Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velji po pošti sa eelo leto 4 gld. 60 kr., sa pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gJ. 30 kr. V uakarniei tprejemana sa eelo leto 4 gl., sa pol lfta 2gl., sa čertert leta 1 gl. ako sadene na U dan praznik, iside „Daniea" dan poprq.
Tečaj XXXVIII.	V Ljubljani, 30. vinotoka 1885.	List 44.
KA^OIŽJCSKL	lalS^i
Dodat* k Fnrmaoheijeviin premiille-
mnjom.
2. Razne molitve.
(Dalje.)
Vsakdanje darovanje.
O moj Gospod in Bog! Ti si mi dal dušo z njenimi zmožnostmi in telo z njegovimi močmi. Vse, kar sim in kar imam, jo od Tebe; zatorej Ti tndi vee dušne in telesno moči izročim, v Tvojo službo posvetim in darujem. danee in vso dni svojega življenja.
0 Bog! darujem Ti svoje oči, in se hočem danes iz ljubezni do Tebe na 'svojih očeh zatajevati. Zavezo otorim s svojimi očmi in terdni sklep, da ne bom nikdar z njimi poželjivo gledal oseb druzega spola, da ne bom ogledoval takih reči, ki bi v meni utegnile buditi hudo poieljenje. Oči hočem le obračati na brezštevilne in prečndne Tvoje stvari in iz njih učiti se občudovati in častiti Tvojo dobroto, modrost, usmiljenje in mogočnost.
O Bog, darujem Ti svoje ušesa in se hočem danes iz ljubezni do Tebe na svojih ušesih zatajevati. Skerbno hočem varovati svoje ušesa in jih zatajevati in zavarovati, da nobena pohujšljiva, umazana ali razžaljiva beseda skoz nje ne bo mogla v serce. Nasproti pa hočem s Tvojo milostjo o Bog! svoje ušesa odperte imeti pri oznanovanji Tvoje svete besede, odperte za bratov-sko posvaijenje in za modre svete; odperte tudi za klic revežev in siromakov.
O Bog, darujem Ti svoj jezik in se hočem danes iz ljubezni do Tebe na jeziku zatajevati. Na svoj jezik bom djal »ključavnico", da ne bo z njega izhajala nobena umazana, spodtikljiva, neresnična ali razžaljiva beseda. S .svojim jezikom bom previden, nikdar ne bom govoril tje v en dan, brez premislika, nikogar z govorjenjem ne bom žalil ali mu na dobrem imenu škodoval. Besede bom popred pr stehtal, dobro prevdaril, kakšni nasledki bi utegnili iz tega priti. S Tvojo gnado, o Bog, hočem vselej le modre, pametno in sveto govoriti, svoj jezik v to obračati, za kar si mi ga dal, namreč v Tvojo čast in slavo pri pobožni molitvi, v korist bližnjega, da ga prav podučujem, k svetosti napeljujem, da nedolžne branim, da se za pravico vsikdar potegujem; svoj jezik hočem še posebno v svoje zveličanje obračati,
da se svojih grehov čisto iu natačno spovedujem. Oo bi pa kterikrat videl in spoznal, da s svojim govorjenjem nič koristiti ne morem, bom pa raji molčal!
O Bog, darujem Ti svoje roke, in se hočem danee iz ljubezni do Tebe na svojih rokah zatajevati! Zato terdno sklenem, da svojih rok nikoli ne bom po ptqjem blagu ali po nečistih rečeh stegoval; temveč s Tvojo milostjo, o Bog, jih bom večkrat v pobožni molitvi sklepal, dolžnosti svojega stanu pridno spolnoval, in svoje roke hočem ves čas za dobra dela odperte imeti.
O Bog, darujem Ti svoje noge in se hočem daneo iz ljubezni do Tebe na svojih nogah zatajevati. Terdno sklenem, slabih tovaršij se zmeraj varovati, nepotrebna ali celo pregrešna pota k nečimurnim veselicam, opustiti ; nasproti pa večkrat v cerkev, h križevemu potu, k ss. zakramentom, k bolnikom in če mogoče, kterikrat tudi na kakšno Božjo pot hoditi!
O Bog, darujem Ti svoj um in se hočem danes in vse dni svojega življenja na svojem umu zstajevati. Terdno sklenem, nikdar rad o volj no ne misliti na nečimurne, pregrešne, nesramne reči, v nečistih mislih se nikdar ne muditi sli nad njimi veselje imeti, ampak nasproti hočem jih s Tvojo milostjo vselej odganjati in premagovati.
O Bog, darujem Ti svoje serce in se hočem daneo in vse dni svojega življenja iz ljubezni do Tebe na svojem sercu zatajevsti. Terdno sklenem, s Tvojo milostjo svoje serce zmiraj bolj od časnega, minljivega od-tergovati, svojega serca nikdar na denar, čast in mesene slasti ne navezovati. O Bog, Ti sam bodi moj zaklad, po kterem hočem vedno hrepeneti, kteremu hočem vedno bolj dopasii, kterega želim vedno bolj ljubiti!
O Bog, darujem Ti svojo voljo in se hočem iz ljubezni do Tebe danes in vse dni svojega življenja na svoji volji zatajevati. Terdno sklenem, ne po svoji volji, po svoji glavi ravnati, ampak le Tvojo sveto voljo spol-nevati, ne samo takrat, kadar mi bo lahko, ampak tudi kadar mi bo težavno. S Tvojo milostjo, o Bog, želim in sklenem, Tvoje zapovedi tako zvesto, natanko in voljno spolnovati, kakor jo vsi Tvoji zvesti služabniki, in kakor jo svetniki in angelji v nebesih Amen.	(Dalj«
ovetlioe rajnke Kia^JlM.
Darilni vfod.
vsemočni Bog Oče nebeškf! Bog 8in, ti Rešitelj človeški! Dob »veti Bog večni resnični! 8~>sta Trojica, edin Bog pravični! Usmili se nas!
Odpusti, mila Mati, Da dersnem oo podati Ti revni grelnik rožic dar, Ko zverzi jih nikar!
tv. n fa i* « itosujc.
O svata Ti Marija! Sere sladka melodija, Nebea in zemtie si Geap*, Prosi sa naa Boga!
Is smaskoga okrožja, O sveta Mati Bo*ja! Dvigajo ljudstev vsih se glas Prosi Boga sa nas!
O vsih devic Devica, Devižtva Ti lastnica, Da se mod nami pomnoži, Pri Bogu prosi Ti!
O Kristusova Mati! Ti moreč pomagati; O sprosi, da !Qegova Kri Očisti vse stvari.
Milosti Mati Bo$e! Prosi sd nas, — najložje Ti nagneš Sina Jezusa, Da grešnim milost dL
O Mati Ti prečista Boga sL Jezu-KrisU; O sprosi da Njegov izgled
V	nebo nam kaže alčd.
