SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo (in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove nliee St.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. sati. V Ljubljani, v petek 2. novembra 1894. Letnik: XXII "V^abilo na naročbo. SI. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan Vse leto Pol leta Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo »Slovenca". 15 gld. 8 „ Državni zbor. D u u a j , 1. novembra. Istrske zadeve nočejo zginiti z dnevnega reda. Vlada bi na jedni strani rada varovala državno veljavo, na drugej strani pa tudi ustregla istrskima italijanskima po slancema, katera na vso moč podpira levičarski klub. Imel je posebno klubovo sejo, v kateri je sklenil, potegati se za istrske Italijane. Nekateri so hoteli klub celo vezati, da naj bi bili v tej zadevi vsi njegovi člani solidarni, ali večina temu predlogu ni hotela pritrditi. Pač pa je predsednik baron Chlu-meckj sam posegel v to zadevo ter je bil peljal istrske poslance k ministerskemu predsedniku in toplo podpiral njihove zahteve. Ker je to vprašanje zgolj politična stvar, je to posredovanje na marsikateri strani vzbudilo opravičeno strmenje in ne-voljo in poslanec dr. Gregorec je ob koncu včerajšnje seje gosp. predsednika vprašal, kako se to strinja z objektiviteto in nepristranostjo, katero je slovesno obetal baron Chlumeckj pri svoji izvolitvi za predsednika? Slovenske poslance, rekel je dr. Gregorec, pa to še tem neprijetnejši zadeva, ker gre za narodno ravnopravnost in ker jim živa duša ne more očitati, da bi se Slovenci pri svojih zihtevah posluževali nepostavnih sredstev. Oni imajo zase državni temeljni zakon in vladne odredbe; oni zaničujejo in zametujejo vsako nepostavno sredstvo in nikdar ne segajo po puntu in izgredih ter zlasti obsojajo protiavstrijanske in protidinastično demonstracijo. Zato vpraša g. predsednika, kako se njegovo ravnanje strinja z javno v zbornici obljubljeno in od vseh pričakovano objektiviteto in nepristranostjo ? Gospodu predsedniku je bilo to vprašanje jako zoperno, kar se je vidilo na njegovem bledem obrazu in v razburjenosti, s katero je govorniku odgovarjal. Rekel je, da je zbornici odgovoren samo za to, kar dela v zbornici, za to pa, kar počenja zunaj zbornice, je odgovoren samo Bogu in svoji vesti. Vendar pa meni, da je v tem slučaju pravilno ravnal, ker ima prav kot predsednik posredovati med poslanci in vlado, in bode to tudi vselej in vsakemu storil, ki se v tem smislu do njega obrača. Po tem zagotovilu bi moral torej g. predsednik posredovati tudi med češkimi, ali slovenskimi in hrvatskimi poslanci in vlado, ali ne verjamemo, da bi bil baron Chlumeckj pripravljen iti s slovenskimi poslanci k ministerskemu predsedniku za gotovo ustanovitev celjske gimnazije, ali s poslanci češkimi za odpravo izjemnega stanja v praški okolici. In da bi nikdo ne prišel v skušnjavo, kaj tacega zahtevati od njega, dostavljal je svoji izjavi previdni privržek, da je pripravljen podpirati želje vseh poslancev, v kolikor jih on spozna za prave in pravične! Dr. Gregorec je hotel g. predsedniku odgovarjati, ali ni mu dal besede, češ , da o interpelacijah ni dovoljena nobena razprava. Tudi po novi interpelaciji prišla je isterska reč v zbornico. Poslanca Spi nči č in grof Alfred C oro-nini sta namreč ministerstvo vprašala, ali hoče po nepristranskih organih preiskovati zadevo dvojezičnih napisov v Istri, zlasti pa preiskovati ravnanje c. kr. gospodsk in njihovih organov, posebno še z ozirom na hujskanje časnikarstva, in po vspehu teh preiskav potrebno ukreniti, da se zadostuje postavnosti in pravičnosti? V dokaz nezaslišanega hujskanja italijanskih listov priložila sta interpelaciji neki v Genovi izhajajoč list, v katerem se istrijansko prebivalstvo šunta k silnemu uporu. Grof Alfred Coronini izročil je še neko drugo interpelacijo, v kateri se pritožuje zoper goriškega župana in njegovo vedenje proti slovenskemu prebivalstvu. Istrska italijanska poslanca Ba r to 1 i in Rizzi bi bila vlado kaj rada prisilila, da naj prekliče odredbo justičnega ministra iu vse pusti pri starem , ter sta žugala sicer izstopiti iz