2. Štev, V Ljubljani, dne 13. januarja 1912. Leto IV. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj poSiljajo na upravniStvo „Slov. Doma" i Ljubljani. »Slovenski Dom“ pred sodiščem. Marsikdo od naših čitateljev bo z začudenjem čital ta naslov in tndi z bojaznijo, misleč si, tu pa že ni vse v redu, če se ima opraviti s sodnijo. Toda, počasi, dragi prijatelj! Pri nas v Avstriji imamo sicer na papirju tiskovno svobodo. Toda pri vseh svobodoumnih zakonih v naši državi, ki so vsi stopili v veljavo proti volji gotovih vplivnih progov, so se želje teli višjih tudi pri tvoritvi teh zakonov vedno upoštevale na ta način, da so pustili pri vsakem takem zakonu, ki nam na videz daje naj-večje svoboščine — pravice, takozvana zadnja vratca, skozi katera pride samovolja teh krogov in spremeni tak sam na sebi dober zakon v pravo karikaturo. Tako je tudi z našim tiskovnim zakonom. Dopušča sicer tiskovno svobodo, ki je največjega pomena, največja gibalna moč, ki žene ljudstvo naprej, vedno naprej v njegovem stremljenju po splošnem osvobojenju od vseh vezi na kulturnem, političnem in socijalnem polju. Tiskovna svoboda je res najmočnejša vojska, ki kreše pot do zmage demokratizaciji družabnih razmer in splošnemu ljudskemu blagru, ki bo temeljil na vladi prave ljudske volje. To pa pomeni smrt gotovih krogov, ki čutijo, da se jim bliža dvanajsta ura. In ker je naravno, da ne marajo še umreti, uporabljajo ves svoj vpliv in vso svojo moč, da bi šo podaljšali dobo svojega življenja in vladanja. Vse, kar je od njih odvisno, jim mora delati tlako in če sc pri tem tudi gre za teptanje jasnih in določnih zakonov. Tako imamo, kakor omenjeno, tudi zakon o svobodi tiska; vendar pa veste, dragi čitatelji, da dobite časih v roke kar pobeljene časopise, ali kakor pravi učena beseda, konfiscirane. Oe gotovim ljudem kaj ne ugaja v časopisu, se kar zapleni. Seveda, ker imamo tiskovno svobodo, ima po-j tem sodnija zadnjo besedo, če je bila zaplemba opravičena, ali ne. Tako je bila tudi v 41. številki »Slo-vensekga Doma« zaplenjena dobra polovica članka: »Zakaj evropski narodi Nemce sovražijo?« Prvi del, ki govori predvsem o Nemcih v nemški državi, je gospod državni pravdnik milostno pripustil. Drugi del pa, ki govori o avstrijskih Nemcih in še posebno o razmerju med Nemci in Slovenci, je zasegel in naš list je izšel pobeljen. Uredništvo je bilo mnenja, da je ta zaplemba nezakonita in je zato priglasilo proti konfiskaciji ugovor. Obravnava se je vršila dne 3. januarja in naš list je zastopal g. odvetniški kon-cipijent L. Lotrič. Razprava je bila vsekakor zanimiva, zato jo tu v glavnem podamo. Konfiskacija se je opirala na § 302 kazenskega zakonika. G. državni pravdnik, ki bi bil lahko po našem skromnem mnenju vsaj malo konfiskacijo zagovarjal, oziroma utemeljeval, ni navedel za njo ni-kakega vzroka, ampak se je kar skliceval z enim samim kratkim stavkom na omenjeni paragraf. Za njim je govoril g. Lotrič, ki je konfiskaciji ugovarjal. Izvajal je nekako tako - le: S § 302 kaz. zak. je skušal, oziroma sploh ni skušal g. državni pravdnik te konfiskacije utemeljiti. Sicer pa je ta paragraf tako medel in raztegljiv, da sc z njim da opravičiti vse, ali pa ničesar. V njem sc govori na splošno o hujskanju proti drugim narodnostim. Toda v konfisciranein delu članka se niti po vsebini, niti po obliki ne hujska proti nobeni narodnosti, ker se navaja v najmirnejši obliki popolnoma resnična in suha zgodovinska dejstva. Zato se jaz pri tem ugovoru ne bom naslanjal na § 302, ampak na tisti osnovni državni zakon, ki nam zajamčuje svobodo vede, znanosti in na tem temelječo objektivno kritiko, iz katerega dejstva po smislu tega zakona nujno sledi, da se sme svobodno objavljati res- nična historična fakta. In ta zakon stoji istotako pod sankcijo sodnikove prisege. Nato je g. Lotrič pri vsakem odstavku na temelju citiranih zgodovinskih virov dokazal, da konfiscirani del članka omenja gola zgodovinska fakta in da je torej konfiskacija nepostavna. Omenimo njegov nadaljni govor v kratkih potezah. G. Lotrič je omenjal: Prvi odstavek konfisciranega članka kon(štatira mirno, da Nemci v naši državni polovici hočejo veljati za edine gospodarje in da tlačijo druge narodnosti. To je čista resnica. — Vsak, kdor pozna nastoj dualizma, ki je ogeljni kamen naše, sedaj veljavne ustave, mora priznati, da temelji ravno na dejstvu in dogovoru med tedanjimi vplivnimi nemškimi in madžarskimi politiki, ki so ustavo namenoma tako prikrojili, da izroča vlado in moč na eni strani Nemcem, na drugi Madžarom. Vsi drugi narodi so jim izročeni na milost in nemilost. Ker pa sta se oba gospodujoča naroda čutila prešibka, da bi mogla obdržati moč nad vsemi ostalimi narodi, so dobili iz popolnoma preračunanih vzrokov v eni polovici Hrvatje, v drugi Poljaki nekako napolsvo-bodo in samoupravo dvomljive zakonite sigurnosti. In da Nemci še danes hočejo biti gospodujoči faktor v naši državi, to čitamo dan na dan ne le v šovinističnih nemških listih, ampak tudi v drugače popolnoma resnih in upoštevanja vrednih časopisih iz ust najuglednejših politikov tega naroda. V drugem odstavku se podaja karakteristika srednjeveškega družabnega reda, ki je temeljil na fevdalizmu in ki se jo ravno v naši domovini pokazal v najslabši luči. Naš narod je bil pravi suženj nemških grofov. — Vse te trditve pribije gosp. Lotrič z zgodovinskimi dejstvi in omenja tozadevne zgodovinske vire. Med njimi tudi arhiv nižjeavstrijskega mesta Stein iz prve polovice enajstega stoletja, kjer se govori o carinski tarifi in se med izvoznim blagom omenja tudi slovenske deklice (Wendisch - slavische Madchen), katere se je prodajalo v sužnost. Omenja tudi nekatera druga dejstva, ki nam povedo, da je bil naš narod pravi suženj priseljene nemške plemen itaške kaste. Obširneje navaja po virih zgodovinske resnice, da je slovenski tlačan plačeval nemškim graščakom t. zv. turški davek, da bi ga le-ti branili pred krvoločnim Turkom. Ti pa te dolžnosti niso vršili in so nekateri ta denar celo brezvestno zapravljali za svoje osebne zadeve. To je bil tudi eden izmed vzrokov kmečkih puntov. Nadalje omenja g. Lotrič dejstva, kako so Nemci zavirali našo narodno probu-jenje in osamosvojitev zlasti od leta 1848. dalje. Nato preide na naše sedanje razmere in pove ter dokaže, kako smo še danes splošno odvisni od nemške premoči, zlasti na gospodarskem in političnem polju. Nemci imajo pri nas industrijo, veletrgovino, sploh vse vire, iz katerih izhaja bogastvo in materijalno blagostanje, v svoji posesti. Naravno, da imajo potem tudi veliko politično moč in da zavzemajo vsa višja mesta. Nemci so pravzaprav pri nas tisti buržoazijski razred, lq živi na račun našega sedanjega gospodarskega procesa. Glede končnega kratkega odstavka konfisciranega članka pa je bil tudi gosp. Lotrič v svojem ugovoru mnenja, da se ne strinja povsem s smislom § 302. kaz. zakonika. Zato pa je le glede vseh ostalih zaseženih odstavkov predlagal, da sodišče konfiskacijo kot nezakonito razveljavi in v tem smislu njegovemu ugovoru ugodi. Predsednik prizivnega senata jo po precej dolgem posvetovanju slednjega razglasil sodbo, s katero se ugovor zavrne in konfiskacija potrdi. Utemeljil pa je sodbo tako - le: Res je, kot je izvajal g. Lotrič, da konfiscirani članek obsega same zgodovinsko resnice, izvzemši zadnji odstavek. Toda vidi se, da je vse prejšnje pisano le zato, da potem lahko sledi zadnji odstavek, ki je v nasprotju s § 302 kaz. zak., kakor je priznal tudi sam ugovarjatelj . . . G. Lotrič je priglasil na to sodbo priziv. Konec razprave. Pri nas v Avstriji, posebno na Slovenskem vlada zadnje čase neka posebna kon-fiskacijska praksa. Toda ta praksa je dosegla ravno nasprotno, kot je njen namen. Za konfiscirani članek pa bomo skrbeli drugim potom, da bo prav gotovo- še zagledal v našem listu beli dan in tedaj se bodo tudi ti naši čitatelji čudili, kaj se vse pri nas na Slovenskem konfiscira. Razširjajte od hiše do hiše „Slov. Dom“. Duhovščina in politika. (Dalje.) Postopanje meščanstva na Francoskem je napotilo s strahom in grozo vse izkoriščevalce kmeta po celi Evropi. Punt ali revolucija — teh besedi se je vsak kralj ali duhovnik te tudi graščak bolj ustrašil, kot če bi bil zaslišal: »Smrt gre!