Brez madeža se Mati
Te vidim lesketati, O pros', naj Te posnemamo, Za čednost vnemamo.
Kot limbar snežno beli,
V	življenja dobi celi,
Si Mati Ti nedolžna vsa, Prosi sa nas Boga!
O Mati Ti preoveta! Za rod človeški vneta: Obvari grehov nas slabost Ia sprosi vsim svetost
O Mati Ijabosnjiva! Ljubezen Tvoja živa Objemlio nss ko soinčni pas; Prosi Boga za nas!

Prečudna Mati mila! Si Stvarnika rodila; 8 proinjo SMČno vsih nosgod Bečnj Adamov rod.
O Mati Stvarnikova! Vsa polna blagoslova, Povzdignjena nad vsefstvari, Ls prosi sa nas Ti!
Mati OdreAeaika Ti nsftsga velika! Bežeoje sprosi vernikom, -Ubogim gradnikom.
Oefiena modra Deva! Okj čast Ti vae prepeva; Modrost nam sprosi v hudih Da nas ne rani greh.
Častitljiva Devica! Vsfll čednost Učeeica; O sprosi, da nam bedo v last Odkrile večno čast
Devica hvale vredna! Nsj bo IX hvala vodna Zemljanov vsih na večni čas; Ti prosi pa sa nas!
Devica Ti mogočna! Slabotnim bramba močna, O prosi sa nas usmiljenč, Nsd nami čty zvesto!
Na rajski zdaj višini Otrdk so v solz dolini Spominjaj, Mati m^jeaa, Devica usmiljena 1
Devica verno-zvesta 1 Do Božjega nam maata Prav zvestim v veri kaži pot, S prošnjo nas reši zmot
Podoba Ti pravice! K pravičnim mod ovčice O sprosi da bo vsak odbran, Ko pride sodnji dan!
Modrosti sedež Bo^je! Molitve dar — orodje Nam sprosi od Boga in luč, In vrat nebeških ključ.
Vesolja Ti začetek Si našega; naj Detek, Iz Tebe Bo*ji Sin rojen, Na večno bo češen!
Duhovna 11 posoda! Nosila si Oospoda, Da bomo, prosi, tndi mi Pooode častne vsi.
Posoda časti, slavo, Marija, glej s višave, Na revne nas in sprosi tam
{Datfe pA.)
Clovtk ia
(»•»j«.)
De pe še jasneje razvidimo, de ee Živel nikakor ne sme In ne more primerjeti človeku, hočemo Se do-bokeje seči v človeško življenje. Videli bomo, de ime človek smožnosti ki lastnosti, katerih pri nobeni živeli ne nejdemo, ker nem zopet keže, de ima človek dušo.
Spregovorimo naprej nekoliko o umetnosti. Ge opazujemo marljivo bučelo, čuditi se res moramo, kako umetno ona eoetavi setovje is voska. Brez kake mere ali ravnila je vee tako pravilno zloženo, de bi človek mislil, da taka mala stvarica tega nikakor storiti ne more. Ali poglejmo nekatere ptičke, kako umetno posteljico znajo splesti svojim ariadim, ter jo tako skriti, da je včesa človek Se najti ne more. Delje mravlje, kako spretno je zloženo njih poelopje! Cesta poleg ceete vodi v notranjo mravljišča. Na vee strani se križajo po^ja, po katerih se sučejo pridne živalice. Ko bi pa kdo katero teh živalic prosil, n. pr. bučelo, naj mu splete tako umetno mrežo, kakor pajek, — ali mravljo, nsj mu sestavi tako pravilno setovje, kakor bučela; loj bi mu odgovorila? Ko bi Človeka razumela in znala govoriti, gotovo bi rekla: Ne znam. In ker vemo, da posamezne živeli že od nekdaj revno to znajo, ravno tako delajo, kakor eednj; J« gotovo jasno, da one ne poznajo nobene umetnosti. One delajo brez ponusMka, brez postav in pravil 1— le po nagonu, ki jih aili do dola. Ta nagon lahko spoznamo pri mladičih, ki ravno tako delajo, kakor stari. Le nesi mlado raco ali gos k vodi, — berž ti bode veselo škodila v vodo in takoj znala plavati, čeravno še nikoli prej vode ni vidila. Ali pišče, ki se je komaj izleglo, že zna zobati proso. To pa kaže Božjo modrost, ki je vseki živali podelila toliko moči, da zamore živeti; pa le toliko, kolikor neogibno potrebuje, ker ze kratek čas živali nečesar ne delajo, kakor človek.
Človek pa ima rasum, pernat in prosto voljo. To so one moči človeške, e katerimi se človek povzdigne nsd vsako žival. Kako je človek reven, kc pride na sveti Ne zo& ne misliti, no hoditi, no govoriti, sploh ničesar. Ali kolikor stsreji prihaja, toliko bolj se rez-vgajo njegove zmožnosti, hi to vedno večje izobraže-nosti in popolnosti ne opaznjemo samo pri posameznem človeku, ampak pri celih narodih, ki živč v različnih čaeUt.
Vsako stoletje ima kaj novega. Le stopimo v kako tovarno (fabriko): človek se mora kar Čuditi, ko vidi toliko mnogoverstnih strojev (mašin). Vse miglji pred očmi. Voda ali sopar goni kolesa, kolesa pa premikajo drugo dele strojev, da ee vse gibje in ziblje, kakor človek hoče. Koliko bi se mogel človek truditi, ko bi moral vse sam brez strojske pomoči nsrediti.
Izmislil si je Človek železnice, da mu prenašajo blago hitro kakor veter v daljne kraje. Izumil si je ladije, tako, da mu tudi ssoije no more' staviti meji. Iznašel je delje tiskarstvo, ki je prevelike važnoeti za človeško omiko. Le pomislimo, kako drage in redke so morale biti knjige, dokler so jih morsli samo pisati. Sedaj pe jih dobiš povsod za mali denar. Napravil si je človek daljnovide, ter zamore natanko opazovati gibanje in premikanje daljnih zvezd. Izumil je človes berzojav (telegraf), da lahko v malo minutah tukaj v Ljubljani svč, kaj se godi na Dunaji ali kje drugje daleč na svetu. Ko je bil n. pr. znani smerikanski misijonar Pire v Ljubljani umeri, so v malu urah po telegrafu zvedeli in so tsm mertvašnice zanj opravljali In tako bi zamogli našteti še veliko, veliko reči, katere je človek počasi iznašel. Človek sploh opazuje vso naravo,
ter se uči njene moči in postave, da jih potem po svqji volji rabi Katera žival pod solncem je kaj tacega zmožna?
