvega. Vsak Človek ima gotov okus In tudi jaz nisem brez njega. Navada je pri socijalnih rebelih, da so v Izražanju svojih misli zelo direktni in da se pri izbiranju besed ne ozirajo na avdijenco ali čl-tatelje. oziroma receptivnih organov človeške naiure —- psihologije. Izražanje gotove misli je različno? je eksplozivno, ki lahko napravi nasproten učinek na slušatelje ali avdijenco kot je namen pisatelja, ali je pa asimilirano kvaliteti Čitateljev. Glede zadnjega načina Prosveta ni bila vselej uspešna, rad pa priznam, da je to težko doseči, posebno ako nima človek časa iskati primernih izrazov.' Radikalci se navadno navza-mejo gotove vrste frazeloglje, ki postano njih "stock in trade" in brez katere ne morejo živeti. Tukaj bi moral prišteti tudi vse ortodoksne duhovnike, "fatre" in "re-verende" in uplifterje vseh vrst Za tipičnega komunista je "leninizem"* "thesis", "izdajalecv itd. nekaj, brez česar je komunizem mrtva stvar, kakor je za vernika njegova vera brezpomembna, ako vedno ne kliče ime Jezusa, Marije in štreno svetnikov In to s posebnim naglusqm. V manjši meri imamo tudi socijslisti gotove vrste stereo-tipično Izražanje, nekateri manj, drugi več. Za nas same je to mogoče potrebno, sem pa prepričan, da nam vselej ne koristi. Kot pri vsakem narodu tako tudi pri Slovencih v Ameriki igra religija veliko vlogo In različno mnenje o veri navadno povzroča nesporazume, prepire in sovraštva. Ta situacija je posebno razširjena med delav-stvom,« seveda v škodo njegovemu razredu In interesom. Razširjajo jo delno delavci sami več nenamenoma kot ne in delno pa kapitalisti. Zadnji to delajo namenoma in preračunjeno, kar se je pokazalo posebno v jeklarski stavki leta 1919 In v klavniškl ttavkl naslednjega leta. Med nami Slovenci obstoji sledeča situacija:-ako si prišel do spoznanja, da je vera In dogme rlmokato-llške cerkve bunk, kar seveda je z znanstvenega stališča, je človek, ki se drži vere, po tvojem mnenju apriori slab človek; in ako si pripadnik vere, je Človek, ki smatra vero za duševno verigo, po tvojem mnenju sin Lu-ciferja in vnaprej obsojen peklu. Ne mislim iti v to razpravah ker to bi me predaleč zavleklo. Kar želim Izraziti, je to, da dokler bo delavstvu služIl ta kriterij in bo radi vere uvajalo antagonizem in sovraštvo v svoje vrste, bo tudi trpelo bič kapitalizma. Da omenjam to vprašanje tukaj, Je vzrok tu, ker Prosveta nI bik vselej spretna s odrom na versko vprašanje našega delavstva. Ne mislim, da bi moralo biti to vprašanje za uredništvo ali čUatelje tabu; daleč proč. 2elim pa, In je v dobrobit naših delavskih Interesov in v korist vseh naših organizacij, da se neguje več spoštovanja do verskega ali filozofičnega prepričanja vsakega posameznika. Varujmo ■• predsodkov v medsebojnih občevanjih, ker človek nI ne angel in ne hudič. Človek je le bitje, ki se je povspel na tedanjo stopnjo od nižjih živih bitij le stopnjeval no In ne bistveno. DrugI pomembnejši korak jednote v zve zi s tem namenom je bil sklep, ki je dal življenje Književni matici. To je bil logičen korak za organizacijo, ker knjiga, dobra knjiga, Je temelj vsake izobrszbe. I* žal, da se ta eksperiment nI toliko obnesel kot se Je pričakovalo In da ne zaznamuje večjega uspeha. Vzroki za ta nsuspoh so trije. Prvič je književni trg med našim narodom, bodisi v Ameriki ali pa v stari domovini, zelo majhen, posebno za literaturo boljše vrste. V kpllkor čltamo knjige, so to knjige povestne vsebine. Teh knjig Imamo nekaj flobre kvalitete, vočlnoma ps šundromanske vsebine, katerih človek lah-ko prečita cele kopice, ne da bi prišel do širšega duševnega obzorja. To Je tudi največji vzrok zakaj Je naš književni trg rele-tlvno tako omejen. Kljub temu se radi trkamo na prsi, da smo Slovenci "med najbolj kulturnimi narodi". DrugI vzrok za ta neuspeh je, ker se ni dovolj premislilo, kske vseblns literaturo se naj Izdaja. There are books and books, good books snd bad books. In tako Js tudi s knjigami Književne matice. Njena knjižnica vsebuje par dobrih knjig, namreč Zakon blogenezlje In Zajedalcl. Predmet prve je poljudna razprava o postanku In razvoju organskega življenja In druge pa kritična ocena povestne vsabine našega lastnega življenja v "novi deželi". Avtor obeh Je Ivan Molek, oziroma Je prvo prevedel Iz angleščine. Glede ostalih štirih knjig, oziroma petih, naj omenim le knjigo "Ameriški Slovenci", avtor Jole Zavertnlk. Drugi In tretji del knjige se ml precej dopade In i Informativnega stalila Imata ta dva dela deflnltlvno vrednost. Prvi del, ki vsebuje obris zgodovine Združenih držav, se avtor-Ju nI posrečil. Zgodmlna Združenih držav, ki Je boj raznih ekonomskih sil za posest kontinenta In osvajsnja naravnih zakladov, največ po načinu oljnega magneta Hlnclalr-ja, Je zanimivejši kot pa zgodovine mami-katere druge države. V šolskih knjigah Je ta bogata panorama /Iharnega tlvljenja slikana V zelo romantičnih potezah, kaUrlh namen Je dati £ rokom podlago u vsbudlUv nacionalističnega In patrlotlčnega čuta Materljal za prvi del te knjige Je avtor črpal Iz teh romantičnih virov, katerih zgodovin- ska vrednost je pa precej omejena. In radi te nekritične vsebine, ki je raividna tudi iz priobčenih slik, nima prvi del te knjige tiste vrednosti, ki bi jo človek pričakoval. Vendar je pa knjiga vredna, n fti dolgo nI bilo. . Poslednje pege snega so vidno glnlle pod pritiskom blagega pomladansksgs solnca. Tudi na osojni strani se zima ni sUvtta več, di fte popoldne ni bilo več kepe snega. Dan poprej fte rjavkast In posejan s belimi maro-gsml Js travnik nenadno dobival bledo »e-lenkasto odejo. V zatišju na solnčnl strani so nad golimi rumenimi korenlkaml v enem dnevu irastl! šplčastl listi perunike sa četrt čevlja. I*pl rumenjaki, prvi znanilci pomladi, so vzleull Iz hosU sa hišo preko polja ln travnikov. Ze se Je oglašalo reganje Is Ntudenea za hlevom, ki Je od glnečega sne-gs nsrasUl v pravi potok. Bolnce, danes bolj tgodnje kot kdaj poprej v Um letu, Je budilo narava Frank pa Je spal. Nikoli še nI spal Uko dolgo v dan, nikoli ga nI Uko dolgo čakalo delo, katerega Je toplo »olnce naenkrat pomnožilo. Dasl so bila okna sastrU do podoknjakov, se Je aolnee ponujslo v sobo od strani In od •podaj, ko so as sastor« preglbali v rahli sapi. fti roki žarek si Je prikradel v sobo, ko •e Je xa«tor v slad močnejše sape ločil od okna, in luč Jasnega dne Je sa trenutek ras-svetlita sobo. Nenadna svetloba Ji sbudlls i -tudi Franka. «n4 Huiiiar*. , Uatt* »UU. <#«-* CMOS* C«i«4. H * 9TA#. m4 fur^C" «mhihw » H p*r r—r. ur TU* KKOKKATKO fUCN imro/iiKi« J • okkt«i« »r. lAfHI M-IVM) M Mtlm M **m h » um d*~om peUkU Tmm tu pnniHM. M * "f^" Ivah Molek: Dobra dediona dobre jednote Dialog dveh potomcev. OmM: VBUek fn Mie^lšan. Kraj: Norh.ru Ed«n, tatovi«. v drfsvi Sm kiUhtvm. tm i Uto 2000 po n«k«m Kri»tu. (Čiuulj naj mUU rugovor v smsrilksm jMlku, Id s» bodo govorili v P»d«radJI 0owri» AmoHlu 70 Ut.) - . . & Black: Dobro Jutro, prijatcb Michel ton. Vm Je v redu, vae končano in dovoli ml, da ti priarčno čeatitam. MieheUon: Zakaj č*atitka, moj dobri pri JatelJ 0'Black? O'Black: Zato, ker eem Jat izgubil in ti 'dobili Javljam ti takoj in brez ovinkov: ' ti al v pravem. Zadeve je zaključena. Vaa čaat! Živel tvoj vrli ded! MieheUon: Ah, tako! Torej si «e pr««pri čal. Vedel tem, da ne more biti drugače. Medtem aem tudi Jaz <'kopal" v arhivih * Chicagu In icvlekel na dan neovrgljive dokaze. Dokumente, znake — v«e imam pr nebi. Zdaj bova torej mirno pregledala evidenco In aeatavila bilanco najine pretakava In tekme. Sitne kontroverze je konec. živijo! O'Black: Predvaem oproeti, dragi Michel »on, kar eem ti nakopal toliko dela, ker aam aploh dvomil o tvoji iskrenosti. Vidiš, krivda je popolnoma na moji strani; premalo nem bil informiran in preveč trmoglav. Zdaj pa je ravnoveaja V meni. MieheUon: Ne bodi čuden! MoJe delo je bilo prijetno, pravi piknik. Vaeeno b bil šal v Chicagu do drugem opravku. Na-' redil aem apotoma. Kaj pa Je stopiti v aero-bua. ki ta vrla it New Yorka v Chtcago eni uri! V enem dnevu Je bilo vaa oprav IJeno« Kaj pa ti T Kako Je bilo v Evro-atljlT Komaj čakam, da mi poveš. Veš, tudi jas ae zdaj sanimam ta tiati kraj, kjer ao ae rodili naši dedje.. Mogoče nam zlatim tja v par tednih. Bon of a gun, preveč jo poala na tej atranl luže. O'Black: Vaa, vae ti povem. Saj aem komaj čakal, da ae anidem a teboj v tem lapem letovišču, ki ava al ira Izbrala za zadnje dejanje najine igre. Oh, tako aem vesel, da aem ae aeznanil a teboj, prijatelj! Srečno naključje je hotelo, da ava ae — ti z vthoda In Jat t za pada Federacija — sešla v New Yorku. Na prvi pogled In na prvo beeedo al ml bil aimpatičen. Prišla ava. ko Ja naju fte aeznanil radiovitor pri imenitni tekm ki je telo primerna današnjemu čaau. Kakor vaš, ja tdaj v Federaciji najmanj mili Jon tekem ta razne kulturnoznanetvene In atrokovnjaške čaatl pnleg aportnih tekmovanj, ki ao kajpada manj važna. MieheUon: Vašno je to, da tudi midva tekmujeva. Ali moreš šiveti brez tekme Jaz ne morem. (/Black: Seveda no. živimo pač v dobi, ko »e vne rine v ospredje. Nekoč ao ljudje apall; imeli ao voditelja, ki ao tekmovali — največ v škandalih! — v Imenu mane, ha-ha! Danea je mana nama voditelj. Zanimiva doba! MieheUon: Moraš poznati vzroke sedanje ljudake energije in rasmahnjenoatl. Kulturni pogoji in potrebe ao večje kot no bile kdaj. odkar ne je čltfcrek poslovil od nvojc kosmate ftivalake ilahtc. O'Hlač k: 0 naj vem. vem! — Veliki preporod pred tridesetimi leti, velika noclalnn in kulturna revolucija, ki je preorala nvet, je vdahnila prerojenemu Človeku nllno hotenje po udejntvovanju, nkratka nilen Individualni razmah. Kolektivni človek je šelr pontal pravi pojedinec in pokstsl Je kaj zns in zmore. MiehiUon: Kaj pa najins ntvsr? O'Black: Da — oprosti, ker ne tsko rsd rszplsmtim. Morda Je to nspsks . , . j MieheUon: Vrlina! Zdaj ps je drugo ns dnevnem redu. Kosanje za veliko kulturno čast Je naju aeznanilo v New Yofku. Ko je federalni direktor pr«>evete nupinsl anketo ta vae one, ki ae morajo ponsAsti n predniki. eodelujočimi v predpripravah kulturnega preporoda, v pionlrnki dobi, ne nI od-ivslo — kakor veš — mnogo tekmsrev, komaj nekaj tieočev med milijoni. Pionirji eni bili redki! Zato )e čaat toliko večjs. To jo naju našlo v areni. O'Blat k: !>s, v predpreporndrii riohj Je bilo celo malo re^oluclonsrjev. Ogromne večins — petindevetdaaet odatotkov — |jU. di v bivših Združenih drtavah. bivši Kanu-. kjer se tdaj nahsjsva. bivši Mehiki in Centralni Ameriki — mlzemih deželicah kot je jasno iz godovi Ze — ki danea tvore severnoameriško Federacijo, je bila praz-noverna in grozno sebična, brez malega bar-1 baraka, , Michdfon: Tako je. a drživa ae zadeve. V New Yorku ava na veliko najino začudenje odkrila, da izhajava iz ene in late na-rodnoati, ki ae je pojavila na tem kontinentu pred nekako dvesto leti. Ti ai zapiaal avojega očeta med pionirje, jaz pa mojega — deda. ' pil je ogenj v strehi, kajne. Son of a nut, ali ai bil iz sebe . .. O'Black: Kajpak, in potem ava ae aprla radi i mana najine narodnoeti po očetih. Jaz, nevednež, aem ae naučil le toliko, da je bil moj ded "kranjrko-alovenake" narod-nonti. Deda aem dobro poznal kot majhen deček. Bfl Ja teaar. Vedno Je pravil, da je "kranjakft'. Njegova organizacija je bila "kranjako-alovenaka", dvorana, v kateri ao kimali, je bila tudi "kranjako-alovenaka", vae Je bilo "kranjski". To ao bile vae moje informacije od deda in njegov ain, moj oče, Jih je vzel kot priatne. MoJ oče je vedno bril norca iz "kranjakih". Kadar ai je hotel koga privoščiti, je rekel "You're Juat like thoae Kranjnkla!" Nisem mogel verjeti, da bi bil tvoj ded kaj drugačan od mojega v onih žalostnih časih. MoJ ded Je prišel iz Evroazije pred približno ato leti in po nazorih je bil atrašno čuden, primitiven. Bil je moj tip vseh "kranjskih", * Ne, moj ded ni bil noben pionir, to aem vedel; bil pa je moj oče, you bet. * Zato atm bil v velikih škrip cih, ko ai ti prišel z dokazom, da je bil tvoj ded veliko nasprotje mojemu. Kako bi bi' jaz to vedel? Nikdar ae niaem zanimal za očetove prednike, njihov Jezik, njihove kra je in njibovo tgodovino. Oče Je govoril ali no slabo "kranjski". Od njega sem pobral le par besed. "'v' '' MieheUon: Tudi j a? se nisem dosti zani mal. Zamere ne ame biti; razmere ao bile take. Deda nisem nikoli vidal, ker Je umrl pred mojim rojstvom. Izvedel pa sem od očeta, kdo in kaj Je bil. Tudi moj ded se je priselil Iz istega kraja, kjer so bivali Slovenci čez tiaoč let Bil ja ritfar in pa član 4obre organizacije, ki je aodalovala v pionirskem gibanju. Tebi to ni šlo v glavo, ker si pač slišal le o> neki "kranjati" organiza ciji. Pttem sva se kregala zaradi Imen "Kranjci, Slovenci, Jugoalovani", katero Je pravo. Naša moderna zgodovina nam ma lo pove o narodu naših prednikov. Treba je bilo pogledati k špecijaliatom in v stare vire, kjer ne manjka pojaanll in podrobnosti gladi narodov bivše stare Evrope. Saj veš, diaje bila Evropa —• zapadni del da našnje evroazijske Federacije — pred velikim preporodom cel kupček politično neod visnih držav in državic, ki so ae grizle med seboj in vsaka Ja bobnala na svoj jezik in svojo nacionalno kulturo. V tem kaoau ac ae muČ|U tudi naši predniki tam v svojem kotičku. Velika revolucija je naredila temu konec. Uvedena je bila angleščina kot ofl-cijelni in občevalni jezik za vso Evroazijo, ali Otokt drugih jtitikov še žive, čeprav ac, ae narodi dobro poftri&all med seboj v svobodni Federaciji in npv narod vstaja lr prejšnja mešanica. Pa kaj ti to pripovedu PKOflVEfA večja in najnaprednejša. Beanično je bila med pionirji kulturnega paaofcrata. Tu ao natančni podatki njenega dela. O'Black: Kako ae Je imenovala? Michelean: Slovenaka narodna podporna jednota. — Najvažnejše, kar aem izvedel. Je pa to, da ta organizacija še danea obstoji. O'Black: Ni mogoče! ' MieheUon: Gotovo — seveda ne pod starim imenom. Kaj pa bi z njim? Prvotni namen teh organizacij je bil materialna samopomoč. To je odpadlo še pred preobratom. S. N. P. J. pa je gojila traven tega še proavetno miaijO — in to je nadaljevala. To je držalo potomce pionirjev akupaj v večjem številu. It stare ustanove ao razvili novo z imenem "Sons and Daughtars ci the Revolutionary Fathera," v kateri goje socialno znanost in umetnoat Organizacija ima klube po vsej Federaciji. Člani kajpada niso vai potomci prvotnih članov, presenečen pa sem bil, ko aem našel, da jih je toliko. ^Nekateri imajo še priatna alovenaka iment. (/Black: Well, well. weU, kaj mi poveš 1 MieheUon: Ali ni to lepo? O'Black: Imenitno' Kdo ne bi zdaj priznal, da ao tvoji direktni predniki atorili več za veliki preporod kot ao mojil : MieheUon: Storili ao zato, ker ao bili ▼ dobri organizaciji. Priznanja gre organitaci- jem,Ju* aam dobro veš. Nazaj k atvari! O'Hlačk: 2al ml ja, ker se nisem prej za nimal za to . Ni ae mi zdelo vredno ... Kon eem konca ao bili naši dedje dobri in pošteni ljudje, čeprav akrottfni in primitivni po mišljenju. Pomlaliti Ja treba na razmere pred ato leti. ' MieheUon: Sa strfljam f dobri, pošteni In žilavi no bili, niao pa bili vsi — kakor al ae zdaj prepričal — primitivnega mišljenja Med našimi dedi ao ia bili tudi radikalni mi alecl, ki ao prlapevali avoj delež semena, i 1 katerega je vzklil veliki preporod Amerike in sveta. To je, kar poudarjam — in zato sem ponosen na ta naša prednike: mole ftu Ijavih rok, ki ao veliko trpeli, imeli pa ao dalekovidnoat In vero v bodočnost. O'Black: Spominjam se velike ratlike med mojim očetom in starim očetom, ki je bil še "kranjaki", dočlm moj oče ni hotel biti nič drugega kot Amerikanec. To ma j< motilo, da aem bil v dvomu glede tvojega deda. Odtod najina kontroverta, ki je tdaj srečno končana a —- tvojo zmago. MieheUon: DovqJJ Ja tega. Polotiva karte na miZo. TI avoje in Jaz nvoje. O HUuk: Ali right. tukaj je vaa. Aaro-bua me je v dobrih štirih urah poneaal na Dunaj, v center podonavnke Induatrijake republike. Od tam amo pihnili po traku v Ljubljano, veliko tnduatrijako postajališče Tam nem našel vaa podatke. Ljudje na okrog Ae danes govore slovenski dialekt, to ds rsdietabloid in vaa drugo je angleško kot tukaj in povaod. V hiatoričnl knjižnici ne informiral, da "Kranjaki" ni bilo ime ljudntva, temveč province, ki. Je po atari geografski delitvi tvorila tamkaj del atare Avntrije. Tamkajšnji nUlni prebivalci so ne nsaivali "Kranjca" in to ime ae je t nji ml prlteplo v prejšnje Združene države Pravo ime Je bilo Slovenci kot ai ti trdil. J ugoslovani so bili Slovenci a tremi drugimi norodnlmi narodi vred. ki ao neetavljali blv-šo Jugoslavijo pred velikim preobratom. Zdaj mi Je vse jasno. Danes nI ratlike med Jugoslovani. Povedali ao ml, da Jih lahko najdem po vsej Federaciji. Povsod ae energično udejatvujejo. Kaj naj bi Ml še inkal? Vickrlnm: Ali right. Jas nem pa tako-pai Sledeče: Naši dedje v stari Ameriki ao imeli več organitacij in ena Je rea bila a "kranjskim" imenom, toda to nI bila organizacija mojega deda. Dedova je bila naj ' < M. k - t •• _ _ . Rast in napredek Slovenske Narodne Podporne Jednote '•/rf vg tU s*:* '( .4.1 it Udu ibt, h! itm: 'S* CHA 4 b< 8 4M ti s 1904 {lasov 1,072 Z 5,791*2 1HI {lasov 1.776 ZZ.4Z7.71 1 m } {lasov 2.741 Z1 1.707.49 {lasov 4,2»« Z 1 7,7 0 7 .49 1998 {lasov 4.1SZ '$16,09 7.84 1909 članov 5,111 ~ 1 $22,875.9 3 1919 {lasov 6*97 $ 3 2,0 5 8.5 9 1911 {lasov 7.742 $ 5 0,8 3 2.0 3 1912 {lasov 9*19 ( 9 7,2 5 7,9 7 1911 ' {Is sov 12*21 $1 1 8,406.35 1914 članov 12*18 $ 1 7 8,4 84.3 1 1916 {ls sov 14,777 $ 2 4 8,4 9 1. I rU a "v B 4-4. r • • M \ 3 6 3 4 i1**. • $4 7 in n - w 1916 {Issov 16,427 6,13 1917 , {fesov 21.167 4,4 0 1916 {fesov 22*71 4.0 7 1.8 0 $516,058.07 itdt* 1919 {fesov 24.946 $ 5 9 5 , 5 2 3.2 9 v. ,m 1920 {fesov 26*91 $7 5 0,2 9 2.37 j«« i atii« 1921 {fesov 29*96 $ r,l 6 7,243.47 'OS* 19ZZ {fesov 42*12 $ 1,3 9 2,24 1.00 192Z A {fesov 69,169 $1,684,834.35 1924 $2,1 02,425.49 1916 $2,407,800.56 < U - .1 1996 67*99 $2,880,554.91 1927 6TJZS $3,300,095.89 $3^759,229.94 4a >9 8NPJ. SREDA, 1. MAJA. ji. Spodobi ae, da pri aedanji veliki tekmi pribijemo delo te organizacija na najvišji ■tolp v Federaciji in ji damo javno priznanje, kakršno ji gre. Prepričan aem, da bo zgodovina pionirake S. H. P. J. delala vso Čaat našim prednikom, ker dokaže, da niso iiveli zaman, čeprav ao ae iigubili v velikem "meiting potu". Nekaj dobrega aa le zapustili avojim pozabi ji vim potoncem! ' O'Black: Ta čaat vsaj pokrije praznoto življenja onih, med katerimi ja bil moj ded. Tudi jaz ae potrudim, da otmemo pozabno sti vae, kar je bilo dobrega v alovenakih kulturnih pionirjih v atari Ameriki. Slava Jim! MieheUon: Slava uatanoviteljem S. N P. J.! O'Black: Se nekaj. Kako ae ja piaal tvoj ded? Glede mojega imena imam še dober apomin. Ni bilo treba leteti v Evroazijo po razjasnilo. Ime ni dosti spremenjeno, le izgovarja se drugače. Moj ded se je pisal Oblak. MieheUon: Moj pa Mihelič. O'Black: Glej, glej, glej t Seveda — kdo naj danes nosi taka imena. Stavim tri ure dela, da je v Federaciji na atotiaoče takih "polikanih" imen, v katerih sa skrivajo imena nekdanjih slovenskih očetov. Kdo jih pozna, kdo naj jih izkoplje? Svetujem: poišči, va vsaj še tri in organizirajmo "Klub slovenskih potomcev", ki ga pridružimo "Si-novom in hčeram revolucionarnih očetov"... Ivan Jon tez: Pnkftzcn Videl sem prikazen: j Sredi prostrane luže je stal velik, koščen konj sloneč skoro ves v vodi, grdi, gosti, kalni vodi, polni črnih pijavk. Konj je bil privezan k navidez močnemu kolu, ki pa je bil v resnici trhel in gnil. K6 sem gledal tega konja, stoječega v živi mlakuii in po vsem telesu pokritega s črnimi pijavkami, vanj usesanimi, sem sprva pomiloval ubogo žival, potem pa me popade pravi srd: — Zakaj se ne braniš? — Čemu se ne odtrgaš? , Saj je kol že ves gnil, saj imaš še v sebi moč, zakaj, mrha, kimaš aamo in molče, udano trpiš? , ( Zdrami ae! — j s Odtrgaj aai u *x vuo*** v Ven iz ta živa mlakuže, v kateri te čaka le smrt! Ven! — In po zemlji ae povaljaj in zmečkaj pod aeboj nenasitne, krvišeljne pijavka! Konj je nemo, udano pokimal. ■ V očesu se mu je zasvetila • grenka bol. Zasmilil za mi Ja ... Naenkrat se je vae spremenilo. Mlakuža je postajala večja, voda temnejša; konj pa je raael in raael in zrasel je gor do neba. S svojim orjaškim trapom je zakril solnce. In zavladala je tema. * Videl sem le konja — ogromnega, koščenega orjaka — strašnega, silnega. Res je bil strašen, silen, on pa tega ni vedel ... --S konjem vred ao raatle tudi pijavke; grozno ao ae napihnile — bila ao prave pošaati kakor zmaji pravljični . . . Tema! — sama črna tema! Vidim le konja-orjaka, vsega črnega od pijavk, ki ga pokrivajo in aeeajo njegov žlvljanjaki aok. Slišim le bolne vzdihe brezmočnega velikana in zadovoljno aikanje pijavk. Konj, navidez brezmočen, v reanici pa močan, silen, je oživel--zdivjal. Sam živ ard ao mu bila eči, ko aa je vzpel na zadnjih nogah in z enim udarcem kepita zdrobil trhli kot ~ Sproščen ja zdirjal na aoho in aa vrgal pa tleh, po tleh in črna semlja pod njim. belo kamenje pod njim ja pordečilo . . . O* f v te Ah! — oddahnil aam aa v vaaalj«. ko aam vi bili prepojeni ustanovitelji S. N. P. J^ ki se je v teku pet in dvajset let razvila v najmočnejšo slovensko bratsko podporno organizacijo po premoženju in Številu članstva. Ob njeni ustanovitvi sta bili že dve slovenski bratski podporni organizaciji delavni med slovenskimi jn hrvatskimi izneljeniki. O ustanoviteljih j* danes mnogo govori in piše, ravnotako, lc»j so bili njih cilji pri ustanovitvi nove bratske podporne organizacije. V tem pripovedovanju je veliko resnice, nekaj legende, nekaj pa tudi napačnega prlkazevanja. Prikazati stvar, tako, kot je bila, bi pomenilo ponatisniti vse razprave, vse članke in vse dopise, ki so v letih 1903 in 1904 izšli v "Glasu Svobode," ki se je koncem me-aeca maja leta 1903 preselil iz Puebla, Colo., v Chicago in katerega prva štev. v Chicagu je izšla dne 3. julija leta 1903. To je bila itev. 2. II. letnika "Glasa Svobode". Predhodnik "Glasa Svobode" je bila "Zora" v Chicagu, ki je izhajala nekako tri mesece v letu 1898, ker je bila ledina še pretrda u oranje. Ako bi hoteli ponatisniti vse članke, misli, dopise in druge duševne produkte onihi ki so orali ledino v letih 1903 in 1904 in klicali rojake k vztrajnemu delu za ljudsko prosveto, bi m6rali natisniti debelo knjigo. Ponatisniti hočemo le nekaj duševnih produktov teh buditeljev slovenskih izseljencev, da dobe oni, ki so se kaneje izselili v Ameriko, aliko o mislih teh ora-torjev in pijonirjev. Ti duševni produkti so večinoma podpisani s psevdonimi, kajti tem buditeljem ni bilo do časti in slave, ampak da se izseljeniki organizirajo v organizaciji, ki je prosta nazadnjaških in staro-kopitnih vplivov in idej in da se razvija po potih napredka in z duhom časa. Uredništvu so znani vsi ti buditelji in pijonirji. Njih želja je bila, da ob ustanovitvi ostanejo nepoznani. Uredništvu so njih želje njih volja, njih zapuččnina. Iz teh člankov, dopisov in prispevkov bo razvideti, koliko se je organizacija oddaljila od začrtane poti njenih ustanoviteljev, koliko jim je sledila in koliko je spolnila njih upe, nade in želje. To sliko pričnemo s člankom "Vstanimo rojaki," ki je izšel v drilgi izdaji "Glasa Svobode" z dne devetega julija v Chicagu in je podpisan s psevdonimom —i—. Nekatere teh buditeljev in zdramiteljev slovenskega ljudstva že krije zemlja, drugi še šive in so prišli že v leta. "Glas Svobode" je bil prvo glasilo S. N. P. J. do leta -19W, k* je ta organizacija pričela izdajati sVoj mesečnik, ki se je sčasoma spremenil v tednik in nato v dnevnik. Ckicago, III., 9. julija IMS. VSTANIMO ROJAKU "Mi vstajamo in vai j« strah ..." A. Aškerc. I)a- v»tati moramo, bratje! Na* narod moramo prebuditi iz dolgotrajnega dremanja. Preprečiti moramo njega duševni in gmotni pogin, kateri (nu preti od strani črne reakcije, rimake klike—klike, wt«ra vlači narod v temo, a namenom ga uničiti. je naš narod slovenski najbolj* izkoriščani narod, ki ni imel trenutka časa ta se oddahniti pod mučno težo piramidalno nakopičenega krvosesa: dosega izkoriščevalca, kateri. Je bret rodoljubnega »res in bratskega sočutja do svojih rodnjih mu bitij prisegel na koncilu, uduiiti zadnjo iskrico svo-hodnega duha v bratskih možganih. Zaklel se je Pred papinstvom ustrojiti k rojakov strelo rim-»kemu bogastvu in varovati eel sistem iste reekci-Zavezal seje iztrgati človeku samostojnost v Pravem pomenu besede, ter upogniti njegovo voljo V versko fanatične dogme. Ščuvati obsenčena bitja n' ljudi, ki se niso hoteli aH nočejo, vsled lastnega prepričanja, podvreči rimskim dogmam; ali, ker si m*o pustili odvzeti svojih žtvljenektti pravic a» Medico leče onega sveta, kakor nam pripoveduje »tira zgodba o "Ezavu in Jakobu." "N* k le j nas, temveč posluiaj nas" . . . pravijo To Je zasmehovanje, hinavičina! Temu ho-'«no in moremo narediti konec! Bratje! Zamašit« pred popi a odprite tolike bolj oči! Vsak "ovek ima pravico živeti in srečen biti,—tukaj gre-fr" bitj • • Živeti, ob enem pa tudi srečen biti, je umetnost. v««ka umetnost zahteva tnenja—uka! Živeti in veseliti se življenja vsled tega, ker so Jim ga drugi Pripravili, ki ne žive v veselju, marveč v pomanj-Jfnju, bedi in trpljenju, Je nepravično, s^epolno! mati narava ni delila, temveč prejeme člo-naj poeeduje nje kras in produkte, tor si Jih **J itkorilča v socialnem smislu — v prid vaeh. J* človek deležen vseh dobrot in blagostanj« ■PM, treba delati za družbo v socijalnem smlelu-,n družba mu Je dolina dati vse ono, kar mu je potrebno v srečo in blagor njegove ekeistenee v interesu vseh. Čemu take raalike danes 7 Je mar tvoj *** manj vreden kot si tiT Nel Torej pouči bre t«. ^ Je neveden; če čuti«, da ga nadvlada!; oeamo-^ofl ta v njegov lasten prid; bodi ponosen aanj, ti bc hvaležen. Kdor pa ubija brata dutev-f« zasmehuje In odira gmotno — naj pogine! ,n vsak naj pogine, kdor zlorablja neeavedao IJud-*v9 * svej lasten prid In dobiček, s prašnim! fte-«*"»'. mističnimi pravljicami in verekiml čutili ne-r,l»«inete. D" r-amoremo pojmiti to, odobravati, loč« dobre * ''»beta, B| mormmo najprej oevebodltl svoj duh U tako nam je 'mogoče misHtl samim in raiiete T*4 • — učiti ae Je treba! Citati tako teeoptoje. nam bret ovirov In prikritosti rnevije pota * družbo — socijalne življenje. Ihih človeški more biti v najožji dotiki s teleeem f«mote« duh ne krepi telesa Vsaka stvar v «v '*»Je rabi menjavo, premikanje, toke dolge, dokler '»»rita. mo pripraviti, kajti tam je — moč. In, kjer je moč, Um amagal Le potem, če smo se učili, delali, smo si v uvesti, da smo zmožni in vredni zaslužka, po katerem stremimo. Zgubiti nimamo ničesar, ker nič nimamo; dobimo pa lahko vse, kar hočemo. Življenje se nam smehlja v naravi in ponuja . . . vzemimo torej! Vaeli bomo, kadar se združimo v duhu. Prišel bo čas, a povepeiimo ga, kakor pravi Ivan Cankar ... "a prišel bo čas, ko se bodo majeli beli gradovi v svitu krvave zore . . ." Na razvalinah stare podrtije bo zrastla nova družba, nove uredbe — novi ljudje . . . življenje potrebuje boja. kdor ni krepeeton ped-Kdo, ee ne oči, ae zaa — pa«*! V bej torej! Mtr naj padem s? Naj agnjijesae fte prodne antee- Mvetl? Nef Vstati hočemo * brate It dolgega spanja. K Chicago, IU., 17. julija IMS. RHSEN POZIVt Čas Je, da vkrenemo zavedni ameriški Slovenci enkrat kaj pametnega tudi glade ustanovitve "narodne Jednote." Hrvatje i«ajo svojo "Hrvatoko narodno tajednico," zakaj bi torej i Slovenci ne imeli svoje — narodne jednote. AH smo res ie popolnoma nezreli za vsak napredek — napredek, kateri je v prvi vrsti le narodu v koristi Očividno Je, da ima prihodnost baš le narod naprednega duha in smelo trdim, da bi tudi taka jed-nota, ustanovljena od tavednSi, napredno mislečih Slovencev, imela najboljšo čvrsto prihodnost. Naravna sila nas veže že na rešitev tega perečega vprašanja. Pokažimo svojim bratom onkraj Oceana, da smo tudi ml že trell, pomagati si is tmine — stopiti korak naprej. S tem pa ni rečeno, da nismo bili že pred leti v velikem številu aa uresničenje navedene ideje ali — žal, rešitev tega vpra-šanja Že dlje ne saostaja, vadignimo se vsi aavedni ameriški Slovenci, od vzhoda do aahoda, od severa do Juga in podajmo si v središču naše nove domovine bratako roke in sakličkno si vneti vsi: vse aa napredek in pameten gospodarski razvoj nalaga toH bičanega naroda! Chicago, kot sredlžče Amerike, je v istinl pravi prostor to ustanovitev: sloveneks narodne jednote. Zbranih je doslej samo v Chicagu, ta uresničenju naše "svitle zore," nad 100 vnetih rojakov, ki so pripravljeni vsikdar delovati aa sveto slovensko stvar. Najsadnji čas čet en meeec bomo prežli že k pravilnemu uradovanju, oairoma k sestavi jed-notinih pravil itd., če ae oglasi nrimsrno število onih, ki bi stopili takoj v to jednoto. 