ZZB. Storilka. Ljubljani, v soboto S. oktobra 1918. U. leto, LOfENSKI .Slovenski Narod* vreli« po polti t za Avstro-O grško: za Nemčijo: celo leto skopaj naprej. pol leta „ m t četrt leta . » na mesec m m • K 50-— • 25 -. 13— . 450 celo leto naprej .... K 55'— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . ... K 60- Vprafianjem glede tmeratov ae naj priloži za odgovor dopisnica al! znamka. Spravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica St 5, telefon it 85. Uhaja vsak dan avolor IsasomSi nadatjo In prainika. InseraU se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Strok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin,, trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih Inserciiah no dogovoru. Nori aarocsJki aaj polije jo aaročaiat} vedao %W ao nakau&lsl. Na sano pisneae naročbe brez poslatve desarja se ie norene nikakor ozirati „Narodna tiskarna" talsloa St Si. .Slovenski Narod' velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej pol leta „ K 48-— - 24 — četrt leta na mesec . 12.- Posamezna številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova alloa IL S (v L nadstr. levo), telefon St 94 Mirovna ponudba Dunaj. 5. oktobra. (Koresp. urad.) Avstrija, Ogrska, Nemčija in Turčija so sklenile v svrho, da se sklene splošno premirje in da se uvedejo mirovna pogajanja, stopiti potom vlad, katerim je poverjeno interesno zastopstvo v Zedinjenlh državah severoameriških do predsednika Zedinjenih držav. V Izvedbi tega sklepa je dobil avstro-ogrski poslanik v Stockholmu včeraj od zunanjega ministra brzojavno naroČilo, da naj zaprosi švedsko vlado, da odpošlje dne 4. oktobra to - le brzojavko gosp. predsedniku Wilsonu: Avstro - ogrska vlada, ki je vodila vojno vedno le kot obrambno vej no ter pokazala opetovano svojo pripravljenost končati krvoprelitje ter priti do pravičnega in častnega mini, se obrača do predsednika Zedinjenih držav ameriških s predlogom, da naj z njo in njenimi zavezniki sklene takojšnje premirje na kopnem, na morju in v zraku ter neposredno nato prične s pogajanji o sklepu miru, za kateri naj bi tvorilo podlago 14 točk poslanice g. predsednika Wllsona kongresu z dne 8. januarja 1918 ter štiri točke iz govora gosp. predsednika Wilsona z dne 12. februarja 1915, pri čemer naj bi se oziralo tudi na izvajanja gosp. predsednika z dne 26. septembra 1919, Dunaj. 4. oktobra. Napovedani mirovni korak centralnih držav ie bil danes izvršen. Centralni državi sta storili ta korak v medseboinem sporazumu in se jima je pridružila tudi Turčija, Avstro - Ogrska je potom španske vlade, Nemčija preko Nizozemske storila demaršo pri Wilsonu ter izrekla pripravljenost, sprejeti njegovih 14 točk ter se pogajati na tej podlagi in na podlagi poznejših teh njegovih točk. Obenem so centralne države predlagale premirje. Poročilo o tem koraku se bo izdalo najbrže tekom jutrajšnjega dneva m sicer bo sporočil o tem koraku v Berlinu novi državni kancler princ Maks Badenski, v Avstriji pa bo vlada podala tozadevno izjavo v poslanski zbornici. Praga, 5. oktobra. Tu se izjavlja v dobro podučenih krogih, da bo v najkrajšem času izšel cesarjev jnanifest, v katerem naznanja vladar svoje namene glede nadaljnega razvoja notranje - političnega položaja, Berolin, 4. oktobra. V svoji mirovni ponudbi je Nemčija baje točno označila svoje mirovne pogoje. Predvsem zagotavlja nemška vlada obnovitev m odškodnino Belgiji, Srbiji in Črni gori ter izjavlja, da je pripravljena na mirovnih pogajanjih govoriti tudi o brestr litovskem miru. Glede Alzacije - Lore- LISTEK. Alois Jirasek. (K slovenski premieri njegove gledališke igre »L a t e r n a«.) Na skoro nizki postavi širokih pleč m krepkih udov izrazita, grobo iztesa-na glava. Sive oči zro skoro srepo ostro skozi očala, gornjo ustnico pokrivajo dolge, malo gojene, sive brke. Priprosto je oblečen in na glavi mu sedi širokokrajenv ponosen mehak klobuk. A kjerkoli se pojavi med nami, jugoslovanskimi gosti Zlate Prage, povsod mu izkazujejo posebno spoštovanje. Ne, izražajo mu svojo ljubezen, nam pa ga kažejo z veselim ponosom! Gledališki ravnatelji, dramaturgi operne pevke, slikarji, poslanci literati t. . vsi. vsi, ga spremljajo, pozdravljajo, ogovarjajo, on pa se vede skromno, ljubeznivo, se smehlja, odgovarja vsakomur, se šali in koraci dalje .s pohodom silnega kmeta, ki se mu mora umakniti vse. ~ Pa saj je kmefiškega rodu. Leta 1851. je bil poro i en v Hronovi na severovzhodnem Češkem kot sin kmeti-škega tkalca in kramarja. Noben kot češke zemlje ni tako bogat strasnih spominov na razne vojne, kakor njegov roistni kraj; nikjer se niso godila proti Cehom groznejša nasilstva. Tod ne stoji na stališču, da naj o teh dveh deželah odloča plebiscit. Mirovni korak centralnih držav odklonjen? Dunaj, 4. septembra. Danes se je raznesla govorica, da je bil novi mirovni korak centralnih držav v angleškem odgovoru od ententnih držav že o d ki o n j e n. Vlade centralnih držav pripravljajo torej nov javen korak, s katerim sprejemajo vseh 14 točk \Vilsonovega predloga. Otfjava angleškega odgovora in novega koraka Avstro - Ogrske se bo izvršila najbrže z govorom novega nemškega državnega kanclerja. Ženeva. 4. oktobra. Zunanji odsek rancoske zbornice je z veliko večino odobril stališče vlade, da v sedanjem trenutku ni nikakor v interesu Francoske pričeli z mirovnimi razgovori. Lupano, 4. oktobra. »Secolo« svari pred velikim optimizmom slede miru. Sodi. da pred koncem L 191?. rri pričakovati miru. Sovražniki bodo na mirovne ofenzive odgovarjali z vedno novimi popustitvami. En-tentne sile pa morajo ostati trde in vztrajati pri popolnem podjarmljenju centralnih držav. vladni listi pravijo, da so nnrovni socijalisti zadnji čas prav redkobesedni. StstfSče Turcife. Haas. 5. oktobra. Reuter poroča: O kakem približanju Turčije ententi v Londonu ni ničesar znanega. Pač pa obstojajo znaki, da hočejo pričeti nekatere neoficijal-ne turške osebe na lastno pest s pogajanji, oficiialno pa ta korak ni bil storjen. Težko je doznati, koliko pomena je pripisovati tem stremljenjem. Z uradne turške strani I ni pričakovati nobenejra koraVa, Dredno ne ; bo Turčija podučena o nadaljnih namenih centralnih držav. Prepozno ? Berlinski poročevalec dunaiskeera >Abend«r poroča: Zndnie dni sem pre- j živel v Haagu. Še boli kot doerodki na Bolgarskem. zanimajo tamJcai politične ; kroere dogodki v Nemčiii. Ne da se tajiti, da državniki v ententnih državah s skrbio gledajo na nem«ke izpremem-be. ker piiea&uleio od niih oiače-nia mirovneca razpoloženia na Francoskem inna Ancrlepkem. Odkrito se na mora priznati, da nresoiaio nevtralne osebe, ki so naiboljše poučene o do-erodkih v ententnih državah, položni izredno neucrodno. Za sedai se ni upanja, da bi osrednje države dosegle skoraišen mir; kaiti neko razmišlievn-nie o tem vprašanim kaže, da pri hala vse to. kar se rodi ^edni v osrednjih državah, prepozno. >7i res. da hoče en-tenta še to ic*cn do«eči odločitev pod vsakim pogojem. Res ie le. da se pojavljajo take želie le sem pa tam v so se skrivali značajni eksulantje in emigrantje, tod so se godile naisirovej-še dragonade, tod ie srce češkega naroda najčesteje krvavelo in obupno ječalo. Narod v tem gorskem kraju je znal in zna še dandanes pripovedovati najčudovitejše in najžalostnejše doživljaje in dogodke. In Jirasek je pristni glasnik tega naroda, kot pisatelj v najpopolnejšem smislu besede naroden umetnik. Kot pravi poet je že v zgodnji mladosti odpiral svojo dušo žalobnlm povestim, ki jih je slišal med rojaki, kmeti, pastirji, invalidi, starci in starkami, ki jih je čital le označene v starih kronikah, po različnih arhivih in zbirkah staro-žitnosti, jih zbiral, • kasneje oživljal in končno umetniško obdelal. Inteligentni oče je poslal sina v šole v Broumov in Kralj. Hradec ter končno na praško gimnazija Leta 1874. je postal Alois Jirasek profesor na starem piaristkem gimnaziju v Litomvšlu, leta 1884. pa je bil pozvan za profesorja v Prago, kjer je doslužil. Od leta 1896. je šolski svetnik in je že dolgo Član Češke Akademije ter predsednik društva čeških pisateljev. Jirasek kot predsednik in Kvapil kot tajnik sta Izdala znani zgodovinsko prevažni poziv na češke poslance in na češki narod, plamteči poziv odločilnega pomena za preokret češke politike, za konsolidiranje čeških narodnih vrst, strank in vseh kulturnih, narodno - gospodarskih in kulturnih sil danes v bistvu vzorno složnega naroda Franciji, ki ie od vojne najbolj prizadet«*. Clemenceau jim ne nasprotuje zato, da ne škoduje splošnemu razpoloženju. Na Angleškem in zlasti v Ameriki, pa ie tako navdušenje, kakor meseca avgusta 1. 1914. na Nemškem. Tamkaj ne pričakuieio še letos zmaere, marveč računajo največ s tem, da se bo vojna s pomočjo novih amerikanskih čet še drugo leto nadaljevala. Jasno je. da imaio ob takem razpoloženju miroljubni krogi v ententnih državah zelo težko stališče. Imperraiisti in aneksijo-nisti vidijo, da se imaio njihove želje pravkar izpolniti, zato norabliaio vsako sredstvo, da potlačijo kakršnokoli drugačno razpoloženje. Nemški mirovni uro^ram. Princ Maks Badenski za hitro zasedanje nemškega državnega zbora. Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) Popoldne se je zopet zbral svet načelnikov strank državnega zbora, ki je sklenil, naj se zbere plenum državnega zbora že v soboto ob 1. popoldne. Dobro poučeni parlamentarni krogi trde, da se bo zbral nemški državni zbor že v soboto na izrecno željo princa Maksa Badenskega. MIROVNI PROGRAM NEMŠKE VLADE IN VEČINSKIH STRANK. Beroiin, 4. oktobra. Program nemških večinskih strank, ki tvori podlago politiki nove nemške vlade, vsebuje v bistvu te - le točke: 1. Pristop k odg6voru na papeževo noto in k mirovni resoluciji državnega zbora. 2. Nemčija izjavlja, da je pripravljena, vstopiti v zvezo narodov. 3. Dosedai sklenjene mirovne pogodbe ne smeio tvoriti ovire za splošni mir. V ruskih obmejnih državah se ustvarijo ljudski zastopi na široki podlagi. Usoda teh držav se uredi po željah prebivalstva. 4. Alzacija - Lorena se proglasi takoj kot avtonomna zvezna država, kakor to želi prebivalstvo. 5. Sološna pruska volilna pravica se tako izvede. 6. Zakon o obsednem stanju se omili. 7. Odstrani se politični vpliv voja-škib krogov. 8. Cenzura se omeji na strategična vprašanja in na ona vprašanja, ki zadevajo odnošaie napram inozemstvu. Nova nemška vlada. Berolin. 3. oktobra. Princ Maks Badenski je bil, kakor znano, imenovan za drfavneja kanclerja in pruskega ministra zunanjih zadev. V soboto bo v seji državnega zbora, ki ie. sklican za eno popoldne, razvil svoj vladni orogram. Za državnega tainfka brez portfelja so imenovan? državni poslanci dr. Orober in Scheidemann. Državni tajnik za notranje zadeve dr. WaJ1raf ie prosM za odnust. Njezov naslednik bo neki poslanec centruma. Na čelo državnega delavskega urada, ki se nanovo ustanovi iz oddelka državnega gospodar- skega urada, bo stopil drugI predsednik generalne komisije za delavske združbe državni poslanec Bauer (socijalni demokrat). Glede vprašanja, ali naj se ustanovi od zunanjega urada neodvisen urad za državno časopisje, še ni odločeno. Pričakovati je imenovanje še več državnih pod-tajnikov iz ljudskega zastopa. O Izberi oseb pogajanja še niso končana. Na mesto izstopivšega državnega ministra dr. Sydo-wa pride državni poslaneec Fischbeck (napredna ljudska strankaL V zaželieni deželi. Fr. pL Š u k 1 j e. L Prelep, uprav veličasten je dandanes pogled na vzdramujoči se narod slovenski! ' Kaka globoka sprememba od onega zgodovinskega trenotka sem, odkar je nepozabni naš voditelj Jan. Ev. Krek o pravem času in z mogočno roko med trpeče naše ljudstvo vrgel odrešilno besedo, jugoslovansko deklaracijo! Že je ideja pripravljena bila v naših srcih. Ko je tedaj nastopila na dan, razširjala se s čudovito hitrostjo po celem slovenskem ozemlju ter zmagovito prodrla do najoddaljenejše gorske koče. V enem glasu so se strnile vse naše želje in strankarska prizadevanja: »Dajte nam Jugoslavijo!