Gerid in Rimljani bili oo v ovojih časih izobraženi narodi; ali ko bi sedaj eden izmed njih od mortvfb vstal, hi oe kar čudil, da je ves svet tako spremenjen; morde bi celo mislil, da njih stari maliki, ki so jih su bogove častili, zdaj hodijo po zemlji v človeški podobi
(Dalje prihod.)
Spomenica
na
oeemstoletnico fare Št-Vidske nad Ljubljano.
Nekteri zgodovinoki poonetki
1065—1885.
Sootavil Šentvidčan.
(Dalje).
Časi zs Leopolda I iu dalje.
Za Ferdinandom III je vlado avetrljekih in teraj tudi slovenskih dežel prevzel Leopold I, ki okoro ves čas svojega vladanja, to je blizo 60 let, ni meča iz rok položil, ker so ga napadali sedaj Francozi, sednj Turki Turki so sklenili takrat Avstrijo in z Avstrijo kerščanstvo popolnoma pokončati, ter so se s 300.000 vojakov vzdignili proti Dunaju.
Slovenci že vajeni Turkov, so hitro ■ na nogah in nekaj jih odrine k glavni avstrijski vojaki, ki ao blizo Dunaja zbira, deloma se pa nastavi ob Savi, Dravi in Muri. Turkom preneha sreča v bojih zoper kristjane. Ogersko, katero so Turki blizo poldrugega stoletja v oblasti imeli, morali so sedaj pustiti in jo 1. 1699 za vselej Avstriji odstopiti.
Vojske so nesrečne za ljudstvo. Človek obdivjš, in je brez poduka. Bili so toraj ti časi neomikani, au-rovi in divji. ljudje ao vražni, vera v prazno vere, etra-hove itd. je tako prevladala, da so tistega neverca imenovali, ki se je prederznil tajiti razne vraže. Toliko manj pa se je prava vera spolnovala, vedno je bilo čuti o krivicah, pobojih in roparstvu. V tem časi so nad-legali Gorenjsko tisti hudi Kljukec in njegovi zviti tovariši; zlasti grajščakom so škodo napravljali. Še gosposke so mislile, da so ti goljufni „modri bratje" v zvozi s hudobnim duhom.
Cessr Leopold je hotel videti svojo Kranjsko deželo in jo obišče 1. 1660.
Odkar je bil cesar Maksimilijan I 1. 1514 Ljubljano zapustil, ni videla le ti dolgo nobenega cesarskega gosta več. Veliko veeelje je tedaj nastalo v prestoliti Kranjski, ko so dohsjale vesti, ds bode cesar Leopold I obiskal kranjska mesta. Julija meseca L 1660 naznanilo se jo kranjekim stanovom, da deželo obišče ceoar sam. Posvetovalo se je, kako bi Leopolda počastili Sklenili so, postsviti po njegovem odhodu spominek, kateri bi potomcem naznanjal, kaka čast je bila doletela belo Ljubljano. 4. septembra 1. 1660 dohajati so jeli pervi goapdaki gostje. Ta dan je prišel beneški poslanec ob 2jppoldne v Ljubljano. Ne dolgo potem prijezdi Nuntios Apostolicus (poslanec av. Stola). Nasproti mu gredč prošt ljubljanski in novomeški, dekana teh mest s kanoniki V Sent-Vidu pred cerkvijo ga olovesno sprejmo. Z ljubljanskim proštom odpelje se v Ljubljano.
Leopold I odpravi ne 5. sept s Koroškega ta Ljubelj t Teržič, kjer prenoči. Ta ga zsstopniki Kranjske pozdravijo. Okoli poldne se podi z nadvojvodom Viljemom v Kranj. Po obeh strsneh nlis stati so molčanje s serčno radostjo pozdravljajo vladarja med ssboj. Zvečer napravijo lazsvitljavo na bližnjem gričL Drugi dan dospeta cesar in nadvojvoda v grad Goričane, ki je ljubljanskih škofov. Tu sta obedovala. Se dve milji su imela do Ljubljane. Potovala sta po prijetni dolini Ko so v Ljubljani zvedeli, kedaj cesar pride in kje naj ga pričakujejo, postavili so pol milje od mesta krasen šotor, na prostoru, odkoder je bilo videti grad; bil je šotor blizu košate in velike lipe, katera je dosti prostora vselr. (Lipa je stala pod sedsj znanim „Pik-čevim borštom".) Šotor je "bil okrašen s deželnimi gerbi, tla prevlečena z radečim suknom, miza z radečo svilo, tudi stola sa gosta sta bila krasno prevlečena. Tukaj je pričakoval deželni glavar s plemstvom cesarskega gosta.
Ko ob 4 popoldne semksj pride, ga pozdravi zbrana gospoda; na ljubljanskem gradu zsgerme topovi. Po običajnem sprejemu vversti ee dolg sprevod proti mestu. Pred cesarjem jezdilo je mnogo vitezov, med drugimi mladenič, rojen blizo Ljubljane, Sd je na herbtu svojega konja stal in v najhitrejšem diru ne omahoval. Za tem aledilo je še mnogo gospode in priprostega ljudstva, po-sdrsvtisjoč navdušeno svojega cesarja.
Zavoljo sebičnosti in vladeželjnosti ni moglo biti tisti čas stalnega miru. Kakor Leopold I, imela sta tadi njegov* naslednika Jožef I in Karol IV vedno vojske, sedsj s Torkom, sedaj s spokojnim Francozom.
(Dage prih.)
Ogled po Slovenskem in dopisi
Pri sv. Jakopu v ljubljeni je 24. vinot ob 7 zvečer usMrl preblsgi ondotni kaplan čast g. Jožef Resni k — in sicer sa vročinsko boleznijo v 36. letu svojih dni Vse Žaluje po tem verlem mladem gospodu. Zato je imel tadi pralep pogreb 25. vinot popoldne o "/t5, da je malokrat viditi tacih s tolikim številom ljudstva. Vse je bilo na nogah, daairavno je prav nezmerno deževalo.
8prevod je vodil prečast gosp. dekan in kanonik Anton Urbes. Premnogi venci šolske mladine na dolgih trakovih s napisi: -Zapušena mladina . . .*, »Hvaležna mladina . . .", »Žalujoča mladina . . itd. pa rožni venec molijoči sirotki so sprevod delali še bolj ginlji*-
Rojen je bil ranjki v Blagovici 5. apr. 1850, duhoven posvečen pa L 1875.
Pohvalno naj tukaj opomnimo, kolikor vemo, da iz Blagovice je tudi zdsj nekaj prav dobrih in pridnih šolcev, ter je upanje, da bodo hodili pot raojcega, po vsi ljubljeni, kakor tudi v Postojni in Št Rupertu spoštovanega gosp. Jožeta Resnika, kteremu Bog daj večni mir in pokoj!
