m* POLITIČEN LIST Zil SLOVENSKI NAROD. ™
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
"V
JL.
V lijubljani, v soboto, 16. januarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprcjema naročnino, Inserate in reklamacije. —
I n s e r a 11 sc računajo cnostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za irikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h.
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
JL.
objavljenju primeren popust. U pravniškega telefona štev. iSS.
vzgoji novega naraščaja, ki ne bo več hodil v cerkev. Ta so nam pa najbolj napoti „ K a t o 1. izobraževalna društva". Tem veljaj zdaj najhu ši boj na življenje in smrt. Tukaj se mladina »sistematično strankarsko poneumnuie, lanatizuje in vzgaja v duhu, pravemu napredku nasprotnem." V teh društvih se pripravlja „duševno in gospodarsko robstvo".
Z vso silo torej morajo naskočiti liberalni učitelji katoliška društva. Posebno mla deniče morajo trgati iz njih. Zabavljati morajo čez društva, obrekovati jih, da odvrnejo mlade ljudi. Sami pa morajo zbirati okoli Bebe „ferepke individue" in jim vlivati v — glavo »samostojno svetovno prepričanje«. To je tisti ključ, s katerim se bo odprla blagajna in privreli bodo cekini na dan!
A ljudstvo je treba pridobivati v masah za »samostojno svetovno prepričanje«. Zato se morajo pa na občinske stroške prirejati gledališke predstave in koncerti. Kako se bo to izvršilo, — to nam »Udit. Tovariš« razodene v enem prihodnjih člankov. Treba bo po občinah poleg šolske doklade tudi koncertne doklade.
„Oj, zlati čas zdaj Muzam kranjskim pride!" Ne bo več ljudstvo zdibovalo za kon-zumi, za krompirjem 111 repo — odslej bo odmevala dežela kranjska od teatra in koncerta. Nato bo seveda nujno in brezdvom-beno sledila politična zmaga slovensko-nemške zveze in zvišanje učiteljskih plač.
Tako torej je načrt gotov. »Učit. Tov.« nam zatrjuje, da se začne takoj delati na vse kriplje in z vsemi silami med ljudstvom .. . Poslušajte:
»Danes kliče slovenski učitelj na boj na divje Amonite! Prirodno! Mi stopamo v boj, zaupajoč v organizacijo, ki je izrasla iz nas samih. In ko bi ne imeli nikogar poleg sebe, nam zadostuje naša samozavest, da ne pod-ležemo nikdar.«
Torej oni lahko zmagajo, tudi če ni
majo nikogar poleg sebe! Privoščimo jim to veselje!
Koroška Belci — v nemških rokah-
(Dopis.)
II.
Lansko leto so se na Jesenicah — pri naših sosedih — vršile občinske volitve, ki so po vsem Slovenskem vzbudile veliko pozornost. Bil sa je ljut boj za obstanek ob činske uprave v slovenskih rokah. V tem opasnem trenotku so tedaj za nekaj časa prenehala vsa politična nasprotja moj bIov. strankami, ceio tovarniški delavci, kar jih je bilo slovenskega mišljenja, so vkljub hudim grožnjam glasovali zoper nemško tovarniško stranko, ln eolidarnost je zmagala ; še enkrat so bi priborili Slovenci večino v občinskem odboru. Pričakovali smo, da bode ta delavnost in navdušenost za sveto stvar pri naših sosedih nas zedinila za enako početje. A hudo smo se varali. Tisti možie, i ki so se ob jeseniški zmagi od samega ve "tub« skoro na glavo postavljali, so šli le^o združeni v najlepšem prijateljstvu s tovar niško nemško stranko volit proti svojim so-občanom, da vrinejo v naš obč. odbor tujce in ga izroče njihovej milosti. Kdor tega ne verjame, naj povpraša našega g. župana in g. nadučitelja, ki sta se ta dan v nemški družbi neizmerno srečna počutila. Kolikrat sta ta dva gospoda hudo ropotala proti po-nemčujočim namenom tovarniške družbe, kako toplo sta zsgovarjala ustanovitev nove čveterorazrednice, da se mej nas ne vrine »šuiferajnska« šola, kako je njuno srce bilo pobio navdušenja za Uril in Metodovo družbo itd., deveti januarij t. 1. pa jima je tako zmedel možgane, da sta videla povsod drugod okolu sebe svoje politične nasprot nike, v nemški družbi pa same prijatelje Vodil pa ie ves ta mešani zbor bivši nasprotnik Nemcev g Cop iz Most, ki se rad ponaša s svojim kristalno-čistim slovenskim značajem, kateri značaj pa je ta dan lepo skril pod kožušček slovensko-nemškutarske koalicije. Ta mož, g. Č o p j e pri zadnjih držav., zborskih volitvah nastopil kot kandidat narodno
Učiteljski bojni načrt.
Prazen klas visoko povzdiguie svojo glavo. Resničnost tega vsem pedagogom dobro znanega reka dokazuje z vso odločnostjo »Uiiteljski Tovariš".
Na učiteljskem shodu so proglasili feato-liško-narcdno stranko za „divjega Amonita", katerega morajo ubiti. Izdali so geslo : Pojdimo med narod ! Prepričajnno ljustvo, da je najimenitnejše vprašanje na svetu vprašanje naših plač !
To je dobro povedano. A tudi najbolj domišljavemu učitelju se je rodil pomislek, da ljudstvo tega še dolgo ne bo hotelo verjeti, ker je tako strašno „zabito", „od klerikalcev poneumnjeno" in .fanatizovano".
Zato je pa zdsj ^Učiteljski Tovariš" objavil cel načrt, po katerem morajo delati liberalni učitelji
Prva njihova dolžnost je, delati zgago v o b č i n a h. Tu se najložje kaj doseže. Pri občinskih volitvah večinoma igrajo osebnosti precejšnje vlogo. Župniki se zato mnogokrat ne vmešavajo med nje. Tukaj je te-rdn za liberalnega učitelja. Toliko časa se mešajo ljudje, da slednjič vsled nebrižnosti poklicanih zaupnikov ljudstva spravi z različnimi manevri liberalni učitelj svojega kandidata na županski stolec, ako se celo — in to je slednjič zadnji cilj — ne vsede na prestol sama njegova učiteljska svetlost in neomejeno ne zagospodari nad »divjimi Amo-niti« tudi v deželnem zboru in si določi plače, kolikor sam hoče.
pa — tudi to ne gre še danes, kakor si žele napredni kulturonosci. Vzrok : »Za-bitest ljudstva« !
Ljudstvo je žalibog še tako neumno, da ne spozna, kako je to njegova »edina rešitev«. Krivi so tega »nazadnjaštva« seveda »klerikalci«.
»Modernizovati občin« ne bo mogoče toliko časa, dokler si liberalno učiteljstvo ne
LISTEK.
Zlatomašnik Jan. Evang. Sajovic,
ljubljanski stolni kanonik.
V nedeljo, dne 17. t. m., bode ob deseti uri v stolnici ljubljanski ob asistenci svojih tovarišev pel zlato mašo preč. g. kanonik Jan. Ev. Sajovic. Redke te slavnosti i naš list ne sme prezreti. Saj se s tem pridružuje premnogim častilcem velečastnega gospoda jubilanta; in če ob tej priliki poda svojim čitateljem kratek obris življenja njegovega, mu to dolžnost narekuje tudi hvaležnost do slavljenca, katerega šteje naš list, odkar se je ustanovil, kot svojega zvestega naročnika in marljivega dopisnika.
Porodil se je Jan. Ev. Sajovic dne 6. januarja 1. 1831. Zormanovim na Visokem, mični vasici v šenčurski župniji na Gorenjskem. Sinko se ni telesno nič kaj všeč razvijal starišem. Slaboten in bolehen je bil prva leta. Zato so ga peljali na božjo pot k sv. Valentinu na Limbarsko goro. Nekoč obišče starše očetov bratranec Jernej Dolžan, tedaj bogoslovec v Ljubljani. (Znan je v slo-
venskem slovstvu po knjižici, ki jo jc spisal za Mohorjevo družbo: Mati božja dobrega sveta. Knjigo je svojedobno naše ljudstvo izredno cenilo in rado prebiralo.) Ko tedaj mladi bogoslovec ugleda slabotnega Zorma-novega Janezka, pravi očetu: „V šolo ga daj! Saj ga vidiš, kakšen je; za delo bo za nič." In to je baje dalo povod, da je v jeseni 1. 1838. prispel Janezek v Ljubljano, kjer so ga sprejeli v tedanji spodnji oddelek. Tu se je pa kmalu pokazala bistroumnost dečkova. Prestopil je takoimenovani gorenji oddelek in bodoče leto hodil v drugi razred. L. 1841. je začel z gimnazijo in v jeseni 1. 1847. je stopil na licej (v tedanjo logiko), kjer ga je našlo 1. 1848.
Kaj rad pripoveduje naš slavljenec še dandanes o burnih, deloma tudi smešnih dogodkih viharnega 1. 1848. Nekov poseben žar mu zašije iz oči, ko pred svojimi tovariši obnavlja spomine na čas, ko je tudi on pripadal drugi kompaniji pri akademični legiji ljubljanske narodne straže. 98 sošolcev je imel v logiki (sedanji sedmi šoli); izve-čine so že legli v hladni grob. Spomin na ta znameniti letnik pa je še shranjen v kranjskem deželnem muzeju Rudolfinu. Tvor-ničar Andrej Jamar s Fužin pri Ljubljani je
namreč pred nekaj leti daroval muzeju palico, katero je vrezal na Ljubelju 1. 1848. njegov sošolec Jareb, on sam pa je vdolbel vanjo vseh 99 imen svojih sošolcev. Na vrhu ročaja se bere buršikozni napis: „Tod den Philistern!" Na kraju ročaja pa: »Logik 1847/48."
A viharni dogodki in burni prizori 1848. leta niso v mladeniču nič omajali plemenitega teženja po svetem poklicu duhov-skem. L. 1849. je vstopil v tukajšnje duhovno semenišče in ker je bil, dovršivši bogoslovske študije, premlad, so ga posvetili v mašnika šele 15. januarja 1854. na nedeljo sv. Imena Jezusovega. Novo mašo je zapel potem dne 5. februarja v domači podružni cerkvi na Visokem, ob kateri priliki mu je za slavnost govoril tedanji kranjski dekan, poznejši stolni prošt Anton Kos.
Po slavnostnem dnevu pa se je kmalu pričelo delo, naporno delo, neprestano delo v raznih službah . . .
Delal je naš zlatomašnik pol stoletja v vinogradu Gospodovem. In dela se nikdar ni branil. Marljiv je bil in je ostal do danes v svojih poslih. Lahko rečemo: delo ga je veselilo, delo ga je tolažilo, delo ga je osrečilo . . .
napredne stranke na Gorenjske m !
Pred par leti je ta gospod z navdušenjem vodil kar celo vojsko proti nemškutarski tovarniški druibi in se s ponosom prišteval prvim zaščitnikom »mile Slovenije« v našem okraju, a na dan 9. januarja t. 1. pa je mirno odložil svoje bojno kopje pred svojim nasprotnikom. Pa kaj hočemo, staramo se in kri sa nam ohladeva vsled nemško-slovenske zveze !
Ne smemo pa zamolčat', da tega poraza je bila mnogo kriva prevelika malomarnost, oziroma politična nevednost naših občanov. Navadno je, da se občinske volitve po*sodi več ali manj gibljejo v okviru različnih osebnosti, pri nas pa smo v tem se posebno prizadeti. Akoravno je domači g. župnik večkrat opominjal ljudi k složnemu delovanju in tudi županstvo prosil, da be zedinimo za skupne kandidate v ohč. odbor, naletel je povsodi le na gluha ušesa.
Ko pridejo zopot nove ob5. volitve, bo imela takrat tovarniška stranke vsied vedno rastočega delavskegi naraščaja popolnoma lahko nalogo. Pridobila si bo tak obč. odbor, kakršnega si bo sama želela; da bode potem prav dobro znala izrabiti svojo moč, o tem ni nobenega dvoma. A to nas navdaja z bolestjo, da'so se slovenski liberalci raje zvezali z narodnimi nasprotniki ter ž njimi začeli kopati političen in naroden grob. Ako pojde tako naprej, je v 20 letih v nemških rokah vsa savska dolina od Lesec dalje; na vrsto prideta Bied in Bohini. In kdo bo kriv v prvi vrsti? Slovenski Dež-mani, ki so svoj čas prisegali za sveto Rusijo in Starčeviča, a so danes podrepniki Nemcem.
Narod vstaja, in mažaronov je strah.
Iz Zagreba, 13. januarja.
Mažaroni so bili navajeni, da so mogli v zadnjih dvajsetih let'h izvesti vsako svojo nakano. Narod bo držali po javnih oblastih v svojih rokah. Vsi javni uradniki so bili prisiljeni od državne oblasti, da izvršujejo vse zapovedi mažaronske. Če se je pojavil kje odpor proti takemu nasilstvu, ga je mo-
Najprej so ga poslali za drugega ka-pelana v Radoljico, kjer pa je bival le 40 dni. Odtod je nastopil 18. maja 1854. kape-lanijo pri sv. Križu poleg Turna pri Litiji. Deloval je na tej postaji nad 13 let. Dne 30. julija 1867. je bil umeščen na mošenjsko župnijo na Gorenjskem. Mnogo skrbi ga je tu čakalo, katere je malone enajst let zvesto prenašal. Župnija je bila precej zanemarjena, marsikaj je bilo potreba prenoviti in prena-rediti. Vsa taka opravila pa dajejo mnogo truda. Dvignila so se za njegovega ondot-nega župnikovanja silno potrebna nova gospodarska poslopja, popravila se je kape-lanija, razširilo pokopališče, olepšala cerkev in vhod vanjo priredil. Božja pot na Brezjah je čimdalje bolj slovela. Na prigovarjanje pokojnega prošta Jos. Zupana in knezoškofa sekovskega Zwergerja so se jeli pripravljati prvi načrti za novo cerkev.
A klic božji je pozval župnika Sajovica na drug delokrog. Dne 1. majnika 1. 1878. je nastopil podeljeno mu župnijo slavinsko na Notranjskem. V tej obširni, lepi, a radi zimske burje in žametov dokaj težavni župniji z dvanajstimi podružnicami in tremi ekspoziturami jc deloval skoro dvajset let. Tu je, kakor svetopisemski vinogradnik
rala javna oblast zatreti s silo. To se je godilo posebno zadnja leta Khuenovegs bano vanja, ko narod ni mogel ni3 več prenašati mažaronskega ti rorizma. Prišlo je do bune v narcdu in Khuan je moral pobrati kopita ter zapustiti zemljo, kjer je paševal skoro dvajset let. Narod se je oddahnil. Prišla je drupa vlada. Z atem je ostal sicer isti, tamo se brutalno ne izvaja. Narodu se ne kratijo državljanske pravice v onem obsegu kakor preje. Narod se je začel slobcdneje gibati tar je to priložnost porabil, da se na javnih skupščinah porazgovori o svojih potrebah. Spočetka so mislili mažaroni, da se bo narod kmalu naveličal potre iljivih shodov in da se povrne zopet poprejšnja letargija in malomarnost za vse javne zadeve. Toda prevarili so 89. Gibanje je še vedno živahnejše ter se jo razširilo ie po krajih, kjer ee še pred nedavnim na to ni moglo niti misliti. Enoglasno spiejete resolucije o naivažnejših državnih in občinsk h zadevah dokaiuiejo najbolje, kako je bil hrvatski narod potreben takih skupščin, in kako je hrvatska d)mo-ljubna lnteligenoija našla pravo srtdttvo, da priproBti narod čim hitreje poduči o njegovih najvažnejših pravicah, da bode mogel pri prvih volitvah v hrvatski sabor biti pripravljen za boj preti pogubnemu mažaronBtvu, ki seveda že zdaj nosi pokoncu glavo v de želnem sabora, a tudi pri vladi. Gotovo je, da mažaronstvo ni zadovoljno, ker je sedanja vlada vsaj deloma popustila od krutega poprejšnjega teroriima, ter narodu dala vsaj dihati. Mažarone strašijo čimdalje bolj shodi, ker vidijo, da se jim na ta način tla izpod mikajo. Ce pojde t »ko dalje, izgubi maža ronstvo vsako zaslombo v narodu, kolikor jo je še dosedaj imelo. Da se to ne ?g.idi, je glavna ma*aronska klika v Zagrebu za čela iznovič svoje gadno delovanje. Ii zagrebške mažaronske kovačnice se pošiljajo po korespondenčnem uradu tendenciozno se stavljene brzojavke v slavolobske dunajske in peštanske časopise, samo da očrnijo hrvatski pokret. V teh porečilih obrekujejo najodliS-neje rodoljube, med drugimi seveda tudi škcfa Strossnuyerja in nižjo duhovščino. Zato tem l|udem ni dosti, da je izdal zagrebški nadšket poznato poslanico niij mu svečenatvu v varaždinski županiii, nego bi to morali storiti vsi hrvatsu škcf|e za svoje škcfije, da se odvrnejo duhovni od ljudstva. To bi bil zares izvrsten liberalni lek. toda mažaroni ga ne bodo dobili. V svojih iažnjivih poročilih so celo opozorili vlado, češ, da se narod po nebih krajih že celo ? uni >sled ostrih govorov proti mažaronom. Dozdaj pa o takih nemirih nimamo r.obenih poročil, marveč je poznato, da se narod pogodi po shodih razide čisto mirno, tndi če ga je bilo na tisoč zbranega. Toliko so pa ti mažaroni uspeli s svojimi klevetami, da je bil »Obzor« v kratkem dvakrat zaplenjen radi govora, ki ga je govoril nadšumar Nauc ni v Ivankovem v Slavoniji, ker je v tem govoru odkril in povedal narodu vse krivice, ki so mu iih storile oblasti pri delitvi krajiških sum. Mažaroni so tedaj za to, da naj narod trpi krivice in da se mu ne sme pomoči, ker bi pri t;m zgubilo lepe dohodke nekoliko roa-žaronov.
Madjarska justica.
Kakor znano, ie ^siko ltto obsojenih po več slovaških rodoliubov in urednikov vsled ^eteizdais-t^a" popo'noma po nedolžnem na težke jeie in ogromne d mame kazai. Pred par dnevi pa je budimpestansko porotno sodišče oprostilo žurnalista D. Lo-randa, ki je v svojem listu poveličaval umor
rajnega ministra grofi Latoura kot junaško dela, šila generalnega štaba, barona Becka pa je n sramno ps ovaft V svojem članku je pisal: »Jasio je, da ta vojak, (Bec^j), ki ie tako drien v svoji neomejeni ošabni sti, da s 3 zoperstavi volji celega naroda, skuša dovesti kralja do verolomstv«, do nezakonitosti in n^ustavn h dejanj. Jasno je tudi, da ta mož zasluti stokrat bolj, da ss ga obesi ua prvi kol, bakor ps nesrečni Latour, ki je bil le orodje v rokah mogočnih nadvojvodij. Rabeljev posel ni lep posel, a zaklete sovražnike naroda potegniti na kol — mora bili vendar slast.« In ta madjarsbi žurnalist Lorand je bil radi poveličevanja zločina in radi pso-vanja barona Btcka zatožen, a je bil pred visoko madjarako soioijo v \s h točkah popolnoma oproščen!
Combesova politika omajana.
Ii Pariza poročajo : Volitev v predsedstvo francoske zbornice napravlja vedno večje nasprotatvo mej radikalno socialno stranko. Jaures ni več izvoljen v predsedstvo, ker je našel odločne nasprotnike v lastni stranki. Liberalcem, ki »o sanjali o trdni zvezi vseh socialistov njihovim namenom na korist, so se izjalovile nado. Tudi izvoljeni predsednik B r i s s o n >ma neznatno večino: 257 proti 219 glasovom, ka ere je dobil njegov protikandidat Bartrau l. VoHtav je bila tajna. Le s težavo se vzdržuje C>mbesova več<na. Izstop iz radikalno-socialne stranke je zopet naznanilo nekaj poslancev. Tudi Combea bo končno se pridružil številu onih, ki so v svojem boju proti cerkvi podlegli.
Turško trinoštvo v Makedoniji.
• V Drinopolju se mudi več znamenitih gostov iz Anglije in Amerike, da na licu mesta vidijo vso revščino in grozo, ki jo je povzročila turška krvoločnost, da razdele nabrane darove obubožanim Bolgarom in tako vsai malo ublaie neznesao bedo. Ame riJanka R ng Lewis je okrog 200 osebam dala toplo obleko. Bej Anf paša jih je vapre-jel prav prijazno in jim dal spremstvo na potr da si ogledajo deželo. Toga pa ni storil iz uliudnostt, temveč z namenom, da jih spremijevaloi tako volijo, da ne vidijo naj-groznejših opustošeni in da ne občujejo osebno s tlačenimi prebivalci.
Drinopoljsio izredno sodišČ9 je obsodilo že okrog 240 Bolgarov in proglaša še nadalje krvavo sodbo. Nekaj ols)jencev je prišlo pred sodišče iz inozemljs, ker so se na podlagi izjave, da se jim ne bo nič zgodilo, vrnili v domovino. Tako drži turšk« gosposka svojo obljubo, in naravno je, da vladajo povsod okrog veliki nemiri. Pred nekaj dnevi so stanovalci v Malem Tirno-vem Hilung-paši v B tolju naznanili, da nimajo več ničesar, kar bi imenovali svojo last, niti svojih žen. Turški vojaki, ki so tam v garniziji, so izvršili neštevilno zločinov in oskrunili brezštevilno žen in deklet. Doslej ni bil še niti en Turek za svoje nesramno početje kaznovan. Približno pred 10 dnevi pa je bilo pri vasi Jemidte "podrtih nekaj brzojavnih drogov, kar so najbrže Turki sami storili, da zval£ krivdo na Bolgare. Zaprli so takoj 4 vaščane, 43 drugih pa kličejo pred sodnijo. Ti slutijo nevarnost in ho čejo rajši zbežati v goro vkljub ostri zimi iti preko meje. da ne pridejo Turkom v roke — To je nekaj značilnih slik, kako Turčija ref .rmira in zboljšuje stanje makedonskih Bolgarov.
Balkan.
Poročila iz balkanskega polotoka doka zujejo, da je porta začela zopet staro igro,
da zavleče in odloži makedonske reforme Tako je še vselej storila in tako bo delala, dokler se ji bo pustilo. Ako se sedaj v Makedoniji nič ne stori, bo spomladi zagrmela vstaja z elementarno silo, in njene posledice utegnejo biti usodepolne. In odgovornost za to bosta noBili Avstrija in Rusija, ker bi sultana zdaj lahko prisilili do reform, ako bi hoteli Abdul - Hamid Blepomiši in vodi za nos evropske reformatorje Najprej je prinoipielno pristal na kontrolne točke, potem je ruskemu in avstrijskemu zastopniku sporočil v nejasnih besedah, da se je postavil glede nadzorstva na drugo stališče, in potem je poslal svojim zastopnikom pri evropskih velesilah obširno noto, v kateri je nagromadil nove težkoče zoper hitro ures ničenje reform. Jasno je, da sultan noče nič drugega, kakor da pade v vodo ves reformni načrt. V dunajskih diplomatičnih krogih so sicer prepiičani, da bo sultan do bil slednjič kategorično zapoved, a z ozirom na bližajočo se pomlad ne bi Rmija in Avstrija smeli odlašati, temveč z energično zahtevo stopiti pred krvol ka.
Turčija ae zdaj oborožuje. Iz Drinopolja prihajajo vznemirljiva poročila. Makedonski odbor pripravlja z veliko naglico vse potrebno za vstaško gibanje prihodnje pomladi. Vstaši nabirajo denar, delč orož|e in nabiralo nove pristaše, htotako neugodne vesti prihajajo iz monastirskega vilajeta.
Rusija v Mandžuriji.
Po pariških poročilih iz Kine se razširja ruski vpliv in jezik vedno bolj med kitajskim prebivalstvom v Mandžuriji. Radi tega je nastalo med Rusi in domačini prijazno razmerje. Ne le v mestih in v bližini mest stanujoči Kitajci razumejo ruski, ampak tudi na deželi. S i c ilo nekateri kmetje, no-sači in ribiči znajo popolnoma ruski. Rusi so si znali pridobiti simpatijo ljudstva. Posebno ob sibirski železnici razumejo Kitajci dobro ruski jezik. Govori se še celo, da ae j e R u s " m posrp iilo pridobiti si 2 5 0 0 0 do 30.000 K i t a jcev za svojo armado. Vendar je pa verjetno, da ti Rusom ne bodo veliko koristili, ker bodo bržkone, ko nastopi v Kini druga vlada, prestopili zopet v kineški tabor.
