Po pošti prt]emaa: ia
oelo teto naprej26 K — 1 pol leta » 13 » — i četrt » » 6 » 50 .
mesec » 2 > 20 >
V upravnlštvu prejeman
Naročnino In ineorit« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 8.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
celo leto naprej 20 K pol 'fits » 10» četrt » » 6 „ mesec » 1»
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,!., 17
Političen list za slovenski narod
Izhaja vsak dar ,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Za p oš il j an je na dom
fO h na mesec.
Letnik XXXI
Telefon št, 74.	Posamna številka 10 h.
politično izobrazijo in j\h v s p o-s o b i j o, da se morejo pozneje ket mojstri posvetiti zadružni samopomoči v cehah in obrtnih zadrugah.
Kolikcr le mogoče, se naj pomočniki privajajo k upravi javno koristnih naprav, n. pr. bolniških, podpornih blagajn itd., tla sa tako v njih zbudi in vzgoji čut za vzajemnost. Posojilnici kolinskih rokodelskih pomočnikov, ki jo sami vzorno opravljajo (seveda pod nadzorstvom), ima na leto čez 2 milijona mark prometa. To je šola, ki naredi mlade ljudi sposobne za organizauijo. S to posojilnico podpirajo rokodelski pomočniki one svoje člane, kateri ustanavljajo lastno rokodelstvo. Tu so u. pr. čevljarji ustanovili nakupno zadrugo, ki jim je takoj prvo leto nesla 9% dividende.
Dalje so sklenili predsedniki 1. 1900.: »Katoliška društva rokodelskih pomočnikov naj bodo vedno v prijateljski zvezi z obrtnimi zadrugami,s katerimi naj sodelujejo«. Prodrlo je popolnoma prepričanje, da z verskim delom, s preneče vanjem, s hrano in zabavo še ni končana nalega teh društev, ampak da morajo ona vzgajati mlade ljudi za veliko socialno nalogo reorganizacije, prerodi-tve obrtnega stanu, da ga rešijo propada. S socialno političnega stališča sc ta društva izmed najvažnejših, kar jih imamo, ki ravno zaradi očividnih gmotnih koristi, ki jih dajejo članom, na iste še tem ložje vplivajo in jih tem trdnejše sklenejo okoli sebe. Ker jo pa nujno potrebna za obrt strokovna organizacija, zato so sklenili predsedniki na istem shodu: »Nujna naloga kat. društev rokodelskih pomočnikov je, da pouče svoje člane o potrebi in o bistvu krščan-skih strokovnih društev, in jih pozovejo, naj pristopijo strokovni organizaciji«. V socialnih kurzih se najbolj nadarjeni rokodelski pomočniki izobrazijo za voditelje strokovnih zvez.
Ker pa je predsedniku takega društva treba, da je dobro podkovan v sooialnem vprašanju in da napreduje,, s svojimi člani' vred v duhu izpreminjajt>'čih sa časovnih
potreb, zato je »Ljudsko društvo« ustanovilo »Socialne konference za duhovnike«, zlasti za predsednike rokodelskih pomočnikov. »Ljudsko društvo« jim preskrbuje kot poročevavca kakega strokovnjaka o socialnem vprašanju.
Ta društva so edina sredstva, ki morejo še dvigniti maloobrtni stan. Edino po njih je mogoče v hirajočem obrtništvu vzgojiti mož jasnega duha, trdnih socialnih nazorov in temeljite strokovne znanosti, mož, ki bi mogli kot apostoli, kot združevatelji, kot voditelji nravno in gospodarsko to ubogo, razkropljeno in plaho čredo malega obrtništva.
Najbolj industrialni kraji so pokazali, da ni popolnoma opravičena Maixova zahteva, da veliki obrt nujno uniči mali obrt. Mali obrt se da specializirati, so da po zadružništvu dvigniti do dela višje in stal-nejSe vrste. A pri naših ubogih, socialno popolnoma neizobraženih obrtnikih niti naj-primitivnejša ideja stanovsko sodelavnosti n8 najde ugodnih tal, ker manjka popolnoma tiste vzgoje in izobrazbe, ki je potrebna za kulturni obrt.
S starimi liberalci se ne da nič narediti. Ti postajajo vsak dan bolj neumni. A mladina je tu! Vsaka ura, ki jo posvetimo njeni accialnopolitični izobrazbi, je zlata vredna! Ne mudimo, čas hiti!
Pij K-
Razmotrlvanja.
Razume se, da o novem papežu poročajo časopisi najraznovrstnejše stvari. Koliko jo resnica na vseh brzojavkah, ki sedaj švigajo v svet, ni mogoče kontrolirati, pokazalo se pa bo, da marsikaj, kar sedaj poročajo listi, ne bo resnično, posebno pa se ne izpolni nadeja liberalnih listov, da bi bil novi papež poseben nasprotnik krščanske demokracije. Pač pa je nastopil v Benetkah proti katolikom, ki oznanjajo neki mir z odkritimi sovražniki centra in hočejo zediniti luč interno, ter je povdarjal, da ao taki ka-f toliki največji škodljivci cerkve. Mej te liberalne katolike, kakeršni se dobe v »Narodo-- vih« vrstah, pa nikakor ni prištevati bojevito krščaneko demokracijo. Z energično trd-^neetjo druži tudi krotkost. Novi papež je
Katoliška društva rokodelskih pomočnikov.
Kolin.
L. Morda bo tudi za naše razmere koristno, ako izpregovorimo zopet enkrat o teh društvih.
Društva rokodelskih pomoč-nikov no so od ustanovitve 1845 sem hitro širila po Evropi in tudi Ameriki. Tu je njihov začetek. L. 1891 je bilo že 820 društev s 75.000 člani in okoli 200 rokodelskimi hišami. V kolinski škofiji ju bilo 1. 1895 60 druetev z 12.100 rokodelskimi pomočniki in 28 društvenimi hišami,-ki so dajala članom okoli 1000 prenočišč.
L. 1900 je bilo sploh po Nemškem 1059 kat. društev rokod. pomočnikov s 329 hospici in 80 000 člani.
Glavna stvar pri teh društvih je pouk in vzgoja, ki mora biti času primerna. Ta društva so najstarejša v naši sedanji sccialni organizaoiji. Vsled tega zaslužijo čast prednosti, a imajo tembolj dolžnost, da ostanejo času in razmeram primerne, ker drugače so mrtva.
V Kolinu je prav vzorno društvo, ki kot najstarejše drži na čast, da polja po njem vedno mlado življenje. Pouk je dvojen: Splošni pouk v jeziku, računstvu, knjigovodstvu, zgodovini, prirodcslovju, zemlje-pisju itd. in strokovni pouk. Poučuje se v osmih strokah rokodelstva. Vsako leto razstavijo člani svoje izdelke. Iz vsake stroke dobi pet članov nagrado. Kdor je prvi med vsemi, dobi denarno podporo iz posebne ustanove.
Redno se morajo vršiti p o b " e t o-vanja predsednikov vsake škofije vsako leto, kjer morajo priti v razgovor zadeve rokodelskega stanu. To je neobhoden pogoj za vspešno delovanje.
Pri občnem zboru društvenih predsednikov v Kolinu 1. 1900 se je sklenilo: Najvažnejša socialna naloga rokodelskih društev je ta, da svoje člane socialno-
LISTEK.
M o Ik.
Spisal Leonid Andrejev.
(Dalje.)
II.
Po dnevu pokopa je zavladal v mali hišici molk. To ni bila tišina, ker tišina je le tedaj, kadar molče vsi glasovi; bil je molk, oni, ki so molčali, bi bili lahko govorili, pa niso hoteli. Tako je mislil oče Ivan, ko je stopil v sobo k svoji ženi in srečal njen mrtvi pogled, ki je bil tako težak, kot da se je ves zrak spremenil v svinec in mu leži na glavi in hrbtu. — Tako je mislil, ko mu je ušel pogled na hčerin zvezek za sekirice, v katere se je utisnil njen glas, tako je mislil, ko je videl njene knjige in njen postret, velik z oljem slikani portret, katerega je prinesla s seboj iz Pe-terburga.
Pri opazovanju slike je šel oče Ivan lepo po vrsti: najprej je opazoval lica, ki so bila svetla, in pri tem si je predstavljal brazgotino, ki je bila na Verinem licu, in si ni mogel razložiti, kaj ji je bil vzrok. Vsakokrat se je globoko zamialih^Ako bi Jo
dobila od vlaka, bi bila vsa (glava razdrobljena, a glava mrtve Vere je bila nepoškodovana. Morda jo je kdo sunil z nogo, ko so dvignili truplo, ali jo po neprevidnosti ranil z žrebljem.
A bilo mu je težko, dolgo razmišljati o posameznostih Verine smrti, in oče Ivan je prešel k opazovanju oči na portretu. Bile so črne, lepe oči z dolgimi vejicami, pod katerimi je počivala gosta senca, in se videla s tem zenica posebno blesteča, in obe očesi sta izgledali, kot da sta obrobljeni s črnim žalnim okvirjem. Neki poseben izraz jim je vdahnil neznani, a nadarjeni umetnik, kot da so je med očesi in tem, kamor sta bili uprti, zgrinjala nežna, prozorna kožica. Naj si je oče Ivan položil kamorkoli portret, oči so mu sledile neprestano. A niso govorile, temveč molčale; in ta molk je bil tako razločen, da se je zdelo, da bi se ga moralo čuti. In polagoma je začel oče Ivan misliti, da ta molk sliši.
Vsako jutro je šel lian v vsprojemnico, pogledal na prazno kletko in sobno opravo, sedel v naslonjač, zaprl oči in pcs'ušal, kako je hiša molčala. Bito je nekaj čudovitega. Kletka je molčala lahno in nežno, in v tem molku je ležala otožnoBt in žalost in daljnje, zamrlo smejanje. Molk njegove žene, pri-
dušen po stenah, je bil trd in težek kot svinec in grozen, tako tajnosten, da je očeta Ivana ob največji vročini Bpreletel mraz. Dolg in hladen kot grob, in tajnosten kot smrt je bil hčerin molk. Kot da je molku samemu to molčanje mučno, in kot da hlepi zliti se v besede; a nekaj težkega in topega, kot nekak stroj, ga jo zadržavalo, da je ostal nepremičen in Be raztegnil kot žica. In na ednem koncu nekje daleč v daljini se je začela žica gibati in lahno zveneti, — skromno in tožeče. Z veBeljem in strahom je poslušal oče Ivan ta vznikli zvok: Z rokami se je opiral ob naslonilo in čakal sklonjene glave, kdaj priplava zvenenje do njega. A prekinilo se je in obmolčalo.
»Neumnost!« je dejal jezno oče Ivan in se dvignil z naslonjača še vedno čil in raven. Skozi okno je videl od solnčne luči obsijani veliki trg, ki je bil potlakan z okroglimi kamni, in njemu nasproti kamnito Bteno dolgega hleva brez oken. Na voglu je stal kočijaž, ki je izgledal kot iz ilovice izdelan kip. Bilo je nerazumljivo, zakaj tam stoji; saj po cele ure ni bilo videti nobenega pešca.
III.
zunaj doma je govoril oče Ivan mnogo: z duhovniki, z župljani in včasih z znanci,
sam bil železnovstrajen socialni organizator tar jo pri zadnjem kongresu za socialne študije v Padovi bil izvoljen častnim predsednikom. V laški sccialni organizaciji si je pridobil dobro ime z ustanavljanjem in organiziranjem delavskih posojilnic in hranilnic. Silno je okre• pil katoliški živelj v svoji škofiji.
Svoje reformatorično delovanje je posvetil tudi cerkveni glasbi. Ugibanja liberalnih listov, ali bo tudi politični ali samo verski papež, so popolnoma nepotrebna, ker od njih ni nič odvisno. Kakor so se liberalni listi motili o P i j u IX, o Leonu XIII, tako se bodo motili tudi o Piju X. Za gotovo se pa lahko reče: »Pij X. bo dober papež«.
Njegovo stališče napram italiji označuje dejstvo, da je blagoslovil ljudstvo z n o-tranjo loggije. Ko je bil imenovan patrijarhom beneškim, mu laška vlada nad eno leto ni dala »exaequatur«.
Ako je kardinal Sarto kot patrijarh beneški obiskal laškega kralja, ko se je mudil v Benetkah, je jako napačno izvajati iz tega velike politiške zaključke. Benečijo je po pogodbi Avstrija odstopila Italiji in če je patrijarh kralja obiskal kot deželnega gospodarja, bi bilo vsled tega jako napačno sklepati, da bi papež Pij hotel odpovedati se na ljubo Italiji rimskemu vprašanju in postati podanik Italije in tako podvržen njenim zakonom in izročiti Italiji svojo neodvisnost. To ie naravnost izključeno.
Ravno tako, kot patrijarh beneški, sta pozdravljala laškega kralja tudi kardinal Ferrari v Milanu in kardinal Ri-c h e 1 m y v Turinu.
•»Narod« verjame tržaškemu židovskemu »Piccolu«, ki slika novega papeža kot nasprotnika slovanske 'iturgije. Menda bemo imeli mi prav, ako postavimo na to mesto tudi mi svoje »časnikarsko prorokovanje«, da namreč tudi papež Pij X. ne bo iskal v tem oziru sveta o svojem postopanju pri nNarodu" in pri »Piccolu«.