Coroninijevega kluba. Ali tržaški italijanski poslanci, ki so ž njimi vred v istem klubu, so se branili ž njima vred izstopiti, ter so bili pomirjeni, ko jim je vlada menda obljubila, da ima pri uradni odredbi ostati v vseh istih krajib, kjer je izvršena, in kjer so se silovito ustavljati tej izvršitvi, kakor v Piranu, gledč drugih krajev pa da hoče to določevati v vsakem slučaji posebej in po dejanski potrebi. Bartoli in Rizzi pa s tem nista bila zadovoljua in sta se sinoči odpeljala domu, da se pogovorita z italijanskimi prebivalci, ki bodo pa težko zadovoljni z vladno določbo, zlasti glede Pirana, o katerem so že italijanski listi širokoustno trobili po svetu, da je njehova reč zmagala in vlada propadla. Hujskanje po italijanskih listih se bode toraj ponavljalo in poslancema ne bode ostajalo druzega, kakor odložiti poslanstvo, ali pa izstopiti iz Coroninijevega kluba, kar je neki italijanski list v Pulji že zahteval od njiju. Kazenski zakon po splošnji razpravi še ni dovršen; zanj so včeraj govorili Ni tsch e, Bareuther in C z ay ko w s k i, proti paPurghart,Schorn in na novo izvoljeni poslanec Scheicher. Ob jednem je Perner-storfer predložil 357 premenovalnih predlogov. V ponedeljek se bode nadaljevala ta razprava. Ustanovili slioil slov. kat. društva v Kamniku. S posebnim veseljem opažamo, kako resolucije katoliškega shoda vedno bolj prehajajo v de- LISTEK Nagrobna kita. Materi na vseh mrtvih dan. (Zl. Ant. Medved.) Naj tudi jaz ti t-pletem kito, Ki venča toliko gomil, Ne iz jesenskih rož povito, Iz gorkih, mati, le čutil. Ce prav je tebi posvečena Na dan vseh mrtvih pesem tsi, V imenu vendar je zložena Sirotnib vseh otrok sveti. Spomin na mater pokopano, Komu ni drag, komu ni svet? Umrje mati vsem prerauo, Naj tudi sto dožije let. Preromaj svet, spoznavaj srca, V nikomer in nikjer, nikdar Ljubezen taka se ne zrca, Kot sije v nji ta čisti žar. I Zato sreč je plemenito Nikdar ne zabi in nikjer. Zato i jaz ti spletam kito, Umrla mati, ta večer. Iz čuvstev kito ? Kaj naj pojem ? Naj mislim li naprej, nazaj ? O srci tvojem ali svojem, O mirnem ali tožnem — kaj ? Očesa mokre bi utrinke Zastonj na grob usipal jaz, In glas ubrane žalostinke Raztožil bi še bolj obraz. Ljubezen ti zatrjam nežno, Ki zate jo še zdaj gojim, Srce posvečam ti hvaležno In čuvstva vsa in misli ž njim. Desnica mi k levici sili, Molitev mi v nebo kipi: „0 Bog pravični, Oče mili, Ljubezen njeno plačaj Ti I" Vi /yv Spomini na dan vseh mrtvih. Nekoliko sličic; spisal Janko Barlč. (Dalje). Se v tistem času, ko sem se jedva dobro zavedel da sem na svetu, spominjam se, da se je prebirala v naši hiši zlata knjiga slovenske mladeži: Tomšičev „Vrtec". Seveda jaz še nisem bil tako učen, da bi ga mogel sam prebirati, ali prebiral ga je, kadar smo bili mi otročaji jako dobri in ubogljivi oče, še večkrat pa, ob dolgih zimskih večerih naša dobra mamica. To smo poslušali, pa je tudi bilo kaj poslušati. Koliko lepih povestic, katere zazibljejo nedolžno otročje srce v zlate sanje in izvabijo iz malih očesec svitle solze. Vem, da sem se čitanja zato tako hitro in lehko naučil, da morem sam prebirati „ Vrtec", saj jedenkrat samo slišati katero od onih lepih povestic, to je premalo. Res je šlo počasi, vendar šlo je. Kako sem se veselil prve dni vsakega meseca na „ Vrtec" in na njegove slike in povesti. Iu to veselje ni minilo, kot druge mladostne igre, nego čim sem bil večji, tim raje sem ga čital. A ko smo zlezli jedenkrat v prve latinske šole, kakova janje. Bali smo se, da bode ostalo večidel pri besedah, a doba dveh let in kar se je v teh dveh letih zgodilo za probujenje katoliškega življenja, nam kaže, da smo se srečno motili. Tudi naše društvo je skromen prispevek k oživotvorenju resolucij katoliškega shoda. Ne domišljujemo si) da smo kaj posebnega storili, en kamen več k poslopju slovenske katoliške organizacije! In — kamen do kamna palača! Vsak naj si v svojem delokrogu prizadeva storiti, kar more, in storjeno bode — vse! Da nam ne kaže rok križem držati, kažejo nam razmere, v katerih živimo. Dokler v kmetskih občinah ne moremo spraviti katoliškega moža pod streho deželne zbornice, priznati