« In zato so se posvetovali kralji med seboj, kako bi revolucijo ali punt enkrat za vselej zatrli. Doma so sklenili povečati policijo in vojaštvo, ki naj bi vsako tako gibanje takoj v kali zatrlo — plačevala sta jo seveda kmet in meščan! Francoze pa so sklenili skupno napasti in se krvavo nad njimi maščevati, nato pa uvesti zopet staro stanje nazaj. Toda zgodilo se je narobe: Francozi so vse vojske natepli in zveznim kraljem in cesarjem, zlasti pod Napoleonovim vodstvom, vzeli deželo za deželo, državo za držaivo in tu uvedli tak red kot na Francoskem: osvobodili so meščana in kmeta ter ga naredili za svojega gospoda. Ker je Avstrija poleg Rusije stala na čelu vojske proti Francozom, so Francozi pridrli zmagovito tudi na Avstrijsko, zavzeli Dunaj in med mnogimi drugimi deželami tudi Kranjsko. Takrat šele, za vlade Francozov, smo se jeli počasi zavedati, da smo narod; Francozi so dali kmetu in meščanu svobodo, skrbeli so za izboren red — rokovnjače so ugnali v par tednih, kar prej avstrijska vlada na leta ni mogla! — Spoštovali so naš jezik in ga uvedli v vse šole in urade. Takrat smo dobili Slovenci, kolikor nas je bilo pod Francozom, vse šole, od ljudske pa gori do univerze v Ljubljani, katere pa še sedaj zopet nimamo, dasi bo že kmalu sto let, kar so odšli Francozi! Počasi pa so zvezni vladarji le pregnali Francoze iz svojih dežel; storili pa so to s tem, da so našuntali ljudstvo, predvsem kmete proti njim s plačanimi agenti in duhovništvom, ki se je Francozom le na videz vdalo, za hrbtom pa je rovalo proti njim, češ, da so brezbožniki Kakor hitro pa so odšli Francozi, sta zopet zapeli tlaka in desetina, pa valpetov bič — vse do 1848. leta, ko se je naenkrat po vzoru francoske revolucije vzdignil punt meščanov proti duhovščini in plemstvu po celi Evropi. Iz strahu pred revolucijo smo dobili tudi v Avstriji ustavo, to je, da imajo vsi državljani enake pravice in da naj pošljejo na Dunaj posebne poslance, ki naj te pravice urede. Ker so te poslance volili vsi štiriindvajsetletni državljani moškega spola, zato je umljivo, da so bili večinoma kmečki in meščanski zastopniki. Prvo, kar so ti sklenili, je bilo: odprava desetine in tlake, ali takozvano zemljiško odvezo. In od takrat šele je naš kmet popolnoma prost. Ker ustava pravi: kar poslanci sklenejo in cesar potrdi, to je postava in to morajo ubogati vsi državljani, da je mogoč nekak red, ali pa iti v ječo,zato je um- ljivo, da bi poslanci tudi lahko.sklenili postavo, ki bi duhovnikom ne bila všeč, zlasti višjim duhovnikom ne, ker nižji kot kaplani in župniki, so bolj reveži. Tako imajo n. pr. nekateri škofje in kanoniki na milijone dohodkov na leto, dočim drugi, po postavi njim enaki državljani, n. pr. delavci ,težaki, bajtarji itd. časih niti griž-ljeja kruha nimajo. Kaj leži bližje, kot skleniti postavo, ki naj ali te cerkvene kneze prav visoko obdači, ali pa jim na drugi način zmanjša te neprimerne in nezaslužene milijone ter jih raje obrne v korist delavcev, težakov, bajtarjev itd. Kako pa naj se to prepreči? Popolnoma enostavno: samo na to je treba gledati, da ne pridejo taki poslanci v zbornico, ki bi utegnili biti duhovniškim koristim nevarni, posebno koristim škofov, kanonikov in opatov, ki imajo še izza časa tlake in desetine na stotisoče in milijone na leto dohodkov. Kako pa to stare'? Zopet popolnoma enostavno! Župniki in kaplani so popolnoma v njih oblasti, kdor hoče naprej priti, se mora višjim prikupiti, to so pa ravno ti škofje, kanoniki itd. Ti torej pritisnejo na župnike in kaplane, da naj si pridobe v politiki toliko vpliva med ljudstvom, da bo ljudstvo volilo le take poslance, ki bodo njim všeč. In ker ima vsak rajši boljši kruh nego slabši, pa naj ima tudi deset blagoslovljenih sukenj na sebi, zato vidimo, da se duhovni kar skušajo, kdo bo bolj med ljudstvom »deloval«. Seveda ne bodo tako neumni, da bi povedali, za kaj se ge! Najprej pravijo, da gre za vero; v tem smislu obdelujejo in peste najprej uboge verne ženice po spovednicah; z »vera je v nevarnosti« mečejo po prižnicah itd. In kjer mislijo, da so ljudje še posebno zadaj, tam narede tik pred volitvami kakšen misijon, kjer vsakega, ki jim pride v pest, pošteno obdelajo. Za mladino ustanove različna verska društva, samo da pridejo z ljudmi v dotiko in dobe vpliv na nje: marinarska, tretjeredniška itd. Toda, ker izobrazba čim dalje bolj napreduje, jim ostanejo v teh društvih le še kake zarjavele, na pol prismuknjene device in pa kakšen mežnarček, zato je treba kaj novega, zato ustanove izobraževalna društva. Tu jim dajo na razpolago samo katoliško časopisje — ljudje, ki nimajo primerne predizobrazbe in slišijo le vedno en zvon, postanejo kmalu še bolj zarukani kot so bili! Le najtalentiranejši in najznačaj-nejši jim kmalu obrnejo hirbet: te ulove potem ali s kakšno častjo, ali pa postanejo njih najhujši nasprotniki. Toda svet napreduje — v izobraževalnih društvih se ne more storiti vsega in priti do vseli: zato ustanove gospodarska društva, hranilnice, ki jim prineso denar in posojilnice, ki ljudi gospodarsko nase privežejo — to pa najbolj drži! Toda razvoj gre še dalje: mladina kar nevede sluti, ako se nekaj umazanega ž njo namerava — zato je treba nuditi tej nekaj zanjo primernega. In tako vidimo, da vpelje duhovništvo po sokol- skem vzoru prikrojena telovadna društva, katera so še pred kratkim preklinjali kot poganska, — to so Orli, ali kot jih ljudski čut izborno označuje: »Cuki«. Polagoma raztegnejo svoja delovanja na vsa polja: privrženci, zbrani po različnih organizacijah, rastejo, ž njimi pa moč. Ako se je prej poudarjala vera, se poudarja sedaj: stranka, mi smo mi! Odločujejo pri občinskih, deželnih in morda tudi državnozborskih volitvah — častnih mest je dovolj, kmalu se najdejo tudi kupci, ali pa le odjemalci, oziroma slamnati možje: prvi vedo, da gre predvsem za koristi višje duhovščine, da je to le vse skupaj fairbarija, umetno narejeno zmašilo z glavnim stebrom, nevednostjo, toda kupci hočejo časti in tako prodajo svoje prepričanje, svoj značaj za skodelico leče iz duhovniške posode. Le poglejte take ljudi: na čelu jim stoji zapisano, kaj da so! Drugi pa so pepčki, domišljavi reveži, kot jih rodi polizobrazba in blazna častihlepnost, lovljenje za častnimi mesti. V ozadju pa stoji masa, široki ljudski sloji, podobni votli v koritu — k a mar ga nagneš, tja teče! In na ta način dobimo zmes duhovščine in ostalih državljanov, ki so zvezani med seboj z raznimi društvi, dolgovi, žlah-to itd., ki pa se vsi skupaj bore, nekateri vede, velikanska množica pa nevede za preostanke izza časa desetine in tlake, za predpravice in ugodnosti duhovščine in plemstva — to je klerikalna stranka, gibanje samo pa klerikalizem. (Konec prihodnjič.) Razgled po Kranjskem Politični razgled Italijansko - turška vojna. Med italijanskim generalom Canevo in Pecosijem je prišlo do zelo resnih sporov radi vojskovanja. — Dne 6. januarja so Italijani zasedli oazo Gargareš in odtod pregnali Turke, ki so uprizoril med Beduini in Arabci strašno klanje. Kitajska revolucija. Sedaj traja nekako premirje med republikanci se pripravljajo na nadaljne res-publikanci in vladnimi četami. Toda re-ne boje. Republikanci nakupujejo na 'laponskem orožje. Prišlo bo do odločilnega boja. Najbrž« bodo zmagali republikanci in ustanovili republiko. Našim cenjenim naročnikom! Podpisano upravništvo prosi vse cenjene naročnike »Slovenskega Doma«, ki še niso ponovili letošnje naročnine, da blagovolijo to naročnino poslati vsaj do 20. januarja letos, sicer bi bili nMjubo primorani neplačnikom list s 1. februarjem ustaviti. Upravništvo »Slov. Doma«. r ZAHVALA. »Slovenski Dom« prodira po zaslugi mnogih naših stalnih naročnikov v vedno širše kroge. Oskrbeli so nam v kratkem tednu do 3 0 0 novih