« In tako silna je narodna volja, tako izrazita njena odločnost, da so v naprej brezuspešni vsi poskusi, ustavljati se mogočnemu ugledu narodne duše. Jugoslavijo hočemo in — dobili jo bomo! Prekrasno pač bo upravno ozemlje jugoslovansko, blagrovano z vso prirodno lepoto ter obdarovano z vsem naravnim bogastvom. Gorski velikani našega planinskega sveta in divje razklano kraško gorovje na črnogorski in srbski meji, čar gorenjskih in koroških jezer in nepopisna krasota plitviških jezer v Liki — morda najlepše, kar turistu nudi Evropa — podzemeljska čuda naših jam in sanjava krasota jadranskega obrežja — katera dežela na celem svetu se bo pač mocrla meriti z našo Jugoslavijo, kar se tiče naravnega lepotičia! In prirodno bogastvo! V hrvaški in slavonski nižavi najrodo-vitnejše pobe, po bregovih in gričkih od slovenskih goric in znamenitega Pohorja doli do blagoslovljene Fruške gore najlepši vinogradi, velikanske šume z neizčrpnim bogastvom hrastovega, smrečjega in bukovega lesa, pod zemljo deloma še nedvignjeni zakladi železa, premoga, svinca, živega srebra, asfalta in drugih porabnih rud in kopa-niri. blagotvorne toplice in zdravilni vrelci v izobilju, poleg teh naravnih bogastev pa — sinje morje s celo vrsto izbornih pristanišč, morje Jadransko, katero direktno drži proti sueškemu prekopu kot najkrajša cesta med evropsko celino in južno in vzhodno Azijo, vzhodno Afriko in daljno Avstralijo! To je naše ozemlje in kako je ljudstvo, katero tod prebiva? Poznamo ga in lahko se nanj zanašamo! Skozi dolga, mračna stoletja zasužnjen in teptan je ohranil troimenski naš narod navzlic robstva in bolečini vendar ne-vpognjeno svojo moč in žilavost Le zavedal se ni svoje sile in potrpežljivo je klonil svoj tilnik pod težki jarem, ki so mu ga nakladali sosedje, prevzetni Madžar in nemški »Herrenvolk«. D a-nes pa je vstal naš narod, vzbudil ga je iz zaspanosti bojni vihar, kateri sedaj pretresa vesoljni svet zaveda se sedaj svoje lastne moči in nikdar več se ne bo klanjal nepoklicanim jerobom in neupravičenim tlačiteljem. Ves narod naš, Slovenci, Hrvatje in Srbi, združeni smo v eni želji in zahtevi, vočigled celega sveta terjamo svojo državno in upravno samostojnost svojo lastno streho, svojo Jugoslavija Nič več, a tudi — nič manj! Tu nima mesta za kramarsko barantanje, tu ni več prostora za ono pobulje-no psevdo - diplomatiško prekanjenost katera bi najrajši pod krinko državniške modrosti zadušila sveti plamen na« rodne navdušenosti, s prozornim namenom, da bi dotičnik v vročem pepelu zgorelih narodnih nad sam si — pražil in cvrl svojo mastno pečenko! Toda baš ker je tako omami jivo lepa ideia našega upravnega združenja, se čujejo — in to časih s prav resne strani — pomisleki in dvorni o njeni praktični izvedljivosti. »Kako bomo pod svojo lastno upravo mogli shajati mi Slovenci, Hrvatje in Srbi,« — vprašajo oni — »mL ki smo razdvojeni po tisočletni zgodovini, razdeljeni celo po svojih veroizpovedanjih, že dolga stoletja brez ožjega stika in prometa, da. celo nahujskani in naščuvani eden proti drugemu?« In z druge strani se zopet kdo oglasi: »No, pa recimo, da se nam posreči, omisliti si tako državno in upravno obliko, s katero se da shajati — kako je pa bomo mogli plačati sami, mi sinovi zanemarjenih in sedaj zaostalih dežel, večinoma opustošenih in osiromašenih po grozotah svetovne vojne? Mar ne bo finančni polom naravna posledica naše samostalnosti?!« To so pomisleki in ugovori, katerih ne kaže ošabno in prezirljivo odklanjati »a limine«. Iz njih se poraja dolžnost, resno premi sijevati o načinu, kako in pod katerimi pogoji utegnejo najbolj shajati naše dežele in njih prebivalci pod svojo novo domačo streho. Nikoli se ne bomo prerano bavili s temi temeljnimi pisanji. Torej sem opravičen i jaz, ako se lotim naloge, v tem članku in njegovih nadaljevalnih nacrtati osnutek o bodoči naši upravi. In ker sta uprava in ustava ozko spojeni med seboj, se bom moral nehote dotakniti, dasi le z mazincem, prekoč-liivega ustavnega problema. Predobro znam, da bo moje delo nepopolno in površno stesano, polno peg in marog, na premnogih mestih nezadostno m češko - slovaškega. Ta poziv je našel qdmeva tudi med Jugoslovani in je moralno učinkoval na ustvaritev skupnega narodnega programa slovenske državne delegacije. Šestinštirideset let že je Jirasek neumorno delaven kot pisatelj in od leta 1890. izhajajo v založbi J. Otta njegovi zbrani spisi. Do leta 1901. je izšlo 29 zvezkov, do 1. 1916 že 41 zvezkov, nekateri v III. ali IV. izdaji. Tu je dolga vrsta zgodovinskih črtic nove-lic, novel, povesti, romanov, romanske trilogije, epopeje v prozi, »kronike«, »rapsodije«, pravzaprav veleromani ogromnega bogastva glede figur, idej, historičnega ozadja in prvovrstne umetnine glede pripovedne tehnike, razkošja v jeziku, dialogu, opisih narave in individualnih duševnosti. Vsebina vseh Jiraskovih spisov tvori le eno in isto, vedno le Češki narod, njegovo življenje, borenje, zmagovanje, padanje in vstajenje, — Češki narod in njegova zgodovina od X. do najnovejšega veka: junak v njegovih delih je vedno češki narod okoli njega slavnih ali neslavnih voditeljev. Kralji Vaclav IV., Otakar in Jifi Pode-bradskv, Žižka, Hus, cela vrsta slavnih hejtmanov in vojskovodij, knezov, kne-ginj, graščakov, visokih "duhovnikov, učenjakov, pesnikov, umetnikov, igralcev, znamenitih Žensk, menihov, učiteljev, tipov iz kmetiškega, obrtnega, trgovskega, vojaškega, dijaškega,, uradniškega . . . prepestra je množica oseb vseh stanov in spolov v Jiraskovih spisih. »O historičnem romanu bi se dalo marsikaj povedati in disputirati. Ali mislim, dokler historični roman ustreza modernemu napredku v vedah in umetnosti, dokler predvsem varuje popolno resnico in pravico ter ne pozablja pri tem umetnosti, dotlej bo vedno opravičen in se vzdrži proti vsem naskokom . . . Nam zlasti je treba posebno živega spominjanja naše minolosti. To nas krepi, dviga. Obžalujemo sicer, da se tu in tam kdo dolgočasi, toda sto in sto src se pri tem ogreva in razgreva . . . Saj je res, da nahajamo tu mnogo tendence, in istina ie tudi, da zaradi nje često trpi umetnost. Toda mi smo v borbi in bojujemo se na življenje in smrt. A življenje naroda je nad vse! Zanje se mora boritivse, tudi umetnost« Tako utemeljuje Jirasek sam svoje delovanje in ga pred moderno kritiko opravičuje. Nad vse bodi umetniku malega, preganjanega naroda — narod ! Njegovi svobodi služi vse za njegovo zavednost, za njegovo odporno prebujenje, za njegov ponos in njegovo prosveto se bori vse — tudi umetnost! »L* art pour V art« velja le za velike svobodne narode. Malim narodom pa bodi pesnik - pisatelj budite!], bodritelj, klicar okoli zastave napredka, požrtvovanja in svobode. Temu načelu je posvetil svoj silni pripovedni talent Jiragek, in v službi temu načelu žanje, največjo popular- nost. Če bi ne bil Čeh, bi bil slaven že davno po vsem svetu, in Nobelove nagrade bi ne dobivali Roseggerji in slični literarni mogotci, ki ne sezajb Ji-rasku niti do ramen. Jirasek pa ni le kot romanopisec med češkoslovansko inteligenco in med vsem narodom izredno popularen, nego uživa tudi med češkimi dramatiki največji ugled. »Emigrant«, »Kolebka« (Zibelk, Jan 2ižka«, »O^ro« in »Jan Hus« so zgodovinske drame velikega sloga, »M. D. Rertigova« je graciozna zgodovinska veseloigra, »Lucerna« (Laterna) igra iz dobe pred L 18-18, »Pan Johanes« je pravljična alegorija, zdaj prirejena tudi za lutke, »Otec«, »Samota« in »Vojnarka« so kmetiški igrokazi iz modernih dni. Vse te igre se odlikujejo s polnokrvno dramatičnostjo, naravno živahnostjo dejanj, s psihološko poglobljenostjo in predvsem s pristno narodnimi, realistično ostro orisanimi značaji. Jiraskove drame tvorijo stalno reportoar Čeških večjih odrov, »Hus« in »Žižka« pa sta mogočni reprezentativni igri Narodnega divadla v Pragi. Slovenci imamo dva prevoda Ji-raskovega zgodovinskega romana »Psoglavci«, nekaj prevodov njegovih manjših novel fh črtic, pripravlja se za tisk »Filozofska historija« in prevajajo se »Stare povesti« in tridelni roman »Med strujami«; na slovenskem 'odru smo videli doslej le njegov dramatični prvenec, »Vojnarko«. Zdaj se uprizori njegova »Laterna«, ki jo imenuje avtor sam »gledališka igra«. Dejanje 63 Stran 2. »SLOVANSKI NStrumnici< zasedle ententne čete, se zopet uvede bolgarska uorava. 2. Bolgarska demobilizira vso svojo armado, izvzemši tri divizije in 4 konjeniške polke, s katerimi bo varovala Dobrudžo in vzhodno meio. Orožje in vojni materijal demobiliziranih armadnih delov bodo Bolgarske oblasti vzele v shrambo ter bodo stale vse zaloge pod kontrolo oriientske armade. 3. Deli bolgarske armade, ki so stali v trenutku podoisania premirja z dne ~] $ei>fembra saoadno od Skeplja in so bili odrezani, odlože orožje ter se do preklica prid rže 4. Cestniki obdrže svoie orožje. 5. Nemčiji in Avstro - Osrrski se da 4 tedne Časa. da odookličeta svoie čete in svoie voiaske organe iz Bolgarsko. 6. V istem času morajo zapustiti tudi diplomatični in konzularični zastopniki centralnih držav Bolgarsko. Sofija. 4. oktobra. V današnji seji bolgarskesra sobranja so bili mirovni pogoii entente. kakor se ie pričakovalo, soglasno sprejeti. A v s t r o-o g r-ski in nemški podaniki so bili pozvani, da zanuste tekom 5 dni Bolerarsko. Včeraj so se odpeljali avstrijski, danes pa nemški državljani iz Sofije in drugih bolgarskih mest. Odhod Bolgarov !z Ogrske Budimpešta, 4. oktobra. Tukajšnja bolgarska kolonija je prioravljena. da odpotuje. Številni bolgarski vrtnarji, ki so na Ogrskem že leta in leta, so že odpotovali. Srbi pred Nisem. Budimpešta. 4. oktobra. Glasom poročil iz Soluna, so pričakovali danes tam poročila, da so srbske čete dospele v Niš. Ni še poročil, ali bodo čete centralnih držav pri Nišu nastopile proti Srbom. Brzoiavka Poincareja srbskemu kralju. Pariz. 4. oktobra. Asrence Ha vas poroča. Predsednik Poincare ie poslal srbskemu kralju Petra tole brzojavko: V trenotku. ko ie bolsrarski poraz in premirje, ki ie posledica tesra poraza, prinesel osvoboditev srbskih pokrajin ter ie mogoče in zajamčeno povračilo krivic, ki so iih Srbi trpeli, se spominjam težkih ur invazije in vaše poti v eksil. Takrat sem Vašemu Veličanstvu v imenu vlade francoske republike obljubil, da francoski narod Vašega mučenega naroda ne bo nikdar zapustil. Vojaška pomoč, ki smo io prinesli sporazumno z zavezniki izvaiaioč to dolžnost, je ustvarila med našimi narodi bratstvo, čigar blagodejni učinek bo ostal tudi po vojni ITALIJANSKO URADNO POROČILO IZ ALBANIJE. 3. oktobra. Dne 1. oktobra so pričele naše čete na odseku med morjem in Osumom energičen pohod. Naše kolone so zasedle s pospešenim prodiranjem zvečer Fieri, črto Semeni - Starbasi do mosta pri Motalih, višine Janica in Buvalice ter one na Zitomi, premagavši odpor sovražnih oddelkov. Od osumske črte se je raztezal pohod včeraj na ves odsek na obeh straneh Osuma. Naše poslednje straže so prekoračile črto Dobronico - Corbadzras in so se bližale Beratu. Sovražnik se je hitro umaknil in se je skušal odtegniti našemu zasledovanju s tem, da ie zažgal vsa taborišča, vendar pa smo vjeli nekaj mož in vplenili velike množine materijala. Angleška letala so obstreljevala zvezno črto ob Skumbiju z učinkovitim uspehom in streljala na letališča v Tirani Iz nizke višine s strojnimi puškami, pri čemur so sestrelila en sovražni lovski aparat Silni tpji v SlesCrledsUi (rti. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 4. oktobra. (Kor. urad.) Z a-padno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta. Na Flan-drskem te sovražnik z močnimi silami napadel ffooglede In Rousselaere. Po obeh straneh ceste Staden - Roussealcre je vdrl v naše črte. Bavarske in renske čete so ga z rezkim protisuakom vrgle zopet nazaj in vitle pri tem kakih &to mož. Pred Carabraiem nič novega. Delni boji južno od Aubencheula in pri Pro-villu, od koder smo privedli 70 v jetnikov. — Vojna skupina go. v. Bonna. Na široki fronti med le Cateletom in severno od Si. Ouentina je Anglež ponovno zamahnil za enoten predorni poskus. Pri prvem naskoku se ie nasprotniku posrečilo zavzeti le Catelet, prodreti do Beaurevolra in Montbrehaina ter vdreti v Sequehart. Po obeh straneh le Cateleta smo vrgli sovražnika v njegove izhodne pozicije in še čez nje. Deli rezervnih polkov št 90. in 27. pod majorjem Boderjem, ritmoistrom baronom Langenheinom in nadporočnikora Bleunerjem ter baterije drugega gard-nega poljskega artiljerijskega polka in pol;skega artiljerijskega polka št. 208 so se pri tem posebno odlikovali. Beaurc-vcir smo dobili zopet nazaj. Obsežno m stavljen napad saških, renskih in Iota-rinških bataljonov nam ie zopet pridobil Montbrehain. Sequehart je po menjajo-čil se bojih ostal v rokah sovražnikov. Na večer so močnemu ognju južno od St. Ouentina sledili jaki sovražni napadi, ki so se ponesrečili pred našimi črtami. — Vojna skupina nemšk. prestolonaslednika. Na grebenih ter na pobočjih Chemin des Dames so tudi včeraj trajali boji predstraž. Močnejši napad Italijanov smo odbili. Na novi fronti ob Aisni in ob Kanalu severozapadno od Relmsa smo povsod v bojnem stiku s sovražnikom. V Champagni je napadal Francoz z deloma sveže vmeščenimi francoskimi in ameriškimi divizijami na široki fronti med Suippo in Aisno. Ob pričetku bitke vzhodno Suippe pri Ste. Maria Py v boju stoječi westfal>ki in lovski polki so zopet včeraj odbili vse napade sovražnika in vjeli pri tem več nego sto mož. Severno od Somme Py se je nasprotniku posrečilo vstaliti se na višinah St. Etienne in Somme Py na Beli gori (Blanc Mont) in višino Mcde-alL V protinapadu smo vrgli sovražnika čez višine nazai. Ostala so samo še majhna francoska gnezda. Na fronti med Orfeuilom in Aisno so se sovražnikovi naskoki izjalovili pred našimi črtami. Južno od Liry in jugozapadno od Mont-hoisa Je nrlšlo pri tem do posebno ljutih b( jev. Gardni polki in polki iz renskih dežela in iz Bavarskega so vrgli tu sovražnika popolnoma nazaj. V družbi z bavarskimi pionirji smo v Challerange vdrlemu nasprotniku kraj zopet iztrgali. Ponesrečili so se tudi zvečer ponovljeni napadi. LJut delni napad sovražnikov med Aisno in Argonskim gozdom smo za\mili. Včeraj smo zbili 35 sovražnih letal in 7 priveznih balonov. Poročnik Ja-cobs je dosege! 35., podnarednik Dor 30. zmago v zraku. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 4. oktobra. (Kor. ur.) Zavrnili smo močne sovražne napade na obeh straneh Puosselaera, severno od S t. Ouentina, ob Chemin des Dame s u in v Champagni. Med Argoni in Moso so se ponesrečili novi poskusi Amerikan-cev prebiti našo fronto. Vas H o o g 1 e d e leži dobre 4 km severo - zapadno od mesta Rousselaere (Roulers). Torej prodira nasprotnik v smeri na mesto Thourout, ki leži severno od Rousselaera istotako ob železnici in veliki cesti iz Menina na sever. — Vas Staden leži na križišču ceste Dixmude - Rousselaere in železnice Ypres - Thourout-Bruges (Briigge). — Vas Aubencheul a u Bac leži ob južnem bregu Senseeške-ga pretoka, kjer gre čezenj velika cesta Cambrai - Douai, torej 10 km severo - zapadno od Cambraija. — Vas P r o v i 11 e leži tik južno - zapadno od Cambraija. — Trg Le Catelet leži ob skoro ravni veliki cesti Cambrai - St. Ouentin, od St. Ouentina proti severu oddaljen približno 18 km. Na tako dolgi fronti so torej Angleži poizkusili prodreti čez St. Ouentinski. pomanjkljivo. Ali to me ne plaši! Dovolj, Če sprožim diskusijo o stvari, ki nujno zahteva javni interes in vsestranski resni študij! Moje razmotri vanje, o upravni in ustavni obliki bodoče samostalne Jugoslavije se pa naslanja na dvojno načelno podstavo. Z ene strani skušam namreč kot pripadnik zgodovinske smeri na vrhu omislenih upravnih reform sezidati na temelju onih upravnih zasnova katere smo prejeli od svojih prednikov ter o katerih znamo, da so se istinito bile obnesle v upravni praksi. Po nepotrebnem nobenih novotarij! A žalibog, v danem slučaju, ko zidamo s tal svojo Jugoslavijo, najdemo bore malo porab-nega stavbnega gradiva v ostalinah prejšnje uprave. Kaj potrebujemo? Moderno, točno, preprosto, ceneno in pošteno upravo! In kaj nahajamo? V Avstriji zastarelo, prekomplicirano, počasno, predrago in — vsaj v zadnjih letih — dokaj nagnjito upravo. Madžarska in hrvatska uprava, dasi v nekaterem pogledu morda boljša od svoje avstrijske tovarišice, sta v drugih ozirih izvestno še manje na dobrem glasu. In kaj naj porečem o oni administraciji, s kojo je avstro - ogrska monarhija bila oblagodarila s krvjo pridobljeno Bosno in Ercegovino? Ako bodo kasnejši zgodovinopisci kdaj v stanu, natančno pojasniti, iz katerih razlogov je nastala grozovita vojna, kaj vse je povzročilo največjo nesrečo, katera je sploh mogla kdaj zadeti trpeči človeški rod — morajo se ustaviti tudi pri bosanski upravi in njenimi pogubnimi posledicami! Ne, z upravno organizacijo, katero imamo dandanes še v naših jugoslovanskih pokrajinah, si bomo kaj malo mogli pomagati. Morda je zgolj sodna uprava — vsaj v Avstriji — katero bomo mogli prevzeti precej nespremenjeno. Skoro povsod drugod trebalo bo korenitih sprememb. Tako torej s prvim načelom, na koje se naslanja mora razprava. Drugo in poglavitno načelo se pa glasi: Hočemo demokratsko upravo in ustavo, v istini prežeto z novodobnim demokratskim duhom! Vse to pa je absolutno nemogoče brez avtonomije, brez narodne samovlade. Avtonomijo povsod: v deželi, okraju, občini! In istinito, nehlinjeno, nespačeno avtonomijo, nikakor pa ne ono spakedrano skrpucalo, kakor ga je na primer v Avstriji bila uvedla Schmerlingova nesrečna roka. Pobeljen grob je te baze lažnjiva samouprava in za tem bleste-čim imenom se vam lahko skriva in gnije celo oni upravno - ustavni škandal, katerega dan za dnevom v ljubljanskem deželnem dvorcu uprizarja kranjskega deželnega odbora četvero-peresna deteljica! A kako si predstavljam to avtonomijo? Boris II. car Bolgarov. Sofija, 4. oktobra. Kralj Ferdinand se je včeraj na korist prestolonaslednika Borisa odpovedal prestolu. Boris je nastopil vlado. Sedanji car vseh Bolgarov Boris II. je sin kralja Ferdinanda in njegove prve žene princese Marije Luise Bourbonske in Parmske. Rojen je bil 18. januarja 1S94 ter je bil kot otrok na željo bolgarske vlade prepisan v pravoslavno cerkev. Sofija. 4. oktobra. Novi krali je spreiel ime Boris II. Sofija, 4. oktobra. CKor. ur.) Pred podpisom odstopne listine je kralj sprejel drugega za drugim voditelje strank ter so vsi odobravali njegov sklep, da se odpove prestolu. Kralj Ferdinand je zapustil Bolgarsko včeraj zvečer. Prvi ukaz kralja Borisa velja demobilizaciji armade. Soija. 4. oktobra. (Kor urad) Predsednik sobrania ie na željo ministrskega predsednika Malinova sklical danes dopoldne poslance na izredno sejo. Ministrski predsednik ie naznanil odstop kralia Ferdinanda in naetoo novega kralja ter prebral oba kraljevska manifesta. Manifest novega kralia je bil sprejet z odobravanjem. Nato je .sporočil ministrski predsednik, da ie "ponudil novemu kralju demisijo kabineta^ ki pa ni bila sprejp* Dunaj, 5. oktobra. Iz Sofije, poročajo. Ha so državljani centralnih držav zapustili Sofijo in da so se odpeljali tudi diploma- se godi v predmarčni dobi tlačanstva in robote, ko so bili kmetje graščinski sužnji in učitelji hlapci raznih gospo-darejv. Le plemstvo se je lenobno zabavalo ter sPiskalo pustolovščin med ljudstvom. Slog' igrin je realističen, a zanimivo prepleten z romantiko in prepojen z domoljubno simboliko. V sredi dejanja stojita Hanička, lepa, zdrava najdenka, ki se zanjo bore svobodni mlinar, grajska plemiška pohota in zaljubljen povodni mož — ter stara lipa, ki jo brani kot svet simbol svoje svobode in svojih starodavnih pravic. Proti češkemu narodu (mlinar Libor) ru-jejo ne le elementi, sile narave (povod-njaki), nego tudi tuja oblast (knežna) š svojimi kreaturami (oskrbnik, dvorjan, mušketir); iztrgati mu skušajo lepo Haničko (domovino), uničiti njegova prava (lipa). Toda češki narod ima za seboj staro zgodovino (babica), ljudstvo (Braha), učiteljstvo (Zajiček), svoje narodne #netnike (šumarji) ter vse dobre duhove blagih src (vile, hišni škrat) . . . Humor in satira sta v pestrem, živahno razpletenem, napetega dejanja bogatem dejanju prav obilo zastopana. Preko vsega pa je razlito pravljično občutje pristno češke narodne poezije. Fr. Govekar. Morala gospe Dulske. V »SlovenČevem« poročilu o letošnji premijeri te igre je bilo zapisano: »Dramo je prevedel v slovenščino France Kobal. Škoda, da je v prevodu precej slovničnih napak, ki motijo. Če že žurnalisti navajajo naše ljudstvo s svojo slovenščino na kriva pota, naj bi se to vsaj v našem narodnem gledališču ne godilo.« Ko bi bilo res, da so raz oder ušesa poslušalcev jurišale »slovnične napake, ki motijo,« bi bil ukor, ki ga je »Slovenec« v obliki name naslovljenega očitka dal gledališkemu svetu, čigar dolžnost je m. dr. tudi ta, da igre pred vprizoritvijo jezikovno očisti in pazi, da se raz oder glasi pravilna slovenščina, utemeljen. Pa ni bilo ne juriša, niti ne posamnih ostrih strelov. Če bi »Slovencev« podlistek ne bil podpisan, bi si bil mislil, da so igralci, kar se je v prejšnji gledališki dobi Šestdesetim mojim dramskim prevodom prav tako rado pripetilo kakor drugim, v svojem posebnem razpoloženju na odru prevrgli ta in oni izraz in zagrešili.napake, kakršnih v pisanem besedilu kajpada ni. Ko pa sem videl, da je podlistek napisal g. Vekoslav V r t o v e c, sem si bil na jasnem, da stoji očitek v poročilu samo zato. ker ie g. Vrtovec na vsak način hotel razodeti. da v sebi čuti vsposobljenost za gledališkega kritika. In res se je pokazalo, da tistih ominoznih napak ni slišal nihče ne pri premijeri, ne pri reprizi. Kar se ie vsem drugim zdelo blagoglasna in gladka slovenščina, je g. Vrtovec občutil kot jezikovno spačenost. isti g. Vekoslav Vrtovec, ki si je bil svetal spomenik odlične nesposobnosti za posel gledališkega recenzenta postavil sam, ko je v »Slovencu« o priliki otvoritve »Narodnega gledališča v Ljubljani« obelodanil podlistek, na gosto porastel z duhovit-. nostnim in stilističnim plevelom takele vrste: »Besede »Naše besede«, to niso besede, to je duh, volja in moč naroda, to je ogenj narodove notranje sile. ki si je dolgo časa onemela iskala proste poti«, — »to je bil živ jezik naše besede«;-— izvije se »iz srca pesniku obupen, pretresujoč vzklik, ki raste crescendo pred nami kot gora trpljenja in gorja«; — »n a k o f o -n i j a si m f o n i j e je prešla v poln mehak akord, ki p a d a^decrescendo na duše trpečih kot božajoč balzam«.; — »med množico poslušalcev gre kot iskra;« — gdč. Koblerjeva, »naša stara znanka« (pa ji je nekaj črez 20 let!), je igrala »s svojo zbrano spretnostjo«; — basist »razpolaga z veliko oziroma Escautški pretok in se zastaviti na vzhodnem obrežju. Dospeli so izprva dokaj daleč, zakaj vasi Beaurevoir in Montbrehain sta od pretoka proti vzhodu oddaljeni 6 odnosno 8 km. Prva leži nasproti Le Cateletu, druga pa nekaj bolj proti jugu Vas Sequehart, ki je ostala v angleških rokah, leži istotako na preto-kovem vzhodnem obrežju, od Bellenglise (prav ob kanalu) proti vzhodu oddaljena 7 km. Torej so si Angleži tostran pretoka, 9 km severo - vzhodno od St Ouentina, priborili postojanko, Id jim omogoča razširjenje uspeha tem bolj, ker ni osamljena, ampak se more opirati na čete, ki so čez St. Ouentin prodrle na vzhod. — V šampanjskem kotu so Francozi nadalje napredovali. Svoje fronte sicer niso pomaknili proti severu in bliže k mestu Vouziers. pač pa so jo razširili In zravnali na zapad za toliko, da je sedaj polovica severne Champagne v njihovi posesti in da bodo Nemci v doglednem času prisiljeni, svojo, sedaj tik vzhodno od Reimsa (v zavetju, ki ga jim nudi reka Suippes) na jug vzbočeno črto zravnati. — Vas S t. Etienne leži skoro 5 km zapadno od ravne, proti severu tekoče velike ceste Chalons sur Marne-Mezieres. 