Zanimivo je, da nekateri listi proglašajo izvolitev kardinala Sarta kot poraz kardinala Rampolla, dočim pa francoski listi vse kaj druzega trdijo in pozdravljajo novega papeža, češ da „ni zmagala trozveza". Ta zmešnjava v časopisju je pač jako značilna in tudi precej — humoristična.
Pustimo druge, naj ugibajo in razlagajo to izvolitev kot »posledico nasprotij med kardinali« ali kot sad »diplomatičnih vpli-vov« ali različnih »csrkvenopoiitičnih sme-rij«; papež bo storil to, kar je za b!«gor
b katerimi je igral »preference«. Ko pa se e vrnil domov, se mu je zdelo, kot da je ves dan molčal. Vzrok za to je bil, da oče Ivan ni z nikomur teh ljudi mcgel govoriti o tem, kar je bila glavna, najvažnejša stvar, o čemur je razmišljal vse noči: Zakaj je morala Vera umreti ?
Oče Ivan ni mogel razumeti, da je zdaj nemogoče to poizvedeti; mislil je, da bi mogel še izvedeti. Vsako noč, čul je vedno do zore, si je predstavljal oni hip, ko Bta on in žena o pozni polnočni uri stala pred Verino posteljo, in jo je on prosil: »Govori!« In kadar je prišel v mislih do te be-sede, ei naslednjega ni mogel več predstavljati, kakor je bilo v resnici. Njegove za-klopljene oči so ohranile ono živo, neskaljeno sliko one noči: oči so videle, kako se je Vera v postelji sklonila, se smehljala in govorila ... Ali kaj je rekla? In ta njena neizgovorjena beseda, ki bi vse povedala, se je zdela tako blizu, kakor bi se jo imelo kar prijeti, ako bi se z ušesi nagnil bližje, a v istem hipu je bila ta beseda tako brezupno daleč . . . Oče Ivan je vstal iz postelje, dvignil sklopljene roke in ječal : »Vera« . . .
In odgovor je bil molk.
Nekoč v noči je prišel oče Ivan k Olg,
cerkve in krščanske družbe potrebno, in verniki ga bodo poslušali a poučnim srcem.
Glavno dejstvo pa o»tane, da se apostolska vrsta nadaljuje v novem členu na prestolu sv. Petra, da živi v Rimu mož, ki bo v polnosti svoje oblasti učil, vladal in sodil krščanski svet, da smo našli zopet zvezdo vodnico, ki nas bo nezmotno vodila preko viharjev in valov naše dobe.
Gotovo ni majhna stvar, sprejeti slavno dedščino Leona XIII, in Piju X. ne bo lahko meriti se s tolikim predhodnikom; a ne pozabimo, da jci bistvo papeštva vlada Cerkve, da ta vlada sloni na Kristusu samem, in da je papež le vidni namestnik Kristusov; Pij X se ne bo mogel zmotiti v svojem božjem poslanstvu, naj mu še tolike težave in ovire kljubujejo v bodočnosti.
Se nekaj ia življenja novega papeža.
Novi papei je bd do svojega 32. leta avstrijski podanik. Ko je dovršil svoje bogoslovne študije v Padovi, deloval je najprej v Cistelfranco. V Benetkah je večkrat zastavil nek dragoeen prstan, da je mogel obdarovati vse reveže. V Salzano, kjer je bil župnik, je nekoč prodal celo svoje konje in voz, da je pomagal revežem. Novi papež govori tudi nemški ter se bo takoj učil francoščine.
V Salzano, kamor je Sarto prišel za župnika, bil je silno reven kraj. Sarto je premišljeval, kako bi povzdignil ondi blagostanje, in pričel je rediti kokoši in golobe ter praktično kazati ljudstvu rejo in prodajo perutnine. Danes je Salzano bogat kraj, ki razpošilja perutnino po vsej Italiji in tudi izven Italije je znana perutnina iz Salzana. V Salzano je bil Sarto lOlet za župnika. Sarto je bil rojen 2. junija I. 18 3 5 S tem popravljamo tiskovno pomoto v našem listu. Po poročilu »Reichsposte« je bil 1. 1 8 8 4 (ne 1. 1848, kakor je bilo v mnogih časopisih pomotoma navedeno) imenovan Škotom v Mantovi.
Sv. oče je torej v 68. letu svoje starosti, ravno v tisti starosti, kakor je bil Leon XIII. pri nastopu svojega pontifikata. Njegov oče Giovanni Battista Sarto je bil iz kmečkega stanu, nekaj časa kmet, pozneje sodnijski sluga, nekateri viri pa pravijo, da je bil magietratni sluga. Mrtev je že 20 let. Njegova mati je umrla pred 10. leti.
Leon XIII. je bil papež delavcev, socialni papež Pij X., oče ubožcev in prijatelj beneških delavskih organizacij, bo sledil stopinjam Leona XIII. kot prvoboritelj evangelija krščanske ljubezni, pravic dela in socialnega miru. V tem bo tudi v bodoče moč papeštva
»Reichspost« poroča, da Pij X. dobro pozna krščansko sooijalno gibanje v Avstriji, s katerim ga je seznanil odločni kardinal Agliardi, in da je opetovano dokazal, da to gibanje visoko ceni. Popolnoma napačna so poročila, da bi bil nasprotnik krščansko-socijalnih razmer. Obratno je res, o čemur | bo še prilika obširnejše pisati.
Kardinal Sarto organizator.
Kardinal Sarto je razvijal v svoji škofiji zelo živahno delavnost. Po njegovem posre dovanju je pri zadnjih volitvah v beneški občinski zastop prišlo do edinosti mej mestno in okoliško stranko. Novi zedinjeni stranki se je posrečilo dobiti nadvlado v beneškem občinskem sastopu in provincialnem svetu. Tudi pri volitvah v min. letu je zmagala ta Btranka, ki so jo slavili z ovacijami pred patriarhovo palačo.
O volitvi novega papeža.
Dunajski korespondenčni urad poroča naslednje vesti o vspehih posamnih volivnih činov. Glasom »Tribune« je dobil kardinal Rampolla 24, Vannutelli 15 glasov, ostali so se cepili na kardinale Di Pietro, Gotti in Oreglia. Sirto pri prvi volitvi ni dobil nobenega glasu. V ponedeljek je pa dobil novi papež že 31 glasov, kardinal Di Pietro je pri tej volitvi tudi dobil več glasov. Na večer istega dne se je širila govorica, da bi Di Pietro iz zdravstvenih razlogov nikakor ne mogel sprejeti izvolitve. V torek zjutraj je dobil kardinal Sarto dvotretjinsko večino.
Po »Giornale d' Italia* je bil vspeh prve sobotne volitve naslednji: 25 glasov Rampolla, 17 Gotti, 5 S a r t o , 4 Serafino Vannutelli, po 3 Capecelatro in Di Pietro. 2 Oreglia, po 1 glas pa Agliardi, Segna, Por-tanova in Satolli. V soboto zvečer je dobil neki Rampolla že 29 glasov, Gotti nekoliko manj kot prej. Sarto je dobil 10 glasov. V ponedeljek zjutraj je dobil Sarto 27, Rampolla 24 ; zvečer istega dne pa Sarto 35 glasov, ostale Rampolla, Gotti in nekateri drugi. Pri zadnji volitvi pa je dobil Sarto 50, Rampolla 10 in Gotti 2 glasova. Pri nobeni volitvi ni prišlo do accessa.
Glasom zanesljivih poročil je dobil Sarto že pri prvi volitvi večje število glasov, katero je potem pri vsaki naslednji volitvi naraščalo in v ponedeljek zvečer je bila njegova izvolitev že zagotovljena. Ko je kardinal Sarto u videl, da pridobiva vedno več glasov, je dvakrat prosil kardinale, naj ga ne volijo, in še le po daljšem prigovarjanju in prošnjah od strani prijateljev je privolil v izvolitev. Posebno mu je prigovarjal kardinal Ferrari, a njegovim prošnjam se je Sarto vztrajno upiral, in 8ele, ko jih je več prišlo prosit gaza vsprejem težavne službe, se je udal.
Neki drugi, v obližju kardinala Ferrari se nahajajoči vir ve poročati, da je dobil Rampolla pri prvi volitvi 28 Gotti 16, Ferrari 9, Vannutelli najprej 16, potem 21 in slednjič 19 glasov. Avstrijski in nemški kardinali so glasovali baje za G o 11 i j a. — Seveda so vsa ta poročila sama ugikanja, ker izid volitve uradno še ni razglašen.
R i m. Vsi nemški in avstrijski kardinali so glasovali za Gottija, katerega so nekateri listi označevali kot prijatelja Avstro-Ogrske in Nemčije. Radi tega ni mogel biti kompromisni kandidat mej Rampollo in Vannu-tellijem. Dan pred izvolitvijo je dobil Sarto 30 glasov, predvčerajšnjim pa dvotretjinsko večino. Dolgo sta mu morala prigovarjati Oreglia in Ferrari, da je sprejel volitev.
O izvolitvi novega papeža se čujejo naj raznovrstnejša poročila. Priobčujemo jih, kakor smo jih dobili, pričakujoč oficielnega poročila. Dosedanja poročila korespondenč-nega urada in raznih listov nikakor niso zanesljiva, ker temelje na premnogih ugibanjih in najrazličnejših nasprotujočih se izjavah.
Kdaj se vrli kronanje?
R i m. Zagotavlja se, da se vrši kronanje sv. očeta Pija X. že prihodnjo nedeljo, da se s tem omogoči udeležba vsem kardinalom, ki so sedaj v Rimu navzoči.
Rim. »Tribuna« ve poročati, da se vrši kronanje svetega očeta dne 9. avgusta.
Zakaj ii je kardinal Sarto nadel ime Pij.
R i m. Kakor se čuje, je novi papež vsprejel ime Pij X. v spomin na papeža
Stefanovni v sobo, kjer že ni bil nad teden dni, sedel k njenemu zglavju in rekel iz-ogibaje sa njenega težkega pogleda: »Mati, o Veri bi rad govoril s teboj. Ali slišiš?«
Njene oči so molčale. In oče Ivan je začel z osornim in gospodovalnim glasom: »Vem, ti misliš, da sem jaz kriv Verine smrti. Ali spomni se, sem jo-li jaz manj
ljubil ed tebe? Ti sodiš res čudno---
Očetovsko čast sem cenil nizko in sklonil ponižno svoj tilnik, ko je ni strašilo moje
prokletstvo, in se je odpeljala —--In
ti — ali nisi morda prosila, naj ostane, ali nisi jokala, dokler ti nisem ukazal, da molči. Ali se je rodila tako brezsrčna? Ali je nisem učil pred Bogom ponižnosti in ljubezni ?« Oče Ivan je pogledal naglo ženi v oči in se okrenil v stran.
»Kaj sem mogel storiti, ako nama ni hotela odkriti svoje bolesti? Veleti ji! Velel sem ji. Prositi? Prosil sem jo. Ali naj se vržem pred to deklino na kolena in jokam, jokam kot stara baba! V glavi — kaj vem, kaj je imela v glavi! Neusmiljena, brezsrčna Mi!«
Oče Ivan je udaril s pestjo ob koleno.
»Ljubezni ni imela! To je! Kaj bi govoril o sebi, jaz sem bil seveda vedno —
tiran--A ti, je-li tebe ljubila? Tebe,
ki si jokala in se poniževala ?«
Oče Ivan se je zasmejal votlo.
»Ljubezen! To naj bo ljubezen ! In tebi v tolažbo si je izvolila takšno smrt, takšno grozno, sramotno smrt. Umrla je v pesku, v
blatu--kot pes, ki ga vsakdo sune z
nogo v gobec.«
Glas očeta Ivana je postajal pridušen in hripav.
»Mene je sram! Sramujem se iti na cesto. Pred Bogom me je sram! Neusmiljena, ničvredna hči! V grobu bi jo moral proklinjati--— «
Ko je oče Ivan pogledal ženo, je bila nezavestna. Čez nekaj nr se je še-Ie zavedla. Ko je bila zopet pri zavesti, so molčale njene oči, in ni se moglo vpdeti, ali se je tega, kar je rekel oče Ivan, spominjala ali ne.
Isto noč — bila je mesečna noč v juliju tiha in topla — je vstal oče Ivan in varno po prstih, da bi ga ne slišala žena in služkinja, je stopal gori po stopnicah in šel v Verino sobo. Okno ni bilo od Verine smrti še nič odprto; zrak je bil suh in vroč, ker je ves dan pošiljalo solnce svoje žareče žarke na železno streho. Bilo je nekaj od-Ijudnega in mračnega, kar mn je [nasproti
Pija VII., ki ie bil izvoljen v Benetkah. Dne 14. marca 1800 je bil namreč kardinal Chi-aramonti v Benetkah izvoljen papežem z imenom Pij VII.
Začasno stanovanje
R i m. Kakor javlja „Popolo Romano", bo novi papež bival za sedaj v prostorih državnega tajnika Rampolle.
Zahvalne maše.
R i m. Generalni vikar je izdal odredbo, da je dne 6. avgusta v vseh cerkvah darovati zahvalno mašo povodom izvolitve novega papeža.
Kdo bo prihodnji državni tajnik?
Največje skrbi prevzroča liberalnemu časopisju vprašanje, kdo bo vodil v bedoče v Vatikanu zunanjo politiko, ker se, kakor pravijo, sedanji papež ni nikdar pedal s politiko in ni bil nikdar v inozemlju. Imenujeta se kot naslednika kardinala Rampolla kardinala Ferrata in Agliardi. Sploh pravijo, da se papež Pij X. ne strinja z Rampollovo francosko politiko in da je kardinal Sarto pri Leonu XIII. večkrat izražal svoje pomisleke proti Rampollovi politiki.