Iz IjaVjane. (Stoletnica Ternovske fare.) (Konec.) Zdaj se pa še nekoliko ozrimo v nekdanje čase Ternovske fare in nj*u° zgodovino v preteklem stoletji. O tem vi sami več veste, kakor jest, pa vender knj malega naj omenim.
L. 1800 je bilo veliko pogoriše v Ternovem; pogorela je bila cerkev, zvonovi so popadali z zvonika; po-magali so takrat gasiti še kspucinsiji in rciili so, kar je bilo SMgoče, altarne podobe so znesli na mirje itd. Pogorelo je bilo veči del Tomovega, le sem ter {je kako
hiše eo ostale. (Goreti je bilo začelo pri Komarji in od tam je ogorke precej zaneslo v Petelinovo vas.) Godilo se je to žalostne Matere B. dan, 4. aprila. V ta žalostni spomin in da bi Bog za zmeraj obvaroval tolike nesreče, ee opravlja vsako leto eaa sv. maša.
Pogorelo je bilo tudi Krekovo, pa ne v tem stoletji, ampak poprej, ko je bila tukaj še podružnica.
Druga žalostna dogodbe so bili francoski časi, ko so biti ljudje v vodni nevarnosti, ker s grada so na vse strani letele bombe in ljudi strašile. Kdo bo popisal, kaj so vse terpeli? Bali so se po dnevi ven hoditi, ker daleč gori pod Rožnik so ferčale ognjene krogle.
Med drugimi nesrečami je gospodoveia v fari dosti hudo tudi kolera in sicer 4krat: 11. 1836, -49-, -56--66. Pri zadnjih dveh primerljejih sem bil tudi jest tukaj. Grozno res je bilo, ko so marsikterega čverstega moža dopoldne začeli kerči viti, ko je bil nagloma previden s ss. zakramenti, kar se je dalo, popoldan pa ee je že preselil v večnost. Koliko žalovanja in straha je bilo takrat!	J
Na Mahu so povodnji včasi veliko nadlego delale, celo pota zalivale, da se po suhem ni k bolnikom moglo; treba se je bilo v čolnu voziti do njib, kar pa tudi ni bilo brez nevarnosti
Med veselimi dogodbami v preteklem stoletji je n. pr. ta, da tudi Ternovska fara je sv. Cerkvi dala mar-siktere pridne sinove v duhovski stan. Sedanjo d6bo ima sv. Cerkev iz te fare med drugimi 2 dekana, 1 bo-goslovskega profesorja, kteri is vitjih ali nižjih šol so še nastavljeni
Ta duhovnije pe tudi ni bres druzih »»»in^ih mož. Eden, ki ima prav velike zasluge sa prebivavce na Mahu in sa druge mestne sadove, je bil ravnokar k večnemu pokoju spremljeo k sv. Krištofu (g. Ant Podknušek.) Požarna straža, ki veliko dobrega stori, ima v tej fari še živečega svojega začetnika in načelnika. Orglar ska umetnost ima tukaj velikega, daleč znanega mojstra. Je pa tudi še več druzih verlih gospodov v rasnih višjih in nitjih službah, ki v blagor človeštva mnogo delajo.
Vesela dogodbe so prelepe cerkvene opravila tukaj, zlasti odkar stoji nova zala cerkev, in to po večkrat na leto.
Vesela dogodba so spodbudljive »Smernice«, ki so se tuksj začele že 1. 1856 in so se od leto do leta zmeraj opravljsle mesca majnika. Podučno branje, prelepo in ginljivo petje, lepo okinčan šmarnični oltar — vse to je privabljalo prav veliko občinstva tudi iz mesto. Pohvalno se sme opomniti, da prebivavci so z veseljem skerbeli za olepšavo cerkve o tacih prilikah, in upati smemo, da to in druge alavnosti niso brez lepega sadtL Silno vesela dogodba je bila, ko so ranjki milostni g. knez in škof Anton Alojzij posvečevanje cerkve do-veršili. Takratni dekan prečast. goepod Jožef Znpan so o tej priliki pridigali in pohvalili farane zarad njih pridne pomoči pri delu in omenili so jim v tolsžbo, da sedenja ceraev k sodbi pojde z njimi in bode 4jana na njih tehtn;co. Tudi so omenili (ali tokrat ali o drugi priliki), kar so rekli preč. gospod Ternovski fsjmošter: da namreč med vsim zidanjem nove cerkve jih nobeden faranov ni razžatil, kar je zares lepo in častno za vso faro!
Vesela dogodba je bila, ko so prečast gospod duhovni oče obhajali dvakrat jubilej; enkrat namreč 251et-nico, odkar eo prišli v faro (v pervo kot kaplan), drugič pa, odkar so bili postali duhovni oče ali ftjmošter te fare. Vsa fara se je slovesnosti vdeležila — zlasti per-vikrat, srečo so vošili in čestitali otroci posebej, mla-denči in deklice poeebej, možje in ženo posebcg. Bilo je splošno veselje.
S tom ste pokazali, da snate ljobiti io spoštovati gosp. očeta, ki so vse življenje Tam darovali, ki ai nikamor naprej in višej ne prizadevajo, ampak res želč tukaj med vami živeti in tukaj skleniti svojo dni zraven častitljive cerkve, ki so jo s vsmi vred zidali — Zato je bila zopet veeela dogodba, ko so bili prečast gospod župnik poslavljam od Nj. Veličanstva z zlatim križem s krono za zasluge in od milostnega gosp. kaezo-škofa s častnim naslovom duhovnega svetovavca. -
Vesele dogodbe so bili tudi marmkteri drugi jubileji, kakor zlate poroke, kterih več ste poslednja leta doživeli od družin na Mahu in tukaj blizo, in s čemur so celo družine z mlajšim zarodom v Bogu razveseljene.
Opomnim naj poslednjič sv. misijon, ki so ga leta 1870 tukaj vodili čč. oo. jezuiti. Nova prostorna cerkev jo bila vedno napolnjena, silo ljudi pri spovednicah in pri Bo^ji mizi. Tadi ta, upamo, bode veliko odvagal pri sodbi Ternovskik faranov in druzih Ljubljančanov. To je nepopisljiva dobrota za vse stanove; Bog ga zopet skoraj obudi tukaj v Ljubljani! Med tem pa imamo zdsj ČČ. oo. lazariste v novi cerkvi Jezusovega presv. Serca, ki so z drugimi spovedniki vselej pripravljeni rane obe-zovati ubogim ranjenim.
Preživeli ste dobro in slabo; vse naj bo na čast Bogu, čigar usmiljenje nima konca, pa tudi v poštenje Vam, ki ste zvesti ostali Bogu v žalostnih iu veselih dnevih, pa tudi dolžno pokoršino, ljubezen in spoštovanje skazovali svojemu duhovnemu očetu.