Koroške novice.
k Is katoliike cerkve k prote-stantizmu je prestopila neka B. K. Značilna je tozadevna izjava: »Jaz podpisana B. K. naznanjam s tem svoj in svojih otro* izstop iz rim. katol. cerkve in svoj vstop v nemško evang. cerkev«. Pa še naj kdo reče, da ves ta „dirndaj" ni političen. To je prepričanje! ?
k Slovensko petje se kaznuje. Pred kratkim so peli tuaaj nekateri slovenski prostovoljci slovenske pesmi; takoj so dobili hišni zapor za nekaj dni. So bili vsaj na toplem. Slovenskega prepričanja pa jim s tem gotovo niso udušili.
k Duhovičlna roženške dekanije je baje sklenila uradovati z raznimi uraoi edino le slovensko. To je možato. Kdaj bedo sledile druge slovenske dekanije? Če borno vedno po starem »šimeljnu« delali, potem sami priznavamo, da ni treba slovenskih uradnikov.
k O šentjakobski Soli poroča zadnji „Mir": „Že par dni se je kazalo med našimi nemčurji izredno gibanje in slutili smo, da se je prej ko ne kaj ukrenilo glede naše šole. Danes se je pa raznesla novica, da je naša slovenska šola padla. Da se tega nem-
prenašal težo in vročino dneva. Odlikoval se je v dušnem pastirstvu, v oskrbovanju cerkvenega imetja. Veliko dela mu je dalo vravnavanje bogatih Jan. Kalistrovih ubožnih ustanov in premij za sadjarje in živinorejce. Za svoje delovanje je dobival opetovano priznanje od duhovske in deželske gosposke. L. 1890. je bil imenovan knezoškofijskim duhovnim svetnikom, 1. 1893. pa mu je pre-svitli cesar podelil zlat križec za zasluge s kron©.
Tudi pri šoli je sodeloval kot član c. kr. okrajnega šolskega sveta najprej v Radoljici, kasneje tudi v Postojni.
Na večer življenja je popustil kraško burjo in se naselil v beli Ljubi i ni. Dobil je namreč kanonikat cesarske uotanove pri ljubljanski stolnici, na katerega je bil slovesno umeščen dne 28. januarja 1900. A tudi v tem svojem dostojanstvu se je pokazal vsekdar spretnega delavca in modrega svetnika. Pri raznih društvih sodeluje, predsednik je duhovskemu podpornemu društvu, kot notranjski arhidiakon z vso marljivostjo opravlja svojo nalogo, kot referent knezo-škofijskega konsistorija pa je neutruden v izdelovanju svojih zadač, tako, da bi ga po pravici smeli imenovati diko ljubljanskega stolnega kapiteljna.
Pri vsej svoji marljivosti pa je naš zlatomašhik vedno vedrega lica in zdrave šegavosti. Dasi slaboten v mladosti in, kakor nam je sam pravil, v dijaških letih dvakrat za smrt previden, se je vendar kasneje tako utrdil, da ni kot duhovnik nobene nedelje in nobenega praznika zamudil. Starost ga do danes še ni preobdala s tistimi slabostmi, ki jih izraža latinski pregovor z besedami: seneetus ipsa morbus. Živahen, čilega spomina in g< istih besedi se zanima naš slav-ljenec za vse javne zadeve in ne kaže po zunanje nobene utrujenosti in okorelosti v svoji hoji. Če pojde v nedeljo s palico pred oltar, bo to pač znak častitljivosti, ne pa podpora v starosti . . .
Še narodnjaka Sajovica nam je v kratkem označiti. Naš zlatomašnik sodi med one idealne Slovence, ki so pred pol stoletjem pod zastavo Bleiweisovo vzbujali mej našim ljudstvom narodno zavest. Sajovic je še eden onih redkih domoljubov slovenskih, ki je preživel vse faze našega političnega življenja in nikdar in nikjer ni zapravil ali omadeževal slovenskega značaja. Preganjal je nemškutarijo in liberalizem, vedno zvest častitljivemu slovenskemu programu: Vse za vero, dom, cesarja. V burnih časih je kazal neomahljivo svoje politično prepričanje. Zato
ga je že pokojni slovenski politik Lovro Pintar priporočal namesto sebe za predsednika volilnih komisij pri državno- in deželno-zborskih volitvah. To so bile svoj čas burne volitve; birokracija je šiloma dušila slovenski živelj in paziti je bilo treba, da se ne bi razkropila v zadnjem trenutku po raznih slepilih in varalicah slovenska četa.
Ko se je kanonik Sajovic preselil v Ljubljano, je bil izvoljen v vodstvo katoliško-narodne stranke, kjer še zdaj sodeluje z modro besedo in svetuje z 'zakladi svoje politične zrelosti.
Naj zadostujejo te kratke črtice. Iz njih se zrcali delo, marljivo delo, delo polsto-letja. In če bode v nedeljo naš slavljenec poln hvaležnosti do Boga povzdignil svoj glas v cerkveni pesmi „Te Deum laudamus", naj bode uverjen, da se ž njim združujejo ne le njegovi nekdanji župljani, ne le njegovi prijatelji, marveč vsi verni Slovenci čestitajo vrlemu delavcu v vinogradu Gospodovem, neustrašenemu domorodcu, duhovniku brezmadežnega značaja. Bog ga ohrani še mnogo let, da v krogu ljubih svojih tovarišev zapoje tudi še demantnico!
čurji veselijo, je pač umevno vsakomur, 'ki ve, da se tem ljudem ne gre za šolo, ampak edino le za to, da bi prišli na konja. Šola, o kateri nimajo prav nobenega pojma, jim je še manj kot deveta briga. — Svoje veselje kažejo s streljanjem. Privoščimo jim to veselje, našim nemčurjem; pridejo vsaj enkrat k sapi. Le streljajte; s tem nam najbolj pomagate buditi one omahljivce, ki vas do sedaj še niso dovolj poznali. Slovenci, le poglejte jih vse tiste, ki se najbolj vesele nad tem, da je za sedaj naša šola padla (za vselej je vam ne pustimo, zapomnite si to): največje veselje je pri barabarjih, ki se veselijo, da so potlačili domačine! — Slovenci, ki vamje na tem, da vas tudi pri občinskih volitvah ne potlačijo tujci, pridite vsi k volitvam. Pri volitvah pokažete, kdo je gospodar v hiši: ali vi, ki ste od nekdaj tukaj domačini, ali pa oni tujci, ki so prišli sem s trebuhom za kruhom, pa so tako pre-širni, da bi bili radi tudi vaši gospodarji. Nikar tega ne pustite: tujec ne sme postati gospodar v šentjakobski občini. Če pridete vsi Slovenci ter volite le slovenske može, se nemčurji nevbodejo dolgo veselili svoje zdajne zmage. Sola bo in mora postati zopet naša." — Nemčurji so samega veselja kar besni, kakor kažejo članki in dopisi nemškonacijonalnih listov.
V	Št. Jakobu so razobesili zastave, celo »frankfurtarice", g. župniku M. Ražunu so napravili „mačjo godbo". Res: to je nemčurska kultura, s katero hočejo vladni mogočneži osrečiti koroške Slovence!
k Bazne vesti. V Celovcu je dne 11. t. m. umrl veletrgovec z žitom M. Šcherz. Truplo so prepeljali v Gradec. — Razpisana je do dne 18. febr. župnija Kotmara vas. —
V	Celovcu se je dne 10. t. m. ustanovilo društvo sv. Frančiška Regis, za sedaj kot podružnica „Vincencijeve družbe". Novo društvo ima namen odpravljati konkubinate (divje zakone) s tem, da pomore z gmotnimi sredstvi takim protipostavnim zvezam k cerkveni poroki. — V nemškem Plaj-bergi so ustanovili podružnico „Sudmarke".
—	Kap je zadela v Ramoči vasi po domače Ravnikovega očeta. V par trenotkih je izdihnil.
k Občinske volitve. V veliki občini B e k š t a n | pri Beljaku so na celi črti zmagali Slovenci, kakor s kislim obrazom poročajo nemški listi, ki zahtevajo, da se mora občina v prilog nemčurjem razdeliti.
—	VPokrčah je prišlo v odbor tudi pet zanesljivih slovenskih mož, med njimi g. župnik Št. Bayer. — V Šmartnu pri Celovcu je županom bil zopet soglasno izvoljen naš somišljenik, g. Janez Ure.
k »Proč od Rima.« Vsenemški poslanec dr. E i s e n k o 1 b bo dne 18. t. m. v Gromerjevi dvorani pridigal Celovčanom, naj gredo „proč od Rima". Celovški Vse-nemci že strastno delajo za dobro udeležbo. Koliko jih neki pojde na te limanice?
k »Slovenski Narod" — zoper slovenske rodoijube. »Sloven. Narod", zvezan z Nemci, tudi na Koroškem uganja svojo nesramno izdajsko politiko To je pokazal v slučaju pravde gosp. Mozirja proti nemško-nacionalnim napadom na njegovo čast. „Slov. Narod" se je zvezal z znanim nemško-nacionalnim učiteljem Skorčičem proti slovenskemu domoljubu g. Možirju. Poročilo v »Narodu8 ima namen, blatiti g. Možirja. A to poročilo je napačno. Pravda še davno ni končana. Poroča se nam, da se že državno pravdništvo bavi z izpovedbo neke priče, ki je pričala zoper g. Možirja. »Narod" je svoje poročilo dobesedno prestavil iz nemško-nacionalnih listov. Prikorakal je tako za celovškimi „Freie Stimmen", ki so dotično poročilo prve prinesle. Tako zanesljivi so viri glasila slovenske „inteligence", ki je tudi v tem slučaju pritekel na pomoč našim narodnim nasprotnikom na Koroškem.
k Iz Vrbe ob jezera. (Pogovor z blagajnikom na postaji) Dne 7. t. m. je zahteval neki Slovenee na cmenjeni postaji vozni list za Celovec slovenski. Uradnik ga neče razumeti; popotnik mino še dvakrat ponovi svoio terjatev, toda zaman. Nato popotnik : »Hočem Vam pomagati z nemščino, zahtevam vozni list v koroško glavno mesto, ki mu S ovenci pravimo Celovec«. Uradnik ustreže, toda pristavi: »Zakaj zahtevate slovenski, ker znate nemški, jaz pa slovenski ne znam!" Popotnik: »Zato, ker imam pravico 1 Zakaj pa se nastavljajo Slovenci po nemških krajih, nam pa pošiljajo Nemce I« Uradnik: »Mi imamo tuii enega Slovenca tukaj, ki pa bi gotovo ne govoril slovenski, ker naš uradni jezik je n e m š k i«. Popotnik : »K;e pa stoji to? § 19 je za celo državo. Uradni jezik naj je za vas v uradu, toda s strankami morate govoriti tudi slovenski, da se razumete. Vi ste zaradi nas tukaj, ne pa mi zaradi Vas!« Uradnik: „Da, če pride kak kmet, ki nemški ne zna; tako sem tudi danes zavrnil g. N. N. slovensko spisani tovorni list«. (Gotovo se bo dotični gospod pritožil, kar bo storil tudi pisec teh vrstic) Popotnik: »Niste imeli te pravice!« Uradnik: »Slovenščina ni državni jezik, kakor
Dalje v prilogi III.
I. Priloga 12. štev. »Slovenca" <±n6 16. januarja 1904.
nemščina ali madjarščina«. Popotnik: »Nemščina pri naa ni še državni jezik in tudi ne bo; g 19 pa pravi, da imajo vsi jeziki v Avstriji enake pravice«. Uradnik: Avstrija je vendar nemška država«. Popotnik: Ker je v Avstriji le 8 mil. Nemcev in 16 mil. Slovanov«. Uradnik: »Toda Koroška je nemSka«. Popotnik: »Seveda, ker S'ovenci tvorijo tretjino prebivalstva«. Uradnik: »Pa vendar Be slovenščina na Koroškem pri uradih ne rabi«. Popotnik: »Da, ker se nam godi krivica, sicer pa se je 2e tudi rabila in se bo še, to si bomo že izvojevali«. — Ta pogovor se je vršil popolnoma mirno in dostojno. Iz vsega se vidi, kako popolnoma napačne sodbe imajo tujci o narodnostnih razmerah. Pa tudi ni čudno, ker so le bele vrane tisti, ki se povsod potegujejo za pravice svojega slovenskega jezika. Če bi vsakdo storil svojo dolžne st, kako hitro bi nemški uradniki sami spoznali, da Be morajo ali učiti našega jezika, ali pa iskati službe v nemških krajih. Mi, Slovenci, smo iz lipovega lesa, zato z nami povsod pometajo.
k V Rožeku na mitnici pri mostu nočejo govoriti slovenski. Nemškutarska sraka nam odgovarja: »Feršte niks bindiš«. Prisilimo jih do tega!
Štajerske novice.
Novice iz Slovenskih goric.
Antonjevčani so se vzbudili 1 Da
je to res, o tem ]e najlepše pričal občni zbor katoliškega bralnega društva pri Sv. Antonu v Slov. goricah v nedeljo dne 3. januarja. Velika šolska soba je bila do zadnjega kotička napolniena Odlikovala se je posebno obojna antonjevška mladina z ogromno udeležbo. Sloveči čebelar Janez Ju-vančič je kot predsednik društva prisrčno pozdravil mnogobrojne udeleženca, kaplan Gomilšek od Sv. Benedikta pa je z vneto besedo navduševal zbrane za sveto delo, ki bi naj bilo posvečeno Bogu, domovini in gospodarskemu napredku. Končno vspod-buja antonjevške mladeniče in dekleta zdru žene v mladeniški in dekliški zvezi h krepkemu napredovanju. Po tajnikovem in bla-gajnikovem poročilu je bil soglasno izvoljen novi odbor. Vmes pa je krasno prepeval antonjevški mešani zbor. S tem zborom ie storjen začetek novi dobi živahnega narod nega delovanja pri sv. Antonu.
Benediška mladina krasno napre duje Mo deniška zveza bralnega društva šteje že 62 udov, dekliška pa 92 udov. Od ustanovitve sem koncem meseca septembra ste imeli obe zvezi vsaka po 6 podučnih shodov s petjem, deklamaciami in srovori.
Predstava .Egiptovskega Jožefa" pri Sv. Benediktu v SI. gor. se je iz
borno izvršila v nedeljo dne 10. jan. Be-nediško bralno društvo je lahko ponosno na njo. Pred predstavo so mladeniči in dekleta kaj lepo deklamovali več pomenljivih pesmic, moški in mešani pevski zbor, katera vežba trudoljubivi učitelj Bregant, pa nam je zapel štiri zares prekrasne pesmice. Igra »Egiptovski Jožel« se je tokrat vdrugič predstavljala v splošno zadovoljnost. Vsakemu prizoru je sledilo burno odobravanje. Bilo pa je tudi veselje gledati vrle bene diške mladeniče, kako so se spretno kretali na gledališčnem odru. Slava jim! Lepo veselico, katero so počaBtili gostje od Sv. Trojice, od Negove. od Sv. Jurija v Slov. gor., je zaključila deklamacija z živo podobo »Večna
Mladeniiki sestanek se je vršil po benediški veselici v Horvatovi gostilni. Tu so po vrsti nastopali naši mladeniči z nav dušenimi govori. Kaplan Gomilšek je iskreno pozdravil domače in sosedne mladeniče. V imenu benediške mladeniške zveze sta kaj lepo govorila mladeniča Ciril Vrbnjak in Fr. Roškar, v imenu antonjevške mladeniške zveze mladenič Balaškovič, v imenu mladeničev od Sv. Vrbana pri Ptuju mladenič Novak, oglasil se je tudi predsednik antonjevškega bralnega društva, Juvančič. Pri pogleda na te navdušene mlade ljudi sem nehote vskliknil: O kako lepo je, kako pomenljivo, kako nadepolno je naše mlade-niško gibanje! Vsi navzoči so občudovali te naše mlade govornike in burno odobro-vali njih dovršene govore. Ob razstanku so si mladeniči obljubili, da bodo v bodoče še krepkejše delovali za probujo tovarišev, za probujo našega ljudstva. Živeli vrli naši sokoli, naši čvrsti mladi junaki!
š Graški sodrugi pred sodiifiem.
Iz Gradca se poroča: Reseljeva, dr. Scbacherlova in sodrugov afera bo postala morebiti zelo zanimiva. Njih na sprotnik Martschetz piše v »Volksanwalt«: »Naša želja je izpolmena. Sedaj je naša naloga, da trditve dokažemo, kar bomo tudi storili. Naglašamo. da bo ta sodna obravnava vzbudila splošno pozornost po vsej Avstriji in sploh daleč naokoli. Naj še pripomnimo, da ostanemo pri svojih trditvah in bomo pred sodiščem odkrili še več stvari, katero smo sedaj zamolčali«.
š Mladinska organizacija Mladeniške zveze se snujejo pri Sv. Ani na Krem-bergu, pri Sv. Juriju v Slov. gor., pri Šent Janžu na Dravskem polju.
š Naskok na mejo. V Kaplji pri Arvežu je zadnja enorazredna šola s slo venskim učnim jezikom ob nemško-slovenski meji na Štajarskem. Sedaj je ondi razpisana učiteljska služba. Nemški »Schulverein« po zivlje nemško učiteljstvo, naj , prosi za to mesto, in obljubuje podporo. Šola je v dru gem plačilnem razredu. Slovenci, storite korake, da bo zmagala pravica, ne pa nemška pohlepnost.
š V spomin burskemn bojevnika, btajarcu Karolu Rumpfu so v Voitsbergu odkrili spominsko ploščo. Rumpf je kot prostovoljec padel v burski vojski.
Novice iz kočevskega okraja.
? Nemška šola v ognju. Na Gorenji Travi je ogenj napravil v nemški šulferajnski šoli za 700 kron škode.
? V Goriči vasi pri Ribnici ima
neki jud tovarno za impregniranje lesa. Pravijo, da se v nji dela tudi o praznikih. Bo treba tudi juda poučiti, kaj so krščanski prazniki!
? Za »Gottscheer Bote« so krstili
novi list, ki je začel izhajati v Kočevju. Ima tudi ilustrirano prilogo »Wandermappe«. Izdajatelj prvega je Jožef Eppicb, župnik pri stari Cerkvi. Ča bo slovenstvu pravičen, ga bomo pustili v miru. Za Nemce stane 4 K, Slovencem ga pa treba ni!
? Več volkov se klati okrog Gotenice. Nekaj so jih že pobili, ene štiri pa še sledijo.
? Lepo pesem o Iva Rusa šestletnem sinčku prinesel je neki nemški list. Ko oskr-bimo še dober slovenski prevod, hočemo jo priobčiti v originalu s prevodom vred.
? »Narod«« laže, da je Brešar ustanovil konsum v Ribnici.
? »Narod« laže, da je isto storil v Sodražici.
? »Narod« laže, da je sodeloval pri ustanovitvi konsuma v Dolenji vasi.
? »Narod« laže, da stoji sodraški konsum pred bankerotom, kajti res je, da stoji tam pred Faidigovim dvoriščem.
? »Narod« laže, da Brešar ni šel rad na Gorenjsko. »Narod« naj poizve, kdaj je došel Brešar v ribniško dolino in kdaj so bili dotični konsumi ustanovljeni, potem naj šele piše.
? Lepo slovo vzeli so Sodražani od gospoda kaplana Prijatelja. V torek zvečer zapelo mu je pevsko društvo »Glas« štiri ljubke pesmi. On pa je, stopivši na prag župnišča. spregovoril par gorkih besedi v slovo od obilno zbranih mu dragih Sodra-žanov.
Notranjske novice.
n Iz notranjske metropole. Gotovo ste že mislili, da sem za vedno odložil pero. Menda je dve leti, ko sem vam poslal nekaj črtic iz Postojine. To vam je bil hrup med zavednimi, kakor mi je sporočil prijatelj. In ker so dolžili nedolžne osebe, zato sem molčal. Toda te dni mi je zopet sporočil moj prijatelj izpod Soviča nekaj novic, katere utegnejo zanimati tudi širši svet in ne samo mene v kranjski Sibiriji. Tako sem zvedel, da bo izvolili novega župana. Zbralo be je menda več mož okoli trškega ribnika, ker na trgu ni lipe, da določijo, kdo bodi oče župan. Nekdo je, kakor trdijo jeziki, jako zdihoval ob svitu blede lune, da bi bil „oče župan«, pa moderni svet je ves vrtoglav. Mož ni dosegel, česar je želel, ker izvoljen je bil županom trgovec g. Pikel. Zato je v možu vse zavrelo, da se hoče baje odpovedati vsem javnim službam. Res, to gane človeka, ako svet ne spozna njegovih zaslug! — Bobov pa je v P. malo, le v narodnem „National - hotel«-u imajo menda zajčka, na katerega hodijo postojinski Nimrodi. — Se nekaj mi je sporočil moj prijatelj. Sicer se je to zgodilo že poleti, a ker se utegne še ponoviti, zato vam sporočim ta »špas". Bilo je namreč takrat, ko so v Zagrebu in drugod zapirali Hrvate. Mnogo jih je zbežalo na Kranjsko in prišli so si ogledat tudi slo-večo jamo v notranjski prestolnici. Mnogo so čuli o narodno-naprednih in zavednih Po-stojneih, a kako se začudijo, ko na svojem hotelu zapazijo nemški napis, a še bolj se prestrašijo, ko vidijo, da so pod »ogrsko krono«. No, gostilničar pa je bil premeten, zato je z venci in zelenjem pokril nesrečni napis, ki pa se je takoj zablestel v vsem svojem sijaju, ko bo Hrvatje odšli. Če ne verjamete, pa pojdite vprašat, če se upate. — Pa tudi šaljivi so naši možje. Tako so se nedavno pri peči razgovarjali, zakaj se je poslanec Arko zapisal med Nemce in še kar prvi. Tu pa Be oglasi modra glavica: »Bomo vsaj spomladi vedeli, kje so grablje na prodaj". — Kadar mi kaj prijatelj sporoči, se pa zopet oglasim.
n Nesramen lažnik je tudi dopisnik »Slov. Naroda", ki je pred kratkim oblatil
g. dekana in g. Brajca v Trnovem. Sicer ata omenjena gospoda vzvišena nad vsemi »Narodovimi« napadi; vendar omenjamo to radi tega, ker se že trnovski in bistriški liberalci zgražajo nad nečuvenimi lažmi, s katerimi pita nemškutarski „Narod" svoje častivredne bralce. Zato tudi ni čuda, da se Čuje med ljudstvom tolikrat ostra obsodba: »Laže kot Narod!«
n Trnovski liberalci so očitno izjavili, da se kmetom glede poslancev krivica godi in da je potrebna volivna reforma. S tem so prišli navBkriž z dr. Tavčarjem, ki se je v Ribnici norčeval, da imajo kmetje v deželnem zboru toplo gnjezde. Da bi pa Tavčar ne bil preveč hud nanje, bo takoj pristavili, da volivna reforma še ni tako potrebna, da bi bila opravičena obBtrukcija. Trnovski Sever že ve. zakaj je tako govoril. Mi pa tudi. Saj vemo, da bodo v Trnovem kmalu občinske volitve.
n Izključiti so hoteli nekateri člani »Čitalnice« v Ilirski Bistrici „N. F. Presse« — pardon! — »Slovenca«. Ti ubogi »Slovenec«, kaj pa si zagrešil nad »Čitalnico ?« Pametni člani pa so Be zoperstavili tej na' kani in tako bo Mesar že še moral gledati »Slovenca" v »Čitalnici«, če mu je ljubo, ali ne!
n Mož silno širokega obzorja je
trnovski g. Urbančič. V tem mu je kos samo še dr. Tavčar. Kaj bodo dekani, sodniki in doktorji proti temu veleumu! Strmite, ljudje božji, mož ima kar osem častnih naslovov : Načelnik požarne brambe v Trnovem, odbornik zveze požarnih bramb, odbornik libe ralne mlekarske zveze, odbornik bistriške mlekarne, občinski odbornik in celo svetovalec, načelnik cestnega odbora, bivši sedemletni župan in bivši načelnik, pa sedanji ud krajnega šolskega svete. Vse te važne posle obvlada z lahkoto njegov ogromni duh. . . Zato pa ta mož uživa splošno spoštovanje, in kmetje že dva kilometra naprej snemajo klo buke pred tem čudesom na Krasu. O srečna vas Trnovo!
n Dopift v »Slovencu" »izpod Nanosa« je silno zbodel hrenoviške liberalce. Dober mesec bo kašljali in se vsekavali. — Slednjič so skovali dopis v »Narod«, kjer vse to potrjujejo, kar smo pisali mi. Ker pa ne znajo nič novega povedati, mlatijo staro slamo, da se nam kar smilijo ti reveži. Ampak »korajžni« bo pa ti ljudje. Koncem dopisa milo prosijo prečastiti ordinarijat, naj za božjo voljo prestavi kaplana Htrtmana, ki je »glavni razdiratelj miru in sejalec prepira in sovraštva." Tudi nam bi bilo ljubo, da prečastiti ordinarijat kaj ukrene.
n »Narodovemu" dopisniku, ki hvali hrenoviške liberalce in g. župniaa, svetujemo, naj pusti gosp. župnika pri miru, ker »Narodova" pohvala je slabo izpričevalo za vsakega. Vse časti vredni dopisnik naj rajši skrbi za svojega otroka in njegovo mater; to je njegova prva dolžnost. Ča to ne bo pomagalo, bomo »Iateniču" še drugače strune navili!
n »Dvorni svetnik" Jošca, ta kapitalni liberalec, je še sedaj cerkveni ključar pedružne cerkve v Hruševji. Kaj ni nobenega »klerikalca« v Hruševji, ki bi bil sposoben za to cerkveno službo ?
n Za časa volitev ee toči žganje v Landolu pri Koruzi zastonj. Žganje plača neki gospod iz Postojne, čegar ime iz usmi ljenja zamolčimo.
n Kaplanijska podružna cerkev v Orehku Do postala samostojna fara. Tako so obljubljali hrenoviški liberalci lahkovernim Oreščanom pri občinskih volitvah, in Oreščani so liberalno volili. G. tajnik Žgur, Vam je li ta zadeva kaj znana P In kedaj bomo prišli do samostojne lare ?
n Neki notranjski nadučitelj je trikrat zapored streljal iz revolverja na »psa«, pa ga ni zadel. Gospodje učitelji, pustite »boj na divje Amonite« in posve tite svoje moči šoli, da ne bo toliko analfa-betov med nami, kakor sami trdite 1
Novice iz Selške doline.
sd Hudo piko na novice iz Selške doline ima učitelj Anton Grmek, ki je na kratko notico v »Slovencu«, da hodi on or-gljat k sv. Lenartu, od koder bi rada prišla na Bukovico gospica Antonija Rakovec od govoril v Narodu celih 83 vrst, v kojih ne zanika ničesar, kar je trdil »Slovenec«. Samo trdi, da to niso novice, tedaj že Btare reči! Preti, da bode posegel za kulise, in popisal še bolj intereaantne stvari, kakor jo njegovo orgljanje. Gotovo bode pričel o sebi najpreje in opisal dov pičico zadeve o »mladih vdo vicah«. — Ža danes opozarjamo g. Grmeka na § 28, točka 7. občinskega reda, ki se glasi: »Občinsko opravilno področje je skrbeti, da se ne bode delalo v občini pohujšanje!« Morebiti Vam je že znano, g. Grmek, kaj je naredil naš g. župan pred par meseci ? Ne le »stare babice«, kakor priznate v »Narodu«, govore o Vaših zakulisnih zadevah, ampak tudi šolarji že vedo o Vašem vedenju. Hočete li dokazov ? Pravite »klerikalci bi me radi napravili nemogočega!« Ljuba duSa, no
mogočega ste se napravili že sami pred leti ob času gotovih klobas in kolin. Ugleda na Bukovico niste prinesli, še veliko manj ste Bi ga pridobili! Zakaj tako, teste sami, a tudi mi!
sd Benetke je videl jud, ki je dobil vožnjo za novo železnico s Trate v Podbrdo. Njegov zastopnik je prišel pred dnevi prosit v našo dolino, da bi naši kmetje prevzeli sedaj v najhujši zimi po slabi cesti vožnjo v Podbrdo, češ, da jud ne more izhajati s prevzeto ceno, in bi rad dokazal podjetništvu, da ima izgubo. Tedaj naši kmetje naj pomagajo judu do večjega dobička! Saj je naš konsorcij ponudil za vožnjo b Trate v Podbrdo zelo ugodno ceno po 2 K od 100 kg, ali podietništvo je raje oddalo judu po 2 K 30 h. Poleg tega škandala so nafarbali ministra, da so oddali vožnjo našemu konsor-ciju, kakor je izjavil železnični minister v državnem zboru. Popolno umljivo je tedaj, zakaj so naši kmetje pokazali judu »male Benetke«!