naročnikov. Izrekamo vsem zavednim razširjevalcem tega, v resnici kmetskega glasila, našo iskreno zahvalo. Neumorno na delo za prosveto! r Dr. Ivana Tavčarja je vlada predložila v najvišje potrjenje kot ljubljanskega župana. Pričakuje se splošno, da ga bo cesar potrdil v najkrajšem času. Nekateri ugledni nemški listi so pisali, da je že potrjen, kar pa se še ni zgodilo, zgodilo se bo pa pač, in tako bo slovenska prestolnica dobila za župana moža enega najčistejših značajev v vsakem oziru, kar jih imamo na Slovenskem. Gosp. dr. Tavčar pa je tudi drugače mož na svojem mestu. (Med tem je dr. Tavčar že potrjen. — Op. ured.) r Dr. Šušteršič ni mogel postati minister, kar je bila vedno njegova najsrčnejša želja. Ko je sprevidel, da vse nič ne i>o-maga, se je zadovoljil z mestom deželnega glavarja. Cesar ga še ni potrdil, toda vlada mu je predložila njegovo potrditev v sankcijo. S tem je mož končal svojo politično pot. V Lampetovi družbi l>o še nekaj časa rogovilil na Kranjskem, potem bodo pa tudi njega vrgli med staro šaro, kjer 1)0 žalostno poginil, za njim pa bo ostal le slab spomin, ker je našemu narodu le škodoval. Sedaj je on vrgel Šukljeta. Prišel pa bo čas, ko bodo tudi njemu spodnesli stolček in njegovi dozdevni prijatelji bodo planili po njem kot hijene, kakor so sedaj po njegovi incijativi na Šukljeta. Šušteršič nima med svojimi pristaši niti enega pravega prijatelja. Dokler ima še moč, se ga boje, se mu prilizujejo. Prišel bo čas, ko bodo pa po njem planili. Njegovo razmerje do svojih »pristašev« je ravno tako kot tirana k podložnikom. To pa ne bo imelo srečnega konca. r Klerikalne spletkarije z ozirom na volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Trgovska in obrtna zbornica je velevažna institucija, zato delajo klerikalci z vsemi silami na to, da bi se je polastili. Klerikalci niso bili nikdar izbirčni v sredstvih, zato se tudi pri teh volitvah v trgovsko in obrtno zbornico poslužujejo pomočkov, ki sc lahko prav uspešno kosajo s sleparijami, ki sta jih pri zadnjih volitvah s tolikim uspehom izvedla Kregar in Štefe. Tako se te dni »Slovenec« laže, da je dr. Novak razposlal brzojavke te - le vsebine: »Pošljite takoj ekspresno pripravljeno. Dr. Novak.« — Pooblaščeni smo izjaviti, da ni dr. Novak odposlal nobene brzojavke niti te, niti drugačne vsebine. Brzojavko so si poštenjaki a la Kregar in Štefe enostavno izmislili ter jo objavili v svrho, da bi ž njo eventualno spravili v zmoto napredne za- upnike in napravili zmešnjavo v naprednih vrstah. Zato pozor, napredni somišljeniki in zaupniki! Ne zaupajte nobeni klerikalni vesti, naj bo te ali one vsebine, ravnajte se strogo po navodilih, ki vam jih je dal v svojem pismu dr. Novak in verujte samo vestem, ki jih boste čitali v naprednih listih! Ako želi kdo izmed somišljenikov kakega pojasnila ali kakega pouka, naj se pismeno, ustno ali brzojavno obrne na odvetniško pisarno gosp. dr. Frana Novaka v Ljubljani. o Ljubljanska okolica o lj Št. Vid nad Ljubljano. Šentviška »kabla« je imela besedo, pa ni nič odgovorila, zakaj njegova ura še ni prišla, namreč mlaj. Zato smo se pa mi oglasili k besedi. V Št. Vidu se je podaljšala cerkev po potresu. To delo se pa ni oddalo tako, kakor ga oddajajo pošteni ljudje, na zni-ževalni dražbi. Kakor zvit lisjak je imel tudi takrat Klanfarjev Tone svoje dolge kremplje vmes, obsebi umevno, da vse to v večjo čast božjo, da je mogel čim več pločevine nastriči, enako kakor se je delalo z znanim Kraljičevim kozolcem. Oh! ta grenkega spomina kozolec, ki ni ostal brez posledic, da bi ga vendar nikdar ne bilo. Še očetu županu, Klanfarjevemu Tonetu, bi bilo gotovo ljubše, da bi ga sploh nikdar ne bilo. Pa kaj se hoče! Kar je, je! Cerkveno delo se je torej takrat oddalo znanemu klerikalcu za precej tisočakov više, kakor pa je bila oferta naprednega stavbenika in posledice tega so, da ima ?npna cerkev v Šent Vidu toliko tisočakov dolga. Nič bolje, marveč še slabše se je baje godilo sedaj z novo šolo, kakor je pripovedoval nekoč sam gospod arhitekt, nadzorovatelj gradbe šentviške šole. Ta gospod je rekel sledeče: Šolska zgradba se je oddajala strankarsko (t. j. klerikalnemu političnemu somišljeniku) in povsod, koder se gleda na strankarstvo, mora so tudi mnogo več plačati. Tukaj bi se bilo lahko mnogo tisočakov prihranilo, ko se ne bi bilo oddajalo strankarsko. To je torej sodba g. zvedenca arhitekta o prekoračenju proračuna gradbe nove šole v Šent Vidu od 180.000 na 200.000 kron. Ime osebe, ki je bila navzoča pri tem pogovo-ru, je znano. Stare šolske stavbe bi se bile imele že davno prodati, kar bi gotovo značilo precej tisočakov v pokritje stroškov nove šole. Pa ker mislijo šentviški klerikalci uganjati razna klerikalna gledališča in shode v stari šoli, zato se je pa na naš račun vpeljala električna razsvetljava tudi v staro šolo. Tako delajo šentviški klerikalni osrečevalci za tebe, ubogi davkoplačevalec in to vse iz najčistejšega namena, da dosežejo svoje strankarske in sebične namene. Pokopališče se je zgradilo tudi na naš račun, pri katerem je zopet Klanfar precej »plelia« nastrigel. To pokopališče se je pa kar enostavno podarilo cerkvi, pri kateri ima zopet Klanfar svoje kremplje vmes in to oni cerkvi, ki ima vkljub bogatim dohodkom zmerom polno dolg-i. Za zgled poglejmo v sosednje farne cerkve, ki so bogate na denarju in okrasu z majhnimi dohodki, na pr. v Šmartnem pod Šmarno goro. Tam ima 1 krc. več teka nego pri nas goldinar. Kaj se hoče, so pač različni gospodarji. Za to pokopališče je pa Zabret uvedel mastne dohodke. To pa zopet iz najčistejšega namena: »Kmet zopet plačaj!« Tukaj se tedaj vidi, kako si šentviški klerikalci podajajo roke. Vidi se pa tudi, da pri takem strankarskem gospodarstvu mora prej ali slej priti do poloma. Nasledke nosi pa zmerom davkoplačevalec sam. Tudi v Šent Vidu baje že nekje poka. Zato pa se Zabret pripravlja na odhod iz Šent Vida. C) njegovem odhodu, ki je gotova stvar, prihodnjič kaj več. Za danes že vidimo toliko, kaj nam je storiti s tem: ljudmi, ki so nam naprtili toliko slotisočakov dolga v Šent Vidu, kakor na primer pri cerkvi, pokopališču, novi šoli itd. Saj ni več daleč čas, ko se bo lahko cbračunalo s temi ljudmi pri občinskih volitvah. Zato pa, možje volilci, izvolite v obč. odbor može, ki imajo dovolj sposobnosti za to, da bodo lahko tem ljudem stopili malo na prste. Tega se šentviški klerikalci boje, zato pa tako velik odpor od njih strani. Volilci, ne dajte se od nikogar voditi, volite po svoji razsodnosti, če vas tudi gospod župnik Zabret pri občinski seji nahruli s »kalilami«. o Dolenjske novice o d Odsek litijsko-šmartinskega Sokola na Vačah ima v nedeljo, dne 14. januarja t. 1. ob 4. popoldne svoj 11. redni občni zbor, ki se vrši v telovadnici z običajnim dnevnim redom. Bratje in prijatelji Sokola, udeležite se tega občnega zbora polnoštevilno. — Na zdar! d Iz Koviš pri Vačah. Gosp. urednik! Pred več meseci ste v svojem listu priobčili med drugim tudi o nekem našem vaščanu, češ, da slabo ravna s svojo ženo in da je imel pri sodišču obravnavo radi nekih sliv. Poročam Vam, da tisto poročilo sloni na pomanjkljivih informacijah. Poročam šele sedaj, ker nisem preje izvedel za to. Ker vem, da ne marate nikomur delati krivice, upam, da sprejmete to pojasnilo. Mož, ki so nm razmere znane. d Šent Vid pri Zatičini. V nedeljo popoldne, ko so imele Marijine device shod, je kaplan Jernej na prižnici tako hvalil klerikalne in grajal napredne časopise, da je bil ves penast, od same jeze pa tako rdeč kot nov pipec. Ker mu je preveč naraslo napredno časopisje, je rekel, da tisto dekle, ki bere »Slovenski Narod« ali njegovega brata, ki je ravno tak, mislil je na »Slovenski Dom«, ne dobi pri spovedi odveze. Učil jih je tudi, kako naj agitirajo za klerikalno časopisje in kako naj starše prigovarjajo in odpravijo napredne časo- pise. Pustite, Jernej, nas in naše časopise pri miru kakor vas tudi mi puščamo, ako ne, vam tudi mi lahko kaj posvetimo! d Iz Doberniškega kota. »Lep dan je danes,« tako ise je pohvalila Brnadova mati iz Kneževasi, ko je došla svojo sosedo, gredočo od maše. »Prav lep je res,« ji odgovori soseda. »Ali vprašati te moram,« nadaljuje, »če si slišala prelepo petje danes v cerkvi.