Leto UOV- št. 1*6 LJubljana, torek 26. maja loji Cena Din 1.- . _ , - - -...................—----„~ In pmiMtfce. — Jnseratt do 80 pet* J^T"* vra* 1)1x1 2-50- od 100 do «00 vrst h Din 5^-, več* teseratf petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inserstnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, ca teosemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO 1K UPfcAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica tt. 5 Telefon st. 3122, 3125, 3124, 8125 In 812«, PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL I9a NOVO MESTO. Ljubljanska tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 10L — —. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. PRED BRIANDOVO ODLOČITVIJO Briand vztraja na svoji ostavki« ni pa izključeno« da bo ostal zunanji minister do nastopa novega predsednika Doumerja Pariz, 26. maja. Pariški tisk se še vedno bavi z vprašanjem, aH bo Briand vztrajal pri svoji ostavki aH pa jo bo umaknil. Za bmkoštne praznike je Briand odpotoval na deželo in se bo vrnil bržkane šele v sredo, ker se v četrtek sestane parlament. Pred svojim odhodom je Briand izjavil, da je njegova odločitev za ostavko koočnoveljavna. Kljub temu piše današnji »Petit Parfsien«, da se je ministrskemu predsednika Lavam m novoizvolje- nemu predsedniku Doumerja posrečilo pregovoriti Brianda, da ostane vsaj še nekaj časa na svojem mesta. Laval bo v četrtek na seji zbornice predlagal, naj se interpelacije o zunanji politiki, ki so bile vložene z namenom, da se zaščiti položaj Brianda In, da mu zbornica izreče popolno zaupanje, odgode do 30. junija. Tega dne bo novi predsednik republike nastopil svoje mesto m po starem običaju bo Laval pri tej priliki podal ostavko celokupne vlade. Mednarodno posojilo Nemčiji Da bi preprečile nemško akcijo za revizijo reparacij, nameravajo velesile ponuditi Nemčiji milijardno po* solilo London, 26. maja. V tukajšnjih krogih resno razpravljajo o posojilu, ki naj hI ga dale velesile Nemčiji. Gre za posojilo v višini 2 milijard mark. Kakor poroča diplomatski dopisnik »Dailv Heralda«, hočejo velesile s tem posojilom preprečiti ustavitev reparacijskih plačil in revizijo Youngovega načrta. Dopisnik izve, da bo revizija Youngovega načrta glavni predmet posvetovanj na sestanku Macdonalda, Hendersona, Brunmga In Curtiusa v Chequersu. V nemških krogih se že dalje časa širijo vesti, da namerava vlada pred jesenskim zasedanjem Društva narodov načeti vprašanje revizije nemških reparacij. Da bi se to preprečilo, hočejo velesile Nemčijo prehiteti in ji s posojilom omogočiti redno plačevanje reparacij. Ustavitev reparaci jskih plačil bi imela hude posledice, ker bi se po načrtu revizijonistov obenem načelo tudi vprašanje revizije mirovnih pogodb sploh. Vprašanje je, ali bo Nemčija posojilo sprejela afi ne. Binkoš i prazniki dnevi nesreč Trčenje dveh izletniških vlakov v Parizu — Avtobusna katastrofa — Veliko število samomorilcev na Dunaju Parke, 26. maja. Med binkoštnkni praznici se je ponesrečita izredno veliko izletnikov. Po dosedanjih poročiEh so zahtevale razne nesreče v obeh praznikih skupno 31 mrtvih in nad 100 ranjenu. Na nekem pariškem kotodvoru sta trčila dva izletniška vfeka, pri čemer le bSo 50 oseb več afc mani rangenoh. Berlin, 26. mate. PraaaSfca kronika nesreč navada 10 mrtvSi m veliko števflo ramenih. Našiežja nesreča se je pripetita v okolici Baraberga, kjer se ie prevrnil nabito pota avtobus in pokopal pod seboj vseh dO pomikov. 25 jih je bilo hudo ranjenih, med njimi več smrtno nevarno. Dunaj, 26. maja. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek je bilo izvršenih na Dunaju nič mani ko 26 samomorov. 15 sainomorH-skrih kandidatov so še pravočasno rešili. 11 pa se jih je preselilo na drugi svet Tudi kronika nesreč je prav bogata in navaja 5 mrtvih ter nad 50 ranjenih. Mednarodne tekme športnih letal ? Zagrebu. Krasen uspeh obeta t)ubl}anskifi letal »Lojzeta« fai »Dferricha« Zagreb, 26. maja. O tdnkoštih se je vršil v Zagrebu velik letalski miting, za katerega je vladalo ogromno zanimanje med vsem prebivalstvom. Uvod v letalske prireditve je bil svečan krst treh avijonov >Plaenc, >Zagreb« in »Beli orao«, ki se je vršil v nedeljo dopoldne po zaključku skupščine oblastnega odbora zagreškega aero-kiuba. Včeraj so se vršile velike mednarodna |M»ni«*w tekme, katerih so je udeležilo 32 športnih aparatov; m sicer XI angleških, 3 avstrijski, 3 poljski, 4 češki, drugi pa jugoslavenski. Vsako letalo je morate absotviratl tri točke in sicer spuščanje na teren s zaprtim motorjem ter pristajanje v določenem krogu, tekmovanje v brzini v točno izmerjenem trikotu ter končno še akrobacije. Pri prvi točki je sodelovalo samo 34 letal, ki so vsa pravilno pristala v označenem krogu. K tekmovanju v brzini as jo pa zaradi ostre konkurence prijavilo samo 12 letal, med temi tudi obe ljubljanski, >Lojze<, ki ga je pilotiral Čolnar, In »Diet-rieh«, ki ga je pilotiral Eger. Pri tekmovanju so se najboljše obnesla letala, opremljena z motorji Push Motna, ki so zasedla prvih pet mest. Med njimi je bU tudi Ju-gosloven Gradišnik, ki je starta! na zagrebškem letalu. Gradišnik je dosegel največjo brzino, m sicer 212 km na uro z leta* lom, ki je razpolagalo a 120 konjskimi si* lami. Tudi vsa druga letala, ki so se plasirala na naslednja mesta, so imela po 120 konjskih sil. Zato je tembolj pomemben uspeh ljubljanskega »Lojzeta«, ki je s 75 konjskimi silami dosegel 185 km hitrosti in je pilot Čolnar v splošni kvali- fikaciji dosegel 6. mesta Za njim so se plasirali poljski aparat tipa »Cirrus Hermes« s 120 konjskimi silami, eno letalo tipa >Gippsy Moths« ter več drugih letal, ki so imela vsa od 85 do 100 konjskih sil. Pri akrobacijah je zasedel po mnenju komisije, ki sicer še ni zaključila ocen je* vonja* prvo mesto Eger na »Oieteicnu*, ki je izvajal tako vsatoiomne atrakcije v sns* ku, da je gledalcem kar sapa zastajala. V brzini m seveda »Oietrioh« al mogel kosa* ti z drugimi, ker je letalo grejeno izključno za akrobacije. Čolnar je imel pri cajah smolo z defektom in je moral ti Zato je v splošni kvalifikaciji sele šesti, bil bi pa seveda tretji. Vsekakor je to lep uspeh ljubljanski letal, zlasti, če upoštevamo taško medna* rodno konkurenco. Obe letali sta se davi vrniti oz Zagreba v Ljubljano m pristali. Letalske tekme v Zagreba so v gandnem pogledu dosegle svoj namen, po* kazale so pa obenem, da so Saovenci da najboljši letalci v državi. Kapetan dSrrik In Eger sta Katastrofa Japonske ladje Toki Jo, 26. maja. 40 irUfl daleč od Joko-bame se je potopi ribiški parnfle. Izmed 31 mož posadke so rešiti samo 8. ostale pa še pogrešajo in misUjo, da so vsi utonil. Odstop portugalskega agitatorja? Pariz, 26. maja. Iz Lizbone poročalo, da bo portugalski diktator Carmona odstopi in da bodo razpisane še letos parlamentar- Tn bo imel Briand prffiko, da se definitivno odloči, ali ostane v vladi aH pa se umakne. Laval bi na ta način pridobil na času in bi poskušal pridobiti Brianda, da ostane v vladi. Med tem bi se tudi podala prilika, da bi zbornica na manifestaten način izrazila Briandu zaupnico in ga naprosila, da ostane na svojem mestu. V političnih krogih sodijo, da bo odločitev padla vsekakor že na jutrišnji seji ministrskega sveta, ko se bo Briand zopet vrnil v Pariz. Kraljevska rodbina med sel jaki Split, 26. maja. Nj. VeL kraljica je 8 kraljeviči napravila izlet do Sučurea, kjer so se ustavili na neki livadi. Na vsej poti so ljudje kraljevsko rodbino navdušeno pozdravljali. Tudi na livadi se je kmalu zbralo okrog kraljevskih avtomobilov mnogo ljudi, ki so izredne goste spoštljivo, a prisrčno pozdravljali. Kraljeviči sc se kaj kmalu sprijaznili z vaškimi otroci, se spustili z njimi v razgovor in jim delili bombone, kar je naravno napravilo na seljake zelo globok vtis. Tudi Nj. Vel- kraljica se je ljubeznivo razeovarjala z navzočimi ženskami. Ko je kraljeva rodbina po enournem odmoru odhajala, so ji priredili seljaki spontane ovacije. SpHt, 26. maja. Včeraj ob 11. je Mi. Vel. kraljica sprejela v avdiaeiici bana dr. Tar-tagiia in mestnega načelnika Račića. Italija za revizijo reparacij? Rim, 36. maja. »GiorasJe d' kaka« Se objavil poročilo svojega ^eoevekega dopisnika, v katerem pravd, da je Grandi pri svojih poslednjih razgovorih v Ženevi ob* vestil dr. Curtiusa še enkrat, da predstav« lja povsem neodvisno od pravnega izreka baaškega razsodišča nameravana carinska unija za Italijo »Noo possumus« povsem končnoveljavnega značaja, ker je Italija prepričana, da mora ta unija končno privesti do politične združitve. Nasprotno ne obstoja slično odklonilno stališče Italije za druga vprašanja, ki se tičejo Nemčije in Avstrije m ki se pojavljajo na podlagi ob* stoječih pogodb. Italija nima n. ur. ničesar načelnega proti uvedbi revizije Voungove* ga nacrta in soglaša v tem ožim z Angti* jo. Vsekakor pa je reparacijski problem zanjo neraizdružljivo zvezan z vprašanjem niedzavezniskih dolgov, kar pomeni, da je pristanek Itafije samo tedaj mogoč, ako bi Amerika dovolila primerno zmanjšanje svojih terjatev. Iz madžarskega parlamenta Budimpešta, 26. maja. Poslanska zbornica je danes v splošnem in podrobno sprejela zakon o finančnih pooblastilih, kakor tudi zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da lahko uveljavi z drugimi državami sklenjene trgovinske pogodbe po naredbenem potu. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.805, Berlin 13.505, Bruseld 789.38, Budimpešta 9.8977, Curih 10911 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 795.55 — 79&55 (797.05). London 275.64 — 276.44 (276.04), Newyork 56.62, Pariz 222.86, Praga 166.27 — 169.07 (168.67), Trst 296.85 — 297.86 (296.85). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1315, Pariz 20.25. London 25.196. Newyork 517.80, Bruselj 72.06, Milan 27.105, Madrid 51, Amsterdam 208.15, Berhn 123.25, Dunaj 72.75, Stook-bokn 138.70, Oslo 138.70, Sofija 3.75, Praga 15-34, Varšava 58, Budimpešta 90.34, Atene 6-72, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.08. Ribarski sestanek v Bohinju Ogled ribjega zaroda — Kaj je treba storiti pri nas za razvoj in napredek ribarstva Bohinjska Bistrica, 25. maja. Slovenski ribiči so uvideli že pred leti, da je napredek v njih prekrasnem sportu mogoč le tedaj, če pričnejo s skupnim delom. Zato je bil ribarski sestanek že lansko leto v Celju. Toda naleteli so, kakor se sploh kaj rado zgodi pri takih zadev-ščinah, na težke ovire, člani ribarskih društev pa se niso ustrašili tega neuspeha, temveč so nadaljevali delo za skupno stvar, zavedajoč se, da je treba medsebojnega zbližanja in spoznavanja. Po ne preveč lahkem delu je končno le uspelo, da so se sestali mnogi člani ribarskih društev iz Ljubljane in Maribora ter nekateri njihovi prijatelji, na ribarskem zborovanju v Bohinjski Bistrici in pri tej priliki odstranili še zadnje zapreke, ki so ovirale složno delovanje. Večina je dospela v soboto popoldne, nakar se je vršil pod vodstvom sum. svet. ing. Rejca prvi ogled vzorno vodenega ribjega zavoda, ki obstoji iz dveh delov, iz velikega vališča in pa ribnjakov, kjer redijo ribe za prodajo. Kdor si je vse to ogledal, mora priznati, da je delo omenjenega strokovnjaka, pod čigar vodstvom se je vršil ogled, veliko. Le v izredno veliki ljubezni do stvari, je bilo mogoče ing. Rejcu doseči vse to. Kakor v vsem drugem, kar je pri nas v zvezi z ribištvom, pa bodisi z gospodarskega ali športnega stališča, je moral tudi ing. Rejc boriti se neprestano za dosego dobre stvari. V vališču so postavljeni v treh vrstah, moderni, po kalifornijskem sistemu prirejeni valilni aparati, v katere doteka neprestano sveža voda. Ker je že izvršena vali-tev domačih postrvi in jezerk, je sedaj precej aparatov praznih. Le v nekaterih se nahajajo ikre ameriških postrvi, ki so bas sedaj v stanju, da iz dozorelih iker lezejo ribice. Navzoči so imeli priliko videti, kako so se prikazovale iz iker ribice, ki so takoj splavale. Na trebuhu se jim je držal rumenjak, od katerega bodo živele nekaj dni, dokler ne dozore in se prične hraniti z drugo hrano. V aparatih je tudi precej suKjih iker, ki pa bodo iz-valjene šele čez mesec dni. Po ogledu valilnice so odšli posetniki sestanka k velikim ribnjakom, nahajajočim se v prekrasnem planinskem svetu. Človek se je spomnil nehote lepe narodne popevke: >Ribam srca se igrajo, da skakljajo nad vodoc, ko je gledal, kako so se igrale v prijetnem pomladanskem solncu srebrne ribice, lanske in predlanske postr-vice ob močnem vodnem curku, izlivajo-čem se v kakih 10 m široki, 30 m dolgi in nad 1 m globoki ribnjak. Skakale so v loku do 1 m visoko to po 2 m daleč, iz čiste vodne gladine in skušale prekoračiti cev. Marsikateri se je posrečilo, da je smuknila prav v odprtino cevi, toda močni curek jo je pognal zopet nazaj v ribnjak. V sosednjih ribnikih so bUe večje in manjše ribice sortirane po velikosti, ne glede na starost. Ing. Rejec nam je povedal pri tej priliki, da bo zgradil še nekaj ribnjakov, v katerih bodo, ko bo vse urejeno, lahko vzgojili letno do 40.000 kg postrvi. Sedaj goje v ribnjakih samo šareno — ameriško postrv, ki raste mnogo hitreje kakor naša domača potočnica. Kasneje pa bodo gojili tudi križanko je-zerke s potocnico. Ribe, ki rastejo zelo hitro, nekatere dosežejo že tekom drugega leta po 20 dkg, krmijo s kuhanim konjskim mesom, ki mu primešajo rženo moko ta nekaj ribjega mesa. Ribe za krmljenje dobivajo s Hrvaškega, Ob ribnjakih smo videli dva kandidata, ki sta se pasla m gledala v oči žalostni usodi, da Mednarodna konferenca za delo Konferenca se sestane 28. t m. v Ženevi — Imenovanje naša delegatov Beograd, 21 maja. Dne 28. t. m. te te v ženevi mednarodna konferenca delov Na dnevnem reda bo med drugim lobe dsoe za delo v neindustrij* ekjh podjetjih, delovni čas v premogov* noidh, nočno delo žensk, razprava o izvir* sevanju sklepov konferenc mednarodnega orada ss dek> it Ravnatelj mednarodnega urada as delo itd. Ravnatelj mednarodnega o aktivnosti mednarodnega urada za delo v minulem letu. Rasen tegs bo konferenca voda nov odbor as dobo treh let. Jugoslavijo bodo zastopali na konferenci: v imenu države naš pooblaščeni mini« s ter m stalni delegat pri Društvu narodov dr. Bij« šmmmham, kot njegov ndk Dušan Jcremić, načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, kot eksperti Stepan Boaak, tajnik SUZORa v Sarajevu, Mala Tanocloović, sef odseka ministrstva za socialno politiko in narod* no zdravje m Dušan Rudolf, koutraktual« ni uradnik OUZD v Ljubljani, v imenu delodajalcev G joka Čterčin, generalni taj« mik centrale industrijskih korporacij, C. Gregotrič, tajnik centrale industrijskih korporacij, v imenu delavcev Bogdan Kre* kič, tajnik sindikalnih organizacij, kot eks* pero dr. 2ivko Topolović in tajnik UJS Juraj Artl, zastopnika delavske zbornice v Zemunu Luka Plavšač ter za delavske zbor« niče v Novem Sadu Aleksander Nikottć. ju v par dneh zmelje jo in vržejo v ribnjake. Po ogledu ribnjakov smo odšli v hotel Triglav, kamor je prispelo medtem še nekaj članov in članic mariborskega Ribar-skega društva z avtomobili s svojim predsednikom profesorjem Cotičem. Po večerji je otvoril sklicatelj sestanka, predsednik ljubljanskega ribarskega društva ravnatelj g. R. Pustoslemšek zborovanje. V prisrčnih besedah je pozdravil vse zborovale«, med katerimi je bU zastopan tudi nežni spol in pojasnil važnost sestanka. Za tem pa sta bili predavanji in sicer o zgodovini ribištva sploh, kakor tudi razvoju ribiškega gospodarstva in športnega ribištva v Sloveniji. Predavatelj je posebno povdarjal izredne zasluge profesorja Fran-keta, ki je baš v pravem času pričel z delom. Bržčas se niti zavedaj ni, kako važno bo postalo njegovo delo za naše narodno gospodarstvo. Na športnem področju pa je ponesel v širni svet naše ime primarij dr. Robida. Njegova strokovna knjiga, pisana v nemščini in sicer zaradi tega, da si je v tisti dobi lažje utrla pot v svet, je zaslovela tudi med sulčarji tujih narodov. Posebno zanimivo je bilo predavanje znanega odličnega strokovnjaka dr. Krausa is Maribora, ki je predaval o kraljevskem sulcu. Predavatelj je opisal ribo tako s športnega kakor tudi znanstvenega stališča. Z napeto pozornostjo so zborovale! poslušali stilistično in strokovno dovršeno predavanje ter nagradili govornika ob koncu z viharnim aplavzom. Predavanje izide v celoti v knjigi, ki jo o ribah Jugoslavije izda urednik >R1barskega lista« v Sarajevu g. Baller. Po predavanja so ss pričeli razgovori, pri kateri priliki je pojasnil predsednik mariborskega ribarskega. društva težnje, ki večkrat celo onemogočajo vsak napredek v gojitvi in v športu. Po daljšem razmotrivanju so bile predlagane v interesu vseh ribičev iz slovenskih pokrajin sledeče resolucije: 1. V interesu ribarstva in nfegovega razvoja, da se čim preje uveljavi moderen, vsem zahtevam ribarstva ustrezajoč, enoten ribarski zakon za sladkovodno ribarstvo. Za pomorsko ribarstvo naj se izda poseben zakon. 2. V smisJ-u ribarske uredbe za bivšo ljubljansko oblast m svoječasnah obigub banske uprave naj se nemudoma osnuje banovinski ribarski sosvet, ki bf nad bH posvetovalen organ banske uprave v vseh ribarstva se tičočih vprašanjih. 3. Ribarske kngižioe, ki so v veldavi v bitvšj ljubljanski oblasti, nad se brez odlaganja uvedo v vsej dravski banovini. 