Novice iz Bohinja.
B Elektrika. Ko je pretečeni teden nekoliko mraz pritisnil, se je takoj pokazalo, da ni moč B strice prevelika, kajti pri grajenju železnica so morali takoj pričeti šte-diti z elektriko, in eno noč je bd ves prostor pred tunelom, ki ga sicer razsvetljujejo močne nbločnice br^z razsvetljave.
B Nova bolnišnica Ker pride spomladi veliko delavcev h grajeniu železnice, bodo že sedaj neko hišo na Boh Bistrici pripravili za bolnišnico, ki se potem kmalu spomladi izroči svojemu namenu. To bode torej že tretj« bolnišnica na B str ci.
B Strah pred kozami. Dasiravno je bilo le nekaj slurta|ev bolezni za kozami znanih in še ti na Hrušici, vendar tudi na Bistrici še ni ponehal strah pred to boleznijo. V ponedeljek je posebna komisija prišla pregledat, če je vse p< trebno pripravljeno, ko bi se pokazal sled bilezni.
B Izmišljeni umor. V soboto se je nakrat raznesla govorica na Bistrici, da so dobili sredi Bače ubitega in na strahov te načine razmesarjenega človeka. Nos je imel odrezan, oči izkopane in kožo z glave potegnjeno. — Ko so šli iskat tega ponesrečenca, se je pokazalo, da znajo delavci marsi-ktero iz trto izviti, čeprav še ni 1. april.
B Predober mož. Smmavec Marijo, ki je poneverila svojemu možu večjo svoto denarja in je bila pozneje aretirana v Trstu, so zopet izpustili, ker ji je mož vse odpustil. Vendar pa žena ne mara iti nazaj k možu; tako mož nima ne denaria ne žene.
B Delitev daril. V sredo je razdelil g. okr. glavar večjo sveto darovanega denarja v pokritje najmanjših potreb
B Z Ilovice. Na Ilovici dela pozimi mnogo Bohinjcev, ki zaslužijo marsikak krajcar s prevažanjem lesenih hlodov iz gozda do drče, po kateri potem hlodi na-gloma drse v dolino. De lavci, oddaljeni od doma po 4 in tudi več ur, prežive velik del zime v gozdih. Te dni so je drča pretrgala, in domačini so tako prisiljeni po težavnih potih peš preskrbovati delavce in živino z živežem.
B Tatovi V torek ponoči sta Bkušala dva neznana človeka priti v poštne prostore. Eden je stal za čuvaja ob časti, drugi je že poskušal odpreti poštna vrata. Ker se je pri odpiranju kljuka iz vrat snela, je ropot opozoril poštarja, ki je nato zavpil skozi okno svojega stanovanja, nakar sta jo oba popihala. Res, predrzna tička sta morala biti, če pomislimo, da je v hiši, kjer ima poštar svoje stanovanje, tudi žandarmerija.
Idrijske notice.
Rudarski shod Pretečeno nedeljo se je pri nas vršil javen shod rudarjev. Nepričakovana draginja zadnjih let je prisilila delavce, da se obrnejo do poljedelskega mini-Btrstva s prošnjo in zahtevo, naj se jim povišajo, oziroma nekoliko prenarede rudarske plače. V najnižjem V razredu dobč namreč dnine le 60 in 80 vinarjev. Jasno je, da ob taki mezdi ne morejo živeti. Posamezni oddelki obširne resolucije so bili kratko, jedr nato in stvarno podprti, tako da ni bilo treba posameznim govornikom kaj pridejati. Oglasil Be je le deželni poslanec Arko z nasvetom, naj se posebno povdarjB, da so ravno zadnji dve leti živila in stanovanja nepričakovano visoko v ceni poskočila. Pred tremi leti smo ravno tu zborovali in prosili za Bedanji status, a takrat nismo mogli slutiti, da Be bodo vse tako nagloma podražilo. Na Dunaju nam lahko očitajo, komaj 2 leti vživate plačo po novem normalu in žo sta nezadovoljni ž njim, ko smo vam vendar ugodili, da ima kopač stalne plača na dan 1 K 60 vin Takrat bi bilo to zadostovalo, a sedanje razmere nas Bihjo k temu koraku. Navede zgled, kako so višja gospOda rada umika in zavleče povišanje.
Za vdove paznikov se je že ugodno iz reklo leta 1901, da so po najvišji milosti lahko zanje kaj stori. Ko pa so je zanjo prosilo, vrnili so prošnjo, ker ni vsaka posebej
dokazala uboštva in nezmožnosti, z rokami si kaj prislužiti. Preskrbelo se je to. Zdravnik je potrdil, občinski in župni urad sta napravila potrebna spričevala, a zopet jim ni bilo všeč. Vsaka posebej naj vloži prošnjo. Da bi se vendar trdi led prebil, od bral je poslanec najrevnejšo in najstarejšo pazni/ko vdovo in zanjo vse zahtevano predložil. Šele pretočeni teden je bila prošnja uslišana, povišala se ji je provizija za letnih 60 kron, a preteklo je devet mesecev, preden se je vse ugodno rešilo. Raditega priporoča on svoj dodatek k utemeljevanju resolucije, kar se je tudi sprejelo.
Za profesijoniste — kovače, ključavničarje itd. — je sestavil g. Rinaldo posebno resolucijo s prošnjo, naj se priklopi rudar skim zahtevam. A ker ti žele, naj se jim v provizijo vštejejo tudi ure od več dela, se jim na predlog gosp. Kristana to odbije. V Idriji, pravijo, ni potrebe delati čez uro, ker -veliko ljudi čaka na delo, in kdor čez postavni čas še dela, jemlje zaslužek onemu, ki še ni v delo sprejet.
V ideji se to pač lepo sliši, težko pa bode katerikrat do tega prišlo, da bi normalni delavni čas zadostoval. Kolikrat se primeri, da je potreba kake nujne poprave! Profesijonisti morajo takrat vse sile napeti, da ne trpi radi nezgode delo drugod. Pri- ' dejo tudi različne okolnosti, da je treba kako : delo nagloma izvršiti; takrat se mora biti v j službi deset, dvanajst ali še več ur. Pri tako obširnem podjetju, kakor je naš rudnik, se ne da vse natanko izračunati.
Na shodu je bilo okoli 800 delavcev, od politične oblasti je dospel sam okrajni glavar.	j
Umrla je v sredo blaga soproga našega rudarskega nadzornika, gospa Karo-lina Š t v e r a k. Bila je stara šele 41 let. Potrtemu soprogu izrekamo naše iskreno so-žalje joa prebridki izgubi.
Župan edstopi? Po mestu se razširja govorica, da bode v kratkem sedanji župan odložil svojo čast. Kaj ga k temu koraku sili, ni težko umeti, kdor bolj natanko pozna naše razmere. Sedem let je že na čelu občinskega gospodarstva in doživel je že marsikatero bridko uro. Pa več o tem, ako : se govorica uresniči. .	j
Loške novice.
1 Taki-le so bralci »Naroda". Neka tere šentlenarške kmete je Grmekova le-ščerba zelo »razsvetlila". Ker je pa zdaj ugasnila, si hočejo pomagati s »SI. Narodom«, in ga hodijo kupovat v Loko. Pridejo in plačajo, dobijo list, ga pogledajo, vtaknejo v žep, po poti domov pa — o groza — spoznajo, da je »Sl >venec«. Da, brihtnost pa taka! Ni čuda, da »Narod« lahko tako »česna«, j ko so bralci tako brihtni, da še ne vedo, kaj kupici
1 Prijatelji alkohola v Loki kmalo ne bodo več varni. Iz Ljubljane prihajajo komisije, katerih visoki gospodje bi jim radi izvili »stamprlčfee, kozarce, fhše in flaškone" , izmed prstov. Č* bo le šlo!	i
1 „Slovenec" Slovenca vabi. Na- j predek pri »Siovencj« nas navdaja s po- • sebnim veseljem. Radi segamo po njem in v kratkem času se je število bralcev in naročnikov zelo pomnožilo po mestu in oko- j lici. Sedaj prihaja v našo župnijo sedem in i petdeset »Slovencev« vsak dan, koliko pa še i poleg tega vsako nedeljo sobotnih številk. Povrh pa še vsako nedeljo preda prodajalec »Slovenca« okrog trideset izvodov. Vasi, v j katere priha a pismoneša, imajo vsaka svo- ; jega, nek&tere po dva. Trata, Lipica, Suha, Puštal, Zminec, Brode, Log imajo pri zasebnikih in po gostilnah naročenega »Slivenca«. L udje se združujejo po dva, trije, štirje ali pet, da Bi ga naroče. Sl š mo pa, da so na naši pošti nevoljni, ker vidijo vsak dan toliko »Slovencev« prihajati Poredneži celo trdijo, da je gospodu poštarjevemu atu pošel ves njihov humor, odkar je toliko »Slovencev« na pošti. Pravijo, da vsled tega izginjajo smehljajoče se poteze njihovega obra2a in se zamenjavajo z ostrejšimi oblikami. O ta preklicani klerikalizem!
Mengiške novice.
m Liberalni župan Tič je zopet poslal neko izjavo v »Narod«. Sicer to pot ni podpisal izjave sam, ampak je za to dobil podpise štirih odbornikov. Stvar sama je pa j gotovo Tičev lim. Iz|ava je brez pomembe, ali vendar naj strmečemn svetu odkrijemo imena teh slavnih občinskih mož, ki prekladajo svoja imena po »S ovencu« in »Nar.«, j kakor mač'*a mlade; imena so; Franc Ga- | brič, Jože Velkavrh, Franc Pirnat in Leop. Slabič. S car dvomimo, če so se za to izjavo ta imena dobila oa pošten način, ali recimo, če so tudi ti podpisi pristni, tedaj to na stvari čisto nič ne spremeni. Mi smo v dno duše prepričani, da ti mož|e ne raz umejo, za kaj se gre. Če bi jim Tič danes ali jutri dal polo, naj podpišejo izjavo, da naj na Kranjskem volijo kmetje le nemške graščake, pa bi morda tudi podpisali. Kako pravimo takim hudem, ki dajo svoj podpis za vsako stvar? Obžalujemo te može, da so se vsedli na Tičeve limanice, da mu slede
ter kimajo in nimajo svoje lastne sodbe. Naj bi se dali podučiti o stvari, potem bi njihova imeoa gotovo ne prišla v najbolj umazan list, kar jih je na slovanskem jugu, namreč v »Narod«. Kako mora slov. kmet soglašati z list )m, ki je očitno protiverski in protiljudski, tega ne razumemo. Vzrok ta kim žalostnim prikaznim je le v tem, ker so ljudje nevedni, ker ne čitajo in se dajo zvoditi od vsakega liberalca, ki jim sladko na Brce govori. Možje odborniki iz Jarš, ki ste dali Tiču svoja imena na razpolago, če imate kaj moškega značaja na sebi, otresite se Tičevrga larma!
m Katoliško slovensko izobraže-valno društvo |e imelo na sv. Treh kra< ljev dan svoj letni občni zbor. V pretočenem letu je društvo lepo napredovalo. Nakupilo Be je mnogo lepih knjig, stare so se dale vezati. Knjig se je tekom leta izposodilo 412 M >ški člani so si izposodili 176, dekleta pa 236 knjig. Z novim letom si je društvo naročilo še več iztisov »Slovenca« ter vpeljalo redna mesečna predavanja. Društveni podpredsednik gospod Ivan Baloh je predaval o važnosti slovenskih izobraževalnih društev. Naj bi tudi v novem letu društvo priredilo mnogo zabavnih in podučnih predstav, h kateremu naj pristopijo še v l večjem številu vrli možie in mladeniči, katerih št^ie veliko mengiška fara!
m Zadnji dopisi so župana Tiča zelo razburili, da je nedavno pri občinski seji odlomil pol stola. Ohladiti se je hotel v potoku, toda voda je bila premrzla in prišel je zopet na suho. Ker bi ga bilo Biino škoda, mu priporočamo, naj se pomiri, umazani »Narod« naj izgine iz njegove hiše, pa bomo zopet prijatelji. Mlinšca bo brez skrbi tekla skozi Jarše, on bo pa veselo žvižgal in pre peval, kakor poprej, ko še ni bilo teh preklicanih »cajteng«.
m Sola v Mengšu je premajhna, tako so dognali višji faktorji. Otrok je res veliko, zato mislijo šolo razdeliti na deški in dekliški oddelek. A kje dobiti potrebnih prostorov? Zakaj se ni pred leti na to mislilo, ko se je zidalo to krasno šolsko poslopje ? Taka palača, pa samo štiri šolske sobe ? Čemu nalagati kmetu sedaj zopet nova bremena, ko bi sa že pri zidanju lahko upoštevalo, da bo kmalu treba poslopje raz širiti. Mi nismo nasprotniki šole, proti temu pa smo, da se kmetu vedno davki nakladajo, kadar se kak šolski nadzornik izmisli pomnož'tev razred >v.
m Vedno več pretepov je v Jaršah. Nedavno so fantini gostilnicarki Poloni spustili iz enega soda vino, da je vse izteklo. Sicer ima stvar že žandarmerija v rokah, ali mi želimo, naj se poizve, kaj govori ljudstvo, kdo ie glavni krivec.
m TiČev klobuk plava doli proti Donavi. Ko sa je iz politične jeze vrgel v Mlinšco, mu je odneslo klobuk, ki sedaj srečno plava proti Črnemu morju. B g daj, da bi ga našel kak pošten najditelj, ker se resno bojimo, da pride v roke kakemu turškemu paši, ki bi ga shranil kot dragocen spomin na našega župana.
Za enkrat smo s Tičem gotovi. Kadar bo pa zopet po »Narodu« zafrfotal, mu bomo pa zopet peroti postrigli.
Jeseniške novice.
j Strah in groza Čaje se po Jesenicah, da je sobotni »Narod« ubil strašnega klerikalca, Petra Rozmana, in sicer ga je oplazil z velikim loparjem laži, potem pa še zabodel z uma topim mečem naigrjih priimkov. V Podpačevi gostilni na Sivi se pripravljajo na pogreb: liberalci, njih bratci socialni demokratje ter martinčki. Ali bodo šli v frakih in cilindrih za pogrebom, o tem baje še niso edini. Nosili bodo tudi krasne vence, katere bodo kupili z denarjem, ko-jega je nabral od svojih učencev učitelj Sal-berger. Čuje se, da mu hočejo postaviti še stražo ob jami, sostavljeno iz raznih lakajev, ker ta grozoviti klerikalni zmaj je nevareu. Mogoče je namreč, da ga njegovi prijatelji skrivaj ukradejo in kažejo po gostilnah v strah, trepet in grozo liberalčkov in mokra-čev. Ako se pa oživi, Vam naznanim.
j Kraljev večer. Brali smo o »liri* barjevem večeru" v Pragi in se — smejali. Vse kaj drugega je bil Kraljev večer proSlo nedeljo v prostorih katoliškega delavskega društva na Savi. Odkrito povemo, da nam je zoprno, če se po časopisih komu kadi, pa naj je kadilo tudi zaslužil. — Če omenjamo Kraljev večer, ne storimo tega za to, ko da bi hoteli g. Kralju zažigati kadilo, marveč edino le zato, ker je ta večer pokazal, kako tu na Jesenicah, ki so pravi Babilon v jezikovnem in moralnem oziru, duhovnika ce- i nijo. Nobeno vabilo se ni poslalo nikomur. ! Riznesla se je le ustmeno vest: „G. kapelan . Kralj pride zadnjič v društvo na Savi, v nedeljo, 10. jan., potem odide na svojo novo službo", in nabralo se je v društvenih pro štorih mož, mladeničev, mater, deklet, otrok, da je bil prostor premajhen. Vsi govori raz nih govornikov in govornic so pokazali, da jim iz srca prihaja, kar so govorih. Bil je večer, katerega ne bomo pozabili. Pokazal je, da na Jesenicah je mnogo dobrih, blagih src, in zaraditega ne obupamo nad prihod-
nostjo Jesenic, čeravno se zbirajo nad njimi temni oblaki. G. Kralju želimo v Šmartnem pri Litiji zadovoljnosti in blagoalova božjega, tu ga no bomo pozabili.
j Uradno poročilo o kosah na Je-senioah, Kakor ga ie prinesel »Slovenec« v ponedeljek, ni resnično. Jeseniški novičar je poročal, da so za kozami umrli trije Makedonci, uradno poročilo pa pravi, da samo eden. Pa novičar se ne di ugnati kar tako v kozji rog. Prepričal se je o tem, kar je poročal, in sedaj je celo iztaknil imena za kozami umrlih: Tomo Bogatinov, umrl 23 dec. 1903; Številko Mišev, umrl 1. jan. 1904; Stamenko Stamnov, umrl 3. januarja 1904. Zadnji je bil dopoldne še živ, popoldne pa že v grobu.
j Koze hočejo na vsak način udušiti in še zdrave pred njimi obvarovati. Sedaj hodijo po Jesenicah od hiše do hiše: policaj, občinski tajnik in dva zdravnika — in cepijo koze. Ker niso nič naznanili, da pridejo in kdaj da prideio, mnoge presenetijo, in marsikateri se je skril, da ga ne bi — pre več bolelo. Nič se ne bojte, le zavihajte rokav in pustite si cepiti koze, — če se primejo, škodovalo vam ne bo nič, koristiti vam pa le utegne
j Šolarjem so tudi že cepili koze. Šola še ni zaprta.
j Tovarniškim delavcem ne dovoli vodstvo cepiti koze, ker imajo tako delo, da bi se utegnile prisaditi in ne bi mogli potem delati.
j Ubogi delavci! Večkrat se sliši, kako dober zaslužek imajo delavci v tovarni na Savi Res, zaslužek sam na sebi bi še bil, — a izdatki, izdatki, ali na te pa kar pozabite? Prišla mi je v roke koverta, v kakršnih dobivajo delavci svoj zaslužek. Na zunanji strani je ime delavca in znesek, ki ga dobi za mesec. Pisano ja na prvi polovici strani, koliko je zaslužil. Na drugi polovici strani pa je kar 9 postavk, ki so se mu od plače odtegnile. Koliko OBt*ne ? Pojdi vpra-šat! Koliko? Nič. Vse se draži. Meso se je ob novem letu podražilo že na K 1 20 kg, petrolej dražii. tovarna je delavcem koks podražila za 40 v., — plačila pa nič povišala. Res, delavci veliko zaslužijo, a izdatki so toliki, da, kdor ima družino, pri vsi dobri volji ne more kaj prihraniti.
j Dobička pri tovarni nimajo delavci, marveč v prvi vrsti akcijo-n a r j i potem uradniki, ki so dobro plačani, potem obrtniki, pri katerih morajo kupovati delavci živež in obleko, delavci, kar zaslužijo, porabijo vse, žive od danes do jutri. Naj pride bolezen, kaj potjm?
j Tri nesreče v enem tednu so se zgodile v tovarni. Dvema delavcema je nekaj prstov zmečkalo, enega je pa pretisnilo čez rebra, da so morali vsi v bolnišnico.
Primorske novice.
p Falzifikatorji. Ker je »Slov. Narod« fctiz ficiral papežev »Motu proprio« italijanskim krščanskim demokratom, ga je falzificirala še »Soča*. Ta list je sploh zdaj najsurovejši publicistični produkt na Sloven skem. Priobčila je neki prevod, v katerem je polovica izpuščenega, a tiste točke, o ka terih papež sam izrecno pravi, da veljajo le za italijanske katoličane, kateri se po geslu »Ne elettori, ne eletti* ne smejo udeleževati volitev na Monte Citorio, — je podtaknila slovenskim kat tličanom. To je n a -v a d n a f a l z i f i k a c i j a. Mi pa vprašamo g. Gabrška le to: Vi pravite, da papež prepoveduje katoličanom udeleževati se politike. A vi pravite, da ste izboren katoličan. Zakaj potem trdite, da se morajo samo »nekrščanski klerikalci« ravnati po papeževih besedah — Vipane? Če je res kar pišete, potem se morate vendar Vi prvi uni ak niti iz političnega življenja To bi bila največja in edina uduga, ki jo morete storiti slovenskemu ljudstvu na Go riškem.
p Sramežljiv časnikarski bandit.
»Soča« pravi, da sa ji »Slovenec« guli in da mora obrisati pero, ko zapiše kaj iz »Slovenca«. A prav bi storil možakar, ki je to pisal, da si obriše tudi usta. Za ve, zakaj.
p »Soča* ae ponaša, da je njena moč v dopisnikih na deželi. No, po strahoviti si-rovosti dopisov soditi, morajo biti res vse barabe na Goriškem in Vipavskem združene okoli te časnikarske šnopsarijs. »Soča« piše, da je njen boj proti »klerikalcem« »svet boj«. S takimi sredstvi se izkuša obvarovati poloma, ker pošteni Slovenci ae je izogibajo in nečeio imeti z njo nič skupnega
p V žalostno premišljevanje se je vglobil goriški »Gazzettino". Premišljujoč nedelavnost goriškega mestnega zastopa, pravi: »Gorica ima 24 mestnih odbornikov, Ločnik pa tudi 24. Gorica bi jih morala imeti najmanj 36 ali 48, da bi bilo sorazmerje. A kje jih bomo vzeli 48, če ne dobimo zdaj še 24 sposobnih?
p Priglašanje konj. V Gorici morajo posestniki konj od 20. do 31. t. m. naznaniti magistratu število svojih konj.
p Ukradli so v Gorici neznani tatovi pri tvrdki Saccani 32 smrekovih desk.
) p Mesto plačanega asistenta pri
Ideielnem hipotečnem zavodu v Gorici je razpisano do 25. januarja.
p Med Furlanl. Dva Furlana jo ma 1 hata o polnočni uri iz Gorice proti pokopa-| liŠču. Dva druga ju srečata. Seveda se stepo, in sicer: Prišleca napadate Cecohinija. Ta prosi svojega tovariša Peressinija, naj mu pomaga. Ko pa ta vidi, da je Gecchini že na tleb in zd huje pod udarci, zapusti tova i riša in pobegne. Ko pride Uecchini ves zbit j za njim, začne zmerjati Peressinija, zakaj < ga je zapustil. Zdaj ga pa ta prime in začne t pretepati. S kamnom ga obdeluje po glavi,
•	da je ta ves krvav. — Drugi dan je Ce-j cchini spravil pred policijo svoje ljubeznive | tovariše.