« »Oho, slišala sem, slišala,« odgovori Brnadovka. »Prav milo se mi je storilo pri srcu, ko je tako pretresljivo lepo pelo naše »Izobraževalno društvo«. Prav veseli me, ko se je moj sin Jože tako lepo naučil. Glej, prej ni imel nobenega glasu, zdaj pa naenkrat tako zahrešči, kakor ... (mislila je reči suha lesa, a ker se je bala, da bi ne osramotila svojega ljubega Joška, je rajši molčala). Prav lepo izobraženost je dosegel moj sinček. Lahko bo še tako pel, da bo s svojim prelepim petjem klical k sebi vsa dekleta. Prej je imel slab talent, ali sedaj so ga pa že popravili naš gospod Golob. Prav močno so jih porihtali ta gospod po naši dolini. Njih sreča, da so začeli pri fantih, ne pri dekletih. — Pa srečna ostani!« d Boštanj. Miroljubni so Boštanjčani, nikomur nič žalega ne store, a vendar se dobe brezvestni ljudje, ki jih v svojem glasilu »Domoljubu« napadajo, obrekujejo in čeznje lažejo. Pustili smo jih dosedaj — nespametno se nam je zdelo, prerekati se s takimi ljudmi. — Bližajo se občinske volitve, in kakor povsod, divjajo tudi tukaj klerikalci, na čelu jim župnik s svojim štabom. In da bi volilce preslepili, poslužujejo se najnesramnejših laži.Tako govore okoli in v »Domoljuba« pišejo, da občina Boštanj plačuje največ davka, to je občinskih doklad. Z lahko vestjo prepuščamo to govorico volilcem — pozivamo jih pa, naj se o tem sami prepričajo. Kar v davkarijo v Radeče naj gredo in videli bodo, da plačuje občina Boštanj 50%, Št. Janž 68%, Radeče 70%, Št. Jur in sicer po farah od 86 do 100%. — Prepričali se bodo pa obenem, da dopisnik »Domoljuba« grdo laže, a kar je glavno, sprevideli bodo, da ravno občine, v katerih gospodujejo klerikalci, plačujejo največ doklad. Saj ni čuda, kar župnik ali kak kaplanče predlaga, klerikalni odborniki pokimajo (»kimavec« je opravičen ljudski izraz za take) in ti ubogi kmet plačuj, da boš črn — in če več ne zmaguješ, primoran si domačo grudo zapustiti in v tujini trdo kruh služiti. Tudi naš župnik, ki se sedaj pred volitvijo laska okoli volilcev, in se razglasu je, kako dober prijatelj je kmetov, ima to slabost. Naj ne misli, da smo že pozabili, ko je pred leti zahteval za popravilo farovža okoli 16.000 kron. In ko bi imel on takrat večino »kimavcev« na svoji strani, plačevali bi mi kmetje, da bi bilo joj! Da, potem bi se pač reklo: Boštanj plačuje največ davkov. Pa mislite, kmetovalci, da bi bilo sedaj kaj bolje, ako bi dobil on premoč v občinskem odboru? Ne verujte tega, on že ve, za kaj se pelia. — Ako bi bil župnik res tako naklonjen občini, zakaj pa ne plačn nič občinskega davka, saj ima malokdo tako lepo in dobičkonosno posestvo kakor ravno on. Niti ficka ne bi dal občini — a imeti hoče odločilno besedo. Ukazovati, to mi storite, to popravite ,za to toliko in toliko plačajte --je lahko, a trdo prisl užene kronice šeti — je teško. d Iz Roštanja. Božično nedeljo je kaplan naznanil, naj pridejo na Štefanovo v velikem številu k pridigi, da jim »oči odpre« o »Slovenskem Domu«. Da jih čim več privabi, je zatrjeval, da ne bo zabavljal. Pa ni držal besede — ali pa nima toliko čuta dostojnosti — da ne smatra besed, kakor brezverec, pasjeverec in druge za žaljive. No, gosp. urednik in pisci »Slovenskega Doma« mu že lahko dokažejo, da tako očitanje in obrekovanje ni dopustno in ne spada v cerkev, kjer bi se imel razlagati le Kristusov nauk. Njegovo psova-vanje pa je imelo ta učinek, da se je prav tisti dan naročilo veliko novih naročnikov na »Slovenski Dom«, saj je vsak željen čitati časopis, ki se ga duhovniki toliko boje. Le pridno naročavajte in čitajte časopis »Slov. Dom« in prepričali se bodete, da ni brezveren, ker ne piše nič proti veri — pač pa graja slabo klerikalno gospodarstvo z deželnim premoženjem, razkrinkava kruto nasilno postopanje proti vsakemu, ki se v prahu ne valja pred njimi — in obsoja nepravilna, nepoštena in protizakonita dejanja, ki jih klerikalci zagreše. Res, da bi ljudstvo to zvedelo — tega se boje, boje — ker imajo strah pred ljudskim glasom — ljudsko sodbo, in le zato tako preganjajo pošten, napreden kmečki list »Slovenski Dom. d Iz Boštanja. Z medeno sladkimi obljubami skušajo loviti naši klerikalci neodvisne volilce na svoj lim. Župnik pritiska na take strune, da kimavske vešče plešejo okrog njega, kakor v omotici: Vsak bo občinski odbornik, županov bo več. Seveda, če se obljube ne spremenijo v prazno peno. Saj ni treba, da bi bil kdo mož-bese-da. Župnik je več kakor vsi neodvisni volilci, najbrž zato, ker nič občinskih doklad ne plačuje. Nekomu je odpovedal posojilo, ker je čital »Slovenski Dom«. Ali ni rekel boštanjski spovednik v cerkvi: »Kletev ni greh, nič, nič ni greh; samo čitanje »Slovenskega Doma« je greh« in je dal »ta suho«.« Ali niso Še župnikovi »lepi« letaki vsem v živem spominu? Kdo dela razpor in prepir? Kaj mar za blagor faranov tistemu, ki skrbi samo za svoj trebuh, nam pa obljublja le plačilo onega sveta in celo pri tem se mu bolj mudi čevlje preobuti, kakor umirajočega obhajati. Zdaj pa bo povzdignil oči proti nebu in rekel: »Mučenik sem, glejte, kako me napadajo.« In kimavci se bodo trkali na nedolžne prsi, rekoč: Mi bomo rešili župnika; volili bomo samo take može, ki bodo sezidali ka-planijo, da »učeni« kaplanček v skušnjavo ne pade, župnik pa bo dobil lahko pregna- no Pepco nazaj. In zopet se bo peljal župnik s Pepco skozi Boštanj, Boštanjčani pa bodo klicali: Slava Kerinčku! d Iz Radovjice. »Slovenčev« dopisnik it dne 22. decembra 1811 trobenta, kako sijajno da je zmagala takozvana S. L. S. pri zadnjih občinskih volitvah. Resnici na ljubo je pač ta zmaga prokleto klaverna, ker prišli so v odbor štirje napredni kmetje vkljub vsem nasilstvom, s katerimi se je posebno odlikoval »Nežin beli« ter še nekaj drugih podrepnikov. Že pri prvem nastopu samostojne kmetske stranke je dovolj dokaza, da so se nasitili samovlast-nega delovanja župnikovega. Čudimo se temu Kristusovem namestniku, ki ima vedno ljubezen na jeziku, jo pa pri razdelitvi raznih deželnih podpor popolnoma zataji. Upamo, da je dovolj dokazov in da so bodo Radovci odslej ogibali teh ljudskih škodljivcev. Zato, možje, na noge in pri bodočih volitvah pokažite, da tisti, ki plača davek, naj tudi bode gospodar v svoji ob. čini! —- Na svidenje! d Iz Šentjanža na Dolenjskem. Več časa so vladale zelo čudne razmero v našem župnišču. Tja so rade zahajale razne izbrane device. Ena izmed njih je bila celo prednica Marijine družbe. Pri prejšnjem župniku je prednica in še dve njeni prijateljici popivala z župnikom celo pozno v noč. Potem jih je šel spremit. Zakaj jim ni dal prenočišča? Pričakovali smo pa, da bo ta župnik pometel te smeti. Toda bridko smo se varali. Gospod župnik je baje rekel, da je prednica jako ponižno in pobožno dekle. Mora že vedeti. Ce je šentjanški Marijini družbi to vseč, nam tudi prav. Kakor kdo postelje, tako pa leži. Fant od fare. d Št. Janž na Dolenjskem. Komaj je ena kvatra, odkar je prišel k nam že znani župnik Ludovik Bajec, kateri se je prav prijaznega pokazal. A sedaj se jo pa pričel raztegovati in rogoviliti med prej mirnim ljudstvom, kakor jež v brlogu pri lisici. Kdor ni klerikalec, je pri njem brezverec, kakor da bi se smelo samo v klerikalni stranki politizirati. Na novega leta dan je pri shodu Marijine družbe zopet hujskal in prosil Marijine družbarce, da naj se pokorajžijo in gredo k naročnikom »Slovenskega Doma« ter jih pregovore, da pustijo »Slovenski Dom« in naroče »Domoljub«. Posebno ima piko na nekega naprednega fanta iz bližnje vasi ter ga družbar-cnm malo opisal, rekoč: »V bližnji vasi je en fant, ki je naročnik »Slovenskega Doma«. V njegovi hiši se zbira nedorasla mladina ter jim čita »Slovenski Dom« in s tem mladino pohujšuje, odvrača od dobrega tor napeljuje k slabemu.