4. Naša enodušna zahteva je, da se osnuje zveza ribarskih organizacij v drav. ski banovini Izvršilni odbor te zveze oa4 zastopa skupne interese vsega ribarstva v dravski banovini. Razvoj ribarstva >e mogoč samo v sodelovanju oblasti in ribarskih organiza ciij. Kot prvi korak k temu smatramo gočemje tega ribarskega sestanka in ogleda banovinskega ribjega zavoda v Bohinj, ski Bistrici s strani g. bana dr. Draga Morušiča. Med vsemi navzočimi je bilo izredno prisrčno razpoloženje, kakor more biti le med pravimi prijatelji lepe prirode, ki so v neposredni zvezi s plemenitim ribarskim športom. Ko so prihodnje jutro prišli še nekateri člani ribarskih društev m je število kongreaistov prekoračilo 70 udeležencev, so se posvetovanja nadaljevala. Uvodoma pa je bilo sklenjeno, da se pošlje udano-stna brzojavka Nj. VeL kralju ki pozdravne brzojavke min, predsedniku gen« Zivkoviču s prošnjo, da naj bi on blagovolil podpirati naše stremljenje za Čimprejšnjo dosego modernega ribarskega zakona. Po zaključnem oficijelnem dem je bil ponovni ogled zavoda, nato kosilo, po kosilu pa je odšla večina zboroval cev k oo-hinjskemu jezeru in k Savici. Ker je bn tudi dan tako prekrasen, je bfk> do slovesa med zborovale! izredno prijetno raspoloženje. Vsi posetniki so obljubili, da se udeleže prihodnjega ribarskega sestanka, ki naj se vrši L 1932. v Mariboru. Ali ste ie naročnik edine slovenske ilnstrovane tedenske revije „življenje in svet44 T Stran 2 >SL OVENSK T NARODc, dne 26. maja 1931 Stev I 1 6 Razvoj jugoslovenskega dijaštva Informativen članek Gustava ZveHne v „čeikosloven- ski Republik*" Gustav Zve fina, znan po svojem publicističnem delovanju zlasti na polju dijaškega življenja, pri občuje v nedeljski Številki »československe Republike« informativen članek o jugoslovenakern dijastvu, v katerem pravi med drugam: > Jugoslovansko dijastvo ima že iz predvojnih časov za seboj bogate tradicije narodno probujajočega dela. Misel narodnega osvobojenja, zanesena v srednjo Evropo zlasti L 1848, je našla v jugosioven-skem dijastvu od tistih časov vnetega pripadnika. To so bili zlasti srbohrvatski akademiki, ki so študirali v inozemstvu in prinašali od tam v svojo domovino nove idejne smeri. Središče Jugoslovenov, ki so študirali v inozemstvu, je bila takrat Zlasti Praga, za njo pa Dunaj in Budimpešta. Pa tudi s francoskih, nemških in švicarskih univerz je prihajala v Jugoslavijo marsikatera nova ideja. Po aneksiji Bosne leta 1908 in po Priedjungovem procesu, v katerem je bila vsa mlada jugoslovanska inteligenca na strani hrvatskih voditeljev, obtoženih po krivem, nastopi jugoslovensko dijaštvo tako z avstro-ogrskega kakor tudi s srbskega ozemlja energično proti poskusom nekakšnega avstrijsko-arbskega pomirje-nja, ki bi moglo pomeniti za Srbijo samo izgubo in nje obvladanje po močnejšem avstrijskem vplivu, za rešitev jugoslovenskega vprašanja, ki je morala prej ali slej priti, pa samo zavlačevanje. Takratna srbska, hrvatska in slovenska patrijotična društva je Avstrija sicer priznavala, toda zelo pogosto jih je razpuščala in onemogočala njihovo delovanje. Zato so fifi tem bolj eksponirala društva jugoslovenskih akademikov izven domovine, čeprav v mejah monarhije. Cela vrsta odličnih jugo-slovenskih političnih Činiteljev je sla skozi to šolo. Poleg drugih so bili to zlasti sedanji jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Kramer, dalje gg. Miletić, Skerlić itd. Med svetovno vojno je dijaški pokret pod pritiskom razmer sicer oslabel, na drugi strani so se pa pokazale praktične posledice novih idej ne samo na bojiščih, temveč tudi v mednarodnih političnih pogajanjih glede zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko je bil po razbitju monarhije dosežen ta cilj, ki se je zdel predvojni akademski omladini nedosegljiv ideal, za katerega je pa rada tvegala svoje življenje, so stopile pred jugoslavensko dijaštvo — to novo povojno generacijo — nove naloge. Ustanovljeno je bilo visokošol-stvo nove države, dograjena je bila zlasti zagrebška univerza in tudi beograjska z juridično fakulteto v Subotici in filozofsko v Skoplju. Ustanovljena je bila nadalje nova univerza v Ljubljani. Celokupno število jugoslovenskega dijaštva se ceni sedaj na 26.000. študentk je v Jugoslaviji razmeroma manj, kakor pri nas, kar je posledica drugačnih družabnih razmer. Del dijaštva študira v inozemstvu (v Franciji, kjer je okrog 200 štipendijskih mest, jih študira okrog 1000, v Avstriji, zlasti na Dunaju in na medicinski fakulteti v Gradcu okrog 800, v Nemčiji okrog 500, v GSR okrog 300; nekaj jih Študira tudi na Poljskem — v Lvovu, neznatne jši dal v Švici m Angliji, znatno število tudi v Belgiji in končno v Italiji, Genova, Rim, Florenca, Milan, kjer se posvečajo študiju pomorstva in gospodarstva). Z domačimi dijaškimi organizacija- mi v Jugoslaviji jugoslovanski študentje v tujini niso v posebno tesnih stikih. Po prevratu v Jugoslaviji ni bilo enotne dijaške organizacije za vso državo, kakor je bila na pr. v ČSR. Razmere so se izkristalizirale dele čez nekaj let, ko je prevzelo vodstvo beograjsko dijaško društvo ^Pobratimstvo«, ustanovljeno v 90 letih prvotno s čisto srbskim programom. Med dijaštvom so se uveljavljali tu od začetka politični vplivi, ki so ovirali zedd-njenje na strokovni podlagi. Socialno delovanje se je pokazalo večinoma samo v Ljubljani, kjer so bile organizirane po našem vzorcu dijaške menze in ustanovljen kolegij. Beograjsko »Pobratimstvo« je ustanovilo svoji sekciji v Zagrebu in v Ljubljani ter organiziralo znaten del jugoslovenskega dijaštva Od leta 1928 se je začela kazati v >Pobratimstvu« izvestna tendenca, ki je imela za posledico, da nove volitve v zadnjem času ndso bile dovoljene. Ljubljanska sekcija, j« predlagala reorganizacijo »Pobratimstva«, da bi bil naglp*- njegov strokovni značaj. Ker pa ta predlog ni bil sprejet, je letos v februarju izstopila iz »Pobratimstva«. Posledica razvoja dogodkov je bila, da se »Pobratimstvo« v februarju ni udeležilo kongresa študentovske Male antante v Bukarešti. Kmalu potem je prišlo v Zagrebu do ustanovitve Jugoslovenskega dijaškega kluba Jugoslavije (JAK). Ta klub je bil ustanovljen prvotno kot delo poedincev z namenom pridobiti članstvo vodilnih, jugo-slovenskih društev za svoje cilje. Njegov cilj je »razvijati medsebojno spoznavanje in sodelovanje vseh jugoslavenskih akademikov, da bi s skupnim in složnim delom dvignili splošno veljavo dijaštva z namenom doseči skupne cilje v narodni, gospodarski in družabni smeri. JAK si pa še ni pridobil zaželjenih simpatij v akademskem svetu, kajti rektorji, profesorji in znaten del dijaštva v Zagrebu in v Ljubljani so se izrazili proti njemu. Bodočnost pokaže šanse JAK in Pobratimstva v pravi luči; konkurenca teh dveh društev močno spominja na razmere v organizacijah nemškega dijaštva. Vsi prijatelji mlade jugoslovenske države gotovo žele jugoslovenskemu dijastvu skorajšnje zedinjenje zlasti kar se tiče zastopstva na zunaj: v dijaški Mah antanti m v mednarodni dijaški konfederaciji. Notranji razvoj ne more biti med dijaštvom nikoli brez bojev. Zelo simpatična poteza razvajo jugoslovenskega dijaštva je popolna enotnost, s katero nastopajo tudi v konkurenčnih, organizacijah, ramo ob rami srbski, hrvatski in slovenski študentje. To je velik plus povojnega študentovstva v Jugoslaviji, ki ne dela razlike med različno plemensko pripadnostjo v enem narodu. Pri znatno različnih zgodovinskih, kulturnih, družabnih, jezikovnih in verskih razmerah raznih delov jugoslovenske države je za iskrene prijatelje bratskega jugoslovenskega naroda gotovo zanimivo in zelo razveseljivo dejstvo, da smatra njegova akademska omladina narodno edinstvo za samoobsebi umevni pogoj, na katerem gradi svoje organizacije, čeprav različnih smeri. To plemensko in narodno edinstvo jugoslovenske države, tako težko priborjeno po desetletnih hudih bojih, ostane največja dedščina tudi bodočim poko-lenjem jugoslovenskega dijaštva. Pred usmrtitvijo diisseldorSskega morilca Krvnika so Ze pozvali v Diisseldorf — v Nemčiji ni uveljavila se giljotina Vse kaže, da bo po dolgem zavlačevanju diisseldorf ski morilec vendarle usmrćen, čeprav pripravljajo v Nemčiji baš sedaj zakon, s katerim bo smrtna kazen sploh odpravljena. Kurtenov primer je v svojih podrobnostih in posledicah tako izreden in grozen, da ni Čuda, da so se zanimali zanj celi dve leti kriminalisti in psihologi vsega sveta. Iz etičnega in pravnega stališča je bilo izrečenih o njem že toliko nazorov in mnenj, da bo konec vsega tega pisanja in besedičenja vendarle usmrtitev morilca Kurtena. V tem smislu se je namreč izrazila večina ljudi, ki so dobro informirani o Kurtenovi zadevi. Kurten je smrtno kazen mirno sprejel in izjavil je celo, da ga veseli, da bo njegovih duševnih muk konec In prosil je, naj ga usmrte čim prej. Krvnik je že dobil povabilo, naj pride v Diisseldorf in pripravi vse potrebno za usmrtitev. Priprave za usmrtitev zločincev so na Pruskem zelo enostavne. Pripravijo samo težak hrastov panj, pokrit s crnim in rdečim suknom, obenem je pa treba pregledati in po potrebi nabrusiti težko sekiro, če je že skrhana. Zariimivo je, da je baš ta velika težka sekir.a s katero v Nemčiji še sekajo zločinske glave, milejši ostanek srednjega veka, iz katerega izvira ta način usmrtitve v Nemčiji. Zakon o smrtni kazni je revidiral v Nemčiji že Karel V., ki je bil pod imenom Karel L tudi španski kralj in je sploh močno posegal v zgodovino svoje dobe. Po njegovem kodeksu se je morala izvršitev smrtne kazni ravnati po socijalnem položaju, odnosno rodu na smrt obsojenega. Ni šlo torej za enoten način usmrčenja, niti za razliko med zločinci. Zakonodajalec se je oziral samo na to, kateremu družabnemu sloju, odnosno razredu pripada zločinec Navadne zemljane so razčetvarjali, seži-gali ali natikali na kole, pa tudi žagali so jih na kose, d očim so plemiče samo streljali ali obešali, odnosno obglavljaH. Tudi v načinu usmrtitve se je moralo pokazati, kako visoko stoji kdo na družabni lestvici Zdaj seveda te razlike ne poznajo več. smrtna kazen je za vse enaka Pač pa imajo še vedno plemiči krvi in denarja celo v primerih, ko bi morali biti usmrćeni, druge olajšave, tako n. pr. posebno bolezen kleptomanijo aH perijo-dične napade blaznosti Pripomočke za usmrtitev so vzeli narodi v srednjem veku kar iz starega veka. Italijani so obglavljaH zločince že