moramo, da smo dosti na slabem. Ne prikrivajmo si prav nič svoje revščine! To nam nič ne pomaga. Premišljujmo jo raji in priznajmo, to bode podžigalo našo gorečnost in nas priganjalo k delu. Ni napačno, če si časih nazaj v spomin pokličemo lepe stare nauke, ki smo jih že kedaj slišali. Postavimo sem besede, ki jih je na katoliškem shodu govoril dr. Šušteršič o katoliški narodni organizaciji. »Imamo že nekaj katoliških društev na Slovenskem. V mnogih slovenskih pokrajinah pa se kaže živa potreba, da se snujejo nova katoliško-politična društva. Reči moram, da smo v tem Slovenci nekoliko zaostali. Mnogo, mnogo moramo v tem oziru še storiti. Kakor mreža se morajo razprostirati po celem Slovenskem katoliška društva, delujoča vsa v jednem duhu za vero in dom«. O delavskih katoliških društvih posebe je govoril na istem shodu dr. Žitnik in jih toplo priporočal. Neki pesimist pa je nekje pisal in tožil: »Mi katoličani smo taki, da čakamo in gledamo, kaj bode nasprotnik naredil in potem ko je že polovica izgubljena, spoznamo šele, da je potrebna — reakcija. Socijalna demokracija nas bode sedaj sedaj preplavila in — lovili bodemo po njenem valovju razgubljene ostanke«. Mož je imel v obče precej prav, v tem slučaju — hvala Bogu — vendar enkrat ne. Socijalna demokracija sicer že precej časa razpenja svoje mreže po Slovenskem in le treznemu razumu in krščanskemu prepričanju slovenskega ljudstva se imamo zahvaliti, da je doslej prav malo vjela. Med tem pa se je začelo krepko katoliško-socijalno gibanje, predno je tiebalo iskati in zbirati razgubljenih ostankov iz socijalističnega potopa. Tudi našemu društvu neposredni povod so bili socijalni demokratje, ki so prišli našemu ljudstvu svoje zveličanje ponujat. Tudi tu sta trezni razum in versko prepričanje preprečila vse prizadevanje in predno je strupeno seme pognalo, rodilo se je iz zla — dobro. Toda govorimo o shodu! Udeležba je bila zadostna, zborovalni proslor — ne sicer prav velik — popolnoma natlačen; precej ljudij je odšlo, ker niso mogli noter. Ob čudovati moramo zares požrtvovalnost mnogih mož, ki so prišli po več ur daleč, se po temni noči in blatni cesti vračali na dom, pa so se zadosti odškodovane čutili s tem, kar so slišali. Meščanstvo je bilo zbrano v obilnem številu. Tudi duhovščina iz okraja je bila prav dobro zastopana ; vseh skupaj 20 gospodov. Zborovanje je otvoril domači dekan, preč. gospod kanonik Janez Oblak, s prijaznimi besedami pozdravil zborovalce in predstavil shodu predsednika, gospoda dekana moravškega Tomaža Kajdiža, S krščanskim pozdravom »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« prevzame gospod predsednik vodstvo shoda, omeni veselega gibanja med slovanskimi narodi in preide odtod na mogočno gibanje katoliško, ki se je pričelo zadnji čas po svetu in kateremu se ima na prav poseben način pridružiti naš okraj z društvom, ki se ima danes osnovati. Nato nastopi g. dr. Šušteršič. Govoril je o narodnosti, definiral in pojasnil pojem narodnosti in dokazoval, kako liberalci narodnost krivično uporabljajo za nasprotovanje katoliški stranki. Omenjal je dalje tudi drugih nasprotovanj — ba-hanje z inteligenco — in nasproti razjasnoval katoliško stališče, utemeljeval upravičenost katoliških trditev in zahtev. Za njim je g. dr. Žitnik govoril in izvajal, kako se je iz liberalizma razvil socijalizem in anarhizem. O tem še več posebej. Za tem je sledila volitev odbora, ki seje vršila kar per acclamationem. V odbor — ki se je pozneje med seboj konstituviral, kakor sledi — bili so odbrani: Predsednik: dekan Tomaž Kajdiž; 1. podpredsednik: župnik Fr. Gornik; 2. podpredsednik: Andrej Mejač, župan v Komendi; blagajnik: Jožef Orel, trgovec v Kamniku; tajnik: kapelan Janez Kalan ; odborniki: župnik Valentin Bernik; nadučitelj Jernej CenCič; slikar Matija Koželj; Fr. Cerar, slamnikar v Domžalah; Ignacij Klopčič, župan v Moravčah. Namestniki pa: Jakob Strupi, beneficijat na Goričici; Fr. Mejač, posestnik in gostilničar v Kamniku ; Janez Grajžar, posestnik v Vodicah; Gašper Križnik, trgovec v Motniku in Franc Tavčar, zidarski mojster v Mengeški Loki. Po volitvi se je ljudem