« Mi pa poznamo tega fanta in tudi kakšna mladina se pri njem zbira. Nobeden ni pod 16 let star in po našem mnenju sme taka mladina že tudi spoznavati farsko politiko. Ce ec pohujšuje, se pohujšuje v cerkvi, kjer se politizira, mesto da bi se božja beseda oznanjevala. G. Bajec! Kristus ni poznal politike in tudi vi, ko ste njegov namestnik, je najlepše, da jo obesite v dimnik. Ljudje se hudujejo nad tem vašim postopanjem in pravijo, da bodo obisk vaših pridig opustili, če bodete še politiko nadaljevati. S takim postopanjem mora na vsak način priti do brezvere po duhovnikih, čo pomislimo, kako dela naš Bajec. On pravi: »Vsak" ki je naprednjak in ki je naročen na napredno časopisje, ogoljufa prvič: pri spovedi spovednika in drugič: naredi dvakratni božji rop, ker je napredno časopisje brezversko.« Mi pa pravimo — kakor se je sam izrazil, da bo dobil od škofa dovoljenje, da bo smel čitati napredno časopisje — da le naj naroči »Slovenski Dom«, »Slovenski Narod« ter nam takoj dokaže, v katerem članku bode kaj protiverskega. Sicer pa duhoven ne sme čitati tako časopisje, ko je v večno pogubljenje vsakomur. Ce napredni listi kakega malovrednega duhovnika, kakršno figuro tudi naš Bajec kaže, in kakega farskega podrepnika malo okrtači ter klerikalno slabo gospodarstvo in njegovo hinavščino odkrije, ni nikakor proti veri, saj gre le proti osebam, proti zanikernim duhovnom, vera pa zaraditega prav nič ne trpi. Davkoplačevalci moramo vse plačati, tudi debel otrebušni župniki se rede na naš račun in zakaj bi potemtakem tudi mi ne imeli nekaj pravic, do katerih pridemo le, če se držimo naukov naprednega časopisja. d Iz Št. Ruperta. Cuki s pretepalniin orodjem ali Štrajharjeva vzgoja. Na Štefanov dan je peljal kaplan svoje vzor-fante v presedlano gostilno »Jaki«. Pred-no naprej povemo, moramo še tega Jakija popisati. Nekoč je rekel isti Jaki našemu fajmoštru krava, njegov oče mu j® pred nosom vrata zaprl in njegov brat mu je dežnik nastavil, kakor se nastavi kravi, da se ustraši. Ce se ne spominjajo župnik in Jaki tega, naj se spomnijo na predzadnji misijon v Št. Rupertu. Torej tak »reven« kristjan je bil takrat ta Jaki in danes ni nič boljši, samo presedlal je, ker tako bolj kaže. Torej v tej gostilni so se napili vzor-fantje. En vzor-vojak je kazal bajonet. Stepsti so se hoteli namreč med seboj. Pa so se premislili in prihranili svoja orodja, »gvihte«, od ur menda, kladiva in nože za boljšo priliko. In ta prilika se je pokazala, ko je Jaki moral gostilno zapreti. Prav po kaplansko so napadli fante (nečuko) in jih obdelavah s svojim »orodjem«. Tudi gnojne vile so jim prišle prav. Nekaj tistega orodja so pogubili, in četudi v večini, so jo pobirali proti Vrhu. Vino in vzgoja sta jih pa prignala nazaj, in ker se ni nihče oglasil več na njihovo »auf« in »lauf«, so pretepli nad 50 let starega moža, da"je moral bežati, poleg tega so napadli še nekega moža, a. ko jih ta vpraša, če jih je kaplan tako učil, so ga pustili. Tako se je godilo na Štefanov večer, podobno se godi večkrat, a vsak večer pa se sliši vpitje in razgrajanje v njihovem »domu« in marsikdo pravi, da so v Št. Rupertu nastopili časi pretepov in razbijanja. Seveda bo rekel kaplan, saj so se tudi preje. Da, tudi, a kaplani jih niso vzgajali, ker kaplanov poklic je bil vzvišen in se ni bavil s takimi »kulturnimi« rečmi. — Zadnjič je pohvalil kaplan v »Domoljubu«, da je neki liberalec daroval tukajšnjim Orlom 30 kron. Pristavimo, ker je bil primoran, sicer tako ničesar ne dobe. Kaže pa Štefanov dan, da ste mčnda kar za tistih 30 kron Jakija bogatejšega napravili. Štrajharjevo delo se kaže povsod! Več drugič! d Iz Krškega. Proti obč. volitvam v Krškem je vložen protest radi različnih nepravih;osti. Brezimni dopisnik v »Domoljubu« gobezda nekaj o mlečnozobih fantalinih! Ali ne veste, blagoslovljeni dopisan, koliko fantalinov je hotelo voliti za. veso stranko, ki še niso niti po 20 let stari? Koliko sleparij imate na vesti! Volili so mrliči, Amerikanei, pooblaščenci po večkrat itd. Klicali ste ljudi k sebi, da vam prodajo dušo za čašo vina. Kopitar naj ne govori o mlečnozobih fantalinih, ko je sam za ušesi moker. Kopitarija, ku-rentstvo in sv. Zust — vsega hudega reši nas, o Gospod! d Iz Bučke. Naš bučenski patron, upokojen katehet Komljanec, je vendar dovolil našemu županu volitve razglasiti in se bodo vršile 18. januarja tega leta, če si gospod Komljanec še kaj ne premislijo. Ako bodo pa ti grdi liberalci začeli še enkrat tako rogoviliti kot se pri volilnih imenikih vse prenaredili in samih liberalcev čez sto reklamirali, potem bodo gospod Komljanec gotovo svojo vsegamogočuost še enkrat pokazali. Sedaj so za dva meseca volitve odridnili, če se pa ujeze, jih utegnejo kar za celo leto na stran položiti. Gospod Komljanec so čez vse Bučklanarje najbolj »kunštni«. Ce le vrag ni, tak’ v kratkem bodo gospod Komljanec tudi župan, tedaj gorje vam liberalci in njih nasprotniki, posebno gorje onemu, ki po njih misli dopise kuje v »Slov. Domu« — takole na primer kot jaz, a žalibog, gospod Kom-ljanc imajo — narobe prav. No pa, če postanejo res župan, no, no, no, potlej pa že, potlej želimo mnogo uspeha. Posojilnico so dosegli, poštni rog so res nekje pozabili, a vodovod imajo baje že v žepu, sedaj pa, če postanejo še župan !!! Tedaj zbogom liberalci! — O srečna Bučka, potem pa nam ni treba več skrbeti, kaj bomo pili ali jedli, gospod Komljanec hočejo preskrbeti za nas še vse kaj drugega, kar so obljubili onemu pri Selaku. Janez, veseli se: če postanejo gospod Komljanec župan, tak’ bodo tebe pervega v golažu pohrustali. Zato pa: na delo 18. januarja! — Oj srečna Bučka! d Iz Bučke. Volitve za novi občinski odbor se bodo na Bučki vršile dne 18. t. m. Klerikalne priprave so završene. Reklamacije so bile rešene že koncem oktobra. Tedaj je gotovo že čas, da se tudi na Bučki zganemo. Gospod Komljanec hoče na vsak način spraviti našo občino pod ja- rein klerikalizma. Ce se m u to tudi posreči, Je pa druga reč. Pred vsem bodi omenjeno, da Komljanec gleda, le na čast in nadvlado v občini. Njemu nič mar, če ni za sol, za kruh, za zabelo, za davke, za obleko itd. On tako ali tako potegne svoje tisočake, ti kmet pa nič, vrhu tega pa g. Komljanec lepo poleti v senci sedi pa študira, kako bi nas kmete na zimo na led speljal. Dragi Bučkljanarji, to je, kar nam da misliti, kar nam sili pero v roke. On, ki niti vinarja ne plača občinskega davka, on nas hoče komandirati, on hoče veljati vse, on hoče pa tudi iz nas narediti prave — sužnje, berače 1 Do sedaj smo pod vlado klerikalizma 10.(100 K dolžni, v dobi treh let; in če zmaga Komljanec, ali veste kmetje, kaj pride? Nov vodovod, ki nas ho stal nič manj kot 120.000 K. Sedaj je čas premisliti, sedaj govorimo! Sedanja vlada treh let je imenovana Reboljeva, a ker je jako nespreten gospodar, nam je vseeno 10.000 K dolga nakopal na vrat. Pa naj dno 18. januarja zmaga Komljanec, oho! to ti je možak drugačen kot Rebolj, za kmeta oguliti, on bode z nami kmeti pa še drugače naredil kot Rebolj. Saj poznamo vse bučenske Komljance in če ta dobi občino v roke, tedaj gorje tebi bučenski kmet. Tedaj se bo sklepalo, podiralo, trga- lo, kopalo, vozilo, streljalo, zidalo, — pilo — plačevalo, pa tudi prodajalo, z eno besedo: boben je že pripravljen za nas kmete.In nazadnje gorje! Že sedaj imate zgled: farovške hleve, župnišče itd., pa to še ni vse nič. Komljanec bo pa vse drugače naredil, on ne gleda ne na brata, ne na prijatelja, ne na soseda, ne na rojaka, ne na reveža, ne na dolgove, katerih je naša občina polna kot berač uši. On se zaveda: jaz sem gospod, meni se mora slepo pokoravati vse kar leze in gre, in če ne, tedaj —!!! — Dne 18. januarja, dragi bučenski kmetje, odprite oči, stopite kot en mož vsi v močno kolono, ne dajte se pregovoriti no benemu, ampak volite može, katere vam priporoča samostojna kmečka stranka. — Bodite edini, bodite pa tudi zavedni, zavedajte se, da leži naš dobrobit v vaših rokah. Naj ne bodo ta dan moža med nami, ki ne bi volil napredno. Tisto