1 Kot pooblaščenec poaivljam torej tem potom vsa ona društva, ki niso še v nobeni Jed noti In evontu elno tudi ona, ki so že v eni ali drugi jednoti, naj se glede skupnega delovanja blagovole po svojih tastopnikih zglasiti na ANTON MLADIČ, 134 W. 19. St. Chicago, III. Cleveiaad, 0„ tO. avgusta IMS. KJE JB NASA POLITIKA? Če bi kdo sestavljal statistiko o žrtvah, ki padejo na industrijskem bojnem polju tokom enega leta, presegale bi te številka mrtvecev in ranjencev marsikatero število padlih v najkrvavejši ljutl moderni bitki.J Danes odtrga stroj delavcu roko, jutri ga zmečka, da ostane le nesposnata krvava masa, a zopet poči parni kotel, ki zahteva nebroj delavskih žrtev. Tako padajo žrtve na Industrijskem polju I Naši slovenski delavci, ki so prižli v novo domovino iskati boljšega zaslužka, bolj* življentfce namere, gledajo na to umirajoče žrtve nenasitnega moloha — kapitalizma — popolnoma brezbrižno. Na eni strani jih vodi atraat ta taslužkom, na drugi strani pa tema, katero so gospodje v Črnih suknjih umetno gojili sto In stoletja, da slovenski delavci večinoma le danes ne raamišljejo o sredstvih, • katerimi bi se vsaj deloma odpomoglo gotovim nedo-statkom in tako smanjtalo število neerečnih žrtev na industrijalnem polju. Tudi glede rasnih društev tmo daleč, daleč od onega, ta kar imamo besedo — napredek. Če Ima društvo le kakega svetnika ta pokrovitelja ali da priporočajo gospodje duhovniki, ki live v potu svojega obrata (!) od delavskih centov, tako društvo, tedaj ga hvali tudi naš slovenski delavec, ne meneč, se 11 dotično društvo tudi v resnici bori ta pravice delavstva ali je le tato tu, da dela tlako črnim gospodom. časi so minuli, ko Je človek upal na kako pomoč od zgoraj. Dandanes čakajo delavci aaman, da bi prišel kak Meeija ter jih osvobodil kapitalističnih, suženjskih spon. Zaneeti se zamoremo le na svojo lastno moč — na moč v delavskih dmltvah, kjer to tisoči delavcev rasnih narodnosti združeni v krop ke falange, ki bijejo ljuti boj t največjim sovraž n ikoni delavstva — s kapiUliamom. Naše geslo mor« biti: "V delavska društva bret svetnlkov-pokroviteljev — v strokovne organtsadje," »1» hočemo obdrftati pridobljene policije, ako nočemo mir-n gledati, kako mrcvarijo stroji nalim bratom, de-i lavcem telesa. J« Z- Chicago, 10. SI. septembre IMS ALI NAJ SPIMO ALI DELUJEMO ZA PROBUJO SLOVENSKEGA NARODA7 V sredo dne 28. sept se je ustanovilo v Chicagu novo drultvo pod imenom "Slavija," v katero se je u pisalo le isti večer 62 udov. Drultva, sestavljena večinoma it rodoljubnih mož rasnih starih drultov, je namen ustanoviti slovensko narodao jednoto. Za "Slavijo" stoji le drugo močno drultvo, katoro podpira t vso požrtvovalnostjo narodno idejo. Pri prvi seji. ki se Je sklicala it vseh čikalkih slov. aanee-Ijivih krogov, se je sklenilo sklicati novo veliko sborovanje vseh lokalnih Slovencev. Ta seja, na katero se vabijo uljudno vsi rojaki, se bo vrtila v nedeljo 4. oktobra ob 2. uri popoldne v Popovitevl dvorani M7 Centre Ave. Slovend, >oeebno toki, ki niste le v nobenem društvu, v nobeni jednoti, pridite zanesljivo, udeležite se zborovanja, kajti volil ee bo odbor, ki H začel takoj delovati aa ustanovitev narodne jednote v središču Amerike. Nihče, ki nosi blagor slov. naroda v svojem srcu, naj ne iieetone! Zunanja drultva, kolikor nam je znanih, dobe f kratkem po enem ali drugem r>te<*»e "»kana I Jesnila In vabilo na glavno Jodeotlno eborovenje. ki se bo vršilo dne 12. decembre IMt. čim se oglasi potom zadoetno število - as Jednoto takoj uradno razglasi In začne poslovati, drugače se le nekeMko odloži, kar se bo dale vsem prevečaeue vedeti. Zn-naaji rodoljubi, delujte sa r^odne odlatajto s pristopom. O stvari ae bo govorilo še. Drultve, ki bi ne moglo poslati svojega MetopnNtf n. glavno sborovanje. »opblaetJ lahke kakšnega to kaj živečega saneeljivega Slovence. -NepreJ." bedi noše gtetoj^ . ^^ naučili. (Sedaj pripoveduje na š|roka usta pogovor med nekim žurnallstom in klerikalcem, pesnikom Joee Echegaray-em. Ubogi socijalistil Pesnik Jose Kchegaray nas je pobil a enim samim izrekom, češ, da je pravo svobodo Iskati le v krščanstvu, v socijaliamu pa tiren-atvo. čemu se mučite, učenjaki, narodni ekonomi na vseučiliščih, da bi pobili znanstveni gospodarski socialistični nauk T Pojdite h klerikalu Jose Bche-garajr-u in "Novi Domovini," le to vam bodeta povedala, da je takrat vladala prava svoboda na svetu, ko so sežgali v imenu krščanstva v Rimu Gior-dano Bruno-a (G. B. je bil rim. kal duhovnik), ker je trdil, da ae zemlja suče okoli solnea. Pravcato kaščanska svoboda je vladala na svetu, ko ae aa časa španske inkvlaldje Migali na tleeie ljudi na grmadah, ali pa jih a rasnim mučilnim orodjem pohabili v proslavo boljo. Ali tudi dandanes doka-aujejo klerikalci, || »o aVobodoumni. Saj so Aškercu, nekdanjemu duhovniku ter najalavnsjlemu slovenskemu peeniku, radi njegovih po svobodi koprnečih pesmic, odvaeli duhovniške blagoslove, da bi ga gospodarsko nMfefll, ker ga niso mogli "krlčan-ski" škofje postaviti na grmado. Le naaaj, naaaj v blažene čase, ko grmade to gorele v večjo proslavo božjo —- to je vala gnalo, goepodje okoli "Domovine," ker vam primanjkuje tnanja, da bi ae borili na ananetvenem pc^u proti vodno bolj napredujočemu socialitmu. J. Z. SVOBODA f KBtČAMBTVU. Mala totka "Mova _ . . čas zaletava v eeeJjeltaoa*. T li". ga godnimi fmaaml. ki vlečejo U le pH I U se r svojem Življenje alee ašl Chicago, IIL, 4. oktobra IMS. V POJASNILO NA DOPIS V 122. ftT. "GL. N." čitali smo v 4,qi. N." neki dopis It Braddocka, Pa., ki Ima menda (T) namen pobijati uatonovitov narodne jednoto. Temu se ne čudimo. Na protiplh smo itak le računali, torej nam ne dela to nlkaklh skrbi in nas prav nič ne moti v našem stremljenju. Dopisnik se je odel > Urokom "v slogi Je mod" in nam prodbaciva krlepje istega. Temu se sme-Jemo in kako tudi ne, ko ao ndkatori ljudje nad vse naivni. Vaak pameten človek more uvideti, da ml nikakor ne krltmo sloge, pač pa smo ravno ml oni ki se potegujemo zanjo pod praporom narodnega napredka. Prepričani smo, da se g. dopisniku legije prodbaciva krlenje sloge, saj mi vendar nismo bili takrat traven, ko aa je J. 8. K. J. odcepila od K. S. K. J. — ali mar ni res take, goopoda? Ta krat se je krilila sloga, saj sto vendar danes oba Jednoti skoraj enaka fnrlki. Ena Je le vladana od farjev, druga pa bo tudi kmalu v njihovih rokah. — Ta kratka itpeljava naj zadostuje v dokae, da niste na pravi poti t obdolži tvijo krlenja sloge ln to opetovano; prvič, ker ne spadamo v nobeno imenovanih jednot in drugič, ker se potegujemo mi le ta svobodno probujo slovenskega naroda, torej stojimo na povsem drugi podlagi, kakor duhovniške nazadnjaške jednto. Glade denarja je pa. pač vseeno, plačujemo v to ali ono sveto, samo da ostanemo ml ta narodno -r* to je vse. V ostalem pa rečemo g. dopisniku le le, da spoltujemo njegovo itjavo, ker je pitana v dostojni obliki. Za "narodno jednoto t" pripravljalni Chleago, lil., 1«. oktobra 1M2. ZA SLOVENSKO NARODNO JEDNOTO Žadnjo nedeljo je nborovalo drultvo "ftlavlja." Pristopilo je zopet več udov. Sklenilo se je enoglasno delovati ■ vsemi močmi na to, da se čim prej uresnlH ideja aavednih Slovencev in skoraj ustanovi "slovenžka narodna jednoto." Glavno sborovanje vseh delegatov se je določilo na 12. cembra t L v Popovtčevi dvorani, 597 Centre Ave v Chicagu. Pripravljalni odbor raapotlje le tekoči teden vabila k itfttopu, oairoma fglasltvi, vsem inankn društvom Hrom Amerika ter h uljudno prosi, da aa isto pravočasno odaovejo t "da" ali "ne." Drultva pa, ki bi morebiti ne dobila vabila, blagovolijo se aa n* Javiti, ako hočejo Imeti kako natančneJle pojaaiAo. Zavedal rojaki, povzdignite svoj glaa ta "sloventko narodno jednoto! Za tatesni lavrlevalnl odbor (do L glavnega tbo rovanja): Frank Klpbučer, predsednik. Martin Be bevec, računovodja; $atoa Mladič, 1. tajnik. Opomba i Vae dopise Itd. naj ae blagovoli pošiljati na t Anton Mlndlč-a, 124 W. It. St., Chieago, III. Tam, kjer at flkakar aiogele. da M kar selo dr« štvo pristopilo | "naroda! jedaati," aaj aetonmrlje aavedni rajakl novo druMve~kl naj Meje vsaj 12 udov—ta naj ae prijavijo kar najhitreje mogoče priprevljelnepu odbora. U potom odločnega In pemetaega naetopp pridemo de svojega cilja. U Salta, Id., 7. efctobre IMS. V prilog ustanovitve narodne Jednoto • sodelem v Chicagu, se Je oglasilo tukaj privatno nad 20 mol, kateri se tokqj po uradni rpaflMitri »P1' le Jo pod svojo Itev. kot podružnica.. Upati je, da ae v kratkem oglasi le več somtlljenikov. Toliko glede gibanja o tej stvari. Radi pritnavamo, da se bodo taleli rasni staro-kopltnoži oglašati v neeprotnl smeri, toda to nas ne moti. Na neutotieljens fraae ne dame ml prav nič. Tako n. pr. aa čuti "olkodovan" vsled ustanovi, tve narodne jednote dopisnik v 122. M. "01. N." Isti kliče i "V Chicagu ae menda poaabill na tarok: V slogi je moč!" Goeped dofSanik seveda ne ve, kak žen namen Ima to tarok in tU se menda ne motimo, te trdimo, te bi on rad £*• judnoto spravil v en kož, pod farški Ml. Kolikor posname ml goep. G. osebno, vemo, da mu je ree le aa J. S. K. J., (da so se pravita na aadnjem glavnem aborovanju sestavi U po načelu kranjske farlko jednoto, al njegova krivda—opomba ured.) Kdor bete ostati pri štorih jednotoh, mu toga seveda ne bo ntbte breail - svobodno mul Kdor po je drugega milljenja, aH da ae teti prt eetoilb Jednotoh nezadovoljnega la da je oetol de danee t istimi to, ker "narodne" nt bile, be prišel gotovo k nam. Potom pe naj govori kdo, kar hote — vaak po svojem okusu! Ml smo aa etogn napredka, na pa aa slogo aaaad-njaštvs. Prt "Irol" slogi sa navadno glnali tako mora bM. kakor anhtovaiao mi, *ratne pa Ima pri nas vaak popolne pravico v vaeh ealrih, bor svobode mm sveto; tedl glede vstopa v "na-jednoto." Ml ao aisisms bres previh pred-vee v en ko* in todl na maramo, te M ee to t nemi. Nate nemi Jen je je deeeU drugo od faršklh kimovcev Vseetoanekl nam leži na aren la ree vej IJutetve je Kdor ee aavedn« nakaj je na eveto in da Issa sel sa Isgejitot narode v svobod duha -te asu Itotem« slednjič pekaaati, kje mu je tekati evejlh namvnib previs — be gotove pekaaal la stopil r nate vreto. kjer ga teka vatod etoletnegn rimske Chicago, IIL. M. oktobre 1»M. ALI JE RES HOCUAUZEM NEVAREN 8LOVKNSKI NARODNOSTI? Spieal Agrarčaa. Med gotovimi krogi sa domllljuje. da preti soci-jalisem a poginom manjšim narodnostim. U tega vzroka tudi alovenska narodna stranka ne pogleduje a preprljatnlm pogledom vkorenlnjenje ln raavoj socijalltma med našim narodom. - Ml Slovenci nismo samostojen narod; nnle pleme Je pod gospod stvom Nemec v. Radi malega števila 8loveneev pač ne smemo upati, da bi nate pleme postalo svobodno In samostojno. Največ, kar sme mo v narodnem oairu pričakovati, je to, da aa naš narod v aveai t drugimi plemeni naloga slovanskega naroda obdrži In aa a pomočjo materinščine aH pa po rodih priučenega arbako-hrvatskegn narečja, vedno bolj povzdiguje v gmotnem In duševnem o-tiru. , , Kanejte adrulenje vseh slovanskih plemen v eno državno oeloto—to bi bil te le drugi velik dokon-tevalnl korak slovanskega livlja v političnem oairu. Bodoča svetovna agodovtna bo imela list. na kojem bo a zlatimi Črk§mi tabeležen to epohalen dogodljaj. Pred vsem pa naj bi ae Iskala sredstva, a katerimi bi ae zamogjp oovršltl v prvi vrati adrulenje Jugoslovanov v politično oeloto ali tveao. Sedanje politične ranpere ao nam pa v tem oairu tako nemile In bretupna* da more vsakemu upaati nada v to. Le velikanski politični preobrat, kateri bi v svoji silovitosti pretreeel celo Evropo, bi snal spremeniti to medoaobnl položaj držav v tem delu sveta tako, da bi ustroaa! usoru nažega narodnega atremljenja. Od sedinjenja vseh Jugoalovanov pa smo sedaj v resnici te tako daleč, kakur smo bili takrat, ko ae je to misel rodila. V kroge nižjega ljudstva med Slovenci, ta misel le mala nI prodrla. Med Hrvati jo je treba tudi iskati la med posameanlml Isobra-Žencl. lato velja tudi ta Srhe In Bolgare. Vaemlmo pa, da bi vlljl politični odnednjl a elementarno silo vrgli vaa Jugoslovanska plamena v politično aedinjene jednoto — kaj potem? Smatrati moramo kot reenioo, da bi tako neposredno ln nepripravljeno ajedlnjenje povzročilo, da bi aavrela kri v Jugoslovanih do skrajnoatns moje. MočneJII bi hoteli nadvtadatl slabejše; versko ob-stoječe rnakolnlštvo bi vaplamtolo do vrhunca ln ako bi potom "višji politični odnožajl" na poaegll v to rnabeljeno, ptpelo maso, bi ae lahko taplsalo v knjigo tgodovins, kako Je )>rat brata bil in klal od Triglava do Zlatega roga. Kdor količkaj potna tnatej ln politično nesrelost rasnih jugoslovanskih | Umen, oni gotovo ne bo očital pealmlama pisatelju teh vrat. Slovansko sta rodavno strankarstvo bi vzkipelo ln komaj osvobojena plemena bi morali tujci aopet podjarmiti, "le radi Uubega miru." Le vlljl politični odnotaji, oboroženi a elementarno silo, bi aamogll krotiti Jugoslovane la odkaaatt vsakemu plemenu svoje ulogo, katoro bi imelo tavr-levatl v Zadinjsnlh Jugoslovanskih drissrah« Da bi aa moglo goditi to mirnim potom ln po nagonu, itvirajočem v sredi pojedinIh plemta, si pač ne moremo misliti. Narodom, kateri ao la la raa* rušili verige sužnoati, je treba, da ta prvo naučijo sadove svobode pridelovati, preden Jim somore njih uživanje haanlti. Socijalltem je tatel med Srbi, Hrvati In Bolgari te poganjati syoje cvetke, V Istinl bi rte taloetno bilo, ko bi temu ne bilo tako, saj m je eelo na Japonskem ln na Kitajskem začelo soelJaHittčno gibanje, Ako ae ne motimo, Je postal urednik aoe. listo v Belgradu minister, pri stdnji politični peraekueiji v Srbiji ln eelo o kralju Petru L aa ja mnoge ugibalo, da goji socijalietične nazore. V sluteju, da aa lavrši združenje vaeh Jugoslovanov, potom se smemo nadsjati, da bo aatel socijalltem v tej aveti prav krepko vadigovati svoje gin-vo. V slovanskih srcih navedenih l>lemon, se bo začelo dustvo enakopravnosti prav katoltt gibati, kajti naravni lut, lasten celemu rodu ln delujoč te tisočletja prej« ae ne more satretl nikdar popolnoma la tudi d<>ba nekaj stoletij podjarmljenja iS strani Turkov in M imate nI dosegla drugo, kakor le podaljšanje tisto noorečne tmine. Kar so Mara, U Balle, Sehultae, DeHtoeh, Engels Itd., pisali v svojih knjigah, to ao ImeH pradedl se-danjth Srbov, Bolgarov, Hrvatov la Slovencev te v svojih srslh a plamtočiml, živimi Irkami tapieano. Vei hudi vertkl pritiski ln mnogoltovilni državni poskusi ao bil! aaman, da bi unillli pravice naroda, lavirajote la časov, ke so pasU M vsi skupaj eno čredo na nelamemlh planinah v Aaiji. TI pritiski, verski la drlavnl, ae pač otomnlli duh ljudstva, a izbrisati mu niso mogli staroslovanakl tet e pravicah nJegoyilp. ^ Kakor smo le aatetkoms spisa rekli, ae bo adrulenje Jugoslovanom povzročilo samoeaveetno sotet-Je med retllčnlml jugoslovanskimi plemeni, marveč bo to posledica delovanje višjih političnih odnotejev ali kako M te to allo Imenovali. Kaj be dalo tomu povod, danes te ne moremo vedeti. Retemo pa lahko te sedaj, da v visoki politiki ni fUkake sentimentalnosti. Sove, te ao pa resmero toka, da ae po-stavi Je sentimentalnost y službo politike, potom ae sgodt to prav korenito. Angleži, n. pr« ae aa usodo kristjanov v Maee-doni JI male aH pa prav nič ne brigajo, eni helojo le preprečiti prisvojen je Carigrada pe taeik~~to je vsel Rusija aopet se pU« >*«lo Mntma as Maee-donoe, saj Je vete sorodstvo po krvi la veri nanje, alt vatle tomu ae gre njeno sočutje tolike daleč, da bi poeabila na nndfto opreaneeti v tem etru. V visoki politiki ne igra sentimentoJnoet nobene uloge, peč pa vpUveje na politiko druge neisegtbne potre, be, katere je treba vpelteveti In katere katejo diplomatom a nepremagljivo silo pot, pe katort mersje hoditi. Ake naetoneje toki slutejlA potom preneha vse narodno In versko sočutje ta žrtvovati ae morejo one detele la plamene, katere bi v ugodnejMh od notejih gotove deMla ae samo morslk/no, ampak tu- dl Httftu, p<,ni«te potrebe" vplivale e aeprsmagijivo somsnl le toliko, da imajo nekatornlkl to boaedo le la te-hlčnlh hamsnov na jealku. Slovenskemu narodir m pač al treba bati upelja* ve socijalltma, kar to bo la narod nrevstrojil v vae to, kar aamore beseda "narod" inalltl v najvlljem ln najplemenltejtem smislu. V začetku smo skuteli dokaaatl. da al eoflUallaam nikakor nasproten adrulenju slovanskega te manj pa* bl aahranjeval sdruženje rtPBCIAL IBSUE dlil na jugeaapadu, ali 6 smo navedli varoko, em slovanskemu oairoma alovenakemu jealku aaj-slgurnsjll obstoMk, < ( fc ^ Ne oporokama, da se bo pad soelJaHimom mole prijateljstvu, laitno tekmovanje med raanlml eva-tovnlml jealkl la da bo jealk, kateri ba poetol aaj-bolj olikan In najbolj prikladen aa iimlanje vsakn-Jaklh delovanj, snov In lutov, pridobil najrul te-stiloev In prlstaAav« Kakor jo aadaj ilovaaakl jwlk raadeljen te raa-Itrjen aa eemljl, se moramo aatejnR, da M v ha-dočnostl - v nekoliko ato lotih - edino kuHami jealk, katort ho a anglslkim tekmoval aa imdvledo. Slovani aa mlad narod, fiaHno krepak la ae prebudujoč. Ko bo intelo angloeaksonako plana hirati — vsled starosti la pretirane kulturo tedaj bo pritel slovanski rod v dobo polne »aH. PraftNaU bodo torej gotovo Slovani Angtoaakaaaa. Oni bode asimilirali vsa druge narode In jealk alevuaAl m bo govoril po solem svetu, katoregn ho okoli in obali oklepal soeijaliaem , ,. iR)ok v oeH Evropi i kana|t doksiujode, ds oi»eta soelje- Chleaga, IH. 1 UVOD K »AZMOTRIVANJU UBTANOVITV1 NARODNB JBDNOTB. ie pred dvomi leti se Je v "OU M." ra^Ktrtialo a ustanovitvi take Jednoto, kakor ja hal aadajl «M čitaU v "Glaeu Sv." peaiv sateanega odbore "Sla-vije" v Chicagu. la od tedaj pa do daIMs Je šlo te lepa ttovllo klasičnih načrtov po vodi. Kje Je Iskati varokev, da m niso rasmotrivane Ideja vaaj približno faktično ureenUile, oairoma uvedle? V osebnih prepirih posameanlh glav, ki dereje aa svo-jim neprebavljenim "Idealizmom" tea grm la Hrm, ne da M vpeltovali stopnjo, katoro levismi nal le malo is<.»*raženl narod. Dobre je, te M meantk j* k»>t isoi.ratenec - nekaj red dovoli la as spusti v kakšno "kariere", toda poeahRI ae aam nikdar, knkšno led samote prekavljaU nered, la je 14 f" ___________ Nal nered le tak, je isgejlla rimake klika — dekor aa ln. te ml pravimo, da so toki ljudje tepe«, sem todl somi neepemetnl. Topen pueU, de pride sem k to-bi In U pradneee, kar želi, potom ke je epoonal, te ima v tebi apoeobnejtega, n smernejtega iiiAa. SIcer pu je ttok prenehvalelne delo - posebne te v Ameriki, kjer prevladuje matorijailaem — da M duševnega rs»s|§ prebujal. Slevsneev evebednmieelnlkov, nikakor al male število v Ameriki. Prav sate pa valno konštotireti slabi vepeh v vaga stol lite. Nobenega pravega dlje pred nobenega delovanja nismo teli dsslbdsb. Ped tako boleenlje more hirati tudi najboljši prtetol n»-dnege mišljenje. In ravne eednj, ke ee je Ha*a |a aopet oživela, je trrtm stroge paaM M to, ae atvnr aepet po ubije. Preprttea mm. da je i "svesn" (jednoto) podr*rnib drultov rtov. de* lovcev v Amejiki aeobhuene potrebne In je telet*, te m prej ko mogoče leto todl uetoaovt. Pred veem pe eej mi be dovoljeno, knker todl rsekome drawnu, israsHI svoje mnenje e nove ustanovljeni aveal. kajti šeetokraž se da laM- je nove uet. drultva vee drug pomen la delease Mil namen, kakor Ueto. kar bi imele tltl. Teke n. pr. se uoUnavijale društva > resnlsšl "petran pokrovitelji a^ d. evetak, grefef, baronov, kov, eeenrjev, kraljev Itd. h» toke. kot ped društvo iakertldaje rasni ilsmsaH v em stične, eerkvene In druge toke namene I« aa ovoje elnfate. S takimi pač ee mirsmi In ns u steno viti kaj medsrasga. Ml pagiratl edtoels i novimi dotevstns, to vasi Ker pa ane dnnae I« Glavni mm*** tak* naj bi bil: podpora v bolezni is vssstrenska ttofcratba. Vprašanje o podpori im poemrtomi je ta na« vae, »ev«, aajvaiaejte. Bajti skrb n odrio drasine r™ nad »« črugm. It tifi itvtra aorialno gospodarstva ia kontno ctaiisctn. I«, it k hoteeso odtujiti onim. katarib teli* m sačenjaje la nehaj« »®dae k okoli denarja. poUtn ai moramo poiskali primernih sredstev, da m i njimi otrttrmu atanga tla. In to mddftf bo bresdvomno taka podporna »«a (jednota) vnukih delavcev v Ameriki ki pa mora Wt| novljena ta vsestranski splošni blagor ia ki bi imela m kaj več pravegs jedra v sefc. kakor "nar brv. sajMinka" ia iUm potrijarhali^n® svcse i svojimi sebičnimi gospodarji aa čelu. Proč torej t zastarelimi odnoteji, proč • pokroviteljstvom raj, nib patrono*" m petnjarbov. prač t nadutim iovi-nittnom ih aapntf aa aa* inoderaa Jednoto! ftirifi fIL. 23. novembra IHJ. ZA 8UIVOSKO VtRODNO JKUNOTO. Rojaki. ka; Vae jo v ne,, .redarnr taboru, proevete ia svobodnega racmU med nami Slovenci, delujte to, da ar tftau>« draštra xa pristop v "slovensko prodno jednote*; kjer pa u nikakor ni mogoče. vUnorljMU aova društva. da j*Aatefro v najkrajšem času tr K It. da ar savedamo tudi Slovenci evojr motatoati — da m hoteaao delavci sami voditi, br» kakega terortsiranjs it srraai krogov, U w m po-fcret.ii lova na date. Kdor sluti teiko svoj mk-danjl kruh. oni rt najbolje, kje ga čevelj tuli. Na delo torej val! Za tačaani pripravljata* odbor M»lov narodne bat' Frank Klobačar. predsednik; . Aatea Mladič. 1. tajnik; Frank tlakov r«. blagajnik. V ta pi»ma Je ad rotirati na : Aatea Hladila. I tajnika društva "Hlavlja", 134 W. l&th Rt., Chicago, »I. (kitate. III.. t. januarja 1904. SLOVENSKA NARODNA JEDNOTA. C«a biti. Ni več dolg'' do čaaa. ko aa anldemo v Chicagu t ratnimi delegati, ratnib starih in norih prijavljenih druitev. da se posvetujemo in ukrenemo »kupno v »kupni blagor celi jadnotl; v kotlet vaakega pota mernika, ki bo xdruže» pod tasta vo napredka. Začetek glavnemu tborovanju bo določen v kratkem natančno v "Glas Svobodi"; nič več ae ne bomo tolatili t prslotltvljo. Zato J« pa treba, da aa pripravljamo t vao poirtvovalnoetjo in prldnoatjo na roll črti. Tako menimo Je potrebno, da aa atvar o nalih načelih In mnenju le danea malo pretresa, da ne bomo padli akupaj čieto neenotnih mlali, kajti atvar bo atata koloealnfga dela, kateremu ne moremo MU koa bre* vaake priprav«. Mnogo druitev, atarib in novih, Jo, ki bi naznanila avoj pristop, a kar Jim je namen novo ustanovljene Jodnota ne titan. m « deomljivoetjo satajujejo a pristopom. Da ae tem sap rekam, ki a* očividec na »kodo ras-voju nate Ideje, od pomore in isogns, hošsaao na lan meetu nekoliko o tem spregovoriti. Vaak poearnetnik, kakor tudi celotna draitva ao radovedna, kaka pravila, otiroma kako ataliite bo zaviemala bodoča jednota. Društvo "Slavlja" v Chlragu. katero Je prevtelo vsa toeadevno poslovanje in ki Je kot temelj bodo« stavbi narodne jodnota, ima vao atvar v rokah In urejuje na pripravah do dobe g lavnega tborovanja. ko ae bo Jedaota proglasila aa uradno poolovanje. Poleg drugih odborov Ia uradalkov. ki ao val sačaeni da prvega sr-sunka vaah deleratov, ima UmH, nalašč ta to po-etavijem goepodarSki odsek, avoj« t>oaebae nalogo. Bari ss lakljocao le a priprava pravil, katera ae bodo predloftila doilim delegatom na sboravaaje. v Jifrl fftUdJf Poeamesne točke ae bodo potom odobrila. ali pa tavrgie, t oairom na itevtle od^nlh Ob enem as napndaai vai delegati, ali po-prijavljenih druitev. da prineso • aabo ki ki se da|e v pravila kot Jednoti v korist Pri tem m morami oslrati vai tudi na du-teval ras vej natega, v tem arira močao taoatalega naroda. Uamrtaina as bo določila na ris vnem abo-rovaaja latotaka bolna podpora po atevila članov. Stara druMva ae aprejomajo v Jadaoto, kakor so ssauvljena; druMva pa, ki ss na novo uataaovljajo, v ta ne man. so neprodana, eprejemaii v svojo ara da aama ade od IS. do 4». feta. Delujem akupno vai v občo in aebi koriat. Krepki "Naprej", bodi nam vodno pred očmi! Fr. Pmrk, prov, tajaik paapodar»kega odseka druktva "Slarijs". opem.: 7,gonije Je lilo pri mjl prečitano In •prejvto. Vas druitra, atara la nora, ki imajo naansn priaUpitl k +rt. —lilil Jednoti. naj bia-gorole «aaealJi|ro do 1. februarja natnaaiU natančno Merilo udov lr eUroat lati h Za tačaanl pripravljalni odbor "Slov. narodne Jed note" t Frank Mlefcočar. predsednik; Anina Mladič. I. tajnik. Vaa piama je adreelreti aat Aaloa Mlsdtčs. I. tajnika dr uit v, "KUvija". 134 W. lin h S t., Chuago. |U. (hieaga. III.. S. febroerja NOVO l»KI Sl\0! Ia Jobaatoena. Pa nam pilo t dne I. feb. rojak. Pet!*iJan Vnlčko. "Zal, da niamo doMII liata pravočasno, imeli bi gotoee večji aaprh i uetanovlje-nJem mrvega druMva. Ne. kar ai po ie lahko pride ob prihodnji aeji ti. t. m. In tako vaako 4. ne del jo v meaaru. V novo draMvo "Adrija" je pri etopiio takoj iH.udov. vneti val ao »lovenako na rodno jed neto. hruit ve as bo gotovo v kratkem ratrilo v veliko moč. Več poročam prsvočaeno v Hat V odbor ao bili voljeni i Mik« Pečjak, pred aedniki Fetiejan Volčko, tajnik; Frank tiabrenja, blagajnik; Mik« HtrakoiJ. apstopnik _ Zlvsll. ds bi naili mnogo Chleago, lU.. IS. febrearja 1M4. IZ NTRKL. OHIO. > Tukaj ti vrči Hlorenri amo uaUnovili dručtvo, pod imenom "Hratetvo", katero bo spadalo k "Slo-venaki nart«dnl podporni Jednoti", a aedetem v fhlraga. Tukaj na* je Plovenr«*- airer ae malo Movilee, a toliko bolj bomo atoli ed*n ta drugega, v lep« alegi. Na pomoč nam prid« ie večje Merilo Sloveneev la okoliee. To ao vrli rojaki, ki po-sdrsrijajo t vao navdu*e*oeljo ustanovitev "aloven-ake narodne jednote;** Val sto)« hrabro ia nouetra-ieno, vali« vasm prvmotenim oviram, aa napredHt avoj in v prid nprnda slove natrga vohče. — Na epomiad ae ndpro tukaj trije *om, Ingoti pr*m» tokopi. IM« Im obflu in a tem m nadejam« tudi večjega nnpr*dka, v svojo la v kori* Hlovonakt narod, jadnoti. Sb»venri, katort ie nI rt« v druMva. sdmiU« m kar najhitn>># tn pnriutajtr ae |*rri«p«tfa ««-*l« "Napr*j.N Vsu napr^dai Kbivem« adtuSitav m v "Mb»venaki narodni jodnoti." ' Jaha MrWI. predsednik. Chleago. ML. M. I ČAS P« VEM t' GLAVNEMU ZBOROVANJI "SLOVENSKE NA HODNE IEDNOTE" DOLOČEN NA d. j^tlLA. čas h Ki. Ne doke več ia vrtile ss bo prvo glavno zborovanje "Slovenske narodne jedaote", a ao-dritm v Cbicagu. Tozadevni pripravljalni odbor Je določii na ae deljaftd (J. februarja) r. ttengt druMva ^Slarija" začetek thorovaajn dne t. aprila 1904 na S. aro zjutraj v "Narodni dvorani". §91 So. Centre Are. Ker Je 8. aprila Velika noč, je s tem dana tadi vnanjim delegatom lepa | ri v Chieago. V nanj i deUcaU aa uredMi evoje odpeta vanje taka, da feado v torek po Veliki no« sveder te v CMeaga. Komur al saano naj blagovoli naznaniti avoj prihod — ao-Isierotikp progo, po kateri ae bo vozil — Antonu Mladiču, ali pa arodaiMvu MCL Sv." ia aprejalo ss ga beda na doHčneai kolodvt Kakor rečoao ae bo k.^vendja pridela v zjutraj ia zaključila v sobota 0. aprila. _ . naj bo vaak delegat, ali pooblaMeaee skrbno pripravljen na asstaeijaajc jed notnih pravil, da nr bomo zgubljali tata nopsirabasi. V soboto zvečer, po končanem zi < rovgpjo, ae priredi delegatom na čaat in v koriat jednoU "Velika Ijodaka veaeiiea a plesom in a -/delovanjem dol. pav. zbora "Orel'*. V slučaju, da ai hoda hoteli vaaaji ga ti ogledati drugi dan — v nedeljo dobe na razpolaganje u.nealjivega vodnika, ali pa tudi več. Stanovanje ia hrano aa dobo tukaj-tnjaga bivanja, preakrbi vsem delegatom ta to po-atarijeni odbor druMva Slavlja". Delegati in pooblaščenci novih draMev Ur druMva "Slavija" tr bodo naznanili imenoma dva ali tri tedne pred sbo-ro ven jem v lista "Glas Svoboda". Pripravljalni odbor druMva "Slarija" Je ob entfm sklenil pri svoji ssdnji seji. da ae plača votnja vaam delegatom is jfdnotne blagajne, naaprotno pa imajo drudtva poravnati samudo čaaa svojim oalan<*em, sploh pa ae bode a tem ie aa glavaem zlturovanju ratpravlj&lo Izmed vnanjih druitev tU naznanili doelej svojs delegate druttvi "Tri-gimv" v La Salla in "Adrija" v Johnstoamu. Pn. Vaa druga druMva, kolikor Jih Ja do sedaj prigia ionih, so imenovala la evoje paoMaičence. tako tudi zadnje priglaisao droMvo "Bratstva" v Stael. O. Hojaki-naprodajaki! Čaa Ja drag. fte par tednov in stopili bomo skupaj, t namenom, da pokličemo v svet "Slavonsko nprodno jednoto", v kateri ho na tel savetliče vaah brat Jugoalovan, ho-disi te tega ali onega prepričanja. Bakli amo te. da aloveaaka nor. |*dnot* ae bo števila nihomur nikakih predpiaov v verakih tadovah. Vaakega to-zadevno prepričanje bo oetalo popolnoma nedotaknjeno, da amelo rečemo: bolj kot vsaki drugi Jadnotl — kar mu Ja danea drago In svate, oatane mu lahko tudi v prihodnje. V oetalem pa ss bo Jodnota s vso iijpvoatjo zavzemala sa pomoč svojim članom. Delila ae bo redno ia pravilno bolna podpora ia iaplačevala, na glavnem tborovanju določena uamrtaina, katera bo metla s Merilom jedno-tinih članov. KojskUresaomisieči, ki imate gorite srca sa svoj teptani, itkoriičani narod, ta brate Jugoelovane vobče, ne odlaiajte niti dneva več s agitacijo v prid "SloaeaahJ narodni jednoti". Delajte t vsemi močmi, da m kar najhitreje ustanovijo nova druMva v ta namen, ali pa. da sa oglaaljo stara druMva t vstopom. Narod vam bo vedel ceniti vate zasluge, ta to pa le hrtih korakov na delo t DruMva, ki aa nameravajo ustanoviti te tirom Amerike, ali, ki ao to ustanovljena, a te ne prigla-tena, naj ae odzovejo kar najhitreje in naj nasna-ni jo tvo]p delegate, osi roma pooblgičence pripravljalnemu odbora, na naslov g. Anton Mladiča. Z geslom: "Vsa sa slovensko narodno jednoto," poda jmo brat—bratsko ri roke! Za začasni pripravljalni odbor "Slov. narodne Jednoto": Frank Klobučar, predaednik; Aatea Mladič. I. tajnik. Vaa platna je adreelreti na: Anton Mlediča. I. tajnika druttva "Slavlja", 134 W. lVth 8t„ Chleago. III. Chleago, III., 24. februarja 1M4. < levetaud. O., dne ti. fab.~-Dne 21. L m. se Je v ril I ustanovni shod slov. podpornega druMva "Naprej" v prostorih g. Medena. Na aeji ae Je sklenilo, da prlatopl druMvo k alov. narodni jednoti, koje prvo glavno tborpvanjr ae bo vritlo aprila meeera v Chlragu. Prihodnja d ru it vena seja Je sklicana na 0. marca ob 10. uri dopoldne v prostoru brata Medena na WUson A ve. it. 2*6. Pri pri hodnji seji «e bo debatiralo a pravilih slov. narod ne Jednoto. Valed vainoeti dnevnegs reda, aa rabijo na m jo vsi. ki ie nlao Člani kake jednoto. ~ Na delo slovenski delavci t čas Je. da nastopimo aamoetojno. Duhovniki naj oetanejo v cerkvi, kamor spadajo, a naj aa ne vtikajo v nate ilvljenake teSnJe. katerih ne rasumsjo. Nobene kontrola ne rabimo Is njihove strani, saj si alutlmo aaml svoj "kruh, a ne delajo oni aa nas. Chleago, III.. 2t. febrearja IM4. ODMEVI "GLASU SVOBODE". Slovenska neredna |edaota. Spiaal A. T. No, vidite no! Slovenaka narodna jednota, sedaj ia v mislih ln domlilJUl posameznih svobodoml- arlnlh slovenskih rodoljubov v Ameriki, bo kmalu "ilvo meeo". Ali pa amemo sploh ia govoriti o "poeamesalh" svobodomlaolnlh alovonskih rodoljuMh v Ameriki' Pred par lati te, as »at M poaemeeal Sluten 11 v Ameriki drtali aaetevo napredka in svobodomieel-noeti v rokah, toda — danes ni temu več tako. Vallc vaem napadom na te svobodne aaatavono-te, vslk vaem naakohom in poakuaom. iztrgati it rok aaetavonotev znak duievnr svobode la ga pogasiti v Matu nasadnjaMva la »rvdnjeveikaga vra-teetva, plapola danea sastavs svobode viaoko, zmago obetu Joče nad ainori nate majko. kaaač svojim, dan«« te mnogohrejnlai priatatem pot do aplotne narodne proevete in veooljnega hratoljabja. Nihče na sv«tu ne mara taftaviti pota do reanice in pravice, katera sahteva t vao silo la hrepeneče rasledu je nepokvarjena In od materi jatama neoku-teno človeško aree. Mra#aja*kl nasprotniki, begunci in Izdajalci ne morejo ovirati tok napredka — tudi med Slovenci v Ameriki ne. Nehed«n narod nima tolik« zaprek v proevete premagati, kot bai malo Mavensko ljudstvo, črna umska garda d rti — taharek««' - vsakega Slovenca a svojimi ostrimi kremplji aa grlo. preteč ga takoj aaduMtl. če ar dah njegov vadtgne proti do-hdmornim načelom, katerim pravijo "hotje aa povedi". Fartko zasledovanje, fatiko preganjanje vaakega Slovenca, ki »lučajno ne tsohi v njihov zarjaveli, luknjasti rog. nima ase je. ne usmiljenja. s.kako čudo. čujtel Na njihove« attarju aa-vaema bisaga nafimenMaejM pmHor, na — In verski v sta« hočejo ravna faičiti tej l>««agi okn«lo lira. Ta v a« t Vsak« vr»U spletkar!j la aevrtenega barvanja svojih pristatev. as paMataje>o farji, da uničijo Glae Glas ja pdtel aa pač aameftle čnl v oaljai daiiml gftol ao pa M tla siri pran. k rosaM ia praviš apoena ram tete asdaj. Dni Čisti aetranji glas. katerega je raadil glaeovi pot Ae njegm. Prav taistem, treeote Id » tenjajo odmevati, a ko gre« ia vriak barje V kratke« pa*, dc ao aki ha stevertka jodnota po- tek da ji ne bo stepala e tem o niti aajaaanjie aadeeo u "il iteijs MsMIFi očitati. Na vssshaal Bher . ni narodni | | stati. Pod evoje osnlje naj vsaaae vao rojake IS. da 46. Ma in naj. l*r m tiie raznovrstnih atu-% jx»nt-?» t-cenja. eteji aa naj tir M podporni pod-logi. V rorsta peapiifi i je a^ov, ao jadaata pač ae bo vtikalp — te aaaevno. Pisatelj tega spisa pa* iskrami teli in upa. ds ho Slovenaka narodna jedaota pootals As v U itn j i bodočnosti —- Jugoalovan ka narodna jedaota. Ime aedaaje jugoslovaasfce t daste je pravcati ae-smisiL Večina Jugoslovanov je praroelarnega verottpovedanja ia tsnrjo tri nar'jdno neodvisne drtave. Kdo mora tedaj gojiti hedarto. Masno misel, ds M pravoslavni hm savani, drtevljani treh narodno neodvisnih drl v rrgN aro jo rpro rimskemu klerikalnemu moloha v trrio ter prodali s tem svojo dutevtso la politično svobodo? Da. rimski klarlkallf-i,. ja ogonobil gnBtINa narodno neodvianoat svoj-H katoliikih Slovanov in ob enem • tem ualtrtbil nate plaase političnim' so- Vse Jugoslovane naj ld objemala JugoelovansJca nora jednota. ko bi ae rukrat oenovala na podlagi nove slovenske jodnote. Ali M ne mogla poateti laka Jodnota kal. It katerega bi morebiti kedaj vzrastjo politično adrnienjc vseh Jugoslovanov? Zakaj ne TI Vsak ad bi bil apostol te ideje, ko M ss vrnil v svojo dotično domovino. Videli in slikali bi tu v Ameriki prvikrat v praktičnem iiv-1 jen ju drag drugafa. katoUiko ia pravoalavno rojeni (kar ja 1* a|učajno«) Jugoslovani bi t la-sopts spoznali, da amo prav ta prav vsi. udje enega teless, telesa nate občne majko — Slavijo. Umetno vcepljeni veraki čut, bi pe, seveda, «mikal naravnemu plemenskemu Čuratvu. Udje obeh vero-izpovedanj, bi tndeU kmalu apregledavati, kako ikodljivo in raskrajnjoče je deloval veraki fanatizem na politična in gmotne od nota jo Jugoelovanov in mobamadanakl. pravoslavni in katolitki Jugo-slovsni — ta čas pride prej ali slej — U tačeii kmalu opuičati pogehonotsno versko čitonje druj? drugega. No, do tega pridemo te, a gotovo jie prej, dokler ne bo hudič ve« one pobraj, kateri so v srcih Jugoslovanov ragkosali Boga Edinega v tri kooe, namreč: v rimskokatoliikega, pravojlsvnega in v turikaga. Da, tele ko se to nespametno nasprotstvo odpravi, ras vil ae bo med'iipmi pravi Slovan — človek: verpn v pravega Boga In veren do svojsga bližnjega. li.t , CMeago. III., 4. marca 1H4. ODPRTO IN JASNO. Katolitki ikof Spaudlhg gotovo ni aocialiM, dasi je pred nekaj dnevi na nfkem shodu Pederation of Labor v Chlragu tako krepim govoril o kapltalis-mu, da bi mu pritrdil vsak ie tako radikalni ao-claliat. Izrazil ae je doalovno: "Najbolj vneti bra-nlteljl laatninskih pravic ao dotlčni, ki tahvaljn-JeJo tvojo lastnino podkupovanju posta voda j stav In občinskih upravnMtcv ter uničevanju konkurentov. Kapital vodi v največji meri poHtUto, ker kontrolira nate narodno drtpvno in munidplalno po sta-vodajatvo. To dejatvo dsje naiim milijonarjem moč, da delajo posteve, kakortne jim ugajajo, ali pa, da take, ki jim nlao po volji, obrnejo eebi v koriat. Kapital nadzoruje najvplivncjie organe javnega mnenja ter za more tako človeike pravice pod jarmitl IndoMrialitmu.'