razložil uzrok ustanovitve društva, njega potreba, značaj, namen in sredstva. V posebnih časih živimo, vse življenje se giblje v javnosti; dolžnost je naša, da se tem razmeram primerno uravnamo, dolžnost moža, da se udeležuje javnega življenja. Potreba društva je tem veča, ker krivi učeniki hodijo okrog in ponujajo krive nauke, katerih se ljudje utegnejo prijeti, ako pravih ne slišijo. Da so se ravno duhovni postavili na čelo takemu podjetju, uzrok je ta, ker manjka svetnih mož, ki bi se ne sramovali katoliškega imena; kadar bomo imeli teh, se bodo duhovni radi odtegnili politiki in se posvetili svojim strogo stanovskim opravilom, ki jih imajo v izobilju. — Po značaju je naše društvo prvič slovensko. Povdarjali smo že in povdarjamo zopet, da katoličanstvo ni kozmopolitizem in odločno obsojamo vsako nemškutarenje v katoliških krogih. Nemarno nemškutarijo preganjati, koder jo dobi, ima namen tudi naše društvo. Glavni značaj društva pa je katolišk in to njega glavni namen in njegov program. Ideja katoliška je vedno imela svoje nasprotnike, jih ima in jih bode imela; pa vsak čas pod drugim imenom. Prikazovali so se in izginjali, ideja katoliška pa še živi in bode. Zadnji čas jo je liberalizem res močno oškodoval, posledica je, da je svet za- sreča bila je, če si se videl natiskanega ondi med onimi srečnimi rešitelji ugank in drugih rešilnih nalog. Cas poteka in se spreminja in prišel je čas, ko sem jaz sam počel v „ Vrtec" pisati in pisal sem z veseljem, ker sem gledal pred seboj onakove male otroča]e. kakav sem bil nekdaj sam. In tako sem se seznanil z marljivim Vrtčevim vrtnarjem — Ivanom Tomšičem. • Rad se spominjam onih uric, katere sem preživel v njegovem društvu. Res so bile kratke te urice, ker sem le malokedaj utegnil skočit med svoje ljubljanske znance, ali bile so ugodne. Bilo je veselje poslušati zanimivega moža. Govoril je počasi, ali znal je tako povedati, da smo se mi vsi od srca smejali, samo ou je ostal reseu. Ali „ Vrtec" bil mu je najbolj na srcu in ni čudo, saj mu je bil toliko dolgo let zenica njegovega očesa. Pokojni Tomšič bil je krepak gospod iu vsaki bi rekel, da bode še dolgo okoriščeval slovensko mladino. Zato sem se tem bolj začudil, ko sem ga lanjskega leta našel popolno spremenjenega. Njegovo polno rudečkasto lice je upadlo, obledelo, ravna hoja se je pripoguila ia dihal je težko. Žalil sem zelo dobrega gospoda, posebno, ko so prihajala vedno bolj žalostna poročila, dokler nas ni vse letos pretresla žalostna novica: Tomšiča ni več! Ni ga več med živimi Ivana Tomšiča, vendar je ostal med nami njegov duh, kateri odseva iz tri-indvajseterih dovršenih in marljivo urejenih „Vrt-čevih" letnikov, kateri mu ostanejo trajen spomenik med slovensko mladino in slovenskim narodom. Takav mož pač zasluži, da mu mladina na današnji dan okrasi grob z najlepšimi cvetlicami. Res je mraz že zamoril najlepše cvetlice, vendar one, katere je ou zasadil in tako skrbno gojil v svojem „ Vrtcu", onih ue more. Te cvetlice nabiraj mladina iu okrasuj ž njimi, ne njegovega groba nego svoje srce, iz katerega naj poganjajo cvetke hvaležnosti možu, kateri ti je toliko koristil. — Slava njegovemu spominu 1 Recite, kar hočete, tako prijaznih in lepih krajev je malo, kakor oni, kjer se izliva zelenkasta Lahiuja v srebrnassto Kolpo. Oudukaj naslonil se je ob rebru malega hribčeka starodaven mlin, katerega počrnelo zidovje in pa mahom obraščena kolesa, katera so se počasno obračalo, so s« tako dobro podala oni okolici. Kraj sam po sebi je vabil človeka v oni mirni kotiček, kaj pa še, ker mi je ondukaj prebivalo ue- bredel v neznosen stan in da ves svet kliče po rešitvi, ki jo bo donesla zopet edino le ideja katoliška. Liberalizem pa se stara in poslavlja, — drugod že bolj kot pri nas, — pa tudi do nas se mora raztegniti mogočno katoliško gibanje, tembolj ker namesto nasprotovanja v obliki liberalizma nastopa drug mlad, drzen nasprotnik v obliki so-cijalne demokracije. Temu bode služilo novo društvo. Društvo bode dosezalo svoj nam6n s spisi in shodi. Vsak ud plača na leto 80 kr. udnine, za kar mu da društvo »Domoljuba« zastonj in preskrbi po njegovi smrti