medsebojno sovraštvo naj ta dan preneha in naj bode edinost na mestu med nami. Kajti nesloga je smrt vsaki stranki. Saj veste, da če klerikalizem zmaga, tedaj gorje Bučki, a prepozno bo. Še enkrat: možje, v vaših rokah je usoda bučenske občine, ali jo hočete rešiti, ali pogubiti, ali ji hočete dati novega življenja ali smrt. To je v vaših rokah. Možje! Ako zmagajo klerikalci, tedaj je bučenski kmet gospodarsko popolnoma uničen, za vedno. Možje! Bog je z nami, in sreča junaška, vsi ta dan na volišče, in če bomo volili vsi edini med seboj in če bog da, se bomo še rešili pravočasno, ako pa sedaj pade, pade za vedno. Bučenski kmet. d Z Rake na Dolenjskem. V zadnjem »Slovenskem Domu« je objavil raški do- pisnik neresnično poročilo o oddaji kurjave in snaženja tukajšnjih šolskih prostorov. Ker sem bil pri oddaji kot član krajnega šolskega sveta navzoč in se čutim vsled tega prizadetega, podajam sledeče pojasnilo: Da se je postavil v proračun za leto 1912 višji znesek za kurjavo in snaže-nje šolskih prostorov, sem povzročil jaz s svojim predlogom pri seji krajnega šolskega sveta meseca oktobra in ne g. Bon. Predlagal sem pa višji znesek zato, ker se bodo morale šolske sobe snažiti zanaprej vsak dan in ne le trikrat na teden, kakor je bilo doslej v navadi. Kar se tiče izmišljene grožnje z ovadbo na c. kr. okrajno glavarstvo, pa moram konštatirati, da je bilo oddano snaženje dne 10. decembra 1911 popolnoma pravilno in se ni bilo bati nikomur ovadbe, oziroma kakršnihkoli posledic. G. Pavloviču se ni oddalo snaženje šolskih prostorov pod roko, ampak zato, ker ni bilo nobenega konkurenta, dasi smo čakali z dražbo dober četrt ure in je gosp. Bon celo poslal po gosp. J., o katerem smo izvedeli, da se namerava udeležiti dražbe. Da se je dražba 17. decembra 1911 obnovila, je zasluga g. Bona, ki je ponudil gosp. Pavloviču, ako odstopi, iz svojega žepa 50 K. G. Pavlovič je odklonil 50 K, a je odstopil samo zato, da se nam ne bi očitala nečastna zahrbtnost. Da se je pa oddalo snaženje pri drugi dražbi kar za 200 K ceneje, to je pa zasluga g. T., ki se je vsedel nehote na limanice in bo moral, dasi se že davno kesa, za 300 K skozi celo leto snaži ti obširne šolske prostore in kuriti v petih sobah. Čutil sem se dolžnega, pojasniti to zadevo, in sicer samo resnici na ljubo. — Končno bi pa še svetoval Račanom, naj opuste malenkostne osebnosti, ker to nikakor ni napredni stvari v korist. Kje na svetu je še taka vas, da se niti dva soseda no razumeta! Koristen je boj, toda ne sme biti oseben! Podajte si roke in složno nastopajte za skupne koristi! Osebni boji in boji za prazni »nič« še niso nikomur pripomogli do veljave. — Na Raki, dne 10. januarja 1912. — Janko Golob, nadučitelj. | o Gorenjske novice o j g Iz Sore. Že dalj časa slišim tupatam, da sumničijo mene glede dopisov »Iz Sore« v »Slov. Domu« in menda tudi glede onih v »Slov. Narodu«, češ, da jih jaz pišem, oziroma, da sem z njimi v zvezi. A ne vem kako je moči priti do tega zaključka? Sicer sem gosp. župniku to že povedal, a ker me le še naprej napadajo in sem od gosp. župana izvedel, da zlasti gosp. župnik ne verjame, da bi jaz ne bil dopisnik, sem primoran stvar pojasniti v »Slovenskem Domu«, ker poleg mene vesta le še urednik tega lista kakor tudi »Slov. Naroda«, da sem v tem oziru nedolžen. Kakor slišim, me sumničijo radi tega, ker sem baje v cerkvi zapisaval pridige in potem dajal v »Slov. Dom« oziroma v »Slovenski Narod«. »Ne sodite, d>a ne boste sojeni,« je rekel Kristus, a vi pobožneži, menda ne poznate tega stavka, sicer bi me zlasti pri gosp. župniku ne tožili, da »pišem pridige.« Oni opravljivci naj bi prišli k orglam prej pogledat, kaj pišem, potem tožiti, če se že mora. Ne tajim, da nisem med pridigo pisal, a je treba vprašati, kaj sem pisal. No, in kaj je bilo? Nekaterikrat sem sestavljal par akordov, ker mi je prišel pod roko prazen notni papir, drugo-krat pa. sem dokončaval neko francosko nalogo. To je bilo vse in to tudi pričajo pevci in pevke. Vi ste grešili, ne jaz! Kaj pa gledate mene, pridigo poslušajte! V cerkvi se ne sme ozirati! Sicer pa, če bi res hotel pisati vsebino pridig za »Slov. Dom«, bi to vendar pisal doma, na samem, ne pa v cerkvi, kjer me lahko marsikdo opazuje. Upam, da bo ta moj prvi spis v časopisu, odkar bivam v Sori, zadostoval za dokaz nedolžnosti glede dopisov »Iz Sore« ter me pustite v miru, kot vas pustim jaz v miru. Ce pa hočete prepir, pa obrekujte naprej. Zvonovi zvonite, če noč’te, pa p’stite! Končno prosim še slavno uredništvo tega lista, potrjenja, da nisem v nikaki zvezi z dotičnimi dopisi in da sem v tem oziru nedolžen. — Al. Ponikvar, nadučitelj. — (Potrjujemo! — Uredništvo.) g Trata v Poljanski dolini. Kar je »Slovenec objavil v notici o liberalnem nasilju za časa občinskih volitev, je bilo ravno nasprotno res. Kar se tiče nasilja, je bilo vse od klerikalcev uprizorjeno. Pri volitvah je zmagala klerikalna uš, seveda siloviti pritisk od strani novodobnih farizejev, ker so delali na vse mogoče načine v cerkvi in pa tudi po hišah. Obletali so po večkrat vso občino in kričali, da je vera v nevarnosti, pa celo takšne smo videli v njih vrstah, ki se jim lahko očita kriva prisega ter takšne, ki so se zaradi predolgih prstov v zaporu pisati učili. Kaj ne, to je bila vzorna družba? Tratarci bomo pa zdaj imeli jako dobro »zažihrano« vero, lahko je ponosna klerikalna uš. Torej, res je, kar je rekel na dan volitve neki mož klerikalcu Mraku, po domače Preku, ko je prirogovilil nad mirne goste: »Liberalca je bog ustvaril, klerikalna uš se je pa zalegla v smeteh in pa v kurjevicah; zato je pa tako raznesljiva, da vsa njena podjetja takoj propadejo, pa še z velikimi izgubami, kar jih je pa še, so pa na slabih nogah.« Torej je čisto na preprost način klerikalna uš dobila ime, kakršno je najbolj prikladno. g Iz Selc. Pretekli teden je naš župnik Rožnik odšel od nas v Doberniče na Dolenjskem. Ko je odhajal, je marsikatera tercijalka brisala solze. Velika žalost je vladala med njegovimi podrepniki in še zvonovi so hoteli le na ta način peti pri njegovem odhodu, kakor da bi se Tomaža spremilo k večnemu počitku. Sedaj se ljudje povprašujejo, zakaj je šel Rožnik iz dobre selške fare na slabšo faro? Eni pravijo, da se bo to še le čez kaj let zvedelo in drugi zopet trdijo, da je šel zategadelj iz Selc, ker »kšeft« ni šel več. Njegova kupčija z jajci se je uprla; nova cerkev se ne bo zidala, ker so farani rekli, da je še ta dobra; posekani so farovški gozdi. Eno parcelo je tako polbiral, da bi jo še Tajček v Škofji Loki tako čisto ne ebril. Ni bilo pa dosti, da je posekal farovške gozde, stegnil se je še celo čez mejo. Gosp. F. Šlibarju je posekal več smrek. Ako bi bil imel tička Tomaža kak drugi tako v rokah, kakor ga je imel gosp. F. Šlibar, bi mu bil že pokazal, počim so čez mejo posekane smreke. Gosp. Šlibar se je pa držal le Kristusovega nauka, da je naredil dobro za veliko slabega. Mi smo tudi tega mnenja, da je Rožnik zategadelj pustil našo faro, ker je videl, da se v našem farovžu ne bo kmalo več toliko denarja prekladalo, kakor se ga je zadnja lota, ko je pobiral po hišah (takrat so bile tudi dobre liberalne hiše) in pri izpraševanju za popravljanje cerkve. Sedaj pride vprašanje, kam je šel ves ta nabrani denar? To vemo, da je dal gosp. Rožnik od tega denarja tisoč kron zidarskemu podjetniku, po imenu Mollinaro, da je cerkev tako popacal, da bi se nad temi marogami zjokali svetniki in svetnice, če bi ne bili leseni. To delo bi bil naredil naš zidarski mojster M. za polovico manjšo ceno in bi bil pobelil cerkev vsaj čedno. Dal je tudi poslikati žalno kapelo kakor »Union« v Ljubljani, kar je stalo na stotine kron. Škofu pa to slikarstvo ni bilo po godi in kapela se je zopet preslikala, kar je stalo vnovič več sto kron. Dragi farani! Tako je delal gosp. Rožnik z našim težko prisluženim denarjem. Ko je na Novega leta dan na prižnici jemal slovo od svojih backov (od nas naprednjakov se je tako že prejšnjo nedeljo jako na lep