Čestitke diplomatičnega zastopstva.
R i m. Papež Pij X je danes dopoldne sprejel korporativno člane diplomatiškega zastopstva, ki so mu izrazili svoje čestitke.
Notifikaclje volitve.
Rim, 5. avgusta. »Tribuna« javlja: Včeraj so odpoBlali prva oficijelna pisanja, ki so bila podpisana od novega papeža, s katerimi se vladam, ki so zastopane pri Vatikanu, naznanja izvolitev Pija X.
Papežev dvor.
R i m. Pij X. je potrdil vse dosedanje dvornike v njihovi službi. Tudi osobni zdravnik dr. Lapponi in višji komornik Bisleti sta potrjena v svoji službi. Tudi majordomus Cagiano ostane na svojem dosedanjem meBtu.
Mery del Val.
R i m. Vest, da je tajnik konklava Mery del Val imenovan kardinalom, ni resnična.
Veto Avstro-Ogrske?
Pariz. Tukajšnji listi poročajo, da je neki avstrijski kardinal vložil v seji konklava veto imenom Avstro Ogrske proti izvolitvi kardinala Rampolla. Kardinal Rampolla se je dvignil in z velikim dostojanstvom in mej splošnim odobravanjem izjavil, da protestira proti vmešavanju svetne oblasti v pa-peško volitev, da je pa srečen, ako se more težkemu bremenu izogniti. Skoro vsi kardinali so obsojali stališče Avstroogrske in odobravali Rampollovo izjavo.
Tretja adoracija.
Včeraj ob 10. uri dopoludne se je vr šila v sikstinski kapeli tretja adoracija sv. kolegija. Pij X. se je podal iz svojih sob peš v sikstinsko kapelo. Generalni vikar je določil, da so danes zvonovi rimskih cerkva zvonili od 10. do 11. ure. dopoludne.
Konklave,
v katerem je bil izvoljen Pij X., je trajal 5 dni, od 31. julija do 4. avgusta. Volitev je bilo sedem. Pri Leonu XIII. je trajal konklave dva dni, Pij IX. je bil izvoljen tretji dan, njegov prednik Gregor XVI. pa šele po 61 dneh. Konklave, v katerem je bil izvoljen Pij VII., je trajal 104 dni, konklave, v katerem je bil izvoljen Pij VI., pa celo 131 dni.
dihalo v tem prostoru, kjer že ni bil dolgo noben človek; in lesene stene, pohištvo in ostala oprava je razširjala lahen duh po trohnobi. Mesec je sijal v bledih žarkih na okno in tla v sobi; odsev belega, skrbno pometenega poda je osvetljeval kote z bledo svetlobo, in snežnobela postelja je izgledala nekako strahotno. Oče Ivan je odprl okno, in v sobo je lil širok tok (svežega zraka, ki je vonjal po prahu in bližnji reki; komaj slišno Be je čulo nizko petje: najbrže je plul po reki čoln, in v njem so bili pevci.
Počasi, z golimi nogami, nalik beli prikazni, je stopil oče Ivan k prazni postelji, pripognil kolena, zaril svoj obraz v blazine in jih objel — tam, kjer bi imela ležati Ve-rina glava. Dolgo je ležal tako; pesem je utihnila, a še vedno se je naslanjal nepremično, in njegovi dolgi Srni lasje so se mu vsipali črez pleča na posteljo.
Mesec se je pomaknil naprej, in v sobi je bilo temno, ko je oče Ivan dvignil glavo in začel šepetati. Glas mu je bil poln zata-jene in dolgo nespoznane ljubezni; prislu-škaval je svojim besedam, kot bi ga čula Vera in ne on sam.
„Moja hči, Vera! Ti razumeš, kaj pomeni: hči? Hčerka . . . moje srce, moja
Benetke — raasvetljene.
Povodom imenovanja kardinala Sarta papežem so bile Benetke sijajno rassvetljene. Da pokaže papež svojo ljubezen do priljubljenih mu Benetk, namerava baje patrijarhat beneški obdržati in kot vodjo patrijarhata imenovati apostolskega delegata.
Laiki katoliiki listi.
Katoliški laški listi priobčujejo krasne slavnostne članke, v kojih se izraža zavest, da bo »novi krmar«, kakor ga imenuje »Osservatore Romano«, ravno tako varno vodil cerkev skozi valovje življenja, kakor njegov prednik, svojemu novemu pastirju izraža katoliški svet. še predno ga pozna, svojo udanost in ljubezen in mu navdušeno kliče: .Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!" — »Govorite oče,* kliče »Osservatore Romano«, govor te oče, Vaši otroci so pokorni Vaši besedi. Ne poznajo Vas še, in vendar Vas ljubijo z vso vnemo in gorečnostjo vernih svojih Brc. Blagoslovite nas sveti oče, blagoslovite daljne brate, ki se strinjajo z nami v veri. v upanju in v smotru. Blagoslovite veliko rodbino krščansko, sinove vsakeora naroda, vsake dežele, ki spoznavajo v Vas namestnika Božjega na zemlji, ki se hočejo boriti z Vami za resnico, z Vami trpeti, in ako bi bilo potreba, tudi umreti, ki ne bodo svojega življenja nikdar tako visoko cenili da bi ga ne, ako bi jim bilo dano, žrtvovali cerkv* in Namestniku Božjemu na zemlji.«
b s lepše piše ,V o c e della Ve-rita." Govori o stiskah, v katerih se nahaja cerkev, in o nevstrašenem pogumu spoznavalcev, ki se ne boje smrti.
»Vera Roma« imenuje papeža nalašč od B>ga poslanega rešitelja sveta. Njegovo nadčloveško lepo, jasno lice sveti nalik solncu črez gorje tega sveta in oznanja začetek verskega čast.
Olasovi francoskih listov o novem papežu.
Francoski listi doslej še niso obširneje pisali o izvolitvi novega papeža, vendar je že to, kar je doslej čitati v franooskem časopisju, dokaz o lažnjivosti liberalnih nemških in italijanskih listov.
List »D e b a t s« naglaša, da bo novi papež povsem sledil Leonovim stopinjam, ker pripada mej somišljenike Rampollove in je bil vedno ljubljeneuLeonov. List pripominja, da se dosedanje razmerjeVatikana d o 11 a l i j e n i k a k o r ne premeni, akoravno je živel Pij X. doslej z italijansko vlado v dobrih odnofiajih in bil prej spovednik kraljioe Margerite.
»Tempa« meni, da pomeni Sartova izvolitev poras protifrancoske koalicije. Francija in cerkev si moreta k njegovi izvolitvi le čestitati.
»Liberte« posebno naglaša radost nad tem, da ni zmagal trozvezni kandidat.
Se eno prorokovanje.
R i m. Tukajšnji listi poročajo, da je neki redovnik nekoč prorokoval beneškemu patriarhu, da bo devet let kardinal. To prorokovanje bi se bilo sedaj uresničilo.
Razglednice.
Po laških mestih in na Dunaju že prodajajo razglednice s sliko novega papeža. Iz Vidma smo prejeli krasno razglednico s sliko novega papeža.
Dalje v prilogi.
kri in življenje ... tvoj stari, stari očka, že siv in slab ..
Pleča so očetu Ivanu strepetala in celo okorno telo se mu je treslo. Šepetal je nežno kot malemu otroku : »Tvoj stari oče te prosi, Verioa, joka. Nikdar ni jokal. Tvoja bolest, dete, je tudi moja!« Oče Ivan je stresel z glavo. »Ve« mi je, kot moja, več, Verica!
Kaj je zame, starca, smrt? Ali ti---
da bi znala, kako nežna in slaba in skromna si! Se spominjaš, ko si se vbodla v prstek, in ti je iz njega kapljala kri, si se ti jokala,?
Moje dete---In me še ljubiš, ljubiš
zelo---— vem. Vssko jutro si mi poljubila roko. Govori, Vera, govori, zakaj žaluje tvoja glavica? In jaz — vidiš, s temi rokami bom zadušil tvojo bolest. Močne so še, Vera, te roke!«
Oče Ivan si je poravnal lase. »Govori!« Z očmi se je vsesal v steno in razprostrl roke: »Govori!«
V sobi je bilo tiho in iz daljine se je začul nenadoma zategnjeni pisk lokomotive. S široko odprtimi očmi je blodil oče Ivan okrog, kot bi stala pred njim grozna prikazen razmrcvarjenega trupla. Počasi se je dvignil in negotovo se je s krčevito razprtimi prsti dotaknil glave in cašepetal: »Govori 1« In odgovor je bil — molk. (Konec prih.)
II. Priloga 182. štev. »Slovenca" dn6 6. avgusta 1903.
Nekaj praktičnega dela ljubezni.
Kolin o. R.
L. bilo je v vročih dneh volivne bsrbe, ko sem potoval po renskih pokrajinah, zasledujoč tisočere niti, b katerimi so posamezne stranke zvezane z ljudstvom, s to veliko maso, katero so poklicali, da z volivnim listkom pove, kako je kaj zadovoljna b svc-jimi prijatelji.
In splošni glas je bil. da je ljudstvo nezadovoljno. Dve veliki stranki ste poka zali najbolj privlačno silo : katoliški centrum, o katerem volivci lahko rečejo, da žo vidijo njegova dela, in socialna demokracija, o ka teri ljudje vedo le to, da hoče nekaj novega, in ker večina pravi, da slabše kot zdaj biti ne more, ampak le boljše, če pride ne vem kdo — je šla tolika množica s socialnimi demokrati.
Protestantizem je sicer izkušal zmagati s svojo konfeBionelno idejo. A ta se je pokazala silno slabotno. Protestantje niso znali skoro nič drugega, kakor zabavljati čez katoličane. Ljudstvo je pokazalo, da nima protestantizem nobene socialne sile do njega.
A v čem je tista sila, ki je tudi sedaj katoliški stranki pripomogla, da se je chra nila kot najmočnejšo, vkljub temu, da so vsi drugi padli po njej ?
Vzroki so globlji. Nemški katolicizem je storil toliko za ljudstvo, da mu mora biti ljudstvo udano. Bilo je mnogoletno socialno delo, delo ljubezni in požrtvovalnosti, katero je utrdilo katoliško stranko.
Res je, da ljubezen ni sebična in ne išče zahvale in da karitativno delovanje ni politično in ne sme biti. Vendar ker so nasprotniki napadli katolicizem kot tak, je ljudstvo odgovorilo tudi kot katoliško ljud stvo, ki ve, kaj ima v katoličanstvu.
Poglejmo najprej karitativno delovanje v ožjem smislu. Naj slede tu najprej po datki samo iz ene škofije: iz nadškofije ko linBke. Kolikor more mrila številka izraziti delovanje krščanske ljubezni, katero svojih del ne zapisuje in ne naznanja svetu, naj razvidijo čitatelji iz sledečih podatkov:
V	nadškofiji kolinski je bilo leta 1895. 45 katoliških sirotišnic in 82 zavetišč s šolami; od slednjih so vzdrževale redovnice 47 same, 33 s pomočjo laikov. Skrb sa moško mladino je naloga društev ; zato zavetišč za mladeniče ni toliko; večina teb zavetišč je za dekleta, ki dobivajo v njih popolno preskrbo: prenočišče, brano, stanovanje, bogoslužje, zabavo itd. Med njimi so tudi zavetišča za tovarniške delavke, katere tu dobivajo za jako nizek prispevek vse, kar rabijo.
Štiri zavet šča so poleg teh za padla dekleta, ki se hočejo pobol,šat<. Dve leti mora obljubiti da c stane v hiši, in potem ji preskrbi društvo tudi otroka, če ga ima. Več kot polovica se jih poboljša.
Vincencijevih konferenc je bilo 1. 1895 v škcfiji 162 (samo v mestu Kolinu jih je 27). V njih se združujejo moški člani. Gospe so imele tedaj za slično karitativno delovanje 73 Elizabetinih konferenc.
Silno mnogo ae stori tu za postrežbo bolnikov. 600 usmiljenk je namenjenih samo za postrežbo po hišah. Te so raztresene po celi škcfiji v 125 postajah. Za pomoč ubogim porodnicam je sedem katoliških društev. Eno društvo ima skrb za kaznjence, izpuščene iz ječe. Triindvajset raznih društev skrbi za posamezne potrebe: Ljudske kuhinje, katerih nekatere razdeljujejo po 40 000 jedil na leto, šole za šivanje, društva za pomoč ubogim šolarjem itd.
Redovnic* so preskrbovale v tej škofiji že leta 1895. 155 bolnišnic, v katere se sprejemajo bolniki vseh veroizpovedanj, 10 umobolnic in 2 hiši za e p i 1 e p -tične in idiote.
V	zadnjih letih se je ta delovanje še bolj razširilo in pomnožilo.
Pokazala se je potreba, organizirati to delovanje po enotnem načrtu. Zato bo osnovali za celo katoliško Nemčijo »Charitas-verband«. Ta prireja letne občne zbore vseh karitativnih društev, škofijske konferenc? v ta namen in snuje krajevne odbore. Osnoval je osredno dopisovalnico in knjižnico za ta društva ter izdaja znanstvena dela in poljudne spise poleg mesečnika „Charitas".