K sklepu vam pa VBim skupaj vošim in častitam v novem stoletji, da bi posnemali vse čednosti, ki so se z njimi skazovali vaši starodavni očetje, varovali pa se vsega, kar je morebiti bilo nad njimi graje vrednega. Vošim, da bi staroji in odrašeni bili modri in trezni, svetila dobrih zgledov sa mlsjše, mladenči Čisti in pošteni, deklico pametne in sramežljive, otroci ubogljivi in nedolžni, sploh,-da bi sedanji in ves naslednji rod bil v resnici vseskozi katoliško-keršanski!
Tudi Vas, kakor so pred 28 leti rekli sedanji milgsp. prošt J. Zupan, bode ta cerkev spremila pred sodnji stol; in da vas cerkev ne bo tožila, pridno jo obiskujte, nje se deržite, zvesto poslušajte v nji besedo Božjo, bodite pobožno pri sv. maši, vredno prejemajte ss. zakramente, da bodete ob sodnjem dnevu vredni obljub Kristusovih. In kar je kdo v tem zamudil, naj na novo skuša nadomestiti, da se ne bo reklo prepozno: „Zdaj pa ni več-časa za popravo!"
Na Raki je 23. vinotoka ob 2 popoldne po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal ondotni župnik čast g. Anton Tavčar. Bil jo rojen v Poljanah nad Loko 1. prosinca 1827 in bivši več let knezo-ško-fijski kaplan je postal župnik na Raki. Prelepa cerkev z drugimi poslopji, kakor tudi vsa duhovnijska zemljiša .z zalimi vinogradi pričajo, kako umeten, delaven in skerbon je bil ranjki gosp. Anton, kteri bodi priporočen v molitev tudi šolski mladini, ker bil je usmiljenega serca in za dijaško kuhinjo je vsako leto poslal prav lep dar. Bog mu poverni z vso obilnostjo, ter mu podeli večni mir
Iz Katinare pri Tersta, 20. okt 1885. (Velikansko romanje.) Sv. Oče papež Leon XIQ opominjajo verne, naj se zbirsjo v mescu oktobru k skupni molitvi, ter prosijo, nsj bi Bog na priprošnjo M. D. av. Cerkvi zmago nad sovrsžniki in zaždjeni mir milost-Ijivo podaril.
Le-tš opomin) sv. Očeta je vernim v Terstu ^serce segel, in katoliška družba je povabila svoje družbenike, pa tudi nedružbenike v mestu in njegovi okolici k skupni procesiji.
Pokojni sv. papež Pij DL slavnega spomina so izvolili sv. Jožefa varna vesoljne sv. Cerkve.
V Ricmanih, 1% ure od Tersta, jo prostorna romarska cerkev zidana v čast sv. Jožefu, kamor o godu njegovem od daljnih krajev dohaja mnogoštevilno romarjev, in kjer se še vidi stara svetilnica, ki se je Čudežno vžiga'a. Tje, prav tje gremo k sv. Jožefu in prosili bomo, nsj bi prečista Devica v družbi s svojim prečistim ženinom pri Bogu izprosila, kar sv. Oče želijo sa Cerkev. Tako je bilo določeno.
Povabilo kat družbe je bilo sprejeto z velikim veseljem in navdušenjem. Verni so se skupnega romanja veselili — brezbožneži so zabavljali.
Znano pa je, da se mora jako previdno delati pri pobožnih shodih, da bi se ne stavile ovire od ene ali druge strani Preskerbola je kat družba dovoljenje od dotičnih oblastnij, da so se smeli prapori in druge carini podveržene reči nesti na postaji v Ključu brez ovire.
Po doveršeni pripravi in uredbi vsega potrebnega je bilo skupno romanje odločeno na 11. dan t m. z opombo, ako bode vreme dopustilo; sicer bode pa drugo nedeljo. Oznanjeno je bilo vse le-to po vsih cerkvah. Vse se je veselilo tistega dneva in govoglo se je le o procesiji, ljudstvo jo le zdihovalo: „Bog daj le lepo vreme!" Marši ktero oko jo skerbno ogledovalo nebo v noči od 10.—11. t m. in zdihovalo po lepem vremenu. Ali nebo jo le temno ostslo in lilo je. — No nič ne dč, bomo šli pa danes teden k sv. Jožefu, Bog bo že dal lepo vreme. Tako se je ljudstvo tolsžilo. Želja se je spolnila. Dne 18. t m., žegnaosko nedeljo, je bilo vreme vgodno, če prav malo mračno. Romarji so šli v procesiji ts dan k sv. Jožefu.
O procesiji kratko poročilo. Po vej^lji in navdušenji ljudstva se je pričakovalo veliko, ali kar je v ree-nici bilo, je vse nade prekosilo. Pogled velikanske trume, vmes križi, vihrajoči cerkveni prapori — to je bilo res ginljivo.
Viditi trumo, vso v pobožnost vtopljeno, z moleki v rokah polagoma se pomikajočo, slišati njo goreče, glasno moliti, prepevsti — moral je človek prisiljen is globočine serca vsklikniti: le-ta truma mora zmagati. Terdim, da je bilo 13—15 tisoč vernih. Pa nsj sodi sam čitatdj. Ljudje niso šli, kakor pri navadnih obhodih, paroma (kdaj bi se bili zverstili 1), ampak drug pri drugem, da je bila cesta popolnem zaperta, natlačeno polna, pač da, zagojzdena, ter ni bilo prostorčka med enim in drugim človekom. Deržavna cesta je pa široka. In mimo pisatelja le-teh verstie se je pobožna truma v največem drenjn pomikala — 52 minut Menim tedaj, da se v številu nisem veliko zmotil.
Na čelu procesije je stopal neumorno delavni č. g. Karol Mošč (Don Carlo, o kterem bi rad kaj več zapisal, ali spis bi preveč narastel), vodja bratovščine vodnega češenja sv. R. T. in druzih bratovščin pri sv. Jakobu V Terstu. Videlo so mu jo na obrazu, da mu je serce veselo, kajti vodil za seboj je velikansko število vernih, zvestih ovčic. Procesijo vodil pa je za zveli-čanje duš vneti preč. g. kanonik Cerne v spremstvu druzih duhovnov in redovnikov.
Na Katinari se je pridružil župnik s procesijo. Na meji okolice proti Ricmanom je pa romarje, počakal preč. g. častni kanonik J. Jan, dekan Dolinski, v družbi čč. gg. Pavli-ja in Švet-a, in so je s svojo obilo procesijo pridružil.