8 km severo - zapadno od vasi Somme Py. — Bela gora (Le Blanc Mont) se dviga sredi Dota me pravkar imenovanima vasema, višina M e d e a h pa vzhodno od te gore tik prej omenjene velike ceste. — Vasi L i r y, M o n t h o is in Challerange leže vse tri ob isti od zapada na vzhod potekajoči črti, od mesta Vouzi>rs nroti jugu oddaljeni 8 km. Berolin, 4. oktobra.* Polkovnik Fgll piše v »Baseler Nachrichten«: Iz marsikaterih znakov je sklepati, da nemško vrhovno armadno vodstvo še dolcro ni izigrilo vseh kart. Ves način bojevanja dela vtisk, da hočejo Nemci sovražnika samo zadržavati ter vezati sovražne čete. jim prizadejati čim več izgub in odpraviti nov udarcc. Tz vojske, ki je resnično v hudih stiskah in Id le s težavo odvrača od sebe poraz, ne hodi dan na dan na tisoče mož na dopust, kakor da bi bila nastala na boiišču pav/a. Bern. 3. oktobra. Iz Pariza poročalo po uradnih podatkih, da so ententne čete od nričepVa of.~n7fve 15. julija do 30. septembra viHe 5*!* častnikov in 243.000 mož ter vnlentte 3670 tonov. 23.000 strojnih pušk in nešteto sto metal min. Preko Hlndenburgove črte. London, 3. oktobra. Reuter poroča: Včera^nji nanad anelc^kih čet pri St. Ouentinu se ie raztezal na fronti 8*milj na zadnio črto Hindenburgoveea sistema ter je bil ta sistem na tem mestu prebit ANOIFSKO URADNO POROČILO. 3. oktobra. Sovražnik zanušča svoie skrbno izgraiene pozicije pri Lensu in Armentieresu. Danes zjutraj smo pričeli zopet napadati severno od St. Ouentina. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) Po artiljeriji oodpirani napad italij lnskih naskakovalnih čet na dele pozicij v Judl-kariji se ie ponesrečil z ognjem ročnih granat naših posadk. Albansko bojišče. Preložitev naše bojne fronte v ozadje se izvršuje po načrtu in ne da bi nas motil sovražnik, ki prodira za nami. Dne 2. oktobra Je okoli 30 enot sovražnih podmorskih sil in večje število sovražnih letal dve uri bombardiralo pristanišče v Draču. Stvarna škoda ie nepomembna. Sovražnikov posku s torpedniml vozili in brzo-voznimi čolni vdreti v pristanišče se je ponesrečil ob obrambi braniteljev na suhem in lastnih pomorskih vojnih sil, pri čemer smo potopili en sovražni brzovozni čoln. — Sef gen. štaba. Italijanska ofenziva odložena. »Corriere della sera« poroča, da je italijansko armadno vodstvo odložilo ofenzivo na poznejši Čas. ker je po gorskem bojišču že zapadel sneg. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 3. o k t o b r a. Na več točkah gorske fronte- in vzdolž Piave smo ustavili motilne akcije sovražnih baterij z gostimi ognjenimi valovi. Naše izvidno delovanje proti sovražnim četam v Brenti in v okolišu Grap-pe vršeče patrulje so prinesle s seboj orožja In raznega materijala. Pri Moriju smo zavrnili sovražni oddelek, ki je prodiral proti eni naših straž. Razmere na Ruskem. Rusko brodovje v nemški posesti. Berolin, 4. oktobra. Ruske ladje, ki so bile dos-edaj samo pod nemško kontrolo, so zasedle nemške čete. Lhdje v Črnem morju se bodo porabile v zaščito Bospora in Dar-danel. Korak je bil izvršen v sporazumu z vlado v Moskvi. obsežnostjo glasu posebno v nizkih legah«: —■ tenoristov glas je »izglajen in poln kolorature«; — ob prizoru, »ki stoji pred nami na odru.« »vsa srca trepečejo in d r h -t i j o v pričakovanju invizvršenem dejstvu, da imamo res pred seboj svoje gledališče«; — na odru je bil »kolorit našega zdravega narodnega življenja«; — iz kreacije gdč. Marjanovi-čeve »je kar dihalo« »naše slovensko dekle«; — »ta prizor je bilo le treba videti in slišati« (drugega nič?). Lahko bi v splošno zabavo navrgel še nekaj takele puhle repe, pa bo menda že zadostovalo. Gospod Vrtovec! Če Vas je res volja, koristiti slovenskemu gledališču, si najprej najemite instruktoria, ki Vam bo pomagal do potrebnega strokovnega znanja in vas m. dr. tudi poučil o pomenu sicer splošno znanih izrazov. Poleg njega si najemite še enega inštruktorja, ki Vas bo naučil pisati tak slog. da stavki ne bodo brez glave in brez hrbtenice, ter Vas otrebil tiste vihravo zmetane slovenščine, ki ste se je nalezli tekom svojega, menda triletnega žurnalistova-nja. Sele potem, ko boste tak kurz dovršili s povoljnim uspehom, se zopet zglasite kot gledališki poročevalec. Prej pa nikar!' Prof. France Kobal. Ruska vzhodna fronta. Kijev, 1. oktobra Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je Izjavil, da bodo nova ruska vzhodna fronta Rusijo uničila. Obsodil je vmešavanje entente v notranje ruske zadeve in zasedenje ruskih pokrajin. Samo Rusi sami morejo rešiti Rusijo. Če je treba zunanje pomoči, naj bi se Rusi obrnili do Nemčije. Ukrajina in Krim sta dokaz, da se Nemci ne vmešavajo v notranje ruske zadeve. Stockholm, 2. oktobra, OOcIjalni pe~ trogradskl listi dementirajo vest o aretaciji Krapotkina, potrlujejo pa, da je bil ustreljen založnik »Birževijih Vjedomosti« Prop-per zaradi tajnih zvez z Anglijo ln Francosko. Revolucijonarno vrhovno sodišče je obsodilo na smrt bivšega vojnega ministra Vršovskega. Sodba se še ni izvršila Debata v parlamentu. Najboljše, kar se je danes zgodilo v parlamentu, je bil govor poslanca Glombinskega, ki je razlagal mednarodni značaj poljskega, češkega in jugoslovanskega vprašanja na način, ki je moral vsakega prepričati. Iz samoodločbe je naglasa! željo in stremljenje teh narodov priti iz mej te državne oblike, v kateri ne vidi temelja reda. Tem manj je mogoča ureditev v mejah tam, kjer* žive Poljaki in Jugoslovani tudi onkraj državnih mej. Edino mesto, kjer ie mogoča ureditev v smislu samoodločbe narodov, je torej mirovna konferenca. Poslanec P a c h e r govori v prezirljivih izrazih in pred maloštevilnimi poslanci proti Čehom. Grozi s samoodločbo Nemcev in z nasiljem. V torek se prične notranje-polirič-na debata, pri čemer pridejo na razgovor tudi aprovizacijska vprašanja. S češke strani se bo zlasti razmo-trivalo vprašanje Češke deželne upravne komisije. Z jugoslovanske strani pridejo na razgovor zasledovanja, prepovedi zborovanj, cenzurne šikane in tudi zadeva realčnega rav-natelia v Ljubljani Cora. Jugoslovanski poslanci dr. Korošec, dr. L. Pogačnik, Demšar, dr. V. P a v n i h a r in S p i n č i Č so se odpeliali v Zagreb k posvetovanjem o Jugoslovanskem narodnem odboru. Z jugoslovanske strani se bo vložilo nuino vprašanje v zadevi umora desetnika Tusaka in v zadevi stotnika \Volfganga. Seja državnega zbora. Dunaj, 4. oktobra. Poslanska zbornica je nadaljevala debato o vladni izjavi in o mirovnem vprašanju. Poslanec Stolzel je napadal poslanca Stančka in Daszvnskega ter poveličeval zavezništvo z Nemčijo. Poljski poslanec Petrusze-w i c z konstatira, da pezi nemško m madžarsko gospodstvo enakomerno na slovanskih veČinah obeh državnih polovic. Poslanec slika usodo nemadžar-skih narodov na Ogrskem ter nastop Madžarov v Ukrajini in Galiciji ter kruto usodo Slovanov na jugu. Zakaj se kličejo danes na plan vsi narodi in ne samo oba priveligirana naroda Nemcev in Madžarov? Poslanec odklanja avtonomijo barona Hussareka kot popolnoma nezadostno. Vsa zgradba monarhije se mora iz temelja preurediti Državo je preosno-vati v zvezo narodov, ki zagotavlja vsakemu narodu Avstro - Ogrske samostojnost in varstva Pripravljena mirovna akcija pa je kompromitirana že po imenu grofa Bu-riana, ki je alter ego grofa Tisze. Ukrajinci na Ogrskem štejejo pol milijona duš, a nimajo niti enega poslanca, nobenih srednjih, nobenih meščanskih in nobenih ljudskih šol. To je v duhu Tiszove politike. In tako gre na Ogrskem vsem drugim nemadžar-skim narodom, zlasti Slovencem in Slovakom. Nastop nemške armade in madžarskih čet v Ukrajini ter med Poljaki tvori sramoto za Avstrijo, sramoto za dvajseto stoletje. Namenoma so se pošiljali Madžari v Ukrajino, da so delali, kar so hoteli. Slika podrobno duha v katerem so delale te čete. Poljski poslanec pl. Te trna jer izjavlja, da je avstrijska država s svojo politiko vsilila narodom prepričanje, da je avstrijska država njih najhujši sovražnik. Poljski narod hrepeni po miru. Če pa naj prinese mir status quo ante b e 1-1 u m, potem je poljski narod odločen prenesti še nadalje žrtve, ki so potrebne v dosego ciljev na roda. Zgodovinska usoda, Nemezis za gotove druge, bo dala Poljakom njih pravice. Tudi za Poljake bije sedaj ura. Poslanec Spinčič zahteva združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh deželah, kjer prebivajo v lastni, samostojni, neodvisni državi. Jugoslovani ne zaupajo prav nič besedam avstrijske vlade in tudi besede nemških socijalnih demokratov jih ne morejo zapeljati. Jugoslovani odklanjajo vse ustavne iz-premembe, ki so bile predložene od vlade ali druge strani. Habsburška dinastija, ki je Slovanom dolžna svojo moč, se je postavila v tej vojni na stran ger-manstva, ki se bujuie proti Slovanom. Imenovala se je ta vojna vedno vojna za nadvlado Germanov. Naša vlada Je prisilila Slovane, da so se bojevali proti lastnim bratom. Bosna in Hercegovina, kjer se je pozakala v tej vojni nemška kultura v vsej svoji nagoti, odklanjata vsako zvezo z Ogrsko. Bosna in Hercegovina zahtevata, da se združijo vsi Slovenci. Hrvati in Srbi v samostojni in ntodvisni državi. Za Jugoslovane velja geslo: »Svoboda ali smrt!