*— No, krepkejte bi nT govoril nijeden socisliat o slu kapitelisma. Vtlic tej sodbi rimskokstolltkega tkofa pa bodo naii slovanski katotiiki duhovniki te vedno napadali sociali-aam kot braaveraki nauk. Pa saj ni čudo! VeČina natih slovenskih katoliikih duhovnikov to niti tu ve, da je sodallsem gospodarski, ne pa verski na uk. Svetujemo torej oaiim duhovnikom, da bi MadlraM socializem, da L1 ga ne napadali vai s prašnimi in pahlimi fraaami in itmiiljenimi pravljicami o propadajočih socialiMičnih drtavah, v svojih zakotnih katoliikih lističih, ki Jim polog laži o aorialIstih, slutijo U to n reklsmo njih "ktefU". Postavite evoje razprave o socializmu na snnn M veno podlago In dočivefl bodote poraz, o katerem Chleago, 111.. U. marca 1004 ZADNJI PO^IV NA VSE ZAVEDNE SLOVEN CE ZA "SLOVENSKO NARODNO JEDNOTO". dru-v Ameriki, da hooao te dlje odleteli t Za abod je te v* priprav-C aprila tjutraj. Skrbno pre-to deloma to gotova, valed čeaar ia tmiddai/am i raznih dni Vaaaji zastopniki ao aaproteni to v torek zvečer, ko ho skupai Zborovanje m bo aaklju-» ljudsko veselica, s sodalovanjam del. -GL Sv." bodo naznanjeni vsi sastop-ratr.ih to prigteieaih druitev. imenovala svoje odpoelance ali i gtevao zborovanje, naj te kar najhitreje store, o« roma dajo lahko plamene na eeete gipvae^a shora. Val edpootead prijavljenih dnateev dehe poeiajtau vetnjo aam ia nazaj po knatoiTsm sborovanju is jednotnega fonda. Vsak trasnoaiiaii i»i rojak naj postane ud Slov. mar. jed. s priaripom de nato jednota ae sme bit: zadnja, marveč, da as mora povsdigniU v najkraj-tam čaaa mad prve jadaata Z umnim goepodar-atvom ia vatmjnootjo aedanjih jednotinih članov boaso doeagjt tadi to. kjer je ie S vrlih rojakov skapsu. M bila teleti, da ar uatanovi druMro, ta to je prav lahka, le potrpljenja in dobra valje Mahal Kdor ho atorit kaj aa slov. mar. jednoto. si bo lahko v sesati« da ja Steril tudi nekaj ta napredek Slo-veacev v Ameriki. Tudi dragi bratje Jugoslovani ae Mm dobro dfiii. atiaaiii jim bomo bratelm roke. Z geslom: "Va aa slsvnataf narodno jednoto," podaj mo bratje — bratako si roke! Za snčasai pripravljalni odbor "slov. narodne jednote:" Frank K lahni s r. predaednik; Aatea MladM, L tajnik; Fraak Bahover. blagajnik. Vaa pitam ja ailimirati na: Anten iftedsto. I. tajnika draitva "8lavija," 131 W. 19th SU CMeago. III. Chicago. IIL. 11. marca 1M4. PRISPEVEK K ODMEVU SLOV. NAB. JEDNOTE PltoP^C. Poano, toda vendar se je pričelo intenzivneje ras-previjati o naii bodoči "slovenski narodni jsdnoti." Do sedaj se je to vse premalo pisalo o tej ideji is vnanje Mreni v predale Glas 8vobode, kateri sa-vsema staliito in protekciio. In zato je ravpo prav, da ae ja pisatelj g. A. T. te prpd časom oglasil in rasvll svoje Intimne tel je in vtviiene nazore o bodoči narodni jednoti. Kar miali in pito piaatelj o tej sadovi, je doeela vaino in tudi jas stojim prav bliso njegovim nazorom. Zavzemam m sa to, da M aa tn jednota te v bližnji bodočnosti imenovala drugače, § nikakor ne "Jugoelovanaka narodna Jednota." To bi bilo nesmiselno, kakor je nesmisel glede jugoslovanske katoliike jednote, kar pisatelj sam omenja in povdarja. "Jugoslov. nar. jednote" nikakor ne morem poj m iti v enotnem smislu, ker Jugoslovani tvorijo, kakor pisatelj aam pravi, tri neodvisne narode, vaak s avojim bogom. In te tri alovanake narode spojiti v eno slovansko vtajem-noet, ki naj bi bila v vsakem osiru čisto idealno Slovanatvo, ae mi zdi v tem smislu prefantastično soaebno če pomislimo ns književnost jugoslovanskih narodov. Slovanska vzajemnost zamore postati le tedaj manična, če ae vsakemu narodu da ono, kar mu je sveto in drago, to je, vao ono svobodo, katero si posameznik teli, pa bodisi ie v verskem ali v narodnem osiru. In to mora biti isvedeno it ddievno vtviiene-ga stališča. V Ameriki so skuiali isvrilti to ie drugi slovanski narodi, ki stoje na vitjl atopnji izobrazb« kot mi Slovenci. Čehi na pr. imajo taka tlovan-aka podporna druMva, v katera ae sprejme le Slovan, vtlic temu pa ni mogoče reči, da ae je s temi nagibi slovensko-vsajemni čut le ta piko pribliial istemu cilju, za katerim streme lajiki. To je dokaz, da se proces slovanske vzajemnosti ne ds is-vosti brat duievne podlage. Samo materij alni smotri ne bodo nikdar povzdignili Slovane v narodnem smislu do onega vrhunca, katerega se hoče po enakih potih dooeči do splošnega Slovanatva. • Takega ataliiča bodoča jednota ne ime savtemati, aoaebno v narodnem osiru ne, ker m ista ne sme pečati a politiko raten morebiti formalno. Nn podlagi materijalaih tredttev torej, nam ni pričakovati kakega adtuienja Slovanov, k večjim medaebojno plemensko nagnjenost, kar pa je idato čisto naravno. Vea trud v tem otiru je danes to šaman. Niti o aploinoetl aloveneke vzajemnosti ne moremo govoriti, kaj tole o jugoalovanaki. Saj bi ne ile niti metčanak« Mranke s nami, ko hoče vendar poenmesnik imeti predvsem svoje interese savgro-rane. Jas se odločno savsemam aa to, da ae de-Javri oproete vaeh spon in se potom delavskega procesa sdruiijo vsi Jugoslovani pod "Jugoslovansko eUlavko jednote." In. evo po mojem mnenju naalova "slovenski narodni jednoti" v bližnji bo-dočnoMi. Bodimo odkritosrčni in ns sramuj mo se imenovati "delavca," kajti le delo je vir vsega bo-gaatva in le potom uradnih delavcev ss zamore odstraniti današnjo družabno korupcijo. Vssučilliki profesor Masarjrk pravi: priili bodo nori ljudje, ki bodo sdrušili slovanske brate pod en prapor in to bo — delavstvo 1 Zatorej krepko naprej ss ciljem do cmage! .1 Chicago. IIL. 1«. marca ltS4. PIJONIRJKM "SLOVENSKE NAR. JEDNOTE." Kaj bomo ponavljali, kar amo te opetovano razpravljali In rojakom nn aree polagali o noetih "Slovanske narodna Jednote". Omenimo naj le to. da je čikaiko druMvo "Slavija" na svojem tpdnjem zborovanju d. t. m. zalotilo nekaki jedaotni fond ta pokritje prvih jednotnih Mroihov. S tem je druMvo pokazalo, da hoda odločno vztrajati aa načeti poti ln niti aa las ne odatoplti od svojega cilja. R^i vi®k M^ptfk ^^žaIi« kjtr M^vikft nI« tudi konca ne more biti. Zate pa paMrljgma tam potom ia eakrat vm te vajina rojake in somliljenlk« nate iirem ledin jenih drtav. aatenorite kar najhitreje nora druMra v prnapoh Narodne Jednote; kjer pa sa sdruiijo v ta namen stara druMva. tem bplje. čas je drag. m to pa naj alhte to dlje ae odlaša s sodslevanjam ne ustanovitvi Jedaote. Bodimo odkritesrtni! Mi jevae, da nam aetale slav. jedaote ne ugajajo to valed tega. ker aam kratiJe vsako proste valje tadi isvon uradnega poeloeanjp- Ml gojimo na atoli-tea. de ame biti vaak človek popolnoma evnbeden v vsak«m oalru; nihče mu ae fme kratiti nJngovega Prr|>ribanja, le doetojno ia uaorno naj m vede. Te je glavni pogoj, hatfri ae upošteva la m ho apo Moral pri uataaavitvi SioveasŠM nar. jed. In. hot vemo. da ne stojimo ««amljeal s temi Itojaad ta. Slovenca stopiti pod prapor "Slov Vemo pa tudi. da Je mnape rojakov, ki aa spndnte te pod nobeno jed m rt n ia W se nudi prav asdaj lepa priHka. da ae prrskvha sa alačaj belaani ali amrti. Odločne m ki Pite llliaoiikl Dolgo čaaa te čuti nai alovenski narod potrebo oanovanja svobodnih podpornih druitev in ustanovitev obča« "Jugoslovanske Jednote." v katero bi samoget stopiti vsak, določene starosti In s zdravniškim spričevalom preskrbljeni Slovan, brat oti-ra na politične ali verske odnoiaje. kateri mu oetanejo I nadalje rmlotakljivl. V dokaz tej trditvi naj sluti poleg drugega is Ista 1901 tozadevno raspravljanje v "Glasu Nsro-da." Istočasno sa namrjč nekateri člani "Jugoslo vensk« hot. jed" čutili potrebo velikega draitva. ki bi aadoetovalo vsem tgoraj navedenim zahtevam Da m pa takrat nI doooglr ni kakega uspehe v do-tlčnlh krogih, m ne čudlpto. kajti pobijali as eden drugega nasvete In predloge. En dopisnik Je celo predlagal naj delegati aa jed notnem tborovanju previjajo a ustanovitvi norega druMva. Is tedanjega ratprarijanjn pa gpm ne praootaja dru kot jaeen dokaa. da ss je te tedaj pokasala velika nereduveljnsat napram sedanjim druMiem In Jedaotam. Msraikateri Je uridel potrebo jednote. gahortno m prav eednj aatenorijs v Chleagu In ne fadlmo m. če aa Je aačob asdaj živahne gibanje mod zavednimi rojaki V oi|janlaovanje širše meee v podporna draMvn, hI bodo odgovarteln n vaeh sa-devah pravilom napradne jednote Caa ve potrebe In odločne Mjarijam. da je te akrelnl čas, da Imamo tudi Slovenci Jednoto. katera m ae bo vtikala v, versko ali politično prepričanje svojih čaaati pa ia s dejstvom, da se to tako slabotno 4** rasvij« lahko v pravega erjaka, ako ae ga piu , zdravo, tečno in aadoetno hrano. Kakor a« de|U)t sedaj sa "alovenAo narodno jednoto," ni droina d» M ne bila ista ustanovljena na modemi podla*, današnjemu čaan primerno urejena in neomejen. napredka apoeobna. kar tal dooedanje alovensk-' note — nlao. V prvi vrMi m mora gledati na t„ da ae aeetarijo čaau primerna pravila, v vaestran ako korist posameznih članov in cele akupno«ti ye. like važnoti je tadi. da m olajia pristop k društvom ia jednoti kolikor je le mogoče, kar Je aeveda del, skupnega zbora. Po mojem skromnem mnenju bi ae morala a Jednoto deliti v dva oddelka in sicer v bolnižki ,„ usmrtninski oddelek. Uamrtaina zopet, naj bi » delila na dva ali tli oddelke, v kolikor bi ai ravno hotel kdo zavarovati. Ko j pavo stopnjo ne j bi * n. pr. določilo s dve, tr| ali štiristo dolarji in vsa-ko drugo pa te enkrat toliko, ali vsaj na pol viij* od prve. Torej, če bi snaiala prva atopnja zava rovanja 300 doUrjev, naj snata najviija $1000 ali pa te več. U plačeval na lestvica naj ae odmeri starosti prietopivših članov in uamrtnino naj ne d* na proeto voljo, da se jo sme vsak čss tnižati sviiati. aeve, v zadnjem slučaju le v jpigi | stanju doUčnika, vae pa po najliberalnijiih rai-merah. Od tO—15 let atari naj ae ne sprejemaj« v najvišjo stopinjo zavarovanja. Skupna bolniška blagajna naj bi ae tudi na jednotinem aedežu vzdrževala in siqpr tako, da bi poeamezna društva vaak mesec podajala natančni račun centrali, zajedn« pa tudi prebitek odpoiiljala; naaprotno pa mora biti centrala obvezna zalagati pasive. Način skup. nega zavarovanja bohtiike podpore in utnirtnim omogoči — mislim — društveni boljšo eksistenc in olajia vobče priatop k jednoti. Vsi vemo. da tive Slovenci raztreseno po vsej Ameriki V premnogih slučajih nikakor nc morejo ustanoviti druttva, med tem ko ustanovljajo ista v drugih krajih le t malimi člani ip te eden itmed društveni-kov deloma ponesreči nc za morejo več vztrajati t bolnitko blagajno, valed čeaar je dotično društvo prisiljeno raspaMi. S centraliziranem bolnuki blagajne se temu prav lahko od pomore. So pa tudi kraji, kjer ae Jih ne more kar 10 ali 15 rojakov tbrati skupaj in uatanoviti svoje društvo. ' v ta-kom slučaju naj spadajo dotlčni rojaki direktno v jednoto in naj torej na centralni odbor vplačujejo svojo meeečne prispevke. Jas nisem napisal tal* vrstic kot kako obvez-nout marveč stavim s tem le nekski predlog v ras-mliljevanje a ta jed no sem prepričan, da pridemo tam potom do boljtoga reaultata. Torej rojaki, nc omagajte in ne bojte ae nikakih ovir, ki vam jih tnajo staviti nasprotniki svobode in vam metati polena pod noge, marveč vsi pogumno ns delo u sveto slovensko stvar Vsakemu, ki vas skuša ovirati v vašem svetom misijonu, odvrnite odurno: Keakeijonarri, pretekloet je vato, a bodočnost je — nato! Kakor hitro bodo rojaki splošno zapopadli resno voljo in neumorno delovanja nove svobodne jednote, takoj bodo pričele nje vrste rasti, kskor reke od spomladanskega deija; naii nasprotniki pa bodo kričali in klicali pomoči iz nebes in pekla, kakor potniki na potapljajoči ae ladiji, toda--zastonj! xOpora, urad.: Dopianik je dal tu lepe nasvet?, kateri so tploinega .razmišljevanja vredni. Delegati naj te glede tega tberejo t vsestranskimi pooblastili svojih druitev. Chiesgo, lil., 22. sprila 1MI. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA 8 SEDEŽEM V CHICAGU, ILLINOIS. , ' Predaednik: John Stonii, 8«« S. Centre A ve, Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power St, Johnstoum, Pa. I. tajniki Frank Prtrii, 6«3 Throop St., Chicago, Illinois. Blagajnik: Frank Klobučar, 9517 Ewing A ve., South Chicago, IIL Nadsorniki; Dan Badovinae, P. O. Box 193, La Salle, tU.; Martin Konda, 568 Throop St., Chicago, IIL; Anton Mladit, 134 W. 19th St., Chicago, III. ' Porotni odbor: Jot Duller, 416 Waahburn A ve, Chicago, IIL; Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, IIL; Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave, Chicago. IIL Bolniiki odbor: John leriiaj, 674 W. 21st PU Chicago, IIL; Jos. Duller, 416 Washburn Ave.. Chicago. 111.; Anton Mladii, 134 W. 19th St., Chicatr*. Illinois. Vae dopiae naj blagovolo društveni tattopnild i«>-iiljati na I. tajnika Frank Medica; denarne poii-Ijatve pa blagajniku Frank Klobučarju. > ZAPISNIK PRVEGA GLAVNEGA ZBOROVANJA 8. N. P. J. OD 6. DO t. APRILA 1»04 V CHICAGU. ILL. Otvoritev sbororanjs ob 9 uri »Jatrsj. — Provi-torični predsednik draitva "Slavljs", br. Frsnk Klobučar, posdravi navzoče delegate in prednese v krepki besedah pomen bodoče Jednote, ns kar prr-lita dnevni red. Proide se potem k volitvi ursd nikov sa časa sborovanja. Začasnim predsclmkom ja bil enoglaano isvoljon br. Frank Klobučar. Tsj nika in sapisniharja ss je volilo t listki. Tsjnikom je bil isvoljon br. Frank Medica s osmimi ln tspt»-nikarjem br. Frank Petriv s sedmimi gissovi ve- Po dovrtoni volitvi, prečitajo m imena delegsf.v draitva "Slavija" v Cbicagu in imena pooblsščen-cev vnanjih druitev, ki ao prijavite svoj vstop v Jednoto in slednjič UsUh, ki so m tegs sborovsnjs faktično kot odpoeland svojih druitev udaletlli Priglašena draitva s delegati ali pooblaščenci "Slavija", delegati: John Stonič, Martin Konts. Anton Mladič, Joa. Duller, M. Potokar, Frsnk trič. Frank Klobučar, M. Mladič. Jehn Verščaj »s Frank Medica; "Triglav" t U Salle. IIL. deleg br. Dan Badovinae (prečita aa toeadevno pooblastilo in ae aprejme); "Adrija" ▼ Johnatoarnu, Pa., dele« Mike Štrukelj (prečita ae toeadevno pooblastilo * se aprejme). Delegati draitva -Slavija" iatej> oblaatila od vnanjih druitev aledeči: Anton od druttva "Bratatvo" v Stael. O.; Joa. Dullrr draitva "Naprej". Cleveland. O.; M. Kante« druitev "Bratstvo" v Morgan. Pa-, in Trm** v Alleghenr. Pa.{ Frank Medica od društev £ lavec". 8. Chleago. 111.. In "Bmtetvo Naprej . ^ Kana. Tudi to peeblaatila m prečitajo in sprel mejo. Določi m. da Ima >sak delegat teUko glae«» Ne ameam misliti, da ae ho aa prvem zborovanju, kater« ee ba vršite, kakor te objavljeno, v Chlaagh, nikakršnih teikoč aa primi stltl. tadi ai mlatiti, do ha aovo aaUnovljaaa Jedaote takoj oh aataaovitvi aadkriljerala eatab Jedaote t člani la gotovina, m* kolikor druitev ■■■m , Prečita m dopis Is Cemberlanda, Wyo. v kaj^ israia g. J. P. Korpnik evoje timpntije ta teUc. bi bodoča Jednota delovala v blagor delavsU* ' naroda vobte. Prečiu ae te dotli braojav It sum ne. Pa. glaeeč: "Društvo Adrija kltte **** iarodn« Jedaote: Živeli! Vm ^p narod ^ !" Mike Pečjak — ia alodajlč poadrav klu^ ^ev e Cbicagu. Zadnji ae gM "Delegatom aove JWnote! Slov. dolj drašt«^ clalistične tranke Je pri avoj i aeji dne I. sp«» raspravljalo a konvearlji. glede nataaoritvr *><« ake neodvieae Jedaote. Nate društvo Je spesaa atvar aa Jaka vaiao. ker vidi v njej — SREPA, 1. PROSVETA bolji uspeh, z upanjem, d« dospe U konvencija do saključM neprednega delovanja, to Je: v probujo, korist in blagor nalete naroda v Ameriki, čestita-io dlani gori imenovanega društva ne vi Jednoti ter i*le. da bi ona v kratkfm povadigmla na najviije iU.v'ilo udov, na potu oliko pa postala kaiipot slovenskemu narodu. Naprej! bodi geslo nove jed-rwt#. narod bode z Vami in aepozabljen bo ostal jas zborovanja v Ghicagu in neiabrisljiv v zgodovini razvitka naifgs naroda" — V imenu slov. sociali-stičnega društva v Chicagu: Andreas Poravne. predsedniki Ferdinand Petsche, tajnik. Otvoritev debate. Začne se čitati točko za točko (k1 K,08p. odseka društva "Blavija" izdelana provizo-rina pravila. M. Konda predlgga, naj bi jm bodo-to jed nota imenovala: Jugoslovanska delavska jed-nota; Frank Medica se zavzema za: Jugoslovanske narodno jednoto; Frank Petrič za: Jednoto jugo-slovsnskih narodov. Po dolgo trajajoči debati se »ključij© sledeče nominacije na naslov bodoči jednoti: "Slovenska narodna jednota"; "Slovanska na-rodns jednoU"; "Jednota jugoslovanskih narodov" in "Jugoslovanska delavska jednota". Sledi glaso-vsnje z listki in ee zaključi sledeče: "Slovanska narodna jednota", 1 glas; "Slovenska narodna jednoU", 13 glasov; "Jugoslov. nar. jed." 2 gl.; "Jed. jugoal. narodov", 1 glas. Ker se je pri nominaciji iKidalo za "Slovensko narodno jednoto" 13 glasov, proglasi predsednik debato zaključene in imenuje bodočo jednoto: "Slovenska narodna jednota". (Zaključek prve seje v sredo 0. apr. opoludne.) (Popoldanska seja se odpre točno ob 1:46.) Pričetek razprave I. poglavja o pravilih S. N. P. J. Prva točka pravil se sprejme tako, kakor jc bils prečitana s provizoričnih pravil, istotako druga; 3. točka ima dodatek D. Badovinca: po jednot-nih pravilih; 4. toč. dodatek Fr. Petriča: za blagor nsroda. II. poglavje. O ustanovljenju novih društev. Prvi dve točki se sprejmejo, kakor čitano; 8. toč. K sprejme z dodatkom Fr. Klobučarja: političnega prepričanja; 6. toč. se sprejme z dodatkom Fr. Klobučarja: političnega prepričanja; 5. toč. se sprejme z dodatkom Fr. Petriča: primerno. III. poglavje. O sprejemu novih udov v jednoto. Po predlaganju D. Badovinca, se prvi dve točki primerno preurediti; 3. toč. se sprejme, enoglasno; 4. toč. po daljii debati končno sprejeta; 9. toč. zopet »e sprejme z dodatkom John Stoniča, da zamore biti vssk le enkrat ud jednote. ' 4. poglavje. Dolinosti in pravice članov. 1. toč. se sprejme enoglasno; druga toč. pa z dodatkom J. Stoniča; za 3 mesece. Otvori se slednjič debata 0 centraliziranju jednote. 1 D. Badovinas predlaga, naj bo bodoča jednota centralizirana. J. Stonlč ugovarja temu, češ ua bi imele jednota • tem preveč posla. Fr. Petrič se zavzema za centralizirano jednoto in povdarja, da se zamore* le na ta način zagotoviti udom izdatno podporo v slučaju bolezni. On priznava sicer, da bo imela jednota s centralizacijo mnogo več posla in zsključuje svoj govor s tem. da upa, da se bo z novo jednoto poklicalo tudi kaj novega v svet; ds bo stopila nova jednota korak naprej v tem ozira in delila tudi bolno podporo svojim udom ter gojila pravo bratoljubljo med rojaki, sploh med svojimi člani. M. Konda in J. Duller neglafteto istotako, da se zavzemata za centralistično zve«o. Br. M. Štrukelj pravi: Kes je, da bo dala centralizirana jednota mnogo več fipsla, a na drugi strani bomo imeli vsekako boljše sredstva za podporo bolnim udom. Iz lastne skušnje sem prepričan, de bo vzajemno gospodarstvo nkšim zahtevam popolnoma crigovarjalo in zato priporočam z vso vnemo centralizirano jednoto. Fr. Klobučar: Strinjam se popolnoma s tem razlaganjem, ker to nas še pamet uči, da bo cela jfdQpte legije podpirala bolne-gs uda, kakor posamezna krajevna društva. Sto-nič: Ako bo jednota centralizirana, bomo imeli mno go neprilik in vsled tega pobijam centraliziran je istf. Po dolgotrajni debati se preide k glasovanju. Za centralizirano jednoto so glasovali sledeči: Dan Badovinac, Frank Klobučar, J. Duller, Fr. Medica, Fr. Petrič, M. Konda, A. Mladič in M. Mledič, skupaj 14 gl.; proti temu predlogu eo glesoveli: J. Stonič, M. Potokar in John Verščaj. / Z ozirom na centralizirano Jednoto, se doda k prejšnjemu nasivu Še: "Podporna". S polnim na-»lovom se imenuje jednota: "Slovenska Narodna Podporna Jednota." Zaključek druge seje, dne 6. aprila ob 6:30 zvečer. Otvoritev tretje seje, dne 7. apr. ob 8:20 zjutrej. Tajnik prečite imena delegatov in konitatira, da vsi navzoči. Prične s« razprava o bolniški podpori in koliko »e plača na teden bolne podpore. Prvo točko se »prejme brez opezke. K drugi točki stevi br. Bado-vinac predlog, naj se plača bolne podpore 96 na teden in to šele tedaj, če je ud bolan 14 dni. V sad-njem slučaju dobi dotični tudi za prvi teden bolniško podporo; ako bi pa bil bolan manj kot 14 dni, »e mu ne izplača nobene podpore. . Jos. Duller predlaga, da se nej zečne deliti podporo po enem tednu. Predlagatelj M. Štrukelj ee zkvzeme za izplača-vanjevanje bolne podpore po preteku petih dni. Pri glasovanju teh predlogov ln predpredlogov * »prejme z večino glasov predpredl. br. Dullerja. Zanj so gl a noveli: Fr. Medica, J. Duller, M. Konda. A. Mladič, M. Mladič, John Verščaj ln Fr. Klobu-*sr. Nato pride na red prošnja John Hrovata, člane druntva "Slavija", da bi ae delogaU udeležili potreba njegove umrle soproge. Po daljši debati se Prošnji ugodi v toliko, da se delegati udeleie potreba, dokler gre godba. Tretja seja ee zaključi radi pogrebe ob 10. uri dopoludne. Začetek 4. seje 7. apr. ob liO m. popoludne. red laganje o izplačevanju uemrtnine. Br. Badovinac predlaga, da as plača kot najvišjo uamrt-"ino 260 dolarjev; J. Stonlč se savzema se $600; fr. Medica za $800; M. Štrukelj za «400, s pristov-kor". da ee usmrtnina lahko ko be štela jed- *** 1000 članov. Fr. Petrič. povdarja, da Je do-'olj $aoo usmrtnine, čel, da N se I naša Jednote Pr'»eč obremenila ln de Je treba v prvi vrsti gle-na to, da ee udom Jednote izplačuje zadostne '^"liire podpora. p" dolgotrajni debati. ee preide končno k glaeo-Vk"JU in dobi Stoalčev predlog največ glasov (U), * je bil« zadeve končana. Mik« štrukelj predlaga, da ee plača skupnega Mni*kega in usmrtnlaskega aaesmento na jednoto J* III na meeee ed vsakega uda. Pripomba Rtonl- * <* pa bi centralni odbor u videl, da Je |jtre- * "Me raspiaati tudi večji asssmsnt. Br. fttrv-^ v*eme pripombo r svoj predlog, na kar se te Porisane sprejme. D. Badovinae predlaga trimeeečno suspendiranj* ki M izdajal društvene oelrema Jednetne *** Sprejme se predpredl. Fr. Medice, sa ene-"»«*no ■uipeadiraaje. » Bedovinac predlaga, da se plača bolna pod-"dom po t rab meeerih njihovega pristopa v — ee sprejme. Tod^ <( ^ *«»< pop. m prek m mja za ». m. » ^ 4.5 m. pop. ae prtu«.* z razt-ravo e dolgostih ***** Br. M. Strukulj predlaga, da se plača is blagajne po «.60 odboru, ki sc udeleii vsakokratnega pogreba, Sledi še daljša debata. Zaključek četrto sej« v četrtek zvečer ob 0:10. Otvoritev 6. seje dne 1. apr ob 8:20 m. zjutraj. Tajnik prečita brzojav iz U 8alie. 01,j "K ustanovitvi narodne jednote Vam kliče društvo Triglav: Živeli delegatje. šivela narodna jednota, krepki-Neprej bodi Vam gealo pri trudapolnem delu sa slovenski napredek." Pozdrav s( sprejme n« znanje z navdušenjem, takisto društva "Slovenija" v Chicagu, 111. Zadnji se glasi: "Dragi bratje in delegati na prvem glavnem zborovanju Slovenske narodne jednote! Kdo bi ae ne veselil dejtfva, da prihaja v svet Slov. narodna jednoto — prva tega imena in s potrjenimi pravili, ki omogočujejo vstop v isto vsakemu svobodnemu Slovency, Slovanu vobče. Nastopa po-mlad. a š njo tudi užaljena Slov. nar. jednota. Zaključek šeete seje ob 8:18 s večer t. apr. Otvoritev aedme saje ieUga dne ob 7:16 svečer. O obiskovanju bolnikov. Vse točke ae sprejmejo, kakor prečitoae. O zavarovanju lena. M. Konda proč i ta nasvet društva "Prosvieta" iz Alleghenije, Pa., M. Štrukelj pa nasvet drufttva "Adrija", Johnstown, Pa. Petrič Frank pravi, da bi bilo docela^ umestno, ako bi as sprejemale v jednoto tudi šenak«. aeveda v poseben oddelek, v katoreflt U imele avoj centralni odbor v soglasju s jednotinimi pravili; slednjič stavi predlog, de »e tenskam vstop v jednoto odklonil do drugega glavnega zborovanja, ko bo organizacija bolj krepka. — Sledi dolgotrajna debata, končno ztavljen predlog enoglaano sprejet. Glasovanja sta se vzdršala: A. Mladič in Fr. Medica. Zelošni fond. M. štrukelj predlaga, da mora vsak kandidat plačati $1 vstopnine v Jednoto. Sprejeto s desetimi glasovi. « PRVA KONVENCIJA S. N. P. J. Potokar s IS; Jo«, Duller s 18 In Mohor Mledič • 18 glasovi. Volitev bolniškega odbora. Izvoljeni ao bili: John Verščaj s 1«; Joa. Duller s 10 ln A, Mladič s 18 glarovl. 1 Konečno stavi Fr. Klobučar predlog, naj bi bilo prihodnje zborovanje S. N P. J. zopet v Chicagu, III., in sicer meseca septembra 1006. Ako bi pa centralni odbor tekom časa uvidol, de bi bilo mnogo boljša se rasvoj jodnote, če bi se drugo glevno zborov § nje vršilo v kakem drugem mestu, ime imenovani odbor dati to sadevo na glasovanje pose-mesnim društveni. — Se sprejme. Z burnimi klici: "Živel« neša 8. N. P. J.I Vsi za enega in ed^n se vse t ti vi naj svoboda, brato-ljubi Je, prosvctal" se Je zaključilo prvo glevno zborovanje "Slovenske nerodne podporne jednoto" dne 8. aprila 1804, ob 5. uri popoldne. Frank Petrič. zapisnikar. Prva vrata sgoraj od leve na Mladi« to Dan Badovinac. Draga vreta od leve na d seno: Bratje delegati I Nastopite slošno in bratsko. Vaše delo je sicer teševno in skVbi polno, a ne ustrašite se ga, pač pe delujte s vso vnemo v korist vseh probujenih Slovencev ameriških ln vseh drugih, ki so z nami. Zazadito v zemljo takoj ob začetku krepko drevo, ki nej razširi svoje zelene veje po vsi Ameriki — v zadnji kotiček, kjer iivotarijo nafti rodni bratje Slovani, sosebno Jugoslovani. Z na-do, da bo prvo glavno zborovanje Slov. narod. Jed. seme novi dobi med ameriškimi Slovenci, kličeve zborovalcem trikratni: Slava P* — Ze drufttvo "Slovenija" ftt. 44 C. S. B. P., John Stonič, predsednik; Frank Klobučar, tajnik. _ D. Badovinac stavi predlog, da izplača Jednuta 1600, t. j. celo usmrtnino za izgubo obeh rok ali obeh nog. Se sprejme. M. Štrukelj predlaga ze isgubo ene roke ali ene noge $860 od usmrtnine. Predpredl. D. Badovina- deeaor Jae Duller, Moker Mladič. Merila Konda. Joka Verščaj, M s rti n Potokar, Anton Frank Petrieh, Frank Medice, John Stonlcb, Mike Štrukelj la Frank Klobučar. ce sa izplačanje 9200 v takem slučaju, dobi pri glasovanju večino giesov* in predlog br. Štruklja od- pade. K temu sprejetemu predi D. Badovinca sprejme predlegatolj tudi Fr. Medica pripombo: 8 tem, ko se mu izplača |200, prestane biti delešen podpore v bolezni, pač pe ime pravice do nadaljnih $800 od usmrtnine; iz to svot« se mu potom izplačuje podporo tako dolgo, dokler potegne vseh $300 iz blagajne, s čim prestane biti član jodnoto. Fr. Klobučar se strinja z $ti)0 za isgubo onega uda, s pripombo, da lahko prestonc biti dotičnik fte nadalje član jednoto, ako je to njegova volja. V tem slučaju mora vposlati na glavni urad vso jednotne listine in certifikate; v nespretnem pa uplečevati vse podporne ascimento. S tem je potem dotičnik deleien vseh podpor, razen za zgubljeni ud, če je namreč na Istem zopet bolan. Sprejeto. M. Štrukelj nov predlog, da se izplača za eno zgubljeno oko $100, se sprejme z enajstimi proti sedmimi glasovi. A. Mladičev predlog, na) se izplača za zgubljene 4 prste pri dleni $200, je propedel proti predpredl. M. Konde ze $100. Predprcdlog je bil zprejet z 12. glasovi. Predlog Fr, Medice, de se podpira od mrtvoude zadetega Člana jednoto 00 dni in de se mu po preteku tega časa, če ge zdravniki proglasijo sa ne ozdravljivega, lzplače cela usmrtnina $600 in odtegnejo od to aeesmenti — se enoglasno sprejme. J. Štrukelj povdarja, da mora tajnik centralnega odbora vedeti sa vsa krajevna društva, kedej imajo isto svoje redne seje. da Jim samore pravočasno razpošiljati aeeament. 8e sprejme enoglasno. J. Stoničev predlog, da .mora vsako krajevno društvo veetno spolnovati svoje dolšaoeti, ae tudi enoglaano sprejme s pripombo, da Ima 1, tajnik dolšnoot društvo, ki bi v »0. dneh ne poravnalo evojega aeeemento, opominjati, po dveh mea~ suspendirati in po treh mesecih izključiti. Vsak aseement mora biti vpoeian na I. tajnika oziroma blagajnika eentrale najzednji čas de 10. vsakega Zsklji IJuček peto seje, dne 8. epr. ob IS. uri dop. Otvoritev šeete sej< 8. epr. 1 :$0 uri eop. D. Badovina« predlaga, nej es ettependovaneg* __sprejme kot radnage člana, ako Je v 80 dneh zadostil svojim u plačilnim doUpooUm — sr sprejme. U točka p rov. pravil t sprejme enoglaeno z do datkom: člen, ki hoče odpotovati v staro dom«.vi no mora plačati sa « ntssusv uemrt. aeeemento naprej in poravnati vsa si roške, ki M aaetoll s do pisovanjem. če bi se po tostib mesecih aopet ne agiaeil in ne poravnel »vojih nadatjnib pri-pevko* Zt • silil naprej, es črto k jednote. J. Stontfev predlog, da Ime vsake lokalne dni štvo. ki šteje ti članov i revieo poslati enege sa aupnika ne prihodnje glavne sborevanje la de društva. kT nt štejej" t\ člaep pošljejo lahke V Konde predlaga, da m ispta#«Je boJniftko pod POT bolnemu ed* pe $4 ne tnden «koai C msssrsv nadaljnih • msssrev po It dol. na meeac In potom, še ed Jedn«te peeuvijeni sdravntki isjevijo. de Je dotičnik neosdravljivo bolan, se m« izplača ejage va usmrtnine in prestol* bttf Mae Jednoto »pre jetef Za pradlag en glasovali: Fr, Klobučar. M. Ka^to. Fr Petrič. M fomkelj. Jee. IhilUr In D ■betone, t rut i se g0e***eli Fr Mrdtra, J. IMe MM. M Mla4u M. Petofcar la A. M tod*, akepej 8 gi prmU devetim Dodatki k pravilom. — O sprejetju starih društev v jednoto. Stara društva, ki bi hotela pristopiti k jednoti, ae sprejemajo le, ako itnajo i\% vsakih 10 udov v svoji zredi le enega člana,, ki presega 46. leto, a nt čea 10 let star ln samoumevno, če je vse v redu in soglasju z jednotnimi pravili. V ostalem si priidrši centralni odbor zadnjo besedo. Predlog Fr. Klobučarji^ da mora vsak posamcz nI ud jednoto plačati $( vstopnine in za 8 mesece aeeemento naprej — ae »prejmo enoglasno s dodatkom Fr. P/^riča, da mora biti tak kandidat priporočen od drultvenika, ki šo »pada y 8. N. P. J. Zaključek aedme aeje dne 8. epr. ob 11:46 avo-čer. .. ,;„ • 1 Začetek 8. seje dne 9. apr. ob 8:16 zjutraj. Čitajo sa dolftnoetl uradnikov in deloče se poroštva in sicer: predsednik 1. tajnik $600; ble-gejnik $2000. Uradniki glavnega urada so: predsednik, podpredsednik, blagajnik, I. tajnik in iiomošni tajniki padsornikl; porotni odbor in bolniftkl odbor. Drugega glavnega zborovanja se morajo udelo-Šitl od centralnega odbora aledeči uradniki i predsednik, I, tajnik«, blagajnik in nedzorniki. Ako ae pri glavnem zborovanju nt določi krala prihodnjega glav. zborovanja, mora predsednik centralitfga odbora preskrbeti v ta nemen tiskano okrošnlce In Jih razposlati na vsa krajevna drufttva s pozivom, naj določijo £aa In kraj drugega glav. zl)QrovanJa. I)ve tretjini glasov odloči, D. Badovinac predlaga; da blagejnik ne sme imeti pri sebi več kot $100(1; svoto, ki presege $1000 mora a po razumom nadzornikov naloftiti obreeto nosno na kaki banki,. 8e sprejme, istotako da mora* jo biti nadzorniki iz dršave Illinois. ' Centralni odbor dobi polno moč, naročiti Jednotine znake, ki ne smejo presegati ceno 60c. Znek ob* stoji iz slovenske trobojnice in dveh rok kritem — v sredini. Predlog br, D. Bedovima, da se tiakajo vse potrebne listine v slovenskem in angleftkem jeziku se sprejme. * M. Mledič pred lege za Jednotno glasilo MUlas Svobode" — se enoglasno sprejme. Lietu se določi plače do prihodnjega glsvnega zborovanja $76 Sklene se tudi, da naj sa val uredniki krajevnih društev potrudijo upeljati med drufttvenike Jednotno oziroma drvfttveno glasilo "Glas Svobode", ao-sebno tajnik mora imeti list vedno pri rokah. Po prodlagenju Fr. Klobučarje izrečejo zboro valri najsrčnejfto zahvalo 11 atoma Medici In Kondi za nju trud in pošrtvovalnoat v toku pripravlja-ae periode in de sto dala list na razpolagenje so* mišljen i kom prebujene Ideje, Plačilo gl. uradnikov. D Badovinac predlage, du se plača predsedniku $10 ne leto — se sprejme. Predlog M. Mladiča, de se plača I. tajniku $160 na leto — se po dolgotrajni debati sprejme. Zaključek $. seje ob II. uri opoludne, dne 8. apr Otvoritev 8. seje dne 0 apr. ob 1:46 popoludne. John Verščaja predlog, d* ee pleše blagejnlku $76 na leto, se sprejme z osmimi glasovi. Fr. Medi?e predlgga, de se plača pom. tajniku $20 na leto. Se sprejme. Predlog M. Atruklja, naj se vsem n»d zorni kom pleča po $6 na leto, se r p raj me a desetimi glaeovi. Predlagatelj dostavlja še, naj ae Jednoto raagian uradno a II. aprilom 1801 — jm enoglasno sprejme. Volitev glavnih uradnikov. Volitev predaadnika. M, Štrukelj predlaga John Stoniča Ker ni bilo daljših nominacij. John HtonM a "šlvijo" kliei pe sd rt vi Jen pr«fsodnikem Jednoto, — Volitev pod predsednik^. Predlagata ee Mike AtrukeiJ in An ton Mledič. Pri volit vi « lietki, dobi M. Štrukelj 18 glasov, a čim ae ge prugtaei pedpredssdalkom Na predlog Joa. ttollerja as tavali Fr. Medt"< enoglasno 1. tajnikom In na pred tog M. Mledlše, Fr. Petriča *nogtaeno poinošakn tajnikom Jednote A. M led tč predlage fr Klobučarja htogajntkom Opomba: Kar se je le le tekom gboravanjn dolo Čilo centralUlranJs Jednoto, je prišel zapisnik malo v nered In js v nekaterih točkah eelo pomanjkljiv in skrčsn, to pa zato, ker Isldejo pravila Itak le prihodnji teden v knjilicl. IZ MORdANA, PA. Val isvoljeni uradniki se zahvali je ae izkeaane zaupanje la as a šaeUv. hsmds aaveteje naloften« Jim naloge veftne, aaaealjlvo la vedno v soglasje f pravili Š. H. P. J. spolnovati. Zakltše as Jim tri krat t tleoM! , Volitev nadaernttutv. Irvaljeni ae Mili Dan Be dnvinae s It; M. Konda t It, ta Anton Mlado s U gtoaevl. Volitev porotnege odbora: laretjeni ae Mli M. Iz naftega kraj« redkuksdaj sagleda lieli dan kak dopis v slovenskih listih. Prosim, da ml dovolite nekoliko prostora v renjet.em listu "(II. Sv,", da ao ne bode mislilo, da stojimo Itogu za hrbtom. Duh napredka Js prodrl tudi v nafte hribe, >a kar se Imamo največ zahvaliti listu "01. Hv." Kljub mnogofttovllnim drufttvom v nafti okollel, ae nam je posrečilo na priaedevenje naftega rojaka Frank Miklavčiča ustanoviti tukaj novo delavsko podpor no društvo "Bratatvo", ki Je v aveei t "slovensko narodno podporno jednoto," V odbor ao Mil voljeni naslednji bratje: Pred^ sodnikom Frank MlklMvtM/, podpredsednikom Mu tija OuaelJ, prvim tajnikon Frank Drmota, finan čt)im tajnikom Kthard Kolinan, blagajnikom Leon hard Werdinek (Bridgevillo Boz $86), pregledu-vaIrem knjig Frank Mlklavčič in Jtlius Loajek, v bolniftkl odbor John Werd!nek In Anton Teršek. Društvene aeje ao vsako četrto nedeljo v nteeeeu v prostorih brata Frank Miklavčiča na Rajrgen, Pa (M* u-j priliki vabim vsu v tukajšni okolici šive če rojake, posebno one, ki niso člani nobenega dru fttva, da vstopijo v novo drufttvo, da ae preekrbe sa slučaj Mesni oairomu smrti. Rojaki vsdramimo sol 1'okaftimo, da nismo taki starokopltnetl, za kakrftne nas smatrajo delavci drugih narodov. Ne pustimo ss slepiti po nasprot nikih napredka In nrijatoljih srednjeveške teme. * Del ujmo netfmefcno da doseftemo leto stopinjo kulture, na kateri atoje dandanes še drugI napred nI nenidl. Trdna voljs prodrs ftelezne duri t Al.o amo sloftni bode zmaga gotovo nafte. Mstu "01. Sv.," ki orjs trdo ledino na polju na predka v proapeh nloveukV.ega naroda v Ameriki telim obilo narošnlkov, da bi tem preje aljalo nam sol m« avobode. živela "slovenska narodna podporna Jednoto!" Frank Drmoto, tajnik, Bos 124, Federal, Pa. Chicagu. III., 1$. junije IN4 M. N. P. J. — MKMK NAMODNK PM4MVKTK V AMKKIKI. Niti trije meeeel še niso pretekli, f»dkar Ja Mla uradmi razglašena "Slovenska narodna podporna Jednoto" In vendar Interno te denee poročati lepih uspehov, ki so se dosegli tako po številu vrlih, neustrašenih člankov, kak« i ostrem na flnanee, katere se nahajajo gotov« v nejboljftem stanu. Zadnje aasedenje Jednatitega urada nam Je rar krilo vas tajnosti nadeh ud R. N. P. J« to tomb lj. ker Je to aetoaevljene nJem« v korist. Meaečnt s ■somom gne*e M centov u bolniško podporo bolnim anbratom In drugih 60 eentov sa tridaševanje dedššin. l/MHitaiea snaša $Hm Živeta M. N. P. J. I * v ne zanj« in v nji podeJ me d rojaki bratobe rok« v korist la blgger nas. vavh* | Chlcago. III., 6. avgusta 1804. ZA VEKO IN NAHOD. "Za vero In narod," tako vpijejo nasprotniki so-rlalisma. kedar gredo v 1<»T proti napredku, svo-bodi in ljudski in koristim. Pod toiu gealom se sdrulujejo vsi nazadnjekl, ki strvmijo po srednjeveških razmerah, po zlatih časih