! p Vojak napadel deklo. Oaemnajst-letna dekla P. Rožič je po deveti uri zvečer s škafom vode na glavi prestopila prag hiše Kanomške ulica 6, kar jo napade za vrati skrit vojak z bajonetom. Prestrašena dekla j zakriči in škaf vode jej pade na tla. Vojak pobegne. Rožič ima rano od bajoneta.
p Drobne goriške novioe. V soboto j ponoči v ul ci Aivarez so ukradli kovaču ; Mazzuttiju 90 K — V Kočevju na Kranj. ! skem so aretirali Antona Vutelena iz Do-' brinje. Bil je natakar v gost Ini Birsa in je | nekaj pokradel. Dobil je devet mesecev ječe. ; — Nevarnega tatu Jožefa Batiča so areti-$ rali v Gorici. — Čarovnik Andrej Zaletel
•	iz Litije, o katerem smo ža poročali, je do-> bil 14 dni zapora.
p Tovarna Feigenbaum v Gradiški i Be povečuic.
p Opekla se je dekla Veronika Pe-) truc v Gradiški.
p 18 svinj zgorelo. Pri Ant Rijavcu v Ozeljanu je v noCi od četrtka na petek nastal v hlevu ogenj. V tem ognju je zgo-1 reio 16 mladih in 2 stari svin|t. Ogenj je ; nastal najbrže s petrolejko.
p Prste porezal si je kočijaž Janez ; Barolo v Gradiški, ko je rezal slamo s ; strojem
p Novo pokopališče delajo v Gra-
] dežu. Staro je pri baziliki. Vlada je silila, da se naredi pokopališče zunat. A kje, ko manjka še trdnih tal za hiše? Slednjič so se ! odločili, da zgrade novo pokopališče zunaj na lagunah na tržaški strani pol ure daleč i od mesta. Ža čez dva meseca delaio, a delo ; počasi napreduje, ker morajo graditi v blatu i' in vodi. Tudi cesto morajo zidati čez laguno. Novo pokopališče obsega 10.000 m1. Delavci so plačani od m2. Proračun znaša 100.000 K, i a stroški bodo še mnogo večji.
p /.epni tat na železnici. Tržačan ! Scolar Gualtiero Be je vračal v nedeljo is Gorice domov od izleta. Bil je nekoliko vi-i njen, kar se — mimogrede povedano — Tržačanom večkrat primeri na tej poti. Med , Gorico in Gradiško mu je pa neznan prijatelj izmaknil srebrno uro, zlato verižico in j 10 kron.
p Zvišanje plačila v goriški bol-I nišnici Namestništvo naznanja, da je v i ženski bolnici goriški plačilo za dan zvišano: ! v 3. razredu od 1 32 K na 145 K; v dru-; gem razredu od 2*72 K na 2 93 K. Za bol-; niče iz goriških občin v 3. razredu se zahteva zvišanje plačila za 11 vin. na dan, ki Be vzemo iz deželnega uhožnega zaklada. Za te bo torej plačevati 134 K na dan. p Kolesarja trčila skup V seme-j niških ulicah je trčil prof. Anideršič ob dru-i gega kolesarja. Oba sta padla na tla. Prof. \ Znideršič se je nekoliko ranil na roki in se j moral v vozu odpeljati domov.
p Zoper pasjo steklino je izdal go-: riški magistrat ostre naredbe, ker je pes ; peka Tomasinija prginil za pasjo steklino, i Vsi psi morajo imeti nagobčnike, vsak sum-j ljiv pes se mora naznaniti, prepovedano je f jemati ose seboj v omnibus
p Dvoboj. V Pulju sa je vršil mej stotnikom Janecka in nekim Leopoldom Lutzom dvoboj na pištole. Vzrok: prepir o politiki. Stotnik je smrtnonevarno ranjen na vratu.
p Božično obdarovanje otrok. Pri
uršulinkah in v osm h otroških vrtcih v Go-| rici so ob praznikih ubogim šolskim otrokom i podarili razni dobrotniki: 420 parov čevljev, 72 deških in 285 dekliških oblek, 125 kosov \ platnenih oblačil in nekaj klobukov.
p Zavarovalnica zoper delavske ; nesreče. Oddelek za mesto Trst te c. kr. i zavarovalnice je imel 1. 1902 329 312 K iz \ gube. Č'ani so vplačali 900.343 K.
p Delavci puljskega arzenala so ' imeli shod, na katerem so zahtevali zbolj-" šanje svojega položaja. Sprejeli so tozadevno spomenico, katero predlože oblasti.
p Meso prodajajo sedaj mesarji v Pu'ju j prvo kvaliteto klg. po 1 K 52 vin., drugo s kvaliteto pa po 1 K 20 v.
p Razžaljenje Veličanstva. Furlan Anton Treviai iz Vidma je bil v Korminu aretiran. Iz zapora je pisal na policijo pismo, v katerem se je jako nedostojno izrazil o avstrijskem cesarju. Zato je dobil 18 mesecev težko ječ".
p Gostilniški pretep hujše vrste je : bil v gostilni Alojzija Kodermaca na trgu
Dalje v prilogi III.
II. Prilosra 12. štev. „Hlovenna" dn6 16. januarja 1904=.
sv. Antona v G rici. Nekega Grmeka so vrgli na cesto. Hotel se je maščevati, pridrl v gostilno, razbil sedem šip in hotel gostilničarja umoriti. V zaporu še je izjavil, da če bo le prost, gotovo umori Kodermaca in Periča. Dobil je trinajst mesecev težke ječe.
p Dvainosemdeset zajcev so ustre lili na lovu barona L< c*tellija pri Gradiški.
p Ogenj v gimnaziji. Pri gimnazijskem slu^i v Gorici je nastal ogenj. Prišli so še o pravem času ognjegasci, ki so za branili, da se ni plamen razširil.
Iz slovanskega sveta.
si Slovani v nemikl državi Po
uradnem statističnem izfcazu je na Nemškem priglasilo nemški materni jezik 51 883.131 oseb, neremški materni jezik pa 4,2-31 129 oseb med katerimi jih pride na velika mesta 185 855. In sicer se Slovani razdeliujejo tako: Pollakov 3 086 489, Mazurov 142.049, Kašubov 100.213, Srbov 93.032, Moravcev 64.382, Čehov 43.086 Rusov 9647, Litavcev 106305 Dva materna jezika je priglasilo 252.918 oseb. Seveda so ti „dvojezičniki" Slovani.
si Poljaki ln shod slavistov. Lvov ski akademiki so izdali memorandum, v katerem pravijr, da se ne udeleže shoda slavistov v St. Peterburgu. Vzrok je ta. da bi se morali podvreči ruski eenzori. »Gbs Na roda« piše: Noben poljski učenjak ne bi dopustil. da bi ruski cenzur mu črtal ali popravljal kaj ra njegovem spisu, izpreminjal mu trditve in dejstva. Članki poljski morajo biti taki, kakor so napisani, ali pa ne pridejo v enciklopedijo.
nI Mejnarodna izložba v Plznju 1. 1904. Prva mejnarodna izložba, katere častni predsednik je župan kraljevskega mesta Plzna g. dr. V a c 1 a v P e t a k in častni udje mestni svetovalci, bode v Plznu od 1. julija do 1. avgusta 1904. Razstavišče meri več kakor 20 000 štirjaških metrov. V izložbi bodo zastopane sledeče stroke: higijena, ku harstvo, redilna sredstva, pivovarska in žga njareka obrtnija, gOBtilničarstvo in šport. Na razstavišču bodeta dve veliki pcslopji, razun tega bodo Bi veliki obrtniki sami postavili svoje paviljone. Za izložbo se zanima že zdaj ne le domače prebivalstvo, ampak tudi tujci. Kdor se za izložbo zanima, naj se obrne na predsednika I. mejnarodne izložbe v Plznu g. V. L a n d a , ki na vsako vprašanje drage volje odgovori.
Novice iz Amerike.
§ Amerika sprejema irancoBke kongregacije. Združene države sprejemajo iz Francke izgnane redove. Vlada sama jih podpira. Tako je odposlala vlada na glavni zavod sester de la Charite v Parizu vsoto 100.000 lrankov, da se poravnajo stroški za preselitev in naseljerje 100 sester v Ameriki. Amerikanoi so praktični ljudje, ki znajo ceniti koristi usmiljenih sester in pri katerih ni prostost samo na jeziku.
§ Najbogatejša rodovina na svetu. Ameriški listi se zadnji čas zelo pečajo z rodovip.o Ročko feller, katero imenujejo najbogatejšo na svetu. Sedaj se poroča, da pb je Johnu D. Rockefeller-ju porodila deklica, kateri je ime Alby-Aldrich. »Petrolejski kralj«, John D. Rockefeller. stari oče novorojenega deteta, je rekel, da bo zapustil naj-r.ečji del svojega premoženja svoji vnukinji. Tekom zadnjih desetih let se je premoženje Rockefdller-jev znatno pomnožilo. Kakor se trdi, se je zvišalo od 600 milijonov na 4000 milijonov kron. Ako se bo to premoženje v tem razmerju nadalje množilo, bo deklica v starosti 60 let posestnica 349,424.000,000 000 kron.
§ Mraz v Ameriki — poletje v Avstraliji. V Novem Jorku vlada tako hud mraz, kakršnega ni bilo tam že od 1. 1875. Radi tega je pri prometu precejšnja zmeš njava. Ravno nasprotno ae poroča iz Sydneya v Avstraliji. Cele množice žuželk in metuljev oživljajo ozračje. Posebno veliko metuljev je videti na južni obali. Toplota[je izvanredno visoka.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. januarja.
Terorizem nad ubogim učltelj-stvom. Z vsem pritiskom izsiljujejo iz uči-teljstva izjave proti obstrukciji. Evo uspeha: Na Kranjskem je 560 učiteljskih moči. Kakor z vijakom pritiskajo od zgoraj, da morajo podpisovati „ogorčene« izjave. Od teh je sedaj približno 500 že dalo svoj »zavedni« podpis. Ostane torej še okoli 50 do 60 učiteljev in učiteljic, ki imajo toliko značaja, da se upirajo temu umazanemu terorizmu. Te izjave pred nastavljenim bajonetom nimajo prav nobene veljave. Ljudstvo iz njih razvidi le to, kako današnji zistem korumpira vse, ki so mu podložni, kako v teb takozvanih liberalcih ni niti iskrice syobodoljubja več. Ka ker se morajo pri vojakih na povelje vsi za-
sukati, tako morajo pod »liberalnim« pri tiskom na povelje vsi enako misl ti. Skrbeli bomo, da bodo to prisiljeno zelje pojedli slednjič tisti gospodje, ki so ga skuhali.
Zakaj so učitelji tako vneti za liberalno stranko ? To je neki c. kr. okr. šolski nadzornik na Kranjskem povedal: »Der Herrgott gibt nichts«. Tako je mislil že v mračnem srednjem veku marsikateri in se je s svojo krvjo hudiču zapisal. Te mračnjake posnema napredno slovensko uči-teljBtvo.
„Studentenheim< v Kočevju. Včeraj je »Grazer Tagblatt« na prvem mestu objavil poziv na nemške brate po širnem svetu, da prispevajo za nemški dijaški dom v Kočevju. Ta poziv sam na sebi bi nas ne iznenadil, a do cela smešno - hinavski so razlogi, ki jih navaja cdbor. Zdihuje namreč, da so Nemci zgubili toliko svojih naselbin po Gorenjskem in v slovenski marki in da že zgodovina govori o — nemških gradovih v deželi. Tudi po mestih baje niso več tako navdušeni za Prusijo. Slovenski valovi so preplavili deželo, v teh valovih se potaplja tudi šeststoletni kočevski nemški otok. Ako se valovi zgrnejo nad Kočevjem, gorje potem Germaniji, ker zgubi vse — nemškutarje po kranjskih mestih in trgih, z njimi zginejo celo oni Jo-bani, ki so se v boljših letih bratih s Starčevimi in Krutorogovi. Kočevje je za Germa-mjo to, kar je bilo Polifemu edino oko, kar je očesu zenica, kar je zemlji zlato solnce. Ali ni smešno danes tarnati o zatiranju Nemcev na Kranjskem, ko jih vai krogi z medom mažejo okreg ust ter mogočni dr. Tavčar drži nad njihovimi glavami svojo „polimano marelo«. Istina je, da so se le Nenci tekom stoletij vrinili v naše kraje in da so bili nemški gradovi do novejšega časa znamenja sramotne sužnjosti našega naroda. Čas vse ublaži in tudi z Nemci bi mirno skupaj živeli, ko bi ne bili ježi v lisičini. Morda pošlje g. dr. Tavčar tisočak za dijaški dom v Kočevje!
Nemško-slovenska zveza v praksi. Opozarjamo na zopetni dopis iz Kor. Bele. Skandai je, da ob takih razmerah „Narod" dviga glavo in odobrava zvezo z nemško Luckmannovo tovarniško stranko, češ, da ima večina izvoljenih slovenska imena. Tu bi poklicali „Narod" prad sodišče obmejnih Slovencev, ki bi mu povedali, koliko mož naše krvi se v svoji odvisnosti do tujih podjetij izroča tujčevi volji. Tovarniške stranke skušajo na Gorenjskem dobiti v svojem germanizatorič-nem namenu vpliv v občinskem odboru če-sto potom nekaterih domačinov, ki jih izrabljajo za svoje orodje. Pri tem gledajo, da pride v odber vsaj nekaj Nemcev, katerih naloga je, pripravljati tla nadaljnim nemškim vspehom. Tistega, ki se temu ne postavlja z vso odločnostjo v bran, in ki ne nastopa za to, da bi vpliv nemštva popolnoma padel, bo ostro sodila bodočnost. „Narodovcia so se tu zopet zvezali z Nemci in pomagali Tavčarjevemu zavezniku Luckmannu dovspehs; to je dejstvo. To, kar se je Nemcem ponesrečilo na Jesenicah, to se jim je posrečilo na Koroški Beli. Kdor še slovenski čuti, mora tako postopanje najodločnejše ob soditi, pokazati hrbet stranki, ki tako kvar-Ijivo nastopa v škodo slovenstva na najbolj izpostavljenih točkah, obenem pa tudi poka zati vrata listu, ki tako postopanje opravi-čujo in ki se je prodal tako, da zadnji čas kranjski Nemci polagajo nanj svoje »Fiih-lerje". Kaj pomaga, ako družba sv. Cirila in Metoda prosi pomoči za ustanovitev otroških vrtcev ob nevarnih točkah naše lepe Gorenjske, ko pa slovenski »naprednjaki" na tak način sami prepuščajo slovensko last!
Falzifikatorji v „Narodni tiskarni" se smešno trudijo dopovedati svojim „katoličanom", da je »Slovenec" v interdiktu od samega papeža, češ —: Neče objaviti papeževega „Motu proprio". Točke, ki smo jih mi takoj objavili, in sicer važnejše do-slovno, priobčuje v tendenciozni prireditvi. A glavno stvar, ki je izrecno povedana, so „Narodovci" falzificirali: Namreč, da je to pismo namenjeno edino lc italijanskim katoličanom vsled prepirov, ki so nastali med njimi zaradi državnozborskih voiitev. Za
ves katoliški svet veljajo, v kolikor se dajo aplicirati na lokalne razmere. V njih se pobijata v prvi vrsti liberalizem in socialna demokracija, v drugi vrsti tista mlada struja v krščanski demokraciji, ki jo zastopa don Romolo Murri in ki hoče priznati sedanje italijansko kraljestvo in nastopiti pri državnozborskih volitvah. Liberalci pa to obračajo tako, da morajo slovenski katoličani prepustiti kranjski deželni zbor liberalcem. Če papež proti socialnim demokratom in anarhistom pravi, da demokracija na Italijanskem ne sme vzbujati sovraštva proti višjim stanovom, falzifikatorji v „Narodni tiskarni" tukaj trdijo, da papež obsoja na Kranjskem agitacijo za volilno reformo. Papež Pij X. izrecno hvali „Opero dei congresi", ki ima isti socialni program, kakor katoliško na-rodna stranka, hvali socialna društva na podlagi vzajemnosti, ki jih liberalci pobijajo. Kot glavno vodilo pa papež naglaša edinost s škofi. Ako je torej „Narodu" res kaj na tem, da se izvršuje papežev »Motu proprio", tedaj naj se podvrže po papeževih besedah ljubljanskemu škofu! Če tega ne stori, je vse njegovo pisarjenje prazen humbug, slepljenje bravcev, falzifi-kacija papeževega pisma!
Iz Kranja. Dopisniku »Učit. Tovar.« in »Gorenjoa« bodi povedano to le: Da se je na shodu »Učiteljskega društva za kranjski okraj« politiziralo, ako sploh ta izraz zasluži neotesano govorjenje nadučitelja Luz narja in njegovih tovarišev-govornikov, ki so v svoji olikanosti napadali prav ostudno tudi navzoče dame in jim očitali celo po-božnost, to je javna tajnoBt, če se Luznar v »Tovarišu« še stokrat pere. Ako pa kdo še ne verjame, naj pogleda »Učit. Tovariša« z dne 20. decembra 1903 in prebere tam cvet Luznarjeve modrosti, ki jo je trobil kot »dični« predsednik tega društva svojim prijateljem o dr. Zilindrovcu, klerikalni falota-riji, lumpariji itd. Shod je bil javen; zato je pa vrhunec nesramnosti, katere je zmožen le Luznar, ako zdaj, ko se je zve-d&to o vsem, kar se je pri zborovanju govorilo. napada »Učit. Tovariš« prav po nedolžnem gdč. učiteljico A. P, kakor da bi ona, kot »Slomškarica«, v šolskih prostorih politikujočo družbo denuncirala ! laka gospoda hoče še kaj govoriti o poštenjakih? Na celo zadevo se bomo o svojem času že še vrnili in povedali morda več, kakor mu bo ljubo, za danes pa izjavljamo, da gdč. A. P. ni storila niti enega koraka, radi katerega bi se ji moglo očitati, da je društvo denuncirala. Da, mi niti njenih informacij ne potrebujemo, ker nas je najbolje informiral — Luznar sam! Ali ni res, gcspod Luznar? Znano nam je prav dobro razmerje med nadučiteljem in učiteljico na P., zato nočemo položaj gdč. A. P. še shujšati s tem, da bi jo vlekli v politični boj zoper njenega nadučitelja; sicer pa, kakor rečeno, tudi tega v tem slučaju treba ni bilo. Ako pa ne verjamete naši izjavi, pojdite h gosp. glavarju, dekanu in kamorkoli še hočete. Z?e-deli bodete, da ne pri enem, ne pri drugem gdč. P. ni bilo. In sedaj, gospoda, če ste pošteni, prekličite v »Tovarišu«, kar ste pisali; potem šele govorimo dalje. Dokler pa tega ne storite, niste vredni, da bi kdo radi vas tratil čas z odgovarjanjem na izbruhe vaše podivjanosti in surovosti. Predstoječi slučaj nam zopet kaže, kake razmere vladajo na Kranjskem. Dobro nam je še v spominu, kak ropot je nastal raditega, ko je nadučitelj R. povabil na shod »blomškove zveze« svojo učiteljico; tu pa nadučitelj lahko javno napada svojo učiteljico in ako se brani, jo na najpodlejši način sumniči in obrekuje,— šolske oblasti pa vse to mirno gledajo. Si cer pa: Svaka sila do vremena!
Čujte in strmite ! Tako piše »Narod«, ker je »pri mestni železnici uradovanje le nemško, ker so predstojniki le Nemci in uslužbenci postajajo nemčurji«. Kdo je pa tega kriv? Kdo je delal pogodbo b podjetništvom? Ali ne mestni občinski svet ljubljanski, ta akademija liberalne modrosti ? Mi vemo še več : Na d o 1 e n j s k i železnici, v katere upravnem svetu sedi široka oseba dr. Tavčarja, niti slovenskih imen nimajo na voznih listkih. Dr. Tavčarjevi pristaši se vozijo »von Rodokendorf nach Honigstein«, d oienjski kmet pa gleda, kdo mu je tako
izpridil krajevna imena. Ravno taka narodnjaka s'a Jelovšek in Lenarčič. Na vrhniški železnici je \se po »oberlaibacber-sko«. Le čujte in strmite ! Saj ganiti se ne morete, ker ste vezani z Nemci po piomeni pogodbi in ne smete slovensko niti kihn.ti v njih družbi!
Zavarovalnioe zoper nesreče so sklenile kartel, s katerim bodo zvišale za 10 do 25% premije zavarovancem. Novi tarif mislijo vpeljati od 1. februarja dalje. Na borzi so že poskoči e vrednosti zavarovalnic. Gre se torej pri tem za kapitalističen manever, s katerim hočejo iz žepov ljudstva spraviti več denarja. Geslo naše mora torej biti: Vzajemno zavarovanje!
Za Vegov spomenik se je doslej najbolj „regimentno" izkazal c. kr. pešpolk št. 75, Kristian IX., kralj danski, ki je do-poslal moravškemu odboru za Vegov spomenik 170 K 73 v. kot donesek vojaškega koncerta, ki se je vršil 5. t. m. Tej lepi svoti je še priložil ondotni častniški zbor 3. bataljona 29. brambovskega pešpolka 30 K. Koncert o. in kr. pešpolka štev. 101 v Beli cerkvi na Ogrskem je donesel 50 K. blava vrlim Vegovim častilcem !
—	Nove demonstracije v Zagrebu.
Iz Zagreba, 14. januarja : V Zagrebu se pripravljajo demonstracije proti madjarskim grbom radi onega nezakonitega grba na pošti. Redarstvo je zopet vse na nogah ter ima dosti opraviti. Bode-li kos večjim demonstracijam, ni verjetno, kar se je pokazalo že lansko leto.
—	Potres. Dobrova, 15. jan.: Danes zjutraj ob 3. uri 5 m. 26 sekund čutili smo tukaj potresni sunek s šumom v smeri od severo vzhoda. Rahlo vložene šipe v oknih so zažvenketale. Škodo nobene.
—	Za živinorejce. Dne 18. t. m., prihodnji ponedeljek, prideta na sejem na Unec vole kupavat dva veletrprovca za živino z Moravskega, in s'cer Bader in Sei-del, ki hočeta nakupiti več vagonov živine. Županstvo na Rakeku torej opozaria živinorejce, da priženo ta dan vole na Unec.
—	Hrvatske novice. O gostovanju gdč. R ii c k o v e v Zagrebu v igri „Fužinar" se »Agramer Tagblatt" nič kaj ugodno ne izraža, nikakor pa ne zanika njenega talenta. »Obzor« prinaša laskavo oceno. Občinstvo ji je prirejalo ovacije. Danes gostuje gdč. lliiokova v igri „Romeo in Julija". — Poslanci dr. Božo V i n -kovic, Grga T u š k a n in dr. A. H a -rambašič, ki bo bili lani izključeni za 15 sej, so prišli danes zopet v hrvatski sa bor. — »Hrvatsko pravo« pravi, da pri predlogu dr. Franka o sestavi častnega sodišča (Glej „Iz brzojavk"), ni sodeloval noben član »Obzorove« stranke prava. Ako je to res, moramo tako postopanje 1« obžalovati.
—	V Macedonijo! Od vojnega ministrstva je prišel poziv, kdor hoče iti v Macedonijo k orožnikom. Oglas ti so smejo le oni, ki že najmanj eno lt to služijo. Pri slovenskem 87. polku v Pulju se jih je oglasilo mnogo. Slovenska hrabrost in pogum ter ljubav do svojih slovansk h trpinčenih bratov se je zopet zasvetila v jasni luči. Klobuke dol, vi oholi nasprotniki našega naroda pred majhnim pa čvrstim narodom, ki še v vojaški suknji ljubi svoj rod in svoje trpinčene brate. Dokler bo imela Avstrija še take sinove, ni se ji treba bati pred nemškimi izdajicami in če še bo teh kot listja in trave.
—	Zimska suknja ga je reiila smrti. Na poti iz Vevč proti Devici Mariji v Polju so napadli fantje koČij»ža vevške papirnice Janeza Cerneta, ker je Čeme fante pBOval z „barabami«. Cerne je dobil sedem ran z noži in da ni imel debele zimske suknje, ostal bi bil mrtev na mestu.
—	Imenovanje. Višje deželno sodišče za Primorje je imenovalo praktikanta Josipa S i m č i č a sodnim avskultantom.
—	Umrla je v Podgradu v 85. letu svoje dobe gospa Marija Božič.
—	O nesreči čast gosp. župnika Okorna se nam še poroča: Ponesrečil se je v Senožečah g. župnik I g n. O k o r n , prevrnivši se z voza, na katerem se je peljal k pogrebu na podružnico v Senadole. K sreči so poškodbe le neznatne in je upanje, da kmalu ozdravi. Blizu kraja nesreče je dva dni prej utonil lOletni deček Iv. Grželj iz Senadol, zadrsavši se čez na pol zamrzli kal. Drug deček zapazivši, da je njegov tovariš izginil v mrzli vodi, ni šel za njim na led, ampak domov povedat, kaj se je zgodilo. Ljudje so ponesrečenca potegnili mrtvega iz dovolj globokega kala.
—	Za litijsko dekanijo bode konferenca „sodalitati8 sa. Cordis" v sredo, dno 20. januarija v Šmartnem pri Litiji. Pri-četek ob pol 10. uri dopoldne z običajnim vsporedom.
—	Za lovce. Poročajo nam, da bo bili zadnje dni po Gorenjskem veliki lovi na srne in zajce. Postrelili ao toliko, da ie leta tega ne pomnijo, ker sta bila hud mraz in velik sneg.