Zares ganljiv pogled. Tudi mlačneža je presunilo, ds jo gorečo molii In ksko bi ne, ker vse, vse je molilo in prepevslo, tu slovensko, tam italijansko. Tu si vidil pohlevao stopati gospoda z molekom v roki zraven rokodelca, kmeta, hlapca. Imenitno gospo z deklo in revno kmetico. Razločka ni nobeden delal. Slovenec,
Italijan tU Nemec — vsak je po ov^o fttoo Bogo proofl io Morijo klico].
Opesovalec jo le po vidljivih krietjnnske matere, hčere Marijine itd. ni bilo opaziti.
■irodror.
Mirodvor rod preglednico^ Kjer grobovi te verotč, In retoobno premišljujem, Kdo to ti, ki tnkoj tpč.
Tu Toliko jih podrt, Ki od njih te nič ne tč, Cerna zemlja pa pokriva Tndi znancev dosti ie.
Že t zeleni tej gomili Spč moj oče ljubljeni; Res, močno to me ljubili, Večna loč noj jim ioril
Tu torodnik moj počim, Ki je ▼ dobi moikih lčt Bledo tmort ga pokosila: Naglo moral je umret'.
Tu po blodna zemljo krije Zvestega prijatelja; Vič na luč noj tam mn sije, Bil jo serca blagega.
Tu mlodenče grob je tndi, Ki ie ? cvetju mladih 16t Moral je v bolezni hudi Zaputtiti remi trot
Tukaj raket je prav zala, V nji moi znanec pa leif, Ki sm skupaj te igrala; Zdaj pa tukaj-le trohoit
Tam na grobu pa cvetlice 60 razcvetajo lepč: Grob pobožoe je device, Mir in pokoj naj ji bo I
Kaj pa to, ti mali griči — Kaj le ti pomenijo? Tu to moli otročiči, Mirno, sladko spavsjo.
Tnkoj grob je bogatina, Precej zraven reveža; Zdaj razlike ni med njima, Tu enaka sta obe.
Ker denar volji do groba, Tukaj nima cene več; Vseh je delež le trohnoba, Vse posvetno tu je preči
Cčne nima tu lepota: Cerv je bogat in prosjok, O nečimerna slepota, Vsak prevzotnež je bedak!
In tako Se grobi mnogi Tukaj me tpominjtjo,
navdu-
rozločkt
prik)
DO po joku in nadlogi Znoni ta počivajo.
Tukaj noj na tihem krajo Vaše tropin mirno spč, Duše više noj pa v rsju Se pri Bogu veeelč.
-Kmalo tadi zopojejo Kom zvonovi za slovi, Noče trupla ponesejo, Da jih denejo v zemljo.
Skoraj, skoraj bomo spoli V hladni zemlji tudi mi; Sodnji dan pa z groba vstali, Ko ono angelj prebudi
Ker trobenta bo zopela: »Mertvi zdaj vatanite vsi, Zdaj bo sodba so začela, Da plačilo vsek dobi!"
S	z
Na ta glas pravični vttali Bodo lepi io svitli; Po hudobni prikazali Se ostudni in mračni 1
Zopet bode se sklenila Dnin o truplom svojim zdoj; Nikder več se ne ločilo, Skupaj bosta vskomaj.
Z Bogom bodete vesela Uživala večni roj, Ali v peklo po terpela, Za pregrehe vekomaj.
A. V.
Drobiž.
(Jetentka slika.)
„Vse Tebi sluti." (Pa. 118, 01.)
Dež, dež in zmiraj deil Megla meglo podi, oblak pred oblakom beži I Vse mokro, vse blatno. Nič ni moč delati na poHi. Kaj bo to z nami? Bog pomagaj! Tako so kmetje zdihovali marsikje to jesen, ko so neprene-hani deževni nalivi mnogo kvara napravijo!!.
Drugi pa so točili po kerfensko: Molite! vso bo Bog dal: tudi lepega vremena. Človek se naveliča dolgo posedati doma v zatohli sobi, io taka se je meni godila. Ko je nekega popoldne zlato soleče skoz mrene oblačne svoj mili obraz kazalo, sem kar tekel ven na prosto- Deževno vreme, kedar dolgo časa terpi, je tudi nezdravo. Najbolje in nejcenejie zdravilo je, po beeo-dah slovitega zdravnika, čisti zrak in pa gibanje v prosti naravi.
No bliinjo goro hitim, da po naročilu prijatelja v mestu dobim kej starine na damo posuti razvalini verhu gorč. Dandanes se vse preiskuje: gradišča iz starodavne dobe, črepinje, rujavi broneni ali ielesni koSčeki, sploh vsak drobiž iz starih naselbin dobro pride raziskovalcem. Meni so je tudi posrečilo najti — ne zaklada, kakor pri prosto ljudstvo sploh misli, da so na starinskih gradovih skriti — nego le nekaj koščekov razbitih loncev ali vorčev, kteri 00 pa bili iz drugačne tvarine, kakor se dandanes narejajo. Malenkostni ta drobiž vtaknem v žep, ter jo mehnem ros veršiča navzdol, koder je bila največa goščava.
Tu najdem kmeta, ki je pobiral glivo (gobe.) On
M«
ko me to uglede, a jaz isto tako. Ko se posdravivs, se začne nekako izgovarjati: Na polji ne sunem nič delati, kar je premokro, sem pa šel gobe pobirat, da jih naše ženske neso ▼ mesto, kjer se dobro prodajo.
Kaj pa vi, gospod, tod iščete? I, na staro mirišče tu-le gori sem šel pogledat. Kaj so šli iskat zaklad? O ne! Pa pravijo, da včasih „cvete* zaklad na starih gradovih. Tu so bili ajdje. Naša senožet je ondi gori, in neko jutro ssm> našli skopano lokajo v černi persti: menda so kakšni ljudje prišli zaklad vzdignit Jaz in moj sin sva imela celo predpoldne dosti dela, da sva zopet ono luknjo sesala. Pa vi ste kaj našli? vprašam. Nič ne, ko črepinje velicega verča, in vergla sva jih proč v groMjo. .Tako pomenjkovsje se, greva s možem skup proti doma. Pritožuje oo. kakor je sploh navada mod kmeti: Slabo je, gospod moj! Na terte je prišla »strupena rosa*, da je poje, kskor od slane posmojono odpadlo, proden je grozdje dozorelo; boJj žlahtna je torta, tem bolj oboli. Na grozdih plesnjevina, ia zdaj je prišlo na perje, in zna biti, da k letu pride na ljudi bolezen splošna. Sej prerokujejo nekaj, da bo k leto gorje vsema sveta? Šibe Božje so, ki nas tepejo. Ko mn prigovarjam, da ni vsemu verjeti, kar ljudje pravijo, odreže oo: Bo, kar bo Bog hotel!