tomn« reakcije, ku Je bič valptov avllgal po kmečkih hrbtiščih ter gospodje v tolarjih in kut*>> sešigati v proslavo bolju Irtve misli svobodne. ' - Nikdar sv to geslo "*a vero in narod" ni pokazalo v tako grdi nagoti, kakor sedaj, ko rasni du« hovniki na Kranjskem, lazijo okolv bolnikov ter jim preto z hudičem in peklom, ako v svoji zadnji volji ne zapuats kaj okroglega za ftkofoVe zavddš v 8t. Vidu nad LJubljano. Kasne aodnijske razprave o lovih duhovnikov na Kranjakem na zapuftčinj so odkrile tokften moralni prttpad propallc v duhovniški olileki, da mora vsaki razsodni in pametni človek reči, da Je akrajnl čaa za odstranitev ubligatmgu verskega poduke na javnih ftoiah, aku nočomo, ds se prihodnje generacije ne (Higreancjo v moralnem močvirju kuto-mjecev. Francija Je Imela avojo Panamo, Italija avojo Panamino ali Kranjska ima svoj« Koblarje, 8u-fttorftlče, ki so največja nesicOa za slovennki narod. TI Kohlarjl, 8ufttarftl(}i ln drugi ss nazivljcjo, da so krftčanski. Krftčansko. načelo povdarjajo povsod: V cerkvi raz lečo, v spovednlcali. na delavskih shodih in v svojih umasano pisanih časnikih. Ali ljudstvo Je sito krftčanskoga načela, ker uvldova, da si zastopniki krftčanskogn načela kupujejo graščine ter zidajo krasne palače aa denar, katerega ao izmotali Iz slovenskega delavskemu IJudštvn. ki se od aoro do mraka v potu avojeg* cbraaa jtelut za koftčekom kruha LJudatvn no |>otrebuJv škofovih zavodov, ne kr-ščanakih načel, ki ao gledš moralne vsebine na Jalto nizki stopinji, ftkofovo zavutle potrebujejo le klerikalci, da bi fte bolj poneumnill uliogl slovenski na« rod, da hi njegovo adravo pamvt aastrupili a idejami IJudatvy aovralnetfu, rimskega klerikallama. Nn n m I u se mora ohraniti verni Tako trdijo ti Hcemeroi, kojlm Je vera nevedno Umoagovalno sredstvu, da |l polnijo svoji* nenasilne bi^ago, de s svojimi kuharicami In drugimi malo vrednimi šen-akami ftlv« v obilici in raakoftju. Da, vera naj ostane ljudstvu, ki llvl ln umira v revftčini ter slromefttvu. Vero naj si le uhranl ljudstvo, de la nam preuuftča groft, da le nam daje denar — nam duhovnikom, ki amo namestniki botji na tem svetu. Rlovenskemu narodu ae le aetlaj nehote vriva mlael, če al to bogokletie In zaničevanje Itoga, ako se ljudje, la« so krivupriselnlki, kl zapeljujejo mlada nedprasla dekleta ter uganjajo vsekovretne svinjarije, amatrajo bošjim namestnikom? (joepodje v kutah In tolarjih naj al zspomni dobro, da človek ne more aluftitl dvema gospodoma. Ako ljubite Jadnega, morate logično snvratlti drugega. Vi na morete slullti bogu, zajednn pa ljubiti dener ter pohotnu 41 viJt nje na toht svetu, vsled tega Js geslo "vsa aa vero In narod" v vaftlh ustih le navadna fraza, a katero hočete utrditi svoje omajane poatojanka, — Diali Josip l,ogačaa. Chlcago, III., 6. avfusla 1884. AUIVKNHKIM DHI.AVt KM'V PUHVDAKF.K. Nekam čudni čaal, čudne razmere vladajo v tej, nekaj tako oltolevanl, blateni In veliki rvpult. liki, Uoa|Midarska kriza dete, katerega Je porodila korumpirana vladujoča atruja ihh! plaftčem kapitalizma, se je raavilo v mugočm>gu orjaka, ki br«B usmiljenja, z Ironičnim |Nisiunhom davi In mori na Uaoče pridnih delavcev. Na atotlaoče pridnih rok je pahnil to.braeobeirnl orjak la tovarn na umazani testo in ulice, da tam poginejo, ker ae bili pridni ter napolnili v potu svojega obraaa veliks zaloge a rasnim blagom In prtdslkl. Od to bogeto zaloge, ki počiva aedaj v akladUčih, ao prejeli delavci od avitlh kapitalistov — plačo, pravaaprav neko napitnino, N tem ao aa nevedoč odrekli vsem pravicam, do onih reči, katere so iadelall, In katero imajo visoko vrednost aa dostojno livljenje v človeftki družbi, ^.al, da J« delavstvo la tako bresbrUno in da ne sne ceniti eli noče eeniti svojih moči. Uasmere, kl so se pojavile vprav sedaj aa časa republikanske vlade, nam dejejo Jako lepo In gin* IJIvo sliko, Te slika nam kale današnje razmer« leko Jasno in enostavno, da Jih mora vsaki človek, kl Ima le trohico zdravih mnlganov, hi se livi a delom svojih rok, olieojati, Da, lalostno Je gledati, kako alergeni delavci hodijo po oeetah, v skrbeh sa vsakdanjim kruhom, katerega hode treba dati Islnlm otročlčem, kl še ne poanajo današnjega, gnjllega drutabnega sistema. Kakor mravlje okolu raiulejanega rnravljiftča hodijo delavci okrog saprtih tovarn, žalostni in pot biti aol Delavci, kl ao al prihranili nekoliko novcev, ae pe odpravljajo v domovino, hotoč, tem potom isog-niti ae gnepodarskemu polomu. Mnogo mora trpeti proletnriat, ako ae vslei roparskega pridelovanja keidtalletov ustavi delo. De bi še ekoraj pričel čas, ko In sa upofttovele volja delevcev, In proletertft se zavedal svoje moč), človek, ki Mva le v enem kraju, misli, da vlade« Je le tam slebl goept>darski odntrftajl, človek, kl čita poročila o odslovenju delavcev in zapiranju tovarn, ne verjame časnikom, eko ne vidi na svoje oči, da Je vae gola resnica, kar ao prinesli dela vaš I dnevniki In tedniki. Rojaki v raznih krajih pripovedujejo, de le eno leto sem, prav slabo delajo, Ako ae delo eploftno ne ustevl, imajo pe komaj tri delavnike v tednu. Teko J* v Clrvelaiidu, Allegh«-ny-u In Plttaburghu. Mnogo rojakov Je le ne potu v domovino, a drugi se pripravljajo na po t. V takem slučaju, sadene delavca katastrofa, ako Ima svojce v domovini, Z vedniml troftkl sa potovanje se trga le sememu sebi In svojcem kruh od uet. Na način se mnogo drulin gmotno pokopa v Irelo dolgov potnitklm agentom, teles-ničnim in parobrodnkm drušitem pa neee. Itojeki sdramito se is dutevaega spanja ter si oglejte sliko, katero nem kale v popolni nagoti daoešnjl kapitalistični proisvajalni siatom. letnik. t klrage, III.. 18. evgeete 1848. M A PRI. J ZA NVOMOIM)! a»«au4i mo-0 SatMe le Ue^a e j« n v* I« o »i liulMU mmš I la zopet vi«4» v rok«, krvavo mas&vali klic po svobodi. Z brutalno silo, ■ vislicami in svinčenkami so zopet narodu vsilili pokoriti no do višjih deset tisoč. Vsaka proletarska revolucija, ki Jo bila nasilna Js večinoma koačela s porasom bojovalkov za svobodo, ker Jo vWJI del ljudska masa ni razumel sakaj s« gre ter Jo stal v »lušbl zatiralcev svobode. v sluibi »ovratnikov naroda, tistega naroda, ki od sore do mraka v potu svojega obraia trdo dela sa leno kapitalistično gospodo, ki iivi v raskošju, broidelnosti in razuzdanosti. NepriJatelji svobode so si prilastili v vseh novodobnih, kulturnih driavsh vladno moI. katero israbljajo sebi v korist in na škodo delavnemu ljudstvu. Njih moč sega tako dala«, da so oropali ljudstvo naravnega prava — svobodne samodolotbe. Oni sahtevajo. da bi jih narod, ki Jih s svojim delom iivi, lastil kakor nekaka vitja bitja, ki so k radi tegs na svetu, da ukazujejo narodu, da ga mučijo in tlačijo, Ur pri zadnji preptogarski stevki. Kako pogubno k deiuvsnje današnjih nekaterih tekosvanik delavskih voditeljfv sa dekvce. U se pogodbeno ta vete jo delodajalcem zvesto slutiti, do-kasuje dovolj Jasao ia odločno zadnja stavaa jeklarskih dekveev. Ko Je hotelo vodstvo mobilizirati vse svoje čete ia postaiti jih v boj, takrat so poleg drugih tudi dokvd v So. Chlcagu skd sklenjene pogodbe s delodajalci odrekli pokorščino — svoje pomoč stavkujočim braton.. Stavka Js bik vsled tega nastopa sramotno izgubljena. Da dekvstvo doti vi take sramotne poraze so krivi dekvski voditelji, Id sanjajo o prijateljstvu med dekm in kapitalo^n. Ruski <*r si je hotel pootavUi v zgodovini zpoamnik kot vstaaovitelj svetovnega miru. V te namen k »klkal nekako mirovno konferenco v Haag 1. 1898. Ta skvohkpnost ga k Privedla nepripravljenega v brezupni boj s Japonci, kjer tanje dan za dnevom nove poraze. Pred dvoma leti so dekvski voditelji na lola Gorapers in Mitehell v druibi umrlega Haana sklicali tudi nekako mirovno konferenco, v kateri ao hoteli ustanoviti prijsteljstvo aH sporazumijs-nje med dekm in kapitekm. Na ti znameniti konferenci ao povdarjali, da morata dok ia kapital sporazumno postopati, ker zamoreta k drug drugega jačiti. Da, v tem je nekoliko resnice. Ali v tem, da uniči eden drugega. Kjo je aporasumijenje? To k kto tako, kakor So bi kdo «pri ovco s volkom v Jeden in isti hlev, ds bi se pobratite. Tate sla-vopetje dekvskth voditeljev, kapitalu bode provzro-čilo, da bode delavstvo doiivek isti poraz, katerega so sedaj doiiveli Rusi na Daljnem Vztpku. Danalnje unije bolšjo napraviti nekak moet med delom In kapitalom. Naobratno pa stremi sort-sksem zs tem, ds bi odstranil ta propad in le k treba, ga bedo napolnil tudi s trupli i rtov ta misel svobodno* Ako Je te propad napolnjen, tedaj tudi ni trote napravljatl mosta, torej postsns unknlsem bret-potrebeij. It toga sledi, da i mak Gomperz ln Mitehell e compagnia teUa dovolj povoda napadati socializem ter delavstvu priporočati da k njima zaupajo. t Ti generali dekvtkih polkov to v svoji domišljavosti zabredli le tako d tleč, da kar direktno zapovedujejo delavcem, aaj se ogibljejo soeklitma, naj sploh ostavijo vso politiko, da naj glasujejo slepo ta tiste ksndidste, katere jim kapitalistom prodane dule svetujejo. To k ps khko umeti, ker so ti kapitalistični hlapci, ki so po volji dekveev postali njih vodjo, ravnajo po znanem pregovoru o nekem očetu, ki k Imel tri sinove ter se krasil tako-k: "Hvala, sedaj sem preekrbljea ta ta in drugi svet. En *ln k tdravnilc, drugI Je advokat, tretji pa duhovnik. Vprav tako bolšjo bjti preskrbljeni Mitehell, Gompers in drugi Jednaki svetniki s voditeljstvom v unijah, s priporočsnjem kapiUli-stičnlh kandidatov In z i vr gole nje m o sporazumu med delom in kapitalom. Koliko časa bode le delavstvo tako neumno ter bode svoje sovrstnike in laliprijatelje kovalo v zvezde? , , Pametni dekvci so Is prilli do zaključka, da ta-morejo zmagati k v znamenju aplolne stavke, ds zamorejo k tem potom Ztrmogkvlti današnjo gnjik človeiko drulbo. t* fte ni dolgo, ko to nemiki socialisti sploino stev-ko imenovali sploino teutnndst. - Ali danes pa le tudi oni raspravljajg pbvsem resno o tem. Tudi amerilki #Hat*i voditelj« bodo morali sprekU to taktika, afeP*>čljo dotlveti dne, ko Jim bgdo zavedni delavei dšfl te sasluleno brco. Sploh ss pa konla vsaki boj proktarijata t porazom sa istega, ako ta boj nima ta podlago tod-zlizem. Le v socializmu je rsiitev ta vesoljno človeitvo. Chkago, 111., N. septembra 1M4- AL1 JB LAKOTA KORfBTONOSNA ZAVEZNICA PROLRTARCEVr "Ljudje llve predobro; stradati bi morali, da bi jim potek kosti , Tako pravi in govori marsikdo, komur se dozdeva razvoj drulabnega preobrata prepočasen, ki bi rad v enem dnevu strmo-gkvll današnjo gnjik meščansko drulbo. Ali k prava pot, ki naj nas popelk do drulabnega preobrata T — Not Lakota privede iestokrat ljudi do bresupnlh činov in dejanj. Toda navadno spreminja lakota ljudi v tope |uinje, ki sicer preklinjajo skrivoma ialoeten poloiaj, v resnici pa tp rasmjiljajo e sredstvih, s katerimi bi ss dsk odstraniti sk in go?k v človeški druibi. Gork človeški prihodnosti, le bi JtodaJ prilel čas, da bi lakota odkčevsk edino o usodi narodov. Vss, ksr nas sgodovina uči o tam, je tako grosno ln strašno, da ns telimo, da bi se le tedaj vrnili zlični časi. t Na Kitajskem, v Indiji Je lakota doma. V Indiji, v detel i. katero je narava obdarovala bogato s vsemi prirodnlmi bogastvi, umirajo ljudje skoro vsako kto lakote, kakor SS kako drygo boleanljo — kugo itd. V Avstriji, sosebno na Kranjskem in na Primor-sksm so pi%če tako niste, da dfkvec aH mali kmet, ki Ima —4 otroke, ne taalull toliko, da bi t krom pirjem oteill glad svoji kini druiinl. Tudi iu. Kranjskem in Primorjfieai vmirajo ljudje počasi vsled lakote, ker si zavoljo nitklh pkč ne morejo nabaviti toliko hrane, da bi ss tek vpirak krepk > proti rasnim boleznim — jetikl itd. Marsikdo bode rslel: "Kaj mene briga Ki tajsko, Indija. Kranjsko aH Primorsko? Jas ti vlm v Ameriki." Le počasi! Kitajsko. Indijs, Kranjsko, Primorsko In druge enake dotok nas uče, da so prebivakl omenjenih delala napravili in prastal! skuinjo lakote, in da se k ta skulnjs slabo obnesla. Zgodovina nas uči, da so ljudje umirali kkote i srednjeveškem času po Tvrupl ter na ceeti. U redkokedaj so ti nesrečniki prekali si kraka v pa kšah ljudskih krvosesov. In kaj nas uči sedaaji las? Kamorkoli pogledamo. takoj opazimo, da to gladnl siromaki povsem zadovoljni s miloščino la drobtinicami. U padajo ras bogato ohlofeno mite današnjih kkoriiieval cev. Ako bi imeli statistUao podatke o ljudeh, ki vil v vajo miloščino v vseh kulturnik drlavak, tedaj h saplsali številke, ds M se vsakemu mislečemu čk raku jedili g rose kzk aa gkvt U na Angleškem |n Irskem k pot milijonov ta klh siromakov, la te v dršavt, ki ss prilteva naj begatejli v Evropi Ce pa tedaj ti gkdai siroma ki - brsspeeolni delavei preeik v večjih skaptnal ta dok, ne ta kruh, tedaj Ivllgak pa dekvsklh hrbtih k gtavah policijski copd in «bl>e Marsikdo, ki Is Mva dlje čaaa v Ameriki, dol ve. tete os k poetepak a gladnimi delavci l ISPt la ISMT kako šaketna k končal peted Perry-a v Wasfckagteu. M k vodtl gkdas praktarete i v slavno mesto Zdr. dri.? Nauk, kntsraga nam dajeta sredajl vek ia njati '»V"*" kot saveaako v borbi ta osvoboditev človeštva k sedanje, novodobne suinosti. Ml ss moranm sploh upirati temu. da bi se goepodujočlm slojem poerečlk poUsaiU vas dekvstvo na beraško palico. Kdor je enkrat padel tako daleč hisdol, Je navadno za — socialiste popolnoma izgubljen. AU za moremo sploh pričakovati, da bi gladnl, lsstradani ljudje imeli toliko moči, da bi preosno-vali današnjo čkveško drulbo po socialističnih načelih?? Ne I Vsak socialist, ki smatra kkoto zs rešiteljico človeitva is danalnje bede in ziromaitva, Je isto tako smešen, kakor Ikvek, ki veruje, da bode "vsegamogočni" bog kar čez noč potom kakega ču-dsla spremenil danalnje zk in gorje v dobro. Mi ne tkuiamo v prvi vrati pridobiti onih zlojev ta naše ideje in načela, ki ao padli le na naj nitjo stopinjo v čkveški druibi, kar vemo, da imajo ti ljudje sa naše ideje in načok k skbs dovtipe. Mi »kuiamo pridobiti ta socialistična načela k duševno zdrav proletarijat; kar k obrodilo dober zad. Kamorkoli pogledamo so mnoie socialistične lete. V Indiji, Afriki, Evropi, Ameriki, Japonci, povsod med vsemi kulturnimi narodi se liri eociaH- Mi nismo soeklisti le tadi tega, ker nekateri krvovesi dandanes iskorilčajo ljudstvo tako nesramno, da nam preti lakota, temveč ker nas sili v to logičen razvoj človeike druibe, ker k neumnost, da bi 06 odstotkov vsega ljudstva ittezovalo 6 odstotkom krvosesov topo posluinost ln udanost. Nss ne vzpodbujs kkote v boj proti današnji ko-rumpirani človelkl druibi. Nas sili v ta boj naia pamet, nale prepričanje, ker smo spoznali, da k današnji družaben red krivičen in gnil. Mi na prUkkukmo vsled lakote relitev is mo-dsrnsgs sulanstvs, tem več sahtevsmo vez svet sa vse ljudi, kateregs so gospodujoči skjevi ukradli proktarktu, da live v razkošnosti, brezdelju, lenobi in izobilju. Chkago, 88. oktobra 1801. KAZMOTBIVANJB PROLETARCA. Nasprotniki zocklkma, ljudske svobode in enakosti pogostokrat robato napadajo foeialkte, češ, da zocialktl sami ne vedo tej hočejo. Taki gospodjs, ki Iestokrat o narodnem gospodarstvu nimajo najmanjšega pojma, ki vse potrdijo, kar jim kak fnikar aH kutar natvesi, skulajo kar les no! s prašnimi f rasami pobiti socisHscm. v Ako pri tem pobijanju socializma rzbijo le neskne dovtipe, ki do-katujejo k njih kratko pamet in katerim te smsji neuko ljudstvo, tedaj mislijo, da so socisHzem in socisliste utopili v llid vode. Ker te vrste nasprotniki socializma ssmi nič ns vsdo, ker se niso nič učiH ali pa le to potabiH, ter to se naučili, mislijo, da tudi socialisti niso na jasnem, kako je umevati socialistično človeiko drulbo. Dasl k na to vprsianjc odgovorilo le na stotins socialistov, ki so vselej tadeli nasprotnike soeklitma v črno, hočem tudi jat po mojih skromnih močeh odgovarjati na to vpralanjc. Kaj k socialisem? Kaj k — bolje rečeno — socklistična človeška druiba? Socialistična človeške drulte pomenja tdrulo-nje večjega aH manjšega itevik ljudi v občno pro-izvajanje in uilvanje. Koristi take zdruMtve so oči vidne, ter se da is s občnim proizvajanjem in jednakimi pravicami do uiivanja skupnih proizvodov doseli občno blagostanje, sajedno k pa svoboda poeameznika omejena k z Svobodo vzeh drugih soobčanov, ali čknov sooialktilao drulte. — Delavni laz, ki dandanes spremit* delavca v,tope-ga sulnja, bodo v socialistični človelki druibi kratek, ker se bode uporabil «a za produktivno dek. Šolski poduk in vagok otrok bodeta boljla in na viiji stopinji kakor dandanes, ksr se ns bodo Je-mak koristi posamesaikov v poltev. Naravno k, da k vet imetek — ki bi morda kakemu čknu drulte Ikodil — v socialistični človelki druibi občen, ker soeklkem Is v svojsm bistvu odločno odkknja, da bi to merilo, kaj bo dobil Janet ali Luka. Sploh bodo pa proizvajalna tehnika v socialistični človelki druibi v rasnih strokah tako ras vita, da .se bode vso prolsrajalo skupno. Torej Je občno uiivsnk prokvodov samo ob sebi umevno. , SociaHsti stojimo ns tem staliMu, da ima vsak Ikvek jednake pravico do jok, obkke in vseh dni-lahnih naprav, torej naj tudi vsaki ikvek, ki je sdrav in krepak, dsls do gotovo starosti. Gotovo ne bode v socialistični človelki druibi kmsl kdo svojemu soobčanu vilice, noi, llko ali hk-le, ker bode spkk takih proisvodov v izobilju. Taka predmete bode vsakdo prlposnal aa sasStmi imetek. A11 vse tej drugega so tvornlce, rudniki, pre-m o kopi, leletnice, zemlja, sploh naprave, ki ko-rktijq vsem kto teko, kakor dandanes mostovi, krni parki, ceste, voda, srak, šolnina topkte itd. Seveda k dandanes le mnogo mkkcev, ki vidijo v lndlviduaUtmu relitev socklnega vpraianjs, M smstrajo socialisem ts neksko tlrsnstvo sli ps ta utopijo* Ne glede na to, da k trditev teh mislecev temna teorija, brez vsake praktične podkge, lahko vsakdo spotnt, da se dek lahko okjia k a skupnim, s zdrulenim delom. Narodni ekonom dr. Hertaka trdi, da bi zadoztovalo delati k I uro in 22 minut vsakemu človeku na daa, ako bi bik dek pametno raadeljeno med vso ljudi v občno korist. Vos drugi las bi pa khko ljudje uporabili sa zabavo, učenk, zpkh v svoje zasebne namene. Polog dr. Hertaka bi khko navedel le druge narodne ekonome, ki Isto tako Jasno vidik relitev socklnega vpralank v zadruinem delu in v občnem uMvnnJu- Ako so koristi soeiaMsma tako oltvidne, loma se bal mi Slovenci upiramo eocklismu, ko smo vendar proktarzki narod. Mod glovenei kapitalistov v pravem pomena beoede kakor Rockefelkr, Oould, Apnour, Carnsgk, RothschUd itd. sploh nI, ali to pa sok redki. Vsaj meal niso tnani! Relitev slovenskega naroda k k v socializmu, v človelki druibi, v ksteri niso beoede: enakoot, bratstvo in svoboda k prasne fraae. Ia tega sledi, da bode vsaki Slovenec, kokmu ee gre v resnici ta blagor svojega naroda, meseca novembra glasoval aa socialiste. Ako bi bil torej socialisem Ikodoaooon aa dekv-ao ljudstvo, tedaj bi ga priporočaH vsi kapitalisti k njih plačani hlapel. Tako Jim pa al nobeno srad-stvo preumasano la prspodk, ako ga > trste rabiti proti snrisiktom ia njih gospodarskim aaokem. Kljub tem laiem te podlemu obrekovanju bede socialisti korakali pngamss naprej — od smage do maage — pe začrtani peti, dokkr no strmofisvijo današnjo korumpiraae In kapitaHstično llijielkn drulbo. TALB. K AN 8 AS. i ssvsmkrs 1001. Naprej" it. 8. S. N. P. J. sme . 1 L V sašetku nas k bik ko- Rpleh pa epams. da ts bodo Me-i leta Is podvoJOa. To so SREDA. 1 MAJA. Ako kateri brat tboH, aaj se takoj prijavi pri 1 Frank Levcu. Camp 81, aU pa pri predsedniku Krank fietini. Yak, da dobi pravočasno boba podporo. * V mesecu avgustu t. L je naš* društvu priredi svojo prvo veselico. Uspeh veselice k bil v eJ nem in moralnem oziru velik. Z godbo zta ae poeebno odlikovala Mart Zdovšek in Jozip Dolenc. Lukačeva gospa j« preskrbela dober prigrizek. Se k pozno v noč sa ee razšli veselega srca, ieleč, le mnogo takih v, selk. Brat Ivan Dolkr Je zgradil velik "zl. narodi dom", kkr bodemo imeli v prihodnje vse žeje i veselice. ^ Tudi društvo "S. A. P. D." k imelo svojo ves lico, ki je izborno uspela. A resnici na ljubo mi ramo konstatiratl, da bi bil uspeh v vsakem ozii le obilnejli, ako bi v društvu vladala bratil sloga. Veselica društva samcev, ki se k vršila pri b Bogoljubu Klieru v Yak, je istotako izborno uspel Veselico so posetili skori vsi čkni "Bratstva Ni prej". Pr. Leveč. DELO GLAVNEGA ZDRAVNIKA. Dr. F. J. Kern. Ob petindvajsetletnici Jednote mi sporni uide v preteklost, ko sem leta 1906 presta\ ljal v St Paulu, Minnesota, njena prva pri vila iz slovenščine na angleščino. To je bil moje prvo "literarno" delo izven šolskih n* log ter mi je dalo tudi prvi easlušek na am< riških tleh. Prejel sem za prestavo pet d( larjev, kar ml je kot nepetičnemu študent prišlo prav. Stlri leta pozneje sem že bil član druitv Naprej št. 5 v Clevelandu. Prišel sem v d< tiko z osebami, ki so imele velik vpliv pi ustanavljanju društev in pri pridobivanj članstva v Clevelandu. Leta 1912 sem se k( opazovalec udeležil prve združitvene konfi renče v Chicagu, kjer sem se prvič sesti z nekaterimi odločilnimi moimi v glavnei uradu, leta 1915 pa sem bil od glavnega 4 V sv S PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE PARTIL Chicago, IUn sreda, 1. maja (May 1), 1929. In Two Parta—Part II Mobile, Altu —John E. White-sley, predsednik delavske centralne organizacije v Mobilu, je bojevnik, kakršni so bolj redki v vrstah strokovno organiziranega delavstva v Ameriki. Se vedno je na delu za svojo tožbo proti Atlanta a St. Andreas Bay železniški družbi. Ozadje te tožbe tvorijo doživljaji, ki jih je Whitesley doživel kot organizator. Njega so ugrabili z železniškega vlaka. To je storila drhal lesne družbe z odobrenjem kom-panijskih uradnikov. Še zdaj se mu jK)zna, kje je zadobil težke poškodbe na ledju, da je otrp-ljen, da ne more plezati po lestvici in izvrševati svojega pleskarskega poklica. Drhal ga je tako pretepla, da je obležal skoraj mrtev. Železniška proga Atlanta & St. Andreas Bay železniške družbe teče ob vodi. Gospodar nad železnico je St. Amlreas Bay Lumber kompanija. Po tej železnici se prevažajo hlodi za to lesno družbo. Veleporota ni hotela obtožiti drhaležev, dasi-ravno so bil indentificirani; odvetnik, ki je sedel na dveh sedežih, je pa toliko časa zavlačeval, da je potekel določani rok za civilno tožbo. Napad na Whitesleya je bilo nasilje, ki ja pripomoglo, da je bila organizacija lesnih delavcev International Timber Work$rs' Union uničena na jugu. Whites-ley je bil poslan v zapadni del Floride, da vodi stavko tisoč lesnih delavcev, katerih zaalužek je bil vtrgan za več kot polovico. Dnevni zaslužek je znašal štiri dolarje na dan. Za belopiifcpe delavce je' bil znižan na JUL70, za zamorske delavce pa na $1.40. Ko je organizator dospel na lice mesta, so bile družine stavkar- Glavni stan S.NPJ., v katerem Je tudi njena tlakami in otobje, ki je zapoaljeno v glavnem stanu in tiskarni Britifcltoeialifti jev postavljene, sodnijskim potom na cesto. Whltesley Izjavlja, da mu je Sherman, podpredsednik lesne kompanije, rekel, ko ga je prvikrat obiskal: "Najraj-še bi Vas ustrelil." Ko ga je obiskal drugič, so pobojniki streljali na tajnikov dom, ker so mislili, da se Whitesley nahaja pri njem. Pred napadom so ga večkrat obvarovali delavci ki so ga stražili. Kompanija je najela več stražnikov. Organizirani delavci so proti temu Izigrali zvijačno potezo. Kot kompanijaki stražnik »e je dal najeti tudi strokovno organizirani delavec. Ta je pa stražarske Savle spremenil »tražarske Pavle, da so bili na "trani delavske organizacije. Kompanija ni mogla nič opraviti « stražarji. Vedela ni od kje je prišla ta sprememba mednje. In tako Je kompanfla bila pri vo-Ui »e pogajati. Prišel je Kirk, pogajalec Združenih držav in se KffteJ s podpredsednikom in glavnim ravnateljem kompanije. Stvar je nato izgledala kot zmv J" in kompanija Je obljubila da P°viša mezdo. I z ravnanje spora je bilo le navidezno, kot zdaj v Elizabeth tonu. Dva meseca potem je moral Whitesley zopet nazaj, kajti »P>razum je bil odklonjen. V Shermanu je drhal potegnila Whltesleyja z vlaka.. To mesece Je kompanljsko ln nosi ime I*> predsedniku lesne drulbe. Whitesley se je seveda boril ln ni podal kar meninlč tebinlč 'irhsll. Ženske na vlaku so "trahu kričale ln drhsl Je namerila na Whltesleyja samokre-češ, da ga na mestu ustrel fc«t h tek lega psa, ako ne odneha C "vojlm odporom. Dajali so mu tovrstna Imena ln ko so ga privlekM ven z vlaka. Je glavn natelj Barrow rekel: "Zdaj pa imamo." Whitesley pravi da n« bo nikdar pozabil na dve uri trajajčo '"*njo skozi iumo. -Ustavili so "te in nato ao drhaleži pričel ' datirati, ali naj me ustrele si '^alj©. Kasneje sam Izvedel 'J* b| bil prav zanaaljlvo ubit, akr> W eden Izmed blznlsmsnov ne rekel, da on ne bo podpiral Mehiška vstaji končana zbežali drag za dragim mejo, vojaki pa ao aa po- Nogalaa, Arhu/io volta štlrldaaetlh generalov v apr. —- Re- Laadaa. 80. apr. —. Delavska (socialistična) stranka v Angliji e na višku sedanje volilne kam-' panje izdala knjižico, v kateri se izreka za svobodo na morjih n proti blokadam. Stranka Vstašev, ja zdaj v teku o-javlja, da njena vlada, ko prid* _______ ZLj. Mehiki, ki so potegnili za seboj tretjino armada, je končana. Država Sonora ob ameriški moji, kjer je bilo zadnje prlbeža na krmilo, zavrže staro doktrino Anglije, ki se glasi, da mora Volka Britanija kontrolirati morja. Morja morajo biti svobodna in odprta vsem narodom v vseh časih in vseh slučajih. NOV TEROR V GASTONUI. Napadov na aUvkarje noče biti konec. Gaatoalja, N. C. — V ponde-Ijek so deputlšerifske čete spet napadle stavku joče tekstilne delavce, ko so korakali po ulicah proti tovarnam v Lorayu. Mnp-go stavkarjev je bilo ranjenih. Neko delavko so deputiji tako zmlatfli, da leti zdaj težko ranjena v bolnišnici. Cerkveni organ is t — blgamlat. New York Clty. — Herbert L. Lelgh-Manuell, cerkveni orga-nlst, Je prlznsl pred sodiščem, ds Je poročil svojo 19letno učenko orgljanja, ko je še imel legali poročeno ženo. umora. In Uko so gs pretepli samo do nezavesti. Privezali so ga na hlod. ki je ležal prek železniških tirov in udrihali po njem, dokler jii Izgubil zavesti. Ko prišel k zavesti, je neki zdrsv-nik nanj oddal par strelov, ki so zgrešili svoj cilj. Rekli so mi naj tečem. Streljali so za njim. Videl Je. da prihaja za njim avto ln Whitesley se Je skril hitro v vodi močvirja. Gompers. predsednik Ameriške delavske federacije, je šel k justičnemu Ujnlku, da se aretirajo drhaleži in poeade na zatožno klop. Toda nemogoče Je bilo dobiti veleporoto, ki bi obtožile te *lo&*e. Lesna družba Je Imela valeporoto pod svoj m palcem. Zdaj WhlUsler tati le-snodružbo na sodečih v Alsba-mi ker Je družbe Inkorporlrana v tej državi. Whitaaley ne rmre zarsči dobljenih poškodb delati na leatviei, ampak v delsvskem gibanju Je še vedno aktlvea. kupacije po federalnih četah. Trije rebelnl generali — Fau-sto Topete, Eduardo Garcia ln Hector A Ima da — so včeraj prt-bežall čez mejo semkaj ln se izročili naaelnlšklm oblastem Združenih držav. General Es-cobar, glavni vodja revolte, je tudi na pot' v Arizono. Vstaške četa, ki ao ostala brez voditeljev, se podajajo mehiški vladi in prosijo milosti. Preko tisoč mož se Je podale včeraj in danea je kapituliralo 600 mož ter Izročilo federalcem 18 strojnic, en top in več tisoč nabojfv. Zadnja vest *< glasi, di. se je podal tudi general Caraveo, ki Je bil zajet z 2000 možmi v prelazu Pulplto. Revolt« je izbruhnila 8. februarja. Trajala je torej tri mesece. Trat|l pratNig Uhia* vi pripilil v ŽAMvf Beseda "redukcija" odklonjena. ■ i » Ženeva« 80. apr. — Sovjetski delegst Maksim Litvinov je včeraj ponovno preizkusil delegate velesil, če Jim Je res za pravo razoroženje. Predlagal je, di se besedi "omejitev oboroževanja," ki se rabita v oflclelnem tekstu konference, spremenita v "redukcijo (znižanje) oboro-ževsnjs". Predlog Je bil zavržen. Kitajakl delegst Je pa pred-gsl. da se komisija Izreče takojšnjo odpravo konskrlpelje ali obvezne vojaške službe. Tudi ta predlog Je propadel. Kratki iamfta vssti od Miza ia dilač — Dae 12. aprila je v Chlcagu preminula aeeftra Msry Ker- bar, la dne'ti. aprila pa njen soprog, kr. Blaž Koifcar. Pokojna ata bila člana društva "Slovanski dom" št. 86 SNPJ, h kateremu sta pred letom dni preatoptia z WltU. III., od št. 161 SNPJ.-« Bil« sta dolgo oba boiana ftn akoro brez sredstev, zanju pa je poskrbelo društvo št. 86 SNPJ ln jednota, ki jima je bila edina tolašba in pomoč. — Saje gospodinjskega odseka SND v Waukeganu-No. Chicago se bodo odsedaj naprej vr šile vsak prvi četrtek v mesecu. Majska se vrši dne 2. maja ob 7:80 zvečer. Članice naj blagovole udeležiti vse, ker obeta biti na dnevnem redu nekaj Izrednega. Kreneš« Velkovrh, tajnica. — Prvomajska proslava soc kluba št. 1 JSZ v Chlcagu se vrši v avditoriju SNPJ s kratko angleško igro "Whiit Priče CoalT" in s psr deklamscijami ter govori v angleškem ln slovenskem jeziku.v Za ples igrs tamburaškl zbor "Zrlnjskl." Vstopnina 8ftc. Pričet«* <4> 8 zvečer. — Dne 29. sprlls Je v Ho. Chlcagu preminul br. Kari Klančnik, član društva "Dels vec" št. K SNPJ, v starosti «3 let. . Kitajska zaMm ivpMo Je mM o veiesllaan. MBMkaeJo privilegije. naj Mi sta kita aMa Hrvata? Zagrebška policija pravi, ia sta ftt/fihj a Zagreb, 80. apr ročllo se glasi, da t*-hrva-učitelj In ška begunca — dijak — ki so ju ustrelili lan dar jI zadnjo nedeljo na meji Jugoslavija In Avstrije, bila dva "salo nevarna rdečkarja." Dunaj, 80. apr. — Prljatelsko razmerje mad Jugoslavijo In Bolgarijo po sklenitvi pakta v Piro-tu nI dolgo trajalo. Pred kratkim Ja prlšsl v Sofijo dr, Ante Pavelič Is Zagreba, ki J« kmalu po razglašenju diktature pobeg« nll iz Jugoslavija. Dr, Pavellč js v Sofiji imel ognJaviti govor, v katerem je rakal, da k>do Hrvatje pomagali Macadoneem, če se dvignejo v revoltl proti Srbom. Ta govor Ja Izsval demonstracije v Bolgariji proti bel-gradski vladi. Nato Ja jugoslo-vsnsks vlada poalala ostro protestno noto v Sofijo. BeJ gradski listi danes spet napadajo Bolgarijo z besedami, ki as vse kaj drugega kot prijateljake. Anirtikl pitat ikrsg Trije letalci bodo pui*uslll oble- teti zamljo brez pragtanka. Waahlngt4Ni, D. C. — Trije ameriški letalci In tri j« pomočniki, šest mož, se pripravljsjo ns prvi brezprestanl polet okoli ki j§ ii vittai dosti flTEV.—NUMBBB 108 SKUŠNJE VDOVE JEKLARSKEGA DELAVCA Odškodnine nI prejela nič za svojim pokojnim soprogom, na pensljo sa vdove pa mora čakati še poldrugo leto. Canonaburg, Pa. — Kakšni ao socialni zakoni v tej državi, po-kaauja naslednji dogodek. Matt Samlč Je delal v paklu Standard Tin Plate kompanija v ( anonaburgu. Njegovo dalo ja bilo teiko, kajti delal ja v strašni vročini. Velika jeklene plošča so ležale v peči, da ss rasba-IIjo. Sam i de vo dalo Ja bilo, da je plošče potegnil Iz peči, zagrabil jih s kleščami, na to zaaukal in zopet porinil v stroj, Id ja pograbil ploščo, jo potegnil skoal valjarja. Na drugI strani stroja je stal zopet delavec, ki tja pograbil ploščo In jo zopet porinil v stroj, da ja prlromala zopet k Samlč u. Ta jo Ja sopet poslal svojemu tovarišu ln njegov tovariš sopet nJemu, dokler se ni stanjšala do določene mera. Samlč nI pozna) nevarnosti, ki preše na kurjave na velikih par-nlklh, sploh povsod, kjer dala vel opravljajo težko delo v veliki vročini. Ravno zaradi tega, ker mu nI nihče raztolmačil teh nevarnosti, Je svoje telo preveč približal In izpostavljal razbeljeni peči. On nI nič vedel o tem, da kurjače na parnlkih ln delavci v jeklarnah prime krč. Samlč nI razumel angleškega Jeelka ln drugI delavci mu niso mogli raa-tolmačltl teh nevarsoetl. Pričela ga Je boleti glava la šel Je k zdravniku. Ta mu je dejal, da naj noel očala. Samlč ni moral ta očala. PočutU es Ja vedno zelo trudnim. Nekega dae v mesecu dsssmbru so ga prtteli napada« sopet krši. » lilo ja nekako ob šsstl e*T. Hrmde! Js nekoliko New Yerk, N. Y, — Tako velike bede ie nI bilo petnajst let v New Yorku. Število delavcev, ki Iščejo prenočišča, je najboljši Izkaz o bedi, ki Je v mestu. V mesecih februarju ln mareu Ja iskalo vaš brezposelnih delavcev prenočišča v občinskih prenoče-vallščlh, kot kdaj preje od zime Ista 1015-16. Tako namreč poroča blagostanjski svet. Povprečno Ja dnevno iskalo prenočišča v letu petnajst odstotkov več, kot v letu 1SS7. V letu 1987 pa 60 odstotkov več kot v letu 1986. Blsgostanjskl svet pravi končno, da vedno več ljudi prihaja v revščino, ksr ss uvajajo v industriji novi stroji, ki nadomeščajo Človeško delavno moč. Poročilo jmkasuje, da Je bilo letošnjo elmo skrbeti za veliko yoč brezposelnih delavcev, kot v slabih — v limih leta 1921-22. Takrat je povprečno na dan prosilo za prenočišč« 876 oseb, leta 1027 štiri sto štiri ln trideset, lets 1928 pa šesto dva In sedemdeset oseb. Ti siromaki so dobil! prenočišče, eno žemljo ln kavo. Dne drugega februarja Ja dobilo prenočišč« (n pičil zajuterk 966 brezposelnih delavcev. Helpel hotel vrnlU prenDoSenJe llaheburžanom. Berlin, »0, apr. — Dr. Kn-d«r, governer avstrljsk« province Vorsrlberg, očita S«!p«!u, •veta to leto. Med potjo bodo £ '" prejemali gazolln ln drug« po- ^a duhovniškemu premi ftangaj, 80. spr. — KiUjsks kuomlntangska vlada J« poslsla Združealm državam, Veliki Bri-Uniji, Kreaciji. Holandijl. Nor-veškl In Braziliji noto ■ povabi-lom, naj pol«stlJo svoje poslanike na Kltajakem sa pogajanja v svrho ooprave privilegijev eks-trsteri torta! nontl. M9nmm Rim, 80. apr. Prenljer Mus-solini Je včeraj prevzel še ministrstvo sa Javna dela. To Je o-smi portfalj Izmed trinajstih. Danes Ja minister zunanjih zadev, vojne, mornarice, avijaei- ProhIMčfiNi rnirm svUUts. Gsllatia, Tez. — Wlll CT»»-nault. daputlšerif. Je v ponde-IJak ustrelil Ollla Hlxa, ki nI hotel ustaviti svojega avta na cesti, kot Je prvi zahteval. V avtu al Mlo pijače. Chenault Je bil ere- J«, koloni|, dela, Javnih del In tiren in Izpuščen proti $10,000 ministrski predaednik- 1 kavcije^ trebščine v zraku. Padrolm^M epohalnega poskusa bodo objsv-IJene v kratkem. IMaeUlJfca "nemoralne^ brošure obMoJtrna aa SSOO gtobe. New Vork Clty^-Zvezno »udi-šče v Brooklynu Je v pondeljek obsodilo Mary Ware Dennett, avtorico knjižic« "The Šez Hld« of Ufa,H na platilo $800 denarne kasni. Avtorica Je smej« odgovorila, da ne plača alti eaags centa, rajši gr« v zapor. NJ«nl zagovorniki so srrenšlraii apel na višje sodišč«. Mre. D«nnett, ki Je stara 68 l«t In mati dv«h otrok. Je spisala omenjeno knjižico u svoja otroka; kaaneje jo J« dala natisniti la Je razpošiljala stvar po pošti, v#lad č*asr j« bila obtoftana. ds Je kfllls poštni zakon proti nemoralnim tiskovinam. jerju v Avstriji, da Js hutel vrniti zspUnjeno premoženje bivši Cesarski fsmllljl Kabsburfta-nov. Kksc««arica Zlta J« pa odklonila ponudbo, k«r n« priznava avstrljsk« republik« niti zaplembe. Kkaplosljs v čsSlil m unlci Jak I tovarni. Praga, 80. apr, — P«t delavi eev j« bilo ubitih In 80 ranjenih, ko Je včeraj nitrogllrarin eksplo-dlral v munlcljskl tovarni v Pa r-«obitzu. HIŠ« so se podrle eno miljo naokoli , Ustrelil aa Ja v rartvt mad Sen Antonio, Teg. —► 26-l«tnl Donaclo Limon se Je 29. aprila uatrell v »res, ko Je klečal,pod rssp«Uim m«d mašo v tukajšnji katoliški katedrali sv. P«rnan-da. ......