v 13. stoletju. V Nemčiji je prišla sekira v veljavo Šele ob 16. stoletju, giljotina se pa pozneje ni uveljavila niti ko ss je pokazalo, da je ta stroj za krvniSko delo zanesljivejši in tudi rtekofiko bolj human. Giljotino je uvedla velika francoska revolucija in kralj Ludvik XVL je njeno uvedbo v marcu 1792 podpisal Ki pa ie minilo leto dni, ko je padla pod giljotino tudi njegova glava. In baš zato, ker je francoska giljotina sekala tudi glave kraljev, kraljic in piemičev, je praska ho-henzollernska vlada ni hotela sprejeti Nemčija je torej ostala pri sekiri, ki bo odsekala tudi Kurtenovo glavo. ^^^^^^^^^^^^^ • Pameten svet. — Pomislite, moj sosed, ta nesram-než, je povsod raz trobil, da stanuje kraj norca. Kaj naj storim? — Prosili te se. Tragedija slovenske služkinje v Zagrebu Marija Seherjeva skočila s okna četrtega nadstropja In obležala mrtva življenje naših deklet, ki bodrijo služit na Hrvatsko in -v druge kraje na }ntpa države je večinoma zelo težko. Boriti ae morajo za kruh, večkrat so bres posla In mnoge stradajo. Mnogo lih je že obupalo in «1 radi bede končalo življenje, največ deklet pa postane srtev brezvestnih zapeljivcev, ki Jih Izkoristijo in puste na cedila. Skoraj »vsak teden poročajo hnvaitski listi o tragedijah slovenskih deklet, ki so zaradi le-srečne ljoibeomi izvršile samomor. Pretekli teden smo poročali o tragediji služkinje Rozalfije JMbentove, k! se je v Bjelovaru zaradi nesrečne ljubezni zastrupila in. umrla, zagrebški listi pa poročajo o tragičnem dogodku, ki se je odigral v soboto opoldne v Ammševi ulici in katerega ftriev je postala 25-letna sobarica Marija šeher-jeva is Bt Jakoba pri Rožu. Okrog 13. Je skočila Senerjerva s podstrešja četrtega nadstropja na pločnik, si razbila lobanjo :n ostala na mestu mrtva. O samomora je bila obveSčena pol!:;ija, ki je poslala v Ammeevo ulico komisij«. Ta je ugotovila, da je šeherjeva službovala pri Mari HanittCevi. Dekle Je h i to salaje čase obupano in si Je Se v petek i rak rat hotelo končati Sivtjenje, pa so Ji to preprečili. V soboto opoldne je prosila gospodinjo, naj ji da ključ od podstrešja. Hanžičeva je šla za njo in videla, da je stopili na okno. Se predao je mogla preprečiti, j«? šeherjeva skočila skozi okno. Marija je zapustila pismo, r kaiereiii pravi, da je živčno uničena in lasrečua ;n da gre v smrt zaradi nesrečne j'iuczni V soboto zju/traj je Aehenjeva mi brzojavka, Češ naj pride po njene st-arL Njen* tragična sm. . je vzbudila spt.šio so^jije Marija je bila znana kot mirna In pridna in so jo vsi radi imeli. Hitro izsleden vlomilec Mlad zlfkovec je vdrl v stanovanje vaškega pismonoše, a je b3 že istega dne aretiran Kače. 25. maja. V spominu je še drzni vlom, ki sta ga izvršila na velikonočno nedeljo domača fanta Peter J. in Franjo K. v trgovino Iva« na Volčiča na Klancu. V petek pa so orožniki prijeli 17 letnega Tiča Vincenca z Ljubaka, ki je v odsotnosti tukajšnjega pismonoše Indofa Antona vdrl v njegovo stanovanje in mu ukradel 1000 Dim. Pismonoša je bil kakor navadno vsak dan tudi v petek dopoldne v Litiji pri postnem uradu. Čim se je okoli poldneva vrnil domov, je našel stanovanje v neredu. Takoj mu je prišlo na um, da se je moral v času njegove odsotnosti muditi v hiši tat. NH se motil. Ko je začel iskati denar, ga ni mogel najti'. Naposled je vendar Krasne cene Kr. banaka uprava dravske banovine je izdala dne 23. t. m. pojasnilo k svoječasno izdani naredbi, s katero je določila cene kruhu na 4 Din in črnemu kruhu na 3.60 Din za kg. Radi dosedanje netočne razlage te naredbe je to pojasnilo velike važnosti ne samo za peke, temveč, tudi za javnost, ker se z istim ugotavlja, da kr. banska uprava ni nameravala določiti maksimalnih cen, temveč da je le izdala merilo za kalkulacijo dopustne najvišje cene kruhu ▼ obrtni maloprodaji, torej one prodajne cene, ki ne bo dala povoda, da upravna oblastva postopajo po zakonu o pobijanju draginje. Nadalje ugotavlja to pojasnilo, da je stvar pekovskih obrtnikov samih, da vpoStevajoč kalkulacijo, izhajajoč iz v gorenji naredbi določenega kjuea, sami regulirajo cene kruhu, če bi se zvišala cena moki. Iz tega pojasnila kr. banske uprave jasno sledi, da so peki pravilno tolmačili izdano naredbo, ko so se zagovarjali, da so od banske uprave določene cene samo rav-nalne, ne pa maksimalne in da ni pekom odvzeta pravica določanja cen v slučaju zvišanja cene moki. Zato so delegati podpisanih zadrug na svojem sestanku dne 23. L m. sklenili, da zvišajo pekovski obrtniki ceno belemu kruhu na 4^0 Din in črnemu na 4 Din, torej samo za 30 p pri kg, četudi je moka porasla v ceni za 80 PPn^od dneva izdane naredbe t j- od 28712. 1930 do danes, in četudi imajo cene moki Se vedno dvigajoče tedenco. Pekovske zadruge v Ljubljani, Mariboru in Celju. Zanimiva razstava v LJubljani LJubljana, »6. meja. Kakor amo kratko že poročali, bo v soboto 80. t. m. ob 9. dopoldne otvoztfena v Jakopičevem pavttjoau razstava Centralnega tpresfbiroja predsednietva ministrskega sveta, kl kase napredek nase driave od 1919 do 1929 leta. Razstava Je bila prvič otvorje-na v ženevi ob priliki lanskega zasedanja Društva narodov. Posetili so Jo mnogoštevilni diplomati raznih držav in «iaodob-ocbl Rasstava Je razdeljena na več Skupin. Splošni dal se nanaia na ven nafto državo. Tekaj bomo vMeM v prvi vrsti podatke o ttevfta pretrtvatetira. Prusvetnfl oddelek obsega ramvej šolstva po banovteah, nato socijalno medlcmo, socijalno saaMto, higijeno. VMell bomo, koliko preetvsleev pride v osel državi as pnaameano lolo, koliko učen- našel nekaj drobiža. Manjkal pa je 1000« dima raki bankovec, ki ga je tat odnesel. Okradenec je takoj zasumiL, kdo bi mo gel biti tat, ki mu je odnesel z velikim trudom privarčevani denar. Opazil je nam* reč že prejšnjega dne, da je hodil okoli njegove hiše nepridiprav TiČ Vincenc, ki se je vedel prav sumljivo. Ker je fantalin tudi že prej večkrat kje kaj ukradel, ga je pismonoša prijavil orožnikom. Orožniki so izprijenega fanta takoj ostro prijeLil Fant se je vdal, priznal tatvino in vrnil rudi ukradeni denar nazaj. Opisani primer kaže, kako pomanjkljiva je vzgoja današnje mladine. Ali so res nekateri starši izgubili glavo, da se menda sploh ne zanimajo, po kakih potih hodijo njihova otroci! cev na 1000 pretoivalcev. Vzorno je pokazan pregled vseh osnovnih sol. Posebna skupina Je (posvečena gradbeni delo vnos ti. Tukaj se vidi veliik napredek nasi mest. Razne fotograf ide nam jasno govore o napredku in razvoju naših glavnih središč. Ker bo na tej razstavi zastopana tudi Izubijana, se pričakuje, da 'bo to lepo prireditev posetilo mnogobrojno občinstvo. Vstopnine ne bo. Poset razstave priporočamo zlasti poeetnl-kom veleeejma. obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. Iz gledališke pisarne DRAMA Drama ponovi v sredo 27. t. m. Sebnitzlerjevo grotesko Zeleni kakaduj, za katero je zajeta snov izza časa francoske revolucije. Zasedba ista kakor pri premijeri. Nato se vprizori dvodejanska komedija On je vsega kriv. Ravno tako v premiierski zasedbi. Obe deli reži i a prof. Šest. Predstava se vrši za obonma reda E-OPERA Jutri se ponovi opereta >Oj ta prešmen-tana ljubezen< v premijerski zasedbi. Dirigent dr. švara. Predstava se vrši za obonma D. Židovka Parižan Halevv, rojen 1. 1799 in umrl i. 1&62, Je bil plodovlt skladatelj, a na repertoarju je ostala le njegova velika opera v petero dejanjih »Židovka«. Stara je ta Židovka, saj je imela svoj krst pred 96 leti. A čudovito Je fte sveža, krepka An očarljiva. 6eveda ako ima v vseh partijah izvrstne interprete! Zakaj vse partije so velike, težke dn važne, zahtevajo odličnih pevcev in igralcev. Efektno je lns trum en t Iran a, ima mnogo čustva bogatih melodij, Je pestra v ritmih, nudi solistom in zboru izredno mnogo prilik za uveljavljenje ter ima silno dramatično dejanje, ki se goda L 1414 v Konstanci, v dobi najgrdega verskega fanatizma. V soboto smo imeli priliko, da smo lahko »Židovko« polno uživali, ker so bile malone vse parttfe v grlih (saj >v rokah« ni mogoče reči) odličnim umetnikov, kri so obenem izvrstni igralci Reoha je bila nas a primadona ga GJungjenac -Gavellova, ki se je zopet glasovno in igralski odlikovala ter bila ves večer na visku svoje velike umetnosti. Kardinala je pel zagrebški basist g. G r i f f ter s svojim nastopom in svojim podajanjem partije feraivljaJ prave viharje aplavza. Izvrsten pevec m simpatičen Bleasar, Jud zlatar. Je bU g. Šimenc sijajno raaankuTrm. da Je brtUiral od začetka do konca Ako bi bil Se igralski Izrazite jel ln zlasti fanatičnejSi, bi lahko zapisal, da Je idealen. Ektdoro Je pela nepričakovano dobro ga. Ribičeva; partija Je vrlo težka in nehvaležna, a pevka se je prav lepo uveljavila ln žela zasluženo priznanje. Kneza Leopolda, močno prikrajšanega v partiji, je dajal g. Kovač in storil vse kar more pošteno in brez tepodftfice. Sodnika Rugaaera je imel g. Janko in povsem ustrezal. V baletni točk* ee Je Izkazala kot solistka simpatična ga. Pavčič-Bravni carjeva in žela priznanje. Hitite in oglejte si največji filmski omotvor f af *• velemesta V glavni vlogi Krasen dopolnilni spored Predstave ob 4., 7. in 9. uri ELITNI KINO MATICA [Telefon 2124. Telefon 2124. žal, da je bila predstava na predvečer binkoštnlh praznikov slabo obiskana. Tem večje zadovoljstvo je uživala prisotna publika, ki z aplavzom ni stedila. Zares, bil je krasen večer, ki ga ni preveč motila zborova nesigurnost. Opero je temperamentno vodil g. dr. švara. Fr. G. Se/ KOLEDAR. Danes: Torek, 26. maja 1931, katoličani: Filip, pravoslavni: 13. maja, Dragica, DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Luči velemesta. Kino Ideal: Grof Monte Christo. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Plccoli, Dunajska cesta. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Iz Celja —c Vojaški koncert priredi dru&tvo »Rdeči križ« v Celju 27. t. m. v mali dvorani Celjskega doma drugarsko veče«. —c Izlet na Brezje in Bled pripravlja poseben celfls-ki izletni odlbor. Vabijo se k udeležba vsi delavci, obrtniki, trgovci, urad-nfiki in sploh vsi prijatelji divne Gorenjske. Izlet naj bi se vršil 6. in 7. junija. Posebni vlak bi vozil lz Celja v soboto 6. junija ob 14. ob 2. popoldne. Na Brezjah bodo večer-nice, v nedelo slovesna maša. Nato z vlakom odhod na Bled, pešci skozfl Vintgar. Odhod z Bleda ob solnčnem zahodu. Vozna cena znaša od Celja - Bled jezero hi nazaj 60 Din, za šolsko mladino 30 Din. Izletne izkaznice 5 Din. Izletnice im podrobnem informacije se dobe do priglasitvenega roka 30. maja pri prof. Pavlicu, celjskih skavtih fin trafikah v Vodnikovi ulici in na celjskem kolodvoru. Izlet se bo vršil le v slučaju, se bo prijavilo vsaj 500 udeležencev. —c Dr. Korošec v Celju. Včeraj popoldne Je prispel v CeJfle bivši ministrski predsednik g. dr. Anton Korošec. Mudil se [Je v mestu po zasebnih poslih. Bil Je gost celjskega opata g. Juraka. —c Požar v celjski okolici. Na bmkost-no nedeljo opoldne Je izbruhnil na Prekorju prt škofjl vasi ogenf), ki je upepelil neki kozolec. Celjska m gaberska požarna hramba sta odhiteli na pomoč, vendar mestni gasilci zaradi neprevozflđlvega terena niso mogli etoprftl v akcijo in so se morali vrniti v mesto. —c Včerajšnji nogomet. Prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Svobodo hi Maribora na celjski Glaziji se Je končala z zmago Celjanov v razmerju 4:3 (polčas 0:0). —c Legitimacije za ljubljanski \elese-jem se dobe ▼ Celju tudi v pisarni mestnega Gremrja trgovcev, Razlagova ul. 8. Kdor oglašuje, ta napreduje! Stev. 116 /SLOVENSKI N A B O Dc, dne 26. maja 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovao}«. Preži-dent Masarvk je odlikoval z redom 3elega leva IV. stopnje Sela kabineta pravosodnega ministrstva v Beogradu Radosava Bog. da novi ca. — Kongres slovanskih kfasjčuih Biologov. Danes dopoldne ie bil v veHki predavalnici novega poslopja filozofske fakultete v Pragi svečano otvori en II. kongres slovanskih kdasičirih filologov. Najprej je bđo izvoljeno častno predsedstvo, potem so pozdravili kongres pcedani predstavniki češkoslovaške javnosti tfi delegati iz slovanskih držav. Najprej je pozdravil kongres njegov pokrovitelj, prosvetni minister dr. Derer, za njim pa primator dr. Baxa. Popoldne ob 15. začno svoje delo sekcije, ki jih je 6 in sicer 4 znanstvene in 2 didaktični Na sekciji so bila razdeljena tudi predavanja, ki jih je priglašenih nad 60 Pedavanja se bodo vršila v slovanskih jezikih m po vsakem bo dovođena debata. Kongresa se udeiežuje nad 250 filologov, predstavnikov vseh slovanskih narodov. Iz Ljubljane se n deležni e kongresa kot zastopnik filozofske fakultete profesor dT. Fran Bradač. — Redek jubilej. 8o-letnico svojega rojstva je na slovesen način praznovala včeraj v krogu svoje številne rodbine ga. Ana CI-Eeljeva, rojena Mussi, hčerka pokojnega naduSitelja Matije Mussija v Šoštanju m soproga pokojnega nadučitelja Cizlja, ki je mnogo pisal pod imenom Mozirski- Jubi-lantka je rodila 8 otrok, od katerih je še 7 živih, med njimi zdravnik dr. Tone Cizelj v Trbovljah ter Janko Cizelj, ki je tajnik dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Kljub visoki starosti je jubilantka še vedno zdrava in čila. K jubileju ji prisrčno čestitamo! :— Razpisane zdravniške službe. Banovinska bolnica v Velikem Be&kereku razpisuje službo sekundarija. Prošnje ie treba vtožatj do 15. junija. Kr. banska uprava dunavske banovine razpisuje mesto občin skega zdravnika udružene zdravstvene ob čine v Silbasu. Prošnje je treba vložiti do 15. junija. Spflošna državna bolnica v Beogradu potrebuje 7 sekundarnih zdravnikov. Prošnje je treba vfložati do 10. junija. — Iz zdravniške slnibe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bodi vpisani sekundarij v Brežicah dr. Janko Benedik ter sekundarfji državne obče bolnice v Ljubljani dr. Ivan Kaukler, dr. VHado Mi-lavec in dr. Vladiirnir Kaj zel! — Izpraznjene učiteljske službe. Poleg že objavljenih se razpisujejo še na Zida nem mostu služba šolskega upravitelja, v Radencih pa služba šolskega upravitelja m služba učiteljice (poleg dveh služb učite l$c). Presnie je treba vložiti do 10. (odnosno 15.) junija. — 15.000 izletnikov na Sušaku. Zagrebški lasti poročajo, da je b3o na Sušaku oba praznika izredno veliko domačih in tujih izletnikov. Oba dud je pasirado Sušak okrog 15.000 izletnikov, zlasti mnogo je pa bilo romarjev iz Slovenec, k} so romali na Trsat. — Delo Rdečega križa v Gustanju. Krajevni odbor RjK v Gustaniu nadel si je nalogo vsaj deloma ubiaža/ti siromaštvo, ki vlada v Mežiški doiaoL Da je to delo boi) pregledno, ustanovil si je odbor socijalni odsek, ki jima nalogo poiskati ubožnj rn'a-dini dobra uorra mesta katerekoli obrti. 2e v početku tega skrbstva ie imel odbor uspeh, poslal je dva učenca m eno učenko k dobrim mojstrom v uk. Odbor se nadeja, da bodo ti nekdad ŠUi med prerodštetje našega naroda v mežiški dolini, ki je skoraj poza bi j en m neupoštevan in vendar bi se moralo bolje skrbeti za to prebivalstvo, ki je rnegaško, ker te dober in zadovoljen mejaš zadržuje toj naval, kateri nam gotovo ni nafclonien. Danes, ko živimo v lastni hiši, katero so pomagali sezidati tudi dobrovoljci naše doline, nam mora biti skrb, da vzgojimo domoljubno mladino. Da to dosežemo, moramo mfladSno oddajati narodno zavedraim mojstrom, katerim Jc prva skrb, da njim zaupano mladež vzgo-jido v dobre in poštene obrtne delavce, obrtnake. V dolini rabimo tudi dobro, zavedno in pošteno ženo, zato Da je odboi prevzel tudi skrbstvo, da najde dobra mesta za našo ukažeijno žensko mladino, ki se bode nekdaj vračada v domači kraj kot pionirka jugosflovamske misK Socijalni odsek RK v GuStsaniu prosi vse obrtnike, obrtnice, da ako čutijo v sebi zmožnost nam vračati nekdaj nacionalno in moralno, kakor tudi versko prepojeno mladež, da se javijo pri krajevnem odboru Rdečega križa v Guštandu, ki bode po svoji možnosti skrbel, da dobi akažei j nega učenca ali učenko. Pripomniti pa se mora, da Je vsa mladež od siromašnih sta rižev, zato, moramo skrbeti le za mesta, kijer dobi obrtni naraščaj«ikfoica) pri gospodarju vso oskrbo. — Ii sodne službe. Za stalnega je potrjen s 13. decembrom 1929 sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani Evge-nij Maslov. — Natečaj sa gojence driavne prometne ieleraiške šole. V šolskem letu 1981/92 bo »prejetih v državno prometno železniško dok) v Beogradu 100 gojencev. 9ola traja tri leta. Priglaee sprejema šola do 10. avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih Novin< št 113. z dne 22. t m. — VeUko Izbiro nsrj&a in čevljev bo nn-dfl letošnji 11. ljubljanski vefesejem od 30. maja do 8. jatnia. Zastopane bodo vse domače tvrdke s svojimi izdelki Temu oddelku bo prfkliučena razstava vsakovrstnih čevljarskih strojev, na kar posebno opozarjamo naše čevljarske mojstre. — Dov občine Homec. V sredo 17. junije 1931 ob 10. uri se bo pri steefcem na-čelstvu v Kamniku v uradni sobi ii. 5 oddal občinski krv občine Homec za dobo nadaljnih pet Det in sicer od 1. junija 1931 do 31. maja 1936 potom javne dražbe v zakup. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami poj srce *— Not! odbor Udruienja reservnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana, o katerem smo že proročali, se je konstituiral sledeče: predsednik g. dr. Dinko Puc, podpredsednik g. Erneet Vargazon, tajnik g. Rajko Paulin, blagajnik g. Jofiko Biber, predsednik nadzor, odbora g. I. Bulajič, nj. namestnik g. Rudolf Kramar. Gornji odbor poziva tovariše rezervne oficirje, da vsi brez izjeme takoj prijavijo svoj pristop k udruženju, zanašajoč se na to, da bo vsak rezervni oficir smatral svoj pristop za svojo dolžnost, sodelovati kot Član v enotni organizaciji, ki je prva poklicana z vsemi močmi sodelovati na konsolidaciji ujedinie-ne Jugoslavije. Novi odbor si je nadel nalogo, dati društvu novo življenje ne glede na dogodke preteklosti ter ustvariti močno, složno, tovariško organizacijo, vredno svojih visokih ciljev, ki morajo biti sveti vsakemu jugosL rezerv, oficirju« — Ekskurzija ljubljanskih elektrotehnikov. Predzadnji teden je napravil klub elektrotehnikov ljubljanske univerze ekskurzijo v Maribor in njegovo okolico. Ogledali so si vsa večja tovarniška podjetja kakor: Delavnice državnih Železnic, tovarno Zlatorog, Goetzovo pivovarno v Mariboru, tovarno v Rušah, elektrarno na Fali, v Hočah pa Impregniranje lesa in lesno tlakovanje ln tovarno Sano. V vseh podjetjih so bili izletniki zelo prijazno sprejeti. Inženjerji in poslovodje so jim razkazal i in razložili vse podrobnosti. Videli so povsod veliko zanimivega in poučnega ter znatno razširili svoje duševno obzorje, čez dva dni so se z lepimi spomini na štajersko metropolo in njeno divno okolico veseli vrnili domov. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 11. do incl. 20. t. m. sledečo statistiko (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteč enega leta): Otvor jeni konkurzi: v drovski banovini 1 (2), v savski banovini 3 (3), v primorski banovini 1 (1), v drinski banovini 1 (1), v zetaki banovini 1 (—), v dunavski banovini 7 (7), v moravski banovini 1 (5), v vardarski banovini 7 (5), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (7). Otvorje-ne prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 7 (—), v savski banovini 6 (3), v primorski banovini — (2), v drinski banovini 3 (—), v dunavski banovini 17 (2), v moravski banovini 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (3). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (4), v savski banovini 1 (2), v primorski banovini 1 (1), v dunavski banovini 2 (3), v moravski banovini 2 (6), v vardarski banovini — (4), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 7, v savski banovini 1, v primorski 1, v drinski 1, v dunavski 3. — Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani vljudno vabi svoje članstvo na informativni sestanek, ki se vrši v četrtek 28. maja ob 20. v klubski sobi hotela Mafcfič (kletni prostori), Masa-rkova cesta. Ker stopi 1. junija t 1. v vela vo boikniški sklad, bodo tostvarne podrobne informacije vsem članom dobrodošle. — Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači, čevljarji naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice preje, dokler si niso ogledal: strojev in orodja, ki je v bogati izbiri razstavljeno na letošnjem 11. Hubljanskem ve-lesejmu od 30. maja do 8. junija. Najmodernejše stroje in orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstne domače in tuje tvrdke. Z nabavo teh strojev si vsak obrtnik olajša svoje delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju. — Otvoritev telefonskega prometa. Uradno se razglaša, da je od 20. maja otvor jen telefonski promet Ljubljana—Genova. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 37-95 Din. Ravno tako je otvorjen od 15. L m. telefonski promet md telefonskimi centralami Ljubljana in Celje ter Villa del Nevoso. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Ljubljana—Villa del Nevo-80 znaša 19.80 Din in v rotaciji Celje—Villa del Nevoso pa 24.75 iDn. . — I sprememba govorilnih pristojbin v telefonskih relacijah s Gorico. Po ministrskem odloku se v vseh doslej otvorjen i h telefonskih relacijah med našimi centralami in Gorico, kjer je znašala italijanska terminalna taksa 0.75 zL tr., poviša pristojbina za vsako navadno govorilno enoto za 0.80 zl. fr. Ker znaša italijanska terminalna taksa v sveh naših relacijah z Gorico 0.75 zl. fr., se takoj poviša v vseh relacijah med našimi centralami in Gorico pristojbna za vsako navadno govorilno enoto za 0.30 zl. fr., to je za 3.30Din. — Jubilejne inamke v spomin na desetletnico osvobojenja in njih prodaja po pooblaščenih prodajalcih- Ministrstvo je opozorilo ljubljansko poštno ravnateljstvo na okolnost, da pooblaščeni prodajalci poštnih vrednotnie ne nabavljajo in ne prodajajo jubilejnih znamk ▼ spomin na desetletnico osvobojenja. Zato je ministrstvo z istim odlokom odredilo, da morajo vse poŠte, v katerih okolišu se nahajajo pooblaščeni prodajalci poštnih vrednotnie, nuditi tem v nabavo m razprodajo tudi navedene jubilejno znamke, da bi Jih na isti način, kar največ prodalo. — Obiskovalcem 11. ttMmktca vefte-seima. Uprava ljubljanskega vdejma it tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po 30 Din. Z viterA Je združena udobnost polovične voz-nanc pri potovanju na vel eseje m in po povratku. Pri odhodni posta** je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosat! legitimacije. VeJesejem obisk potrdi, nakar « da pri povratku žigosati na postajni blagajni v UuMjani tegttimacrjo. vozni listek pa vetja potem za brezplačno vožnjo Zato prt odhoda ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shra-nite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po ceh državi,, na roče se pa lahko z dopisnico pri vetesejm-skem uradu. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno. — Smrtna kosa. V Skofji Loki je v soboto popoldne umrla v visoki starosti 81 let ga Uršula Jeseakova, mati vseučiliškega profesorja g. dr* Frana Jesenka in tašča našega urednika g. Gabra Ker »o pokojnice vsi radi imeli, jo je včeraj popoldne spremila na pokopališče v Staro Loko velika množica iz Škofje Loke in okolice, mnogo ljudi je pa bilo tudi z Gorenjske in iz Ljubljane, čeprav ni bilo mogoče smrti m pogreba objaviti v listih. — V Ljubljani je v nedeljo umrl gostilničar, mesar, tegovec in posestnik v Dobu g. Anton Viderašek, znan in priljubljen kot simpatičen mož daleč naokrog. Njegove zemske ostanke prepeljejo v Dob, kjer jih poleže jutri ob 10. k večnemu počitku. — Crkostaveu Repšetu v Ljubljani je umrla včeraj po daljšem trpljenju soproga Jerica. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice splošne bolnice. — V Ribnici je preminula včeraj trgovka, posest-nica in županova soproga ga. F ran j a N«.-vak. Pogreb bo jutri ob 16. na farno pokopališče v Hrovači. Blag jim spomini Težko prizadetim rodbinam iskreno aožalje! _Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Tudi včeraj je bflo skoraj po vseh krajih naše države lepo. Najvišja ternperatura je znašala v Beogradu 30.6. v Sarajevu 28.9, v SkopPju 262, v Splitu 38. v Zagrebu 27.5, v Ljubljani 27.1. v Mariboru 24.4, davi je kazal barometer v Ldubljand 766.2 mm, ternperatura ie znašala 13.4. — Neznan utopljenec v Savi. V mrtvem rokavu Save pri Zdencu na Hrvatskem so te dni potegnili iz Save truplo, približno oOdetnega moškega, katerega identitete Še niso ugotoviili. Utopljenec je bil 160 cm visok, na sebi je imel sivo obleko. Truplo je ležalo približno osem dni v vodi. Na perilu je imel neznanec monogram F. B. v hlačnem žepu so pa našli vozni listek Celje - Zidani most — Težka avtomobilska nesreda pri Beo-grada. Beograjski motoklub je priredil v nedeMo cestno dirko na progi Beograd Mladenovac, katere se je udeležil tudi zna. 115 beograjski športnik Svetistev Marinko-vič, uradnik ministrstva vojne in mornarice. Dirkal je s spOTtnim avtomobilom in z njim se je vozila neka dama. Pri Belem potoku, 21 km od Beograda, je na ostrem ovinku na avtomobrlu počila pnevmatika na zadnjem desnem kolesu in avtomobil se je prevrnil v jarek. Marmfrovića je volan talko močno pritisnil, da je kmalu umrl, damo so pa nezavestno prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Obsojen na 20 let Ječe. Pred okrožnim sodiščem v Splitu se je te dni vrši-a zanimiva obravnava. Na obtožni klopi je sedel posestnik Mate Labrovič iz Glavice pri Sonja, ki ie bil obtožen umora posestnika Stjepana Radoseviča. Labrovič je nagovarjal Kadoševicevo ^eno. naj se odkriža moža, češ da se poroči z mjo on. 2ena sicer tega ni storila, pač pa je Labrovič sam umoril Radoseviča. Obravnava jc tra. jala več dni, v soboto je bU pa Labrovič obsojen na 20 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic, Radoševičeva je pa bila oproščena. Sodišče je bHo nmenja, da je bila Radosevi§eva pod Labrovičevim vplivom in da se ga ie bala. — Truplo brez glave na progi V petek so našli na železniškem tiru v Skop li u moško truplo brez glave. Oblasti še niso mogle ugotoviti, kdo je neznanec, ki je najbrž postal žrtev zločina. Pri njem so našli samo cigaretno dozo z napisom »Vel« čič, 30. novembra 14*30. Uvedena je bila preiskava. — Trgovci, nakar ne naročajte blaga, dokler si niste ogledali 11. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki traja od 30. maja do 8. junija. Samo tu se vam nudi poln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po najnižjih cenah. Permanentne tegitimacije s pravico do polovične voznine prodajajo vsi denarni zavodi v državi in uradi »Putnika«. — Težka nesreča v Sodražicl. V soboto popoldne se Je v Sodražici pripetila precej težka nesreča. Petletni sinček posestnika Lovšina, Francek, je zašel preblizu valjarja, ki ga je zgrabil za desno nogo in mu jo zmečkal. Težko ranjenega fantka so v nedeljo prepeljali v bolnico. — Bratranca skoraj do smrti zabodel. V soboto je Ludvik Matjaž pred Škofljico napadel svojega SOletnega bratranca Josipa Podržaja iz Velikega Ločni k a pri Turjaku in ga z nožem sunil v prsa. Poškodoval ga je amrtnonevarno. Podržaja so prepeljali v bolnico, kjer se bori ■ smrtjo. Vzrok dejanja je bilo staro sovraštvo. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenČice, ker poživlja delovanje želodca hi črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stofpomje izločevanje seči, po-krepi prenavljanje m posveži kri. »Franz Josefova« gjenčfca se dobi v vseli kkarnah, drogerijah ki špecerijskih trgovinah. Čudom se bodo čudni posetniki velesejma, kajti tovarna testenin »Pekatete« pripravlja zopet neko iznenađenje. Ki se bala ogromnih stroškov ter je v Amerika, kjer se dobe vse take izvanrednosti, naročila veliko kurje jajce. Nftkoli se Vami ne bo nudsHa prilika, videti 3 m visoko pristno kurje jajce. Zato pohitite vsi v paviljon H! 7060 neseno polt naj Vam bo pravilna nega prva briga. Ne da se opisati divnega občutka mladostne svežosti. ELI D A FAVORIT MILO ustvarja oni gladki, nežno rožnati teint, ki očaruje. Umivajte se dnevno z ELIDA FAVORIT MILOM. Blaga in dišeča pena tega mila deluje blagodejno na polt. Ako želite imeti čisto in nežno kožo, ne pozabljajte prve zapovedi lepote: ELID\^^MILO • Tovarna Jcf^Rstea in fltrobOtflo perilo ▼ mehko trrršltav. Čitaite ihistrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Iz Ljubljane —Ij Senatorka Františka Plaminkova. naj markantne j ša čehoslovaška ženska osebnost, najpožrtvovalnejša zaščitni ca in zagovornica ženskih pravic, pisateljica knjige »Nove žena*, znamenita govornica, se na povratku s konference Narodne ženske ali-anse v Beogradu ustavi v Ljubljani. Na prošnjo slovenskega dela Jugoslovanskega ženskega saveza bo ga. Plaminkova jutri, v sredo, 27. t. m. ob 18. predavala v Okroi nem uradu sa «avarovanje delavcev na Mi klošifevi cesti >0 dela cehoelovaških žen sa volilno pravico in o stremljenju ženstva za mire. Predavanje je javno in je brez vsake vstopnine. Vabimo zlasti nase žene, da uporabijo priliko, ko lahko spoznajo temperamentno govornico, ki posveča vse svoje življenje socijalnemu in feminističnemu delu, ki pa mora zanimati tudi sodobne moške. J. 2. S. —4j Jugoslov. - češkoslovaške lige občni zbor bo jutri v sredo 27. t. m. ob pol 21. v restavraciji Zvezdi. Na dnevnem redu so poleg drugih točk volitve novega odbora. Člane in vse, ki simpatiziraj o s cilji lige, vdjudno vabimo, da se zborovanja udeleže —Ij Rentnine za leto 1931, Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: V smislu člena 131, zakona o neposrednih davkih z dne 28. februarja 1923, Ur. I. št. 75-26, !n člena 126 pravilnika k temu zakonu, naznanjam, da je razpored rentnine za davčno leto 1931 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnim; urami v času od 27. maja do 3. junija 1931 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5-lL. soba št. 10. Vsi da\ čni zavezane^ so, odnosno bodo še pose bej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačiJnim: nalogi (obvestili). Prota vaSini davčne osnove In odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačanega naloga. Kolek za pritožbo 20 Don. —Ij Ljubljanskega Sokola javna telovadba *e bo vršila v četrtek dne 4. junija ob 16. uri, v primeru slabega vremena pa v soboto dne 6. junija ob 18. tiri na letnem telovadišču v Tivoliju. Na sporedu so sledeče vadbene točke: 1. ženska deca: igre; 2. moški naraščaj: savezne proste vade za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932; 3. čla-tti* savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932.,* 4. moška deca: tekmovalne igre; 5. dani: vzorna vrsta na krogih; 6. članice: savezne proste vaje za vsesokodski zlet v Pragi leta 1932.; 7. člani: vadbena ura; 8. člani, člandoe in ženski naraščaj: orodna telovadba; 9. ženski naraščaj: savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932.; 10. članice: pies dvanaestorice; 11. člani: hkratne vale na treh drogovih. — Društveno načeHništ-vo ie zastavilo vse svoje moči, da javni telovadni nastop v vsakem oztru kar najlepše uspe. Poleg saveznih prostm vaSoeec v restavra ciji Reininghaus v Spodnji Šiški se je včeraj udeležilo nad 700 najboljše razpoloženih obiskovalcev, opravičil se je pa predsednik g. župan dr. Dinko Puc, ki ga je zastopal podpredsednik g. Ivan Sancin- Zabava j€ bila res tako vesela, da jo lahko upravičene imenujemo pravo ljudsko veselico. —Ij Vabila k otvoritvi 11. ljubil austega velesejma od 30. maja do 8. jun Ha v Ljub. 1'jani <*o razposlana. Če komu vabiJo pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša ve-lesejmska uprava, da se reklamira v vete-sejmsKi pisarna. -4] Dobava lesenih prenosljivih ležišč za mestno kopališče na Ljubljanici. Mestno načelstvo v Ljubljana razpisuje napravo 30 komadov prenosljivih lesenih ležišč. Ponudbe jc paedfložati do 5. junća a t 1. v mestnem ekonoma tu, kjer se tudi dobijo dobavani pogoji. —Ij Preskrbo prenočiš v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce 11. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija bo prevzel letos stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi m udobniirrii prenočišči. —18 Koncert na orgelce priredi jutri v sredo ob 7. zvečer v Ljubljansekm dvoru železniško glasbeno društvo »Sloga«. Koncertni program obsega narodne pesmi in ga pod vodstvom g. prof. J e r a j a izvajajo gojenci društvene glasbene šole. Vstopnina" običajna, to Je za železničarje 2 do 4 Din, za n-e železničar je 4 do 6 Din. —Ij Borba strežnika z blaznežem. Včeraj zjutraj je iz hiralnice Sv. Jožeta na Vidovdanski cesti pobegnil 271etni umobolni Josip Japelj. Njegov beg je kmalu opazil strežnik Pezdevsek in. začel Japlja zasledovati. Peljal se je s kolesom na Brezovico, kamor je Japelj pobegnil. Japelj je pa opazil, da ga Pezdevsek zasleduje, skril se je za drevo in ko se je Pezdevsek pripeljal mimo, je planil Japelj izza drevesa in sunil PezdevSka večkrat z nožem. Poškodoval ga je po vsem telesu in na glavi in so ga morali prepeljati v bolnico. Tajna svete reke Bliža se čas, ko postane sveta reka Indov Ganges cilj rmlijanov romarjev, ki se pridejo vsako leto kopat v sveto vodo. Irndi se v reki kopljejo in naprjejo svete vode, čeprav je za E vrapca že pogled na njo skrajno zopern. Človek se nehote vpraša, kako to, da se ne razširijo med romarji nalezljive bolezni, ko pijo tako timazno vodo. M ie v tej vodi res čadovito sredstvo, ki prepreči epidemije? Učenjaiki so dognali, da vera v zdravilno moč svete vode ni brez podlage. V nji so namreč bakterije, ki napadajo in uoiČtrjejo zarodke mnogih bolezni. S tem je tudi povedano, zakaj se med romarji ne pojavijo nalezljive bolezni, čeprav pijo umazano vodo iz reke. Nasprotno, ta voda je res zdravilna. O tem se je ljudstvo v Indiji že davno prepričalo in od tod izvira po Indiji splošno razširjena vera, da je refca Ganges sveta. Kalkutski zavod za preiskovanje tro-pionfh bolezni je začel zdaj gojiti kulturo onih bakterij iz svete vode, ki uničujejo zarodke raznih bolezni. Tako vidimo redek primer, da ima znanost od dozdevnega praznoverja vehko korist. Stran 4 »SLOVENSKI HlKODcdiu 26. maj* 1931 Stev. 116 30 Skrivnostni jezdec •— Od kod pa veste to? — je vprašal s slabo prikritim presenečenjem. CoJumbina je v zadregi molčala; in tedaj se ie začni daleč tam na cesti pekel konjska kopit. — To je Jack - Neotesanec, — je dejal cowiboy. — Vedno imam srečo. Ne smel bi se tako dolgo pormnirti. Le mirno, Cohmrbina; preveč se razburjate. — Kaj zato, če sem razburjena! — je vzkliknila vsa ogorčena, da brska po njenih čustvih. Kmaki je pridirjal Jack na penastem konju na dvorišče in ustavil je upehano žival s prirojeno brutalnostjo. Potem je skočfl s konja in mu vrgel vajeti na vrat. — Ono! To sem si takotf misH! — je zarohnel. Colnirribino je začelo skrbeti, kaj bo. Jackove srepe oči so se zapičile v njo in takoj so opazile zgovorne sledove njene zadrege, — Kad si pa tnfila? — je vprašal srdito. — Saj nisem tonila, — ie odgovorila užaljeno. Njegove predrzne, iskreče se od jeze plamteče oči so begate s Coiumbine na cowix>ya. Kar je Coiirrribma opazila, da je Jack pijan. Od globokega prezira in zaničevanja se mu je zmračil obraz. — Kje je oče? — Majal se je in prestopal z noge na nogo. — Ne vem. Ni ga tu, — je odgovorila Columbina in razjanala konja. Videč, kako je pritisnila Jacku kri v glavo, je postala še bolj malodušna. Njen položaj je bil tako kočforv, da je bila vsa zmedena. VVilson Moore je prijel za vajeti hoteč pognati konja. — Po svoje stvari sem prišel, ki sem jm bil pustil v koči, Belloonds, — je dejal hladno. — In stečajno sem srečal Columbino, ustavil sem in pokram-dal malo z njo. — To pravite vi — je zarohnel Beflounds. — Dvorili ste Columbini. Saj se vam na obrazu pozna. Vsi vemo, kolfko je bila ura... Lažnjivec! — Prav utegnete imeti, Bellounds, — je odgovoru Moore in prebledel ko zid. — Coiumbffli sem izdal nekaj, kar bi biK morali po mojem mnenju že davno vedeti — kar bi ji bil moral že davno povedati. — Ah! No, mene to prav nič ne zanima. Pač pa hočem preiskati tale voz. — Kaj? — je vzkliknil oowboy in izpustil vajeti, kot da so mu obžgate prste, — Kar lepo mirno stojte, da pogledam, kaj imate tu notri, — je nadaljeval BeHounds; posegel je na voz m začel obračati sedlo. — Cujte, kaj pa pomeni to? Vse, kar |e na vozu, je moje. Roke proč! Beiloimds se je pa naslonil na voz in meril s predrznimi, zlobnimi pogledi VVirsona od nog do glave. — Prav nič vam ne zaupam, WB-son Moore. Prepričan sem, da bi ukradli vse, kar bi vam prišlo pod roke. Od sramu hi ogorčenja je Cofambi-na zamolklo vzkliknila. — Jezrk za zobmi! Pojdi v Mšo! — je zakričal na njo. — Žališ me, — je odgovorila Co-lumbnia. — Ali mi ne izgineš takoj izpred oči? — je zarohnel. Molčala je m sa zaničfcrvo pogledala. — Pa ne, če hočeš. Lahko tudi ostaneš, boš vsaj videla, kako pre-iščem voz; meni je prav tako. — Obrnil se je k Wilsonfu. — Moore, pokažite, kaj imate na vozu, če