način poslovil), smo pričakovali, da nam bo tudi od računov kaj povedal; pa kako smo se varali, od računov ni bilo nič slišati. Ne vemo nič, kam je z ostalimi tisočaki kron. Je-li prišel bog »Pobasaj« do njih'? Od ključarjev o tem tudi ne upamo ničesar zvedeti, ker dvomimo, da bi kateri znal dalje šteti kakor do pet. Nekoč je rekel neki mož faran, da je gotovo sv. Peter, to je patron naše cerkve, pijanec, kqr mu ne zaleže noben denar. Ce ne bodemo nič zvedeli, kaj je z ostalimi tisočaki, bomo vsi farani le tega mnenja, da jih je sv. Peter zacehal. S Slovensko telovadno društvo »Sokol« v Železnikih priredi v nedeljo, dne 21. januarja ob 7. zvečer velik plesni venček v dvorani brata G. Thalerja, na katerega se vsi prijatelji društva vljudno vabijo. g Železniki. V dveh »Domoljubih« je že znani dopisun naklestil tistega Korelna, ki ovira klerikalne prvake, da ne morejo delati kakor bi radi in zato pa v »Domolju ba« ž njim. Jej, to je pa fest, zdaj smo ga pa dali, pravijo klerikalci, toda nič ne pomaga, Korel jim je vedno in povsod za petami in zato so že vsi zbegani postali. Morda bi kaj pomagalo, ako bi ga še na malali v »Domoljuba«, sredstva so že vsa porabi- li. Zdaj je v Železnikih vsega vzrok ta Korel, in če farovška kura ne bo mogla jajca znesti, pa se bo mežnarica že jezila in pravila okrog, da je Korel »uržah«. Klerikalci pišejo v »Domoljuba« tudi, da je naš Korel silen mož, ker je bil Krpan še muha proti njemu. Res, pomilovanja vredni so naši pristaši mogočne S. L. S., ker imajo vedno opraviti s tem silnim Korelnom, ki je menda zdaj celo še na sveto struno udaril. Zakaj pa bi Korel ne smel tudi po sveti struni brenkati, ako lepo poje! Pustimo vsakemu svoje, ker brez božje volje tudi človeški las ne pade z glave. Sploh, smešni so naši klerikalci, vedno vpijejo in pišejo po »Domoljubu«, da so gotovi zmage pri občinskih volitvah, kar pa gotovo niti sami sebi ne verjamejo in če bodo pri volitvah propadli, bo pa zopet Korel vzrok — no saj ne bo vedno po krivici obsojen. —k. g Iz Železnikov. Ko je »Domoljub« zadnjikrat v letu 1911 izšel, je zapel slavo našemu županu Lotriču ali po domače Renovcu. To je torej mož, ki je po svoji pravičnosti in objektivnosti daleč okrog znan. Tako piše ta katoliški »Domoljub«, in kdor pozna Renovca, vsak prav dobro ve, da prav po katoliško »Domoljub« laže. Nekako pred 15. leti se je ustanovilo v Železnikih konsumno društvo in ljudstvo je bilo že mnenja, da se je pričela zlata doba. Res se je pričela zlata doba, toda le za one, ki so prej v pomanjkanju živeli in z ustanovitvijo konsumnega društva prišli k polnim jaslim. Predsednikom je bil takoj izpočetka izvoljen vsled pravičnosti daleč okrog znani sedanji župan Lotrič, ki se je po večletnem delovanju kot predsednik polastil slednjič tudi društva, oziroma lepe nove društvene hiše, ki je bila prej last vseh društvenikov. Hiša konsumnega društva je bila sezidana iz žuljev društvenih članov in čigava je danes ona hiša —? Še danes imajo mnogi člani hranjene listke iz konsumnega društva, kateri so jim bili dani kot dokument za izplačilo dividende. Kje je dividenda? Dobili je niso in je ne bodo. Ob sebi umevno je tudi dividenda preminila in zaman je bilo pričakovanje, brez vrednosti so postali listki po zaslugi in pravičnosti predsednika bivšega konsumnega društva. Konsumno društvo je razpadlo in hiša vendar ostala — toda komu in na kak način je bila prodana. Ali je bila javna dražba pravilno razglašena in ali so to sploh vedeli vsaj vsi člani društva, katero uro in kdaj bo dražba. Priča-kujemo, da nam bode o tem pojasnil sedaj župan, ki je vsled svoje pravičnosti in objektivnosti daleč okrog znan. Ker pa tudi gospod župnik Marčič prav rad na dopise v »Slovenskem Domu« odgovarja na prižnici, ga prosimo, naj nam nekoliko razloži to zadevo, ker sta se ž županom Lotričem gotovo že kaj pomenila, kakšno korist je imelo ljudstvo od bivšega konsumnega društva in kakšno sedanji župan Lotrič. — Dalje vprašamo, koliko je prigospodaril članom bivšega konsumnega društva seda-nji župan Lotrič skozi mnoga leta. Tukaj naj »Domoljubov« dopisun pomoči pero v tintnik in razloži zasluge tako pravičnega Renovca. Čast, komur čast! Gotovo, da pri občini ni mogoče tako delati kakor bi bilo morda všeč Renovcu, ker tu ima napredna stranka postavljeno stražo štirih mož, ki župan pogosto poveša oči pred njimi. Zato pa, klerikalni koritarji blatijo in zaničujejo poštene može ter jim pri tem delu pomaga še sam župnik, da bi lažje ljudstvo preslepili, toda ne bo šlo! Prepozno je prišel Marčič v Železnike in zaman njegov trud. Ljudstvo, ki zna po večini že samostojno misliti, se ne bo dalo ujeti Renovcu v past, če tudi mu jo pomaga nastavljati gosp. župnik. »Domoljubovemu« dopisniku pa svetujemo, naj še naprej hvali daleč naokrog znanega Renovca, ker to je naši stranki samo v korist. Na razne druge čenče pa »Domoljubu« ni vredno odgovarjati, ker pisec raznih člankov v »Domoljubu« najbrže ni katoličan in z ljudmi, ki hočejo z verskimi rečmi samo mešetariti, se ne spuščamo v polemiko. g Luže pri Kranju je najnaprednejša vas ne samo velike šenčurske občine, ampak morda cele kranjske dežele sploh. Dasi so se potili klerikalci od hiše do hiše, vendar so dobili vsega skupaj v naši vasi celih pet, reci pet glasov. Na čelu vseh agitatorjev je stal, po svojih finih manirah poznan, sedaj odišli kaplan Kmet, ki je imel za agitacijo vedno čas, za maše, katere smo mu vsako leto sproti plačevali, pa ne. Imel bi jih opraviti vsako leto sedemnajst, pa še treh ni, po biro je pa vseeno prišel. S tem je samo pokazal, da 19 mernikov ajde višje ceni kot pa sedemnajst maš; da je po njegovem mnenju bolj potrebno vzeti pot pod noge, da sedi na županskem stolčku mesto Matevža Janez, kot pa priti par-krat na Luže in opi’avit duhovno daritev. Tudi ključarje so nam po volitvah zamenjali, ti seveda tako plešejo, kot jim po fa-rovžih piskajo. Ampak kadar se lx> nam zdelo, bosta pa tako zaplesala, kot bomo mi zapiskali! Njegovemu nasledniku priporočamo nekoliko manj ošabnosti, več ponižnosti — in pameti! g Iz Cerkelj na Gorenjskem. (Konec.) Prvi je naš župnik Dolinar od Sv, Katarine, ki mu, kot se vidi, ni preveč naklonjena. Pri zatajevanju gotovih umazanih stvari je sicer vnet častilec sv. Janeza Nepomuka, še bolj vnet pa je za vdove, brez razločka, ali je stara ali mlada. Njemu naj se njegovi črni bratci zahvalijo, ako se še enkrat vidimo na volilnem bojišču. — Druga neprijetno duhteča cvetka je srborito cerkljansko kaplane, ki sliši na ime Breceljnik, po domače Brencelj. Ta je agitiral v eni roki s križem, v drugi pa z bikovko — češ, če eno ne pomaga, bo pa drugo. Toda navzlic pogumu, ki ga kaže na zunaj, je velik strahopetec — ponoči bi ga sam vrag ne ujel, tako urne krake ima. Kaj ne, Brencelj — kako je bilo že takrat na Brnikili? Z volišča smo ga spodili kot paglavčka — stisnil je enostavno bilcovko tned noge in izginil. — Drugi njegov bratec v Gospodu je kaplan Hrovat, največji sovražnik alkohola daleč naokoli. Ce ga časih zdelanega kot klado mežnar ponoči domov pripelje in on drugi dan mašo zaleži — kaj zato, saj je tu potegnjen le ta neumni kmet, ki je k njegovi maši prišel! Na dan volitev je prišel revež ob škric fraka. Silno se je togotil in skakal v zabavo vseh navzočih v enem samem škricu, češ, drugega mi je pa eir liberalni kanon odgriznil -— ko je bil pa revež sam tako na-delan kanon! Blagor ubogim na duhu! Da šenturški ekspozit Čebašek pri volitvah ni mogel drugega pokazati, kot to, kar ima, je samo ob sebi umljivo; sliši se, da je šcnturška cerkev samo zaradi njegove fi-rovosti vedno prazna. — Sicer bi pa na visokospoštovane naše pastirje v Gospodu stavili samo eno ponižno vprašanje: Kako se strinja večna gonja ponoči s kanoničnimi predpisi? Ne rečemo ničesar; noč ima svojo moč; sicer bi pa cerkljanska dva kaplana morda znala povedati iz lastnih doživljajev kakšno zanimivo storjico iz zadnjega časa . . . Kaj več o tem pa prihodnjič, ako bo potreba! — Drugi pomočniki v tem boju so bili: Jozva iz stare zaveze po domače Javornikov Tonček, ki od novega odbora dvoje pričakuje: prvič župansko čast in drugič tisto pomoč svoji ženi, katero ona že toliko let z naporom in požrtvovalnostjo svojega telesa zastonj v Dobrni-čah išče — morda se najde tako izborna moč, ki bo naredila uspeh. Malo čudno pa se nam je zdelo, ko smo zagledali med klerikalnimi agitatorji organista s kanistro in dolgimi ušesi; mož se je vedno rad štu-lil v napredno družbo in v njej tako čez duhovne zabavljal, da so nas mnogokrat usesa bolele; da je zašel med klerikalne agitatorje, je nam prav; saj po svojih kvantah je že davno tja spadal in nam tudi ni bil neznan pregovor: »Spredaj liže, zadaj praska.