_„ ____popra, da obdrži svoj šelsdss gorak. Njegovi tovariši so mu svetovali, naj neha takoj dslstl. Samlč sa je bal, kaj poraSt praddelavac, ako pojde domov. Delal Je preje v premogovnikih. Dna 1. aprila leta 1926 Je ftel na stavko. De-lo pri Standard Tin Plate kom-panljl Je pričelo delat! 80. juHja 1907. Delal Je pri njih samo par mesecev. Delal Je po petnajst minut, na to je Imel petnajst minut odmora. Tako Je delal do delopusta. Nato Je Šel domov. Njegova žena Je poelala po zdravnika. Krč, ki ga dobi delavec, ki dela v vročem prostoru, Je tako hud, da ga tudi najmočnsjšl človek ne prsnes«. Kadar takega delavca pograbijo krši, todaj bo umrl v velikih in strašnih bolešl-nah, ako na dobi pomoči. Krši prično v nogah ali rokah toi as širijo proti sredini telesa. r Navadno zdravniki vzbrizgajo M-lavcu pod košo tvarlno, da ne čutijo bolečin. Zdravnik Je vbrlzgnll Aamlču morfln pod kožo. Toda krč nI odnehal v nogah. Stopnjsvajs sa Je obračalo na slabš«, Pozvani so bili drugi zdravniki, a Samlč je umrl v teku 24 ur. Med zdravniki, ki so bili po-zveni, j« bil tudi kompantjski zdravnik, TI mislijo, ako Izpolnijo mrtvaški list, da mora biti Ispolnjcm tako, da kompanija na nosi nob«n« odgovornosti. Mrtvaški list s« čita, da Ja Samlč umrl sa akutnim sršnlm napadom in akutnim vnetjem ledvic. Kompanljskl zdravnik Je poakr-bal, da so Aamlša rasteleelll. ItaztelesanJ« Ja Izvršil neki zu-nanj I sdrsvnlk. Ta Je laJavU, da Je srčni nspad prišel žo nekoč preje. Vdova Je prosila za odškodnino. Toda odskodnlnakl odbor Je odločil proti nji, ker Samlč nI umrl zaradi poškodbe na delu, v tej državi se pa ne izplačuje odškodnin« sa strokovna boiesnl. Vdov s j« nato prosila sa materinsko pokojnina, toda povedali ao JI, da prid« njeno Ima sdotaj na Ust/>. Čakati bo mogoč« morala leto In pol, da prida na vrelo. Sovjetl sapriTferfcve v Anaeaiji. Carigrad. 80. apr. — Sovjetska oblast v KsvkaelJI je saprla ermensk« cerkve v Crlvanu, Tlflleu la Bakejtt. 10 i Jacvb Zupmmhi: NEKATERA PEREČA VPftAiANJA %XfJ. c® Rf»rMMU(il( te kaavearfja. Zadnjii leta j« bilo v fU.Ha U ope-tovano priporočano, da ae upelje nov ■i*tem volitve dele*aU>v. naaweš po okrožjih. Bres dvoma ima U veliko dobroga, toda upoštevati troba tudi njoffov* slabe »tram. Glavna dobra stran Jo. da Jo članatvo enako-morao—toroj demokratko, kot povdarja—saatopeno. Na iolo. i te vilo članov prida on dele«* t. inker •o okroija vnaprej raadeljena, odpade slaati precej nerodno ldnilevanjs malih dmlUv v »vrbo volitve delegata. Mala društva M vodno ia bodo vod-no sahtavala sastopetvo na konvenciji, a m no ogrevajo posebno ta ta način »astepstva, ker m savedajo, da bo pri volitvah imel »notno vešjo prednost kandidat (oairoma kandi-datje) velikih društev v »rediš«* okroija. Tudi anflelko poslujeta drufttva no kaftejo navduftenja »a sa-etopstvo po okroftjih, kar radi svoje manjftine napram slovensko poslu jo-Am drufttvom ni isgled ia Isvolltev njih delegatov pooebno roftnat, docim po tedanjem načinu natančno vedo. koliko delegatov Jim pripada Zdi m mi, da ne bi prav nič ško-ddvalo, še bi vendar upeljall volitve delegatov po okroijih. Saj lahko na prihodnji konvenciji preidemo n na tedanji način, ako ae oni iskate nepraktičnim, če ae konvencija od-loči u U sistem, M priporočal, da ae voli po en delegat na vaakih 600 članov, kar bi pomenilo nekaj nad *0 delegatov. Nikakor pa bi ae naj oo določilo manjfte kvote sa delegata kot 900, kar bi dalo pribllino 140 delegatov. Da bi Imela manjfta drufttva In angleftko poalujoča drufttva tudi priliko poeta vi ti avojaga delegata, naj bi ta določilo, da ama vaako drufttvo, ki fttejf manj kot 50 članov, poataviti enega kandidata, In notam sa vaakih TS nadaljnlh članov po enega kandidata. Določba, k*> ame kandidirati aa kandidata, 4e naj pooatri: v dvanajstih meaecih pred v loti t vi jo kandidature so mora udeleiiti vaaj fteatlh aaj. (Ta določba ae naj doda tudi h kvalifikacijam ta kandidata v glavni odbor.) Sedaj ee lahko pripeti, da j« isvoljen aa delegata član, ki M popol-noma nič na aanlma niti aa drufttvene alti na aa Jednotine sadove. Konvencija Je najvtftja oblast—po-Idg Splošnega glasovanja—In njeni tsključkl v spornih sadeveh ae konč-noveljavnl ter al pri Jednoti nobenih vttjtk instanc. Tej točki bi ae moralo posvečati dovolj pasnoatl. In orodni-ttvo bo bres dvoms akrbelo ss to, ds ae ne bo mlatila v glasilu prašna slama • Um, da bo kdorkoli vlačil ns konvenciji rečene saL|.| i i. —»-H - ■ —i — n —»t -l.l. ■ '■"p jt tn vbfl mmotv ' je H« v«čn)e strelke s doke sleda H nadaljne dnevetesi v akročjo Sao mtlj ad mesta keovw»eiJe-« dali nad ISt pa do l SOS—S dali aad ISSS p. ) do IMS milj—4 dal; nad 1100 pa manj kot 1000 milj—7 dal; nad S000 milj dsset dal. V gUvnem uradu s stavljenim gl uradnikom ae plača polovična dnevnica sa ftaaa skorovanja konvencije, sa večajo pa po gornjih laicUtiva la ref< Večina članatva as najbri ae ssve-.Ia, da po sedanjih pravilih Ubko odloča ea ČUn vol kot ena lokupnega članatva noto gjaMivanja. če glsasje ss ksko lai-cijativo vsak deseti član. pa jo potreben asmo fte en glas iamad članatva—in evo. iqfrijetfva je Jota. To je sUbo te dveh raslsgov mnogi so ae udelefti glaaovanja. ad-s leč, da bo tiato malo fttevilo glaeov dosc-leno bres nJega, a vrhu tega pa Je dana odločujoča beeeda aelo a manjftlnl. Argument, da je gUvao, ds tisti glsaujsjs* ki ss sanimajo ss stvar, ni Jako nametan. Nafta naloga Je. da sbujsaM vse Članstvo, da aa aa-intereeira v Jednotine sadove ia ds aktivno sodeluje- Zmajujemo s gU-vo radi bveabrilnoati amerlftkage de-teVcs, ki, ali ss gre ns vollftče. ali pa voli svoje sovražnike, Uda na svojo Ustno breabrttneet gUdamo akosi pr aU. če Uraj poostrimo doloftm gUde inlcUtiv, a tem nikakor ne krčimo pravic članetvs in ne teptamo osnovnih pravic demokratUma, temveč kač nasprotno: članstvo pripravljamo k uma, da ss ssvsds svoje »oči in da jo tpdl uporablja- VpraftaoJe Je le, v kaki meri poročamo ras morje glasov. V tabeli podajam tri načina, na 42,000 čUnov: V aploftaem ao mnenje strinjaje, da se odpravi bolmi ki odsek, ker -;<-dr,jič sprevideli, da lahko bres petega kdlsea. Da ps ohranimo protiutei napram upvavaemu odseku. Je treba uveoti nov odeok, ki ga jas imenujem kontrolni odsek, ker as boljftega imena ne spomnim, a po svojem itevthi prekoei apravn (skupno s gospodarskim odsekom Je dvakrat močaejfti kot upravni odsek) U ima teeoj dejansko kontroU v gUvnem odbora. Zaupniki—dlatriktni nad sornikl. odborniki bres področja, sli kakor Jih keftoato fte imenovati—naj ae volijo ed cele konvencije, tako da bodo sastsgaH dejansko celokupno llanatvo. Bres dvoma je is»l odbor aa pravite to v mislih, pa jih je Imenoval "at terge"—kongresni ke. Ker voli U kongresnlke ceU driava—jih imenujemo Mst terge," ksr je bilo prebavljeno v "bres področje"; aaj brfte ee pravajaloc ni spomnil kakega drugega primernega krasa. Ker emo majhni ljudje, as apodtaknomo v vaško slamieo In seveda ae je tudi po tem nedolftnem israau mlatilo, pri Um pa poaaUjsjo stvsr samo. Priporočljiv., bi bite kajpada, da so ti saup-nlkl rasdaljenl po okroijih in Jih U-rej konvencije voli po okroftjih, toda voli jih celokupna delegacija Ds ds ena podpredaedniftko mesto angleftko pestajočtm drufttvom, aa rasume Kaj pa urednik? Za JedaoU Je do kro, če doki dobrega uradnika in ga potem okdrfti. To se naredi enostav-nej«, fte gs glavni odbor nastavi stalno U potom ostane v uradnifttvu, dokler vestne isvrftuje svojo poste. Vaak dober uradnik bo rsjll prevzel a talno alaftko, kot pa odbornlftko mesto sa štiri teta, kar pomeni, ds je njegova nadaljna aluftba odvisna od muh konvencije- Olavnl arednlk ima dnotiaimi publikacijami dovolj jednotinlm! Sedanja pravila Inlcljatlvo mora podpirati......«0% (l/S) ftjj Lr i SIJS% (l/S) 14.000 Glasovanja se mora udeleftltl, H.400 (1/B) »0% (1/«) 114)00 Inlcljatlva je sprejeta s večino glsasv r.......t............ 4.201 10401 Srednja pot 26% (1/4) 10400 UJS% 14,000 (!/«) 7.001 čeprav ne vidjm nobene nevarnosti, ako sprejmemo določbe v osnutku pravil, vendar priporočsm srednjo pot. Vodstvo Jedaets. Nafta jednota Je fte tako velika, da II tudi svoje vodstvo Uhko reorgsnl-ira v smislu vallklk orgsateaclj. Sedanji sistem Jo ssetsran, nepraktičen In v mnogih oskrib .iednoti ftkodljiv. Spremembo vodstva priporoča na ramo odbor ss pravite, temveč tadi nekaj tistih, ki so as najgloblje poglobili v Jednotine probleme. Priporočeni so rasni nsčtai, ki jik tu ne bom nsftte-vsl, pač ps priporočsm načrt odbora as pravite, ki Je—po mojem skromnem mnenju- najbolj primeren iS najbolj odgovarja demokratičnim principom. Največja napaka Je bila doslej v tem, ds *mo imeli doslej vas skupaj tmeiano v eni skledi, kar nikakor ne spada skupaj. Nadsornl odbor in porotni odsek ats najprej kot člana glav-nega odbora fclaaovala o kaki stvari, nato pa—v slučaju kako obtoftbe— preiskovala In odloftevala v stvareh, kjer eta bite sama osebno udsleftena in torej pri najboljftl volji niste mogla nspristraneko soditi. Naft sedanji si-•Um je stsl Jednoto precej densrjs> kajti v stečaju kake toftbe pred civilnim sSdlftčem je bilo troba toftltelje-vemu odvetniku le naveetl toasdevno točke, In vsska porota se je hitro se-dlnjila glede krivdoreks. če bi Imsll statistike, koliko smo sgubtll nš toft-bah samo radi te stebe določbo v praviUh. bi aj nsjbrftc aačudll vaak tak član, ki trdi, da naj oetane vse po starem. SIcer pa Is priproata pamet pove, da mora biti uprava In nadaor-stvo ločeno, sam sebe pač ne moreč nadsorovatl In soditi. Porotni odsek ne s gubi prav nič ns svoji časti, če ee drfti svojih dolftnoett In če nima ničeear opraviti s vodstvom JedaoU, d očim nsdsornt odbor dobi veliko ftlrfte polje, Če ee gs dvigne nad glavni odbor. Dolftnoet^ Bgl-»ornega odbora sega veliko dalje kot samo podpisati račune, ki Jih seeta vi Jo najeti Uvedene! ter pregledovati knjige. V knjigah najbrite ne bedo nafti! drugega, kot Ui pa Um ka malo napako—toda nadsornl odbor mora kontrolirati delovanje glavnega odbora In paaitl, če ee (spolnjujejo vse točke pravil. Nadaornl odbor bi naj Ml Instanca nad glavnim odborom, In če ee lavoll sposobno člane v U odbor, ss bo iskasal največjega pomena. Doslej je bil nadsornl odbor neke vrete "rubber sUrnp," ki ee ga Je pritisnilo ns račune In knjige. NsJ ml ke dovoljeno nssomo pred oči ti ustroj, kot si gs jsa pradeUv Hmt dete ln je popolnoma nepotrebno, da bi mu osietili fts odgovornost pri vodstvu Jednote, a tem, da ga poate-vimo v glavni odbor. Br. Zaits pravi, "ds js naloga urednika prisostvovati sejam vselej, kadar so na dnevnem roda porodiš ter rasprave, tikajoče ss njegovega področja, drugače tehk? odaoUn, če ee ma vidi ki kdo aa aaa detel po aejniftjl ko-linijski plači, če smo ^polteni v boju aa boljše ftivljeneke raemere, poka-ftimo to s tem, da plačamo svoje u-radaike, kakor emstramo, de M ml morali biti plačatf, ^et^i. mogoče Ker Je le precej leUvcev, kt maj kakih $** nd teden, ali naj torej vaamemo U aa merilo? Na vaak način dajmo sviftat plače gt upravnim odbornikom. Ako ima preddeUvac + nafti tiskarni $46 na teden, ne vem, aekaj bi naj ne imel Uliko predsednik ali Ujnlk ali upra-viUlj, ki ima večjo odgovoraoet. Se nekaj drugser* dosežemo, če poviftamo plače, da bodo odgovarteU standardu, aa katerega ee bori orgsnUirano de-Uvetvo: bodo v odbore kandidirali tudi taki, ki aa malo plačo ne mislijo na odbora!ftka aseeU, U so taki, ki so sposobni in Jih jednoU ne more privabiti v svoje urade, ker imajo drugod beljfte plače. Dobra plače določimo/ pa tevollmo bres osira na oeebnostl in kakrftne-keli osira, tiste, ki so naj bolj fti in najbolj eposobnl. Na vsak vodilnih mestih rabimo dobre, spretne in jednoti loUlne moči. Vpitje nekaterih, da ae naj kratkomalo pomcU "čikaftko kliko" te glavnega urada, je precej neokueno. - Ravno tako nerodna Je agitacija nekaterih, da se naj cel se- ■UP1 — SLOVENCI IN HRVATJE POKOR? ^ dan j i odbor ponovno izvoli. Konven Rja bo bres dvoma rabila svojo laet- pa jo tehk? odsoten, če umestno.H No vam, čemu bi uvajali)_______ teko polovičarstvo v JednoU: vsak Druitva M odgovorna sama ksr 'se glavni odbornik se mora posvetiti s tw, j#dnoto te instenc, isven no glsvo, pa Ubrala Umod kandida tov naj bolj fte, ne oslraje ee, če j« najbolj« e«daj v glavnem odboru aH ne. Z drugimi besedami, kjer bo veČina mnenja, da bi kak drug kandidat bolj odgovarjal sa kako rneeU, bo seveda eedanji odbornik odpadel, kar seveda nI najno, ds bi v vsakem slučsju ffmenilo nezaupnico. Sedenji odbornik je lahko dober in mu ds konvencija gaupnlco is njegovo delo, tods Sko smatra koga dragega boljftegs, bo izmed dobrega in boljftega Ubrala drugo. Gladiš. I Urednlfttvo mora paaitl, da ni nikdar priobčena kaka stvar, ki bi lahko povzročite toft bo aH ps spravila JednoU v navskrttje s pofttnlm sako-NsJ bo Shrsr pod kogarkoli podpisom, odgovorna Je koscem kon-. cev Jednote. Te določbe nI v pravilih in je — no mojem mnenju -sploh troba nt, ker je vendar povse da mora prodnik vodno čuvati Jednotine interaee. Ampak če kdo teko lell, ee prav Uhko doda pravilom, da ne be ntrazporazumljenjn radi točka, ki določa, da eo drufttva as stoje resolucije vso veetoteoftje svojemu delu in mora biti nsvsoč pri vseh sejsh; če gs ksks stvar ne aaaimSi je najboljfte, če odstopi, kajti reftevanje Jednotinlh sadov ni zabava, ki bi se je kdo udele-ftevsl po mili volji, NamosU. da bi dajali uradnika privlUg, da se po svoji uvidevnosti peča s vodstvom Jednote, gs rajfti popolnoma rasbremenl-»0 te dolftnosti. Urednikov—mislim namreč dobrih—lnssmo prokUU mslo v naftlh vrsUh. Sedaj, ko se po dolgoletnim udejstvovanju v uradnifttvu naft Jofte Zavertnlk umakne v ozadje, ao ves oči obrnjene v natega člana, ki ima ss aeboj fte lepo vreU dete ns ftssnlkarakem polju ln ki bo vreden naslednjih Joftete. Vask ve, da mislim Ivsns Moteks, tn vaak bo priznal, da boljftega urednika ne moremo dobiti. Zdkaj bi so naj ne na-število nJega kot stslnega urednike? Dosdevno diktaturo v glavnem u-fta ss Uhko omeji. Točki, ki določa, ds predsednik v sporasumu z odgovornim predstojnikom lahko od-atevl usluibenca, naj ae doda, da Ims odetavljenl pravico pritoiitl ae na nadsornl odbor, ki zadevo preiftče ln Urefte končno aodbo. — Upravni odbor Jo — po oanutku pravil — majhen, pa bi bilo nsrodno, če bi njegova večina aahUvaU odstop kakega gUv-negs odbornika. Beeeda "upravnega'1 se naj zamenja i besedo MgUv pe smo s eno potezo etrll celo dlktetaro. — Tudi določba, da gl. tk-edaednik Izreče zadnjo beeedo v sporih med drufttvl In urednlfttvom. se lakko spremeni s tem, da se doda, da odloči predsednik v sporasumu upravnim odborom. — Ds js potrebno dati predsedniku zraven dolge vrste dolftnosti tudi nekaj moči, je rasum Ijtvo. De bi pa ena sama ooeba mo-gts upeljati ns podUgl točk v osnut ku pravil dlkUturo v Jednoti, to si Ubko ssmisll U tleti, ki Ims sete buj-no doedftljljo. Večina gUvnega od bora lakko aahuva njegov edetop, članstvo ga lahko odpokliče ln nadsornl odbor mu Uhko stopi na prsU Pa plačat Kaj, evtftat? enlftat, sni. lati človek čiu In se čudi. Pravimo, da so borimo za delaveke pravice—-as pravico do obstanka v prvi vrsti i — Uda aa drugI strani pa bi radi čLANirrvo ■ 9*«*i SPIjOANKOA glasovanja potom deUgatov na konvcnc4j1 poveri NADZORSTVO Nadaaral Predsednik I. član I. član UPKAVO («Uvnl UPRAVNI OnilKKOOSPODARSKI 01. predsednik ODSKK flt tajnik Predsednik betetftkl Ujnlk gt blagajnik S. KONTROIJDI ODSKK 1. podpredsednik ft. podpredsednik 1% Mitpfiik t. -s. • d. * i. • Jednote ps nosi odgovornost uradni fttvo. Nekateri aarajljejo z glavo, ksko more urednik ločiti kritiko od napada. To je kočljiva zadeva in je nemogoče postavftl absolutno mejo, temveč tifba zsdeVo prepustiti uredniku ln upravbemu odboru, pravila pa ne morejo tega seftltl. 0*0*0 6e marsikaj imam v mislih, toda prosUr je omejen. Tako na prifcer glede jednotine Imovine ln gospodar Ikegn odseke bo treba v smislu pri-poročila gospodarskega odftsks predelati obe točki, ki ee nanaftaU na to. — Glede bolniftklh skladov bi priporočal, da s« konvencija ne spuftča v dolge debate, ker dokUr nI podrobnih sUtistik. je nemogoče naUnčno reftltl U problem. Asesment v tri-dolarski rasred se naj povifta, ds ne bo deficiU, gl. odboru pa se nalofti, da abere Učne sUtistike In na podlagi fttovlRt sosUvl iniciativo ter Jo dn aa sploftno glaaovanja. _ NOVI NASLOVt Sa. lldgeesf Ara. pmmčmč aiaa Dr. Jthi Je Icmlalk PHVHICIAN 41 8URGEON ITSft W. Mtk Telefon CadllUc 0487 TeL aa doma Raadolph »000 I. A. MAROHNIC LAWTBS JAVNI BIUBSNK Goved 4ove •SI Pirat Netiaeal Weedwaed Ai Ns prodaj imsm 4 skre remije, polovice je hoata in polovica je ta oratl. Pet sobna hita, kopalnica, voda straniftče in elek-trika, vas je v stanovanju. Ga-rsfts ip eno karo. Kokočnjak meri 1Sx186 čevljev, voda In elektrike notri. 6000 pilčsncev prodam zraven sli ps brez njih. Zssluiek donela letno |8,000 in le'več, to je odvisno od dela Je 20 mlsdih sadnih dreves in 4 vrste trte. Poleg tiskane ceste, 2 milje do Mentor Parks in le 2 milje do Mentor« ter 26 milj doj C le vela n da. Vsi pridslki se ve-Činoma prodajo doma. Prodam, ker želim oditi v staro domovi no in zato dam po nizki ceni; če katerega veseli, ai lahko oaebno ogleda, sli ps pilite ns naslov: Rudolf. Drobnik, R. P. D. 1, Mentor, Ohio. Ako pridete za ogled, je najboljši Munson Rosd, sredi Mentor in Mentor Psrk. —(Adv.) POZOR SLOVENCI! WHITE STAR LINE VAM NUDI POTOVANJE V JUGOSLAVIJO v udobnosti in brez skrbi la kies skrfci - lahka potujete v tiaro domovino sU milijonar. PeUebao J« samo IZLSTU V JUGOSLAVIJO 22, junij« 1929, na S. S. MAJESTIC največjem parnlkn sveta O. Josip Mlbeiil, is CtoveUnds. Ohio. bo vodil U latoi. T* pomeni, da ho os sprsasljal potnike skoal ed *ew Vorka, pa d« Ljubljene 1» Zaenfca. O. Mfhelli je ie prej vodil elUne isUto. tudi a« panika MAJESTIC. v.Wd teea ee pesna paraik, kakor tudi lalesniaa v Evropi. Skrbel bo U vale udobno.!. la prevsel bo tta ee vse vake skrbi. Vi mu bodeta samo sladili in ukivaH potov«. ■Je. čemu M si Ujeli beljla pHllka «a potovanje v staro domovi no T ■ CSNS CMZ ocean in ro železnici Teek da Chei^purea........... ........... — UubUCTa ......................... — goereb ........................i., Vork do Chtrtourea ........................ — LJabfJana .......................... .......S1M.&0 ....... 16.60 ....... 18.10 ....... 117.50 ....... liti ....... n.n Ee pojasnila se obralte na PRUDENTIAL BANK (Zakrajlek k Oeurk) 455 West 42nd Btreet—New Tork. N. T. WHITE STAR LINE lateraatioasl Mercantile Marine Co. 1IS Ma. MteMsffi.f ve. Fsrme ris prodgj. Oni, ki ftslijo naseliti se ns fsrme, takorekoč ns msjhsn dom v vasi, sedaj je Css, ds si pridete ogledsti, da vidite ns svoje lsstne oči, kaj kupujete. Sedy imsm več vastovrstnfh fafm, z Živino in orodjem in tudi fcjrss tega. Cene so rssllčns. Zs prszne farme so esns nizke. Torej ne odlslsjts predolgo, pridite aem k nam, tuksj je ie veliko slovenskih družin. Ne čsksj-te tam nič več, kjer ni dela, tam tudi jelš ni. Edini iloisRskl pra. dajslec zemljišč in farm v tem okraju. Pilite zs pojssnils ns: ANTON PAULIN, Esst Woresstsr, Nsw Yorfc ToL j Osaofusd SS. Tel. as dseeei Eoakweil MM Dr. Iiirni Farlu sloveaskl ZOBOZDRAVNIK 1141 West Mtk Street CMesgo, Hlhtele Uradne arei Od 9. de 11. doe-. ed 1. de I. peeeMae la ed de S. svsler. Oh srsdah od I. da IS. dse., la ed a de S. DA SKUHAŠ DOBRO PI-VO, PlSl PO NAfiE PRODUKTE. Imamo t sslogl alad, hmelj, sladkor la ves drage potreMčise. Poekaeite in ee prepričajte, ds je pust pri vetjih naročilih. PlIHo pe infonnaolje aa: FRANK OGLAR, «4S1 gaperlor Aeeaae. Cteeolsed. a Mtiisl & Urban SLOVENSKA TgOOVI NA ielesnine, b*rv, stenskega papirja, pe^i, pralnih, llkalnllt in p^metalnih strojev. Radio, linoleum, stavbinske potrebščine In sploh vse. za dom potrebne stvari. — Najboljši Malt in Hops — Pošiljamo v vse k^sje Združenih držav. Nssk>v je: 10627-81-35 Harper Ave., TeL Lincoln 0914 W. Detroit, Mich. Podrninlca: 8921 Fenkel ave„ Telefon Hogart 1345 Detroftt, Mleh. . Mi dovsiame ns dom vse naročeno blago sko tako želite. GLAVNI SPOMLADANSKI IZLET , priredimo DNE 10. MAJA 1929 e parnikom 1LE DE FRANCE" ) najnovejšim, najhitrajftim ln največjim parnikom francoske paro. brodne družbe. Nadaljne istete priredimo: PRESIDENTE WILSON na Trst dne 22. majs 1929 PARIŠ—dne 25. junija 1929 ILE DE FRANCE^dne 26. julija 1929 pod oeebni m vodetvom natega uradnika Mr. John Kreti£-e. Za vae te lslete imamo reaervirane najboljše prostore. Preskrb i tr ai potne Uiti no in saarajte si prostor pravočasno! , Za vsa nadaljna pojaanite pišite na: \r Sakser State Bank 82 Corllandt Street New York, N. Y. Potovanje v Jugoslavijo potom natega potniškega oddelka js sslo priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo vprsAsnjs is vssh krajev Amerike, od ljudi ki nsmsrsvajo tjs Iti. Storits tadi vi tako, sko asmsrsvste obiskati domovino, tedaj ss obrnite ns nss ss vsa pojssnils. » . . Ml ssstopsmo vae parobrodne črte, m vsa lahko odpravimo, kamorkoli si letite. Delamo prolnje sa povrmtao dovoljenje 'Termit," pomagamo dobiti potno liste, visume ia vse ostalo ksr je v tvssl s potovanjem. Nsll ssstopnfld bodo skrbeli is vss in vsio prtljago tekom vsega potovanja. Ml od ftass do Isss oglaiamo v listih Imena veeh naiih potnikov, ki prih*-jajo ali odhaja,je. USPM AIEIKM STATE BASK IMt BLUI WLAm AVE. CBICAOO. ILL. T JUOOSLAVUO POAlUAMO PO NAJNIŽJIH CKNAg Pozdrav prvtap maju Pozdravljen prvi maj! Tako kličejo delavci vaega sveta na svoj edini mednarodni praznik, ki ao si ga aami postavili. Prav letos je štirideset let, ko se je rodil praznik prvega maja v Parizu na kongresu socialistične internacionale leta 1889. Od tedaj je prvi maj internacionalni praznik zavednega delavstva. Ni bil postavljen eato, da se praznuje kot drugi navadni prazniki, ki sta jih podelili buržoazija in rimska cerkev. prvi maj se praznuje zato, da delavci tega dne manifestirajo za svoje zahteve in pravice: za osvoboditev iz svoje ekonomske in socialne sužnosti, za krajši delavnik in boljšo mezdo, za odpravo vojne in svetovni mir itd. Mednarodni kapitalizem ne miruje noč ne dan; vedno stika za prepiri, konflikti in novimi izkoriščanji, da zaneti vojno in inova preliva delavsko kri. ' Prvega maja se navadno dogaja — ne toliko v Ameriki kot v Evropi — da udarjajo skupaj delavske in policijske ali vojaške čete. Ti spopadi se porajajo iz zavisti buržuazije, ker noče videti našega praznika in najrajši bi ga zatrla v krvi delavcev, tako da bi se delavci v bodoče ustrašili in ne bi več praznovali iti manifestirali. A vae to ne zatre delavske zavesti. Vse armade, vai topovi in više puške ne potlačijo delavskega praznika* Vrdte organiziranih delavcev se jačajo in z njimi raste zavest, da je prvi ritoj simbol delavske osvoboditve. Kari Marksove besede "Delavci vseh narodov, ^združite se" še niso prišle na ušesa vseh delavcev, zate še ni nastopil dan osvoboditve. Kapitalistični hlapci so tako zaslepili delavce, toliko strupa so jim ubrizgali v kri in možgane, da še ne vidijo prave poti pred seboj, ne spoznajo resnice, da jim more le socializem pomagati iz sedanje razredne slišnosti. Komaj slišijo besedo socializem — ali celo boljševizem — so takoj v strahu; to so posledice nevednosti, ki jo vzgajajo kapitalistični hlapci v delavski masi. Pred desetletji je delavstvo zelo trpelo. Delati je moralo po 12 do 16 ur na dan za zelo nizke plače. Takrat še ni imelo nobene svoje organizacije in kapitalizem je imel proste roke pri izkoriščanju. Tedaj so delavci spoznali, de v združitvi je moč. Organizirali so se v strokovnih unijah in si priborili osemur-nik, večje plače ln druge ugodnosti, o katerih niso prej imeli nobenega upanja. A so le dosegli. Tako morajo storiti tudi danes, če se hočejo popolnoma iznebiti kapitalističnega rob-stva. Kdor pravi, da je kapitalizem preveč močan, da bi bilo upati na kafcšno zmago, je podoben onim ozkosrčnežem, v ki w> pred leti rekli, da ni upanja, da bi delavec kdaj delal manj kakor 12 ur. Delavec se mora učiti in se izobraziti J- pa dobi upanje. Kdor Žita le av. pismo, katekizem in mašne bukvice, ne t*> nikdar nič dosegel. Kakor so delavci organizirali Kvoje strokovne in politične organizacije in jih strnili v Internacionale, kakor ao organizirali »voje podporne organizacije, tako lahko organizirajo in izvrše največje delo, ki jih še čaka — svojo lastno delavako vlado in »voj noči ai n o-ekonomsk i »istem nove družbe. Delavci! O tem premišljujmo n» prvi maj in potem vsak dan in vsako uro našega življenja, •n Potem vai — ki še niste — v ■ delavce vrste pod rdečo lasta- Živel prvi maj! Kari Trinajntič. o. — Članstvu druAtve Jbranja Zora" ftt. 64 SNPJ nasna "i»m, da sa vrti Uradna sv J t dne 6 "•M ob i. popoldno v navadna«* I" "štoru. .Vabljeni ste vel. de ee »J* udeleAle, ker imamo selo vaAno roditi. Albine K raven je. tajnica. RAZSODBE GL. POROTNEGA , ODBORA Zadeva društva št. 205. Sestra Ivanka Gimpel, cert 7004, Članica društva št. 206, v Duluth, Minn., je vzela priziv na gl. porotni odbor ker ji je bila odklonjena odškodnina po gl. tajniku. Ses. Gimpel se je naj-prvo obrnila na svoje društvo ter zahtevala, da se ji dovoli porotna obravnava, katera ae je vršila dne 1. aprila t. 1. HDiu-štvena porota je vzela v pretres pojasnilo gl. tajnika ter stanje in položaj ses. Gimpel, v katerem se nahaja. Razmotrivala in tolmačila je tudi 1. točko, XXVIII. člena pravil, na podlagi katera ses. Gimpel zahteva odškodnino za njene otrpnjene ude. Društvena porota je zaključila, da je ses. Gimpel o-pravičena do odškodnine in ji odobrila izplačilo. Glavni porotni odbor je vzel priziv ses. Gimpel v razpravo. Pregledal je vse predložene listine, ki ae nanašajo na njeno zadevo. Iz predloženega priziva je razvidno, da je ses. Gimpel v resnici v obupnem stanju in da je potrebna pomoči. Gl. porotni odbor je skušal omiliti prizadeti ses. položaj, v katerem se nahaja. Toda predložena zdravniška spričevala in izjava vrhovnega zdravnika dokazujejo, da so njeni udi postali otrp-njeni vsled bolezni, kar ne pokriva določba 1. točke, XXVIII. člena pravil. Na teh dokazih je glav. porot. odbor zaključil, da razveljavi razsodbo prve instance in potrjuje postopanje gl. tajnika, ker v smislu 1. točke XXVIII. člena pravil, ses. Gimpel ni o-pravičenti do odškodnine. Zadeva drultva štev. 66. Društvo št. 66, SNPJ, v Tri-nidad, Colc., je bilo obtoženo pred gl. porotnim odborom, da je kršilo pravila ob času ko se je združilo z društvom št. 201, v Aguilar, Colo., v svrho izvolitve delegata in zastopstva na deveti redni konvenciji S. N. P. J. * 1 Obtožnica očita društvu, da je ob čaau združitve naredilo predvidevan načrt, po katerem bo zamogel samo Član št. 66 biti izvoljen za delegata, ako pa to ne bi bilo mogoče, pa sploh noben ne sme biti delegat. Nadalje očita obtožnica društvu, da je preziralo kandidata za delegata bratskega društva št. 201, kakor tudi bratskega društva št. 381, SNPJ, ter s tem činom prezrlo princip bratstva in enakopravnosti. Zastopnik gl. porotnega odbora je društvo zaslišal na redni društveni seji dne 14. aprila 1929, ter se je dala društvu prilika do zagovora in tožitelju da zagovarja kar navaja v obtožnici. Pri zaslišanju se je vodil natančen zapisnik, kateri je bil potem predložen gl. porotnemu odboru. Potom preiskave Be je dognalo, da je mogoče res, da je obtoženo društvo imelo kak skrivni načrt ali sebične namene pri združitvi ter preziralo kandidata društva št. 201, kakor tudi bratsko društvo št. 381, toda zaslišanje ni prineslo dovolj ob-težilnih dokazov, na podlagi katerih bi se zamoglo društvo kaznovati. Na podlagi predloženih podatkov je gl. porotni odbor zaključil, da se društvo št. 66 v tem slučaju oprosti, toda priporoča ae pa, da naj bode v bodoče bolje odkritosrčno v vaeh ozirih z bratakim društvom, kakor tudi a posameznim članom bratakih društev. John Goriek, predsednik; John Terfdj, Teny Bhjml Frank Podboj, AaUm ftaalar, porotniki. Greet Pelle. Meni. - Opoaarjem članstvo druitva K, 202 SNPJ na se-Jo ki ss vrti dne 1». maja. Imem« ve* vaAnih sadov reAiti v korist drv Atva in jednote. Obenem vas oposer-Jam. da pieAate pmvedaano aser ment, to je. do ». * mesecu Kdor ne plete «b *eeu, bo suspendiran Ne posabite na sejo dne 1«. «•)•! Anten »eieberger. tajnik. GLASOVI IZ NASELBIN Nekoliko sgodoviae. Kly. Minn.