^ Poslanec G 1 o m b i n s k i Izjavlja: Prav pogosto se je označila ta vojna kot nemška vojna in nemški 228. stev. .SLOVENSKI NAKOD" dne 5. oktobra 1918. Stran 3. državni kancler v. Bet rimami je izjavil, da j« ta vojna prav za prav samo vojna med Germanstvom in Slovanstvom. Prav za prav bi bilo naravno, če bi provzročili prelom z Nemčijo, ki se hoče bojevati proti Slovanstvu. Pri Poljakih je prišlo do preokreta, ko so videli, kako se z njimi ravna in ko so spoznali da se bojuje boj tudi proti Slovanom v notranjosti države. Poljakom centralne države niso prav nič pomagale ter ne pričakujejo od njih nobene pomoči, pač pa pričakujejo pomoč od velikega civiliziranega sveta, ki bo pristopil k mirovnemu kongresu. Govornik naglasa, da govori o pravi Poljski, ne o zgodovinski Poljski ter zahteva za njo samoodločbo, kakor za druge narode, dočim imata baron Hussarek in nemški državni kancler v mislih popolnoma drugo Poljsko, namreč Poljsko iz proklamacije obeh cesarjev z dne 5. novembra 1916, torej ostriženo in prikrajšano kongresno Poljsko. Centralne države so nastopale napram Poljski kot zavzeti in v vojni za-vojevani deželi. Ce se torej godi pri centralnih državah vse na podlagi zavoj evanj, potem centralne države nimajo prav nobene pravice, da bi posegale že v naprej v sklepe bodočega mirovnega kongresa. Storilo pa se je vse, kar je bilo le mogoče, da se kongresna Poljska za vedno veže s pogodbami in se ji onemogoči vsako svobodno gibanje. Vse te akcije podpira poljski ministrski predsednik Steckovv-ski, proti čemur mora govornik v imenu vsega poljskega naroda kar najodločneje protestirati. Zlasti se je zahtevala vojaška in gospodarska konvencija Poljske z Nemci jo. Poljsko vprašanje je mednarodno vprašanje. Poljske pokrajine spadajo pod Rusijo, pod Avstrijo in Nemčijo ter jih je mogoče združiti samo na mednarodnem kongresu. Kako prideta Avstrija in Pruska do tega ustvariti iz rx)krajin tuje države, iz pokrajin Rusije, notranjepolitično vprašanje centralnih držav, kakor hočeta to storiti glede Poljske? Ravno tako so mednarodna vprašanja tudi vprasanja naših bratov Jugoslovanov in Čehov. Konstrukcija monarhije se naslanja na dualizem. Ta dualizem pa se naslanja zopet na nadvlado Nemcev in Madžarov. Ker zahtevajo tudi Slovaki samoodločbo in državno skupnost s Čehi, nimamo v monarhiji prav nobene institucije, ki bi mogla odločati o vseh teh vprašanjih. Češko vprašanje je mednarodno, še bolj le mednarodno jugoslovansko vprašanje. Jugoslovani ne žive samo v Avstro - Ogrski, marveč tudi v Bosni in Hercegovini in v Srbiji. Niti avstrijska, niti ogrska vlada ni kompetentna odločati v tem vprašanju, marveč je kompetenten edinole mednarodni kongres. Vsled tega niso niti Čehi, niti Jugoslovani izdajalci če zahtevajo rešitev svojega vprašanja na mednarodnem kongresu! Glede novega mirovnega koraka Avstro - Ogrske naglasa poslanec, da sovražniki ne smejo prav nič zaupati obljubam naših državnikov. Poslanec dr. Hruban izjavlja, tla so Čehi za pogajanja od naroda do naroda in da nočejo nastopiti z nasiljem proti bodočim nemškim sodržavljanom. Italijanski poslanec Degasoeri te izjavil v imenu iužnotirolskfh Italijanov: Če naj bi izstopili iz te državne zveze, naj vlada in nemške stranke mirno pre-vdarijo, ali niso storile vse, da nam olajšajo ta korak. Poslanec Paher napada Slovane ter izvaja: Izdajstvo Bolgarov je dalo zastopnikom desnice.povod, da se vesele, ker mislijo, da je sedaj konec Avstrije. Pozdravlja na to Nemce, Nemčijo in cesarja Viljema. Glede čeških Nemcev zahteva samoodločbo in sploh zahteva čim širše meje nemške Avstrije. Če vlada ne bo pomagala, potem si bodo pomagali Nemci sami. Poslanec Straucher zahteva priznanje pravic Židov do narodnega domovanja v Palestini. Govorili so še poslanci Starck (so-cijalist) in dr. Isopescul-Grecul. ki je zahteval tudi za štiri milijone Romunov v Avstro - Ogrski lastno državnost. Predloženi mirovni predlogi so bili odkazani 27členskemu odseku. Konec seje ob 3/i6. Prihodnja seja ob 11. dopoldne. Nadaljuje se debata o vladni izjavi in mirovnih predlogih. Za debato o zunanjepolitičnih zadevah in o mirovnem vprašanju je priglašenih še nekako deset govornikov. Ko bo odpravljena ta debata, se prične raz-motrivanie notranjepolitičnega položaja, kar bo zahtevalo gotovo tudi še en cel teden. Poljski Narodni svet. Krakov, 5. oktobra. V Krakovu pripravljajo poljski Narodni svet v katerem bodo zastopniki vseh pokrajin, kjer žive Poliaki. Justičnl odsek. Dne 3. oktobra je nadaljeval lu- stični odsek razpravo o kazenskopravni noveli. Poročal je o načrtu dr. Neumann in se izrekel proti temu, da bi imel razsodni in vzklicnosodni predsednik dva glasova. Justični minister vitez pl. Schauer je zagovarjal predlog načrta. Dr. pl. Muhl\verth je izražal pomisleke proti temu, da bi se število senatnih članov znižalo. Zaplemba kož. Poslanec dr. Verstovšek je imel dne 3. oktobra daljši posvet s trgovinskim ministrom baronom VVieserjem o raznih gospodarskih zadevah. Zlasti je predložil pritožbe Jugoslovanskega kluba radi zaplembe kož ponesrečenih živali. Zahteval je odločno, da se kože izroče gospodarjem, ker le na ta način morejo obuti svoje družine. VVieser se je izgovarjal, da voiaška oblast ne privoli. Koga je dr. Verstovšek opozoril, da lahko nastane katastrofa ria deželi, je Wieser obTiubil. da bo stopil v stik z vojnim ministrom in skušal rešiti telečje kože. Odsek za državne nastavljene«. V seii 3. t. m. se ie ministrski predsednik baron nI. Hu.^r.rok z ozirom na predloge glede zvišanja draeiniskih doklalu zavaroval proti temu. da se to vprašanie razmotriva zgoli s finančnega stališča Vlada se zaveda žrtev državnih uradnikov, katerih večina vrši svoio službo z naivečio vnemo in zvestobo in se ne da z*neliati impresijam, ki s službenimi dolžnostmi niso združljive. V finančnem ozim ie nuino treba nairi pot iz nedopu«tnoga gospodarstva notnega stroia. Vlada mora vstra-iati na tem. da se s finančnimi predlogami že enkrat poVaže resnost. Odsek nai v to svrbo voliva na zbornico. Če zbornica glede ureditve financ ne pokaže dobre volie. vlada ne more prevzemati odeovomosti za nove stroške v iznosu skoro pol milijarde kron. Kier ie večina za izdatke, nai bo tudi večina za državnih uradnikov za nabavo živil. Tekom debate ie ministrski predsednik izjavil, da ie vlada priprav-liena ugoditi zahtevi dede vštetia voi-nih let (za vsako leto se šteje poldrugo leto službe') za v«e kntcoriie. Ta izjava ie končnoveliavno. Nato ie odsek soreiel Heineiev nredloer. nai se snide pododsek. da začne z vlado podajanja o visečih vprašanjih. Pododsek ima sejo v torek. Kazenskopravdna novela. I>unai 4. oktobra. Justični odsek se posvetuje o posplo^eoiu kazensko-pravdnega postopanja. Posamezni sodnik dobi pravico za obsodbo do enega leta, sprejeti so bili 4?>5 do 409 Poslanec dr. Ofner ie stavil ve^ izr>romi-nievalnih predlogov srl°de ohligatorič-nega preiskovalnega zapora in nagraditve zastopnikov ubožnih iz državnih sredstev. Trgovci pri finančnem ministru. Fhinai 4. oktobra. Pod vodstvom posl Mataie se ie zsrlasila danes deputacija drž. organizacije avstrijskih trgovcev pri finančnem ministru Wim-merju. da mu poiasni nazore reelnega trgovstva o nameravani ustanovitvi državnih veletržnic. Vznemirjena sta zlasti srednja trgovina in obrt. Minister ie zagotavljal, da vlada ne namerava ustanavljati veletržnic ali snloh državnih tvornic ali snloh kupčiiskih podjetij. Treba ie samo oskrbe za državne nastavlience. kar nai se izvrši v zvezi z že obstoječimi obrati in podietii. Zahteve Nemcev na Češkem. Đunai 4. oktobra. >Deutschbohmi-sehe Korrespondenz« riše: Glavni odbor nemškočeške zveze zahteva ob ureditvi razmer v Avstriji na podlagi sa-moodločbene pravice popolno samostojnost Nemške Češke, ki nai o svoji državni samostojnosti prosto razpolaga v zvezi z drugimi avstrijskimi Nemci. Predsedstvo nai takoi stopi v zvezo z vsemi nemško češkimi drž. poslanci brez razlike strank, z nemškočeškimi člani gosposke zbornice, z nemškim volksratom z zvezo nemških okrajev na Češkem in. z nemškočeško pisarno mestnih občin, da se izvoli stalen odbor, ki nai do polne veljave pripravi samr> CHUočbeno pravioo N«moev na Češkem. V prvi vrsti nai se ta odbor pobriga za preskrbo Nemške Češke a * premogom in drugimi porabnostmi. Konstituanta za Nemce. D u nai 4. oktobra. Na povabilo poslanca Teufla so se danes zbrali nekateri nemškonaciionalni poslanci, ki so sklenili, izdati na nemški narod oklic, da nai se za Nemce sklene konstituanta. Podpisani so posl. Pantz, Kemetter, Teufel, Hummer in Malik. Množitev bankovcev. Dunaj. 4. oktobra. Kontrolna komisija državnih dolgov ie izdala poročilo o novem posojilu 3816 milijonov kron pri avstro - ogrski banki v mesecih julij, avgust in september in omenja, da narastejo bankovci od pričetka leta naprei redno za celo milijardo. Blagajniške zadolžnice so dosegle višino 23.102.883.308 K. Priporoča se. nai vojaška uprava štedi na vseh koncih in nai se v to svrho odredi kontrola. Naš poljski dopisnik je imel priliko, se razgovarjati z načelnikom poljskih Narodnih Demokratov, z bivšim ministrom dr. Stanislavom Glombin-skim. »Želite vedeti kaj o naši stranki? No, to sicer dandanes ni glavna stvar; saj postopa naša stranka v soglasju z vsemi narodnimi strankami na Poljskem. Toda če Vam je kaj na tem, Vam iz zgodovine lahko povem to - le: Narodna Demokracija ima poljsko inteligencijo za seboj, a šteje pristaše tudi med ljudstvom. V Kolu Poljskem je bila pred 1. 1911. najmočnejša stranka; šele 1. 1911., ko se je videlo, da pride do vojne, je vlada začela z vso silo pritiskati proti njej, dasi sem bil jaz takrat minister! Cesarski namestnik Bobrzvnski je agitiral proti meni .. . Sicer pa, to so vse le spomini . . .« »Kako se je godilo Narodni Demokraciji med vojno?« »Narodna demokracija je bila začetkom voine proti ustvaritvi legij, ki so bile določene proti Rusom, in sicer radi tega, ker bi moral o ustvaritvi legij v e s narod sklepati, ne pa avstrijsko - krakovski krogi. Za to svoje mišljenje je bila stranka denuncirana navzgor, češ, ona je proti Avstriji, in navzdol, češ, Narodna Demokracija se ne mara biti za poljski narod . . .« »Ali ni Vaš prijatelj, ekscelenca, grof Skarbek imel neprilik zaradi legij?« »Bil je komandant ene leeiie. a ni hotel, da bi poljski legionisti prisegali na avstrijsko zastavo.« Med tem je prišla Njena ekscelenca, gospa Glombinska .in nas poljski vljudno pozdravila ;v svoji zračni, povsem demokratični hiši. Razgovor se je pozneje obrnil na drugo stran.. »Ekscelenca, ali Madžari ne love Poljakov za svoje namere?« »Do Madžarov nimamo nobenega zaupanja. Tekom vojne so pokazali, da so slabi politiki. Prej smo sicer mislili, da so egoističen narod, a smo obenem menili, da vedo, kaj prinese čas. Toda faktično se zanašajo samo na Nemce in njih politične metode, le da bi madžarsko hegemonijo vzdržali. O Poljski začetkom vojne niso hoteli niti slišati. Govoril sem tistikrat z grofom Tiszo; zatrjeval je naravno, kake simpatije goji do Poljakov, faktično pa ni mogel prikriti, kako neprijetna mu je b;la ta tema — seveda ker je neprijetna Nemcem. Tisza in kom-pauiia so za nas odpravljeni. > Ali ste slišali na vsem Poljskem med narodom en glas. ki bi bil Madžarom prijazen? Galiciia pozna iz te vojne le predobro Madžare, ki jih vodijo Nemci. A propos. ali ste že čitali, kaj je voditelj jugoslovanskih muslimanov rekel Tiszi? Drugačnega odgovora mu ne damo tudi mi Poliaki, t. j. poliski narod. Pozdravite mi dragi jugoslovanski narod!« »Jugoslovani smo slišali Vaše Eks-celenco govoriti v Ljubljani in na Dolenjskem ter se Ekscelence izredno radi spominiamo . . .