S tem se je pa tudi karitativno delovanje pcglobilo. Vincencijeve družbe ne vidijo svoje uloge edino le v tem, da razdeljujejo listke z nakaznicami na moko, krub, kavo itd., ampak izkušajo odstranjevati vzroke uboštva. Koliko prilo-žnoBti imajo ravno Vincencjevi bratje, da proučujejo socialni položaj revežev! S tem ne pomagajo le revežem, ampak socialno izobražujejo tudi Bami sebe. Saj se lahko primerijo razni nedestatki, n. pr. da pristopijo k društvu ravno tisti mokarji in prodajavci, ki mislijo po društvu za gotov denar kaj prodati revežem. S tem pride v društvo ne-
veren mihirsizem, ki zamori pravo delovanje. Zato mora iti delovanje vsacega predsednika pred vsem na to, da Vincencijevim bratom samim vdihne pravega duha krščanskega socialnega dala. Ti morajo versko in nravno z besedo in z dejanjem vplivati na reveže. Tuka šoje Vincencijeve družbe so si postavilo za nalogo tudi to, da skrbe za vzgojo in izobrazbo, da posredujejo revežem delo in zaslužek, skrbe za boljša stanovanja itd. Taka miloščina je več vredna kakor pa denarni dar.
Naslednje podatke sem prejel iz pregleda, ki ga podaje zadnja karitativna in socialna razstava za katoliško Nemčijo, zlasti za renske pokrajine.
Vincencijevih bratov je bilo okolu 10.000, organiziranih po župnijah, kakor je sploh navada.
V	Elizabetinih društvih je bilo 5 0 0 0 katoliških gospa.
Društvo katoliških gospa za varstvo deklet je osnovalo 65 »domov" za delavska dekleta. Tu se skrbi za dekleta, ki iščejo dela, kakor tudi za de lavke. Tu se posredujejo službe za posle. Ob nedeljah in praznikih so skupna predavanja in zabave. Po kolodvorih so povsod lepaki, kateri naznanjajo dekletom, kam se naj obrnejo za svet in pomoč. S temi dru štvi bo v zvezi duhovniki po deželi, kateri dekletom, ki silijo v mesto, dajejo priporočilna pisma in naslove katoliških gospa, do katerih se naj obrnejo. Dekleta dobivajo »Vodnika" knjižico, v kateri je podroben pouk, kako se naj obnašajo v mestih in kje dobe zanesljivo dušno in telesno pomoč.
V	velikih mestih bo katoliške gospe osnovale reden »kolodvorski m i • s i j o n «. K vsakemu vlaku pošljejo članico, katera sprejema na novo došla dekleta. Ker po kolodvorih najrazličnejši ljudje obeh spolov preže na ta mladi naraščaj, ki dan na dan z dežele prihaja na velikomestni trg, se povsod po lepakih dekleta opozarjajo na društvene znake onih gospa, katerim smejo zaupati. Tudi po železniških vozovih so pri lepljeni taki društveni pozivi.
Doslej so osnovali katoličani 5 zavetišč za trgovske uslužbenke, 16 zavetišč za tovarniške delavke s popolno preskrbo, 16 zavetišč za ženske posle, 47 gospodinjskih šol za dekleta, ki si morajo sicer sama služiti kruh po prodajalnah in tovarnah, pa hočejo vendar imeti tudi pojem o gospodinjstvu, in 6 hiš za rokodelne učence. Učenci so seveda večinoma pri mojstrh. A pri vseh rokodelskih domovih imajo tudi oddelke za učence v obliki kongregacij ali izobraževalnih društev. Večina društev za žensko mladino se vzdržuje iz ustanov; vodstvo imajo večinoma re dovnice.
Društva treznosti so ustano-vila štiri zdravilišča za pijance. D lujejo s predavanji, Bhodi, razširjajo poučne spise in podobe, ki kažejo, kako škoduje alkohol or ganumu, in izkušajo pridobiti ljudi za absti-nenco (Kreuzbiindnis).
Društva, ki skrbe za izpuščene baz njence, imajo 1116 članov. Oproščeni kaz nienec dobi obleko, nekaj časa hrano in preskrbi se mu delo. Posebno skrbe za mla dostne kaznjence. Ko pride iz ječe, ga sprejme po navadi kak zavod ali ga da društvo v strokovno šolo. da naredi iz njega poštenega človeka. Tudi druLine kaznjencev dobivajo od društva podporo.
To so večje oblike, v katerih se kaže dobrodelnost. Koliko se dela po posameznih župnijah, česar nihče ne zapiše — kdo bi to naštel ?
A še večja je socialno-poli-tična organizacija nemšk'h kato ličanov, katera je dvignila njihovo moč in o kateri sem nekaj že poročal, nekaj pa šo bom.
Kabinetna kriza na Ogrskem.
Ogrski ministerski predsednik grof Khuen je še le sinoči odšel v Išl k cesarju, čeravno je bil že prejšnji dan zaslišan pri parlamentarni komisiji. Včeraj popoludne je zopet nenadno sklical ministerski posvet, ki pa ni dolgo trajal. Takoj na to se je odpeljal Khuen preko Dunaja v Išl, da kakor javlja »Budap. Ujrr.«, poroča cesarju o politiškem in parlamentarnem položaju. Imenovani uradni list tudi namiguje, da bo Khutn pri tej priliki si izposloval najširših navodil za nastop proti obstrukciji ter da bo razpustil zbornico v ex lex stanju. — S^daj so se pa seve pojavile druge težkoče in splošno se pričakuje, da bo grof Khuen že danes podal ostavko celega kabineta.
Nasprotno se pa tudi trdi, da grof Khuen niti ne misli na demisijo, marveč da je tako samozavesten, da misli celo na dvakratno ra z pu6čenje zbor-niče. Ako bi namreč volit»e ne izpadle po njegovi volji, bi zopet razpustil zbornico in razpisal nove volitve. No, grof Khuen je podal že dovolj dokazov, da ni človek rahlih živcev, ali po vsem, kar se je vse dogodilo v tej kratki dobi njegovega ministrovanja na škodo njegove politiške in državniške repu-
tacije, se nam zdi nemožno, da bi grof , Khuen še razpolagal s toliko samozavestjo
Ritter se ničesar ne spominja.
Včerajšnja razprava ogrske parlamen tarne komisije v zadevi podkupovanja je bila silno važna posebno radi tega, ker je bil zaslišan upravitelj bivšega reškega guvernerja Ritter. Njegova izpoved je zanimiva posebno radi tega, ker se ničesar več ne spominja, čeravno od tega dogodka še ni teden dni. On se samo toliko še spominja, da ve prav malo povedati in sicer Bamo to, da je oddal svoji hranilnični knjižici, kateri je prejel poslanec Papp in sicer samo radi tega, ker je Sza pary takoj hotel imeti od njega denar, a je bilo že prepozno, da bi ga bil dvignil v kakem zavodu. Na vsa druga vprašanja, tako tudi na pojasnila o premoženjskih in drugih razmerah Szaparyjevih, o njegovih zvezah ter o ljudeh, ki so zadnje dm občevali pri njem, je priča Ritter kategorično odgovarjal, da »se ne spominja«, »ne ve več« ali pa da »ni pooblaščen za to izjavo«. Niti tega ni hotel vedeti, koliko in kje je dvignil za svojega gospoda dne 30 julija, ter je na vprašanje člana komisije posl. Polonyja, na kaj se sploh še spominja, odgovoril kratko in odločno, da se ne spominja na ničesar več. — Za to uslugo ga bo danes komisija še enkrat zaslišala ob prisotnosti grofa Szapa ryja. Konečno sta bili zaslišani še dve kom promitirani priči Žida Hartenstein in Lo winger, ki sta igrala posredovalni ulogi. Razprava se nadaljuje danes zvečer.
Grof Pejačevič nalagali.
Reški »Novi list« poroča, da je prejel iz najzanesljivejega vira vest, da je grof Khuen, ko se mu je mudilo, da čim prej otrese s svojih čevljev prah nesrečne Hrvatske in da si najde naslednika, opisal grofu Pojačeviču Btanje v deželi povsem drugače, nego jo bilo v resnici. V posebno v rožnatih barvah mu je opisal stanje raznih zakladov, katerih pa, kot smo že omenili, sedaj nikjer ni. Na ta zagotovila je Pejačevič vsprejel bansko čast, ali še le te dni je zapazil — praznine, ki zijajo na desno in levo. A to je grofa Pejačev ci tako vzlovoljilo, da se v njegovi okolici že govori, da bi so isti utegnil že v kratkem času zahvaliti za bansko čast. »Novi list« pripominja: Ako tudi ab-strahiramo od te »podrobnosti«, menimo, da gospodu grofu ne more bit1 prijetno, da je to ča6t prejel po zaupanju človeka, proti kateremu, kakor demoralizatorju, se je vzdignilo na Ogrskem malo in veliko, istotako, kakor na Hrvatskem!
Koliko staneta doslej našo državo okupirani deželi?
Ogromne svote je morala naša država žrtvovati ob okupaciji Bosne in Hercegovine, od katerih pa doslej nima še nobene koristi. Zasedenje B sne in Hercegovine je stalo skupaj 270 milijonov kron. Takrat je hil minister zunanjih zadev grof Andrassy. Ž9 pred okupacijo si je zagotovil ta grof kredita 120 milijonov kron zaradi »mogočih bodočih dohodko v«. Za leto 1878 je zahteval nadaljmh 83 4 miliionov kron in potem še 67-13 milijonov. Okupacija je torej stala našo državo ogromnega denarja, a vendar Bosna še dosedaj ni — naša in je sploh veliko vprašanje, če se bo sploh kedaj pri-klopila avstro-ogrski monarhiji.
U brzojavk.
Premembe pri avstrijskih poslaništvih. Na mesto grofa Deyma pride v London sekcijski načelnik grof L (l t z o w , poslanik v Parizu grof W o 1 k e n s t e i n odstopi po 52 letni službi, ravnotako grof D u b s k y v Madridu. Izpraznjena bodo torej z dosedanjim Buriano-vim mestom v Atenah kar štiri poslaniška mesta. — Baron Kučera odstopi. Z Dunaja se poroča, da je došel na Dunaj civilni adlatus v Bosni in Hercegovini baron Kučera, da poda ostavko. — Korupcija na Ogrskem. Uradni list v Budimpešti objavlja nastopno najvišje ročno pismo : „Po predlogu mojega ogrskega ministerskega predsednika odpuščam na njegovo lastno prošnjo guvernerja Reke in ogrsko hrvatskega Primorja, grefa Ladislava Szapdryja." — Zanardelli proti irredenti. »Giorriale d' Italia" poroča, da je italijanski ministerski predsednik okaral finančnega ministra Čarceno, ker je pri otvoritvi razstave v Vidmu poslušal iredentovski govor posl. Fradeletto. —- Izdajo poljskih narodnih pesmi je konfiscirala pruska vlada. — Potovanja vladarjev. Cesar Viljem pride letos na Dunaj, laški kralj v Pariz in London. — Napad na španskega kralja. Govorica, da se je poskusil atentat na kralja, kakor tudi druga, da je kralj vobolel, sti neosnovani. — Zveza mej Španijo in Francijo. Španski ministerski predsednik Villa-verdo je izjavil nekomu poročevalcu, da se s španskim poslanikom v Parizu ni zgovar jal o ničemur drugem nego o trgovinski
pogodbi. Z načrti o alianci se ni nihče pečal.
Dnevne fiovn.ee
V Ljub I jan i 6 avgusta.
Shod slovenskih mladenlčev v Petrovčah V nedeljo dne 16. avgusta je v Petrovčah na Štajerskem velik mladeniški sh:d. Po deveti uri bo skupno sv. obhajilo mladeničev in sicer radi tega, da se še lahko okrepčajo pred deseto uro. Ob desetih bo pridiga in slovesna sv. maša. Pridigo bo imel izvrstni govornik veleč. g. dr. Medved iz Maribora. Po opravilu (okrog jedne ure) bo zborovanje v prostorih in pod lipo g. Kavčiča. Slavnostni govor bo imel Al. Kokelj, za njim bodo govorili še drugi, med njimi 6 do 10 mladeničev iz različnih krajev. Po zborovanji (okrog polutretje ure) bodo v cerkvi pete litanije Matere božje in potem odkorakamo domov. Pri zborovanji utegneta igrati v odmorih med govori dva tamburaška zbora. Prišlo bo morebiti še kaj drugega na vrsto, kar bodo vrli fantje še videli. Mladeniči celjske okolice in savinjske doline, vdeležite se v mnogobrojnem številu tega shoda! Pokažite, da v omiki in zavednosti ne zaostajate za mladeniči Slovenskih goric in dravskega polja. Pridite, vrli slovenski sinovi, pridite, da si pri tem shodu utrdite versko prepričanje in narodno zaveBt, ravnajoč se po geslu: Z Bogom in Marijo za ljubo slovensko domovino! Gg. dušni pastirji se uljudno prosijo, da mladeniče pc-vabijo k temu shodu kar v najobilnejšem številu. Na veselo svidenje!
Osebna vest. Dtželnovladni tajnik g. Karol E k e 1 v Novem mestu je prideljen okraj, glavarstvu v Kočevju in okr. komisar dr. Frid. Vilj. Mathias pride iz Kočevja v Novomesto.
—	Smrtna kosa. V Kanalu so pokopali v preteklem tednu g. Andreja P e-t e r n e 1 a, c. kr. asistenta pom. svet. v pokoju.