-K proslavi SA-lelnice obstanka SNPJ telim • po roti ti obstoj druitva "Prvi Majnik" At. 868, Kl>\ Minn. DruAtvo je bilo ustanovljeno dne U. junija leta 1912. Ustanovnih članov je bilo 26. Za ustanovitev ao bili najbolj aktivni sledeti Člani: John Podboy, John Sčurk. Jerry Janeiich, Joe Viranth, in Dan Mestnik. Zadnja dva Ae krije črna Kemija. DruAtvo se je priklopilo k Avstrijsko slovensko podpornemu druAtvu s aedeiem v Frotenacu, Kan-sas. Ker je omenjena organisac^a slabo napredovala, se je druAtvo načelo obračati na drujre jednote sa pristop. Odbor druitva je dobtl informacije od Slovenske narodne podporne jednoto in od Slovenske delavske zveae. Takratni tajnik Frank Mar tinjak se je zavzemal sa Slovensko podporno delavsko sveso, sobrat John Teran, ustanovitelj druitva "Sokol" At. 20 SNPJ. je pa priporočal Slovensko narodno podporno jednoto, ker nam nudi bolj|e pogoje. In tako se je letn 1916 druAtvo priklopilo k SNPJ pod Atevilko 268. Članov je bilo! 60, .Atirje sn bili Ae poprej člani in eden je pa rustil, ker je bil nekaj po-Akodovan. Leta 1914 je bivAa Slovenska čitalnica apelirala na vsa druAtva v naselbini, da Aeli skupno s druAtVi delovati za ustanovo Slovenakocn narodnega doma, in je pri volji prepustiti vjC premoAenje kakor poslopje ln lote, samo zbirka knjig se ne sme u-ničiti, ker knjige učijo izobrasbo. DruAtvo "Pivi Majnik" se je takoj odsvalo, da je pri volji stopiti s čitalnico in drugimi drjiAtvi v akcijo sa ustanovo Doma. Kar se je več društev zavzelo sa ustanovo Doma, se je meseca avgusta kupilo lepo »i-dano dvonadstropno poslopje in skupna sdrutena druitva a čitalnico so otvorili na Zahvalni dan Jugoslovan-ski narodni dom, na katerega je danes ponosna cela naselbina. Repre-zentira 1& društev in en klub. Društva so lastnik poslopja. Lansko leto, ko js imel naA slikar O. PeruAek svojo raaatavo na Bly, Minn., jo društvo kupilo ono krasno sliko s imenom "Nova Štifta", vas nekje na Dolenjskem, DruAtvo je izgubilo od leta 1012 in do sedaj 19 članov, kateri so umrli, in tri v mladinskem oddelku. Pri druAtvu prevladuje lepa harmonija In bratski red. Uradniki so bili dostojni in kos vsak svoji nalogi v uradovanju. Do -danss druAtvo Ateje 120 članov In članic ter 6H otrok v mladinskem oddelku. Pozdravljam vso članstvo in delegacijo 9. redne JkonvenciJet , Jeeab Kunstelj, tajnik. . ■ . • Sodelovanje druAtev. Detroit, Mick. —»DruAtvo "Young American", 664 SNPJ je iniciatiralo, da bi rado prasnovalo letošnjo ses* no piknikov vsaj s enim v čaat 25 letnici SNPJ, alma materi. V nedeljo 21. aprila so trijs zastopniki "Young Ajperlcan" obiskali sejo druAtev 121 in 618, ter apelirali, da bi skupaj v tej sesoni v prosti naravi prirediti zabavo teh treh druAtev SNPJ. Na seji društva 121 smo bili lepo spre joti in preds. br. 6polyar nam je d ti takoj besedo, da povemo svoje želje. Izvoljen je bil odbor dveh, ki bosta delovala sa skupni slavnostni piknik v mestu Detroit in okolici, [j vala br. SpolyarJu in ostalim bratom in sestram sa njih naklonjenost. Hiteli smo k društvu 618 (ti dve društvi imata seje istočasno in daljava med j rvim in drugim druAtvom je preceJAnJa.) Pri druAtvu 618 smo bili tudi prljaano sprejeti. Br. Klanč-nik. ki je predsedoval, nas je vprašal česa Aelimo. Smo takoj povedali svoje ielje, Ur v potih minutah prišli do sporasuma, da tudi druAtvo 618 Aell sodelovati. * Pokažimo SNPJ, da smo ji lojalni in ni samo posamezni. Pri obeh druAtvih so sestopali "Young Američana" br. Kugelj, ses. Kenich in br. Kenich. Zadovoljstvo na obrazih članov bratskih društev dokaauje, da S združenimi močmi in energijo ter lojalnostjo lahko veliko dosežemo v (ej paselbini. članstvo SNPJ Je vneto dusedaj po večini samo sa svoje dru-Stve, kateremu je pripeda. Danes mi mladi mislimo, da bi bila dolAam>t vsakega Alana malo povaeovati pri svojem bratekem druAtvu. Pridite na naše aeje, kot gostje ter nam po vejte o vaših dobrih idejah kar botno tudi mi storili ter vam podali svojo desnico in sodelovanje. DruAtvo "Voung Američana" želi in hoče kooperativno skupno delovanje v korist SNPJ in svojih postojank. Pridi dan 26 letnice SNPJ1 poadrnvl Rogelj. Kenick In Kentek. l^emberpert. W. Va. — Neznanjem členom draAtve At. 482 SNPJ. de od-aedej naprej ee bodo vrtite druitva ne seje vsnke prvo nedeljo v mesece, tatetek ob S. popoldne Oposerjem člane, naj ae udeleže poinoitcvllno prihodnje seje. Vpeljetl imamo nove člane. NaAe druAtvo je maloštevilno, ■teto se udeležite vsi, ker to je voAe dolžnoat. Jeaspklas Kieeele. tajnica. PROgVETfl *ky i u Ns vsak n tvoje, sli vsak Preak Zaiti. Ne teko, drugače mora biti, je re kol Peter, JoAe mu je ugovarjal, Pa« vel je imel svoj načrt, .Tone pa Je de-jal, da se s nikomur ne strinja. Pene jih je zagotavljal, da ima on Ae najboljši Dlan, ampak ve, da ne bo nič t njim, ker vaakdo svoje trdi. Adolf je vsel klobuk In a viška konitatiral, da se med Slovenci ne more ničesar napraviti. Med Amerikanci in Nemci da — a nikakor ne med "Kranjci." Peter, JoAc, Pavel, Tone, Pope iS Adolf niso imeli ničesar skupnega, pregovarjali so ae sa prašen nič. C* pa bi imeli idejo akupnosti, ako bi jih združeval skupen interes, ne bi kon-statirali, "da ae med nami ne more ničesar napraviti" SNPJ obhaja svojo petindvajsstlet* nieo. Njeni ustanovitelji, njeni pionirji in njeni graditelji so imeli SKUPEN namen. SKUPNE interese, in SKUPNE cilje. Rezultat Je orteniza-cija, ki je v naših razmerah VlftEK dosedaj doseženih uspehov. Rasla je v duhu medoebojne pomoči, isobraabe in delavske borbe. To troje4 zlito v ENO, jo je gnalo navzgor, da je prerasla vse druge. Omejite ji eno iemed teh treh vitalnosti, in napravite jI Akodo, ki so ji morda ne bo vidomii poznala takoj, a a časoma gotovo. Ko jo bila majhna. Aibka, bres vpliva, so jo blatili, ao ruvkli proti nji, jo črnili oblastim in kompanijam. Ko je postala večja, so sačeli pristopati vanjo. Ko se jo dvignila nad vse dru-ge, so ji sačeli dajati — nauke In nasvete: Kakšna naj. bo, kako naj piš<* njeno glasilo, koga naj dobi v svoje urade, katere se naj odstrani. Jako radodarni so a nasveti posebno pro-Allh par let. Vea sbor teh svetovalcev je soglasen v tem, da SNPJ ne smo biti več to kar JE BILA v proAloetl — to se pravi, iatrgati si mora svoje tradicije—-svoj način izobraževalnega dela ter delavske borbe—postati mora POHLEVNA In pustiti, da VSAKDO PO SVOJE RAZLAGA IN TOLMAČI, kako naj se rasvlja v bodočo, kako naj piivjo njene publikacije, kako naj delujejo njena druAtva. Človek bi jim verjel, da imajo odkrite namene, Če -ne bi vedel, da so prišli s "nasveti" Aele, ko so spotnall, da Jo ne morejo ugonobiti kot njeni odprti aovraAnlki. Sovražnika, ki je odkrito aovraAen, je lahko spoznati. Zato je tudi tukaj na mestu tisti rek. ki pravi, M,0 Bog V|ruj me mojih prijateljev, sovražnikov se bom Ae sam ubranil." Peorla, JJJ, ,-r- Naznanjam članstvu ln druAtvom oHt&i/tft Je druAtvo At. 489 SNPJ izvolilo »astro Anni Metalko tajnicam druAtva na seji dne 21. aprila. V vseh druAtvenih sadsvah as obrnite na tajnico Annie Metelko, 407 New street, Peorla, III. __ P. Franka. Foreet Clly, Pa. DruAtvo "Mednarodna žveia" št. 1*4 SNPJ je skle nilo, da proslavi 20 Istnlco svojsga obstanka na praznik proglaAenJa ameriške neodvisnosti, dne 4. julija. Ker bo proslava adružena s veselico (pik-nlkpm) v prosti naravi, zato apeliramo na druga druAtva v Forest Cl-tyju, da na omenjeni dan, 4. Julija, ne prirejajo veselic.—Tajnik. U Selle, III. — Članstvu druAtva št. 98 SNPJ naananjam, da sem bil podpisani na aprilski seji Izvoljen druAtvenlra tajnikom. Obenem vas o-pozarjam, .da redno plačujete ases-ment, kajti Jss ne bom mogel sa-kladatl sa nikogar, ker Ae saee težko plačam. Tajniški- posle sem prevaet e 1. majem t. 1. MoJ naslov Je: Frank Drnach, 436 Union street, U Selle Sli.—F. Draack, tajnik. Rouya, (teebee, Ca a.—članstvu druAtva At. 670 SNPJ nesnenjam sklep seje s dne 18. aprila, ki Je: Ker naAe druAtvo sedaj Ateje Ae okrog 60 Alanov, je potrebno, da se uredi glede plačevanja asesmerfta. Ker ae naAe mesečne seje vrAe navadno ob 8. popoldne, nam ostajs premalo časa. da bi uredili vse potrebno, ' Zato na) članstvo blagovoli vsoti ne znanje, da plačevenje aeesmenta se vrti rasno isti dan kot seja, toda Ae dopoldne ob 10# url. SedeJ imamo v raadelltev druAtvene snake |n regallje in obenem p lotevanje aseemente. Prosimo, da uvaAujete to in pridtte ne sejo dne 18. meje In plačate asosment ob 10. dop. J ari | Mlbelit. tajnik. Kitata artdniitvi Vnem bratom, ki so poslali u* govore proti delegatom na znanje: Zdi se, da nekateri bratje ne dajo počeneg| gr<>Aa aa to, kaj je br. glavni tajnik napisal v a voj i "opombi" zdolaj pod I-meni prijavljenih delegatov In njih namestnikov, ker pošiljajo še vedno svoje ugovore uredništvu, mesto tje kamor spadajo. Nekateri izmed teh so še tako nevedni, da mislijo, da urednik priobčuje imena delegatov in njih namestnikov, dasiravno je jasno povedano*v pravilih, kdo to delo opravlja in je bil pod naznanilom delegatov in njih namestnikov podpisan gl. tajnik in ne urednik Jote Zavertnik. Ampak ugovore, zabeljene s sirovimi podtikanji, pa znajo pisati in pošiljati na nepravo ariroso. Uredništvo še enkrat opominja one, ki mislijo poslati ugovore proti izvoljenim delegatom, da naj jih ne pošiljajo njemu, ker njemu ne spadajo. Taki ugo* vori naj noaijo naslov na kover-^ ti: Glavni tajnik SNPJ ali par Deveta redna konvencija &NVJ, Poverilnemu odboru, 2657-S9 S. Lawndfele Ave., Chicago, III. Ugovore bratov James Latina ii Detroita proti volitvam delegatov, pri društvu št. 121, Anton Kovacicha is Detroita proti de-legatovemu namestniku pri št. 812, Matt Furlicha it Sprinfffiel-da proti isvolltvi delegata š{. 47 in Annie Wi čaia m m«!« mm m.n. a narmll 4»l« bal isea »reSni ie llate iaMM m aeeH. rili, I ta i« da Mllluaa, pufcato aalaaS«a la Ila4 ra#aa. t'e«l|Ue elaaie la iaaav aa aaaM i PUANK VIDMAB. 1141 Me, AAtk Coert Cleero, IS. Ako potrebujete prelae etro|et Berve sa bervaaje vaAlk dometi Prede Jem tudi peklAteene opreva aa lahke odplačilne obroke. Trgvvšna a meAoalm blagem. Prijesen rperesaf, se pHparelem. Fhoi* /rvkf »lil B. I. ANTON ZORNIK llerminle. Pa. (PoAiiJem tudi v druge aaeelblaeO Ofllsbrla In nervosna vsled Influence. a»r M aaSla ntravlle. kal«*« * b t—trnih Mira.la mm* ml ura U o. i~wrv mu-Um. Pa. 4a m l«*CI Sr«ei *kmruu** • ie*l«Ja Ua« e#e«li "l«n«MM» ma |a le* km U4*a!a Sa aaw Um| aeve«l|eie SMaa 4a4a la »aa ■4ra.ll« ml aSw >—«|iU Sa-Mm M M*M\ Ng,. T«U> I* aa4aJ ae S»-Iu4im mm*0m Mja. toeevea »laaai laaiala fw4mm, ImI M maral. Net im f aaa> UMI tHm Ura-lU le O N«f*r«w la raa« O a. lepa«. Om |a 4ala mm *4ra«|a la mmi miUH»um aee*eai. l^mOSe »H« k* eealm.H *ee#w*i ta4*iSee. aiUiaraa le MaO-Im m»i*4mi—U, fcr»mtimm MffO* aale- Ma Al raa le e—— aSr^ *>|>S« «00081 mm aMAUkiaa la 4aaaa «mf «1 le-% . a4f0ejs le miUUh ae*« aaal N«ee-t"«« uas« kae>«« * *—kt ira««*«l kje« »e» 4a.a>» »4r«.it« - AU e* »>0—S» SMM V M- ee *a«a »»mi «4 »aiaealiija a tae«.i |w«i »al •«ra« mi SLAVNOST 2$ LETNICE Društva ib 2 in SJt P. Jednote Skupna druitva v La Salte, IIL in okolice Igrv dne 5. nuga 1929 zvečer ob 7. uri v Se N. Domu v La Salte, III« PROGRAM; Govorniki domkih druAtvV. GUvni govornik br. Frank ZaMa, AL gl. Ckkago, IU. Onašlvo "Soda' Zdrevnikov e*reAnikH. Igra i. M ML Orkeeiec. Za tam elodi ples In Dobro doAli vel? Vabi ODBOR. 12 Jm Slava Prvemu Majniftu, mednarodnemu delavskemu prazniku! -— Zadnja svetovna vojna je bila velika iola za vps svet. Požgana in uničena so bila cvetoča mesta in vasi; komand rane in uničene lepe in rodovitne jfoljane in šume. Več kot deset milijonov ljudi je bilo poklanih in flomorje- f: Po vojni je bil kapitalizem šibek in slab, pa je delal obljube, da odpravi vojskovanje, predvsem da zniža oro-žavanje, ki tvpri glavno nevarnost za svetovni pokolj. Ko je bilo jasno in razumljivo, da revolucija v vd&pčmi in centralni Evropi ne poplavi zapadne Evrope, je kapitalizem ravnotako hitro pozabil na svoje obljube, Kl so jih dali njegovi zastopniki in zagovorniki, ko so ^strahu pričakovali njegovega konca. • Jekma v oroževanju je zopet pričela in raimere so posUle skoraj take, kakerftne so bile leta 1914 pred izbru' hom svetovne vojne. / V Uku teh kratkih let si je kapitalizem opomogel i» zopet iifcvrstii: Pridobil je na svojifi močeh irt^posmehuje vsem, ki se resno trudijo znižati oroževanjfttfn končno"odpraviti stalne armade in mornarice, ki tvorijo resno nevarnost za ohranitev vesoljnega miru. V vojni največ trpi delavski razred. Na bojnih poljanah so v največjem številu sinovi delavskega r^reda, v zaledju pa njih svojci prenašajo vsa gorja vojn^. Kako neznosno in veliko je trpljenje delavskega razreda, govore dogodki aadnje svetovne vojne. Zato je dolžnost delavskega razred*, da ob vsaki priliki naglaša in < pritiska za znižanje oroževanja in manifestira za trajn) n>ir. _ Zopet je tu prvi majnik, mednarodni delavski praznik, mednarodni dan za manifestacije delavskega razreda po širnem svetu in v vseh deželah z* svoje pravice in protestiranje proti obstoječim krivicam. Za to je treba ta dan vporabiti za dostojno manifestiranje «& razobo-rožitev in ohranitev trajnega miru in protestiranje proti izkoriščanju delavstva. ' redrzno dviga svojo glavo, ckikar se je kapitalizem zopet pojačal in podkrepil. Zato pa delavstvo dvigni svoj glas na prvefc^majni ka, da se bo slišalo po vseh deželah: "Proč s fašizmom, tem spakom za zasužnjen je delavskega razreda!" Delavci, demonstrirajte na prvega majnika za soda Jitem, ta demokracijo, gospodarsko in politično. Delavci, (Ml plan in v vrste! j ' , " Poeebna odbora, ki ju isvoli kon venci ja, »U odbor za pravila in »dru levalnL Vsaki šUje tri dlan«. No kateri v UknČl raapravi priporočaj« ukinjen je obeh. — C« m kakemu od aeku delo ponesreči, alf da kako drugače ne odgovarja namenu, to le ni dokaz, 4*"je odbor nepotreben, pee pa, da potrebuje za predpisani posel sposobnejše, vest ne j le člane, ki bodo prevesil o Izvolila v odbor za pravila glgvnege tajnika, ki ie, ali bi moral alti o jednotlnlh problemih ter njenih potrebah dobro poučen, nedelje epefd člana gospodarskega odbora, tdftj zopet takega, kl Ime notrarljl u pogled v jednoti, In enega člana, kl je bil te enkret prej v odboru ze pfravlle. O nesposobnosti od-bore zd'pravila torej nI fovora, pe* pa lahko o nepaznostl, površnosti, ne-zadostnerAu zanimanju, skritih motivih 1» pMobno. V Proevetl s dne 17. aprila navajam, kakina naj bi bila sesUve glav nega odbora z odseki, da bo čim prek tlčnsjfta ln rfektlvnejša. Glede od bora za pravila pa priporočam, de gn v bodoče voli glavni odbor izmed zn U posel najsposobnejših Članov. Glavni odbor, kl mora biti res glavni odbor, ne pa tak, kakor si ga Je za mislil odbor ca pravila, bo v stanju dobiti sposoben odsek, čigar dolšnoe« bo lotiti ae dela s zavestjo, da je nekemu le tekom svojega dela odgovoren in ne bo mogel prihajati pred članstvo i feeto — n%» f lavni odboi nič ne briga, ml bomo odgovarjal, konvenciji. Konvencija naj seveda vsled tega njihovega stališča po na potrebnem trati čae v prerekanju o umestnosti in nsumestnosti te aH on* spremembe ln poeluša očitke Ur P J jat ji plovni odbor — ae pe št* vilu Slonov, ampak po sestavi, kar bo tudi v korist upravnemu odboru Intf Um Jednoti. Kaj pe sd rušit veni odbor? Prlpo-rotile rienovrli se udelešujejo 'MS* prav, so soglasno sa ukinjanje sdru« šltvertege odbora, ln isto priporočajo tudi člani sdrutitvenega odbora. Pra vljo, da situacija sedaj ni v prilog Ideji *Uui. v.nja, ln valad toga Je vsaj začsvno mrtva. Kolikor se da sanjo napraviti, priporočajo, da prevzame nalogo glavni odbor. Mvutltveni odsek Je vzela konvencija v Waukeganu v u pošte v bol površno Smatrala ga Je sa nekako formalnost, ln u tudi Je ves čas od konvencije Naloge sdratevalaega Ur Adttfvslrega dela pa eo Še takaj Zdrušit veni od«ek, ki bi hoUl biti kos nalogi, bi moral podrobno pognati u stroj veeh (lotih organiaacij, kl po mnenj« JednoU, ksUro sastopa. pri de jo v upoštev aa edrutitev v eno Moral bi ► t udirati metode, ki bi do vedle vsaj do nekoliko skupnosti sadevah. kl sn vsem skupne. N. pr., problem rentreltenrljskege sistema bolaiške podpora Je problem veeh Način sprejemanja novih članov Jo vašen sa vse. Nikjer pa al v Uh rečeh nobene afcupne akcije, nlkahaga sporaaama! Vsaka plava sase. ao-oeiraje ee na bodočnost. Te ia mnogo esalih sodov, kl pe ee venderl* vašae, se leAK • katerimi bi se moral peiakl aa* slndk*Mil adeek la enake odseki drugih Jedaot. aajedntr ta svee. če iti Imela veaka poeehea odsek. čigar nalaga M MU posvetiti m »•m« študiranj« Ur dajati ssmu. ne M ostalo samo pri besedah In re-solucijah* Vsak tak odsek pa mora imeti psjr»š— apepfed e pvvtlemr ae le eeej«. ernpaš hsN J> erpo-fr la pa apsashmsl aa ta deU. r.lrullt vem teligentni, sposobni opravljati razna dela. lahko ao vešče k l v Um ell onem poklicu, in-ejo lahko simpatične nastope na sejih ln konvencijah, toda če nimajo pri Um potrebnega znanja za delo, ki ga zahteva poverjeni jim urad, jim vse druge spošfrbnostt la ista velja dšf* v razstavi Milwau-Imeju.K u n Ko sasledujemo neštete razsUve modernih slik, pregledujemo sezname cele ermade umetnikov, sbegeni skušamo razumeti,' kej rez ni ujtra-umet niki slikajo na platno, ko'M skušamo dopovedati, da nekej dobrega vendar mora biti v delih ImpresiJepdetoV, eks-presljonisUv, kubintov, simbolistov, vortlcisUv, futuristov in dtugih Uklh "lsUv,M se upravičeni vprašamo, koliko moderne umetnosti, ki se je tolikanj razširila, bo ostale v bodoče. Ali se bo umetne«t razvijala naprej UJ smeri, kot se razvije? AH so geometrične oblike, katerib se umetniki poslužujejo, stopnja ^V razvoju naprej, ell ao eemo odsev propadajoče umetnoeti M Igra* povojne zbega nostl? Priprost človek, ki sicer ušiva klasična j)ela, ae razočarali, obrača od modernih, kaUrlh ne more razumeti, ter se vprašaja, *u ca umetnik mogoče ne vodi samp.4p nos ir de umetnik eploh ni ejptflUu, tf0}v«č samo pnfriganec. Vm P^o J^o umetnoeti izdaja za genija. Problem j* jesen. .Zdi se, de modernisti ubijaj* tjUm«H itak še melo rezviti čut ze umetnost.Med zadnji ml rassUvaml v čikalkern Art Instl tutu so se oglasili rasno misleči iz-obratkncl in vzgojevaUlji Ur obaodlli razsuvljene de|^ ktf J^del umet-niškegs zavoda. PaH«|| Sfmo v Chi cagu in Ameriki, 4po vsem ajretu so se umetniki izprevrgll v moderniste, kl prezirejo ljudski okus ln fig celo ro-gajo umetnoati največjih mojstrov v zgodovini. ^ Pred seboj imem posnetek obset nege dela francoskega u metnlka, ki je dobil najvišjo nagrado faa jesenski razaUvl v Parizu. Svojim očem bi ne verjeli To Je platno, katerem Je nepacanih par aivih, rujdvih in ru menkestih lis a tremi krilkraši ln tri-koti, spodaj pe naplfanO. da pred-sUvlJa deklico na sUpnjičah. Naj si še Uko belim glevo in napenjfm oči, da razločim kalclfto obliko,' ne vidim na posnetku drugega kot packe, ki so mogoče podobne brezobličnemu poga ftenemu blatu ali kupu >«zmetanega umazanega papir)a. V odgovor "umetniku" ln kritlčar Jem, ki na take paek^ m^ejo slavo-speve, bi moral farno zastaviti vprašanje, kaj je umetnost ln Čemu sluti. Prva potreba v umetnosti Je lepota pa naj bo lepota zunanje ali pe izraz plemenitih čusUv, kl pe tudi lepa. Kar se sunanje lepote moderne umetnosti tiče, je skoro na ničli; če pe je takih packarijah, kot Je tisU, kl Je šele nejvečje priinanje v Parizu, le rešenih kaj čustev in misli, o Um tudi nI treba misliti. Koliko misli in lepih čustev Je ha primer izrašenih v madešu na papirju, kamor kapne Črnilo? Jas med madctp^la ne poznem nobene rszllks, razen da me prvi Jeai. ker si | nJim »kvarim pa plr, drugi pa povzroča ogorčenje, ker mislim, da se "umetnik" hoče norčevati la mene ln vseh tistih, kl njegovo "ellko" pogleda jo M Umetnik uuvddblja naravo in ču* stva. On Je tisU človek, kl se usUvi ob predmetu in fttl Vr%jem stvari katerih navaden flovek ae vidi. Človeško šlvljenje 'iastojl (s »kušenj. kl ee vrstijo d rude ad drugo ter ne-prsvijo na človeka le n^lmenjši utis. Nevedni ljudje sf preveč ukvorjem.. s preteklostjo In b.Hlo. nosi)o; umetnik m bevi s M^Jao.t fo, ti Ima pol-no pomena sanj. Ur do >0drobnosti poda sedajnom. kakoršno vidi ln s tam obrne t odi naše p^trrtoti na lepoto v naravi ell na lefttko svojih mi sN. Ni trebe. da Je sHka lepo oaalj Une la da ugaja edem, toda če tega al. mara vabadltl v gW*L vaaj čut. katerega Je preizkaait umetnik sam Z drugimi beeadaml: umit* I k mora biti iskren Človek, česar pa ravao v moderni umetnoeti ae doetaje. - Pri modernih umetnik^ like leti In neodkritoeično Je mogoče nI W«e nikoli v vini peterih glevnth umeftmatl, Ve-Hke večina ae .tt|a as pkUie. da U teraeila to. kar čuM. temveč sHka. ker na. moderna. 2e samo dejstvo, de ne zns biti kaj drugega kot "moderna." ,« najboljši dokaz, da se ne umetnost ne razume, Ur čopiča ne obvlada. Taka umetnost, kot se Je razpasla dandenes, ne more oeUtl. Umetnost e splošna, ni samo za izbrane ljudi, kl se razumejo na Uhnične kompozicije. Ko je biU odkrita Mihealan-gelova soha "Piete," so ljudje pokje-kali pred njo Iz občudovanja. Soba je še po stoletjih ravnoUko lepa ln ravnoUko povzroča globoka čustva, kot Ukret, ko so jo odkrili. Meštro-vičev Krist na kritu gotovo ni lep za oči, toda čustve, katera povzroča, sočustvovanje z linčanim Usarjem, je Uko splošno, da je mogoče še globlje med tistimi masami, Id niso nikoli šle skozi šole, kot pa v učenih "umetnikih." Umetnine bodo oetale zato, ker eo splošna dele, ki drutijo ljudi v istih čustvih in isUra spoštovanju. O večini modernih umetnikov ne moremo reči Uge. Mogoče vtivejo danes sUvospeve, kajti prebrisane! al tudi znejo ustvariti dobro rekUmo po listih, toda jutri bodo U dela pozabljene na smetiščih. Taka Je usoda večine modernih umetnikov. Kaj naj rečemo po Uj strogi sodbi o našem umetniku Perušku, ki U sec razstavlja svoja dela v milwau-škem umetniškem muzeju? Marsikaj je treba pojasniti, marsikaj opisati, kajti celo med Slovenci so Peruškova deU še vedno le malo znane. Gotova reč je, da je Perušek eden vodilnih umetnikov v Ameriki, Čeprav ne viive med iUrleUni priznanja. On ne išče slave z oglasi Jn mu tudi ni *a elavo. Preveč jf priproet, preveč iekren, da bi si je iskal. Z veseljem pa lahko ugotovimo Ukoj, da Perušek ni moderen samo zato (kot je veČina modernistov), ker mogoče ns zna drugega. Toliko reznoličnoetl, od strogega naturalizma, ki praiočuje naravo skoro do fotografične popolnosti, pa do lepih, čustev polnih skladb najdemo v njegovih dejih, da zasluti občudovanje. Nekoliko misli o njegovih delih, zlasti pa o razsUvi v Milwaukeeju, *»podam prihodnjič. KsJiisvsanstiea SNPJ Toronto, Ont.—Iz članka "Knjltev na matica SNPJ" v Prosveti z dne 24. aprila je razvidno da več člahov SNPJ priporoče odpravo Knjitevne matice SNPJ. To me naravnost preseneča. Kako more zaveden član JednoU predlagati oz. teleti, da se u piči Knjit. matico SNPJ, kaUra bi morala biti ponos naše JednoU? Saj vendar ni nobenega Uhtnega vzroka, da ae U vaf.na ustanova SNPJ od pravi. Če K. M. ne prinaša dener-nega dobička jednoti, to še ne daje povoda sa odpravo ieU/ Književna matica ni bila aato ustanovljena, da, M prttiJlala -velike »dMuMsč dobišk« jednoti, ampak zato, tfrfl^iri med člahatvom njene ideje, da izobrazuje njeno članstvo in da budi v njih'delavsko zavednost. Edini namen in stremljenje vsake aMčne ustanove je ln mora biti: Širjenje izobrazbe in propagiranje njmilh idej med njenim članstvom in če to dosete, tedaj jo njen dobiček atoodstoton. Slovenskemu delavcu v Ameriki Je potrebna knjiga — dobra alovenaka knjiga, ki mu ne bo nudila le razve drilf, pač pa tudi Izobrazbo in raa-širila njegovo duševno obzorje; kaUra mu bo pokazala pot la Ume svetlobi — k resnici in dvignila nJem delavsko zavednost. In ker K. M. SNPJ izdaja baš take knjige, mora osUti v jednoti, ki bi s njo iz gubila mnogo več kot maraikaUri član misli. SNPJ nikakor ne sme dopustiti, da U njena kulturna usU-nova bankrotira! S tem bi elMH podpisala taioetno spričevalo, da ne zmore svoje kulturne misije, kot je zapisal a. Ivan Molek. V osUlen ee popolnoma strinjam a piscem omenjenegp članka, a. Me lekom. lCnjitevna matica naj oeUne in njen aisUm naj ee izboljšal Po-sUvitl jo je trebe ne zdravejšo pod lego! Predvsem pa je potrebno, da vaako poedlno društvo SNPJ uaUnovi avojo knjižnico, jedro kaUre naj bodo knjige Knjitevne matice! Pravzaprav bi morala priti v pravila to* ka, da mora vsako društvo usUnovlti svojp knjltnlco. Sistem obveznih društvenih knjlftnic bo le v korist, tako Jednoti kot celoti in posamezni kom. Delavske knjige ln knjltnice ao merilo delavske kulture; zato je potrebno, da ohranimo ustanovo Knjitevne matice, da Ji pomagamo pri njenem delu ln omogočimo izdajo novih knjig. Dolšnost vsakega nega liana SNPJ Je, da podpira to prevašno ustanovo naše JednoU. Se U: slovansko delavstvo v sUri domovini —• kl je v materialnem osi ru dosti ne slabšem, kot slov. deUv-stvo v Ameriki, ai Je ustanovilo Can karjevo drutbo aa isdajanje koristnih podučnih in leposlovnlk knjig. Če ao Imeli oni pogum sa U korak. aH naj mi v Ameriki umaknemo ta korak, kl Je te storjen? Ne, ne mo! Te. M Mla sramoto m nas! KnJIŠevno matioo SNPJ moramo o-hraniti. In še več: pomagati Ji mo ramo t Pomagamo Ji lahko na ta način, da uMagovlmo društvene kajlš nlee, ki bodo raašlrjale njene knjig« med člane. . Bratski poadravt Ivan J 1 Vidimo to-mi, kolikor I —--V—--r tT —- ««. ««r rau. trmveg »n I sa vas drag. — ae lahko še toke U- ee hoče praeUviti s Um. da je OPAZOVANJA Petindvajset in fitirkleaet let. Dve obletnici. ski nazor, zato ima bodočnost — ne gledf na usodo, ki čaka Petindvajset let obstanka S. na? »|°venski živelj v "meltin* - - -- ' potu." Naia ideja govori jezike! Toliko k petindvajset let n vse ici N. P. J. Vsem onim, ki smo stali ob rojstvu — ali zrli upa-polno na ti> rojstvo iz večje ali manjAe daljave — se zdi, da je S. N. P. J. bilo včeraj... Petindvajset let je Drugu obletnica? polgvica povprečnega človeške- Danes poteče štirideset let ga življenja. Za posameznika kar je bil v Parizu na kongreHl| je to veliko — saj se lahko po- delavske internacionale prokla staraš v tem času; zlasti Za de- m i ran prvi majnik kot medna-lavca je ta kratka, doba grda, rodni delavski praznik. Letos čustvomorna večnost. praznujemo prvi maj štiride- Ne tako v življenju delavske desetič. ' organizacije, ki kipi življenja. Silni dogodki so potekli v tem Slovenska narodna podporna času. Bile so največje vojne, jednota, ki je plod zdrave svo- največje revolucije, padla ao bodomiselnt ideje, kipi krepke- največje cesarstva. Kapitali-ga življenja. V četrtstoletju zem m je razvil v orjaka. Ame-njene starosti je shranjena naj- rika je postala prva svetovna svetlejša zgodovina izseljenega sila, ki na nov način osvaja slovenskega ljudstva v Severni svet. Za delavstvo vseh naro-Ameriki. V tem znamenitem do v je bila to doba največjega četrtstoletju je pomembnih do- trpljenja in ponižanja, godkov za marsikatero celo sto- Delavstvo, razmrcvarjeno na let je. zunaj in razsekano na znotraj, Kar ima S.N.PJ. za seboj, kljub temu ni izgubilo cilja; je javen rekord. Kdor ni slep, vzlic temu in vsemu je ohranilo ga vidi; kdor nima paraliziranih temeljne principe svoje zgodo-ali zaklenjenih možganov, ga vinske misije: boj za ekonom-razume. In kdor vidi in razu- sko svobodo pod rdečo zastavo ' me, je ponosen na ta rekord. To socializma. Vsako leto mani-zadostuje. festirajo delavci za svoje prin- Bodočnost? N. P. J. se je cipe na prvi maj. Naj bo trp-razvila iz naših domačih, no- Uenje in razočaranje še tako tranjih socialno-kulturnih .raz- veliko, vsakega prvega maja ae mer» Dokler ostanejo te razme- ponavlja nezlomljiva zahteva po re na površju, ostanejo tudi po- osvobojen ju. goji za obstoj in nadaljno na- Koliko prvih majnikov še po-predovanje naše j^tttoote. In teče, predne bo delavstvo vseh ker se te naše socialno-kulturne narodov pelo na ta dan sebi pe-razmere v marsičem istovetijo sem zahvale in ^mage? Toliko s splošnimi ameriškimi razme- kolikor je potrebnih, da delav-rami, so pogoji tolik« trdnejši, stvo povsod večinoma dozori za S. N. P. J. reprezentira po svo- nalogo, katero mu je zapisala ji kulturni strani novi Življen- zgodovina. »■■■■■■BsnanBmBBSsaeaHmHBBHBai Proslave 25 letnice S. N. P. J. _____—— • * - Pueblo, Colo. — V nedeljo, 5. ostal ta dogodek še dolgo v spo-maja društvo št. 21 SNPJ pro- minu še v poznejših letih. Zsto slavi 25 letnico naše jednote. pa naj nikogar ne manjka ns Pričetek slavja ob 8. zvečer, tem 'slavju. Pripeljite svoje Naj ne manjka nobenega Slo- prijatelje, ker tudi zanje bo pri-venca na redkem slavju v dru- pravljeno. Pričetek slavja ob štveni dvorani na Bassemerju. 7. zvečer dne 4. maja. • T* veter bo uprizorjena Slavje prirejajo skupno dru- nimiva Molierjeva komedija* štva št. 170, 466, 536 in 647 SN-"Zdravnik proti svoji volji". PJ. Torej obete biti srebrni ju-Smeha in zabave bo obilo. Glav- bilej naše jednote pri nas nekaj no ulogo igra Albin Blažina; zelo izrednega Kar štiri dru-kdor ga je videl igrati zadnjič, štva ga bodo praznovala in pro-gotovo pride tudi sedaj, da ga slavila t vidi. On je nadarjen igralec tako, da se lahko reče, da je rojen za oder. — uprizorjena živa ske narodne podporne jednote i1 in med tem bodo na programu Wltt, IH — Okoliška dru-deklamacije. Nastopil bo tudi štva SiNPJ so se združila, da izučen pevec Izidor Zupančič; skupno proslave srebrni jubilej pel bo slovenske in angleške naše jednote dne 2. junija. Vaa pesmi. Zupančič je član dru- bratska društva v okolici prosi-štva "Orel" in pohaja glasbeno- mo, da ne prirejajo na ta dan pevsko šolo. Je dober pevec, veselic. Podrobnosti o progra-Naše društvo je v resnici lahko mu slavtiosti slede pozneje, ponosno, da ima člana, tako do- J* Hauptmann. brega solista, ki je že večkrat - nastopil v Mestnem avditoriju. Moon Run, Pa. — Društvo Slovenci v bližnjih naselbinah "Dobri Bratje" št. 88 SNPJ je imate sedaj lepo priliko, da nas sklenilo, da proslavi srebrni ju-posetite. Program bo razvese- bilej jednote dne 2. septembra lil vsakogar, ki ima čut za lepo- v Slovenskem domu. Vsled teto. Kaj pa je lepšega kot slo- ga uljudno prosimo vsa bližnja venska pesem lepo zapeta?! druitva, da ne prirejajo veselic Joe Hočevar. ™ S1»vn<"tni . _ gram in drugo bo pravočasno Chiaholm, Mino. -n Društvo objavljena - Oibor. št 110 SNPJ proslavi 25 letni- Rabile Pa. — V nedeljo 5. co SNPJ in Prvi maj, praznik mjlja ob 2. popoldne se vrii tu- zavednega delavstva celega sve- kaj gkupna ^j* okoliških dru- ta, dne 5. maja v Mahnetovi itev pri dru|tvu it 86 SNPJ, dvorani, začetek <*> 8. zvečer.— ^ ^^ ^^ def|nitivno d*>- Uljudno vabimo vas bližnja dru- ločI1| g|ede programa » jubilej-štva in ostalo občinstvo, poseb- n0 ^^ SNPj. p^j ae vse zs- no pa brate in sestre naše jed- gtopniket ^ M gotovo udeleže. Mike Uaetkh. Na veselo svidenje na srebrnem jubileju naše velike orga-Pred igro bo nizacije in matere SNPJ dne 4. slika Sloven- maja!—Vincent Zurc. note, da nas posetijo ter da skupno praznujemo ta dogodekr ki je za nas velikega pomena. Vsi na jubilejno slavnost naše velike jednote, da nam ostane to izredno in redko slavje v spominu sa vselej. Kar nas je URADNO NAZNANILO. Krajevna društva se s Um obvešča, da sa časa konvencije ne VAiNO NAZNANILO. Chieaga.—NaMratr! vrameke eaveakafce kaJIŠU* kl U It deja ČMmška drašlva KNfJ, UnrfHI vee kaplje me*l aa do Mrtka. dne t. maja- ANNK GOU>R, 1SS7 a. Tia>nieli A ve. Tet Bark veli IMi ostarelih članov, ne bomo imeli »*> m0^e v uradu ***1 prilike slaviti 60 UtnicTsNTj. V bolniške P^toJ^^ pruiae aiaviu ov letnice onrj. :---:--- ' / .. i. ^nu Torej vsi akupaj dne 6. majs! ln ***** tudl ^^ TJJJ Godba bo izvrstna: Rhythm ki bodo obdris Kings orkester. vsla ^eTvi teden v maj«. » Prank Klan, tajnik. np^roi«^ da pošljejo bolniške --nakaznice v gl urad takoj po Akron. O. — Članstvo društva Mj{t ako žele, da bo podpora na-št 170 SNPJ proslavi srebrni kasana pred konvencijo. Zadnje jubilej SNPJ v soboto 4. maja podpora pred konvencijo bo ns-zvečer v Zieglerjevi dvorani, vo- kazana dne maja — na aakai-gal Eaat Vorts in Miami streeU. niče, ki bodo v redu sprejete r Nastopil bo kot glavni govornik gl. uradu do omenjenega predsednik SNPJ Calnkar, pev- Vse nakazniee Id bodo sprejet is Barbertona bedo peli in svi- U v «L uradu po t. maju bodo rala bo is vrstna simfonična god- morale biti odložene sa reševanj' ba. Priprave so v teku, da pro- po konvenciji, slavimo jubilej naše velike SN- Lamnce fliiil* PJ na zelo lep način, da nam bo taj. bol. oddelka. SREDA, 24. APRILA. z SPREMEMBE ri krsjendk dnevih meneča m PROSVETA fttev. , 10®. Novopristopili: Virginia Mamini, c. 74478; Blas Tort>ay, c. 74480; Anton Horten, c. 74481; John Kump, 74482. 110. Novopristopili: Mihaila Vidmar, - C. 74484; Frank Skornitek, c. 74486; Anton Turk, e. 74488. Črtani sopet »prejeti: Frank Po-iar, c. 46046; R. Kotmrl, c. «6046. CrUni: J. Zupančič, c. «5620; A. Zupančič, e. 6949«; J. Šuštar, c. 86842; J. Koščak, c. 50744; J. Veeel, c. 61900; J. Zupančič, c. 65047. 114. Novopristopila: Olgo Zobek, c, 74486. 116. Novopristopili: Frank Vreček, e. 74488; Jean M. Toiak, c. 74489; Andrew Vičevič, c. 74487. Črtani sopet sprejeti: V. Zadnik, i e t. 66091; A. Pečovnik, c. 28780. črtani: A. Glaven, c. 69882; W. J. Ausec, c. 66392; J. Ausec, c. 67236. 118. Črtani: Vinko Gerlevič, c. 71643; A. Bačič, c. 66326; V. Bačlč, c. 69667; S. Lačič, e. 49608. 121. Novopristopili: Mary Persoglia, c. 74491; MUka Bober, e. 74492; Frances Botnik, c. 74490. Črtani sopet sprejeti: J. Brown, e. 29686; J. Olovec, c. 69762. Čr- . tani: J. L. Spolyar, e. 69988; Tomo Besenich, c. 37608. 122. Novopristopil: Boto Rudlč, e. 74498. Črtani: Daniel Samovič, e. 52880; Dragica Samovich, e. 64588. 125. Umrl: Joseph Tomič, c. 54103. 126. Novopristopili: Marcella Mod-ves, c. 74494; Victor Juratovac, c. 74495. Črtan sopet sprejet: A. - . Krslj, c. 68720. Črtani: John Žitnik, 24017; Frank Drganc, c. 3036; N. Drganc, c. 28618; J. Mam, c. 45004. 129. Novopristopila: Agnes Roje, c. 74496. Črtani sopet sprsjeti: J. Koren, c. 10844; M. Mrvar, c. 10451. Črtani: Anton Zalosnik, c. 16110; Joseph Tomac, c. 18631; Joseph Samaa, c. 40516; John Jager, c. 29801; John Jager, c. 29699. ' 130. Črtana sopet sprejeta: Frances Ambrotič, c. 71984. 181. Črtan: Frankovich Rudolph, c. 61304. 134. Novopristopil: Victor Frolich, c. 74497; 137. Novopristopili: Mille Jenskovich, c. 74408; Fannie Eppkrh, c. 74499; Mary Zupančič, c. 74500; Augusta Zupančič, c. 74601; Louise Bosnik, c. 74603; Antonia Jenskovič, c. 74502. 188. Novopristopil: John Sedmak, c. 74604. 142. Novopristopil: John Prusnlk, c. 74506. Črtani zopet, epraJeti: M. Smrke, c. 41962; M. Kristan, c. 59499; A. Bmrke, e. 42016. 143. Notdpri stopila:' Stephsnie Tur-sich, c. 74606. 144. Črtana sopet aprojeta: Josephine Kobočks, c. 46918. 146. Črtana sopet sprejeta: Marga-reth Mellon, c. 61954. 147. Novopristopil: Anton Msisel, c. 74607. 153. črtan sopet sprejet: Mike Jo-gun, c. 66662. Črtan: Jossph Zurgs, c. 66122. Umrl: Math Mohorkh, c. 62740. 168. črtani sopet aprejeti: John Mlk-lsvčič, c. 46194; John Miklavčič. c. 45896: Anton Miklavčič. c. 70610. Črtani: Jakob ČK, c. 9966; Mika Ipavec. c. 14276; Joseph Premk, c. 86100. 166. Novopristopili: Josephine Birk, c. 74610; John Jančar, e. 74600. Črtan: Fran Dremelj, c. 46600. Fran Dremelj, t. 48600. 174. NovopriitopHi: Joseph Nsglich, c. 74512; Frsnk Hribar, e. 74611. 176. Novopristopil: Auguet Kavčič, c. 74518. Črtan: Nikola Vučetič, e. 86641. 188. črtani šepet »prejeti: W. D. Chetterbock, c. 66262; M. Chet-terbock, e. 66066. 102. Novopristopils: Msry Dobnik, c. 74614. 197. Novopristopili: Sam Niksich, e. 74616; Frsnk Petruslch, c. 74616. 196. Novopristopil: Willlsm Boh, c. 74617. 204. Novopristopil: Msrko Hercog, c. 74618. m 206. Črtani: Car William, e. 42896; Ivkorich John, c. 84940. 207. Novopristopila: Mary P^h* «• 74619. 210. Novopristopili: Zore 8. Vrlinkh, c. 74620; Anton Bauer. c. 74621. 218. Novoprietopila: Stella M. Rom, c. 74622. 216. Umrla: Antonia Jauk, e. «6621. 218. Črtanj George Lalatovich, e. 86079. 222. Novopristopils: Frsaees Žursj, e. 74628. 224. Črtan sopet sprejet: Nlk Metke, e. 21164. , ^ 226. črtani sopet sprejeti: John C1 serle, c. 224«; Matilda Clserle. c. 42979. 280. NevopristepM: Stephen Petre«, c. 74f#4. 284. Novopristopili Jakob Iam4ak, c. 74526; Mary Lah. «• uni sopet sprejeti: K. Raherni-tek. e. 81417; F. Dobnik. e. 46675; L. Ferneehek. c. 46428; A. Bisjek. «. 46762; F. Remshak. e 80886. črteai: Frank Taneer. «. M666; J. Taneer. S. 44714; M. Baderanerirk. s. 72720. i m. Novopristopila Jeaale črepte- 5ek, c. 74627. _ 241. Novepriateplh F"" 7452». h»wlan SateaJ. a. 746». VELIKI POLETNI IZLET V JUdOSLAVUO ftter. v ■ »v 600. Novopristopila: Mary Grandel, c. 74666. ^04. črtan sopet iprejet: C.eorge Vu- letioh, e. 70140. 606. črtan sopot sprejet: L. Maren-lak. e. 72607. 610. Črtani sopet aprejeU: M. Repov«. t. 666I61 J. Voglar, e. 71461. črtana: Albina Kotevar, e, 66086. 611. Novopristopil: Joseph Jerman, «. 76666. 