« Glombinski se je tisti dan odoelial na javen shod izven Lvova. Odlični poliski politik, mož najfineišega diolo-matičnega takta, se neprestano giblje med narodom, ga bodri in navdušuje za poliske ideale. Eksc. Glombinski ie eden naigoreČ^eiših zastopnikov poljsko - češko - jugoslovanske zveze. Še en poraz! Zagreb, 2. oktobra 1918. Danes ie prišel v Zagreb >minister za Hrvatsko« v kabinetu TVekerle. gospod dr. Unkelhauser. o katerem ie >Tagesnošta« še danes prinesla vest. da je niegovo imenovanje >unmittelbar bevorstehend«. Prišel ie podobno, kakor Tisza v Saraievo in ie odšel podobno kakor on. Z dolgim nosom. Hrvatska banska kriza, provocirana od zgoraj kot sestavni del cele iu-cokIov. krize, se torei nah'aia v Stadiju reševanja. To reševanie ie seveda povsem drugačno, nego so si to predstavljali gospoda takrat, ko qp krizo izzvali. Ko so hrvatski delegati tjo konferencah z Wekerlom odpotovali iz Peste, bili so telegrafsko pozvani v Wart-holz h kralju, in sicer imenoma grof M. Kulmer. dr E. Uukinič in Gvido plem. Hreljanović. V Warthol*m so bili sprejeti od kralia vsak posenei. Vsi razgovori so,'trajali nad 5 četrt ure. Za njimi ie bil ponovno sprejet v avdijenco minister dr. UnkelhSuser. Delegati so v avdiienci rudi kralju razložili isto svoie neomajno nacionalno stališče, kakor tudi WekerltL . . To stališče ie: Naše v p raž a-n je se ne da rešiti niti dtlomi niti v etapah, ampak samo naenkrat in v celoti. Vprašanje ie samo eno. troiedino srpsko, hrvatsko in slovensko. Vkljub temu ie dr. Unkelhauser prišel danes v Zagreb. Bilo ie namreč že v naprei odločeno, da se ima, če drugače ne gre. rešiti >nevarno< in za vlado, in državo sila kočljivo pitanje tako, da se Hrvatska spoii z Bosno, Hercegovino in Dalmacijo v eno telo, pod lastnim banom in s financiialno samostojnostjo, — torei z velikimi koncesijami, ako mislimo, kakor pred voino. in nesprejemljivo malo. ako računamo s sedanjo dobo. O kakšnem rešeniu na^er vprašanja brez vseh Srbov, brez vseh Hrvatov ali oa brez Slovencev ni g o -v o r a. Ko ie torei prišel danes minister dr. Unkelhauser. :=e ie sest;.hi hrvatsko - srpska koaliciia k seii. v kateri se je tudi pojavil on kot designi rani novi ban. da >se informira«. Dobil ie odgovor, ki ie edino mogoč, namreč da stranka narodne vlade popolnoma zaupa svoiemu sedaniemu banu in da nima prav nobenega Dovoda mu to zaupanje odreči, istočasno pa tudi. da ie izključeno, da bi ona mosrla spreieti za bana katerokoli osebo, ki ni izraziti predstavnik in zastopnik niene politike in ki bi narodu in stranki ne dala polne garancije za izvajanje takšne politike. Dr. Unkelhauser ie na to izjavil, da ie to zani dovoli jasen odgovor ter da bo v tem smislu poročal i kraliu i Wekerhi . . . Deeignirani novi ban ie torei odklonjen Unkelhauserova misija ie. kakor povsem naravno, padla v vodo. Imenovanie bana ie sicer prerogativa krone, ali iasno ie i to, da ie ban i po pozitivrnem zakonu i no parlamentarnem načelu odgovoren hrv. sab.. da mora uživati poverjenie saborske večine in da se brez tesra poverienia (zaupanja) z ustavnimi sredstvi ne more držati. Preostaie torej eden in edin} pot: Neustavnost, n a s i -11 e. Zelo dvomljivo ie, da bi se moglo sedaj s takšnimi sredstvi sploh poizkušati. Toda. — ako more biti. nai bo i to. Mi smo že trenirani in gotovo nezlomljivi ter nepomirljivi. Ni torei niti govora o tem. da bi se sedanji parlamentarni režim na Hrvatskem zamenil s režimom pakta ali komnromi<=a. Dobro piše današnja >Hrv. Riieč<, glasilo koalicije, v oficiioznem članku: Parlamentarno načelo se danes sprejema celo tam. kier doslei ni veljalo, pa se ne more pričakovati od hrv.-s. koalicije, da bi ona mogla danes pristati na drug način, tem mani v času. ko se re-šavaio važna in za ves narod usodna vprašania.« Vprašanje bodočnosti je torei. ali se >merodajni činitelji« zadovoljijo s konstataciio. da so pogoreli, ali pa bodo vseeno še izzvali krizo, ki se pa za nje sploh ne bo dala več rešiti, ampak samo za nas. Glasilo koalicije >H. R.< danes v omenienem oficiioznem članku končuje: >Mi se ne bojimo.« Za Tiszom torei Unkelhauser. Odgovor velia zaeno i za Hussareka i Bu-riana i Wekerle i Sarkoiića i .vse druge. Mi moremo biti ž njim več ko zadovoljni. ★ Iz političnih krogov dobivam še naslednje informacije: >2e svojedobno, pred meseci, je ban pL Mihalovič v onem kronskem svetu, ki so ga potem službeno demontirali, ki se ie pa vkliub dementiiu vršil, opozarjal, da ie izključeno reševanje s pripojenjem Bosne Ogrski, kakor "ie to priporočal Burian. in da tega n. pr. sploh ne gre > reševati« s takšnimi eksperimenti ih v etapah. Sedai. ko bi oni radi realizirali mnogo več. nego po od-nočetka mislili, bi ,boteli imeti pri tem svoj eksekutivni ortran Toda sedai so se uverili. da tako ne poide«. >Dosedania politika, srpsko - hrvatske koalicije dobila ie z zadnjimi dogodki satisfa.keiio. Zaeno na mislimo, da je sedai prišel oni čas. ko bi se z vsemi ostalimi strankami moralo zajedničko pristopiti na skuoni nastop za reševanie našega vprašania. prav posebno, da bi bilo treba stopiti v kontakt z Dal maci id. Bosno in Slovenijo, kaiti oblikuie se doba. ko ie treba, da rudi pred javnostjo vsi zaeno prevzamemo odgovornost za odločitev, o katerih smo govorili že dolgo«. V kolikor se stvaritev >Narodnog Vijeća« bliža 'uresničenju, treba vsekakor računati s tem pročišćenim položajem, ako za sedai še ne formalno, pa prav gotovo stvarno, ker imamo gotovost, da ie narod povse edinstven in da stote izven njega samo >pokvarjeni elementi«. ★ Današnji in oficiiozni >Pester Llovdc donaša iz Zagreba vest: Keine Ranus krise. Ta list ie prvi iavil krizo. Sedai ie errozdie prekislo. Unkelhauser na begu. Budimpešta. 4. oktobra. Dr. Unkel-hausser ie dospel iz Zagreba v Budimpešto. Niegova misija se je ponesrečila vsled odpora hrvatsko - srbske koalicije, ki zahteva, da se vzame bodoče ban iz večine sabora In da dela politiko saborske veČine. Politične veiti. = Jugoslovanski klub dr. Otokarju Rvbafu. V prvi plenarni seji Jugoslovanskega kluba je ob navzočnosti vseh članov načelnik dr. Korošec čestital tovarišu dr. RvbaFu na nlegovem 301et-nem jubileju na političnem polju. Na sejo sta prišla tudi predsednik in podpredsednik Češkega svaza Stančkin lia-b e r m a n ter v imenu Češkega svaza izrekla čestitke. = Dr. ŠusterŠič na Dunaju. »Novice« naznanjajo, da pride kranjski deželni glavar dr. Ivan Šusteršič na Dunaj. = Razgovor s Kramafem. Poročevalec »Az Esta« je imel v Pragi razgovor z dr. Kramafem. ki je izjavil: Kako ponižni smo bili Cehi prej in kako smo bili zadovoljni z malim! Danes pa govore topovi. Sedanji položaj Češke je določala samo politika monarhije, ta ne- umna in kratkovidna politika. Naravnost smešno je, če pošiljajo sedaj grofa Tiszo v Sarajevo, da odloča o jugoslovanskem vprašanju. Dr. Kramar jc zanikal, da bi bili češki vojaki, ki so se vdali Rusom, mučili ali grdo ravnali z avstrijskimi in ogrskim vojnimi vjetnikL Končal je svoja izvajanjaz naglasom, da se bodo morali gorenjeogrski komitati priklopiti češki državi. = Enotna češka fronta. Iz Prage poročajo: Postavila se je tudi češka katoliška stranka v enotno taktično črto vseh čeških strank. »Večer« izvaja, da stoje sedaj vse češke stranke pod enotno zastavo češko-slovaške države. Utrjena je tako enotna fronta češko-slova-škega naroda. = Ustavna stranka gosposke zbor-iiice je imela 3. t. m. posvetovanje, katero je opoldne prekinila, ker je v zvezi s strankami središča poslala zastopnike na razgovor k zunanjem ministru grofu Burianu Nato se je seja ustavne stranke nadaljevala, deputacija je poročala o pogovoru z zunanjim ministrom. Po-rc»čilo so označili kot zaupno. = ^»Burgfrieden« med soc demokrati in krščanskimi socijalci. Dunaj, 4. oktobra. V zadnj:m posvetovanju krščanskih socijalcev in socijalnih demokratov v zadevi nižjeavstrijskega deželnega zbora se je dosegel sporazum, naj bi se nove volitve vršile v zmislu *Burgfriedena«. 335 Za omefltev vojnih izdatkov. Dunaj, 4. oktobra. Včeraj se je vršila seja kontrolne komisije za državne dolgove. Finančni minister baron \Vimrner je podal pojasnila o stanju bankovcev, ki preplavljajo državo. Sklenilo se >e tudi omejiti vojne izdatke. Mesto dosedanjega češkega člana poslanca Mastal-ke pride v kontrolno komisijo poslanec dr. Stranskv. = Sladkor in petrolej za nov kredit. Listi poročajo, da se vršijo med Avstro - Ogrsko in neko zunanjo državo pogovori za kredit, ki bi ga dala ona država ob istočasnem izvozu sladkorja in petroleja iz Avstro-Ogrsko v ono državo. ~ Tiszovo romanje po Bosni je obrodilo jalov sad. Sedaj pa poročajo iz Bosne, da je tudi Spitzmuller naletel na gluha ušesa. Pripetil se -mu je neprijeten slučaj. Pri sprejemanju verskih korporacij. katero sprejemanje se vrši po turnusu, so bili prvi na vrsti muslimani, vlada je pa odredila, da bi imeli biti sprejeti zadnji. To jih je ujezilo, da so demonstrativno odšli. Minister, jih še videl ni. Ko je Spitzmuller odha-« jal iz Sarajeva, je bil na kolodvoru tudi znani Pilar. Minister ga je poklical k sebi v vagon in ga povabil, naj gre z njim na Dunaj, da razloži svoje stališče o rešitvi bosenskega vprašanja, odnosno vsega jugoslovanskega problema. Kakšna bodi ta »rešitev«, pa pri-| poveduje »Hrvatska Riječ«, ki piše: Pilar je 6. avgusta 1917 izročil kralju promemorij, v katerem predlaga L združenje Bosne, Hercegovine, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije v eno (ne državno nego) upravno področje. To področje naj se združi z obema polovicama monarhije, tako kakor je danes spojena Bosna (torej solastništvo Madžarov in Nemcev). 2. Kralj imenuje člana vladarske hiše za hrvatskega vojvodo (Dux illustris totius regni Croatiae, Sclavoniae, Dalmatiae, Ramae et Cul-mae). Ta vojvoda imenuje ministrstvo z banom na čelu. Ta vlada naj izdela ustavo, ki naj se v odobritev predloži avstrijskemu in madžarskemu (!) državnemu zboru. Koliko nizkosti in narodne izdajniške politike! Tudi državna zbora naj krojita našo ustavo! 3. Obe vladi, avstrijska in madžarska naj imata pravico do veta in tako preprečita vsak zakon, ako kateri od njih ni po volji. Kakor je to glupost je pa še bolj izročitev najsvetejših narodnih pravic tujcem. 4. Reka naj se izroči v popolno last Madžarom. == Hercegovski frančiškani so pošali na cesarja spomenico, v kateri zahtevajo združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v samos.oino , država Spomenico je podpisal v imenu hercegovskih frančiškanov provincijal o. David Nevistič. == Naš prijazni ogrski zaveznik. Minister za prehrano knez Windisch-gratz je izjavil, da bi bila Ogrska pripravljena Avstriji pomagati z živih, toda samo pod tem pogojem, če bo avstrijski parlament razvijal tak program, ki bo Ogrski po volji. = Časopisje in cenzura. Iz Budimpešte poročajo: Odsek budimpeŠtanske-ga časnikarskega društva je imel danes sejo, v kateri je bilo soglasno sklenjeno, da bodo časopisi v bodoče vporabili skrajna sredstva v zadevah, ki so za državo velike važnosti, če cenzura ne preneha ogrožati najvažneših interesov časopisja. = Atentat v. Varšavi. Krakov, 3. oktobra. Glasom poročil iz Varšave je bil izvršen v torek popoldne v Varšavi revolverski atentat na voditelja nemškega političnega policijskega oddelka policijskega komisarja Schultzeja, ki je bil na mestu mrtev. Zvečer je bilo izvršenih še mnogo drugih atentatov na nemške policijske funkcijonarje. == Diplomatična in vojaška konvencija med Francosko m Čeho-Slovaki. B a s e 1, 2. oktobra. Iz Pariza poročajo: Tu kroži vest. da je bila te dni sklenjena diplomatična in vojaška konvencija med francosko vlado in narodnim svetom Čeho-Slovakov kot Češko-slovaško vlado. Na podlagi pogodbe z vlado Anglije bo imel češko-slovaški narodni svet od oktobra naprej pravo diploma-tično zastopstvo pri angleški vladi = Italijanski parlament Iz Curina, 4. oktobra. (Kor. ur.) Parlament se je sešel zopet včeraj. Ministrski predsednik Orlando je imel daljši govor, v katerem je med drugim izvajal, da Italija zasleduje s simnatijanai prizadevam 83^^5^899369 Stran 4. „SLOVENSKI NAROD** dne 6. oktobra 1918. 