—	K volitvi v trgovsko bolniiko blagajno. »Slov. Narod" je v svoji torkovi številki priobčil že drugo poročilo o občnem zboru »trgov. boln. podp. društva« ; to pa, kakor se zdi, le potem, ko Bmo Be mi tako toplo zavzeli za stvar. In res je prvo »Narodovo« poročilo obudilo v interesiranih krogih veliko začudenje, ker se iz tistega »lepega«, »dobrega« tona, v katerem je poročilo sestavljeno, kaže »konjsko kopito" nemško slovenske zveze. Bolje bi bilo za „Narod«, ko bi tega ne bilo ! „Narodu« se je v torkovi številki zdelo potrebno zavzeti se za vladnega zastopnika dr. Zamika in pravi, da je bilo naše resnično poročilo le — manever ! Dejstvo je, da je dr. Zarnik igral na zborovanju Bila žalostno ulogo, in da se je zdelo, kakor da bi še nikdar ne bil navzoč pri kakem bolj hrupnem zborovanju niti kot poslušalec, niti kot vladni zastopnik. »Slov. Narod" povdarja v svojem poročilu le one momente, ko je dr. Zarnik slučajno zadel pravo — postavim o vsprejemu bančnih uradnikov; vedoma pa zamolči, kako je dr. Zarnik na veliko začudenje vseh navzočih spremenil svoje mnenje pri tolmač. §. ki določa, kedaj naj se razpravlja o predlogih. Da je dr. Zarnik, potem ko mu je Treven govori! o,genezi« §, hipoma razlagal § čisto drugače, ko eno minuto prej, ostane gotovo vsem navzočim v dobrem spominu, ne iz-vzemši Nemcev. Nič boljše se dr. Zarnik ni obnašal pri poznejšem razveljavljenju volitve, ki jo je o n b a m razveljavil. Kot praktični zastopnik bi bil moral že pred vo-Iitvijo dati predsedniku potrebna pojasnila, kako se ima volitev vršiti pravilno. Tako se je pa zdelo, kakor da bi dr. Zamiku med volitvijo ušlo srce v hlače. In to čudno vedenje dr. Zarnikovo opravičuje »Narod« s tem, da pravi, da je bil Zarnik kot uradnik dolžan tako storiti! Glasovanje se je vršilo popolnoma pravilno in tako kot druga leta. Dr. Zamik je postavil slovenske trgovske uslužbence v jako neprijeten položaj, da bodo morali še enkrat na volišče, dočim bo zadnjič imeli zmago zagotovljeno. Da je predsednik izkoristil težavni položaj dr. Zamikov, v katerega je prišel po lastni krivdi, in zborovanje zaključil, se ni nobenemu čudno zdelo, ker se hotel ogniti sramoti, da bi bil z vsemi drugimi Nemoi vržen iz odbora.
—	Ustanovni shod »Murskega Sokola" v Ljutomeru. Prejeli smo naslednji poziv: Rojaki! Dne 15 avgusta 1903 ima »Murski sokol« svoj ustanovni shod. K temu shodu, kateri naj pokaže, da Mursko polje in Slovenske gorice visoko dvigata zastavo narodne zavednosti in narodnega napredka, vabimo VaB vse sloven-
rojake brez razločka stanu in starosti in brez razločka političnega naziranja, če je isto le častno in ne protinarodno. Pridite toraj vsi, ki imate pošteno slovensko srce,
Eridite vsi, ki ljubite Bvoj materni jezik in rasno našo domovino, vsi boste nam kct bratje jednako dobrodošli. Ustanovni shod bode se vršil cb 11. uri predpoldne v telovadnici Fran-Jožefove šole. Popoldan ob 3. uri velika ljudska veselica in predavanje o
fiomenu telovadbe in sokolstva sploh. Vde-ežili Be bodo državni in deželni poslanci, kakor tudi govorniki iz sokolskih krogov. Toraj na svidenje in vsem rojakom bratski sokolski Nazdar! Babič Martin, posestnik na Moti, Babnik Ludvik, vrvar in občinski odbornik v Ljutomeru, Bohanec Ivan, župnik pri Svetin ju h, Božič Anton, posestnik v Ra dislavcih, Dr. Chloupek Karol, okrožni zdravnik v Ljutomeru, Dunaj Fr., posestnik v Cezanjevcih, Kočevar Ivan, deželni poslanec v Središču, Dr. Kreft Leo, zdravnik pri Sv. Juriju ob bčavnici, Dr. Kristan Oroslav, zdravnik v Ormožu, Kukovec Ivan, okrajni načelnik v Ljutomeru, Lebar Matjaž, gostilničar v Vučjivasi, Dr. Lebar Josip, zdravnik v Križevcih, Petovar Leopold, veleposestnik in poštar v Ivankovcih, Ploj Oton, c. kr. notar v Gornji-Radgoni, Puconja Josip, veleposestnik na Cvenu, Rajh Alojz, tržan in občinski odbornik v Ljutomeru, Rajh Jožko, veleposestnik na Moti, Srabo-čan Anton, provizor v Ljutomeru, Vuk Ivan, posestnik in občinski predstojnik v Terbegovcih, Vraz Janko posestnik v Ce-rovcu. Vršič Alojz, tržan in trgovec v Ljutomeru, Vršič Josip, občinski predstojnik in posestnik v Stročjivasi, Zemljič Jakob, po sestnik v Radencih, Zmazek Jcsip, načelnik krajnega šolskega sveta pri Mali nedelji.
—	Na grobu vrlega moža. Iz Device Marije v Poliu nam poročajo žalostno vest, da je ondi umrl eden najvrlejših odličnih katoliško narodnih mož, katerega je bilo videti na vseh naših prireditvah, posestnik v Slapah Janez Dovč. Zapušča vdovo s peterimi nedorastlimi otroci. Devet let je bil občinski odbornik in eden prvih pcspe ševateljev društvenega življenja. Mnogo je pripomogel k ustanovitvi podpornega društva, bil je čvrst delavec pri izobraževalnem društvu, nad vse delaven pa je bil pri kon-sumnem društvu ter je s svojo odločno be sedo mnogo pripomogel pri kupovanju hiše. Sedaj tega vrlega vzor moža krije črna zemlja. delo njegovo pa je ostalo v korist njegovih potomcev. Bog nam daj mnogo tako delavnih mož! Udova ranjkega se vsem, ki so se vdeležili pogreba najtoplejše zahvaljuje ter ga priperoča v molitev.
—	Redna letna skupščina de- j želne zadruge izdelovalcev sodavioe ! na Kranjskem se je vršila te dni v Ljubljani. Skupščina je zahtevala od predstoj-ništva, da s»3 kaznujejo vsi oni, ki so brez vsake oprostitve izostali. (Pri poznejši predstojništveni seji izrekla se je globa po 20 K za vsakega neprisotnega.) Zapisnikar pojasni v daljšem govoru težaven stan pred j stojništva radi nebrižnosti nekaterih članov. i Največ bilo je pismeno uradovat;, pisanj re ■ šilo se je 434, a vrhu tega je bilo mnogo potov in pozvedovanj pri cblastvih ter mnogo razgovorov a člani. Na Kranjskem je 42 članov. Nameravala se je ustanoviti jugoslovanska tvornica za ogljikovo kislino. S tem sprevi dela je zveza treh tvornic, katera je vzela vse izdelovanje ogljikove kisline na Avstrijsko Ogrskem in Nemčijo z nasprotno-obveznim kartelom za dobo več let v svoje j roke ter je tako zamogla svojevoljno dražiti ! kislino sodavičarjem, da se jej je resno bati j nove konkurentinje na jugu in za to se je | končno sklenila za zadruž. člane na Kranj, j pogodba za dobo do 31. dec 1906, vsled ' katere se ne smč podražiti na Kranjskem sodavičarjem kislince, dočim se drugim kro- ; novinam draži. Vkljub temu proučuje pred- : stojništvo nadalje vprašanje gledč ustanovitve tvornice za ogljikovo kislino, spojene s tvornico za led. Tudi z drugimi tvornicami za steklenice, esence itd. doseglo je predstoj- j ništvo ugodne ponudbe in poslužuje svoja : člane s takimi. Izmenjevališče steklenic iz- \ kazalo se je posebno v pričetku ob času prepirov med člani jako umestno. Pregled-nikoma računov izvolita se gg. Burger Alojzij ; in Weinberger Eranc. Overovateljema volitev voljena sta gg. Burger Alojzij in Paah Ig- ! nacij. Ker dosedanji predstojnik, g. Putrich
s prodajo svoje obrti iz zadruge izstopi ter 1 se je njega namestnik že prej odpovedal, iz- i volita se predstojnikom za ostalo dobo g. .F r a n c Jerič, njegovim namestnikom g. Ivan M o r č, oba iz Ljubljane. Za tekoče leto se določi 5 K zadružne doklade na vsacega člana. Preglednika računov javita, i da sta našla vse v popolnem redu, na kar skupščina računski zaključek odobri. Ker ni bilo drugih predlogov, zaključil je predstojnik ob 6. uri skupščino z zagotovilom, da bode skrbel za točno in varčno poslovanje.	j
—	Za Murskega Sokola so doslej nabrali 2053 K 32 v
—	Deželni dekliški licej v Pulju. »Wiener Zeitung« javlja, da je naučni minister podelil pravico javnosti s Šolskim le-
tom 1902/1903 prvemu razredu dežel, de-kliškega liceja z italijanskim učnim jezikom ; v Pulju.
-— Vodovod v Planini izvršuje tvrdka j Kramar, Sprinar in Hertlein.• Dela se baje završe do meseca decembra. j
—	Lokalna železnica Rakek Cerk j nloa-Babnopolje. Železniško ministerstvo je dalo predsedniku trgovske zbornice gosp. I Lenarčiču, princu Schtfnburg-VValdenburg in lastniku parne žage gospodu Fr. Žagarju dovoljenje za tehniška preddela za lokalno železnico s kolodvora na Rakeku preko Cerknice in Starega trga v Babnopolje.	'
—	Iz Polh. Oradoa. Dve lepi slo vesnosti smo obhajali 26. in 27. julija. Naša , že tako lepa župna cerkev je dobila nov j križevi pot. Naslikal ga je res mojstrsko g. ' Simon Ogrin, akad. slikar z Vrhnike. Okvire pa je v romanskem slogu kaj lepo naredil domači umetnik g. Jernej Trnovec. Oba ! umetnika sta radi tega dela hvale in pripo i ročila vredna. Blagoslovil je novi križ. pot ! č. o. Otokar Aleš, gvardjan novomeški, če- ■ gar govor pred blagoslovljenjem je segel vsem globoko v srce. Razlagal je namreč, j da molitev sv. križ pot je potrebna greš- | nikom in pravičnim in kako ga je treba '. moliti. Naslednji dan pa so obhajali 2 5 1 e t - ' n i c o oni čč. gg., ki so 1. 1878 dovršili , svoje nauke. Že prejšnji večer so imeli gg. : jubilantje pete litanije. V pondeljek pa je bilo najprej mrtvaško opravilo za gg. so šolce. Izmej 13 so se trije preselili v več j nost: gg. Frčej, Lavtižar in Kregar. Ob 9. i uri je bil slovesen sprevod v lepo okinčano cerkev. Pred gg. jubilanti je korakala šolska mladina, dekliška Marijina družba in vrlo gasilno društvo, cerkev je bila skoraj polna vernikov. Slavnostni govor je imel č. gosp. dekan Fr. Gornik, pojasnujoč namen Be stanka, namreč zahvala za vse v 25 letih prejete dobrote in prošnja za nove milosti. Na to je slovesno sv. mašo opravil v zahvalo č. o. Otokar Aleš ob asistenci vseh sošolcev. Pohvalno je treba omeniti i po-grajskega cerkvenega petja. Mej obedom je bilo več napitnio, znamenita zlasti ona na našega ljubljenega višjega pastirja, na kar se je mu odposlala brzojavka, za katero se je Presvetli zahvalil ter podelil vsem jubi lantom blagoslov še za daljno in vspešno delovanje v dušnem pastirBtvu. Omenim še, da je bil prostor od župnišča do cerkve ves
v mlajih, vencih in zastavah; zato so Be trudile zlasti dekleta Marijine družbe iz Pri stave in Polh. Gradca in gasilno društvo, za kar jim bodi očitna: hvala in čast.
—	Veselica rajhenburških dijakov dne 9 avgusta se začne točno ob 4 uri popoldan, ne pa ob pol 8. uri zvečer
Ljubljanske novice.
Umrla je soproga upokojenega vlako-vodje gospa Ana H e c k i n y.
V premišljevanje ljubljanskim nemškim trgovcem. Na našo opomnjo, da priobčimo imena vseh tistih nemških trgovcev, ki pri prihodnjih volitvah v odbor trgovske bolniške blagajne nastopijo proti slovenski večini, ; pravi tržaška »Edinost" : »Da, tako treba. To pomore!! M3I0 indeksa ne bo škodilo. Kateri slovenski moralist se bo morda malce zgra- | žal na tej izjavi naši; ali naj se! Na hudo ; rano treba ostrega leka! Pred vsem pa ne smemo pozabiti, da nas le Nemci sami se svojo brezobzirnostjo in brezvestnostjo v narodnih bojih silijo v ostreje nastopanje. Če kdo noče poznati slovenskih pravic, pa naj se še odpove tudi slovenskemu kruhku in tudi drugim raznim udobnostim življenja med nami in znane naše slovenske gosto ljubnosti! !"