eno sv. mašo, ki se bo oznanila in opravila v farni cerkvi dotičnega. Telegrafično so došli shodu trije pozdravi: od katoliško-političnega društva dolenjskega, od katoliške dejavske družbe v Zagorju in iz Gorij, ki so se navzočim prebrali med navdušenimi živio-klici. G. predsednik se konečno zahvali govornikom in udeležencem in jih pozove, da zakličejo trikratno slavo sv. očetu in cesarju. Zadovoljno in res navdušeno se je ljudstvo razšlo. Društvo je ustanovljeno, delo pa ni končano. Poznamo pač bolezen, ki se rada loti takih podjetij, včasih že koj iz začetka. Zove se : letargija. Da se nas to ne loti, to ima biti naša skrb! Dobro bi bilo zopet, če si vsi, ki imajo opraviti s takimi društvi, zopet enkrat prebero 134. stran iz »Poročila o I. slov. kat. shodu«, kjer dr. Šušteršič govori o osnovi in delovanju katoliško-političnih društev. Med drugim se bere tam z razprtimi črkami tiskeno: »Posebne koristi pa je, če ima društvo v posameznih občinah svojega okraja stalne poročevalce (poverjenike), ki stalno vzdržujejo duševno vez mej somišljeniki dotične občine in odborom političnega društva. Na ta način se ustvari krepka jednotna organizacija somišljenikov dotičnega okraja in društvu je delovanje bistveno olajšano, kajti v odločilnem trenotku treba je le namigniti in cela armada je na nogah. Ljudstvo sledi poverjeniku, a poverjenik društvenemu odboru«. Prav tako misli osnovala tudi naše društvo poverjeništva nekako po zgledu Mohorjeve družbe, ker le na ta način pride res življenje v organizem. Da se ljubeznivi »Narod« ni mogel ogniti našega shoda, da bi mu ne bil priložil ene brce, to nam je umevno. Prepirali se ne bomo ž njim. Ne, s takimi ljudmi, ki tako znajo, ne! Omenimo samo, da ni bilo v dr. Zitnikovem govoru niti sluha o kakih takih besedah, ki mu jih podtika. Mi občudujemo toli predrzno nesramnost! — Toliko in nič več ! Na polje brezplodne polemike se sploh ne bomo spuščali. Našo delo bode pozitivno. Kdor nas hoče soditi, naj nas opazuje in posluša ! Naprej katoliško-naro dna organizacija slovenska! Politični pregled. V Ljubljani, 2. novembra. Dvojezični napisi v Istri. Poljski list „Przegl^d" vedno kaže neko neprijaznost južnim Slovanom. Poslednje dni piše posebno proti dvojezičnim napisom v Istri. Trditi ne more, da bi ti napisi ne bili postavni, ali pravi, da se je v tacih koliko dobrih znancev. Res sem marsikateri trenotek preživel v oni prijazni drnžinici. Gospodar, imovit in naobražeu gospod bil je vedno polen šale, njegova soproga bila je ljubezniva gospa, vsakemu dobra mati, sin, moj sošolec, dober prijatelj in tri manie hčerke polne veselja in zgovornosti. Večkrat prišel sem z mojimi tjakaj. Moja stara kitara je tako ljubko brenkala, a lepa slovenska narodna pesem je tekmovala z ropotaujem mlinskih koles in šumljanjem mlinskega slapa. V senci pod košatim brestom bilo je tako ugodno. Kozarci so zveneli in pripovedovanju ni bilo ni konca ui kraja. Cas marsikaj spremeni, vendar ni spremenil nas, dasi nas je osoda razpodila na razne kraje. Moj sošolec, domači sin odšel je k vojakom v kršno Dalmacijo, jaz sem cdšel svojim potom, vendar ostali smo si vedno dobri znitnci. Ko smo se zopet sešli tam pod brestom, bilo je veselo kot nekdaj. Mojo kitaro je res zamenila včasih glasna harmonika, katero je raztegoval moj prijatelj, a veselje je bilo še večje, če smo se nenadoma sešli. (Konec sledi.) stvareh treba ozirati tudi na to, kaj je umestno. Tudi v Zagrebu so bili razobesili dvojezične napise, ki so tudi bili po mnenju teaa poljskega lista postavni, a so se odstranili. Mi moramo omenili, da je poljski list v veliki zmoti. Mej Zagrebom in Istro je velik razloček. V Istri je večina slovanska, ua Hrvatskem je pa le neznatno število Mažarov in še ti le raztreseni. V Oislitvaniji je narodna jednakopravnost zakonito določena, na Hrvatskem je pa postavno določeno, da je jedino hrvaščina uradni jezik. Borba mej liberalci in nacijonalci se na Gorenjem Štajerskem nadaljuje. Pri državnozborski volitvi so propali nacijonalei s svojim kandidatom Walzom. Sedaj ga pa skušajo spraviti vsaj v deželni zbor. V okraju Prohnleiten je izpraznjen