« — Tudi dolgonogi pajk Rže-nov Miha je svoja semena med klerikalci ponujal; manjkalo tudi ni nesrečnega ženina Kotranovega iz Poženka, različnih mlekarjev, čevljarjev, čistiteljev tujih gozdov (kaj ne Zon!) itd itd. — škoda papirja za take plačane ničle! — Po volitvah pa so si privoščili en majhen »špas«. Privlekli so šest velikih možnarjev in jeli v čast in proslavo vseh goljufov in lažnikov pošteno streljati. Toda joj, komaj poči par strelov, že se pokaže izza vogla strogo -oko postave, ki jim možnarje konfiscira, nje same v nadaljno postopanje zapiše. Seveda so si mislili, ko smo že toliko nezakonitosti naredili, zakaj bi pa še te ne — saj nam je vse dovoljeno. In ravno tu so se pošteno opekli in tako se je cela ta volilna komedija končala z blamažo klerikalcev, ki ničesar drugega ne priča, kot kako globoko da je že ta stranka padla. Mi zremo z mirnim očesom v prihodnjost. Osvobodi- tev in osamosvojitev kmeta, gospodarska in kulturna povzdiga občine in odprava surovosti in podivjanosti, kot jo uvajajo klerikalci — to je naš cilj. Ne zaničujemo nobenega za to, ker je volil klerikalno; mnogo jih je, ki ne vedo zakaj se gre, drugi so osebno vezani, tretji zopet gospodarsko odvisni. Mi bomo gledali, da bomo vsem tem pomagali; gledali bomo, da se bodemo vsi skupaj na podlagi samopomoči in izobrazbo strnili v dolgo nepremagljivo vr-slo v svojo in cele občine korist na podlagi gesla: »Na svoji zemlji, svoj gospod!« Napreden cerkljanski občan. g Iz Moravč. Daleč naokrog je znana in priljubljena Kavkova gostilna, pred katero se tudi vozniki v večjih množinah ustavljajo. Samo nekateri klerikalci so proti nji jmenda zato, ker je liberalna. Odkar je pa cestni odbor v klerikalnih rokah, so se pa začele pritožbe, reeej razširjen, če ga kak bojazljivec opusti, se oglasita pa dva druga, je nekdo silno v strahu za svoj košček kruha. Zato pa nagovarja ta tega in onega, naj bi »Slovenski Dom« opustil. Temu nasproti pa starši in njih sinovi dobro vedo, da je ravno ta list z vso eneržijo branil nekatere fante, ko jih je nekdo -ime zamolčimo — hotel pustiti kar aretirati dne 31. julija pretečenega leta. Da se fantom ni ničesar zgodilo, se imajo zahvaliti v prvi vrsti »Slovenskemu Domu«. Zato je pa dolžnost vsakega naročnika tega dobrega in pravičnega lista, da mu pridobi vsaj še enega naročnika. List ima veliko moč, če jo med ljudstvom razširjen. Da piše »Slovenski Dom« samo resnico in da časih še premalo pove, o tem smo se pre pričali vsi, ki čitamo ta vrli list. Želja Kri Žanov, brez razlike političnega naziranja in starosti pa je, da bi nekoga, ki je tako Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Listnica uredništva. Laščan: Prihodnjič. — Več dopisov smo morali zopet odložiti do prihodnjič. - Zahaala. Fajdiga Frančiška it Matejja ©toka h. št. SO, se v svojem imenu in v imenu svojih otrok najiskrenejše zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano srčno sožalje ob smrti, in za časteče spremstvo k večnemu počitku njenega nepozabnega moža, gospoda Frančiška Fajdige, posestnika, občinskega odbornika itd. Posebno toplo zahvalo pa izreka slav. mestnemu županstvu v Postojni, prcblago-rodnemu gospodu županu Gregorju Pikelnu, občinskemu odboru postojnskemu in odboru vzajemne zavarovalnice za govejo živino v Postojni, kakor tudi cc. gg. pevcem za gin-Ijive žalostinke. 9 raa^a»aižBfi»3eB8žgaa*««BBaaa3awMPwaBaEi«aRgaMW«*Ep™«a™™33»™<—- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. B *® ®* m. * . . .n. A >i n Ioo^mo kl&a Stritarjeva ulica štev. 2., lastna hISa. Obrestuje vloge na knjlžioe s 4 '/„ »/„, v toko&em rafiunu najugodneje. Z oilrom na svoj poinovplaSani delnIŠVI kap‘tal 8,000 000 kron In 800.000 kron rezervnih fondov ponuja naj/e6jo varnost zaves tuji denar Promet na leto 6ez 1000 mllionov kron Preskrbuje vse denarne zadave najkulantnele. Patiružmlca v Stslilu, Celim Trstu, saiajev.j, Gorki in Celju. Čevljarskega pomočnika z dobro plačo takoj sprejme Lrakek Franc, čevljar 6 Št. Rupert. Dolenjsko. JCaproDaj imam več stotov Domače ovčje volne po l K 50 vin kg. — Ivan Kristan, Vače pri Litiji. i Miliče se še ni pokesal, ■\ Id Je kupil pri meni namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. A, RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. S. (Zraven c. kr. sodnije.) Kdor ljubi dobro kavo, naj uporablja kot pridatek pravi :Franck: ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavnem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. II K****« Za živinorejce klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje. finid za konje, grenko sol, zmlet kohnoš, enciaa i t. d. „ADRIJA“ drogerija, koocss. prodaja zdravilnih zeliK in strupov za lovske in tehnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. Valjčni mlin v Domžalah I. BOKČAR, Ljubljano priporoča pšenično moko vseh vrst najboljše kakovosti, nadalje otrobe, koruzno moko, kašo, ješprenj in sploh vse druge mlevske pridelke. Zaloga fn prodaja na drobno in debelo ,v Ljubljani, Poljanska cesta 19. Telefon Interurb. it. 129. Zastopstvo !n zaloge v Gorici, Trstu ts v ViSnJi ml CA »—H CD 03 CT) co M Oj 00 •n O A 03 ■*+* a *— c 03 ’~7 CD CJ C 00 T3 ^ CO ■^f LO CD oo O uO O 03 3 C 03 O O C/D lO 05 CD CJ a> •a n u o ■ CT> O 00 % CO .5 "O O CT) T3 *—• aj V-, cn > o U 5 c Čržne cene v £jnbljam kg govejega mesa 1. vrste . . »r n tl ii* *» „ »I- • ■ „ telečjega mesa................... „ prašičjega mesa (svežega) . „ (prekajenega) „ koštrunovega mesa . . . „ jagnjetovega mesa .... „ kozličevega mesa .... kg masla........................... „ masla surovega................... „ masti prašičje................... „ slanine (Špeha) sveže . . . „ slanine prekajene .... „ sala . . ................ „ surov, margarinskega masla „ kuhan, margarinskega masla jajce .............................. / mleka............................ „ „ posnetega.................. „ smetane sladke................... kisle ................. kg medu ............................ „ čajnega surovega masla . . piščanec,........................... golob............................... raca................................ gos................................. kapun .............................. puran............................... 00 kg pšenične moke St O 00 „ Cen a od || do K | h II K | IT 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 koruzne moke ajdove moke ajdove moke .... II ržene moke .... / fižola........................... „ graha............................ „ leče ............................ „ kaše ............................ „ ričeta........................... 00 kg pšenice 00 00 00 00 00 00 00 00 801 60 20 60 60 90 50 60 80 50 40 16 72 80 90 90 09 20 8 40 27 20 16 40 50 1 rži ječmena . . . ovsa............... ajde............... prosa belega . . „ navadnega koruze, nove . . krompirja . . - Lesni trg Cenn trdemu lesu 9-50 do 10 K. Cena mehkemu les 8 do 8'50 K. Trg za seno slamo, in steljo Na trgu je bilo voz sena ................ „ slame................... „ stelie ................. „ detelja................. 2 — 1 I 80 1 | 70 1 80 1 i 8 2 1 1 2 2 2 2 2 2 2 0 2 11 10 10 60 60 60 50 80 50 50 50 6 5 | 50 2 | 10 50 7 00 7 50 j priporočamo našim Kolinsko cikorijo | L h x gospodinjam s a iz 8)1J(S slovenske tovarne v Cjubljani. j III—II H.) .