—	Otvoritev rogaške lokalne te leznice Dne 21. min. mes. dop. ob 10. uri se je otvorila nova rogaška lokalna železnica. Tedaj je oddrdral prvi csebni vlak z južno-žalezniške postaje Grobelnn, pozdrav-Ijan na vseh vmesnih postajah. Ž njim se je odpeljal južno-žel. nadzornik Becber in kon-oesionar inžener vit. Heider. V Rogaški Sla tini so pozdravili vlak poleg občinskega zastopa vodja deželne zdravilnioe z uradniki, stavbe niki in velika množica občinstva. Prvi vlak so na prihodu pozdravili z živahnimi klici in streljanjem iz topičev. Vit Hiider-ja je občinski zastop imenoval za častnega občana.
—	Is vipavske doline Vipavci smo tako srečni ljudje, da nas vedno obiskujeta burja in povodenj. Burja je že naša stara znanka, povodenj pa nas je prvič letos obiskala v noči od četrtka na petek.
—	Slepar. Na Dunaju je pričel neki Jakob Podpečan, rojen v Dobričevasi na štajerskem, izdajati začetkom leta list »Das Blatt liir Alle«, katerega je sestavljal samo s pomočjo raznih izrezkov iz drugih časopisov. Izšlo je sedem številk, sedaj je pa Podpečan nakrat pobegnil in odnesel seboj kavcije časniških raznašalcev. V Ljub Ijani je Podpečan v Gradišču osleparil neko gospodinjo za najemščino mesečne sobe na ta način, da je za plačilo položil na mizo 20 K, potem pa zagrabil 20 K in drobiž, katerega je gospodinja naštela, skočil skozi okno ter pobegnil.
Ljubljanske novice.
Cesarjev spomenik v Ljubljani. Dobili smo sledeče pismo : S avno uredništvo I No tica, ki je bila v četrtkovi številki Vašega lista o cesarjevem spomeniku v Ljubljani, mi daje povod za nastopno pojasnilo: V razpisu za cesarjev spomenik se n i zahtevalo, da mora biti osnutek arhitektonskega značaja, ampak reklo se je, da smo biti tudi arhitektonskega značaja. Pri odločilni seji dr. Tavčar ni bil navzoč. Č ani presojeval-nega odbora niso znali za imena umetnikov, ker so došli osnutki vsak pod posebnim geslom, a imena projektantov so se nahajala v zapečačenih, z dotičnim geslom opremljenih pismih. Šele, ko je b i 1 o d a ■ rilo priznano, je jury odprla pisma in zvedela za dotična imena. Trditev torej, da je dobil Peruzzi prvo darilo, ker je vplival dr. Tavčar in je umetnik sin bivšega liberalnega agitatorja, je povsem neosnovana in mora mladega, na našem domačem boju povsem nedolžnega umetnika, kakor tudi jury, ki se je strogo držala predpisanega postopanja, hudo boleti! Glede na to Vam pošil|am to pojasnilo z nado, da bodete o prvi priliki popravili, kar je pisal Vaš — v tem slučaju slabo infjr-miran — poročevalec. Z odličnim spoštovanjem I/an Šibic, načelnik presojevalnega odbora za ces. spomenik. — Jemljemo na znanje to pojasnilo. A občinstvo vabimo, naj si ogleda samo osnutke, k" so iavno razstavljeni v »Mestnem domu" in ,.uj sodi! Videlo bo, da je izmed dvanajstih osnutkov vendar kateri, ki je bolj primeren za m o n u m e n-talen spomenik pred sodno palačo na odprtem velikem trgu Zanimivo je pa to, da dr. T a v čar, ki je največji strokovnjak v konzumib, v svedrovanju, v deželnem gospodarstvu, v šolstvu itd., in ki mora vsled tega biti tudi v vseh umetniških odborih, ker narodno - napredna stranka nima drugih sposobn h in »zanesljivih" mož — po izjavi g. Subica niti k seji ni prišel. Čemu ga pa imate ? E lino le za to, da markira svoje konzumarsko in Sohwegelsko stališie. Duševna revš6ina narodno-napredne stranke se kale ravno v tem, da k stvarem, ki so javnega pomena, iz zgolj omejenosti in strankarske bojazljivosti postavlja — zajca k bobnu. Tako ste delali pri Prešernovem spomeniku, da se vam vbb smeje, tako delate zdaj s cesarjevim spomenikom.
Okrajno glavarstvo ljubljansko pri selitvi ni dilo zasiužka zadrug _ itreščekov, ampak posamezniku g. Rdiizmgerju. To pač ni pravilno, da pri taki priliki oblastva gledajo bolj na p^imeznik^, nego na skupnost.
Glas iz občinstva. Več hišnih posestnikov v Sv. Fiorijana ulici so pr toiuje, da smetar ne pobira em-1 "••'■krat po štiri do pet dni skupaj. L udj- m»io ! spravljati smeti, in prosi a«! slavni Pijanski magistrat, da ukrene potrebno.
Strelski klub v&bi k Btrelskemu venčku dne 18. januarja v prostorih restavracije pri „Črnem orlu«, Goapoake ulice 5t. 3. S»ira salonski orkester. Začetek ob '/»8. uri zte-čer. V-itop prost.
Pokopali so 14 t. m. slugo tuk. dežel, predsedstva g. P p t r h Krašovica.ki je umrl v tuk b 'ne. N. v m. p !
Zdravje v Ljubljani. Od 3 do 9. jan. je bilo v LiuDljani rojenih 17 ctr>-'< 15 oseb pa je umrlo.
Nemška surovost. Dines so mli »uri slonu" poslanec g. S p i n č i č in vrč aru-gih iBtrskib rodoljubov. Krčmar jih je psoval.
Zahtevali so slovenski, a odgovoril jim je: »Wir brauchen nichts win-d i s c h ! « Menda je ta krčmar radi tega tako ošaben, ker župan Hribar pri njem prireja vedno svoje bankete. V Ljubljani je dovolj slovenskih reatavraoij, zato se vsak Slovenec prav lahko ogne ošabnega gostilničarja »pri slonu«.
Jutri je v Marijanišču predstava s petjem m godbo. Nove žive podobe, proslava papeža Pija X. Vstopnice se dobivajo v Marijanišču.
Zaprli so včeraj brezposelno služkinjo M L., ker je meseca novembra m. 1. ukradla delavcu Frarcu Koleši na Stari poti št. 3, srebrno uro.
Tatvina Dne 14 t. m. zvečer pokradel je neznan tat služkinji Uršuli Simoničevi v Prečnih ulicah št. 2 na dvorišču razobešeno perilo.
V Ameriko. Včeraj odpeljalo se je z južnega kolodvora 8 izseljencev v Ameriko.
Iz Amerike. Danes zjutraj pripeljalo se je 30 oseb iz Amerike v L ubljano.
Delo ostavilo je v Htušici 30 Mace-
doncev in se cdoeliali domov.
Ljudska kuhinja. V nedeljo 10. t. m. je ljubljanska ljudska in dijaška kuhinja, kakor je običajno vsako leto o Božiču, pogostila svoje dijake z okusnim pecivom in vinom. K temu so pred vsem pripomogli gospod Zorman iz Šiške, gospod Zaje in tvrdka Perdan. Omenjenim dobrotnikom bodi naj-iskrenejša zahvala za njihovo blagodušnost! Bog jim povrni, kar so storili za tako koristni in potrebni zavod naših dijakov!
Pomožno osobje tvrdke Maks Samasa ima danes zvečer v Puntigamski pivnici na Turjaškem trgu plesni venček.
Aretacija poštnega tatu. Poročali smo, da je ljubljanska policija prijela poštnega postiljona Fiorjaniča, ki je ukradel pretočeni mesto na tukajšnjem kolodvoru vrečo s 3800 K. Znnaknil jo je na prebrisan način, skoraj gotovo takrat, ko so sluga nosili raz lične zavoje. O tem se nam še piše: Tu je zopet lep dokaz, kako slabo skrbi poštna uprava za red in svoja uslužbence. Ža večkrat smo pomilovali uboge sluge, ki morajo pri cdhodu in dohodu poštnega vlaka delbti kakor živina. Kier bi imela dosti dela dva človeka, je navadno en sam sluga in ta mora potem delo pravilno skončat', tudi če nri tem napornem delu konJa samega sebe. Di le pištna uprava prihrani plačo borno plačanega s'u^e, s tem je rešeno, vse. Ko bi imeli zakon proti trpinčenju ljudi, kakor ga imamo (vsaj na papirju pri poštni upravi) proti trpinSenju živali — bi bila gotovo prva kazn ivana poštna uprava. Obžudovanja vredna je požrtvovalnost in poštenost vseh poštnih uslužbencav, da se ne pripete večkrat taki Bluča<i.
Slavčeva maskarada, katera bode n a Svečnico, dne 2 februarja v »Narodnem domu", vršila se bode pod naslovom: »Slavčev maskaradni semenj«. Upoštevaje, da občinstvu najbolje ugaja, kar je pristno domačega, bode letošnja S avčeva maskarada tudi popolnoma v tem smislu urejena. Ker se je slikarija že precej preživela, odpade ista popolnoma, a na mesto te bode dekoracija povsem v domačem slovenskem slogu prirejena. Kar se tiče masko vanja, bodi omenjeno, da je za izbiranje obilo uprav hvaležnega gradiva, že iz domačega sejmarskega življenja, kakor tudi iz tujih sejmarskih pr.zorov. Podrobneje podatke in pojasnila bode odbor »Slavca« sproti priobčeval.
Društvena godba priredi jutri zvečer druStveni koncert v restavracijskih prostorih g. F a n t i n i j a , Gradišče. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
Skrajna predrznost. »Slov. Narod" piše, da so Salezijanci poslali odločno narodnim rodbinam te dni samonemška vabila. Mi takega vabila nismo dobili, torej ne vemo, če je res, kar „Narod" piše. Mislimo pa, d» je skrajna predrznost, ako list, ki hoče veljati kot naroden »Slovenski Narod" pri-občuje inserate za nemško f i I -harmonično društvo, ki je konkurenčno društvo »Glasbeni Matici« in da tako vabi svoje kroge, naj neso denar nemškemu podjetju. Skrajna predrznost pa je tudi ešofirati se radi nemških vabil ljudem, ki so nedavno dali celo v »Narodnem Domu" napraviti novo kegljišče Nemcu Toenniesu!
Druga letošnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo danes, v soboto, dne 16. t. m. od 7.—10 ure zvečer. Dospelo je nekaj novih vinskih vzorcev, med temi Ulmov cviček iz gore Bojnik, Habetov 20- in Sletni sladki pikolit, Lenarčič-Kotnikov (preje Šrajbarjeva graščina Turn-amhart) rdeči cviček, dalje italijan. rizling, sladko dolenjsko vino itd., tako, da je sedaj 43 vinskih uzorcev v kleti.
Lovi v ljubljanski okolici. Poročali smo, da je bil lov občine Moste na dražbi oddan za 480 kron, dočim so doslej ljubljanski kavalirji plačevali 150 kron. Na vrsto pride tudi lov občine Vič, ki je mej največjimi v ljubljanski okolici, a bil zadnjič oddan le za 190 kron. Divjačine je mnogo v tem
lovu, zato pa diši kavalirjem, ki že stikajo glave, kako bi ga dobili kar pod roko, kakor se je zgodilo z lovom ljubljanske občine kar za deset let. Sicer kavalirji nimajo prijaznih besed za kmeta, a če kaže, so tudi prijazni ž njim. Te dni je celo ljubljanskega župana kočija drdrala po Viču. Morda se je sam ljubljanski župan potrudil do viš-kega župana zaradi lova ? Ker pa ima menda zastop občine Vič v kratkem sejo, naj se bavi tudi z lovom, da se pod roko ne podaljša. Ljubljanski kavalirji tega lova ne bodo hitro izpustili in radi dobro plačali — mastno pečenko.
Brezsrčna mati. Fran Kokalj, štiri leta stari sinček Marije Kokalj, delavke v tobačni tovarni na Giincah št. 78, jo bil sprejet v bolnico zaradi poškodovanja na telesu, ker ga je mati neusmiljeno pretepavala. Drugi liudje bo ji dečka vzeli in oddali v bolnioo. Proti brezsrčni materi se je vložilo naznanilo zaradi težke telesne poškodbe. Ker ni pričakovati, da bi se usoda ubogega dečka izpremenila, ko izstopi iz bolnice, naj bi Be storili primarni koraki, da se odda deček v kak zavod. 0 5e je v Ameriki. — Koliio ta-cih brezsrčnih činov sa godi dan za dnevom nad ubogimi ctroci, ki pa ostanejo pri • kriti. Ustanovilo se je društvo za varstvo živali. Veliko bolj primerno bi bilo društvo v varstvo otrok, ki Bi sami ne morejo pomagati. Morebiti najdejo te besede odmev v srcu blagih ljudi, da Be prične skupna primerna akcija cele dežele ter snovati zaklad, ki bi podpiral tako človekoljubno podjetje. Zavod bi se moral ustanoviti pod zadostnim nadzorstvom, ki bi Bprejemal take nedolžne žrtve brezsrčnoBti in jih vzgajal. Ča se skrbi za zanemarjeno mladino, naj bi ee tudi skrbelo za zanemarjene nedolžne otročiča.
Književnost in umetnost.
*	Bepertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo: pop. ob pol 3. Ognnčeva veseloigra v 3 dejanjih »V Lju bljano jo daimol« in Kotzebuieva gluma »Krojač F i p s" ; — zvečer »Pot okoli zemlje". — V torek po več letih zopet na novo študirana in uprizorjena narodna igra s petjem , ,,B r a t M a r ■ t i n" z g. Verovškom v naslovni ulog .
*	Slovensko gledališče. »Peter Svačič« je operni pervenec mladega hrvatskega komponista Josipa M a n -d i č - a ; premiera je bila sinoči na slovenskem odru. — Ni vstal zadnji kralj hrvat ski z vojsko, z mečem in ščitom, nego v fantaziji glasbenika. Trombe z mogočnimi glasi in gosli z nežnimi zvoki so ga vzbudile iz grebnice. V vsej veličajnosti velikega rodoljubja je vstal tisti dub, ki je počival 800 let v vsemiriu. — Libreta ne ome njamo obširno ; da je diletantska stvar, je gotovo. Komponista je v mnogočem oviral, da se ni mogel ud »ti glaebanemu zanosu, in da je ostala opera pravzaprav brez prave dramatičnosti. A je tudi težko najti in vliti v verze primerno snov, da izrazi komponist s pomočjo besed drugega svoja čuvstva. Smemo reči, da doseže globok glasbenik Bvoj smoter popolnoma le tedaj, ako napiše sam libreto. Radi tega jih je pisal W<*gner sam, ker je le na ta način mogel povedati v svojem delu isto, kar je čutil v duši. Moderna smer v gledališki glasbi pozna le mu-zikalno dramo.
Opera »Peter Svač c" je velika obljuba; njen komponist, mladi Mandič, gojenec dunajskega konservatorija, obeta mnogo. Mu-zika v njegovi op ari je zložena v popolnoma moderni maniri; njegova godba ni prazno spremljevanje besed libretsta, niso zvočne in lepo uglajene melodije, ki dond v tei operi, nego v nje je hotel komponist Mandič položiti idejo in »štimungo". To se mu je precej posrečilo. Dasi popolne glasbene tehnike od njega, učenca, nikakor ne moremo pričakovati, je storil v tem oziru mnogo več, kakor Bmo mislili. Pokazal je svojo in-vencijo, bogato fantazijo, in vkljub temu, da jo še novinec, mnogo rutine. Nekatere točke, posamezni aolospevi kraljice, dvospevi med njo in Petrom, čveterospev, zbor so krasne točke v operi, in danes smemo reči, da je vstal z Mandičam pravi glasbenik in prav verjetno je, da doseže na svojem polju pr venstvo med Jugoslovani. Da ni popolnoma originalen, je res; a se tudi ni mogoče učencu nemških mojstrov popolnoma otresti njihovega vpliva. Vkljub temu je glasba na nekih mestih prav narodna, izvedena po jugoslovanskih motivih. Posamezni spevi so tudi navdahnjeni z gorkim čustvom. Dovršeno ec^no pa danes pisati še ne moremo; čuli smo stvar prvikrat, in to je premalo. Eno je gotovo, da je bil umetniški vspeh sinočnjega večera velik, čeprav ne popolen.
Opremljana je bila opera sijajno, a tuji gostje so našli takoj več stvari, katerih niso mogli edpustiti režiji. V kostumih je bilo opaziti anabronizme: Kraljica, ki je živela pred 800 leti, je nosila popolnoma pariško moderno opravo. Proizvajala se je opera
jako precizno. Gospod O r ž e 1 s k i v naslovni ulogi, gd). S k a 1 o v a , g. P e s t -k o v s k i , g. Angeli so peli krasno, dasi je opera nenavadno težka, ki zahteva od pevcev silne izveibanosti in obsežnosti glasu. Dobro so se pele tudi manjSe uloge. Pleska in navdušenja je bilo sinoči v gledališču zelo, zelo mnogo. Mandiča so dvignili na rame, dobil je liro cvetja in liro iz lavorik, dar ljublianak h Hrvatov. No, pri nas zavalovi prav kmalu navdušenje, a se tudi hitro poleže. — Gledališče je bilo razprodano.
O včerajšnjem Mandicavem slavlju se nam še porofta : Josip M a n d i d je dobil venec s hrvatsko trobojnico in nap som: »I strani svomu zemljaku«; — liro s tro-bojnico: »Ljubljanski Hrvati komponistu ,Svač ča'»; — taktovkoiz ebenovine z liro in lipovimi listi iz srebra.
Po predstavi je bil sestanek v »Narod, domu«, kjer so bili vsi tržaški gostje, sorodniki komponista, urednik »Elinost«, urednika »Obzora«, vsi solisti, režiser Draguti-novic, ki se je izredno trudil za uprizoritev, kapelnik Banišek, ki si je s to opero pri« služil veliko zaslug, kajti delal je 14 dni vbo noči in vse dni. Banišek ima največje zasluge, da je bilo možno to opero sploh uprizoriti. G. Mandič pojde po dovršenh študijah na dunajskem konservatoriju še lete b v jeseni v Pariz na višjo glasbeno šolo ter se hoče kot dr. j u r i s popolnoma posvetiti kom-poniranju. Pri banketu je bil dr. Gregor in, dr. Kurelic iz Pazna, dr. Trnople-s a r. dr. H e i m e r 1 iz Zagreba, doktor M. Mandič (striic skladatelja), več duhovnikov iz Trsta in Istre, nekaj dam iz Trsta, Pazna in Ljubljane. Na banketu so govorili Hrvatje in nekateri Slovenci: Mandicu, in-tendanci, solistom. — Iz Ltre je dobila uprava slov. gledališča več dragocenih historičnih kostumov za to opero. Imeli so jih solisti. S ilistinji sta imeli svoje nove toalete.
*	Knjižica »Pouk krš5anskim sta-rišem" je popolnoma pošla. Ker pa prihajajo vedno oglasi in povpraševanja po knjižici, naj blagovolijo gospodje dušni pastirji zanesliivo do konca januarja t. 1. naznaniti knez. škof. ordinarijatni pisarni v Ljubljani, koliko izvodov bi še želeli za dotično župnijo Na podlagi teh naznanil se bo moglo določiti, v koliko izvodih naj se tiska knjižica v drugem natisu. Knjižica pride potem v knjigotržtvo in bo cena enega izvoda okrog 50 v.
" Mozol 25ič na odru. V kratkem bo vrši na slovenskem odru 25. predstava • Rokovniačev« in bo igral g. Verovšek Mozola 25ič. To bo torej slavlje našega Mozola ki nima para daleč na okolu.
*	Musica saora. V stolni cerkvi v nede'jo 17 jan velika maša ob 10. un: »Mišja festiva", zl. Ant Foerster, graduale »Salves fac nos" in ofertorij »Cjnfittbor., zl. Robert Kravučie; po maši k juoileju zlatomašnika preč. gospoda kanonika Janeza Sajovica »Te Deum laudamus«, zložil Josip Gruber.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Uboj. Hrvatika delavoa Rade Ribar in Dane Kalanj, oba pri gradnji nove železnica v B.hinju, st» se dne 29. novembra I. leta v baraki nekaj prepirala. Tomaž Sartič je posegel vmes, da bi ju pomiril. Dane Kalanj je imel v baraki gorelo svetilko, s katero je šel iz barake, a se kmalu z ugas-njeno vrnil. Nastal je za to svetilko boj. Rade Ribar ga je z ostrim robom svetilke udrihal po glavi, Dane Kalanj ga pa suval in tepel z nožem tako, da se je Sertič onemogel zgrudil na tla. Kalanj je odnehal, a Ribar ga je še parkrat s svetilko po glavi udaril in večkrat z obuto nogo. Sertič, kateri je vsled tepenja umrl, je imel na glavi 31 ran, 13 težkih, na hrbtu štiri in še mnogo drugih ran. Dane Kalanj je bil obsojen na 2 leti, Rade Rihar na 18 mee. ječe. — Z nogo od stola je udarilv Keršičevi hiši v Spod. S ški pozno zvečer dno 11. novembra Tone Košenina, sedlarski pomočnik, Matevža Babiča po glavi in po levih podlehtih ter ga nevarno ranil. Zagovarja se s tem, da ga je preje Babič s kladivom udaril, in da je to storil v silobranu; obsojen je bil na 4 tedne ječe. — Postrvi j e 1 o v i 1 v Murovem lovišču v bistriškem potoku v Bohinju v tatinski družbi Anton Tura, laški zidar. Tura je priznal tatvino, izgovarja se pa, da se je kvečjemu 3 do 4 kile postrv ujelo. Sodišče ga je obsodilo na 3 tedne težke ječe.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Mihael A d 1 e š i č , rojen v Adlešičih, je šel v Ameriko brez vsacega dovoljenja. Bil je hudo zadolžen. Po vrnitvi v domačijo poplačal je vse do'gove. Sodni dvor mu je radi te okoliščine prisodil samo tri dni zapora. — Istotako je bil obsojen Matija T u r k s Hriba pri Žužemberku radi ubega v Ameriko na sedem dni zapora. — Franc B o • b e k iz Sevnice tovarniški delavec, je pri
Dalje v prilogi III.
111. Priloga 12. štev. Slovenca" dn6 16. januarja 19Q4=.
gosp. Olobelniku v Škocijanu razbil svetilko. Poprej pa je lahko ranil dva orožnika in ju psoval. Zaslišane priče pa so to potrdile pod prisego. Dr. Vaupotč iziavi, da je bila to lahka telesna poškodba. Županstvo toženemu daje slabo spričevalo, kazenski izvleček svedoči. da je bil Bobek že večkrat kaznovan. Predlog županstva, da se toženi odda v prisilno delavnico, je c. kr. sodni dvor zavrnil, a obsodil ga na 15 mesecev ječe. — Kepala sta be: Avguštin Saje je bil težen težke telesne poškodbe. S Franc Slakom sta se 8. dec. kepala. Ker je pa Saje dobil preveč kep v glavo, zagrabil je poleno in ga vrgel v Slaka. Priče izpovedo, da je bilo v začetku \se »špas«, a slednjič vrgel je v jezi Saje poleno. Zato „korajžo" dobil je 4 tedne ostrega zapora.
Porotne prično 8 febr.
obravnave v Celju se
Iz minulega tedna.
Socialni demokratje so imeli vv Ljubljani shod. Protestirali so proti dr. Šuster šiču, ki se bori za volivno pravico, Tav čarja so pa pustili lepo v miru. „Narod" in „Grazer Tagblatt" sta vsa zaljubljena v take socialne demokrate, katerih shod niti resolucije za volivno pravico ni sprejel. Pred ogorčenjem kršč. socialcev je morala boc. demokrate braniti policija. »Grazer Tagblatt" pravi, da so scc. demokratje se lani napovedovali liberalcem boj na nož, zato pa mora nad preobratom soc. demokratov naravnost b t r m e t i. Ej, gospoda, nikar se ne delajte tako nevedne. Tako „Grazer Tagblatt". Soc. demokratje so se dali pač p o m a z a t i! Ljudem, ki se tako proda* jajo liberaloem, mora pošteno delavstvo obrniti hrbet. Dr. Tavčarja, ki se hoče skri vati za peščico socialnih demokratov, pa pozivamo, naj upliva pri baronu Heinu, da bo katoliško-narodni stranki dovoljen v Ljubljani javni ljudski shod na prostem in takrat bo videl, kdo ima množico pravih mož za seboj. Dr. Tavčar, torej le na plani Ne skrivajte se za najnovejšimi ljubljanskimi konsumarji I
Katoliško narodna stranka je priredila sijajen shod v Prečini. V delegaci^h je dr. Šusteršič cdločno nastopil proti »vetu« avstrijske vlade povodom papeževe volitve. Posebne važnosti je bila pretekli teden izjava avstrijskega vojnega ministra v delegaciji, da bodo častniki se vsekakor morah na učijti polkovnega jezika in da neznanje nem Sčine ne sme biti povod, da bi kak vojaK ne postal podčastnik. V Zagrebu se ponavljajo demonstracije proti Madjarom, ker je ogrski poslanec Ugron psoval llriate v ogr. drž. zboru. Bolgarski di|aki pripravljajo shod jugoslovanske mladine. Bslgrad so zapustili zastopniki evropskih vlasti, ker hočejo države, naj se vsi zarotniki proti kralju Aleksandru odstranijo z dvora.
\z brzojavk.
Pliverič je zahteval, naj se obravnave za nagodbo z Ogrsko pospešijo.