mandat, katerega je imel pokojni Heilsberg. Nacijonalci za to mesto kandidujejo Walza, liberalci so pa postavili nekega F^yrerja. Kakor se kaže, bede volilna agitacija ravno tako huda, kakor je bila pri državnozborski volitvi. Kakor se da sedaj sodili, bode Walz zopet pozebel. Konservativci se te volitve ne udeležč, kakor se niso udeležili državno-zborske dopolnilne volitve v ljubenski mestni skupini. V verskem oziru sta oba kandidata tako ne zanesljiva, (h. konservativci nobenemu ne morejo dati svojih glasov. Civilni zakon na Ogerskem še ni dobil vladarjevega potrjenja. Vladi je to jako nepovoljno. Da bi že sprejete proticerkvene predloge se potrdile na Najvišjem mestu, predno se začne druga razprava o svobodnem bogoslužju in o iednakopravnosti Židov v zbornici, bi to najbrž precej vplivalo iia zbornično večino, češ, da krona vendar popolnoma odobrava vladno proticerkveno politiko. Ce se pa sankcija odloži, bode pa to imelo baš nasprotni vpliv in pričakovati je, da gospodska zbornica ti predlogi zopet zavrže. S tem pa pride vlada v jako kočljiv položaj. Večina v zbornici poslancev se tudi vedno krči. Marsikaj kaže, da Wekerlova veljava hitro pojema. Bolgarija. Sedanje sobranje se loči od prejšnjega v tem, da je v njem jako mnogo inteligence, doktorjev, profesorjev, učiteljev, pisateljev in premožnejših trgovcev. V prejšnjem sobranju so bili največ kmetje, krčmarji in pa nekateri odvetniki. Jedno najvažnejših vprašanj, s katerimi se bode bavilo novo sobranje, je povišanje carin. V povzdigo trgovine in kmetijstva mislijo se osnovati v inozemstvu bolgarske trgovske agenture in se je v ta namen 10.000 frankov postavilo v budget. Rusija. Umrl je estlandski gubernator knez Sergej Vladimirovič Sakovskoj. Pokojnik si je mnogo prizadeval, da poruši ruske Nemce in pravoslavi ruske protestante in katolike. Bil je tudi velik nasprotnik Židov in ga zaradi tega še sedaj obirajo židovski listi. V baltijskih pokrajinah je on vpeljal ruski jezik, rusko policijo, ruske šole in rusko sodeče. Nemci so ga zaradi tega jako sovražili. Omeniti pa moramo, da to porusenje ni delalo velikih težav, kajti nižje prebivalstvo je bilo v teh pokrajinah že močno rusko, le plemenitaši iu pa mesta so bila nemška. Pokojnik je v vojski s Turčijo bil na čelu civilne bolgarske uprave, dokler niso Rusi ostavili Bolgarije. Nemčija. Imenovanje novega kancelarja ne bode najbrž nič premenilo nemške vnanje politike. Glavni vodja vnanje politike je tako baron Mar-scball, tajnik za vuanje stvari. Da novi kancelar zaupa Marschallu, to pač najbolje dokazuje to, da je Marschall sedaj imenovan državnim ministrom. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. novembra. t Podvodja Žiga Bohinec. Bridko dolžnost nam je danes izvršiti. Naznaniti moramo svojim čitateljem smrt jednega najplemenitejših in najvzornejših slovenskih duhovnikov: Preblagega Žige Bohincu ni več! — Včeraj ua Vseh Svetnikov dan okoli 1 ure izdihnil je svojo zlato dušo; previden s sv. zakramenti za umirajoče v ponedeljek in zopet na praznik Vseh Svetnikov. Bolnega že od nekdaj pahnila je pokojnika sedaj nemila smrt v prerani grob. Rajni 2 i g a B o b i n e c porodil se je due 2.3. maja 1850 v Skocijanu pri Dobravi, v masnika bil je posvečen 27. julija 1873. — !■■■!■ MUlllil iiiiiuiiii n ia. Služboval je najprej na Dobravi pri Ljubljani kot subsidijarij bolnega župnika Janeza Vidmarja (od 1. oktobra 1873 do 1. sept. 1875). Ko je pokojni knezoškof Krizoston nastopil vladanje ljubljanske škofije (I. 1875), imenoval ga je za svojega tajnika in dvornega kaplana. Tajniške posle opravljal je potem do Pogačur-jeve smrti ter je vžival zarad svojega marljivega in zvestega delovanja popolno zaupanje Krizostouovo, ki ga je v priznanje njegovih zaslug meseca oktobra 1. 1883 imenoval kou-zistorijalnim svetnikom in pregledovalcem cerkvenih računov. Po Krizostouovi smrti služboval je jedno dobro leto (od 24. jul. 1884 do oktobra 1885) kot kapelan v Trnovem v Ljubljani. Od tod poklicali so ga sedanji knezoškof v duhovsko semeuišče ter ga imenovali pod-vodjo iu ekonoma. Obojno službo spravljal je od meseca oktobra 1. 1885 do svoje smrti.