614. Novopristopili t Btsphsn Oobala, t c. 74660; Ben Wlse, c. 76660; Alhart Kekert, c. 74661: John Barbič, e. 74662; John H. Klo-paa, «. 74668; Anthony Adami-tea, c. 74664; Anthony Vidervoll, a. 74666; Robert Hrsckar, e. 74666) Frank Poje, 4. 74667; Allce Bmlth, s. 74656. črtani sopet sprsjeti i M. TauoHar, e. 66706} L. A. Msndelj, e. 62646. črtani: J. Bohinc, o. 71618; A. Fleteher, e. «9678; A. Klaus, e. 71000. 617. Novoprlatopll: George Frangseh, e. 76666. 016. Novopristopili r Gašper Maječič, e. 74669; Frani) Hodnik, t. 7*670. 616. Novopristopil: Utko Dim, e. 74671. 661. Novopristopil: Lswis Palčič, Jr., e. 74678. 666. Novopristopili: KsU Cvetntoh, s. 74678; Tomo Suteč, s. 74674) Helen TunbriJ, e. 74676. Črten i Frank Zalovil, c. 68966. 666. črtan: Anton Kipan, a. 70476. 662. Novopristopila: Mary Baaho, e. 76676, 666. črtan sopet sprejet: Malt Zgon* aa, t. 71281. 617. Novopristopil: Joseph Sntiar, c 74677. 646, črtan: Brnest Kaalk, e. 71646. 641. Novopriatopllli Joseph Orill, t. 74678) Frank Fink, t. 75679, 642. Novopristopil: John Novak, t. 74660. 647. Novopristopili Nikola Poaomits, c. 74004. črtani sopat sprejeti i J. Caeh, t. 74160: M. Abraham, t. 76149. črtani: A. Kurnlk, e. 72600) A. Marehevakt, t. 72810, 666. črten: V. Btonl«, s. 76496, • 666, Novopristopili Frank G. Uhan, s. 74611. 667. Novoprlatopll: John Bever, s. 74662. 666. črtan: Org* Kanil M, s, 72614. 661. NovapriatopiU i Stephen Čuk, «. 766681 George Albina, t. 74664; flpaso Mljovish, s. 746«. 666. Novoprlatopll: Follka Mite I, t. 74666. 670. črtan: John Bterk, «. 71666. No. voprlstopil: Ivan Olgetieh, s. 74667. 671. Novopristopili John BUlIn, «. 74666. . _Blaa Novak, gi tajnik. STANOVANJI no odda v najem t v tam pobi-Itvom drulkii bre* otrok. Ogln-tit« m nn: 7227 Rolgnd Btraat, Datrolt, Mich. — (Aliv.) katero prlradi Sloviitko Nv. Podp. Samoti. Drtito "Ovil" v nedeljo, dne 5. maji, 1929 ob 2. uri popoldne v Slovenski Del Dvorani, na Cor. Prince Ave. in E, 109th Street, Newburfh, Ohlo. '.ji ,,, PROGRAM KONCRRTAl 1. The Black Roae" (Overtura Beater Brockten), Igra "Verovtek Orkestra " I. "Opomin k petju" (Hugolln Hattner), metan ihor "Cvet", pod vodstvom Mr. Ivnnuaha. 8, (n) Pevski abor "Zvon", pod vodatvom Prlraoš Kagoja. (b) Pevski abor NBvon", pod vodatvom Prlmol Kogoja. 4. "Veternlca," tonski sbor "Cvet" pod vodstvom Mr. Ivanusha. 6. (t): "Poadrav" (J. Uharnar), metan shor "Zorlslava," pod rad-stvom Mr. Bernovertnlka. (M) "Banan Kos" (J. Uharnar), metan ihor "Zorlslsvo* pod vodstvom Mr. Bernovertnlka. 6. "Slovenec ln Hrvat" (F. B. Vllhar), moški ihor "Cvet." 7. (g) "Jutranja", metan abor 'Jadran', pod vodatvom Mr. Ivanusha. (b) "Mladosti nI," metan sbor MJadran," pod vodsteom Mr. Iva- ...(nuaha. I. "Domovina," (Dr. Benjamin Ipavee), Kvartet Dr. "Ovat," Frank Slakavte, Karol Znebel, Frank BkotaJ, Joseph Indnlk. 6. (a) Psvskl shor "Barja," pod vodstvom Mr. Ivantaha. (b) Pevakl sbor "Barja," pod vodstvom Mr, Ivanuiht. 10. "Ho Planina" (Hugolln Battnar), metki sbor "Cvet." II. (a) "MoJ dom" (J, Uharnar), Osmarospav Dr. "Cvtfc," (h) T T t t, ? t t t __ 1«. "The Mldnlght Oirl" (Belectron Paul Brlguet), igra "Verovlek OrkMtr* M 18. "Potrkan Plea" (M. Hubad), moten abor "Čvet." Vstopnina k Koncertu In Predstavi 76«. Peeamssaa vstapalaa aa k Kanserta 16«, k PredaUri 66e. Otroci v spremstvu slsritev proatl. •VEČERNI (DRAMSKI) PROGRAM t Batetek točno t 6:16 s veter. Po končanem Pevskem Programa ss uprlsori Burka r dveh dajanjih TRIJE TfCKI- dne 11. maja 1929 ' v Slovenskem Domu v Broufhton, Pa. Pritetek veeellae tečne oh 7. ari avster. Igrala bo lavratea gadha. (Pe oklepu aeje ao ebvesai vsi liani la tlaidee plačati vstopnina, te sa late udrlata ali ne.) Uljudno vabimo rojaka te rojakinje In te posebno pa liana, da te ta veeeMoe udelete v polnem ttevilu čisti prebitek Je m koriet dru-ttvene blagajne. Na respolage bo vaega kar na veeeMao spada, M* bova dovolj sa mlade la stara. JOSEPH STEBLA Y PLAČA po Mri dolarje na dan aH po pst dolarjev 866. Noveprietepllt Frank Vedlih, e. 74668. 400. črtaaa sopet eprejete: Cedila Trkalja, c. 64664. črtea: Nlk Trkalja, e. «6666. 401. NeeoprietepS: Paal. Aučin. e. / 74864. 466. črtaa napet aprejet V. Sušenj, e. 84266. črtaa: Joeeph Z«pa 14 i Mini r Boslch. Mary Zakraieek, Mery Joe Blogar, Jo«ephine Sloger, of A. R. Kushbn and Cath«rine Comrades' History CLEVELAND, OHIO.—The munth of April mark' th« 26th Annhrersary of the founding of th« SNPJ. Th« group of han*/ piowar. whostortod thb vaat organlsation in 1904, »ome of urhom fc« ftil! Hving, guktod H turu trials and tribubtions, until today it atanda out aa ona of the brgeet and etrongeat fratamal organlsationa of ita klnd. * It is fitting and proper that ali local branches of thb mifhtjr organ (kation celebrat« thls great «vent in ona way or anothar and ali mambara ahouid r«epond whof«heartodly. ? „ , 1oint« of diseuselon wlth regard to what Comrades have accompllshed, what they hav« sUrted, who has baen activ«, and what th«y have that keeps thelr name before the public eye. The realiaation that thia la the age of speelallaatlon and that edueaiion Is not a htndrance, has Inatlllod In the mlnds of n graat many at oor mem-b«rs th« desir« to forge thelr way ahead In thla world. Amongst our mldst w« flnd, A. R. Kushlan, Joe Kriaman law študent, nt John Marshall, Rili Vidmar finishlng up hla Ime rourae at We*tem Reserve, Edwln Pri-mosic aiming for an M. D. degree at the Western M od les I School, Rose Wol-gemuth and a numerous other glrls studying the art of nuralng, Johnny Alieh, I >onl« Oblak, I«ulee Zak and the writor, attending 8 ta te Hlgh 8ehool, many boys and glrls enrolled In various nlght echools trjrtng to mastfr trades and dom«stk> sei«noe, J uit« Mornlk, Msry Zakrajsek, Prank Trudni, u have .poru ef any klnd," amne may nek Vae ln4eod. Athlattoa la ah>«ly but aurely gaintng a prnmtn.nt and Important poeMeu In our sffsira With soefc eapaM« »orkers ae Vera Kuahlan and Aliee Helinger. uauslly In rhargo of aporta pertslnhig to the wesker ee«, Nesle Martin, farm«-, ■•ndtat aUr I« eharga «f Imarhsll. Bili Vidmar, golf »mg and Joe Krtamsi. <»hsU playee. par esrolhmre, mem»>ers ahouid not vaat (ur tarfc nt apoei* thle rtnslng aus mei (Csstinu»d as page T.) COLORAIK) KOCK I KM NO. 941. Desver. ioUi. — lx>dge "Colorado Ročk les," No. «46. SNPJ, la havlng Ua Anniver.ary Dance May 4. Don*t fo»«ftf Our English Page? 1 would prefer humor. To be sure. there ls planty of humor In It. but that moat-ly aoncama only thoae lodge« that aro oostr«Uy locatod, and la not un derstood by the "far flung loosla.1 Kor that reason 1 suggoet s eolumn called "Mudhole," vhere ev#rybody ean saatribuu hls ar her bit Aleš, let's na ve a serial story to make the page sttrartlva. Our local. I notice that some of our asomber« are bocomlng lndlff«r asi. Ther* ls no rosaon far anybody to tsk« th« ba«k aaa t. Come to the front snd hecome netivo, nll ef you Mere in Denver there lant « largo Slovene popu lat ion, an ows Lade* has to com pet« wtth other Rngftah-apeaklng loesle. Vet, ve are grovtsc nicely and our I^o4ge prom laoe a numbor of summer ae ti vitla. I alneerel) hope thls letter has ful fIIled Hs purp<>se (n that there «111 ho more eo-oporstlos among us mem bor« and aleo a groator interoet In our lodge and tla purpoee. Praternally. J "h« Malovrh, Proeldent. "Cvlorsdo Roekie« " P. & U »uW lik« %m k no« of the vfceresboota of Walter lamp« of < levoland O. COMETIHJC8 uritinr b a joy, some-timea it is a painful drudg«ry, aad »osierimac It la the supreme pri vi lege, urhen it .pffera s medium of esproaaion for thoughta that hava grown too vigorou. for sllence. It la, thon—ur« ara glad to say— thia Isttor motive wbich urges on this aditorisl. for so hsppily do incli nstion and oeeasion blend that th« thing requirod coincldse nrith th« thing wished for. In this issue of the Proaveto whkh is Our Anniver-sary Number, dedicatod to the sllver ju bi le« of the Slovene National Ben' efit 8oci«ty, It is xingulsrly appro-priate thgt those who vorked for the orgaslsstion sspress tfielr apprecla tloh of that privilege. ' " What really is tha socret that has enablad the Btfci«ty to gronr? Are there any ovtotonding man and wo-men nrlthln her ranks who rightly merit s nota of distinetion for thsir untiring efforts and various aetivi ilea for the se twenty-fiv. years? The parada of thls grand army of our noble urorkers who hava done thelr beat for the Soclety ls indeed graat; it numbera hundreds of them urho nrith pride point to tke achieve-menta snd aoeomplishmen^s and sue cesses that aro-ours; in. it you will recognlae mas and women nrith swarthy cheeks and hpneet hearts givlng thelr baat and last loto for the grourth of the Soclety, tgho have struggled and suffercd for its prin ciplaa, have dtfamled them and fought for them, so that we, the young«r genei^tion, today have s truly blg orgsnisatlon wh«rein ure < can seek proteetion, shelter, refuga, consolation snd assurance. Today ura are celebrating the Tw.nty-flfth Anniversary of tha Slovana National Benefit Soci«ty. It is a much urork and persaveranca, ita* pioneers enduring numerous hardahipa and urithstanding ali attocks becau»e of thalr admlra-ble datermlnatioa. For these spd many other reaaosa ve must be ever greatful to our pionoars. *«( Nothing so important ever just happena. It has raquired years of Intolllgent plannlng nnd intelllgent work. Nor ls this urork by any means the beat and blggeat work accom pllshed. During thoea twenty-flve years there has been paid to the fam i I les of doceaaad members a sum par hapa equal to many tlmas the amount aaved, to brlghUn snd better the con-ditions of bereavad familles. The Slovene National Beneflt Soclaty csn, In the future, do even grester thlnga, but It rssts wlth ua. the younger gen-erstlon, in wbgt maaaure we will be able snd willlhg to csrry thls noble work to graater'accomplishmenta. |We are eolebrattog the birthday of our Soclety wlth rsmembrsnee of blg thlnga sacompllshsd snd wlth deter-mlnatlon to do yat blgger thlngs ln th4 future. For sil Indlcatlons point to that directlon. Today we know thst many of our poople are protect-od, but whlle we have aU this and much more to ba thankful for, and whtle our enviroiusonts are perhape pleaaant, we must not for get that thsre an atlll mafiy Slovenec on this laairtllissl who nesd urhat ure al read y ■■ L. B. 25 Vears 8-I-l>K-LeJ-N-E-8!! Chlcago. — h's sbout tlm«—right nour—to inform sli the members of the Integrity Lo^gs. No. 681, thst the regular monthly meotlng urili be held at 1617 No. Clybourn ava. on Thursday even ing, May 9, at 8:90 p. m. i Business, muslc, enter ta in me nU of aH klnds, and refraahments wlll flll the evening a program. The priaos vhkh were suppooad to have been glven nt the April meotlng wlll be gtven out at the Msy meotlng. Are you the lucky one T Come snd oee. The SNPJ convsntion thls yosr shall In ali prohabWty be the largoot and bost affalr thst has evur beon held in the hi.torp of the SNPJ. Many klnd. of entortalnmont wlll be effered during thla cunvention. Her«'. T oor rhanre of a^lng th«.« sperial t le. St a, reduced prkv 8oason tick ete may b« nrorured fr«m your eee-futory for the .mali sum of |IJ9. The Integrlty Lodge wlU have a haaohall team thla eumnyr. Every member uriahing to play vould do »ali to limber hla arm and get hla eyo sat for bat t ing. A w(nntng tosm ls whst sre »ant and urhat ure urili have. Watrh fnr the dat« when "•prlng tralulng" heglns. Our Society haa nour completod quartor of a century of sctlv« sarvice to the Jugoslavs of thls country While it ls not the oldast, it has be come tha largeat among Slovence so that ure can look dowp upon the SNP1 urlth pride. And, resRy, w« have sil tha reasons in the urorld to feel sueh pride. For, hasn't our Society waged many a hard and weary battle for ita members, urho aro ali urorkers auccessfully ? Hasn't it paid ali of IU just claims eagerly? Hasn't been fair and open to toc urorld? A quarter of a centu'ry ia now left behind. Countleaa numbers of years ar« ah«ad. Tak« what you can from the lessons and espertences of the past. Add the years of th« future and ali indlcatlons point to progress and succeea. Disregard the past foun datlon and ita apirit and the Society urili die. The name csn change, the by-laws can be eubstituted, but the špirit must remain If we src to carry out the urishes of those who founded it. Voung brothers and sisters: A llttla over three years has elapsed since ure began to gsther into Eng-llsh-apeaklng lodges. These three yesrs have passed mightlly qulck. There ia no doubt but that you have urorked just aa fast. Will you prom-ise to contlnue ao that aome day we, too, can celebrsto , our' twenty-fifth snniversary, uritfi aa much to our credit sa our seniors nour ahare? Without a struggle there is nothing. l(Ve csn measure our vietorias only by tha amount of urork put into them. The harder you must urork to urin a battle, the mora important the battle becomes, the more effective the vlctory. Our predocessors have had enormous battlaa. They managed to attoln viCtory because of thelr sound principle. They mlght have been few snd fsr betureen. those that dared to speak for it, but they urere honest and sincere; they were con-scientious. Thoir viotory of 60.000 members and three and one half mll-11 on dollars speaks for them. On this, the £8th, a«nlvursary of tha Sodety, I aay that the tlme will come when you and 1 urili urrite no mor*; urili speak no mora; wlll not assemble any longer. But It will please those urho follour us, to knour that during your stoy upon this urorld you have done something for the bet-torm«nt of mankind. Than they will knour that your Hfa uras one of atrug-gles and hardahipa; that it uras not in valn; that it wsa worth urhlle. One of the most important factors in the grourth of th« S.N.PJ. was the tactks pursued ln behalf at organ-bed labor. The S.N.PJ, gave urher-ever necessary. Its members real-isad thelr responsibilltlea. They knew thšt ali workera must shsr« thelr lot in common. Whon our Society helped the strlkers, helped the tornado vlc-tims, it uras doing the urork of true brothers and sbtors. Our enemles said that to be poHtics. Soma of our ourn members even exclaimed, "out urlth polRlcs." In the truef sense of the mesning ure are aH pollticians and good, honest poHtics urili not hurt the soci4ty. Crooked and dlrty poHtics urili. But the most important thought I have, b altogether different. May I sek, hava aH of our membera always shoum the friendshlp that they should tourard one another? I doubt it very much. Friendship, brothers and sbtors, means ovorything. If you hava a friend, you have everythlng. Wlth-out friend« you have llttle. A friend Hkes you because you are you. He loves you in spite of your ureaknesses. your meannesa, your viles. When you arT^lth hlm, you need no make-up, hor sny arms, for your frbnd urili patlently endur« your neglect and abuse, make eseuses for your wickedness and prdiee for your good-ness, because he is your friend. Hasn't It ever occurred to you, therefore, that there are fratornal rab-tlonships urhlch are like personal frlendshlps in their measure ot con-fidence. Mutual beneflt, cooparatlon and forbearance. And just like the love of s frbnd enrlches hlm, so does thls fratornal friendshlp ybld value received ln countbss numbers of dlf-ferenl wsys. It b for us to reaolve on this utnivorsary to b« more friend-1y, more courtcoua, and leaa erratic. That makes happinees. And human nature urants to be happy. Ali for the cauaa of the Slovene National Beneflt Soctotp. Dona Id i. Lotrich. ««—-..... LIBRRTV LODGE 641. Sharos, Pa.—Howdy, peoplel You havu not beon aeehng much about ua ln our favorit« paper, but from nour on bok out! And right off tha reel vre are gotn' to toll you aomethlng about our dano« whlch ure are golng to hold on Bat., May 4. It will be a jolnt affalr Uberty Lodge 64« and the SSPZ Lodge of Shsroa. ■ Remember the date; the plače b the same urhere our l.<.t dane« uraa held. Juet go out North Wator st. snd no troubb to flnd It Th« muslc? Oh bsy! A sure cure for the bluos. gout, rheumatbm or what have psu. So no« let*, go and make urhoopoct CommHtee. IMPORTANT NOTICE. Chlesgs.—BoHeRare for advertMn« far BsuvesOr Pragram Book to be b-aued by Chtrage SNPJ Udgea am have aH eopy tsrsod Is to me sat bier Ihan T%or«day. 9>sy t. ANRE tiOl OB. Mil B. Uuadele Are T«l RoehveR mi The Hope of Our Society A 8 LONG as fortuae tel Ura are able to make a living in thb univene t h ^ intclllgence of our peopb may be queetionod. Too msny poople, . ss ureH aa elders, refuse to think. They don't like to. It tiauln'. 4, and nothing that looks like urork appeals to U\«m. Most of them pom>e»v notlons or feeHngs that the problema of their dally llfe shall be solved u luck, magic or some mystorious ebment that shall fall out from the clcar »k/ How much easier s tosk to shift tiie responsiblllty of solvlng currei day problema onto our comlng generationa? Passlng tha buck—passin^ 0f tha responsibUity of solvlng the probleme of llfe—onto the succecding •rations has beon the philosophy go verni ng the špirit and the will 0f our peopb for ages. Thb b true of our polltbal stote, of our industrial and commercial instltutlons aa urall aa of our fratornal sodetles. No present day youth uras in any way responsible for the world's war. yet the comlng unborn gcneratlons wiH have to shoulder the enormous bur den of its coets. Four fifths of the financial burden of conducting the world's war amounting to over one hundred eighty-slx and a third billion« at dolbrs haa been shlfted through bond Issues onto the generations which had absolutoly nothing to do urith it. New roads, now waterworka. new schoob and other local Improvementi are constantly being built by our governmento (urhlch are controlled by our cMers) and financed on twenty to fifty years bond baues. Such a syatero of finance shifts the financbl responsibiHty—the burden of repayment of the loans—onto the shoulders of the youths and the unborn generations. Our ourn federal government b indebted to the sum of twenty billion dolbrs; urhlle our forty-elght statos have an outstanding indebtedness of one and a half billion of dolbrs; and six of the principal American cities—New Vork, Chicago, Phibdelphia, Cbvebnd, and Los Angelaa—have an ouUtand-ing bond indebtedness of bwo and a half billion of dolbrs. Even most of our corporato institutions build their plants and even purchase some of their equipment on bond baues. Under such a systom of management the build-ara reap aH' the immediate joys and benefits urhlle the youths receive sil the sorrours and uroea. The comlng generationa'not only urili have to solve the financial problema of the prior generations, but they urili hava to solve their ourn problema. It b no uronder that aH the bading American cltiee are broke, and that taxes are'mounting higher and hlgher from year to year. So long as th« people ara not ImbfKed urith s špirit to sppretiato bbor and arduous thlnking and the »cceptonce of duty snd responaH>ility urhich arbe from the solving of tSi* currant problema of Hfe, these evil forces shall be stoady at urork un-dermining our civlUsatioa. ultimately resulting in complete rulns like civili. zations of by-gone days. Even in our ourn fratornal Socbty urhich was founded twenty-five years ago and dedicatod to the soundest philosophy yet diseovered by man—Free-thought. Democracy snd progresslve soclal ideas—the trend of thought ii to ahlft our currant day problema onto the future members. Most of ur are only interestod in reaping immedbte sick, dbability and other benefits with-out much ragard for future lbbility. We toke graat pride in stressing the fset that our Society hss three mllllon dolbrs of seaets, but we seldom hesr snyone mentlon the fnet that the outetonding Hsbilitbs of our 8oeiety is $86,066,801 divided into 40,011 sdult certiflcatos representing a liabillty to our Socbty of 981^04^660 and 19^81 Juvenile certiflcatos representing a llabllltp to our Society of 96,861,761. The fsr grester psrt of thb thirty-elght million of dolbrs lbb111ty shall bo paid by the sureat and blood of the praaant day youths and by tha unborn generations. Beslde thb, there axbts tha unsolvad problem of our Health (Siek) Insurance, the problem of our Pri n tery, the problem of tha poblk^atlon of sn Amerfean-edited organ, budgetary control for internal management, super-annuation inaurance, material benefits to our members derived through the investment of aurplus funds into first-ebss resi estote mortgages, the problem of education, the problem of physieal educatlon by developing and foster-Ing athletics, and many other problema. When the facts shour thst our Society has an adult membership of 12^670 under the age of thirty-one and s juvenile membership of 19381 under the age of slxteen and we flnd that our Society has only forty->ix American-speaking subordinsto lodges urith sn adult membership of 2,479 and a juvenile membership of 848 thera ift something radlca!ly wrong urith the mathod of appeal urhich our Sodety employs to interest the flourer of her membership to accept duty and responsibilitp by becomlng eetive members in tha American-speaking subordinsto lodge movement. We must noto that our Society segregates the adult and juvenile members by meana ot offlcbl organs. That our Society b using age instead of bnguage aa tha baeb of aagregatlon. A policy urhich b unscientific, un-sound and unurise. as it passes the problem of cementlng and brtdging the friendahip and mutual understanding betureen the sacond and third generations of Slovenes unto postoritp. The socond and third generations which possess in common the American bnguage should grour up ln harmonlous frlendly rebtiona which can only be accomplbhed through the publication of a common organ. Lots of peopb are sleeping although uralking about and appearing to hava thalr eyes open sad their minds alert to every passlng idea. They are in the sleep of llfe which is urorse than the sleep of death. It doesn't psy to be so narrour minded that your osn touch at the back of your head. If ure deaire to koep ln stop with the March of Progreas the philosophy of the age urhlch b to do the easy thing—to plunder and expioit posterity urlth its unborn man, uromen and children—we must undergo a radlcal change We muat Imblbe our souls urith the philosophy to bbor and to solve our current day probleme of Hfe. Work b not a curse but a bbsslng. Work b a difflcult tosk. It requires nerva; It consumaa muscle; it producea brow sureating and heart beating; it tokes one hundred per cent endurance. Think-Ing, the result of mentol bbor, is the hardaat tosk of them ali. Too often ure fopget that the biggeat thing In the urorld ls man and the Ijiggest thing ln m#n b mind. "V«n I m Or aot tk* I MMt U r»r Mtn«'a I« mask itspisrf ef The only big ihing in the urorld urorth golng miles to see is an ides. Surgeon once said, "There b no limit to urhat the mind can do if one make. |t obey hlm." Freethought, Democracy and Progressive Socbl Ideas; prlnciplea which weru written into the Chsrtor of the Slovene Ngtional Benefit Society by our founders are stili the gvsatoet ideas that have baen diseovered by ph>l" ophers. If our 8ociety only adheres to these fundamentol prlnciplea snd adopts an elaborate systom of educatlon for the grourlng youth through the publkatbn of an Ameriean-edltod organ much has been aocomplished to de-velop the blggest thing In man—the mind. Idess siove ue eapeciaily If ure read in our columns artlcbs pertaimn* to the battorment of osr fratornal order, ite management, dbtribution or beneflta. better methoda of organbatlon and apreadlng the goepe! of "»r fraternlty—Freethought, Democracy, labor problema, bbor bgisbtion snd trade unlon economlcs; financial and industrbl organbaUon of our socisi society, storlea and novela whbh theme is progreaalve socbl reforma, co oporatlve movement, building and loan aaaocbtiona, International ecooomic and even poHtics. Ideas work miracles. Jsst twenty-fiva yesrs ago, your Society uraa s mere infsnt, the bughtng atock of sil the 81ovene cbrirs' neurspapers in Amerks. but to day she b tha brgeat Slovene fratornal Orde^ ln the urorld urith a combinod adult and juventb membership of <".242 " ' ve nood b blgger, better and more ideas and thb ean be largely achieved only if our Soclety publbhes an Ameriean-edltod organ for tha Aa^rlcsn speaklng members. - During the past twenty-flv« years our Society has bsrned her H,"iu# tlona, yet ure have pot triod strenuously to reSMve tkem. Some peopl«- hs*» open mlnds—nothing atays In them—but the most of us urin react ln harmon j wlth our better judgment. and ure should edebrato our twenty-flfth Anni versary of th« foundlng of our nobb fratornal socbty—The Slovene Nationai Beneflt Bocbty—by aolemnly strearing to our oath that ure shall think a no bbor and not pasa our current day problema to poatority. In splto of thoae drsb atstlstlcs and the current philoeophy of llft a NUN ahMrt to bMsa. _I TWe»"» a (mnh atool to *rmt Tlm'i a n*«« ihii m Mau Ttoii*. 1 »mS WFPNE8PAY« MAY 1, TheYowgS.il. P. i. ^ COMRADES' HISTORY # # (Continued from page 6.) . Our lodge haa been succeaaful in the paat and thia ha« been pri.n«rily dUf to thc aplendid cooperation given U« by members themaelves, individuals jnd >i»ter lodgea. It hM been the policy 0f officera of our lodge alnce it« conccption to stage »t leaat three dance* a aeaaon, and ln between, different forms of entertainment for the benefit of the raembre and to enrich our treasury. The Comrades' Second Annual Harvest dance and laat year'e Mooplight Rtde have been claaaed aa the biggest succesaes. Although not possesaing trophies or cupa representing high honor for one thing or other, Comrades do claim certain honors. For our 1927 Harv-wt Dance, Sia. Ann Erste sold 162 tickets, a record which the writer atill hold» good. Her »plendid work earned for her a sweather which was offered by Mr. John Močnik aa a priae. Boria Paulin was runndr up to Ann, dia-poiing of 78 tickets and the lod»e remembered Boris with a token of their »ppreciation. For our Moonlifht Rlde, Sla. Roae Woghlemuth sold 60 tiek-leading the liat and when our Vaudeville Night performance waa over, Tony Kushlan ranked high with over 60 tickets sold. The Comrades Lodge ia proud of havlng had aome of their membera ln beinr instrumental in the organiaatlon of aiater lodges, namely, Loyalites, StruKfly*> Beacons, Crusaders, and Progresslves.- Towards the fag end of the bowling season, Comrades together wlth the Strugglera, arouaed conaiderable intereat whlch was the forerunner of what can be expected next year. '' ___-J Though the LoyaKtea may not know It, in an indlrect way, Comrades Were responaible for their baseball championahip. They were the ones to iurt the league a-going. Although the attendance at the games was not u large as could be^ our firat baseball season proved a success. The Loyal itei ultimate winnlng of the Cleveland championahip and aubaequant trip to Chicago brought together for the aecond tirne, our far off brothers and listers. Labor Day, 1928, urili recall to our visitors our first meeting. This ,wu when Cannonsburgh, Chicago, Detroit and other lodges, came to Cleveland to be entertained by the Strugglers at their picnic and the Comrades in the evening. A total of 18 representatives from brother and siater lodges were present. Maay complimentary rcmarks were made by the Viaitors that day on the hoapitallty exhibited by the members of Cleveland. Otto Tekauta, Sis. Močnik, Ann Atman. Milly, Julia and Mary Tomsic, Mary Krizmancic, Johnny .Alich, Johnny Pengov and others worked hard that day to put this affair acroaa. 4 Representatives and members of the Comrades lodge in their efforts to cement together a bond of friendship with neighboring lodges made the following and many other local trips; one or more timea: "Zippera," Akron, Ohio. "Buckeyea," Barberton, Ohio. "Canngpsburgh Pioneers," Cannonsburgh, Pa. Chicago "Pioneera." "Young Američana," Detroit. "Crusadera," Lorain, Ohio. In return, our frienda reciprocated quite often. On December 26, 1928, our Lodge offered to the general public a new type of entertainment, new inaofar aa we were conccrned. A vaudeville prog ram compoaed almoat entirely of membera of our Lodge. The committee in charge conaiating of Vera Eraen, T. Kuahlan, W. Vidmar, O. Tekauta mjth the help of Julia Močnik, Vida Belinger, Ann Bergoc, Mary Kritmancic, Alice Belinger, Vic Plesnicar, Ann Aaman, Mi)ly Tomaic, Vera Kushlan, Ann Zakrajaek, Ramon Novarro, Lew Praanik, Joe Krisman, the Tekautz boya, Johnny Alich, and fully 100%. of the other membera, acored a buH'a eye, and the older folka oertainly were aurpriaed on the type of entertainment offered After our Mareh meeting, our lodge invaded an unfamiliar field. Although it had done many a deed in the way of amuaement aome of them thought that aomething ahould be done to change and diveraify tha type of entertainment which waa being offered and thru the efforta of our law itudenta, Hon. Judge Silbert waa aecured to taNi on "How to Keep out of the Divoree Court." The turn put at thia meeting aurpriaed the majority. A great many viaitors, namely Zippera, Loyalitea, Strugglers and older folki were in evidence, who thoroughly enjoyed the apeech. It ia hoped that other lodgea will attempt to follow in our footatepa and entertainment of this sort, off and on can be offered to the membera. Probably aome of the membera of other lodgea have oftentimea wond-ered juat why the Comradea have a new Prealdont each year. Thia haa not been due to the fact that they have not proved competent while in aerviee but becauae the Comrade lodge ia a progresaive one and believea in thia principi«. Ita belief ia in giving more of ita members a chance to prove their executive ability and in the promotion of leaderahip. It will be agreed that there are no tmro peraona who think alike and that each aueceeding president brmga into office new ideas, and new principles, which in thc ultimate end ^rill prove^for the betterment of the lodge aa a whole. II has been an unwritten rule in our lodge that one term in office for the Presidenfa poaition ia aufficient for a man to demonatrate the abilitiea possessed. In thia manner the elective will do hia utmoat to outdo hia pre-^cessor, ho will have aomething to ahoot at and when he leavea office he »M have the aatiafaction of knotring that he baa done hia beat. Thia har Proven the caae aince the eaiatence of our lodge. Believe that if more of the lodgea would adopt thia procedure more beneficial reaulta could be ob« t»ined. The paat preaidenta are always in readineas to help out whenevei tb« occaslon ariaea. When the membera realiae that it wlll bo up to them 10 *lect a new executivc for the following year, th«y will be on the lookout for prospectlve candidatea and herculean membera of the lodge will at least b»ve the aatiafaction of knowlng that their work ia being watched by ali "his only appliea to the Preaidenfe poaition, when It comea to the 8ecretary by aH mcana keep her or him. "The pillar of thc organlaatlon," that*s whal »food sccretary ia. Of courae now I'm apeaking from paat eaperlence with »ur nwn beloved and moat efficient aecretary, Cella 8tritof. Sometim« ago, aome one auggeated that a Correepondence Club be formed for the interchanging of ideaa between varioua lodges, but we al) «»ow this would detall conaiderable work and onIy one lodge arould get the b«nffit of thia Interchanging. The beat way that thia could be accompliahed »hould be hy using the "Proeveta" aa the medium. The Comradea con-ducted an intereating experiment last year whlch proved qulte aatiafactory Bfsidea the regvlar monthly meeting, abovt onee a month the varioua fmmitteea met, aauallr at the home of one of ita membera for the purpoee of outlining ways and mesna oi putting the coaiing even acroaa. Membera »bo participated in apending pleaaant evenlaga at the followlng members' Sia. Močnik, Mary Zakrajaek, Boria PauUn, C. Strltof, W. 8itter. and njr Kuahlan, wl]| recall what joyful timea we had, baaHes aecompliahing 1 »ri^t deal of work, and it may be that thia la one of the reasona why * 01 affaira went orer the top. For the beneflt of thoae that part [f'P»ted laat year and intend to thia year, thia plan will again be revlved roming aummer. wbat la ln atore for membera of our lodge and their frienda in the itn. ""diate future? With the eoming of pa m mer our thoaghta tum te the f^t out d nor and memoriea of prevloaa plcnlca fMtUr thru our cranlum. ,n thf lat ter part of June and then later on we Intend our annual frolica »'th nature. On July 9 and Auguat 27, Comrades Invite everyone to joIn •lth them tn apending a cool and «*freahlng evening riding the wavea of (Uk* Erie. When the dancing aUrta, be right on hand aome d«rlng October, Thankagiving Eve, and our FourUi A«niveraary U the demanda of the public. Thia is Juat a few of the things before as. Nf»t being aatiafied with havlng numeroua eoaaections wlth ather organ-ZUon%' members are at the preaent tlme. pondertng on the qu^ ua of , C|mb #of Mr |odfV |f B aufflrient number becomea InUreaUd be a reality murh aooner than e*pacted. . ^nrhidlnt ^ to make a peraonal appeal to the memtar. Our ■^■>>1, atarted at eighteen (II). we are now rioae t« two hu»dred *rV thia haa been ■eeompHshed due to the f®ope«tkm wh*«h haa been •Jo»n by the The be »eartng_________________ . ^ore rloeing let ua ali remember that the word -Comrade." ajelU *rith a capi tal "T*, haa »pettad aueeaea from the aUrt end wiU la fBt««». and the folloarlng prere« H We've had oer membera. Ali that ia aalwd ia a slagU member fro« each campalgn te en and when rt la over, each and rrery ring oae of the silver i«bike riafsMng *****• »^f M« have ear krni m «S Ae eifsaaarr as Net ta fargat Rvery aa aftaa tMe Ami tMak fhml»y. ------ i . hopa« for the «mtla«.»l»H, and —»aaae la the "sSarnai ----- • - -__u MMHTi t. Hna-T C reetiea. O M >.i _ A dveetW®». D ■ II MY FIRST SP££CH Chleago, lil—There la nothing lika trying, and Chat la one thlng that I am not afraid of.