22$. štev. drugih narodov po neodvisnosti. Spominjal se je ustanovitve češko-slovaške legije v Italiji in naglašal, da morajo obstojati med Italijani in Jugoslovani ali Odkritosrčno in iskreno prijateljstvo ali pa težke diference. Italija je postopala lojalno in goji upanje, da obstoje tudi na drugi strani istotaka prizadevanja. Veliki dogodki zadnjih dni so narode približali miru. Dotika se izločitve Bolgarije iz števila sovražnih vojujočih se držav, kar je uspeh zmage aliiranih armad, in pravi: do miru dospemo, ako store sovražniki nov korak, to je, ako pridejo do prepričanja, da zahteva človeštvo uresničenje plemenitih idealov, za katere je tekla kri milijonov. Zadnji trije meseci so zadoščali za prvo spreobrnitev sovražnikov, čakamo v miru potrebnega časa za drugo spreobrnitev, čakamo dneva, ko bo svetlo solnce zasijalo na pravičen mir. Da se pospeši ta trenotek in da ne bodo žrtve zaman, v to svrho služi le ,eno sredstvo: vzdržati do konca. Govor je bil sprejet z dolgo-trajajočim odobravanjem. Debata o vlLdnem poročilu je odložena na dan 10. oktobra. = V morju mržnje. Madžarski list »Magvarorszag« se bavi z najnovejšimi dogodki na bojišču in poglavitno z združenjem Bolgarske in pravi: Samo troje nas je še: Nemčija, Turška in mi. Okoli nas buči celo morje mržnje, besa in neusmiljenih napadov na naše življenje. Nas je troje v družbi, a naš sovražnik je ves svet. Nikjer prijaznega obraza, komaj kako indiferentno lice. Gnusno nam reži nasproti stid in krvna osveta od vseh strani, kjerkoli prebivajo ljudje. Se ni dolgo, ko se nihče ni jezil nad nami, nas nihče ni mrziL Ko smo se borili za svojo svobodo je ves svet simpatično spremljal naše borbe in naše trplienie. Zakaj smo sedaj padli v ta pekel obče mržnje? Zakaj treba, da sedaj v tem strašnem viharju trepečemo za svejo zemljo? Usodna, temna in črna je bodočnost pred nami. Ladjo naše države mečejo pobesneli valovi po morj-i. Eden zavezniški brat se ie potopil, zagrnili so ga valovi. In naša ladja? Ali ostane zadosti močna? Ali je krmilo v dosti močnih, to je pametnih rokah? Ali lahko upamo, da ne zanese ladje v vrtinec in ga ne potegne vrtinec na dno? Kam pl oveni o? In d okle i naj še traja to strašno drvenie? Kdo nam pokaže pot do obali in do miru? Ali se spominjaš, madžarski narod, s kakim veseljem si pred štirimi leti zaplaval v morje teh strahot? Ali jim še kaj verjameš, onim ljudem, ki so takrat vodili tvojo ladjo? = Nemški državni zbor. Berolin, 4. oktobra. Nemški državni zbor se ne bo sestal, kakor je bilo prvotno določeno, v torek, marveč že iutri ter bo novi državni kancler razvil svoje stališče glede miru. ■== Nemška kriza. Berolin, 4. oktobra. Sociialnodemokratični poslanec David je bil imenovan za podtajnika zunanjega um da. Druge vesti pravijo da ostane v. ffintze na svojem mestu in da "torej imenovanje Davida ne odgovarja resnici. == IX. nemško vojno posolilo. Iz Berolina poročajo, da podpisovanie IX. nemškega vojnega posojila kljub napetim razmeram v državi sami in kbub zunanjemu položaju dobro uspeva. == Nič se ne izpremeni v Nemčiji. Iz Ženeve: »Temps« se bavi z razvojem v Nemčiji in izvaja, da izprememba vlade v Nemčiji ne bo imela nikakega vpliva na položaj, ker naoredniaki kakor tudi centrum in istotako socijalni demo-kratje ne bodo dovolili izločitve Alza-ško - Lotarinške. Vsled tega se tako-rekoč v Nemčiji nič ne izpremeni... No, izpremembe že pridejo. = Kaj čaka Nemčijo po bolgarski kapitulaciji. »Vossische Ztg« prinaša s posebne strani članek, ki pravi med drugim: Z bolgarsko mirovno ponudbo ie stopila vojna za centralne države v izredno resen stadij. Posledice morejo biti nedogledne važnosti, nko se jih hoče odstraniti s polovičnimi sredstvi. Ako pride v Bolgariji do posebnega miru, ki ga bo diktirala ententa, je neizogibna posledica temu, da bo kapitulirala tudi Turčija. Izključeno je, da bi se mogla Turčija, odtrgana od Nemčije, sama vzdržati, toliko mani. ker bi se zmagovite ententne čete ne ustavile pred Carigradom. Vtisk take situacije na Romunijo je jasen za vsakega, ki pozna razpoloženie v tej deželi. Prva posledica bolgarske kapitulacije bi bila torej polom Turčije in pridružitev Romunije ententi. Tako bi bil ves Balkan izročen ententi kot operacijska baza proti Avstro-Ogrski. Ali je Avstro-Ogrska kos taki situaciji ob istočasnih navalih na italijanski fronti, pa tudi s podporo nemških čet. to je Veliko vprašanje. V vsakem slučaju bi morala politika, ki računa z nesigurnim! iaktorji, misliti na to, da je zrušitev in s to kapitulacija Avstro-Ogrske jako verjetna. Izjava solidarnosti grofa Buriana je za nas*sicer mnogo vredna, ali tekom dogodkov bi mogla kmalu postati platonična. Pod 'takimi okolnostmi bi bila Nemčija prisiljena, da sama nadaljuje vojno. Povsem naravno bi bilo, da bi potegnila svoje čete z Balkana in z avstrijskega bojišča ter koncentrirala svoje vojaške sile na zapadu, ali ententine sile bi tudi tako narastle, da bi bila notranja koncentracija nemške armade proti temu ničeva. Nemčija bi bila prisiljena, ali da sprejme kapitulacijski. mir, ki bi ga diktirala ententa, ali da nadaljuje vojno s težkimi žrtvami in nejasnim zaključkom. Da se izogne vsemu temu, bi bilo potreba 'vzpostaviti položaj na Balkanu. Ako pa Nemčija ne popravi položaia na Balkanu, bi se mogel brest-litovski mir razbiti na tak način, da bi izolirani Nemčiji prav lahko nastala nova rusko - poljska fronta. š= Bolgarov Nemci niso znali pridobiti. >Neue Zuricher Ztg.c piše k bol- garski mirovni ponudbi, da korak miai-snskega predsednika Malinova ni nikako prenagljeno, marveč že dolgo premišljeno dejanje, izvirajoče iz dol&o že učinkujoče volje. Visok uradnik iz Ra-doslavovega kabineta je rekel nekoč člankarju v »N. Z. Z.«: »Nemci niso znali pridobiti si naša srca; to je za nje hujše nego za nas.« Bukareška pogodba iz leta 1913. je bila krivica in ponižanje za Bolgarijo, bukareška pogodba iz leta 1917. je bila krivica in ponižanje s strani Nemčije ne samo za Bolgarijo, ampak za vse balkanske narode, katerih usodo hoče določati za bodočnost. Potom te pogodbe so se vzbudile tudi stare bolgarsko-turške sovražnosti, tako se je bilo bati, da se prevržejo V vojno. Bati se je bilo zlasti ostrega spora za Marico, tako da je Nemčija grozila, da ne bo več dajala municije Bolgariji, ako se ta spor ne poleže in baie je bila že enkrat izpolnila svojo grožnjo. Glavna ovira za srbsko-bolgarsko spravo je bil Pašić, ali njegove konference v Pari/.u stoje v zvezi z bolgarsko zadevo, sploh so imeli Bolgari v Parizu in Londonu dobre branitelje, ki so obenem prijatelji Srbije in Grčije ter streme po zvezi balkanskih narodov. = »Vae vietis!« Gorje premaganim, tako je pi>al leta 1914. v številki 276. »Tagesposte« neki E. S. iz Trsta, ki ie bil očividno prav dobro iniormiran o željah in stremljenjih Nemcev, članek, ki se bavi s svetovno karto, kakor so jo pričakovali takrat in tudi mnogo pozneje še skoraj vsi Nemci pri nas in v Nemčiji. V svojem članku vprašuje: Kaj naj bo cena za našo titansko borbo, ter odgovarja samemu sebi. Predvsem upamo, da obe zavezniški državi, kakor je to ministrski predsednik grof Tisza že obljubil, ne bosta sklenili oo ceni miru, marveč se bosta spomnili perfidnega pričetka svetovnega požara neštetih verolomstev svojih nasprotnikov in nečuvenih grozovitosti. Poleg zelo visoko odmerjene denarne odškodnine za go-siodarsko Škoio in za prelito kri bodo centralne države morale zmanjšati tudi posest ententnih držav tako, da ententa za sto let ne bo mogla več ogrožati evropskega miru. = Kazen za Francosko. Francoska bo morala po mnenju nemških vojskovodij iz leta 1914 odstopiti Italiji Korsiko, Nico, obal Somali in protektorat nad Tunisom. Švici Pavs, Gex in Haute Savoie z Bellegardom. Nemčija dobi vse francoske kolonije, razven Algerije, torej protektorat nad Marokom in Mauretanijo.kolonije Senesam-bijo, Nigerijo, obal ob zapadni Afriki. Dahomev. Guineo in Kongo. = Kaj bo z Belgijo. z* Belgijo nemški aneksionisti že leta 1914 niso vedeli početi ničesar pametnega. Da ne sme imeti politične in teritorijalne samostojnosti, jim je bilo jasno. Za dodelitev je pa šla trda. Navadna priklo-pitev Nemčiji.bi bila Nemčiji napravila mnogo skrbi. Najidealnejše se je zdelo nemškim aneksijonistom, da Belgija z Nizozemskim in Luxenburgom postanejo zvezne nemške države. Potem bi se priklopile belgijske provincije Ant-werpen, zapadna in vzhodna Flander-ska, Brabant in Lfnburg Nizozemski, provincije Henegau, Liege, Luxenburg in Namur pa bi se priklopile veliki vojvodini Luxenburg. Belgiiski Kongo naj pride kot državna kolonija na Nemčijo. = Lloyd George zadet od kapi. Cu rib, 4. oktobra. Angleški ministrski predsednik Llovd George je 6il pred 14 dnevi zadet od kapi. Njegovo stanje je baje zelo resno. = Angleške volitve odložene. »Eve-ning Standard« javlja, da je termin za volitve na Angleškem preložen na poznejši čas. ker unajo. da bo poprej sklenjen mir. Angleške volitve so bile razpisane za november. Dopis iz Celja. (Od našega dopisnika.) Celje. 2. oktobra. Jaborneg županuie naprej, kar nam inko ugaja. Pokazal ie vsaj. da ni takšen strahopetec, kakor so ga niegovi lastni konaeiionalci ob važnih prilikahslikali. tudi še pred kratkim, ko se ie govorilo po me=tu o nameravanem njegovem odstopu. Pokazal je, da ni bil >iunnkc samo. ko se ie šlo za to, nastopati proti Slovencem in hoditi s svojim pisačem Ambrosehi-tsehem razganjat slovenske shode, am-pak da ie pripraviien izpiti grenki ke-lih* žnpanovanja do dna. dotlej, da bo v bodoči Jugoslaviji oddnl županske posle človeku, ki bo pravičen na vse strani. O aprovizaciiskih raz." merah v celjski okolici, in sicer v takozvanem skupnem gospodarskem okolišu, katerega aprovizacijo ie prevzelo mesto Celie. se ie zadivi e čase mnogo pisalo v raznih listih. Da so aprovizačne razmere naravnost škandalozne in da gospoda pri celjskem magistratu okolico skrajno zanemarja in zapostavlja, ni dvoma, in bo treba ob priliki prav globoko posvetiti. Da pa so okoliške občine našle v to mizerijo, so si pa tudi same krive, zakai občine same so bile, ki so prosile za pritegnenie v skupni gospodarski okoliš ter so se tako podale na žive in mrtve raznim pisačem pri celjskem magistratu, ki mislijo, da smejo vsakega Slovenca iz okolice nahruliti z naigTšimi psovkami. Ciniteljev pri gospodarskem odseku okrajneera glavarstva torej tu ne zadeva krivda, kvečemu vodja okrajnega glavarstva samega, ki se pritegnitvi okolice v skupni gospodar-okoliš ni upiral, dasi ie vedel, kakšne mizerne razmere vladajo pri celjski aprovizaciji. Toliko v pojasnilo javnosti. Imenovani e. Drž. živinozdrav-nik Iv* F i s c h e r v Celiu ie imenovan za višjega živinozdravnika, V pivovarniško centralo je za poslovno leto WU3fI3 na občnem zboru bil izvoljen iz Štajerske med drugimi ravnatelj Josip Smertnik, upravni svetnik Združenih piv o var en Laski trg - Žalec. Poročil se ie v Mariboru učitelj Mirko V an d a iz Šmarjete ob Pesnici z gdč. Marico K o v a 5 i Č. LT m r 1 i © 23. m. m. pri Sv. Antonu v Slov. Gorici 721etni župnik Anton Vraz. Iz šolske službe. Za naduči-telje so imenovani: v Orlivasi Konrad M e i o v š e k. doslei učitelj v Mariii Reki: v Loki pri št. Juriu ob Taboru Fr. Košir, doslei učitelj v St. Jurju ob Taboru; za šolske voditelje: v Šmi- klavžu pri Slov. Gradcu Franc Mlin-i e k. doslej učitelj v Slov. Gradcu, v Ribnici na Pohorju J. Vidmoser. doslej učitelj v Št. Lovrencu nad Mar.; za Učitelje oziroma učiteljice: pri Sv Roku ob Sotli Cecilija Cvetko, na Dobrni Ivan Z a g a ž e n . doslei pri Sv. Emi; v Pohorju Mariia Topol-nik. na Haidini Ivanka Polič. Premeščen je: nadučitelj Franc Roškar iz Loke pri Zusmu v Trbonie: nadučitelj Teodor M a h o r č i č iz Št Vida pri Planini na okoliško šolo v Vojniku. Razpisano mesto slovenskega tajnika pri štajerski kmetijski družbi. Razni listi objavljajo te dni razpis mesta glavnega tajnika Štajerske kmetijske družbe za umrlim Juvanom ter