— Preblagi rajni je bil neumorno delaven na vse strani. Poleg svojih opravil kot podvodia semeniški bil je odboruik cecilijanskega društva in duh. podpornega društva, kot odbornik, blagajnik in upravitelj kat. tiskovnega društva pridobil si je za imenovauo društvo neminljivih zaslug, tako da ga bo težko, težko nadomestiti. V vseh svojih službah deloval je neumorno, brez šuma, a zato s tem večjim vspehom. Bil je zelo izobražen, vešč zlasti v uradnem poslovanju, v glasbi, govoril je tudi laški in francoski, po svojem značaju pa je bil tih in miroljuben. — Ob prezgodnjem grobu rajnega svojega ljubljenca žaluje preblaga njegova družina, oče, mati, sestre in brat. Izražamo prebritko zadetim iskreno svoje sožalje, tolaži naj jih zavest, da ž njimi žalujejo ob tožni izgubi vsi, ki so rajnega poznali iu da ga je mili Bog, ki ga je k sebi poklical na praznik Vseh Svetnikov, gotovo tudi pridružil svojim izvoljenim vsled njegovega vzornega duhovskega in krščanskega življenia. Blagega rajnega priporočamo v pobožen spomin, cerkvi katoliški in narodu slovenskemu pa želimo še več tako plemenitih in delavnih sinov. Naj v miru počiva! (Koncert »Glasbene Matice".) Prvi letošnji redui koncert »Glasbene Matice" bode v ponedeljek 12. novembra. P. n. abonentje naj si blagovole izbrati svoje sedeže v trgovini g. Zagorjana. Vzpored priobčimo prihodnjič. (Slovensko gledališče.) Včeraj so predstavljali znano Raupachovo žaloigro »Mlinar in njegova hči". Igralo se je točno, posebno so ugajali gospoda I n e m a n u in Danilo in gospica S1 a v č e v a. Gledališče je bilo dobro obiskano. (Heilserum.) Ce že iz jednega slučaja lahko sodimo, bode Behringov Heilserum zares specifično sredstvo zoper davico. Kakor smo že poročali, se je v ponedeljek dne 29. t. m. injiciral 14Ietnemu fantu ua infekcijskem oddelku na Poljanah Behringov Heilserum št. 2. Pisali smo tudi, da je koj drugi dan, t. j. dne 30. t. m., izginil že oni neznoseu smrad iz ust in da se je bolniku splošno stanje sploh obrnilo na boljše. Samo temperatura še je ta dan bila ko prej 38 5 C. Sedaj pa lahko poročamo, da je že v sredo po noči padla temperatura do normalne visočine 37 5 C. in je ostala do danes na tej. Najbolj zanimive pa so seveda bile spremembe v grlu samem. V torek po injekciji se še lokalno v grlu ni veliko spremenilo, razven da so se one siv-kasto-bele kože v grlu natanko demarkirale od zdravih partij. V sredo pa, torej ko je tudi padla temperatura, so se vse odluščile in jih je bolnik v kratkem izbruhal. V četrtek: splošno stanje jako po-voljno, temperatura 37 C. Bolnik lahko že vse požira in ima tudi apetit. Ce nič ne pride vmes, je bolnik izven nevarnosti. —ih— (Radikalni škandal v Trnovem.) V torek zvečer vrnili so se trnovski iu jablauiški volilni možje iz Postojine domov. Se predno je oddrčal vlak iz Št Petra, vže so se prižigali po Trnovem okoli kolodvora plapolajoči kresovi, ki naj bi naznanjevali ljudstvu od blizu iu daleč, da se vračajo domov volilni možje. Že kmalu popoludne začeli so razgrajati najeti trobentači po Trnovem , da bi privabili ljudstvo, uaj napravi sramotilen sprejem volilnim možem. Dobro uro pred dohodom vlaka, razsvetlili so trnovski »veljaki" svoje hiše in potem so šli pričakovat na kolodvor neljubih jim volilnih mož. Ko pridrdra v!ak in izstopijo volilni možje, vže jih je oblegala najeta druhal z umazanimi zastavami in gorečimi baklami. Škripajoča godba se zadere in iz grl pijanih poba-linov se zadere: »Živela napredna stranka!" »Pe reant klerikalci !" — Med to drulialjo si lahko videl občinske svetovalce, c. kr. bistriškega notaria Jankota Rahne-ta' in brhkega gospodiča Ivana Valenčiča. To gospodo obdajala je opojena in razgrajajoča mladina. Od kolodvora drla je ta množica z godbo in baklami in trombami proti Trnovemu ter zasmehovala po poti volilne može. Ko bo šli možje vsak proti svojemu domu, zavije druhal proti hiši našega župana Urbančiča. Toda kmalu se obrne vlak proti razvet-ljeni Valenčičevi hiši, na kateri se je blestel napis: »Živeli naprednjaki!" Okolu polnoči pomikala se je še kričeča množica z baklami po trnovskih cestah. Med druhaljo je nosil baklo