Beigrad. Slavnost v Topoli se je izvršila popolnoma po programu. Po rekvi-jemu je bil obed, pri katerem je ministrski predsednik v svojem govoru kratko omenil osvoboditev Srbije in zasluge Karagjorgje-vicev in prvih dveh Obrenovidev. V svojem odgovoru je povdarjal kralj, da se čuti dolžnega, spomniti se mož, ki so žrtvovali svoje življenje za osvoboditev Srbije. Kralju je občinstvo prirejalo burne ovacije.
Lvov. Vlada je izdala naredbo, da se ima pri državnih pravdništvih v Galiciji rabiti poljščina kot notranji uradni jezik. Poljski listi upajo, da postane poljščina notranji uradni jezik tudi pri pošti, pri železnici in pri orožništvu.
R i m. Sarafov je naprosil Riccotto Ga-ribaldija, naj prevzame poveljstvo nad laškimi prostovoljci v prihodnjem makedonskem vstanku. — Garibaldi je odklonil to prošnjo.
Pariz. Ker sv. oče noče potrditi od Combesa predlaganih kandidatov za škofe v mestih VanneB, Nevers in Ajaccio, grozi francoska vlada, da nuncijem dostavi potne liste in škofe imenuje sama brez privoljenja papeževega (!) (Ta vest je malo čudna. Ur)
Vojna nevarnost v vzhod. Aziji.
Pariz. Princ Louis Bonaparte, ruski polkovnik, se je jako dvomljivo izrazil o miru. Dejal je, da vsako uro lahko vojska izbruhne. Samo carjeva miroljubnost je vzrok, da se vojska mej Rusijo in Japonsko še ni pričela.
London. „Daily Telegraf" javlja: japonska je naročila novo veliko vojno ladijo in velikanske množine oglja.
Petrograd. Grofu Lambsdorfu je bil včeraj izročen japonski odgovor na zadnjo rusko noto. Pri novoletnem sprejemu na dvoru je car posebno dolgo govoril z japonskim poslanikom in izrazil upanje, da se bo ohranil mir ter dobil način, ki bo zadovoljil oba naroda.
Petrograd. Zopetni odgovor Japonske Rusiji ni nikak altimatum. Odgovor je miroljuben, vendar odločen. Japonska ni spremenila svojih glavnih zahtev. Pred vsem zahteva Japonska tudi suvereniteto Kitajske v Mandžuriji. Japonska odklanja najvažnejše ruske predkge. Predlogi Japonske niso vsprejemljivi.
Reka. Japonska nakupuje na Ogrskem konje za konjeništvo in topničarstvo. Na Dunaj sta že došla japonska majorja Saguri in MuhiesS da priSneta z nakupovanjem konj na vzhodnjem Ogrskem.
Budimpešta. V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora se je nadaljevala generalna debata o predlogi glede dovolitve kontingenta novincev. Gro A p p o n y i je razpravljal dogodke v av atrijski delegaciji in je protestiral zoper sklep proračunskega odseka glede vladar jevih pravic Ugovarjal je vojnemu ministru glede armade iz več vzrokov, pobijal je njegovo izjavo o neobhodni potrebi enotnega armadnega jezika. Ofcstrukcijoniste je opominjal, naj ne ovirajo razvoja zakonodaj stva. Grol Tisza jfc nato izjavil, češ, da so bile izjave v avstrijski zbornici izrečene od neodgovornih faktorjev in so zato brez pomena. Skupni vojni min ster ni govoril iz državno pravnega stališča. Na državnoprav-nem polju obstoja pač različno mnenje, in prva razlika obBtoja v državnem pravu obeh držav sploh. — Zbornica je vzprejela predlog Tisze, da se seje podaljšajo za eno uro.
Dunaj. Listi poročajo, da se hoče pretendent za francoski kraljevi prestol, vojvoda Filip Orleanski, ločiti od svoje soproge Marije Doroteje, ki je hči nadvoj vode Jožefa. Vojvoda utemeljuje svoj korak a tem, da mora skrbeti za naraščaj. Fran coska sociališka stranka je odločno proti tej ločitvi. Vojvoda se je hotel vnovič poročiti s princezinjo Tili M e 11 e r n i c h. Najnovejša poročila trdijo, da je vojvoda na ce sarjevo posredovanje opustil misel na ločitev.
Praga. Čehi so dosegli, da je dobila češka trg. šola v Budejevioah pravico jav nosti.
Carigrad. Turčija ni dovolila Rusij", da ume s svojimi vojnimi ladjami skozi Dardanele in Bospor.
Brno. Stalni spravni odsek moravskega dež. zbora je sklican k seji na 25. t. m.
Zagreb. Hrvaški sabor je sprejel predlog poslanca Franka, naj se sestavi častni sod, ki naj preišče dr. Gajevo očitanje, da j« bil Frank od Khuena podkupljen.
Socialne stvari.
Kaj je delo? Pesnik Tennyson je vzel polo papirja, napisal nanj pesem in zaslužil 100.000 mark. To je nadarjenost. Vanderbilt napiše na košček papirja in vreden je 100,000.000 mark. To je kapital. Združene države vzamejo 1 % unče zlata ter pritisnejo nanj orla, in vreden je 400 mark. Mehanik vzame za 5 mark tvarine, napravi iz nje uro in ta je vredna 100 mark. To je spretnost. Kupec uzame 25 pfenigov vredno stvar in jo proda za edno marko. To je trgovina. Dama si lahko kupi lep klobuk za 3-75 marke, toda raje si ga kupi za 27 mark. To je norost. Delavec dela 10 ur in odstrani tri ali štiri tone zemlje ali premega za 4 marke. To je delo.
Samomorilcev je bilo na Dunaju novembra meseca letos 40, med njimi 6 žensk. Lani jih je bilo 33, oktobra si je pa življenje vzelo 40 ljudi.
Zatirano židovstvo. Ž dje in njihovi hlapoi liberalci in socialni demokratje tožijo vedno o zatiranju in zaničevanju ubogih Židov. Koliko je resnice na tem za tiranju? Po zadnjem ljudskem štetju je v Avstriji (brez Odrske, Hrvaške in Bosne in Hercegovine) 26 107.708 prebivalcev, med n|imi pa 1 224.899 Židov, toraj 5 odstotkov. Teh pet odstotkov pa zaseda najmani i0% profesorskih mest na vseučiliščih, tvori skoro polovico med zdravniki in advokati, v svojih rokah imajo skoraj popolnoma vse banke, borzo in veliko trgovino. Neomejeno skoraj gospodarijo pri časopisju. Neprimerno velikanski del ljudskega premoženja je tudi v židovskih rokah. Samo v nekem stanu ne dobimo žida, in če je, je ta le izjema. In sicer je to d-lavski stan. Trdo, pošteno delo po tovarnah in delavnicah, na polju in njivah judu smrdi. In vkljub temu vpijejo judje, in liberalci in socialni demokratje jim pomagajo.
Razne stvari.
Najnovejie od rasnih strani.
Francoske kongregacije na Tirolskem. Neka francoska kon gregacija je v Tridentu kupila vilo Morzi. Neka druga kongregacija bo ondi kupila hotel Trento, -potres so čutili 15. t. m. po vsej Beverni Češki. Tudi na južnem Nem-
škem so čutili potres. — o t a v k a delavcev v Btockholmski luki, ki je trsjala deset mesecev, je končana. — Čudne skušnje. V Čikagi bodo te dni v nekaterih gledališčih pred občinstvom zažgali razne tvarine. Občinstvo se bo moralo kakor hitro mogoče odstranit1. Na ta način se hoče določiti, v kolikem času se kako gledališče lahke izprazni. — Bankirja Kttrnerja so aretirali na Du naju. Poneveril je strankam velike svote. — Sedem dvobojev je imel z mladimi častniki v Pirni na Nemškem radi nezve stobe svoje žene nadporočnik Kron. V vseh dvobojih je ranil svoje nasprotnike. — Iz Č i k a g e poročajo, da je ravnateljstvo po gerelega gledališča doslej toženo, da mora plačati 35 000 mark sorodnikom žrtev. Pet najst cerkev in sinagog je zaprtih radi ne-dostatnih varnostnih naprav za slučaj ognja. — Stavkati nameravajo zdravniki okolu Trentina, ako vlada ne ugodi njihovim zahtevam. — Senzacijonalna iznajdba. Iz Londona se poroča : Zemlje-merec Peter Thornley je patentoval parni motor, ki deluje z velikansko množico konjskih močij, dasiravno se porabi le eno osmino premoga, kakor ga porabijo drugi motorji. Izdelal je model, ki je manjši ko zabojček za biškote in vendar deluje s 15 konjskimi močmi. Thornley misli s pomočjo tega motorja omogočiti napravo parnika, ki bo prevozil atlantski ooeanv treh dneh. — Nadvojvoda Oton je obolel na influenci. — Nemir v kaznilnici. Iz Lvova Be poroča, da so 14. t. m. zvečer pričeli v tamošnji kaznilnici razgrajati jetniki. Dva jetnika sta namreč vlomila vrata ter pobegnila. Vendar pa so ju zopet vjeli in pripeljali v zapor. Medtem pa so drugi jetniki prišli k oknom, vpili in metali razne stvari skozi okna. Sele ko je došlo vojaštvo, je nastal mir.
Luther in pijanost V izborni knjigi p. Denfli o Luthru je mnogo neovržnih zgodovinskih podatkov in citatov, ki razsvet ljujejo pravi značaj Luthrov. Luther se je zjutraj večkrat podpisoval s pristavkom, da »še ni pi|an". Drugače je moralo b;ti, kadar se je podpisal »D^ctor plenus" (polni doktor). Svoji Katri je pisal: „Jaz žrem kakor Ceh in pijem kakor Nemec, hvala Bogu zato". Drugič je pisal: „Vsako ljud-tvo mora imeti svojega hudiča. Naš nemški hudič mora biti dober vinski meh in mu mora biti Sauf ime, ker je tako žejen in natrkan in ki ga ne moreš ohladiti, če še toliko vina in piva požreš . . . Sauf je vsemogočen bog pri nas Nemcih in je tak kakor morje ali vodenica: Morje ni polno od vseh voda, ki se vanj izlivajo, in vodenica je bolj žejna in huda, čim več pije". Justus Jonas pa poroča, da je bil Luther vsak dan „toll Und voli" in da je skoro vsak dan obljuval svojo spalnico. — Knjiga p. Demfla, katera posebno natančno kritizira tudi Luthrove življenjepise, je dosegla velik uspeh; komaj je izšla, je že vsa pokupljena. Prva knjiga bo morala iziti v drugi izdaji.
Hotel ca reveže V soboto so odprli v Deptfjrdu na Angleškem hotel za reveže, ki je sezidan po načrtu Rovtenovih hiš. V šestnadstropni biši je spalnic za 802 gosta. Gostom je na razpolago velika jedilnica, čitalnica, kadilnica in pralnica. Cena za prenočišče in porabo vseh teh prostorov je 60 vinarjev za noč. V poslopju se nahaja tudi ceno kopališče.
Otrok — skladatelj. Iz Londona se poroča: Pred kratkim so poklicali mladega skladatelja Maksa Darevskega, da je vodil godbo 40 mož, ki so igrali njegov v petem letu uglasbeni valček. Mlad skladatelj jo bil veprejet z velikim navdušenjem. Dečku je zelo ugajala godba. Deček ni kazal nikakega razburjenia, ampak je nastopal kakor sploh otroci. Ko je godba končala, odšel je po običajnih poklonih zopet k svoji igri. Sedaj je star osem let.
Proti dvoboju v Italiji. Tudi v Italiji se je stvorila zveza proti dvoboju, katere večinoma iz senatorjev, poslancev in profesorjev obstoječi glavni odbor ima svoj sedež v Rimu.
Dekliike gimnazije. Na lvovškem vseučilišču se je vršil shod sluSateljic, na katerem je bila vsprejeta resolucija, v ka teri zahtevajo, naj se dekliški liceji izpre-mene v osemrazredne, deškim gimnazijam enake zavode.
Orjaika Tirolka. Nenavadna po svoji velikosti je Tirolka Marija Fassnauer, ki meri na visokost 1'9 m. Stara je 16 let. V svojem 11 letu je tehtala že 110 kg. Pred kratkim je zapustila svoj dom v Ridnaunu, da stopi v službo v neki berolinski rodo-vini. Plače bo imela mesečno 200 K. Njen oče je stavil pogoj, da vzamejo ž njo tud njeno seBtro v službo.
Poboj Indijancev. Argentinske čete so pobile, kakor poroča »Nacion", mnogo Indijancev. Dotično poročilo se glasi: Ker je bilo delo v sladkornih nasadih pri Sede-smi v pokrajini Salta končano, vračalo se j« več čet Indijancev, ki so tamkaj delali,
s svojimi otroci in ženami v Chaco. Večino svojega zaslužka so razdali za jedila in obleko, katero so nameravali nesti seboj. Pri kraju Viktorija v pokrajini Rivadavija trčila je 100 oseb broječa četa teh Indi jancev na poročnika Avalos ki je imel 35 mož pri sebi. Poročnik je obdolžil Indijance, da so kradli živino ter jih obkolil. Zastonj so dokazovali, da so popolnoma nedolžni pri tej stvari in so si to, kar imajo, pridobili na pošten način. Nadporočnik Avalos je zapovedal, zvezati vse Indijance. Nato so planili vojaki na nje ter vse s sabljami pomorili. Le otroke so pustili pri življenju ter jih odvedli s seboj. Druge čete teh marljivih Indijancev so se rešile pred temi barbari le z begom. Se celo argentinski časopisi ostro obsojajo to dejanje. Vlada je takoj pričela s preiskavo.
Židovski ponarejalol vina. Iz Petro-grada se poroča, da je tamkaj Židom le tedaj dovoljeno trgovati z vinom, ako imajo svoje lastne vinograde. Tudi smejo prodajati le svoje vino. Kako zelo židje ponarejajo vino, kaže to, da je komisija, ko je preiskovala vino s pomočjo analize, pri vseh 300 vinskih trgovcih v Besarabiji dobila le ponarejeno vino.
Iz življenja kraljice Aleksandre. Iz Londona se poroča: Nekega dne je srečala angleška kraljica v Marlborough 11 use mlado modistinjo, ki jo prinesla nekaj obleke za princezinjo. Peljala je deklico v svojo sobo, kjer je natančno ogledovala blago. Ker zna kraljica sama dobro šivati, spoznala je takoj, da jo vse delo izvršeno z roko. Na vprašanje, zakaj ni šivala tudi s strojem, priznala ji je deklica s solzami v očeh, da mora skrbeti za svojo bolno mater ter si radi tega ne more prihraniti toliko, da bi si kupila šivalni stroj. Ko se je kraljica prepričala, da je vse to res, poslala je takoj bolnici jedil in vina, pridni deklici pa šivalni stroj.
Z 18 000 franki v žepu — glad trpel. 16-letni Lucien Lecoqu je ukradel 18 banknot po tisoč frankov v podružnici francoske narodne banke v svojemu rodnem mestu Lille-u in posrečilo se mu je, da je ubežal. Prišel je peš v Donai, kjer je obiskal neki veliki h6tel, da bi se najedel, ali ko je plačal s tisočakom, se je to zdelo sumljivo in poslali so po stražnika, a on je zbežal, pustivši tisočak. Sedaj je hodil od Noyellessa do Doeugera in po drugih mestih, a nikjer si ni mogel ničesar kupiti, ker ga je hotel vsakdo izročiti re-darstvu, ko je pokazal tisočak. Fant je imel srečo, da je povsod ubežal, ali glad ga je mučil in ves raztrgan, lačen in obupan je prišel v Bruselj, kjer ga je glad prisilil, da se je zglasil pri redarstvu, kjer so ga gostoljubno nahranili — pa tudi zaprli vrata za njim.
Kje bo papež Pij X. stanoval in sprejemal. V sedanjem papeževem stanovanju se bo mnogo spremenilo. Dosedanji vhod bodo zaprli in napravili vhod na ravno nasprotnem koncu. V sedanji prvi sprejemni sobi, kjer visi mnogim božjepotnikom dobro znana slika kolinske stolice, bo papež spal. Razprostira se pa nad zasebno knjižnico Leona XIII. in njeni okni so obrneni proti Petrovemu trgu. V sosednji sobi, nad delavnico Pija X., bo spal papežev tajni kaplan. Tudi naslednja soba, kjer so se nekdaj zbirale cerkvene kongregacije za izvan-redne cerkvene zadeve, se prenovi v spalnico enega tajnih kaplanov. Sedanja pre-stolna dvorana bo papeževa zasebna kapelica. Ta leži nad tako zvano »Tronettovo dvorano" Leona XIII. Tu bo Pij X. navadno bral sveto mašo. Ostale sobe se porabijo za garderobo, služabništvo in drugo. Polžaste stopnice bodo vezale gornje stanovanje s spodaj se nahajajočimi vsprejemnimi dvoranami.
Garderoba kraljice Margarite. Najlepšo garderobo ima neki laška kraljica-vdova Margarita. Kraljica ne nosi nobene obleke več kakor petkrat, najsi je še tako draga in krasna. Svojo obnošeno obleko daruje svojim služabnicam, katere jih potem prodajajo Angležinjam ali Američankam. Neka znana francoska igralka jc bila zelo ponosna na naslanjač, kateri je bil prevlečen s krasnim atlasom od dvorne obleke kraljice Margarite. Ako proda svojo obleko, pridrži si vedno čipke. Med drugim ima tudi žepni robec iz čipk, katerega so trije umetniki delali več let. Ta robec, čegar vrednost se ceni na 150.000 frankov, je tako lehak, da se njegove teže niti ne čuti, in tako fin, da se more zviti in položiti v zlato škatlico bonbonove velikosti.
Cerkveni letopis.
Papež Italijanom.
Sv. oče z njemu lastno ljubeznivostjo Italijanom marsikaj prav naravnost pove. V zadnjem pismu o reformi cerkvene glasbo pravi, da je on kot rimski škof dolžan najprej v svoji škofiji paziti, da bo vse prav. Nato citira b_>sede Benedikta XIV., ki je po odhodu romarjev v jubilejnem letu rekel: »Upamo, da se ne vračajo pohujšani po
naSih običajih«. Na te besede opozarja aveti oče italijansko duhovščino ter jo poživlja, naj cerkvene običaje spravi v natančen sklad s cerkvenimi zakoni, da bo v dober vzgled romarjem, ki prihajajo iz oelega sveta. Po-sebno velja to o cerkveni glasbi, katera se mora na Italijanskem nujno reformirati. Rimski generalni vikarij kardinal Respighi je dobil povelje takoj v Rimu začeti z reformo.
Papež Pij X. in katoliško časopisje-
bveti oče je velik prijatelj katoliškega časopisja. V Benetkah je ustanovil političen dnevnik „La Difesa", kateri jako vspešno pobija politiko liberalnih listov, in zlasti dobro zavrača njih napade na cerkev. Zdaj je pa odlikoval z jako ljubeznivim pismom glavnega urednika pariškega političnega dnevnika „L' Univers", Eigena Veuillota. Ta odlični časnikar neustrašeno pobija sedanjo framasonsko vlado. Vsaka številka tega velikega francoskega dnevnika je polna izvrstnega gradiva proti razdirajočemu početju liberalcev. Sveti oče ga hvali in blagoslavlja ter mu daje pogum, naj odločno vztraja. Ta list je izpolnoval navod h Leona XIII., da naj se francoski katoličani vsi postavijo na republikansko stališče in kot enotna katoliška republikanska stranka nastopijo v državi, teto se pa iz tega izrednega odlikovanja opravičeno sklepa, da tudi Pij X. odo brava to politiko.
Cerkveno petje.
Kongregacija svetih obredov je izdala dekret »Urbi et orbi«, v katerem piše z ozirom na papežev »Motu proprio« o cerkveni glasbi, da je smatrati papeževo pismo kot »codex iuridicus« za cerkveno glasbo, s katerim se odpravljajo privilegiji, ki bi mu nasprotovali. Čim najprej se naj v cerkvah uvede grego-rijanski koral soglasen z najboljšimi starimi rokopisi.
Reforma cerkvene glasbe.
Komisija za s glasbo v Rimu je dobila nalog preiskavati, v koliko sedanja cerkvena glasba ne odgovarja načelom, ki jih je opisal sv. cče. K< misija ima osem članov pod predsedstvom Perossijevim. Ta komisija mora preštudirati cerkvene kompozicije in imenoma izključiti vse, ki nimajo dovolj cerkvenega značaja. Perosi in Rella bosta nad zorovala pouk koralnega petja po duhovskih semeniščih.
V biblično komisijo,
katera ima med katoličani povzdigniti znanstveno proučavanje svetega pisma, je poklican državni tajnik kardinal Merry del Val.
Delovanje sv. očeta Pija X.
Zdi se, da si je sv. oče Pij X. pred vsem stavil ta namen, da reformira cerkveno življenje v Italiji. „Motu proprio" o krščanski demokraciji je bil ves namenjen Italijanom in o cerkveni glasbi je dal sv. oče tudi v prvi vrsti Italijanom navodilo, dasi seveda splošne zapovedi veljajo tudi za druge. Zdaj pripravlja sv. oče nov „Motu proprio" o dušnem pastirovanju s posebnim ozirom na rimske župnije. Vseskozi se vidi pri sv. očetu praktični duh vnetega dušnega pastirja.
Sv oče Pij X in — ženska toaleta.
Sv. oče Pij X. je sporočil ob času novo-	;
letnih soirčj portugalskemu poslaniku pri	'
Vatikanu, Martinsu d Antas, ki je starosta	i
dij)lomatičnega zastopstva, svojo željo, da se	j
naj pri soirčjah, h katerim vabijo tudi cer-	'
kvene dostojanstvenike, ženske bolj do-	• stojno oblačijo. — To je beseda na pravem
mestu. „Boljše" ženske, ki se drugače do-	1
stojno obnašajo, mislijo, da morajo pri takih	:
priložnostih biti dekoletirane do skrajnosti.	I
Ce reflektirajo na udeležbo duhovstva pri	•
takih priložnostih, naj jim bo odslej od pa-	;
peža samega povedano, da se naj bolje oble-	j čejo. Je tudi bolj zdravo, zlasti pozimi!
Cerkvena umetnost.
Iz Rima se poroča, da namerava sv oče | v kratkem izdati pismo o cerkveni umut- j nosti. Namen mu bo preprečiti, da se ne i razvlečejo in p <izgub6 cerkvene umetnine, ' zlasti stari zgodovinski spominki. Tudi bo š bv. oče dal navodilo, kako ae nai okrase J cerkve, kaki naj bodo kipi in slike.
Avstrijska delegacija.
Proračunski odsek avsrijske delegacije jo začel nadrobno razpravo o rednih vojaških stroških. Vojni minister Pitreich je ugovarjal, da s) njrgov ekspoze na Ogrskem popolnoma napačno razumeli. Za vojnega ministra morejo biti merodajni le praviloma obstoječi nagodbeni zakoni. Iz Ogrskega zikonskega člena od 1. 1867 je popolnoma razvidno stališče, ki je ima zavzeti skupni minister. On ima pa žiti in čuvati driavnopravno in notranjo ad ministrativno samostojnost Ogrske in njenih sodežel ter življenjske pogoje monarhije. — Na vprašanje del. T o 11 i n g e r j a, koliko aspirantov se oglaša ca kadetno šolo, je odgovoril voini minister, da se je oglasilo lani celo 500 prosilcev več kakor pa je bilo prostora. Pri točki »osrednje vodstvo« je
I del. P e r g e 11 označil svoje stališče napram Ogrski dovoljenim vojaškim koncesijam. Sklicaval Be je na državni temeljni zakon, ki jasno veli, da je vladar Bam odgovoren za najvišje vodstvo in organizacijo armade. Govoril je o jezikovnem vprašanju v armadi. Kar se tiče polkovnega jezika, upa govornik, da bo preoaeščenje k ogrskim polkom ostalo omejeno le na najneobhodnejše slučaje. Delegat dr. Stransky utemeljuje v pododboru vzprejeto resolucijo glede obrtnikov, zlasti glede čevljarskih zadrug. V razpravo je poseglo še več delegatov, slednjič je bila vzprejeta predloga o rednih vojnih stroških in od pododbora stavljene resolucije glede zalaganja vojske. — Govor P i t r e i c h o v je bil takoj, ko ie nehal govoriti, brzojavno odposlan grofu Tiszi v Budimpešto.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celovec, 16. januarja. Na Tolstem vrhu so Slovenci pri občinskih volitvah zmagali v vseh treh razredih.
Trbiž, 16. januarja. Poleg Rabelj-skega jezera so orožniki aretovali tri Italijane, nekega zdravnika, bankirja in tovarnarja, ki so hodili okolu bližnje trdnjave. Oblasti sumijo, da so aretovanci laški ogleduhi.
Ptuj, 16. janarija. Dr. Brumen je bil obsojen na 14 dni zapora, ker je napadel nemški ptujski občinski odbor.
Zagreb, 16. jan. V pravdi proti dr. Potočnjaku zaradi znane knjige sta Potočnjak in Korač zahtevala, naj se zasliši državni pravdnik kot priča, ker je bila preiskava nepravilna. Sodišče to odkloni. Zagovornik nasvetuje, naj se obtožnica predrugači, ker ni povedano obdolženo dejanje in knjižica ni navedena. Drž. pravdnik v tem slučaju zahteva tajno sejo. Sodišče odkloni za-govornikovo zalitevo, pač pa sklene tajno sejo, da se prečita dotična knjiga.