nočete, da vam zmečem vso to ropotijo na travnik. — Saj veste, Beflounds, da tega ne morem storiti, — je odgovoril Moore Uadno. in z dobrim svetom bi vam rad postregel. Bobe ie, da molčite in me pustite pri miru. Če že nočete storiti tega Columbini na ljubo, storite v lastnem interesu. Bellounds je pa zgrabil za vajeti in jih iztrgal Wilsonu iz rok. — Prokleta pokveka! Vaše čvekanje mi prav nič ne imponira, — je zakričal in se zavihtel na voz. Bilo je jasno, da hoče na vsak način preiskati voz odnosno da mu je to pretveza za nekaj drugega. Brskal je namreč po vozu, obenem je pa srdito gledal Wil-sona, da bi opazil vsaj najmanjšo kretnjo, ki bi mu dala povod za spopad. Moore je pa očtvidno spoznal njegovo nakano, kajti ozrl se je na Columbino m zmajal z glavo, kakor bi jo hotel opozoriti na položaj, ki se ne da več izpremeniti. — Cohnnbma, poberite, prosim, vajeti m dajte mi jih v roke, — je dejal mimo. — Saj veste, da ne morem stopiti na nogo. Potem pa poženem konja. Cotumbina je stopila korak naprej, da bi pobrala vajeti, toda Beitounds je naglo skoči] z voza hi jo pahnil nazaj. Njen odpor in neposlušnost sta mu bila kakor biku rdeča ruta pred gobcem. Cokrmbina je kar odskočila, tako grozno so se zasvetite njegove oči. — Ne vmešavaj se v te stvari, sicer ti pokažem, kdo je ta gospodar, — je dejal strupeno. — Predaleč greš! — je zamrmrala Columbina. Ta čas je bil zlezel Wifeou z voza m z bergjjami si je pomagal do kraja, kamor je bil vrgel BeHounds vajeti; pripognil se je, da bi jih pobral Bellounds je potisnil Columbino še bob' nazaj, potem je pa planil na Witeona. — Zdaj vas pa imam, Moore! — je zaklical s hripavhn glasom. Prost vseh pretvez je pokazal divjo naravo svojega temperamenta. Mišice v njegovem obrazu so se krčevito napele, roka, ki jo je bil iztegnil, se mu je tresla. — V! gooezdavi lažnivec vi! Vse vaše karte vidim. Vedel sem, da jo boste ščuvali proti meni. Vedel sem, da boste poskusili odpeljati mi jo izpred nosa — tik pred poroko. Toda ne samo zato vas premlatim! do krvi. Preštejem vam vsa rebra tudi zato, ker vas v dno duše sovražim. Odkar pomnim, je moj oče vedno podpiral vas proti meni. In zaradi vas — da, zaradi vas me je poslal v — v Denver. Bogme, zato vas tako sovražim! S trikom si Je pomagal Eno najstarejših podjetij te vrste ima v Budimpešti knjigotržec Leopold Bichl. Rodbina Bichl zalaga in prodaja knjige že nad sto tet. Krizo na knjižnem trgu je čutilo toda to podjetje in lastnik je hotel že lani pred božičem napovedati konturz. Pa si je premislil, ker je računal, da bo vsaj za božične praznike nekad iztržil. Da bi prodal čamveč, si je pomagal s trikom, o katerem je razpravljalo nedavno sodišče. Knjigotržec je izdal refciamoi prospekt, ki je imel na prvi strani velik napis: »Kaj mora vedeti mlado dekle pred poroko?« V prospektu ie bik> rečeno, da gre za knjigo, v kateri najdejo dekleta zelo važna navodila, kako si ohranijo zakonsko srečo. Iz razumljivih razlogov pa se knjiga ne sme prodajati po knjigarnah, pač jo pa lahko vsako dekle naroča po poŠti za 5 peugd. Knjigotržec se s svojo kalkulacijo ni zmotil. Podjetje je dobivalo od vseh strani naročala in sicer ne samo od deklet, temveč tudi od solidnih, priletnih moških, ki so bili prepričani, da je knjiga pikantna in da se bodo lahko poceni naslajali ob čitanju navodil za srečen zakon. Lahko si pa mislimo razočaranje vseh, ko so dobili knjigo m se prepriča- li, da gTe za »Kuharico«. Podjetje je bilo založilo pred leti knjigo »Mlada Lulu se uči kuhati«, ki pa ni šla v promet in več tisoč izvodov je ležalo v skladišču. S trikom si je pa Bichl pomagal, da je vso naklado razpečal. Vsak teden je razposlal nad 2000 knjig. Seveda je imel velik dobiček in na konkurz ni več mislil. Med nezadovoljnimi kupci knjige je bilo tudi nekaj takih, ki so podjetnega fidchia tožila zaradi sleparije. Sodnik je pa izjavil, da se z Bichlom strinja, da je za vsakega dekleta važno, da zna dobro kuhati, kajti v zakonu igra dobra kuhinja vsega upoštevanja vredno vlogo. Če se pa ljudje pred nakupom niso prepričali, o čem govori knjiga, je to njihova krivda. Po sodnikovem mnenju so navodila glede kuharske umetnosti tudi mnogo važnejša, kakor razne pikanterije, ki so si jih želeli kupci knjige. OTROŠKE tfoca&nct 'žigom Zavarovan proti ognju. — Čuj, prijatelj, kaj ti je pa prišlo na misel, da si se dal zavarovati proti ognju in obesil k vratom gasilni aparat? Kaj pa je v njem? — Bencin. V globoka žalosti naznanjamo, da te naša nadvse 13ubij ena soproga, mata, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa er/co Jlepse soproga črkostavca dne 35. t. m, po đa£jšem trpljenju, previđena s todaždfc sv. vere, mimo preminula. Pogreb bo v sredo, dne 27. mala t L ob 5. ari popoldne izpred mrtvašnice splošne boknce na pokopališče k Sv. Križu. V LJOBLJAN3, dne 25. maja 1931. 2afe)oči ostafi. Otetafl Uabflana Mestni pogrebni n*od Malinovec iz aromatičnih gorskih malfn, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja: Stani lekarna »Prt orla« v Celja. GML 10% POPUSTA na žagan in tesan STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo. FRAN SUSTAR parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska c 12 URE nudi najceneje IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA, Pred Skotijo 15. 1624 FENSION STUBM Poljce pri Lescah. Mirno, bres-prašno letovišče. Planinski srak, velik park, zračne, som-čne, prsne in tople kopelJL Odlično za slabokrvne, nervozne Itd. Penzija od Din 60.— dalje. Zahtevajte prospekte. — Najemnik Dozo Planota. 1631 Ktenjaioč se neskončni božji Previdnosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je Gospod žavftjentia in smrti poklical našo predrago mamo Franjo Novak trgovko, soprogo šopana m posestnfco dne 25. mota 1 L v boli še žtviienše. Pogreb preblage mame se vrši dne 27. maja oh 16. urt te bise žalosti v lObolci na farno pokopališče v Hroveči. RreOtago mamo priporočamo v prijazen spomin. HBMOA, one 25. maje mi. Rodbine: Novak, Rfgter, Rofler, Vavpofič, Hren. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PIUEMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunaj-ska cesto^&tev. SS Telefon 94 ■ 34 VEC KRASNIH PARCEL za stavbišče ob banovinski cesti na zelo prometnem kraju naprodaj. Poizve se pri Avgustu DolinSku, gostilničarja v Hrastniku. 1693 DEKLE marljivo, lepo in solidno, za vsa hišna dela, išče takoj manjša boljša obitelj. Pismene ponudbe prosim poslati na Josipa Lokič, Virje, Hrvatska. KONTORISTTNJA samostojna moč, v korespondenci, izurjena v občevanju a strankami in znanjem srbohrvaščine, se sprejme. Ponudbe le' z navedbo zahtevane place Je poslati pod šifro: >Posedujem potrebno prakso/1699« na opravo »Slov. Naroda«, ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, radi od potovanja ugodno naprodaj. Vpraša se v Dravi j ah St. 84. 1689 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčntkov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- RABLJENO DVIGALO za strešno opeko kupim takoj. Ponudbe z opisom na: Feliks Tavčad, Vodice nad Ljubljano. 1668 *Xd>cb#i <*4f*Ae/cfc etektr. konce«, podjetje Ljubljana, Borštnikov trg I ima na zalogi vsakovrstni električni materijal, žarnice in sve* t Ha. Prevzema v izvršitev eles> trične instalacije. Jamči za lidnost in zmerne cene. Otvoritev vrta .--■- a— restavracije *JL[^"jjjllt Malinovec hotel ŠTRUKELJ MODROCE vrhne Ia afrik, močno blago a Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo ta blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 Hecesnove leshe raznih dimenzij, popotnoma suhe za mi zarje ima startno v zalogi „Ilirija", d« % m z* LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46 Telefon št. 28—20. 25—05. pristen, naraven, na malo In veliko prodaja lekarna Dr. O. FIOOOU, LJUBLJANA« Dunajska, e. 6. Dalibor Piani — pianini pridejo na vele-sejem v Ljubljani JO. V, — 9. VL 1931 DALIBOR Češka prima znamka jama za najboljšo kvaliteto in zmerno ceno. — Tudi na obroke. — Paviljon E. zagrebačko črno Jelačić pivo m zdravilni kraški teran. Cenj. občinstvo vljudno vabi in se priporoča J. Ceroe POZOR! NOVOST! Specijalna čevljarska delavnica za moške in ženske GOISERJE ter vseh ostalih čevljev Vam naredi točno ki solidno ter po meri. — Popravila se sprejemajo. MIHAEL PETEKNEL, LJUBLJANA, Breg št. 1 Domača zavarovalna dražba liče zastopnika za Ljubljano eventualno za generalno zastopstvo za Slovenija -— Ponudbe takoj na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Zavarovalnica/1656«. OsusjajfcjBisSj ■trn pogrebm aM* V neizrnemi žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretužno vest, da je naš nadvse fciibljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Anton Videmšek gostilničar, mesar, trgovec In posestnik dne 24. t m. po dolgem, mukenomem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mimo prem mul. Truplo blagopofeojnega prepeljemo a Ljubljane v Dob št. 71, od koder se vrši pogreb v sredo, dne 27. maja 1931 ob 10. uri dopoldne na farno po-kopališče. Dob, dne 34. maja 1931. Ana Videmšek ros. Starič, soproga. Lončka poroč. Matičič, hči. Ivan Matičič, zet. Janko* Tončka, Dušan, Marko, Branko, vnuki in vnukinje, in ostalo sorodstvo. Urejajo Josip ~3a »Ni m« M J Ljubljani.