tudi organ javnega reda gospod župan Urbančič. Liudje so se bali za svoja poslopja, pa to ue zadržuje gospoda Urbančiča , da ne bi tudi on povzdignil svitle plamenice. (Akademično društvo .Danica.) Kot ustanovniki z vplačilom 15 gld. pristopili so slov. katol. akademičnemu društvu »Danica" • •S 3 8 opazovanja zrakomerm t mu toplomera po Celzija ■3®» 5 S « a 31 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 « ivp" 7367 736-6 739-5 34 154 9-2 brezv. sl jzap. sl. vzh. megla del. oblač. jasno 000 1 7. u. zjut. 744-1 745-6 5-2 9 2 brezv. megla jasno n 0 00 9. ». zveč. 747-5 5-6 n ut iruipcintum uu za 1-8° in 0-6° pod normalom Izvrstni novi 568 Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko Črno pivo itd. priporoča po prav nizki eeni Pavlinova Kranjska Tinarua. v Ljubljani, Slonove uIlcc 52. Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. SO kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 1 TJbaldu pl. Trrikoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. B Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. i i Z bridko žalostjo naznanjamo prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni iu spoštovani sin, oziroma brat, svak in stric, prečastiti gospod Žiga Bohinec, konzistorni svetovalec in vodje - namestnik v duhovskem semenišču v Ljubljani, dnč 1. novembra 1894, popoldne ob 1. uri, v 45. letu starosti, po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat prejemši sv. zakramente za umirajoče, ves udan v voljo bož|o, v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto, dne 3. novembra, ob A. uri popoldne iz hiše na Dunajski cesti št. 15, Svete maše za dušo rajnega bodo due 5. novembra ob 8. uri v frančiškanski in več drugih cerkvah. Bodi nepozabljivi nam in premili rajnik še sploh priporočen v molitev iz pobožni spomin pri sv. maši 1 V LJUBLJANI, dn<5 1. novembra 1894. Rodbina Bohinčeva. Katol. tiskovno društvo naznanja, da je prečastiti gospod "v Žiga Bohinec, konzistorijalni svetnik, podvodja v duhovskem semenišču, odbornik in blagajnik „Katol. tiskovnega društva" itd. danes ob 1. uri popoldne v 45. letu svoje starosti, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto, dne 3. novembra, ob 4. uri popoldne z Dunajske ceste hiš. št. 15. Preblagega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dne 1. novembra 1894. X> u n a j 8 k a borza. Dni 2. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ........... 99 gld. 55 kr. 99 60 123 70 98 40 122 40 96 85 1037 — 384 50 124 20 60 95 12 19 9 n 88 46 10 0 n 88 n Dni 31. oktobra. i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 148 gld. 50 kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 147 „ 75 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 97 Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 Dunavske vravnavne srečke b% ... . 128 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 Posojilo goriškega mesta.......— 4 % kranjsko deželno posojilo.....67 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 n „ južne železnice 3% . 164 n „ južne železnice b% . 129 „ „ dolenjskih železnic 4% 98 50 30 50 50 70 45 30 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 141 „ 50 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld.......69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......50 Ljubljanske srečke..................24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 175 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3410 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 493 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 104 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 72 Montanska družba avstr. plan.....89 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 Papirnih rubljev 100........135 90 50 75 50 50 10 OkC* Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku K u 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjamična delniška družba E H C U Wollzeile it. 10 Dunaj, lariihftfirstrasse 74 B. 66 aKf Pojasnila '£& v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaof|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti ■4F* naloženih glavnic.