Volivni boj v odbor trgovske bolniške blagajne v Ljubljani. Poroča se nam, da bo ; prihodnji občni zbor in nove volitve v odbor trgovske boln ške blagajne dne 23. t. m. v »Mestnem domu«. Pristop bo dovoljen proti legitimacijam Čujemo, da sta res gnirala na svoje časti predsednik g. I. C M a y e r in g. S c h a n t o 1.
Konj splašil. Posestniku Janezu Šuster šiču iz Vižmarja šter. 6 se je danes dopoldne na Marije Terezije cesti splašil konj in mu ušel. Pred hiša št 6 na Marije Terezije cesti sta dva delavca konja prijela in ga vstavila. Nesreča se ni nobena pripetila.
Vabilo k veliki vrtni veselici, ki jo priredi „Slovensko zidarsko in tesarsko dru štvo" v Ljubljani, v nedeljo dne 9. avgusta j 1903, na vrtu restavracije g. Fran Remica „Pri novem svetu", Marija Terezija cesta I št. 14, s sodelovanjem slavne tukajšnje društvene godbe. Vspored veselici: 1. Kegljanje na dobitke, katero se je vže pričelo 1 v nedeljo, dne 26 julija ob 8 uii zjutraj „Pri novem svetu« in se bode kegljalo vsaki dan do večera veselice, t. j. do 9. avgusta 1. 1. I. dobitek 30 kron v zlatu, II. dobitek 20 kron v zlatu, III dobitek 15 kron, IV. dobitek največ serij 5 kron, V. šaljivi dobitek. Serija 3 lučajev stane 20 vinarjev. 2 Šsljiva pošta. 3. Srečolov. 4 K< riandoli korzo. 5. Petje. VI. Prosta zabava. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Vstopnina 40 vinarjev. Cenjene dame in otroci so vstopnine prosti. K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor. Ob neugodnem vremenu se veselica preloži na prihodnjo nedeljo, dne 18 avgusta t. 1.
Izgubljeno. Na poti po Mestnim in Starem trgu je izgubila danes d' poludne kom ptoaristinja Marijana Planine zlato iglo z bi seri. — blužkinja Angola Kovačič, stan. v Gospodskih ulicah št 15 je i/gubila v La-termanovem drevoredu denarnico z VBebino 3 K 30 h. — V Šolskem drevoredu je iz gubil« danes dopoludne delavka Marija Ja letič denarnico, v kateri je imela okoli 10 kron denaria.
Tatvina. Kleparski pomočnik A. K. ukradel je dne 3. t. m. drvarju Antonu Marin-čiču v Hradeckega cesti št. 31 iz podstrešne sobe sivkaite, suknene hlače. Marinčič je dobil hlače pri K., kateri pa trdi, da jih je kupil od neznanega človeka.
Nesreča. Ivan Sterle, 31 let star, skladiščni delavec na južnem kolodvoru, stanu joč v Kožarjih št 9. peljal je dne 1. t. m. na vozičku 100 klg. težak zaboj iz skladišča na voz. Naenkrat mu zaboj zdrsne z voza in ga zadene v levo nogo. Poškodovan je na stegnu.
Z doma pobegnil je Franc Škafar, 17 let star posestnikov sin v Črni vasi št. 41 dne 1. t. m. Najbrže se klati po mestu okoli.
V tobačni tovarni je danes dopoludne vratar ustrelil psa, ki se je priklatil na dvorišče in je bil navidezno bolan.
Društvena godba priredi jutri 7. avg. v restavraciji »pri Gambrinusu« o priliki otvo ntve zgornjih prostorov koncert. Vstopnina prosta.
Nasilen berač- Včeraj dopoludne prišel je postopač Leopold Zima k soprogi nekega višjega častnika, stanujočega v Nunskih ulicah štev. 3 in je šiloma beračil in zahteval, da mu da suknjič, češ, da se mora drugi dan odpeljati v Gradec Ker ni dobil suknjič, je zabavljal, slednjič pa se je le odstranil. Stvar se je naznanila policiji, ki je Zimo izsledila in prijela.
Nesreča vsled nagle vožnje Poštni hla pre Marko Frjanc, stan. na Rimski cesti št. 17, je danes zjutraj na Pogačarjevem trgu vsled nagle in neprevidne vožnje podrl na tla 10 let starega kajžarjevega sina Franceta Rusa iz Dobrunj, št. 53. Deček se je le prestrašil in ni bil poškodovan.
Pevsko društvo »Ljubljana« priredi v nedeljo dne 9. t. m. popoludanski društven izlet k Jeraau v Gameljne, kjer ob tnem sodeluje pri veselici tamošnje pož. hrambe. V svrho lepšega izida tega izleta vabi od bor in upa na udeležb) vseh prijateljev petja, posebno po častitih podpornih članoy. Odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom ob 2. uri popoludne do Tavčarjevega dvora in tam bodo pa čakali lestveni vozovi, da popeljejo izletnike v Gameljne. Zvečer po kon čani zabavi zopet odhod z vozovi.
Opozarjamo na današnji inserat restavracije g. titefanaMiholiča v Go sposkih ulicah. Restavracija je izborno urejena in postrežba najtočnejša.
Dogodki na Hrvatskem.
Tomaiič — klevetnik.
Poznato je, da je hrvatski poslanec Tomaži obdolžil mažarsko opozicijo, češ, da je ona s svojim denarjem izzvala nemire na Hrvatskem. Rizume se, da so ga Mažari pozvali na odgovornost, da jim to tudi dokaže. Toda Tomašič je molčal, ker gotovo ni imel nobenih dokazov. Stvar seveda s tem še ni rešena, ker Mažari ga morejo pozvati še pred saborsko preiskovalno komiBijo glede njegove izjave Zdaj je prišla pa še hrvatska opozicija ter zahteva z vso odločnostjo, da Tomašič dokaža svojo trditev, s katero je oklevetal hrvatski narodni odpor proti ne-distojnej vladi. Na Hrvatskem se dobro ve, da ae je Tomaš d le iz mržnje proti hrvat-skej opoziciji poBluiil omenjene izjave, in da v resnici ni ogrska opozicija žrtvovala v te svrhe niti vinarja. S takimi lažnjivimi izjavami sta hotela ban Khuen Hedervary in Tomašič svet preslepiti ter tako prikriti pravi vzrok nemirom na Hrvatskem. Ban ie za to že dc bil svojo plačo, ker je moral Hrvatsko sramotno zapustiti, a zdaj je treba, da da zadovoljščiro tudi poslanec Tomašic. »Obzor« to odločno zahteva, in hrvatska opozi c ja ne sme prej mirovati, da se iive prava resnica, če tudi pri tem trpi ugled poslanca Tomašiča. /ji Hrvatsko bi bilo seveda najbolje, da taki brezznačajni ljudje izginejo čim prei s političnega polja.
Nov prekriaj nagodbe.
Če tudi se je sedanji ban Pejačevič svečano izjavil, da se bode strogo držal nagodbe, vendar je že v tem kratkem času dvakrat prekršena. Kot dokaz za to služi nam dvojezični napis na premetnej zgradbi in pa čiBto mažarski koleki, ki pridejo v porabo dne 1. oktobra. O dvojezičnem napisu smo že govorili. Pred nedavnim pa je pri nesel »Obzor« vest, da izidejo kmalu novi koleki ter je opozoril merodajne kroge, da se pazi, da ne pridejo v porabo samo mažarski koleki. »Obzor« je zahteval o tem
vprašanju razjasnjenja v uradnem listu. Leta je molčal ter te dni prinesel uradni oglas in opis novega koleka cd ogrskega ministra trgovine. Po opisu bo koleki čisto mažarski tudi za Hrvatsko. In uradni list, ki nepre neboma zatrjuje, da se hrvatska vlada drži nagodbe, ni niti z besedico obsodil tako ravnanje zajedniške t grške vlade. Zdaj molči na to krivico uradni list, a ravno tako bodo molčali tudi mažaronski poslanci, a ž njimi Beveda tudi hrvatska vlada. Na ta način na Hrvatskem seveda ne more priti do miru.
1 Nezaupnice mažaronakim poslancem.
Nedavno so izročili voluci varaždin-skega okraja nezaupnico mažaronskemu po-! slancu grofu M. Bombellesu, ker je v saboru glasoval vedno le za vlado ter s tem odo-j braval vse krivice, ki so se godile hrvat skemu narodu. Podpisanih je bilo na neza-l upnici do 111 volilcev, med njimi tudi taki, ki so glasovali za grofa Bombellesa, ali so j se v njern prevarili. Proti tej nezaupnici se i je oglasil uradni list, ter je grdo napadel radi 1 tjga duhovščino omenjenega okraja, češ da ! le ona podpihuje narod proti omenjenemu poslancu, ki je bil izvoljen brez vsake agitacije in brez vsakega upliva političnih oblasti. Na to laž uradnega lista je odgo-i voril župnik Cvek ter dokazal z izvirnimi uradnimi spisi tamošnjih oblasti, kako se je j narod prigodom te volitve teroriziral ter j opozicija preganjala do skrajnosti. Iz omenjenih spisov političnih oblasti pa se vidi prava politična pokvarjenost hrvatskega urad ništva. Skoda, da je dozdaj dobil samo ta j poslanec nezaupnico. Trebalo bi to akcijo razširiti po celej Hrvatskej, kjer je vsaj nekoliko privržencev opozicije. Zdaj je prav ugoden čas zato in potrebno je, da dobi tako I nezaupnico vsak mažaronski poslanec. Po trebno je, da je opozicija organizirana in pripravna, ker ne vemo, kaj nas čaka. Morda so nove volitve pred durmi, in na te mora biti opozicija vedno pripravljena. S takimi ■ nezaupnicami Be daje narodu pogum, da se bode mogel upreti vsakemu nasilju mažaronske stranke, ki bodo brez dvoma rabila pri prihodnjih volitvah iBta protipostavna sredstva, kakor dozdaj. Če bo narod probu , jen, jih bo znal odbiti, in potem zmaga ne izostane.
Zato pa je potrebno zdaj resnobno po litično gibanje razširiti po celej zemlji.
Nezaupnica vladnemu psslancu ,	Martincu.
V Vrbovskem podpisujejo volivci nezaupnico vladnemu poslancu kanoniku Mar-; tincu, ker je bil izvoljen na podlagi krivih volilnih imenikov. Nezaupnico bo neslo kanoniku Martincu na Reko posebno odposlanstvo.
Bogeslovec Škrinjar.
Sodtiijska obravnava proti bogoslovcu Franju Š k r i n j a r j u, katerega je državno pravdništvo dolžilo kalenja javnega miru in hujskanja, je v Zagrebu končana.v V nekem pismu je mej drugim bogoslovec Škrinjar ' pisal svojemu prijatelju, da se mora napra-! viti zapisnik onih duhovnikov, ki z vlado držd, in jih javno izročiti javnemu zaniče-[ vanju. Vsa njegova pisma so bila na pošti j odprta in bogoslovec obsojen v trimesečno J težko ječo. Uložil je ničnostno pritožbo.
1
Ban v zadregi.
i Pri svojem nastopu je ban Pejačevič zagotavljal svoje verne, da mu bode prva j skrb, kako bi se sklenila povoljna financi-alna nagodba z Ogrsko, ker od te nagodbe je odvisna bolja bodočnost Hrvatske. Takrat j je vse verjelo, da se bode ta nagodba tudi zares kmalu sklenila. Toda med tem so na-| stopile na Ogrskem take zmešnjave, da na to nagodbo nobeden niti ne misli. A Hrvatska stoji pred groznim primanjkljejem. Dozdaj , se je ta primanjkljej pokrival z denarji iz i raznih deželnih zaklad, ali zdaj so tudi že te izčrpane do dna Ban Pejačevič stoji pred praznimi blagajnami, katere mu ie izpraznil njegov prednik od mažaronov tako slavljeni ; državnik upravitelj. Banu Pejačeviču ee more i nekega dne pripetiti kaj takt ga, kar se je ! godilo skoz več let na Srbskem, in kar se j godi še zdaj na Turškem, da se bode mo | ralo prenehati z izplačevanjem meBečnih plač, če ga ne bode iz take zadrege rešila zajedniška ogerska blagajna. Brez dvoma bi sedanji ban rad rešil to financulno vpra ! šanje, pa je bilo zategadelj že določeno, da se snide hrvatski Babor v oktobru, pa da odobri nagodbo in proračun za bodoče leto. Toda to so prazne sanje, in uradni list je | dodal prvemu delu vesti o siboru, da se j bode sicer sešel v oktobru, ali da bode potrdil iznovič indemniteto, če ne pride do nagodbe. In tako bode minilo že šesta leto, j odkar se pripravljajo vsi ti članovi regni-kolarnih deputacij na dogovore za novo nagodbo, a ravno zdaj je najmanje nade, da bi sploh še letos do tega prišlo. A da pri i tem trpi Hrvatska grozne zgube, ne marajo nič regnikolarni polanci, češ, da niBO oni krivi, nego nesvetne politične okolnosti v j avstroogrskej državi. Vendar pa bi se bila dala ta nagodba v šestih letih vendar le do-gotoviti, da je bilo le nekaj volje od ogrske strani, od hrvatske pa energije. Toda maža-
roni bo bili vedno nemarni pri reševanju posebno gmotnih vprašanj hrvatskega naroda, pa so se tako pokazali tudi pri tem vprašanju. In te sramote jim nobeden ne zbriše s čela.