Gradec, 16. jan. Tukaj seje osnoval odbor, ki nabira narodni sklad za koroške Slovence. (Oklic objavimo prih. Ured.)
Gradec, 16. jan. V Puntigamu so prijeli iz norišnice pri Gradcu pobeglega blaznega morilca svoje žene, Franca Wissiaka.
Dunaj, 16. januarja. Danes je pro čunski odsek avstrijske delegacije odobril redni proračun; proti so glasovali jugoslovanski in češki delegatje.
Dunaj, 16. jan. Nadvojvoda Oton se je prehladil, da ne more iz sobe.
Praga, 16. januarja. Glasilo čeških agrareev izjavlja, da se ne udeleže spravnih pogajanj z Nemci.
Rim, 16. jan. Dr. Kohn se je izjavil papeževemu drž. tajniku, da ne odstopi, ker ni kriv.
Solun, 16. januarja. Turki prav neusmiljeno nadzorujejo Bolgare. Kdor si upa vstopiti v kak konzulat, je aretiran ter pridržan dolgo časa v preiskavi. Nihče ne more dobiti več potnega lista, nikogar Turki ne puste čez mejo. Bolgarska trgovina je v razvoju popolnoma ovirana. Ječe so vsak dan bolj polne.
Belgrad, 16. januarja. Povodom stoletnice vstanka proti Turkom se vrše po vsej Srbiji velike slavnosti.
Draždane, 16. januarja. Japonska vlada je tukaj naročila mnogo zdravni ških potrebščin.
London, 16. januarja. Zdravnik je konstatiral nevarno bolezen kralja Edvarda.
Berolin, 16. jan. Japonska vlada je vprašala porensko družbo za premog, ali more dobiti premoga za slučaj vojske.
Zofija, 16. januarja. Japonska vlada je poslala štiri svoje častnike na Bolgarsko, da proučujejo taktične in stra-tegične posameznosti zadnje rusko-tur-ške vojske. Japonski častniki se mude sedaj pri Plevni.
Peking, 16. januarja. Cesarski namestnik v Vzhodni Aziji, Aleksejev, je ob novoletnem sprejemu naglašal. da car želi miru.
Darovi Poslani našemu uredništvu:
Družbi sv. Cirila in Metoda: g. Zevnik 7 K, g. Rasherger 6 79, g. Steska 5 K, izobr. društvo v Šmartnem pri Kranju 5 kron.
Za pogorelce v Bohinju: Neimenovan 2 K. g. Bojatiec 17 K, g. Ga-briel 2 K, župni urad Col 16 K, g. Bre-zovšek 3 K, župni urad Suhor 22 K, gosp. Korbič 57-84 K, gosp. Fr. Rozman, uradnik »Gosp. Zveze", 6 K.
Za Korošce: Župni urad St. Ose lica 10 K.
Za zavod sv. Nikolaja v T r s t u : g. Steska 5 K.
ZaJeranovo mizo: g. Lavtižer 3 krone.
Za Macedonce: g. dr. Ehrlich 51 kron.
Bog plačaj!
Za pogoreloe v Srednji vasi v Bohinju.
Visokorodni gosp. KonBtancij in Nežika princeza Polignac v Torquay na Angleškem 51 K 8 h. Zbirka mestnega županstva v Radovljici in sicer: p. n. gg. : Oton pl. Deteta, c. kr. okraj, glavar, 10 K; E. Ferk, c. k. sod. svetnik, 5 K; Wanecbou, c kr. knjigovodja, 1 K; G Ztzula, c. kr. davčni oficijal, 2 K, Jos. Mahorčič, c. kr. kancelist, 1 K; Val. Cerovšek, kancelist, 50 h; A. Roblek, mestni župan, 10 K ; dr. J. Vilfan, odvetnik,
2	K ; gospa Mar. Hudovemig 10 K ; Žun, c. kr. davč. nadz., 1 K; Sittig, geomet., 1K; gospa Mar. Turk in H. T. 4 K; dr. Voves
3	K; SUudecher 1 K; Fr. Taučer, c. kr. dav. svetnik v p., 2 ; Koman 40 h ; Vinko Hudovernik, posestnik, 10 K; Soklič 1 K; Iv. Avguštin 1 K; Jos. Bogataj 2 K; Gol-majar 1 K ; Fr. Pretner 2K; J. FajdigalK; J Bulovec st. 1 K; Ivan Bulovec ml. 5 K; Stigliz 1 K ; Dolžan, gostil., 2 K; Rožman, Lipnica, 1 K ; Vorna, Lipnica, 1 K; Anton Mrak vulgo Zilih 1 K ; Oroslav Župčič 1 K; J. Sartori 5 K ; nekdo 20 h; nekdo 20 h ; V. Resman, posestnik, 10 K; J. Tepina 1 K; M. Zalokar 1 K 20 h; Praprotnik 2 K; Ipavic ? 2 K ; Jož. Rabič 1 K ; Fr. Schitnik, c. kr. okraj, kom., 2 K; J. Schubitz, c. kr. davkar v p., 2 K; gospa Ivana Mulej 1 K; Homan 3 K ; Bouček, c. kr. gozdni kom.,
1	K ; M. Kosmač 2 K; Rekar, c. kr. sodni pristav, 1 K ; A. Žebrč, c. kr. sod. priBtav,
2	K; dr. Jelovšek 3 K; dve osebi zavoj obleke in blaga za obleko.
Bog povrni!
Za pomožni odbor :
Ivan B e r1 i o , župnik.
Društva.
(Narodna čitalnica v Črnomlju) imela je dne 9. prosinca redni letni obč<ii zb r, pri katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gtspodje: Demšar G.jmir, predsednik, Strle Rudolf, podpredsednik, Adler St jiiko, tajnik, Muller Karol, blagajnik, Praznik St. fan, knjižničar in Emil Kanda, odborni«. Čitalnica je naročena na trinajst listov.
(Pevsko društvo »Ljubljana«) vabi na I V. k m u t a k i ples, kateri se vrši v nedeljo, dne 17. januarja, v društveni dvorani na Turjaškem trgu štev. 1 (Puiitgamska pivnica). Sodeluje godba c in kr. pešpolka št. 27 in mestna godba. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za eiebo 1 K, obitelj treh oseb 2 K 40 v.
Gospodinje, pozor!
Neki pregovor pravi: »Sekira v hiši prihrani tesarja", to more pač veljati, toda kar pomeni v hiši šivalni stroj, more pojmiti le oni, ki se je kdaj ozrl v prodajalno tukajšnje trgovine Slnger & Co., akcijska družba za šivalne stroje, Sv. pefra cesta štev. 4.
Mnogo hvale uživa štcdljiva gospodinja, ki sama izdeluje obleke zase in za svoje otroke in 1000 marljivih žensk se mora zahvaliti za vsakdani kruh le šivalnemu stroju, ki jc najvažnejši predmet pri vsakem domačem delu. Že samo to priporoča šivalni stroj, kaj šele, če upoštevamo še najbolj umetne vezenine, ki jih je možno izvrševati s pomočjo tega šivalnega stroja, ki je pač neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu. Kaj more nuditi tak izvirni Singerjev šivalni stroj, vidimo v prodajalnici te tvrdke na Sv. Petra cesti štev 4, kamor je vsakomur dovoljen vstop, ne da bi ga kdo silil, da kaj kupi, in kjer si more ogledati prava mojsterska dela s šivalnimi stroji.	73
Meteorologidno porodilo.
? Sina nad morjam 80C.2a,giednji »/»fini tlak 7Ht> v mir
1 Poslano.
Jako ljubezniv proti meni je „Slo-i venski Narod" v 8. štev. Piše namreč: „Se ' obnaša kot pijana muha, ter kriči, da sta Hein in Kaltenegger kapitulirala pred njim. To je že čez vso mero nesramno, skoraj še nesramnejše, kakor tuje bab-nice pod tujim imenom vlačiti po ljubljanskih hotelih!" itd. V Dobrčpoljah pa vsi vedo, da nič ne kričim in prav tiho in mirno hodim v šolo in iz šole. Tudi ne vem, da sta gospoda Hein in Kaltenegger kapitulirala prav pred menoj, in prosim, da se „Narod" določneje izrazi o tem, da bom natančneje obveščen o vsej kapitulaciji. Poleg tega ga prav uljudno prosim, da se natančneje izrazi o tistih tujih babnicah, ki sem jih baje pod tujim imenom vlačil po ljubljanskih hotelih. Osveži naj vendar moj spomin, ki se danes ne morem spomniti nobene »tujih babnic", a svojemu poročilu ste vendar dolžni dati vsaj znak resnice! Vsaj toliko ozira imejte do svojih »vernih" čitateljev! Znani so vam ljubljanski hoteli in dobro znane vse tiste ljubljanske „gospodične", katere zmerjate v tem slučaju z babnicami, pa najbolj ustrežete meni in svojim č i t a t e 1 j e m, ako navede ime hotela, ime „t u j e babnic e", čas itd. To bo vleklo! . . . Sicer pa „Narod" ne sme misliti, da me s takim podtikanjem kaj jezi, kar ravno nameruje. Cisto nič, ampak samo priliko mi daje opazovati, kako dr. T a v ča r tolmači svojo in mojo imuniteto!
V Dobrčpoljah, dnč 13. jan. 1904.
Fr. Jaklič,
učitelj in deželni poslanec.
Javna zahvala.
Udano podpisano županstvo šteje si v prijetno dolžnost slavnemu generalnemu zastopu c. kr. priv. zavarovalnice ^Avstrijski Feniks" v Ljubljani za hitro izvršitev cenitve in vsestransko kulantno postopanje napram dnč 28. novembra 1903 po požaru prizadetim posestnikom v Srednji vasi, za točno in ne-prikrajšano izplačilo zavarovalnine v svojem in v imenu pogorelcev tem potom zasluženo priznanje in najtoplejšo zahvalo izreči.
Županstvo Srednja vas v Bohinju,
dnč 18. decembra 1903.
71 1—1
Župan:
Korošec m. p.
Izjava.
Podpisani Jane? UrbanČIČ, kovaški mojster v Ljubljani, obžalujem in prekličem vse žaljive besede, katere sem kedaj v razburjenosti govoril o svojem bratu Valentinu Urbančlču, kovaškem mojstru v Ljubljani, ter izjavljam javno, da ne vem nič slabega od njega.
Ljubljana, dne 12. januarja 1904.
70 1—1
Janez Urbančlč.
Zahvala.
'»« »pa-tonijl	fltanj« barometra. » mm.	Temp«. ratura „ f0 OUlja	V etrnl.	Neb«	Ji, ► » f s*' •»
5] 9. zveč.	733 1 | 2-8		sl. zaTi | jasoo		4-0
.1 7,[ZjUtr. | 2. popol.	734 6 732-6	1-6 3-9	sl. svzh. si. ssvzh.	del. jasno obl.	
Posestnik gospod Jakob Schober je podaril ljubljanskemu gasilnemu in reševalnemu društvu priznavši človekoljubno de lavnost društva, znesek 200 K.
V	imenu društva se gospodu darovalcu za velik in nepričakovan dar najtoplejše zahvaljujeva ter ga prosiva še nadaljne naklonjenosti.	75 i_i
V	Ljubljani, dne 16.januarja 1904.
pran Barle Ludovlk Strice!
blagajnik.	načelnik.
»intiffrrMiiiiiii m 1 iiiinininmiitHiiii ci(MiiiiiiMi«nirii>iitiitrintnrnrMfnrnt
Tvrdka J. perdan v Ljubljani sprejme takoj spretno	72 1—1
blagajničarico
in zanesljivega
klefarskega hlapca.
1......111 n iTTi i h um 11 n 11111 n jiij 1 um 11 n 1 n n mu 111 n 111 n ..........t n u 11111 nit 111
Išče se
zanesljiva oseba
najbolje penzijonist, kot nadzornik.
Znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi neobhodno potrebno. Plača po dogovoru in zmožnostih.
Lastnoročno^ pisane ponudbe do 20. t. m. pod naslovom: St. 51, poste restante, Ljubljana.	*	69 |_i
Gospodična,
katera bi bila tudi sama zmožna voditi trgovino z manufakturti. blagom
sprejme se takoj v službo!
Več o tem povž upravništvo .Slovenca". 30 7
Mali t«/.-, pnmanjkl lb" nrehaumije, ».abn.vf< t> želodca, glavobol iz želodca, omedlevico, zaprtje in druge želodčne bolesti in težko če odpravljajo
Bradjjovokapljico zažclodoc (Marija-Coljskc)
izborno preizkušeno sredstvo. Naj se zahteva izrecno Jlrady)eve želodčne kapljice. Dobivajo se r lekarnah, kjer jih pa ni, pa neposredno prt le-karju O. JIItADK DUNAJ, I. Meischmarkt št. 1. Vena ene stekl. K — SO in vel steklenici K 1-40 z navodilom n porabi._189'j 1»—5
— 1
zdrav in iz pt št^ne hiše, za trgcnit o pri mernt) ii< bražen, ae sprejme takoj v manu-fikturno i » čpt cerij^kj trg vino na Vrhniki. — Ponudbe se rtu adresira o: Rutner Rudolf, trgovic, Vrhnika.	£2 2-i
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
»7i7i F. HITI,
Pred škofijo štev- SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Suhe gobe, orehe, predivo, želod, Vsake vrsta fižol, Žito, sadje, suho ia sveže, spi« h vse deželne pridelke,	1484 is
kupi Anton Kolenc v Celja.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naredila sprejema družbin založnik S. H Škerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Besetl vijak
hrvatskega j ezika, sostavili in priredili dr. F. Ivekovič i. dr. Ivan Broz. Zvezek I. A—O. Zagreb 1901, vel. osmerka. Strani VIII in 951. Zvezek II. P—Z., strani 878. Ako-ravno je izdatek za izdavanja tega dela ogromen (33-608 K 92 v), vendar se je znižala dosedanja cena od 40 K (20 gld.) na malo svoto 16 kron (8 gld.) vplačanih v Zagrebu. Zagreb, Kaptol 6.
Dr. F. Ivekovič.
L
Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: ,,Kalser V/llhelm II.", ,,Kronprinz Wilhelm", ,,Kaiser Wilhelm der Grosse", ki vozijo
v Ameriko (Bremen-lew-York).
Vozne liste za vse razrede in po amerikanskih železnicah prodaja po predpisanih in najnižjih cenah in da brezplačno poročila
E(luard rl^*:ivc!?*il* koncesijonirani glavni zastopnik za Kranjsko v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari ..Tišlerjevi" gostilni.
T
J
Krasne pesmi za vsako slovensko dražino. iLik
V mladem jutru.
Pesmi. — Silvin Sardenko.
Cena broširani knjigi 1 K 50 h, vezani 2 K 20 h.
Prodaja jih: Upravništvo „Dom in Sveta" v Marijanišču, Katol. Buk-varna in Ničmanova prodajalna v
Ljubljani.
f6 __ x _ 10-2
63 30—1
74 1-1
Naznanilo.
Gostilna na Laverci se čez zimo opusti in s prvem aprilom zopet odpre. I)o tje se išče
Spretna Jjosfilničcirkcl ^ Nizke cone, točna in solidna postrežba,
V najem se da prostorna = baraka
nasproti kolodvora nove želemice Podbrdo-Gorlca v Hudi južini pa c. št.
339 pripravna za trgovino g silno, prenočevanje de'avcev. Zravm barake je z dan pr<s'or za pekarijo in 12 m do g hram kct izvrstna shramba za piv.) in v no. Tudi je pri baraki lep vrtb za jcI <ojavo
Taki ponudniki ae ap.eimnjo, kateri se zavežejo najemnino en mestc naprej plačevati
Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«.	50 5—5
proda se
pritlična hiša z gospodarskim poslopjem ter sadnim in zelenjadnim vrtom ; hiša primerna za trgovino. Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo Slovenca.	3 3—3
Jernej Bahovec$
trgovina papirja, pisalnega in ri- $ M salnega orodja v Ljubljani ft
Sv. Petra cesta štev. 2 jljl
B 2 52-3	Filijalka
||| Resljeva cesta štev. 7
priporoča
jj^1 najbolje urejeno zalogo različ-
nega papirja, trgovskih in po- £££ gg slovnib knjig, šolskih zvezkov, ^	beležnic, črnila itd.	^^
Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za £ ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, jH razno galanterijsko blago itd. ^
s primerno kavcijo na račun.
Natančneje se poizve pri Karol Len-Četu, posestniku in vinsk. m irgovcu na Laverci.	37 3-2

Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče,rabimrazličenmaterijal kakor
šflto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovole odslej ozirati na-mč ter naročč odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
Anton Deghenghi.

1357 8G
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno
duhovniške oblek«
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v nal-
vtfiji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj aulform avstrijskega društva železniških uradnikov
1681 52-5
Franja Jesih,
Ljubljana, Stari fr$ št. 17.
43 10—3
Posestvo
je naprodaj
v lepem kraju ob novi državni železnici v Rožni dolini na Koroškem.
Posestvo obetoii iz njiv, travnikov in gozda; v hiši je stara krčma, prod^jalnioa ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako dtugo kupčijo.
Cena posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru
Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	1522 19
Kuharico
j 1586 Absolutno zajamčeno 1 » mora|nega Vedenja, P0-
j pristno masno Vino \ šteno, Staro nad 30 let, ki
^ priporočal je knezoškotijski ordinarijat ljub- » zna dobro kruh peči,
d ljanski 1. 1898. veleč, duhovščini za nakup pri | i	m
1 „Kmet. društvu v Vipavi«»j BBT sprejmem takoj v službo.
^	zato, ker je društvo pod strogim nadzorstvom	£
J	dekana vipavskega. Razpošilja se od 56 litrov	a I
j	naprej čista bela vina od 42 do 50 kron za	¥
{j	100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče hri-
pnporoca
svoj modni salon v napravo oblek.
Poučuje tudi
v krojnem risanju
po najnovejšem sistemu.
i
fj	bovško namizno vino po 30 kron. m Vino je jako milega okusa, ker je na- ^
™	pravljer<o po novem francoskem načinu. Višje 9
|	množine se zaračunijo nekoliko ceneje. J V zalogi je tudi tinejše sortirano vino,
j	kakor: kraljevina po 50 kron, plnela po
^	55 kron, beli burgundeo ln laški rizling
M	po 60 kron. ter staro vino v buteljkah, a
j	beli burgundeo ln renski rizling.	jr
| „Kmetijsko društvo v Vipavi". ^ !
S
67 2-2 Ponudbe sprejema
Janko floman,
Češnjica pri Škofji Loki.
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline iina-jočih sredste«, posebno opozarjajo zdravniki na
naravna
alkalična kislina
ki j« posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnih, krvioah, otoku šlez itd., in ravno tako pri k&taru sapnika in oslovem
kaSlJu. (Dvorne/a <-.<5tn'ka Lflschnerja monografija o Giegshill)! Sauerbrunn. IV 38—8
Nie ve_ relejnega zaprtja, ako se vživa «V
Huss-ova pogača.
Zaloga: Du\ , XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt breipiačno. — PuSiljatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—4
c-1	1 VRH DOGRH
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova liiša štev. 19) rm m min
JC C
o
O)
u
V Ljubljani se dobiva v vseli .ekarr.AU, večjih »pecerijskih prodajalniuah in trgovinah /. ,e">vinaini in vtnom.
Zaloga pri Mihael Kastner ju in Peter Lassnlk-n v Ljubljani.
priporoča
svojo_
zalogo hišne oprave.
m,
Sm
wrm
iJm
Spalne terjedilne sobe za salone.
Divanc vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. sm	3 ■ srn h«' 1 «»<■ ■■ «» Ji »v	|«>.
C.enik s podobami zastonj in franko.	1564 8
m 3 o
OO.
o
(V O)

Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Varstvena znamka.	« ,.««„!. Hm
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogrevajin oživlja tel6, Hudi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 12
§ Dom in Svet
mesečnik s podobami za lep slovje in znanstvo.
Založnik in lastnik ,Marijanišče• v IJnbljani; urejujeta pa dr. Mih. Opeka in dr. E. Lampe.
Naročnina za celo leto znaša 9 K, za dijake 6 K 80 h.
V" nobeni slovenski rod' bini ne bi smelo manjkati tega leposlovnega lista!
List za mladino!
Vrtec
s prilogo
»Angelček


Izhaja dne i. vsakega meseca z lepimi sli-kami in podneno- zabavnim berilom.
Dobč se še prejšnji letniki po znižani ceni. Mla-dinoljubi, sezajte po tem edino priporočila vrednem mladinskem listu in pa širite med nadobudno mladino. Naroča se pri uredništvu, Sv. Petra cesta štev. 78 v Ljubljani.
HJT" Spisi Krištofa šmida se vedno nadaljujejo; namenjeni so naši mladini ter tudi bili priporočani otl več strani. Primerni so kot darila ob vsaki priliki, zato jih tudi nu zulitevanje vežemo v primerno obliko.
Spisi Krištofa Šmida.
Povesti za mladino.
Zelo primerno novoletno darilo!
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. H. Sattner. (DrugI natis.) Mehko vezan 6o, trdo 8o h.
II.	, Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslo-
venil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 6o, trdo 8o h. (Drugi natis)
III.	„ Pridni Janezek in hudobni Mihec.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 8o h, trdo i K.
IV.	„ Kanarček, Kresnica, Kapelica v
gojzdu. Posl. P. H. Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 h.
V.	„ Slavček. — Nema deklica. Poslov.
P. Flor. Hrovat. Mehko vezano 40 h, trdo 90 h.
VI.	„ Ferdinand. Poslov. P. Flor. Hrovat.
Mehko vez. 60, trdo 80 h.
VII.	„ Jagnje. — Starček z gore. P. Flor.
Hrovat. Mehko vez. 70, trdo 90 h.
VIII.	„ Pirhi. — Ivan, turški soženj. —
Krščanska obitelj (družina.) Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. IX. , Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
V knjigarno J. Krajec nasl. v Novem mestu.
Ondi je bogata zaloga v to stroko spadajočih predmetov.
X.zvezek: Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. XI. „ Najboljša dedičina. — Leseni križ.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 h. XII. „ Koza Jelodvorska. Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 h. XIII. „ Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
Molitveniki za mladino.
Duhovno veselje, različna vezava in cena od
00 h do K 4-— Jezus, dobri pastir, rud. obr. 70 h, zl. obr. K !•—. Marija, varhinja nedolžnosti, različna vezava
in cena od 60 h do K 2*—. Molitvenik za dečke. V platno vez. 60 h. Molitvenik za deklice. V platno vezan 60 h. Nebeške iskrice, različna vezava in cena od 70 h do K 1 40.
Nebesa naš dom, razi. vez. in cena od pO h do 5 K. Otroška pobožnost, različna vezava in cena od
38 h do K 1 "20, Pobožni otrok, razi. vez. in cena od 40 h do K 1 '30. Pobožni učenec, 50 h.
Pustite te male k meni, različna vezava in cena
od 60 h do K t-bo. Rajski glasovi, razi. vez. in cena od 90 h do K 3"—. Skrbi za dušo, razi. vez. in cena od 90 h do K 4" — . Sveta ura (debeli tisk) različna vezava in cena od 90 h do K 3*—.	'
Sv. Angelj varuh (mala oblika od (">4 h do K rfio. Sveto opravilo, Čede. Vezava v platno, 70 h. Vrtec nebeški, razi. vez. in cena od 80 h do K i'6o.
In še več drugih lepih molitvenikov za mladino.
Zabavne knjige:
Božični darovi. Cerkvica na skali. Cvetlna Borograjska. Car in tesar. Čas Je zlato. Doma in nu tujem. Erazem Predjamski. Evstahija. Evstahij. Grlzelda. Genovefa, sveta grottnja. Hildegarda zveličana. Hlrlanda. Izanami, mala Japonka. Izdajalca domovine. Jama nad Do-brušo. Kljukec lažnjivi. Kustoca in Vis. Knez črni Jurij. Kako je izginil gozd. Mali vse-znalec. Mirko Poštenjakovič. Močni baron Ravbar. Na valovih Južnega morja. Najdenček. Naselnikova hči. Nezgoda na Palavanu, Pod turškim Jarmom. Prst božji. Pripovedka o vetru. Peter Rokodelčlč. Rešitev o pravem času. Ribičev sin. Robinzon. Repoštev. Sreča v nesreči. Sveta Notburga. S prestola na morišče. Sita, mala Hindostanka. Šaljivi Jaka. Vrtomirov prstan. V delu rešitev. Zbirka narodnih pripovedek. Zlata vas. Zlate jagode.
Dalje so tu v zalogi:
Molitvene brošure. Šolske knjige in tiskovine. Podobe za prvo sv. obhajilo. Tiskovine za župne in občinske urade. — Razne druge tiskovine.	—
Tiskarna:
se priporoča za izvrševanje vseh tiskarskih del; na novo urejena, moderno opremljena
= knjigoveznica =
pa v vezanje vsakoršnih knjig in drugih knji-goveških del.
tesr Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Kos, dr. Franc, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 1. knjiga (1. 501—800). Izdala „Leo-nova družba". K. 8-—.
Manzoni, Zaročenca. Milanska povest iz sedemnajstega stoletja. K 2"—.
Sienkievvicz-Podravski, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-—, vezano K 4-80.