—In January laat I waa aaked to prepare a llttle apeech for February meetlmr of aoc. club, No. 1, J8F. My firat publle appear-ance, and only an amateur. lmaglne that if you can! Nervoua and juat cant eapreas youraelf aa you would wlsh to. Juat can't thlnk faat enough, that'a aH Which, of courae. Ia the reault of inaufflcient education. Nev. er had the opportunity that many have had, but don't want It. Yet, thia obetaclc dldnt keep me from trying. The aubject I decided to apeak on waa,'"More Education for Youth" and op MSocla! and Economlc Move-ment of thfe World." Blg problem to tackle, for an amateur, anyway. Nev-ertheleaa. it went off somethlng like thia:— Thia queation ahould lie before par enta. You may or you may not believe me that the economlc movement ia decreaaing inatead of increaalng, and that ia becauae parenta dont give the queatioiu enough thought, and don't bring it nearer to youth. Every father and mother ahould conaider aa one of their chief dutiea to teach their youth more on polltlcal and economlcal movement of the wor!d. The more rapidly we would organlae into different trade uniona and polltlcal organlaatlona, the aooner we would get aatiafactory reaulta. - Every human being muat conaider himaelf an important part of the world. He'a brought on thia earth for some reaaon or other. Tlme haa come when we are confronted with problema of iife. To earn a llving for ouraelvea and dependenta. It will bo we, the youth, who wlll be confrontad with present. syatem that our fathera ind forefathera Were up againat. To anllghten the youth that ia blind and aaleep, ahould be our duty; to en-tighten them with real ideaa. Wlth »ut hia help we can't continue on to a victory, to make life worth llving. One dlaadvantage among youth Is that we do not try to practice the really perfect aoclal movement, U> be t more soclal crowd, whlch ia not to leave no one behlnd; that you help your eo-worker, your irlend at any tlme and in any nead and any plače. With a young, aoeial crowd you can break into anythlaf. The jrouth of today ia not enoogh preaented with papera that hrlng the real true atory of labor aad thalr atruggle. Such labor atrugglea as ln Bedford, Kenoaha, Herrln and othir varioua parta of the fcrorld. The real papera that teli of the tras labor atruggle are New Leader, Mllwaukee Leader, 8t. Louia Labor and ftead Ing Advoeate, etc. Theee are tha pa para that sheald be rasd by the youth. O. A. Bremner, a direetor of the Britlah Englneera' faaoclatlen, aald that he aeea danger ahead for cap-italiam and warna hia aaaoelata that Aomething muat be done to enlighten the people. It'a up to ua young workara to get the best poaalble education that we esn, and than lat the Intelligent men of America and Europe pot thalr hfcads together. Let them be heneat with one another, and then lat them bruah away ali camouflage and teli their people what the International economlc aituatlon really demanda. Some of the new machlnery that ia being put Into faetoriea todsy la tevolutlonary in Ita effect on labor eondltiona. There wlll be many mora labor-aavlng inventlona and prooaeaea to come. I am not againat theaa la-bor-aaving devlcea. They mesn lower eoat of prodaction, Increaaed output and more gooda to oeople at low«r priče. At preeent they are in a great favor for capltallam. Howevar, they aound economlcally, bat they are re-aulting, temporarily, in a great dla* locatlon for labor. Wa, tha workers, are not the only onea that are up againat it, more and more It wlll be beroming clear to the whole natloa, and will be Intareated in dtaiand of erganised labor for ahorter houra and higher wagea. Becauae only In thl« way can proaperitg be malntalnad and panir prevented. Moat of youtha of today do not take tlme to realiae what trade anion meana te them. Every worker oaght to see that ha bstonga to a trade anion, and throagh theee meana the labor claae would not be confrontad with so many queatlona for higher wagea and ahorter houra. It ia our duty to get the youth intereeted to ntt«*nding meatiaga, srhether thev have aay aoeial entertainment or no<. It la imperUnt that they apeak en •ome quaatlen, give their opinien, the reaaon th^f agree ar dlaagrae wlth that idee, end only ia thia way we ran eraah captullatle agatem whieh oppreeaea ua theee many jreara. Only we. the wa#e arorhara, i fu | far our future dependenta our abilitr u The fart thia, that nothing ia ae atubbornlr realeted ae the attempt te organlae into effeetive trade anione Yet It la kober oapantood vbteh elone ren etand la Ammrirm end a perman „ent aervlle elaaa Unleea laber le powarfel enough to be reeuarted. H I« donaaed U a degra4 Wltbeot uoioa aa aueb powar la alMe, »Itbeut uatea. Induatrial ihofflf f ^ ' Oal t - ^ mntan pnMdpli la the central ef I ran •elf gev PROSVETA Our Tectm Caaoaaburg. Pa.— Weatern Penn-aylvania and Lodg« No. 689, 8NPJ, baaeball team have enjoyed their quota of inclement aqualla and wet daya, and now that (he weather-man promiaea suitable weather for baaeball, Manager Turk la holding practice aeaaiona everg day. The team looka very promlaalng. but It la yet too early to make any predlctiona of how they aUnd thia year. We ean. however, aatabliah a baala of compariaon by ravlewlng what our tpam dld laat year. In our flret year on the sandloU are had paaaed the teat and flniahed up, holding a very enviable record, by defeating teama whleh were termed aa very (ood aggregatlona. Thia year there will be aome very keen competitlon ali along the dia-trlct, and ali members of our team have confidence enough to jump ln and hold their own juat aa they did previoualy. There ia conaiderable doubt aa to when our opening game wlll be played due to poor weather eondltiona, which have delayed the team in practice. Bro. Flowera haa intentiona to^play first game on Sat-urday, May 4. The line-up wli) prob-abl> lu- aa followa: 1. S ta nI« y Klapkowski, 2b. 2. John Slnoo, as. 8. Bunet Flowera, rf. 4. Mik« Tureo, e. 6. Steve Hoatlnaki. lb. z* 6. Jeha Dudlck, If. 7. Ed. Klapkowaki, tb. 8. John Dalloreo, ct. 9. Podboy, Boyon or Hawcroft, p. We alao have a few nrw faeaa thia aeaaon, namely, Wm. Moakal and Jo. aeph VVIaneakl aa pltehera, healdea the flva pitehera already mantlonad are alao havo Frank Dudick, who had auffered injuriea to hia arm last year early in tha aeaaon, ia in fine eondU tion and ready to heave tha old bali onee again. Manager Turk haa plcked up a young recrult who looka very promiaing and la going to b»*glven an opportunlty ln the opening game( we aH hopa to saa aur new Bro. John Dudlck como thru ln a blg wsys alao, wlah Bro. Walter Wlnacek s faat re-eovary aa he haa baan conflned to hia bed for aeveral weeka. Bro. Wlnaeek performed hia doty at thlrd baae laat aeaaon ver? aatlaon't forget the date. , Fraternally, Jeha F. Kutrh, ' Vlee-Prea., Lodge 689. \ VOUNtt AMERICAN 164 HNPJ. Detroit.—A t laat tha "Young Američana" have aueceedod In gettlng ali the lodgea together to celebrate the Twenty-flfth Annlveraarg of the 8NPJ. Thia affair wlH ba ene of the hlggeat affaira held in Detroit. Three lodgea of 8NPJ—M4, 616, 121—con-slstlng of one thouaan k reminder: Young Američana' month I y meeting wtll be held May 1C at the Wood»en of tl|e World hali, Sdt Vletor aee.. ene Hal/ haar earller than ueual, at 9:00 a. to give the delegate tlme to mahe the traln for the eonventlon. A feer Mnea for tha membera to learas— Don't eavy the aueeSeafal lodge, Leem thalr met hoda, Olv® tllMI Deere get aome »bere Drtftera jaet drift H'e aKrajra aa apetream pall U At Ulameat. Temorrour In every laaguage maen« Ilegln, the t'* the rriari pel thlng. Oet going The Arld teet ef l^)ralty la Ad-varattf. Tbere'e yalW« la the falle« arbo «arta vhea thlnge g« vraa* Ali deera everywhere ar«- »Ide epea for the Booaier. ftm haoat far yeur friend« thep uriti beeet far fou. Frateraašp, AagMr Onm lr Does Co-operation PiyT Chlrago, III.—Co-operatlon la the greateal factor ln the auoceaa of an arganiaation. For twenty-flve yeara the greateat Slovenlan organlaatlon ln the world haa been devuloplng, through co-operatlon, to a very high degree of aucceaa. Thia large organ« laation la ealled the Sloveniaa National Benefit Soctety. The Soclety began back in 1904 and ainc« that 4ay the organlaation had been In ereaaing rapidly in siae and efflelen-cy. A remarkable number of Eng llah-apeaklng Slovenea have formed, in 1926, an Engllah-apeaking SNPJ. The memberahip of thia newly formed aectlon of the organlaatlon had tn-ereaaed ao rapldly that we have numeroua Engllah-apeaklng lodgea lo-cated in varioua parta or the United Stataa. The firat Engliah-apeaking lodge of the 8NPJ waa organlaed la our own dty under the name of "Pioneera." The preatlge of thia newly founded lodge enhanced the intereat of tha older Idlgea to auch an eatent that aome of them went ao far aa to help aubaidiae the organiaatlon. At the preaent tlme we have mora than forty young 8NPJ lodge* Chleago and Cleveland lead ali the other eltlea wlth four lodgea apleee, Sometlmea we msy aak ourselvea thia one queatlon: In what way doea co-operatlon w1thln the hearta of tha Engllah-apeaklng membera of the SNPJ help to apeli tha word "auc ceaa" ? The queatlon la easlly an-awered under three msln headlngsi Fraternlty, sthletloa, and aoelety. Each of the three haa s dlatlnet bear* Ing upon auoceaa of the Young SNPJ, Dofa tha Young 8NPJ conform to the Ideala of fraternltyf If wa look back over the hlatory of tha Sooiaty we will ftnd that It wsa primsrlly orgsnlaed for the purpoae of frater* nlty. Fraternlty, sa we underatsnd it, meana brothetly afflllatlona amang the membera for tha »urpoae of ald Ing s felkm member If the lattar ia aick or helpleaa. It helpa to eonaols the aorroff-burdaned hesrta of thoae who are mournlng a deeeaaed mam bar. The beneflta derived from the organiaatlon in eaaa of death or slok neaa slone give rise to eauaa of Jthe great inereaae in memberahip. The SNPJ la a 8oelety In whlch frstarnl ty atrongly prevališ. If we piok up sn offlelal organ of the SNPJ., i. s., tha Proaveta, are flnd that thare will be s bowiing mate h or s bsaketbsll game, or s baaeball game In thia and thia plaee. Slnee the organlsatlon of tha Plo neera the aplrit of the membera dla-played in favor a! a|hletiea la very evldent. The lodgea throughout the United Rtatea have cooperatad in formlng a atrong SNPJ athlatic beard. The advent of athleaies IMS tha lodge haa brought out s number of SNPJ Slovenisn aUr sthletea. Athletlca have coH>persted In forming s vary atable organlaatlon. 8ociety among membera osnnot but aatoll ita merita toarhrd aucceaa of sn orgsniastion. In vieor of the fact that we have Boclety mentloned in the development and aucasa of s lodge we muat asy aomething of Ita nsture. Buceeaa In'Soclety ia uauslly Judge<| by the attendance. Wfthln the hearta of theaa youthful SNPJ membera are flnd the aplrit urhleh tenda to make them charltable. They go about from plače to plače to help make a dance or play or any other parform ance a aucceaa. Thua we see that aoeial co-operatlon la alao s great factor on the road to sueota. In fact, 8oclety brirtga the meml>era cloaer and eloaer together. We may say that the Young SNPJ haa, in Ita four yeara of SBlstenee, aeeompllahed a lot through eo-op'*™ tlon. Thua the pollep that aucceaa comea through co-operatlon ean be applied to the Young HNPJ. AH In line In twenty-nlne For a bigger and bettar SNPJ. Joeeph BaamMah. 8se>., 661. and eaty thre MMt 'Mala ...... . mt Proeveta al P- S^fa«g ' Aeaertee«^ PtreU VJhe he h«M Jal, 14, alsa Labar Der betSar TNK SILVKR JUSILER. Oregea Cilj, Oregea.—The event of the Silver Jubllee Is one that should be of profound intereat to eaeh memliei^ becauae It meaas yeara ut ear ne« t labor and un li ml ted tlme on the part of Ita organiaers, aa orali a« the offleere ef ali tha a«hordinate I očala, in rarrylng on apark of intereat aliva and flourUh Ing. The Supreme Offleere and alao the Individual offleere af the peat querter rent ur are te be eangratu-lated for their efforta In malrlng thia Jubllee poaalble. We of the younger generatlon llttle realiae the hardehlpe and diffiraltlea they had to overeome. Kron now, arlth the aray pevad, flguratively apeaking, It le hard to break thru the aralla of h a men Indl fferenee and prej udlee. The letter Is feaad in every home, organiaatlon, and eeuntry, though la varled proportlene Ua* InvHed, H eraepe Into ear Soclal Mfe and If not cheched, urili hi tlme da etrejr frlandahlp and ba the asaae ef the ruln ef aoeial organlaaMene Laek of Intereat la eur man, over ea t i me t ion ef ourealvee, and Ig-noranee are rhief feetara In ganeret tag prejudlee and mlaaadarstanding Human nature le, invohurtarilg, eelf I leh and ure get ae skdbrhsd In our i Offert te reech a MHmt gnal than eur nelghber that «e aee Mtnded U> hia vlrtuee aad eUre epaa eyed al hts fauke. Sorlnl meeting* and gaiherlng* e.ndwHed often belo t« ettniin«!' theee dangera end keep eur Intereat (Oeatlauad sa pa0S Si) | Lodge News Notes ANN|VKR8ARY »ANČK. Akron. O.—The firat "Annlveraary Dance" held by the Zippera of tha Dlrlglble Clty, "went over blg.M AH attendanea recorda were broken. Firat of ali, we were glvan tha aurprlae of our llvee when a loud cheering waa heard from tha floor. Whoopee, NVhoopee, and other aoeli wild phraaae of mirth and htlarlt). Then 1 looked down from the baleony where I waa taking eare of the re-freahment end of the bualnoaa (I being the talleat one of the Zippera, waa g i ven the honor of taking eare of that reaponaibillty) and arho do you thlnk I aaw? Why, I couldn't believe my own eyea— the well known Four horaemen, Strugglers of Cleveland, O, Juat imagine what an lhapira-t' tion that gava ua Zippera, after hear* ing thoae young fellowa tel) ua how to go about and get more membora for oiy lodge. They certsinly ara fine buneh of young go-getera. Wtsh the 8NPJ ha«( mor« like them. And, of courae, the Buckeyea, Pro> greaaivea, Loyalite«. Comradea, Oolden Eaglea of Glrard and the ever fnlth > ful Strugglers of Cleveland wem preaent. JVhen I aay falthful Strug« glera, I mean It. Why, they ara lika real brothera to ua, the powerful Strugglera, alwaya halplng their amaller brothera of Akron. Alwsya st our dolnga to help ua out. I want to asy thia. arhstever the Strugglera aat out to do they wlll do It and dn It right. Jaeephlaa Mlklavle. Fraacea Ob-Iseh. Thnmaa (lanler, Paul Wl> rani. Publlclty Committee. LOIKIR .H •ADRIA." NO. 6T6. ladlanapnlla, Ind,-Tha celebratlon In Indlanapolla of the lith anniver aary of th« SNPJ waa a blg aucceaa. Haturday, April 14. Praa. Calnkar waa preaented wlth s b«uquet of flowera by Angelina Bkufcs from tha mam-bera of tha Lodge "Franoe Preleren," No. 84. Ju lis Msdlsy preaented him arlth s foiMitsIn pan from the mem« bera of tho Engllah-apeaklng Lodge "Adris," No. 676. Sunday night President Cstnksr apoke. Ha told of tha progreaa of the Slovenea. It wsa very intereating. 1 Congratulatlona to Slator LilUan Cstnksr on her apeeeh here, arht|h aurely aurpriaed ua. It waa wonder-ful. Like your father, I thlnk you wlll rlae among ua. The membera of the I*dge "Adrla" then preaented turo auceeaaful playa, We want to thank Mr. Calnkar and hia daughtar for eoming hora te help ua. The membera of the Lodge "Ad ris" appraelata the help eateaded to them by John Mstelich, who direeted their plsya. Fraak 8trey, ZIPPRRS. Akron. O.—On May 4, the Senlor Lodge In Akron, arlth the help of the Kenmore, Msgsdore anrf Zlpper lodgea, ahall celebrate tha I6th AnnU veraary of the SNPJ. The affslr la to be held In Zlegler'a Hali, danelng from 7:00 to ItiSO. AH Zippera are to sttend, Alao any ono urlahlng to go to Cleveland, tn ths Uyallte and l*ro-greaalve danoaa to he held May II and II, reapeetlvely, are to make reaervatlona immadiately. Aaae Jereb, Prealdant, Zippera, L! NCOLNTTK^MKKT IMfl. Sprlagfleld, III. .Llh^lnltea' reg-ulsr monthiy meeting wlll be held on Frldag, May 6. Important mattara urllh he dlecuaaed tn ragarda to our annual plenic, aU, . i, , i , i JASlnlsliiSeafižinM FIRST ANNIVERSART. Sharon, Pa.- On May 4 Lmlge "IJb. «rty" 641 and Li>dge 210 KSPZ arlll celebrate the "Uberltea" firat AnnU veraary by giving a dance at the Patagonla Hali on N. NVater St. Aa the yaar haa rolled by I muat aay that our Lodge hsa been a aucceaa, Although we have had oyr upa and ti*>wna, at the preaent tlme we have a memberahip of 26 adult members and 16 juvenllea. Much credlt ln the stu reaa of our Lodge haa been due to Broa. Frank Paulenleh and Joa. Gor »»tek and Hia. Miitildu (iornlck for orgar.lslng snd handllng aH Ita af« faira. Brothera and Slatera! LeCa aH wake up and aee If are cannot trlple our memberahip by our neat anniver« »ary. I admit I have been one of thoae who depended on the above membera to do It aH, but from now on Pm a booater and wlH try to do aH I can for the aueceaa of our Lodge. At the laat meeting we Inltiated three near membera, Brna. Tony Heinv liergor. Stephen Kapaa and John Novak, arho were aH propoaed by Bro, Frank Paulenleh. Now If we would aH do thsV much, look where we'd bet Alao, It waa decided to pay ali near membera' dootor'a fee for a arhlle yet. The campalgn Is open now, ao Wt'a ali get a allvar jubllee rlng. Mem* bera of Lodge 91. why dont you get your tranafer eardaf We ali saao-elato. wlth on« another, gu to dancea, parlya, etc., yet ynu refuae to joln our Lodg«. Well, to get bark to oar dance, ! hopa are have aome membera of l<»dge Sil, Farrell, Pa., I .mige 81, Sharon, Pa., and above aH. dont forget "Oolden Eaglea," A4ft, Glrard, Ohio, You uranted anme fun, ao here'a your chanee to make arhoope« like aro made at yoars. A "Blacher." NASEBALL NOTRB. "YOt'N(J A MERIC AN M" 614. Detroit, M leh.-Baaeball ia our eryt Brothera who sre wlahlng s try-but for the bali team. plesae report st Ivea field Ssturdsy, May 4, st 6i80 p. m. Hoar msny of you "Young Ameri-eana" arsnt s bsll tesm? Come aat and show your ability. Lat'a forget our prevloua yeara of falluve and ahoar that are ean have a bali team. Ivaa field ia ioeated on Hamllton Bivd., near Ford'a p lan t in Hlghlend Park. If you sre unsble te report, drop s esrd to me snd give me yoar datea for practice. Charlee Kaltaer Jr.. Rac. Sea'y„ 1168 Ford ava., Ilighlaml Park, Mich. ANNOUNCEMENT. Akron, \-~-At our ragular monthly meeting our See. F. Zakely realgnad. and Brother Rudy Zakaly waa ap poln ted our new Secretary. Ali dasa muat be pald on tlme before I p. m on 84th of eaeh munth, F. Hmiliaalch. menihe/ Htandlng Committee. IMPOitTANT NOTIC'K Notica is har»l>y glvan to ločil lodtftM thit no stek bfiiaflts w 111 bo pult! durinjf tho tirno of tha Convontlon, thit ts, durlng tha thlrd ind fourth wt»aki of Miy. Racratirlos of lodgas holding thalr moatings tho first work in May iro raquostod to forwgrd slck lwnaflt ordors so thst thay wlll raach m« not lnt*r than Miy 0, which wlll ba th«-laat iwymont dit«, Uwrenrr (Jradb^h, Ansistant Rrfr^tarv - 1)0 YOII KNOW THAT. SV^J Caaveallna hegla« Mer II I*« Cbirege? Mare I haa IM delegelea from sil psrl« of the enaalr|r nlll ailendT Chleage SNPJ lodgea are reapnaelhlt for Ihe remfort end eater-lalameal ef the vMlnraT - Vau. aa a member, are eapeded I« r«H»perater HAVK YOU tmt Y01JR HMARK- % reghderleg year gaeet rnem nlth the lleasiag Cemasltlec? Wy perchaelag a aeeaea lleket for aH affaira from ynar aerreterjfT 26TM ANNIVKRXARY CKtRNKATION- TMe Mggeel aad meet Imperteat OVant for ali SNPJ membera nlll teke plaee ea Nuada*. May 19 at Nobel Metlirefc.Tyre Hali ATTKND AM MANY APfAlRH AH YOU CAN—YOUXL RN«IOY THRMt -V KKMOVAL ANNOUNCKMKNT Mr. Rlrhard J, /avartnlh SJMNMinraa Ihe opa^liig of lupp off Ime for tka ganaral prartke af laar al Kulte TIS KVenimlnaler liulldlag. 110 Honth Heartmm Mtraat. chlragn. Illloola, Talaph<»ne llaarhont SSSS, nhrre ha »III ba amrlot«! arlth Aitor«eyn Charles R. Ikavhs. ( harten C. A rado aad Aaalatant i orporalbrn Coaaasl Warner WaN. May I, ItZS. POROČILO O NAKAZANI PODPORI. 4m S. aprila lt29. Incognito'$ Flashes Amongst Us Strug g len bj i*>t twtafc Whoopoe! Bark in tbe haruoss again. "me «nd my tvin." *Kb aeve gak>rv bat do spar*. • • • Beforv I forget tha ruc. "8trag-gters," w»ah to rxprrss tbvir aineers tbanka to Dr. and. Mri. J. J. Za-vari m W an.l Richard for Um 100* loyal car« they gav» Lindy'a bojrs. On!y thrir hrlp is what brought bark th« champtonahip to our rnKropeiia. RUDOLF J. JINDRA PLUMB4R Upoetavlja paraa la druge naprava aa gretje te m draga plomba raka dala. Prersame dalo tudi na meeešno taplafllo ad enega do dvek lat. Vso* dalo jamšeno. Izvršuje plomba rako dalo v poslopju g. N. P. J. MM g. Hamlte Ava* Ckicage. 8784 S. A vara Ar«. Telefon: Lawndale 9486 aH pa Lavndale «380 Doat forget your me*ting, Pio-neer*. tfeie Pridajr, Ma/ 8. at the usual pteeo. Tbe ceovantion ie but two veeka hence. This vili glve our ammbers Um opportunitg to prapare thair demands for tke convention. We vould lik« to eae a good rep r« oaatation as no ether mevttng vili be beld during May. Drawint $4.00 thia tirne. •o in ostanejo najboljše na celem svetu. Our settlement vili be on tbe go for tbe entlre duration of tke convention. A complete dally program viU kaep tbe delegatos and frianda buay froen mornteg until lata at nlghL Ali srtlve members ebould re-epond to tbe call to velcame and sn-t« rta in eapacially tbe out-oMovn delegat«« snd gueeU. Our vaudeville mlertainars dooervu a Ug band, and I noticed tbat aftar Lindy'a lerture, whirh lastad aloae about S hours, waa auffu-Mrnt. for «■«-operation bas tbere. a • a MDuke" L1 rac, vinnrr of Cleva-land'a amaUur heavyveight »rvstling ehampionahip last Wed., reeeived gold medel »hich ie anotber tropby added to Sti ugglera' galary. e e e Well, Judging from Information on band. the boys, Lindg and Kana-tj, plan to in rade Glrard. visit tbe "Golden Eagle»M. Why? SLOVENSKE •MATERE ki iellto povečati vala znanje te talite čita ti koristno knjigo, si lahko naročita Slovensko idravniško knjigo sa ienaka. Ta knjiga opisuje človeški iivot in delovanje rasnih organov, o nosečnosti, porodih in o rasnih boleznih, kako sdrsvid in veliko dragih stvari. Vsabuja veliko rasnih slik. Vsaka Slovenka m*l«K M imeti to knjigo. Cena ja $».26. Naročita takoj. Naslov; Ifrs. M. Soukup, 8117 Sa. Central Park Ava. Chicago. IU. Glavni trgovci in prodajalci teh so: Stephen Stonich, Bos 368, Chtaholm, Mir.n. Emile Habets, Ganck, Rue de la staUon 17, Balgien. Filijalka Franc Lobao & Sohn, LJubljana, Dunajska cesta St. 36, 8. H. 8. Fran® Lubas 4 Sohn, Harmonikafabrik, Klagenfurt, St. Velterstrasse Nr. 88 c. Austrien. ZA MALI DENAR—DOBRO BLAGO! Zahtevajte na« cenik, katerega vam polijemo bresplačno. On 8unday, July 14, the Young Američana of Oatrolt bave arranged for an aaaemblage of Englah-speak-ing lodges. It is oar kope tbat Chicago, vith iU Pionaars, vllV partlci-p«u Thoee of you tbat attended the Glevelsnd got-togotbor Ust Labor day vili aurely vaat to make anotber jollr trip. More Information vili ba furnlshed Ister, but boid July 14 f* served for Detrolt. ak«u«j \...... ......r .mi os '«•«•« Cr*4. tajnik kol. «dd»lka. M1 i i Eudld, O. t- Naznanjam članstvu društva "Zavedni Sosedje" it. 16» SNPJ, da se prihodnja redna seja vrši dne 6. maja ob 9. popoldne. Seja je bila preetovljena radi mojega od hoda na konvencijo, da lahko uredim vse potrebno pred odhodom. Ostal«; seje se vrie kot prej, vsako drug> nedeljo v mesecu. Aaafgnant sa mesec maj bom pobiral nS domu dno 29. maja sveder, ker do takrat mislim, da * govrnem. . M. Debcvaa, tajnik. MM« Garantirane starokrajske KOSE in drugo starokraj sko orodje razpošiljamo na vae kraje. DOMAČA ZDRAVILA Yes, StruggUrs 2nd Anniversary vas a tremendous succees. I knov It took hard vork to put it over. The Pour-Harmony Aces »Urred vith the ji»wy hlu and had tvo- thirds of crovd under tbelr control. • • • Wherc, oh vhere, vben, ah vhen are ve gettlng our tropb^t SNPJ never falters; does It boyeT Andy G rum, of the Young Američana, tells us tbat tbey kave doee to 206 members. Wlth the steady gli-grstion of Blovenes and iugoslavs to Detrolt they espaet to number close to the top in the Engibh-speaklaf lodge standing bjr tbe end ef the year. • rO • Chicago Ploaears ara stili on top. To stay tbere ve must vark and add more nev members. Dld you aak your non-member frlend ta Jote jratl We should start at once and vork ta initkita at least a balf dosen nev a^mbers each month. Don't leavs it ali ta a fav. We need yopr help, too. Come, brothers and sistars, let's get going again. . • ' • • This Is May Pirat. Hov many of oar yoang brothers and sisters knov the signlfleant meaning of Mar First T Ali of yoa hali from tha ranks of thoae vho toll fšr thelr e»-istonce, jrou should, therefore, knov that vorkers thruout tha Vorld unite upon this day to taka iaventory of vhat has been. Ara you going to jote yaar ranks r You had better. t vili maaa a better Ufa, at least sventua!ly, far you. Unlaas you ara entirslr sstisfied vith jrour vorking sad livlng eondttlons, yoa vili jota hands vith your eo-vorkers. The call for mere onity and solidarlty te tka tabor ranks should rebound sround the globa. And jr.oa alone can make it posslble.i DOMAČI ZDRAVNIK MATH. PEZDfR Bog 778. City Ha« Sta. • NEW YORK, N. Y. NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI." Nad* 30 tisoč starokrajsklh KOS smo rasprodali po Ameriki, in skušnja je dokazala, da koee svane "KOMET" so najmočnejše in imajo rezilo, ki jim ga ni para, ter jih popolnoma jamčimo. Z naročnino pošljite denar ali poštno nakasnico. Poštnino plačano mi. Cene so: Komet kose z rinko in ključem 20-28-80-32 palcev dolge po....|2.60 Ako vzamete 8 kos skupaj, damo po ....................... 2.26 Koee poliranke, bolj ozke, samo 80 in 83 palcev dolge, po...... 1.60 8 kos skupaj po .............•............................. 1.25 Kosišča prav lepo izdelana iz javorovega lesa .................2.26 Klepalno orodje, ročno kovano in teiko, po....................2.00 Brusilni bergamo kamni, veliki, po............................75 Motike, ročno kovane, poskusite te, ne boste hoteli več ameriških. 1.60 Srpi, prav veliki, za klepat $1.00. Ribežni za repo z 2 nošema.... 1.60 Plankače za tesatUza na desno roko 83.00, ta velike po..........6.00 Literne steklenice $1.15 in dvoliterne Štefan................. 1.60 Leseni krožniki (talarji) iz Ribnice po........................ 1.10 Pri naročilu napišite naslov samo: STtiPHEN STONICH, Box 368, Chisholm, Minn. v Mi razpoiiljamo v vse kraje fine bakrene kotle, prav po staro-arajski šegi izdelane, kakor tudi vsakovrstne LUBAlSOVE HARMONIKE. Pišite po cenik. I vsnt U tbank M rs. Tolar and Mrs. Perusek for that delirioua meal they propared at our Anniversar?. Do you tak*« female boarders? In- qulix, a/o ! rosveta. • • • , Where vere any of the 600 senior members of Lodge "V boj I" last Sun-dayTh Do you ignore the future of jrour organization, or dont youT Jast one visit vili be thankful. If you voold follov Bro. Barbic's foot-staps ve vould shlne to burn. Let's go nest tirne' PROLETAREC čne stranke v Ameriki. Vsak delavec te rojak, Id m zanima aa socializem, M ga moral redno čitati, kar vam kaše pravo sliko toctaHnua Naročnina tnala $80)0 na loto, 81.75 m psi lota. Naslov: PROLETAREC, 8688 W. 201 h Si. CHICAGO. ILLINOIS Pilita p« aaš cenik knjigi !M U«ae Varčnih 144 Jckm Ivieali .. 145 Nal T*a£M> .. ISC IISSS VeSto* .. At last, « banquet. in honor of Btragglers' baslurtball starš and bovling queens. Plače is Hillgreae /aa; tirne is 0 o'cloek; date Is Kun-day. May 6. Chiekan dlnner. Music by the fceet eolored Ten-piece band in stota. Mr. Kausek and Kuncic have tesured us a real tirna. Reservs-UonS mad« only by ealling Johnny Lokar at Eddy, 8296 W. before 10 o'clock 'Sat., Msy I. 1 am not safing vhat alse Is happening that eve(Y). Tha 9tragglera practice st Whlto Clty, Eaet 140. st. and Lake Sbore btvdi, every Monday and Friday. Zastosj sa naduhi trpečim nemških in chromatičnih je razprodana, imam pa na salogi ie nekaj kranjskih, 8-vrstne, 2, 8 in 4-krat uglašene ln pa glasova. Prodajam jih sa svojo lastno seno, dokler zaloga ne poide. V POJASNILO ZAKAJ S&M ZALOGO OPUSTIL, naj sluii sledeča izjava: Kolikor sem dobil harmonik od Lubaaa po vojni, prav vsako sem moral pustiti pregledati In popraviti prodno sem jo samogel kupcu odpoalati, dobival sem toraj slabo blago sa dober, vnaprej plačaa denar in sem dne 7. doc. 1928 naročil harmonike od Lubasa SAMO SE POD POGOJEM. DA JIH PLAČAM SELE PO SPREJEMU ln ne več vnaprej, kot sem jih plačeval vedno poprej. Jas sem torsj zalogo sam opustil, potem ko se mojih pogojev ni sprejelo, tako ds ne bo kdo oglas Lubasov, ki je pri občen na drugem mestu v tem lietu, napačno razumel; meni je šal, da sem moral priti s tem pojasnilom na dan, toda sem bil v to prisiljen s oglasom Lubasovim. ALOIS SKULJ, 72-23 65th Plače, Brookljm, N. Y. okušali, ki ao Makualli vsako vratna vdlka-vai\Ja. oplunu, run« kadil« 114. »a jim ai pomagalo, HI telimo t« dokaaati aa nate atraftka, 4s aafta «*oda odpr«v| m u*ka (U-hania. avllaai* » »raik. Itd. ta p.-^l.n, po-nudka it pravaiaa. b M Jo aan«narill «• aam dan. Pili* te daiMa la poakuaJU. Na poltljajte tenarja. Saa>o u kupon p^ljaa. Bister Mary Zale la eonvalescing, aftar a serioua operation, at tha St. Anthony's Hoapital. Sha has done much for the Pioneer lodge, brothers snd sistars, so vo should shov our c rstltude vith a vlslt. To her our vtshes for a quick reoovery. That Souvenir Program booklet that Lindy msde up vas a vonder. Bvery one took a fev copios home and vith at least f!fty autagraphs. They vere plaeed among thelr sou^pnirs of past, navor to ho for-gotton. Jakn Davlafc ... tfmk ratarnal SSS Anten Sitek . Annl. TarkalJ rmak Sapatk , Tsm Maa .... •te«« Jaliak ... Vours tlll Shaker Helghta U vashed off the map and "K«anary" kaeps avay froin girls.—Adieu! laka po msri' sa samo 888JS. Pomladaaaka obleke! Na edlašajta. Pomlad Ja tal JOHN MOČNIK SLOVENSKI KROJAČ 8817 St Clalr Ave. Clevelaad, Obte ToL Band. S1S1 642 Ptnn Avo« Plttabargh, Pa. Real Estale, Loans and litoranca JAVNI NOTAR MU 8. Lairaialo A?a, Chkago, & . Prodaja posestev, semljlšč la sploh vsegm. Isdatujem notarska dala aa takaj la sa stari kraj. Delamo prošnja m dobiva svojssv Is starega kraja, kupne pogodba te izvršujemo vsa taka Sate. Osns zmerna, dalo točno ta pravilna. ZadovoHme po moSnoeM vsakogar. IN TSB DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE PlftlTB PO V20S-CB IN CDIB NA VEČLETNEGA BOJAKA TRGOVCA (aobnct roa sparton radio) IVAN PAJK 14 Main BU Conomaugh, Pa. ROJAKI, KORISTNO ZA VAS JE Woulda't aomabody make a for tu ne te this "burg" If ha vrota a eong an-tltled MJaet Me and Hy CousinMT Ae ever, Katri aha. (Continued from page 7.) keyed up to a high pltch and Instead of just bolng vagualy present at tbese gatberings. let us be keenly avabe and taterestad ia the future velfare of our organisation. Personally, It is a good tdea of maklng this JubiUe a nationally cel-abrated affalr, tbus maklng tbe Kast aad tbe Waet uniu te one purpoae of saaklag otiraalvee b4ggor and bet ter, te evory way. and our organi sa t ion better knovn. Pereeveraace snd determlnatlon aro neeeaeary ta a t ta in a etondani goel. Once It Is eetablUbed It la t bon a matur of vlllpovor. vbetber or nat we sbell H ve up to tkem We. of tbe rouagar goneratioa. abould eepar«ally detormine tbo vajrs. #nd vhy for, tbat. In tbe future. perbape la eur -Happy Po»tya.-may. vhtU relebrattag the Galdan Jabllae. tooh baek »fth a pleasad a« prooaios and romambar tke oeUbra tlaa ef tbe Stlvor JuMlee. IHaflaa Martla|ok t Soc'y-. "Weelera Sparkleta.' RUDOLF MB8NAR TaL Ftak 2SSS J DNI NA OCEANU Clovslsad.—At Športe Commlttoe meetlng for tke Kaetora Divisioa te Cleveland vo dlseussad hard bali We suggoet that tha ma nage rs al baeeball taams esproee tbelr aenti-ment throagh tbe moli. If ve soo tha paaslblf)tj[ of organlsteg, vo ean •poed ap our plana, If na Intereet Is abovn, ve ean dlsmlee tke Idoa far ihta rear. Metale Martin. Serrotarjr Kaetara IMvlelon. m Raat 77th Htroet. CleveUnd. O. BREMEN o EURCPA SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE ■ AimiSKB, 8L0V. HIT*-! | 8IOURISO U% CIH>|S ■ KMALU* PREKORAMNI KOD DBUOOD ■ CB. TBOBOJNICSa ZNAJLB, VICTOR NAVMPEK ■ KAFK, UNIfORM«, ITD. | tsi 8tam St r r " •■■■■■■■■■■■■■■■■■a — , > — AM »m saatl aravflaa Ml la €HaU sagMkst Hf*^ NORTU ect>M/«N L LLCTD At pltratlafM" euvalvo from thelr con. t^uUone and >omp*l us t« da sa. AHlrlee emttted fram tki. trna ft.li.CaJ,