Da prideva na drug pomenel^. vprašam po imenih gliv, ktere je nesel v košku. Sivke, jurčeki, žardane, dedki, lesičke, parkleci — to oo pitane gobo, in še drage, dokler oo mlade. Ko jih červi razjedajo, niso več dobre.
-Kadar barvo apraminjajo, ko jih kdo uterže, in pa tiste, ki samrdl, so pa gotovo atrupene. Po stezi prideva ven iz goščave na kamniti kolovoz. Na stenah kraj pota so po dežju tndi bolj živahne barve raznih lišsjev: belih, rudečih, žoltih, černih itd. Ko po-zvedam o imenih lišsjev; mi pravi kmet: Ta rasi (rodeči) lišaj, •) pravijo, da je »Senbiljina kri". Kadar je še Senbilja po sveto hodila, koder je s svojo nogo stopila, je rodeč sled po kamnih postila. Kdaj pa je to bilo? Morda ob času Davidovem, saj poje cerkvena
»Strašen dan, bo dan plačila: Se bo zemlja v prah zdrobila, Priča David in ^Senbilja".
Kaj tako stari, da ao ti lišaji? .Kdo si v6, mič-kini lišaji od sraka živč, pa se bolj ostarajo menda, ko nobeno drevo, ali žival na svetu.
Tam čez morje oo je zopet temnelo, sivi oblaki so oe kopičili, zdsj pa sdsj je mignil blisk in zamermljalo je pulilo po srako. S tovarišem pospešiva korake in on odpre usta rekoč: „Tam gori nabivajo, bodo še polnili, ker imajo dosti mokrega in dosti posode, mi pa letos maato polnih vina, imamo sode polno teme. Včaaih smo rekli pri bačvah: Bog jih varaj in svet Šentjanž; letos pa bomo rekli: Bog jih varuj in svet Florijan. Bomo pa bolj tremi, saj kader je obilo vina, je tudi navadno več greha." Prav iiaate oče! Z Bogom! in greva vsak sebi. Komsj som nbežal prod dežjem, ter sem zvečer, So je zunaj šapljala velika ploha, v varnem zavetju nadalje premišljeval o današnjem jesenskem sprehodu.
(Dalja •ledi.)
naših angdjev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotao odverni od naše dežele poboje, umore^n samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vso pošastne pregrobe in velike noorače.
—	Neim mati priporoča razuzdanega sina sa spreobernjenje. — Mladeneč sa pravi poklic. — Hudo razuzdan mladeneč za spreobernjenje
Zahvale.
Zgubljeni deček Fr. IL, ki je bil v molitev priporočen, je nsjden; pri sv. Joštu pri Kralji je nekemn posestniku ovce pasel: ko so pa od č. g. duhovnega pastirja zvedeli, kako se je zgodilo, so ga dobro oblečenega demn poslali. Priserčno hvaležna je mati in vsa rodovina Naši ljubi Gospej, molitveni bratovšni, pa tndi čast g. duhovnu, ki so ga zopet domu napotili. Cešena Marya!
Uršula Robida.
Koledar sa prihodnji teden:
2. listopada. Spomin vsih vernih duš. S. Viktorija.
—	3. S. Just -4 S. Karol. — 5. S. Emerik. — 6. S. Leonard. — 7. S. Prosdocim. — Štiri in dvsjsta nedelja po Biak. S. Gotfrid.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. li. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata,
•) Terucaria
Is rimskega zapisnika mučenikov.
19. prosinec.
Sv. AbuncUmcija, devica v Spoleti na Laškem, je umerla 1. 804.
Sv. BaMjan, škof in spoznovavec, je vso svoje imetje dal ubogim, storil veliko čndežev in s sv. Ambrožem vred serčno oo vojskoval zoper krivoverce. Umori je leta 409; ostsnki njegovi *ao v mestu Lodi na Laškem.
Sv. Blajtmajlc, opat v benediktinskem samostana sv. Kolumbe na otoku Hv, dosegel je mučeniško krono leto 793, ko oo ga ubili razbojniški Danci, kterim ni hotel odpreti groba av. Kolumbe, ter jim izročiti njenih dragocenosti.
Sv. Kam*, kralj Danski, mučanik. Njega ja izvolil Bog v dovaršenje spreobernjenje Dancem (narod v severni Evropi), kterim je bil sv. evangelij pervikrat oznanjen lota 826. Silno radodaren je zidal kralj veliko cerkva in samostanov v raznih krajih svojega kraljestva in je tako ondi izdatno pospešil razširjenje svete vere. Bil je svojim podložnim izgfcd lepih čednost, slasti češčenja Marije Device, ktero je posebno ljubil in njeno češčenje razširjal v celem kraljestvu. Imel je pa tekmeca in sovražnika v lastni rodovini, namreč svojega brata Olava, kteri mu je po življenju stregel, ker bi bil sam rad kralj in gospodar. Priveržsnci njegovi oo neprestano ljudstvo šuntali zoper kralja in tako se je zgodilo, da so hudobneži kralja Kanuta necega dne umorili v cerkvi pred sltarjem, ko je ravno molil za svoje sovražnike Tako je prejel zraven kraljeve Še mučeniško krono 7. prosinca lota 1066. Praznik njegov so pa obhaja danes.
Sv. Germattfk, mučenik v SmirnL Ker ni hotel Kristusa zatajiti, vergli so ga pred divje zveri, ki oo svetega mladenča na kosce raztrgale.
Sv. Marij, njegova žera Marta in njuna sinova ss. Avdifaks in Abaham, mučeniki. Za časa cesarja Klavdija prišli ao vsi ti iz svoje domovine Perzije v Rim obiskat grobove sv. močanikov. Obiskovali so pri tej priliki tndi serščanske jetnike, vdeleževali ae
nt
shodov rimskih kristjanov in skebrno nabirali ostanke mu-čenikov, da bi jih potem spodobno pokopali To je zvedel mestni predsednik Marcjjen, bori jih je dal ▼ ječo vroči, in ko jih t veri ni mogel omajati, jih je k smerti oboodil. Marij in njegova sinova oo bili ob glavo dejani in njih trupla sežgana; Marta pa je bila v vodo veržeoa in jo tako utonila.
Sv. Pondjan, mučenik v Spoteti sa časa cesarja Antonioa. Grozne so muko, ki jih je ta sv. spričevavec prestal. Najpervo oo ga neusmiljeno o šibami pretepali, potem bosonogega po žerjavici sem ter tje gonili, nato na železne kaveljne obedi in vsega rasmesarili, tako razmesarjenega pa v ječo vergli, kjer ga jo angel) z nebes obiskal in potordil. Dragi dan so ga izročili levom, ali ker mu niso ti nič žajega storili, obiili so ga z razstopljeoim svincem, in ker je pri vsem tem še živ ostal, oo mu glavo odsekali
Sv. VtdiUm, škof in spozoovavec. 2e kot mladeneč je, kar oo je delo, krošil svoje počutke, za mašnika posvečen, je stopil v red sv. Beoedikta. Po izgledu Zve-ličarjevom je včaai cele noči premolil. Leta 1062 postal je škof v Worcester-u na Angleškem, in bero se, da je znal tako milo pridigo vati, da so bili poslušavci večkrat do solz giojeni. Posebno ljubeznjiv je bil do ekeoenih grešnikov, ktere je vsikdar z veseljem sprejemal. Umeri je lote 10%.