Prve konfiskacije pod novim banom radi samega bana.
Predvčerajšnjim so bili zaplenjeni vsi opozioionalni časopisi radi odgovora mestnega zastopnika Timeta na poročilo župana Mošinskega glede čestitke novemu banu pri godom njegovega nastopa. Zistopnik Timet je živo oporekal županu glede te čestitke, češ da je bila neumestna in prerana, kajti novi ban je pokazal, da se tudi on kakor njegov prednik ne bo držal postave, kar dokazuje dvojezični napis na prometni zgradi in sami mažarski oglasi po naših kolodvorih. Zupan Mošinski se je zagrozil zastopniku Timetu, da mu bode zabranil govoriti, če bode na tak način napadal tako visoke osebe kakor je ban, a glede napisa da bodo odločile regnikolarne deputacije. Toda zastopnik Timet je odgovoril županu in mažaronski večini, da ga ne bodo preprečili niti mažaronski zastopniki niti druge še tako imenitne osebe v obrambi svoje domovine, če tudi je le priprost delavec. Rsdi tega poročila pa je prlasovito zagrebško redarstvo odredilo konfiskaoije. Bržkone je mažarskim činovnikom že dolgčas, pa so Be lotili zopet že navajenega dela. Ne služi jim na čast.
Dogodki v Srbiji.
Srbska vlada je izjavila, da je pripravljena poravnati dolgove kralja Aleksandra in kraljice Drage Stopila je s upniki že v dogovor. K pokritju dolga je treba 400.000 frankov. Zapuščina kraljeve dvojice — v kolikor se je dosedaj dognalo — obstaja iz gotovine in vrednostnih papirjev kralja Aleksandra v znesku 250 000 frankov, iz uprave konaka v vrednosti 150.000 frankov ter iz 3000 frankov gotovine in vrednostnih papirjev kraljice Drage. Od teh zneskov vzelo se bo onih 400.000 fr. in ostanek bo dala Brb-ska vlada sorodnikom kraljice Drage.
K aretaciji nekega srbskega nadporoč-siika, ki se je izvršila pred dnevi zaradi špi-jonaže, se poroča, da je bil poleg tega prijet de neki drugi višji častnik. V Belemgradu se splošno trdi, dase pri tem ne gre za Spijonažo, ampak za zaroto častnikov proti vojnemu ministru Atanackoviču, ki je baje zabranil povišanje onih častnikov, ki so se udeležili kraljevega umora.
Kralj Peter gre prihodnji teden s svojimi sinovi in z bratom na potovanje po notranji brbiji.
Vojno ministerstvo je naročilo dvema dunajskima konjskima kupčevalcema, ki sta tivoj čas Angležom oskrbovala transporte konj v Južno Afriko, pripraviti tisoč konj za konjico in topništvo. Za kralja Petra je po-elal v Belgrad neki dunajski kupčevaleč 24 kenj v vrednosti 160 000 frankov. Konji so izključno iz avstrijskih in ogrskih žrebčarn.
Balkan.
Po poročilih porte se je pojavilo v 'vi-lajetih Monastir in Skoplje 16 novih vsta-ških čet. Bolgarske vstaške čete so začele v zadnjih dnevih v omenjenih vilajetih zopet krepkejše delovati. Mohamedance skušajo spraviti v strah z umori, požigi, plenjenjem; Bolgare pa skušajo pridobiti zase. Vlada je odredila energične korake. V pre teklih nočeh se je izvršilo na železniško progo Sohm Monastir več napadov od strani voditeljev makedonskega odbora
Kazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Spomenik skladatelju Smetana so postavili v Horici na Češkem. — Elektrik Tesla je iznašel izpopolnjeni sistem brezžičnega brzojavljanja. — Tekmovalno vožnjo zrakoplovov, ki se dajo voditi, bodo priredili leta 1904 na svetovni razstavi v St. Louisu. — Sestra „ gospe W o 1 f 1 i n g " gapdč. Avgusta Adamovi j je predvčerajšnjim nastopila f Budimpešti kot ehansonetna pevka. — Naženostreljaljev Požunu tovarnar MarBchall, ko se je hotela odpeljati obiskat svoje stariše na Dunaju. Ranil jo je lahko. Nato je tovarnar samega sebe ustrelil. — Grof Flanderski je nevarno obolel. — Vojaške vaje priBileku. Cesar je naročil svojemu namestniku v Bosni pl. Appelu, da o tem uvede strogo preiskavo. Glavni krivec polkovnik Grilnzvveig (!) se je javil bolnega. Skoro gotovo pride pred -vojno sodišče na Dunaju. — Polioaju se ustavljal. Zvečer 26. maja t. leta je strojarski pomočnik France Štrukelj v Kramarjevi gostilni na Dolenjski cesti mestnega redarja pričel zmerjati, češ da nima tu nič opraviti, in naj gleda, da se ■vun spravi. Ko ga pa stražnik vedno še z lepo opominja, da naj se odstrani, zagrozil mu je Štrukelj, da ga bo vun vrgel. S a le podaj je bil prisiljen stražnik napovedati Štruklju aretacijo, za kar ga je ta s pestjo
v prsa sunil, v veii pa zgrabil sa vrat, i a mu grozil da ga ne spusti. Stražnik je moral rabiti orožje in je vsekal s sabljo nekoliko ^.rukeljna po desni roki; le s pripomočjo dveh d< šlih stražnikov, ga je bilo moč vkro-titi. Sodni dvor ga je na 2 m. t. ječe ob*. — Zlati svečeniški jubilej. Včeraj je slavil v župni cerkvi v Ischlu dvorni župnik, škof dr. L a v r e n c i j Mayer 50 letnico msšništva. — Šah — dolžnik. Pariški arhitekt Meriat toži perzijskega šaha pri mednarodnem sodišču v Haagu za poravnavo 3000 frankov, ki jo tirja Meriat za izdelavo perzijskega pavilona na parižki razstavi in katero še ni nihče poravnal. — Očeta umoril. V Ti-kesi je ubil 15 letni sin Andrej Toih na prigovarjanje svoje mačehe, ki mu je obljubila zakon, svojega očeta s sekiro, ko je ta spal; oče je bil takoj mrtev. — Eksplozija v solunski trdnjavi. V solunski trdnjavi Tuphane se je dogodila velika eksnlozija, pri kateri je ranjenih več vojakov. Turško prebivalstvo je vsled tega silno razburjeno. Baje sta se užgali dve bombi, ki so jih odvzeli ustašem. Oblasti pa trdijo, da je eksplozijo povzročilo to, da se je vnela strelna tvarina. Bolgarski vladni krogi so vsled tega v velikih skrbeh. — Ljubo jevrgel skozi okno tre tjega nadstropja v Kohnu dninar Thomas. Dekle je bilo na mestu mrtvo. Morilca so prijeli, ravno ko je hotel spraviti mrtvo truglo v tako lego, da bi se mislilo, da se je iivršil samomor. — samomor vsled nekaj litrov vina. 63letni posestnik Lovrenc Stran je izgubil pri igri par litrov vina. To ga je tako užaloitilo. da je šol domov, tu odložil svoje vrednosti in odšel od doma. Sele po 14 dnevih so ga našli obešeneera v nekem grmu.
700 oseb utonilo.
Port A r t u r. 1>, C fu se poroča: Naliv je napravil strahovito škodo. Voda se je udrla z,.frr>ra v mesto in razrušila mnogo hiš ter odnesla seboj ljudi in mostove. Nad 700Ijudijeutonilo, 2000 oseb je brez brane.
Telefonska In brzojavna poročila.
Novi papež Pij X.
Rim. 6. avgusta. Včeraj je prišel k papežu kipar Rosa z dvema umetnikoma pomočnikoma, da napravi doprsni kip Pija X. Vsi trije umetniki so bili jako iznenadeni nad papeževo prijaznostjo. Ko so hoteli pri vstopu v sobo poklekniti, zamahnil je sv. oče z roko in dejal: „Pustite to, jaz sem ostal stari, — f^auio oči so nekoliko motne, ker nisem štiri ure mogel zati-sniti očesa. Uboge moje sestre, tudi te so gotove jako nemirne. Ko so umetniki delali eno uro, menili so, da papež ne more več vzdržati. Pij X. je potegnil iz žepa n i k e 1 n a s t o uro, pogledal nanjo in dejal: „Saj še ni tako pozno, ako hočete, lahko delate dalje." Eden izmed umetnikov ga je vprašal, ako ura prav gre. Sv. oče se je nasmehnil in dejal: „Vi menite, da niklasta ura ne more prav iti? Boljše radi mojih revežev nisem mogel imeti. Tudi prstan mi je v zastavljavnioi večkrat dobro pomagal za reveže". Rosa mu je dejal, naj ne dela prenaporno in si varuje zdravje, nakar je sv. oče dejal: „Imam Lapponija, ki je Leona XIII. ohranil 94 let, in jaz mu popolnoma zaupam, da bo dobro skrbel tudi zame". Rosa je dejal papežu, da bi ga tisoči ljudstva navdušeno pozdravljali, ako bi blagoslov podelil iz zu-najne loggie, in da bi mu bila za to hvaležna vsa Italija. „Jaz vem to", je dejal papež, in nato odslovil kiparje.
Rim, 6. avgusta. Papež Pij X. se pri slovesnostih ni pustil nositi na nosilnici, ampak je sam šel peš v vatikansko kapelo.
Rim, 6. avgusta. Včeraj je imel papež polno avdijenc. Ko je grof Rossoli prišel k njemu in se trikrat pripognil, mu je sv. oče dejal: „Pu-stite ceremonije. Jaz sem isti, kakor včeraj." Nekoliko debelemu komisarju konklava Puccinelliju je papež, ko se je Puccinelli hotel prikloniti, dejal: „Pustite ceremonijo, za to ste predebeli."
Rim, 6. avgusta. Lapponi je do bil za zdravljenje sv. očeta Leona XIII. 20.000 lir, Mazzoni 15.000 lir in Rossoni 10.000 lir.
Pariz, 6. avgusta. „Temps" vzdržuje vest, da je Avstrija vložila veto proti izvolitvi kardinala Rampolla, in sicer v seji kardinalov v nedeljo. Avstrijski cesar je iz Išla brzojavno sporočil svoj veto. Ko je kardinal Puszyna naznanil kardinalom av-stro-ogrski veto, je bil dramatičen prizor. Rampolla je bil bled, vstal ter v veličastnem govoru izjavil, da je vedno skrbel le za koristi cerkve *in da radi tega ne zasluži nezaupanja. Protestiral je proti vmešavanju svetnih oblasti. Tudi kamerlengo Oreglia je protesti-al v istem smislu. Nato je Rampolla izjavil, da z ozirom na n as ta lo si tuvaci j o pro si, da se pri glasovanju kardinali nanj ne ozirajo. Prosil je kardinale, naj združijo svoje glasove na kardinala Sarta. „Temps" pravi, da je Avstrija vložila veto v interesu svoje zaveznice Nemčije in da je izvolitev kardinala Sarta enaka nekakemu protestu proti vetu. (Kaj je na teh časnikarskih poročilih resnica, bo pokazala še le zgodovina. Op. ur.)
Družba sv. Cirila in Metoda.
(XVIII. v e 1 i k a s k u p š č i n a v Litiji 6. avg. 19(3)
Litija, 6. avg. Trg Litija odet z narodnimi zastavami, prebivalstvo jako navdušeno; sinoči je bila bakljada z godbo.
Danes zjutraj ob pol 8. je vlak pripeljal skupščinarje iz Ljubljane. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica ljudstva, gasilno društvo z godbo, ki je svirala „Naprej zastava slave". Došle pozdravi imenom duhovščine dekan A. Žlogar, izročil prvomestniku po-kroviteljnino dekanijske duhovščine. Zatem je pozdravila imenom Slovenk go-spica Ana Meškova v krasnih, navdušenih besedah. G. prvomestnik Tomo Zupan se iskreno zahvali obema. Ljudstvo navdušeno klicalo »živijo". Skupni zajutrk na pošti, kjer so čakali štajerskih skupščinarjev.
Ob 9. uri glavni vsprejem pri slavoloku z napisom: „Le k nam, ker naši ste". Najprvo pozdravil trški župan g. Damjan, imenom litijske podružnice blag. gospa Dietrichova, ki je mesto šopka poklonila pokroviteljnino 200 K. Pozdrav litijske mladine je pogumno govoril učenec litijske šole v gorenjski narodni noši. Po oficijelnem vsprejemu so pripenjale litijske dame šopke.
Obema se je navdušeno zahvalil msgr. T. Zupan. Ob pol 10. je sv. mašo v litijski cerkvi, daroval predsednik podružnice litijske g. Zupančič, cerkveno petje krasno. Po sv. maši zborovanje pri Oblaku.
Poročilo tajnika g. Ž log ar j a izkazuje 149 podružnic s približno 10.000 člani. Šolskih zavodov 23 z 2 5 0 0 šolskimi otroci, ki bi bili brez družbe izročeni potujčevanju. Tajnik navdušeno poziva: „Bodimo vendar na straži, saj se gre za tisto krasno domovino, ki je zdaj še naša, a bi po malomarnosti naši lahko postala ptuja. In tu mora nehati vsaka malenkostna osebnost. Vsi moramo pred očmi imeti le eno veliko zadevo: blagor svojega naroda, svoje domovine".