Sienkievvicz-Podravski, Križarji. Zgodov. roman v štirih delih. 2 zvezka K 5-20.
Wolf-Pleteršnik, Slovensko - nemški slovar. Dva
zvezka vezana K 29—.
Naj 11 o vej še (1904):
Andrees N e u e r allgemeiner und osterreichisch -ungariseher Handatlas in 126 Haupt- u. 131 Neben-karten nebst vollstandigem alphabetischem Namen-verzeichnis (Scobel) vezano K 45-—.
Kdor pozna novejše izdaje Andree-jevega atlanta, se pač ne more načuditi krasnim, razločno tiskanim zemljevidom, njih skrajni preciznosti in vestni sigurnosti. Popolno alfabetično kazalo vseh v zeljevidih nahajajočih se imen pokaže iskalcu prvi hip določeni predmet. Nova izdaja nam toliko bolj ustreza, ker avstrijsko monarhijo in nje pokrajine prav nadrobno precizira in upošteva vsa najnovejša geografična dejstva.
De Wa a 1, Mgr. Dr. Anton, Papst Pius X. Ein Lebens-bild des heiligen Vaters. Mit einem Riickblick auf die letzten Tage Leo XIII. (Titelbild Pius X. und 137 Abbildungen im Text.) vezano K 480. Fiih, dr. Anton, Geschichte der bildenden Kiinste. Zvveite Auflage. Mit einem Titelbilde, 36 Tafeln und 940 Abbildungen im Texte. XX + 785 strani vezano K 30' —.
H e rde rs Konversations-Lexikon. Dritte Auflage Reich illustriert durch Textabbildungen, Tafeln und Karten. II. zvezek sega do besede Eldorado, vezan K 15.—.
—	Edini večji leksik, pisan s katoliškega stališča, bo obsegal osem vezanih zvezkov po K 1 5"—.
Kirsch-Luksch, Geschichte d. katholisehen Kirche. Herausgegeben von der „Oesterreichisclien Leo - Ge-sellschaft" in Wien. Mit circa 50 Tafelbildern und iiber 800 Abbildungen im Text. Izšlo bo 20—25 se-šitkov z nekako tritedenskim presledkom. Sešitek obsega dve do tri pole in 2 prilogi ter stane & K i-2o.
—	H koncu dela se izdajo izvirne platnice.
Izbrana in Jako bogata zaloga knjig vsake vrste slovstva, po-
sebno pa liturgičnili, kakor so:	■ Missale Romanum, Missae pro
def., Breviarium Romanum,	Horue Diurnae, Rituale etc.
Bogoslovna književnost: Pridige, legende, knjige za premišlje-	
vanje in spodbudno življenje..	— Molitvenikov največja izbera.
Spisi za mladino. -	— Cerkvene skladbe.
Tu se izvršujejo najtočneje vsa naročila na časopise, avstrijske in inozemske.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
3©1
V prodajalni „Kaloliškega tiskovnega društva", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2,
dobi vsakdo po najnižji ceni:
Molitvenike:
Presveto Srce Jezusovo. — Usnje K r8o, zlata obreza K 2 40.
Spomin na Jezusa, usnje 70 h, zlata obreza </j h.
Kafael, za odraslo mladino; platno K 1-50, .»r.'I '60, zlata obreza K 2-—.
Jezus dobri pastir, usnje 72 h, zlata obreza K f—
Odpustki (Sajovic), usnje K i'8o, zlata obreza K 2 20.
Sveti križev pot (Leon. a P. Mau-ricio) 80 h.
^^rce ali spoznanje in zboljšanje človeškega srca. Usnje K 180, zlata obreza 2*40.
Kiloteja. Usnje K r8o, zl. obr. K 2'40.
Jezus na križu, moja ljubezen. Večja in manjša ter finejšf obliki, od K rso do K 2*20. Zvonček nebeški. Usnje K rio, zlata obreza K rOo.
Marija naša pomočnica. Usnje K 1-70, zlata obreza 2*20.
Sveta nebesa s precej debelimi črkami. Usnje K i"4o, zlata obreza K 2-—.
dalje:
Vedno češčenje, v usnji K 240, z zlato obrezo K 3*20.
Kruh nebeški, v usnji K r8o, z zlato obrezo K 2'40.
Pot v nebesa, za ude III. reda, v usnji K 1'iSo,
z zlato obrezo K 2"4o. Dušni vodnik, z velikimi črkami, usnje K T —,
z zlato obrezo K 2*60. Večna molitev, v polusnji K , usnje K 2 40, z zlato obrezo K 3'—
in mnogo drugih v poljubni obliki in vezavi.
Devoeijonalije:
Barvani in beli kipi v poljubni velikosti: Srce Jezusovo, Srce Marijino, Brezm. Spočetje, Sv. Anton, Sv. Frančišek Asiški in razni drugi do 1 m višine.
I"1 notno prirejene svetinje za moške in ženske * Marijine družbe s trakovi, lepo in solidno delo.
Rožni venci v največji izbiri, od najfinejše do najcenejše vrste; leseni, koščeni, biserni, kokus in drugi; križci v poljubni izdelavi!
Jczušček praški, v razni velikosti, iz kovine in terra cotta, v lični izdelavi.
Tukaj so tudi vedno v zalogi najraznovrst-nejše podobice s slovenskimi podpisi in molitvicami, 100 kom. od K —"70 do K 6. Podobice Pija X. 100 kom. K 3*—.
I^nako se dobii v največji izbiri podobe za "j okvir, oljnate barve, raznovrstne velikosti
in cene.
V zalogi so tudi:
Križi s stojalom in brez stojala, leseni in kovinski, razne velikosti in cene.
Srebrne svetinje, raznovrstne po K —'qo, 1*30, 1*70, 2"<jo in višje.
Navadne svetinjice iz aluminija: Srca Jezusovega in Marijinega, Naše ljube Gospe, čistega Spočetja itd. 144 kom. K 1-44 in višje.
Vsprejcmnc podobice /.a razne bratovščine itd.
Druge knjige in pisalne potrebščine :
apir, pisalni, pisemski vsakovrstne kakovosti in poljubnega formata, od najfinejšega do navadnega.
lbumi; razne knjige kot oznanilna knjiga, knjiga za oklice, in mnoge druge; raznovrstne tinte, tuši in drugo rizbeno orodje.
avitki za pisma in vizitke, šolski zvezk in druge šolske potrebščine, kot ravnila, merila, krede, barve, razna peresa itd.
avadni in fini peresniki, svinčniki, gumi arabicum, prcparacijc, šestila od navadne do najfinejše izdelave itd.
kviri za risbe, podobice in fotografije, razni drugi okraski in nastavki iz kovine, lesa itd., sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti.
V zalogi so tudi:
Stoletna pratika dvajsetega stoletja. (Dr. Grcgorij Pečjak.) Mehko vezana K r3o, pol platno K t-80, pol usnje K 2'—.
Slovenska kuharica. (Magdal. 13lei\veis.) Mehko vezana K 3' — , platno K 3'6o.
Roza Jelodvorska. (Spisi Krištof Smida.) Mehko vezana 60 h, pol platno 80 h.
Lur.ski čudeži. (Francoski spisal Henrik I.asčr. Poslovenil Frančišek Marešič. — Vezano v pol platno K 2'—.
Odgovori na ugovore proti sveti veri; iz francoskega prevel A. M. liroš. 60 h, kart. 80 h.
Kratek poduk o sv. zakonu. (Janez Zabukovcc.) Stane 70 h.
P
A Z N O
»
m u u
is gg
u
K
Slovenski učitelj
Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev.
V. letnik.
Izhaja 15. vsakega meseca na poldrugi poli.
Urejuje in izdaja Fr. Jaklič, učitelj.
Naročnino prejema upravništvo v Ljubljani in znaša celoletno le 4 K.
H
81 ti
Katol Obzornik
Ravnokar jc izšel:
I. zvezek VIII. letnika! S*
jKatoliški Obzornik" je krščanska revija [J]
za verska, filozofična, socijalna in literarna vpra- S šanja. Izhaja štirikrat na leto. — Cena 5 K. — U Urejuje dr. Aleš fšentčntk, profesor bogoslovja. Naročnino sprejema upravništvo »Katoliškega Obzornika" v Ljubljani.
Izobraženi Slovenci, naročajte to revijo, da se bolj in bolj zbudi med nami krščanska zavest in navdušenje za krščanske ideale! V zalogi sta še VI. in VII. letnik, prejšnji — so že po šli.
796 100-B2
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj iluntrovani cenik z vefi ko ^00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga <« godbenih reči
HANN8 KONRAD
Nik.-rem.ura ni. 2.5o tovarna za ure In Izvozna trgovina
8.—, 3.50. Za vsako »jr . _, _ _. _
uro S leta pisra. jura. ULOBt Št. 520, CeSKO.
OQLAS!
MEff
^ ■ nista
•YORK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da sc mi povrne
!:£ld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic i2
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna za|emal» nlca za Juho;
1	kom. amer. pat srebrna zajemal-nica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čal; i kom. najfin. sipalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni <Jld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakrSnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo "blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 11 '
A. HIRSCHBERG-a
-eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj i II., Remhrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	£ „
ali čc se znesek naprej vpošlje.	2/f.
Čistilni prašek za njo 10 kr.	^ , g .
Pristno le z zraven natisnjeno varst-	* j£
veno znamko (zdrava kovina).	T^.
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen,
Tomaž Rožanc, dekan v Maribora. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
............I..............................
—--------~~\|!S
Janeza Jrdine •^branih spisov
je pravkar izšla prva knjiga:
Ijazarji m Iliri.
Prejanimiva epizoda iz južno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, važna jer vsakega zavednega Slovenca Cena Jf 3—, po pošti Jf 320.
Zalcžil L.Jcb^cntner
i
::: «...
v Ljubljani.
F ••••
1651 57
Nove zbojjšane
gramofone
■t glasovno-, ročno- in varstver< rmarioo, zelo prilmbljeno mwd duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 60-43
Rudolf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
V> Naznanilo otvoritve in priporočilo. ^
Slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi uljudno naznanjam, da sem pred kratkim otvoril
„restavracijo na pošti",
ki je vsestranski urejena v udobnost p. n. gostov. Poskrbljeno je za najboljša naravna vina, izborna topla in mrzla jedila po primerno nizki ceni.
Tu kakor tudi v Šoštanju imam svoji novourejeni
mesnici,
kjer morem ob vsakem času slav. p. n. odjemalcem postreči z okusnim svežim blagom.
Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo in proseč mnogobrojnega obiska	1024 10—7
beležim z najodličnejšim spoštovanjem
(L-,
M
O
Ivan Habjan
lastnik ..restavracije na pošti"	\
1 Šmartnem na Paki (Štajarsko), 2 minuti od železn. postaje Rečica (Riezdorf), J
^	P}
piu©warni$^a restavracija „pri beleis l^enjicl^a" v Ljubljani,
Wolfove ulice štev. 12.
/zborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo marčno pivo, pristna vina, elegantni prostori.
Na blagohoten obisk uljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
Rasberger.
47
•»•HMiMMIHaiMU»tM<«M(Mt<MMMMIM»>
3?????????????????!???????T??;?:???????«?T?????n
•A
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
[ilastnim\ v Lijubljani ffllltllliJlJ
ivv/v^/vvv«	ivvvvvvvi
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104-4
4
11 01 2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske T/ i n <0 nnfcoi posojilnice znaša	^ 4»y40,/yu
stazhran k 4,703.762-02. 'promet K 20,246712-13. K 77 979*34-
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštiio-hranilnlčnega urada št. 828.406. —Telefon št. 185
V
Brez operacije brez bolečin
V
odstranite kurja očesa, otisko in trdo kožo z mojim	1447 13—6
balzamom za kurja očesa,
ki se pošilja franko, če se dopošlje 40 kr.
S. Mittelbach, Sal|atorjeva lekarna
v Zagrebu.
gQr* Na pfodaj sta
2 križe va pota 2
jeden 95 cm visok velja gld. 65'—
drugi 150
pri
250 —
1591 13
fp. Toman-u
podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvasorjev trg štev. 1.
N
n> tu § ?
o
o <1
Gamase, galoše.
133552-13 Zaloga obuval
D. H. POLLAK S Co. Dunaj.
pojasnilo I
Vsostransko priznane Anker-remontoir ure, 8if*tem Roakopf, ž niklastimi okrovi kupuje že loto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, llnance in železnic v svojo največjo zadovoljnost.
Pošiljam svoje pristno ameriškega sistema
Rosfcopf-patent anker remontoir ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z cmailirem kazal iščem in fino poliranim dobro zapirajočim nikelnastim onrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 36 ur idoČa, triletna garancija, naravnost na zasebno odjemalce kom. za 2-50 gld., ii kom za 7 gld., 6 kom. za lJt*50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasom komad .'10 kr. liazpošilja se proti postnemu povzetju ali če se pošlje denar, čo ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
t>tr» tovarna za dre » Mostu štev. 613, Češko.
e. Vr. Rodni zupilaožoni eenilor. Moja tvrdka jc odlikovana s c. kr. a»atr. <lrž. orlom, z zlatimi in krobrnimi razstavnimi svetinjami m z ve.' i e,fo 10.<K>0 priznainimi p.smi, ki so mi doSia iz coleKa svota. Moja tvr.lka jo kot eksportrm tvrdka v tej stroki liroz samohvalo najverja in najstarejša in izvaža v vso dele sveta Ustanovljena le 1. 1SHJ. Ilnstrovanl realk o urah, zlatnini In srehrnlnl se poSIIJa na zahtevo zantonj In franko 142" _
Hanns Konrad
I
0 Naročajte
0 706 10t-70	iz p«yoyarne v Žalcu iii Iraškem trgu.
pxvo
«» I 1«'«» 4L.

Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanja cerfivenifi para~ menfov.
1724
2 T"
Izdeluje oele ornate,
kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obtaa-Jllne burze, itole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, r svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cen« po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.

Prevzet je gostilne.
lir jf
I
u
"	--D
/
li1111"1 Vljudno naznanja, da sva prevzela znano
^^ Hafnerjevo pivovarno
vhod Sv. Petra cesta štev. 47 ali pomenskega ulice. =====
čl 3
m i
Potrudil se bodem slavno občinstvo vsak čas S prignano dobro gorko < in mrzlo jedjo po primerni ceni kakor tudi z vsakovrstnim dobrim vinom 'J soda in buteljkah ter Gossovim marčnim pivom postreči.
Sprejmem tudi abonente za opoldan in zvečer po dogovoru.
'} Slavnim društvom je tudi lepi salon za zborovanja ali veselice
brezplačno na razpolago.
j>	2a mnogobrojni obisk prosita
4 3-2	j^nton in julfa ?\lbert
,-n
e E
tO
e
u
£ ® CL O
es	to
c	c
tO	N
rt	O
■O	> O
5	03
00	n l_
o.	o
o	5
ce
a>	»
«	9
® — m eo
rt c
o o_
Potniki v Ameriko I
CU^ARD UINH
Konc«sljonovano društvo za kraljestva in dežele, zastopane na državnem zboru jo 8-4 prevaža potnike naravnost
iz Trsta v Ho^i-Vork
z trz .T. parobrodom ,,Aurania" z 1200 mesti III. razreda in s 300 salon-mesii II. razreda s kabinami, in z brzim parobrodom ,,Carpathia" z 2000 m«-, t i III. razreda in s 400 salon-mesti II. razreda s kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, Trctn v TVnvi VnrL» hrano z vinom in vso postrežbo ltJ	v ntivfium
II I. razred, za osebo l&O K.
Odhod iz Trsta:
„C#RPATMIfl" 15. decemb. 1903. „{ARPATHIA" 2. februw. 1904. ..AURANI*" 29. decemb. 1903. ..AURANIfr" 16. februw. 190*.
Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Nuvega-Yorka v notranja mesta Zedinjenih držav Severne Amerike daje in preskrbuje
fl"®zad,to7žl Schroder & Comp., Trst
Yia Carlo Ghega štev. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: 5CHRODERCO-TR5T.
£U <
S»
to a
>	_
to	Tri —•
©	a> -j
_	-a
=	3
m	— —
o
E.	<
•-»■	o
su	n
N BI
"D
E.
CD
3 o
l „Grand Prix".
podplatu
IV»j višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.

K


1592 10-8
Vsak dan jih izdela
tovarna 40.000 parov I
Edini kontrahenti: Ulesstorft, Belin «V Co., Wlen, I. Na debelo in drobno pri
Anton Krisperju v Ljubljani
kakor pri sledečih trgovinah:
V Ljubljani so na prodaj pri Ceškutt Marija, J S. Benedikt, Petrl615 Vaao, Peraohe Alojzij, Treo Karollna, Ant. Leut»eb, Julije Stor, Ernest Sark, I. C. Hamann, Vlkt. Gorhauser.
Brinšek Ivan T-novo, Engelsborger Bud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fttr-sager Leopold v Radoljici, Gratner Jurij Kamnik, Gatsoh A. Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Pollak Marija Kranj Petelin Andrej Ribnica. Trevn Valemln Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verblč Anton Sevnica Leblnger & Borgmann Litija E. Hoffmann Kočevje, Jonke
Frano. Bartelme Josip Kočevje
OOOOO
ooooo
DOffiC
OOOO
■oooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo
Bratje Novakovič
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji.
OOOOO
ooooo ooooo ooooo
Prodaja v stekleni-cah in pisarna: Ljubljdnd
Stari tr^ st. 15 ' 9
Priporočajo svoja črna, krvna, rudeča
Skladišče in prodaja na debelo :5podn|a Šiška,Vodnlkona cesta.
in bela izborna namizna, desertna
OOOOO! OOOOO
domača
dalmatinska vina
dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko
maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzorci in ceniki zastonj in franko.	1279 20—18
OOOOO
ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo
ooooo ooooo
w
The Gresham"
zavarovalnica za življenje v Londonu podružnica za Avstrijo: T>rtnaj, I. (i iselustrasse 1
v družbeni hiši.
JlkflVa družbe 31. decembra leta 1901....................K 190,871.731-—
Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1901 ....	„ 31,555.292-— Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848)................„ 426,999.043-—
Tekom 1. 1900 je izdala družba 5718 pogodb o kapitalu ...	„ 50,727.262-— Za specielno varnost avstr. zavarovancev je vložila „The Gresham" do 31. decembra. 1. 1901 že vrednostnih papirjev v znezku
nom. Kron 23.037.43810
647 12—S
pri c. kr. državni osrednji blagajni na Dunaju.
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarov. pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce daj6 brezplačno glavno zastopstvo v Ljubljani pri
== Guidonu Zeschko. ==
Ernest Hammerschmidt- a nasledniki
adile, Wutsejjsr s Co.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana,
Valvazorjev trg štev. 6.
Največja naloga železnega po-hištva, f o steklenih umivalnik garnitur i. t. d.
1636 12-9
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
sta najbolj koristni
z znamko
449 104—86
za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih ftacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno - voščenih svefl
v Ljubljani.
MMMMMK* Ustanovljeno. gi832. sccc+s^c«*« Domača umetalna steklarija
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, fimeža, laka in steklarskega kleja. 17C 48	Električni obrat
p
K
Hustrovani ceniki se dobč brezplačna.
Št. 392
Razpis.
58 3-2
Podpisani deželni odbor razpisuje

za 1600 K za pripadnike slovenske narodnosti, ki nameravajo habilitovati ce na nndro slovni ali piavoslovni fakulteti kaktgi avbtniskega vseučilišča za privatie docente. Ustanovo bo deželni odbor za zdaj oddal za eno leto.
Prosilci za ustanovo sa morajo zavezati, da spr*jmo, ako se bo na n;e reflektovalo, profesorsko mesto na vseučilišču, <5e sa ustanovi v Ljubljani. Opremljene prošnje za ustanovo vložiti so
<lo 1£>. februarja 1904
pri podpisanem deželnem odboru.
Gd deželnega edbera ^ranj^ege
v Ljubljani, 3. januarja 1904.
42 5ž
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ltjubljatio
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar načelnik.
m
Avg. Agnola v Ljubljani,
so priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom a*l s svincem obrobljenim belim ali barvenim stekjom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpiiprostejšega do najfiejšega
Prevzema tudi
št. so/z. Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Lltl|l
dne 9. februvarija 1901.
N
pr
®
■
i
zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
ka steklarska dela ter
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan, priporoča svojo izborno 927 52—26
1728
(jj^) Tovarna za M Kan t Z, Ljubljana
10	priporoča
pristni rženi Krob> me|an in črn.
Ta izdelek si je zbok prijetnega okusa in sočnosti pridobil priznanje vseh slojev prebivalstva. Dosegel je z ostalimi izdelki te tovarne najvišjo odliko :
častni križ z zlato svetinjo in diplomo
na mejnarodni razstavi živil v Bordeaux-u.
Prodajajo se hlebci in štruce po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se Izvršujejo najtočnejše.
Največja izbera najfinejšega luksus-peciva biškotov in prepečenca.
«S>
Vsak dan zadnje sveže pecivo ob pol 6. uri zvečer.
Dvanajst filijalk in
prodajaln.
Higijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo.
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Hajboijša in najsigurnejša «« prilika za štedenjel ««
Preje: Gradišče št 1,
Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj. Koncj^sni tt*c$ št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne w!o$e vsak delavnik od 8. ure zjutraj do t. ure popoldan ter jih obrestuje po--
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanke vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 65 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so po§tao~
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč l.januarii? 1903.
Dr. Ivan Šnstersle,	J08lp Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	Odkortliki*	podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik :n trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. — Josip Jure, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karan >t«»lni Kanonik v Ljubljani. Karol Kansohegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušani6nlk profesor bogoslovja v Ljubljani.
Adolf Wagenpfeil,
zlatar in juvelir
Ljubljana
Priporoča svojo veliko zalogo
novosti
p. n. občinstvu.
LINIMEHT. CAPSICI Comp.
iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K 80, K 1-40 in K 2- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Riehterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5.
1343 34—18
m
m
Jfaznemil©. -Tpi
Martin Lampert
v Ljubljani, Kolodvorske uliee 31
prodaja
trboveljskega premoga ^
na drobno in debelo; dalje dobro suha
bukova in mehka drva
po sežnjih (klaft.) ali tudi počele vagone tud ; rezana m sekana, trda in mehka drva se dobe na zahtevo v vsaki množini.
Obentm tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevzel najstarejšo firmo umrlega
Jurija Jankoviea
po domače Habeta, obstcječo že nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vsakovrstnega blaga s kolodvora na kolodvor, kakor tudi pri stavbah.	1664 13—4
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
Martin Lampert.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
$ dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmaeevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Piccolijeva želodčna tinktura krepi ^želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
PicVdllJeVO ŽeleznatO VlnO~se uporablja primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom- 1'olliterska steklenica 2 K.
Z's Plccolljevl sirupi Iz malin ali tarna-
rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.80.
Zunanja naročila po poštnem pOVZefjU. 708 (50-47)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Podpisana ima v ralogi nairaznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvno plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, du se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo rvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentjv.
Zagotavljaje huro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52-32
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.

*NDROPOGOfl'
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpoiiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (75
Vaso Petriči^-u.
v zalogi imajo tudi gg. (j. pl. Trnk6czy. Anton Kane in
ji. Rant v KranJI, in lekarna
Ernsf Sark v Ljubljani, „prl anjelju
v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Največje naj E>ta reje parobrodno društvo :
na svetu.

Njega parobrodje obsega
280
— velikanskih parniKov.
vjy> imeriko z^es|'iv°v fi^in
direktna,najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York aii_pa vHalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade pofrjeni zastopnik? I Sambiirg-Amerika Linie
Fr« Seunicj v Ljubljčmi
Dunaja^ s l.j št.v. 31 poleg -velike-* ni 11 niče ališrange. J 11
Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo
cerkvenih posod in orodja.
Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnie, kelihov itd. X3s~ Prosim prečastite gospode žup-£2f nike, naj si blagovolijo ogledati, flaroeena dela se izvirše pfa«
vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstva pa priporočam lepa in praktična svetila za električno luč.
Priporočam s spoštovanjem
Leopold Tratnik,
1118 42	pasar
Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 27.
jflolit ve nik
162 3 za marijine družbe,
„Vodilo" in ^Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po l'/„, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe."; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se: brezplačno privezuje 20 str. debel »dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek set dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje.	1240 C
Iščem dobro izurjenega
strugarskega pomočnika oziroma strugarja.
Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 2o
tovarna stolov na Bregu pri Borovnici.
Vsak dan
sveže najfinejše
pustne krofe
priporoča
J. ZALAZNIK
slaščičarna
Stari trg 21 24 13—4
Glavni trg 6
Sv. Petra cesta 26.
T T T t

Vinska trgovina Jeglič
Vinotoe V lastni kleti
Pred škofijo št. 1

priporoča belega in črnega istrijana, štajarca, belega, rebulo, muškat, belo, sladko, Vino de Rosa, rudeče, sladko, kot tudi staro ogrsko vino; dalje posebno:
1692 10-9
80 kr.
70 „ 64 _
Rnnipci izsušenega grozdja, črno, sladko, ste-IlUlJlld, klenica 7/10 litr.........
RofnStn staro> sladko> 7.o litr......
llGlUoIvU, novo, iz soda, 1 liter.......
Prosekar, Star, I liter........48
Vinn Ustnega pridelka iz Krškega, 1 belo . . 40 V 111U Trške gore izb. kakov., rebljan j rudeče . 36