Listek za raznoterosti.
Č. g. keasist svetovalec Žiga Behinec je pootal vodja-namestnik in ekonom v bogool. semenišči
Svarile. Neka tatica, kakor oe nam je pripovedovalo, je v Šiški dve ioni opeharila za nekaj denerja s la^jo, da ima v Ljubljani nekega goop. duhovna strica itd. Govori sleperica boje v poljubljanskem narečji Podobne sleperstva se slišijo sem ter tje že nekaj let; želeti je, da bi tako oderuhinje pravica dobila v poet
bodite pre-imajo kterimi
ljudem s kervavimi žulji zasluženi denar izmikajo.
Dohrotljivost čast oo. Trapistev t Bosni Naprava oo. Trapistov v Banjaluki ima oodaj SO bosanskih sirot-kov v svoji sirotišnici, ki jih sastoaj zderiuje, uči šolske za življenje potrebne znanstva, kakor tudi vsaktero rokodelstva. Tako delajo katoliški rodovniki, ki so res hvale, pa tudi podporo vredni
Besna. Novomašniki nastavljeni sa duhovne pomočnike: O. Ivan Turbič v Vijako, Ilija Ilijič v Foco, Jos. Ilakovič v Sivšo, Ant Markovič v Buoovačo, Ant Franjič v Zenico.
Pebezsest ftase cesarsko rodeviae. Kakor so bili proevitU cesar Frančišk Jožef I pred ksj leti romali v Jeruzalem, pozneje cesarjevič Rudolf; tako se presvitla cesarica Elizabeta na svojem potovanji po Jutrovem zdaj pelje v Sveto deželo, ali je že tam, in hoče ■rotiti na Božjem grobu in na druzih sveti šib svete zemljo. — Bog usliši slavno ce?arko hišo in podeli av-etrijokim narodom ljubi mir.
Ženske niso za velike šole. Na Ruskem oe silijo dekleta v latinske in velike šole. Pa knez Meščerski pravi o njih: izmed 100 takih študiranih žensk jih postane 25 nihiiistovk (preLucuhinj in sovražnic očitnega rada), 30 vlačug, 25 vedno bolehnih žen in 20 „uče-
ojakinj", ki se r|jejo v javne službe ali pa sa učiteljice
Bri bogatih hišah. Kaj prida ni iz nobene teko žerjske. aj tedaj ostanejo pri tem, za kar so: Kuhinja,ognjišče, metla, šitiliščel
Nekoliko o odpustka. (Dalje.) 4. Blagoslovljene smejo sicer biti, pa no z odpustki providene: podoba na pophju, na platnicah ali na platnu, križi, razpela, male podobo ali štatve in svetinje iz svinca ali kositerja ali iz vsake droge robe, ki oe rada zlomi, skazi in odergne, postavim: votlo vpihano steklo in mavec.
5. Slonokostene ia lesene razpela in rožni venci itd. se smejo providiti z odpustki.-
9. Z odpustki se tudi smejo previdoti železni, še bolj ps jekleni križi, razpela, podobe, svetinje: ravno tako tudi rožni venci itd. iz korald, biserne matice • (Parlmutter), smolskega kamna (Bernstein), postekline (Email), alabastra, marmorna in kristala; toda morajo jagode iz terdega in terpečoga stekla biti. (Določ. 29. sušca 1820.)
7.	Rožni venec ne zgubi odpustkov, ako se raz-terga verižica ali motoz (vervica, trak,) na ktero je nabran, ker so odpustki podeljeni lo na jagode, no pa na verižico; tadi, ako se le nektetere jagode rožnega venca zgnbe, ostanejo Se odpustki. (Določ. 10. proo. 1829.)
8.	Ako kdo kako reč, ki je providene z odpustki, in jo je ze oe odločil, in jo tudi že rabil za se, oddA, ta reč zgubi odpustek. Sme pe več pobožnih z odpustki previdenih reči, kterih ni sa oe odločil, ter sam še nič rabil, dati svojim prfjatlom itd. in odpustki se vendar le no sgftbe. Celoti, ki so teke reči v dar dobili, jih. smejo darovati spet dragim, ako jih sami še nišo rabili ter oe ne vdeletiti njih odpustkov; toda dalje ne gre odpustek (Aleksander Vfl. 6. sveč. 1667. in določno sv. zbora odpustkov 26. listop. 1713.)	(Daljo prih.)
Duhovske spremembe.
V Koraki škeftfi: Za župnika v Ettondorf je imenovan č. g. Jož. Stefaner, dozdsj župnik v Lčllingu. — Prestavljeni so: č. g. kaplan Leop. Pazdera iz Sovodja v Volšberk; č. g. kaplan Jožef Pfohl iz Volšberka v So vod je; č. g. provizor Jan. Obereder iz Moravč (Mtotschsch) v Breg. — .Razpisane so fare Motnica (Mettnitz) in Holmec (Kolbnitz). — C. g. Jožef Jaudelj do zdaj kaplan v Zagomici (Zagriz), jo preotavljen za provizoija v Kot (Winkler), za kaplana t Zagorico pa je poklican novomašnik č. g. Jožef Habernik. — Umeri je č. g. Pavel Kohlmaier, dekan in žup. v Bregu.
Dobrotni darovi.
Za Uudcntovsko kuhinjo: Premilostni, presvitli gospod knez in škof dr. Jakop Misija 50 gld. — Čast g. župnik Blaž Petrič 3 gid. — Preč. gospod župnik Karol Tedeschi 5 gld. — V. 50 kr. — Iz Presaiji 2 gld. — Prečast g. župnik Fr. Karun 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz Prosarji 1 gid. — Iz Jožice 5 gld. 30 kr. — Iz Trebnjega nsj se namesti 33 gold. 50 kr. bere 43 gld. 50 kr.
Za kapelo sv. Cirila tn Metoda: 1 gld. najden.
Pogovori z gg. dopisovalci.
Kteri goepod! morabiti kacega odgovora pričakujejo, so priljudno proieni malo poterpeti, ker nekaj malo časa vred-nika ni bilo doma.
Odgovorni vrednik: Laka Jeraa. — Tiskarji in založniki: Je|ef Blaaaikovi nasledniki v Ljubljani.