Popoldne ob 4. uri izlet v Šmartno. Vsa vas v zastavah. Imenom občine pozdravil župan H o s t n i k. Drug pozdrav je govorila gdč. Anica K n a f 1 i-č e v a. Zahvalil se je g. prvomestnik. Ogled cerkve in na to zabava pri R o -b a v s u.
Dunaj, 6. avgusta. Včeraj se je tu pričela tajna sodnijska obravnava proti bivšemu finančnemu komisarju v Lvovu dr. Bronislavu Osolinskemu radi vohunstva. Nagovarjal je sorodnike, naj stopijo v dogovore s tujimi državami radi prodaje instrukcij v železniški službi pri mobilizaciji.
Sofija, 6. avgusta. Glasila make- '\! donskega vstaškega odbora potrjujejo, da se je dne 2. avgusta pričela splošna vstaja v okraju Monastir. Vse vstaške čete so pričele skupne akcije. Pretrgane so brzojavne zveze, razdejani železniški tiri. Vstajo vodita Sarafov in bivši učitelj Gaev. ,,Večerna Pošta" pravi: „Kocke so padle, sedaj zmagamo ali umremo !"
Izpred sodišča.
Inpred deželnega sodišča.
Z revolverjem streljal. Posestnik France Petrovčič iz Lesnega brda je pijanček ter silno prepirljiv in nevaren človek. Zena se ga boji, ker ji je opetovano grozil, da jo bode ustrelil. Dne 5. svečana zvečer je prišel obdolženec sopet pijan domu. Prva Žrtva njegove jeze je bila žena, kateri je grozil, da jo bo zadušil. Ona je pobegnila iz hiše, Petrovčič je pa tekel v čum-nato po revolver ter ž njim dvakrat ustrelil. Prihiteli sosedje so mu revolver vzeli. Nato pa je Petrovčič zagrozil, d» bo kupil nov revolver in da bo vsacega Marenčiča (to so sosedovi) ustrelil. Obdolženec pravi, da ima to slabo navado, da strelja, kader je pijan. Sodni dvor ga je na deset tednov težke ječe obsodil. — Stara jeza. France Merhar, podobar iz St. Vida, je jezen na Jan. Kru-šiča, ker je bil lansko leto zaradi njegovih dveh bratov zaprt Dne 2. junija t. 1. popoludne je prišel v Rusovo gostilno v St. Vid ter se je tam brez povoda lotil Krušiča in ga dvakrat z roko po licu udaril, nato ga ie zgrabil za vrat ter ga tiščal proti zidu. Krušič ga je nato udaril z vrčkom dvakrat po glavi. Neki železniški delavee je Mer-harja proč potegnil, na kar je ta Krušiča spustil. V veži ga je Merhar z odprtim nožem zopet napadel in mu zadal vreznino na levi strani glave in eno na levem licu. Obdolženec pravi, da je to storil v silobranu, kar pa priče izpodbijajo. Ker je bil Merhar zaradi enacega dejanja že kaznovan, ga je sodišče na osem mesecev ječe obsodilo — Tatvina. Pekovski pomočnik J. Wesjak iz Gradišča na Štajerskem je prišel dne 17. julija t. 1. v Komanovo hišo na Suhi pro-sijačit. Ker ni našel nikogar v hiši, je izmaknil zlato žepno uro z verižico, 1 suknjo in 1 hlače; med vrati je srečal gospodinjo, katera mu je,dala kislega mleka, nakar je urno odšel. Se le sedaj je gospodinja zapazila tatvino, ter poslala za tatom svoja dva otroka, katerima je suknjo in hlače, katere si je že oblekel, izročil, le uro si je pridržal. Še le orožniku se je posreč.lo tatu zasačiti in mu uro odvzeti, katero je imel v robcu zavito. Sodni dvor ga je obsodil na 3 mesece težke ječe. — V Ameriko jo je hotel popihati 17 let stari Janez Debeljak iz Podgore, da bi se ognil vojaškemu nabora. On sicer pravi, da bi se bil pravočasno doma vrnil, kar se mu ni zamoglo verjeti, ker se je skrivaj pripravljal za pot in se je hotel brez potnega lista odpeljati. Sodišče ga je na 10 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe obsodilo.
J	Ou »pa- Eonnji	Stuj« l»ro-metrm. T mm.	T.mp«-ratnn , po C«l>iju	V«tr*rl.	N.bo	
	9 sveS.	738-11 19-0 | si jzah.			jasno |	0-0
6	7. zjutr. 2. popol.	738-0 737 6	15'9 1 si. ssvzh. 27-0 | sr. jzah.		jasno i del. jasno |	
Meteorologlfino porodilo.
Viiina nad moriem 306.2 m, srednji sračni tlak 736*01
Srednja včerajšnja temperatura 19 5*, normale 19.5*.
1022 1—1
Tuinim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. oče, stari oče in brat gospod
Janez Inglič
posestnik In gostilničar
danes v Četrtek, dnd 6. avgusta t I., zjutraj ob polu 6. uri po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu starosti.
Pogreb bode v soboto, 8. t. m., dopoldne ob 9 uri.
I Blagega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Srednja vas pri Poljanah, dne 6. avgusta iao3.
Žalujoči ostali.
Trgovski vajenec
sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga na Gorenjskem. Kje pove upravništvo ^Slovenca". 1020 2—
Pri Črnem orlu
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel „Vospernikovo" restavracijo v Gosposki ulici št. 3, katero bom nadalje vodil pod imenom
Točil bodem izborno Steinfeldsko marčno pivo iz pivovarne bratov Ileiiiigliaus v Gradcu, clalje pristen čviček iz Gadove peči, Ljutomereana, lle-foško, Rizling i. t. d.
Postregel bom nadalje slavnemu občinstvu z izborno in ceno kuhinjo.
Iv mnogobrojriemu obisku vabita najuljudneje
001 r,—3 Ana in Štefan Miholič.
Pri Črnem orlu
^	Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da se
f	Jirar preselim ^	*
*T*	*$*
^ z dnem 5. avgustom t. I. iz dosedanje gostilno na Rimski cesti št 24
t v svojo lastno hišo, priljubljeno gostilno |
Alojzija Zajca, Rimska cesta 4.	*f
4*	»4*
Ob tej priliki se najsrčnejšo zahvaljujem vsem častitim mojim gostom in L i in cenionim odjemalcfm, posebno pa še mojim stalnim blagim gostom ter j)h uljudno prosim še za nadaljni obisk, ozir. odjemanje in se splošno priporočam * *T* Blavnemu občinstvu za blagohotno naklonjenost, ker se bodem po celej zmožnosti potrudil v moji popolnoma na novo opremljeni restavraciji z najboljšo postrežbo poslužiti, kakor z najboljšim pristnim vinom razne vrsto, izbornim pivom, gorkim in mrzlim jedilom po najnižji ceni. Na razpolago bodem imel več pripravnih sob : za Klube, društvene seja itd., v zabavo vsd dovoljene igre kakor tudi prijeten j* senčnat vrt.
*T*	Z vsem spoštovanjem
Josip Koman, .
1016 3-2	restavrater.	*T"
Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.
OOOOOOOOOOOOOOOIIIOOOOOOOOOOOOOOOO
o Naznanilo.
O Podpisani si usojam s'av. občinstvu O uljudno javiti, da stm s 1 avgustom
o odstopil
O svojo krojaško obrt
O	na Brega št. 14
o gosp. Alojziju Barle-tu

8
ter ga tudi v naprej vsem svojitn do-sedanjim ceniemm naročnikom najtop- i Q lo)o priporočam.	«
O 1019 3-1 Fran Šturm-
1
Naznanilo.
Podpisani si us jam slav. obč nstvu uljudno javiti, da sem s 1. avgustom
prevzel
od tfosp. Frana Sturma, krojaškega mojstra dolgol« tno (K broznano in idočo
Icreja^e obrt
v Ljubljani, na Brega št. 14, ter s« tudi v napraj vs^m dosedannm cenjenim naročnikom najlopkie priporočam.
ftlcjzij Barle,
civilni in vojaški kroja«, izvežbm in izprašan na c. kr tehnolo^ičnem muzeju na Dunaju.
otoqqqooooocoooqii;oooooo3qoqoooqqj
Latermanov drevored.
V petek, cLn6 7. avgusta 19(33 HigSs Life predstava
nastop umetnikov 111 umetnic prve vrste 111 predstava najiz-borneje v naravi in šolsko dresiranih konj.
Mej temi: 3 misfr fl\elville, slav. jokej.g
Dolero
fantastični jahalni prizor. Jezdi
v originalnih španskih kostumih gospa ravnateljica Vlkfor.
v""
j» Gospa ravnateljica Cenci
M	M
w s svojim v naravi in šolsko iz- m borno dresiranim konjem. H
........111111M111111 i 1111 (11 i 11111111111 [ 111111J MIM11! 11! M11111F113
1013 3
Lepa čevljarica z Dunajske ceste
velika komična pantomima.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII »
Za obilen obisk prosi spoštovanjem Cc&VnclfGljSfVO.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Zdravilišče
542 8-8 M
T O p 11C C
na Kranjskem, postaja dolenjske železnice: Straža — Toplice.
Akratovrelec 3,V C, zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno dobro pri protinu, kostenici, ishias, neural-giji, kožnih in ženskih boleznih. Veliko kopališče — posebne in barske kopeli. Z vsem komfortom oskrbljena stanovanja, društveno in igralne sobe. Zdravo poduebje, gojzdi v okolic.. Dobra in cena restavracija.
Sezona odi. maja do 1. oktobra.
Prospekte in odgovore na vprašanja daje brezplačno
oskrbništvo kopališča
Dečka
12—14 let »tfires?*, sprejme v trgovino z mešanim blagom
I. Ivranj<• 1000 3-2	p Borovnica
Služba organista
je razpisana do dne 30. avgusta v S kočij mi u pri Dobravi.
L°tne plače je 300 kron v denarjih, štola, prosto stunovani« in prostovoljna žitna pa vinska b ra. — Prosilec bodi ceciljanec.
P. Bohinjec,
1011 2-2	župnik.
V tovarni vozov
pefra Keršiča
v Sp. Šiški pri Ljubljani, se sprejme več kolarskih in kovaških
pomočnikov.
Sprejmejo se tudi
v vajenci %
Gospodična
želi sležbe komptoaristinje ali alovenske
in nt mšku korespondentinje Ijyežbana je tudi v steni grofiji Ponudbe naj se blagovolijo peš ati , pod „M", postu restarits Planina pri Rakeku.	10i7 2—1

Dt>a oleandra
nad 2 metra visoka, eden rudičega. drugi belega cvetja, lepo zraščena. sta po zelo nizki ceni na predaj v Ljubljani, Martinova cesta št. 21.	1014 i ■ i
^^	Univ. med.	Jr
dr. JOSIP TIČAR
dosluženi sekundarij dež. bolnice vljudno naznanja,
da se je naselil kot okrožni zdravnik 923 3-2
/i v Kranjski Oovi. K
. 1 Kranjska gora, 14. ju'ija IS D. f 1 1
i H ims tv hnw»*i> v i;o$itarnili škatljicau za Viti t/'C razprodajalce in lastno uporabo se dobe pri tvrdki BBATA E3ERI. v Ljubljani. Frančiškanske ulice i)24 5 12—11 Vnanja naročila proti povzetju.
Za lesno trgovino
5 C l$ČC 86!) 6-5
koiripfoarisf.
Prednost ima oni. ki io zmožea jelov les sprejemati in oddajati Službo ja nastopiti m ' ca tvptecnbra t i.
Naslov hpi izv e v uoravn štvu >-S!,"'V«
VABILiO
na
izvanredni občni zbor
..Kmetijskega društva v Laškem
registr. zadruga z omejeno zavezo" kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 23. avgusta 1903,
ob polu 4. uri popoldne
v prostorih posojilnične hiše ali salonu v Laškem.
Dnevni ped:
1.	Poročilo načelstva,
2.	Sklepanje o razdružbi zadruge,
3.	Eventuelna izvolitev likvidatorja.
Ker je občni zbor sklepčen v smislu pravil le tedaj, ako sta zastopani dve tretjini članov, se člani vabijo, da gotovo vsi pridejo.
1018 i—i	Načelstvo.
__Krasno, prijetno letovišče. —
- . .„, 1	Postaja južne železn.: 1'oližane:
Zdravisce	6 ur od Dunaja.
If	Sez
11 Sezona: maj do septembra.
nogatec-slatina
za kovaško, kolarsko in sedlarsko obrt. 944 3—3
9« 100-17
Studenca: „Tcmplov vrelec" in ,.Styria (zJ vrelec" sta po svoji dobroti najbližja Karlovim varoin in Marijinim varom, sta zdravisce bolnim na želodcu, črevah, Jetrah, obistih, pomoč „ zoper katare v pljučah in sapniku itd. Velik park, razširni gojzdovi — Troje kopališč za gorke, mrzle in kovinske kopeli. Zdravljenje z mlekom, sirotko, ketirom. Izbrana godba razni šport — raznovrstno društveno življenje. — Brošure in prospekte pošilja
vodstvo. 1
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustroVani cenik z več ko ' 00 podobami
ur. zlatega <•> srebrnega blaga -n godbenih reci
HANNS KONRAD
>»k.-retn. ura tfl.2. -,o tovarna za ure in izvozna trgovina uro S lota pisni. j<un. Most št. 234, Češko.
zelene Štajerske".
1902
gostov 3100 do sedaj najviše število).
ICC9 3-1