mesto drugega tat-nika za umrlim našim vrlim voiakom Holzem, ki ie padel prve dni vojne na gališkem bojišču. Gosoodie pri družbi so milostno privolili, da drugi tajnik mora znati slovensko v pismu in besedi. Nam to ne zadostuie. Dokler bomo še imeli opravka s štajersko kmetijsko družbo, hočemo tudi na tem mestu imeti odločno našega človeka, kakor ie bil rajni Holz. ki svoje narodnosti nikdar in pred nikomur ni skrival. Edino naš človek ve in pozna potrebe našega kmeta, edino naš človek bo imel tudi Brni80] za velikopotezno organizacijsko delo med kmečkim stanom, katero je pokojni Holz tako uspešno počel izvajati. Na meščanski šoli v Žalcu ie vpisanih 65 dečkov in 57 deklet. Deželni odbor ie dovolil vsporednice. Škandalozne razmere na ptujski sodniii. Imeli smo priliko vpogleda v nekatere akte te sodni ie. Kako se tam delaio protokoli s slovenskimi strankami, ie nečuven škandal. Človek bi mislil, da so se ti kurzovci. ki sestavliaio protokole v takšni barbarski slovenščini, učiti v v svoiih kur-zih albanskega in ne slovenskega jezika. Tudi različne gospodične, ki nadomeščajo pri sodniii moške pisarniške moči. in ki so seveda skoro vse absolventke« nemških šol v Ptuiu. mrcvari jo ubogo slovenščino, da * človeka začne grizti v trebuhu, ko čita te dokumente. Le počakajte prijatelji, sveži piš iz Jugoslavije bo vse to z Vami vred odnesel kmalu v blaženi rajh, zakai niti Albanija vam menda ne bo ostala, kamor bi se zatekli za službe. Traunov. TValzlov in drugih takih pijavk na našem telesu ne bomo imeli povoda rediti. Mariborske novice. Španska h r i p a je že postala pri nas >domača bolezen<. Tisti, ki je se ni imel. se more prištevati že k izjemam. Posebno rodovitno polie ima v šoli. Samo v mariborski gimnaziji ie že okoli 140 dijakov obolelo Posamezni razredi imajo po 20 bolnikov. Govori se. da se bodo v kratkem zaprle šole. kakor se je to zgodilo že na ptujski gimnaziji. Vreme kaže slabo. Po kratki izpremembi enega dneva zopet dež. Na kmetih koplieio krompir, ki vedno boli gnije pod zemlio. Tudi grozdja ie še mnogo zelenega, čeprav stoiimo v začetku oktobra Se bo pa zopet mešalo letošnje vino z lanskim. Omne tulit pu-netum. qui . . . Voiaki še vedno gospodujejo v Narodnom domu in le malo ie upanja, da se v kratkem izprazni, čeprav ie večina iavnih poslopii v Mariboru že davno izpraznilo vojaštvo. Nemški kazino, to ie kraj. kier -o edino nravi pa-triotie doma, pa stoji prazen že od početka vojne, neomadeževan od vojaške nastanitve, posvečen plesu nemško-renegaškega naraščaja. Slovencem, ki imajo v zasedenem delu Narodnega doma gledališko dvorano in čitalnico, ki že štiri leta niso videli svoiih. slovenskih iger na odru. ki že štiri leta nimajo nobene večie družabne prireditve, pa seveda strogo vojaško oko zabranjuje še zmeraj vhod v niih lastnino. Zopet se ie nekdo spozabil. >Marburgerci« se širijo usta na diaboličen smeh, ko ooroča o narodnem napredku« na Muti. kjer ie nreč eostilna, ki io ie >kunil< pred 6. leti Slovenec Vremiak zopet v nemške roke. Neverjetna nemška zagrizenost. Nedavno ie zbolela nad-učitelju nemške šole na Muti. g. N. žena na porodu. Mesto, da bi šel takoi k slovenskemu zdravniku, ki ga ima v bližini, ie v svoji cimbrski duši storil sklep. >zum vindišen doktor gehe ich nichtc. Ko ie postalo huie, je poklical doktorje iz Gradca, a bilo ie prepozno. Uboga žena ie morala radi moževe zagrizenosti v grob. Kak ie vsenemški patriotizem. Marsikoea bo zanimalo, da ie bilo v Mariboru pred vojno 7—9 milijonarjev, med tem ko se zdai govori o 50—56 milijonarjev. Trgovine, ki so pred vojno stn1e tik pred konkursom, sedaj kunuieio hiše in posestva kar za stavo. Ti gospodje — vojni dobičkarji — ima i o naiveč govoriti okoli >Mar-burgercec in naiboi naglašaio >vse-nemški značai Maribora >der deutschen Inselstadtc. Taki-Ie, ki še zdai hrustaio žemljice in kifelce, seveda lahko kričijo >durchhalten<. J. 5. in 6. oktobra darujte za 9esti iz primorskih dežel. Iz državne stavbne službe. Višji stavbni svetnik primclrske državne stavbene službe inženir Rudolf M a c h -n i t s c h ie dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Premeščenie v sodni službi. Sodnik Stanislav R o d i e je premeščen iz Kopra v Pazin, sodnik dr. Josip conte R o-I a iz Pazina v Koper Umrl ie v Ajdovščini gospod Fran B r a t i n a. veleposestnik in znan ve* ljak. Pokopali so ga včeraj. Otvoritev šol na Goriškem - Gradi-ščanskem. Tržaško namestništvo razglaša: Uradno se objavlja, da se v prvi polovici meseca novembra.t 1. otvorilo v pokneženi grofiji goriško - gradiščanski vse liudske in srednie šole z nemškim, italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Vpisovanja se bodo vršila potom dopisnice na ravnateljstvo dotične šole katero se hoče obiskovati, z navedbo podatkov o rojstvu, pristojnosti in zadnie doslei obiskovane šole od 1. do 15. oktobra t 1. V konvikte, pridružene srednjim šolam, t. i. c. kr. realna gimnazija z nemškim, c. kr. realna gimnazija z italiian-skim učnim jezikom, c. kr. državna gimnazija s slovenskim učnim iezikom. c. kr. žensko učiteljišče zr mešanim, & kr. moško ueiteliišče s slovenskim učnim iezikom v Gorici ter c. kr. moško učiteljišče z italijanskim učnim iezikom v Gradiščul se bodo soreiemali le gojenci dotičnega zavoda. Prošnii. katero ie vložiti uri ravnateljstvih kon-viktov v Gorici oziroma v Gradišču, ie priložiti zadnie šolsko izpričevalo in potrdilo o obisku šole v šolskem letu 1918/19 ter uložni list. Roki za izpite se bodo naznanili v drugi polovici oktobra t. I. v časonisih. Iz ruskega vietništva se je oglasil Ivan Kumar iz Sovodeni pri Gorici. Nahaja se v Kiiev^ki ruberniii gorod Skvira ulica Piski št. 92. in poizveduje po Josipu Kumariu iz Sovodeni št. 89. Oddaja ameriških trt. Iz državne trtne zaloge na Primorskem se oddajo spomladi 1919. proti plačilu ameriške trte po določenih cenah.Trte se narole potom županstev do 30. novembra t. 1. Zahteve Železničarjev. > Z veza jugoslovanskih železničarjev«: v Trstu ie imela v nedeljo pri Sv. Jakobu shod v zadevi aprovizačnih razmer. Predsedoval ie predsednik Zveza Drag, Zupa-nič. poročal strokovni tainik Mrak, Sprejeta ie bila resolucija, ki zahteva, da se železniški upravi zavzameta z vso silo za svoje uslužbence, da bodo dobivali živila v taki meri. da iim bo mogoče opravljati službo, zahtevajo tako preskrbo z živili, kakor so io imeli pred majem t. 1. in sicer se iim mora povedati to čisto iasno in nedvoumno, tako da ne bosta trnela služba in zdravje uslužbencev. Ako tega ne morete storiti, zahtevajo dovolienie. da morejo kupovati živila za=e nemoteno, kolikor znaša razlika količine med sedanjo in predmainiško: v to svrho zahtevajo vsak mesec 4 dni dopusta. KoneČno se izrekajo, vpoštevajoč. da na trajno zboljšanje aprovizaeiie ni misliti, dokler trata voina, za prizadevanje, da nai se vporabiio vse sile. da se čim prej konča klanje in se doseže demokratski mir. Umrla ie v bolnici v Trstu po kratki mučni bolezni v 21. letu učiteljica gdč. Mary Saksida. Pogreb bo v nedeljo. Pod vlak se ie vrgel v Trstu* 571et-ni Avgust Mazzoli. oče dveh hčera. Truplo ie bilo strašno razmesarjeno. Mazzoli ie bil bnie neozdravljivo bo«m Umrl ie na Ončinah gospod Mihael Palievec. bivši oskrbnik v Štever-ianu. v vojni uslužben na državni železnici, star 59 let. — Družina P e r t o t v Nabrežini ie izgubila svoji hčerki Petro in Angelo. — V Kobaridu izumrla gospodična Srečka Kos. — V Trstu je umrl vpokojeni c. kr. .stražnik Anton Gregorič. Razpis štipendijev. Goriški deželni odbor razglaša: Razpisujejo se 4 deželni štipendiji v znesku po 600 kron, ustanovljeni od deželnega^ zbora v spomin na 601etno vlad mio Ni. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I. Za te ustanove se moreio potegovati diiaki. pristojni na Goriško - GradišČansko. kateri so dovršili srednje šole in stopili na vseučilišče. Štipendiji se podelijo začasno le za eno akademično leto. to ie za 191819. Prosilci nai nredložiio svojto prošnje nisarni podpisanega deželnega odbora do 20. oktobra 191S in nai iim predloži domovnico, ubožno spričevalo, frekventaeiisko spričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanju. Na neko posestvo pri Gorici, oddaljeno par ur od mesta, se spreime begunska družina z več člani, ki bi bili sposobni za kmečko delo. Naslov se po-izve pri Posredovalnice za goriške begunce y Ljubljani. Priznanje pravice javnosti za realno gimnazijo na Voloskem. Naučni minister je razširil štirirazredni komunalni realni gimnaziji na Voloskem po-delieno pravico javnosti za šolsko dobo 1917 do 1920. Madžarski redarji v Zadru. Zadrški Narodni list poroča, da ie bilo te dni dodeljenih državnemu redarstvu v Zadru 5 Madžarov. Ne znajo niti besede hrvatski pa tudi italijanski ne. Eljen baratom! Kakor da bi prišel iz notranjosti Azije . . . Poslanec Soukup opisuje v >Pravu Lidu< svoje potovanje iz Prage do Kotora in nazai. Trplienie na tem potovanju, katero mora človek prestati, bodisi v Dalmaciji ali na bosenskih, hrvatskih ali avstriiskih železnicah, le prav peklensko. Soukup pravi, da ko se je yrnil v Prago, se mu je zdelo, kakor da se ie vrnil iz notranjosti Aziie Na račun Dalmacije za Albanijo. Avstrijska vlada je ustavila, kakor hitro se ie bila začela voina. vsako iavno tudi najneznarneiša delo. Toliko hitrejše pa se dela v Albaniii in vršiio se celo taka dela. ki bi bila nujneiša za Dalmaciio. Mnogi uradniki in tehniki so morali zapustiti svoie delo v Dalmaciji in oditi v Albanijo. Ali to še ni dosti. Jemlieio nam še to. kar sploh še imamo, imamo namreč odsek za oliar-stvo pri poliedelski šoli v Snlitu. Vse orodie iz tega odseka ie odšlo sedai iz Splita v Albaniio. Olika ie obrodila dobro, orodje za izdelovanje olja je pa šlo iz dežele. Tako avstrijska vlada uničuie Dalmaciio na korist Albanije. Z veliko slepoto ie udarjena . . . Skoda na vinogradih na otoku Braču. Toča ie napravila na v inogradih na Braču ogromno škodo, ki se ie uradno cenila na tri milijone kron. Velika tatvina v Zagrebu. Pred nekaj dnevi so v Zagrebu v nadbiskupski tiskarni pokradli vse gonilne jermene, vredne nad 10.000 K. Značilno ie. da so bila zjutrai vsa vrata v tiskarno z«*r prta, kakor so jib pustili zvečer. Samopomoč. Svetovna vojna je jasno dokazala, da so skrajno birokratično urejevane organizacije za tisoče ljudskih potreb popolnoma odrekle. Birokratizem je poosebljena suhoparnost, brez duha in srca. Proti njemu je nastalo tekom vojne polno organizacij, ki so vzrasle iz ljudstva samega. Obnesle so se sijajno, ker jih upravljajo ljudje, ki gledajo pred seboj živo življenje, njegove zahteve in potrebe. Opozarjamo le na dve veliki napravi na jugoslovanskem ozemlju, na organizacijo »Dobrodelnost« v Ljubljani in na delo,vki ga je započel odbor SHS žena. Danes opozarjamo predvsem na delo odbora SHS žena, ki je že na tisoče jugoslovanskih otrok otel prezgodnje smrti. Vsi sloji in razredi našega troimenega naroda so udeleženi pri tej akciji, ki gre za tem, da obvaruje naš najdražji zaklad, naše otroke, pred izčrpanjem telesnih sil. Slovensko pleme jugoslovanskega naroda ne sme zaostati za Hrvati in Srbi, ki so Že darovali na stotisoče za ohranitev jugoslovanske dece. Dne 5. in 6. oktobra naj vsakdo dokaže, da edinstvo jugoslovanskega naroda ni le brezpomembna fraza, temveč da je vir žive solidarnosti. Samopomoč je naša rešitev. Kdo se briga za našo deco, kateri je pobrala vojna očete in pognala matere v obup? Mar tisti, ki so započeli vojno? Tem je zapuščena, stradajoča mladina deveta briga, toda nam ne sme biti, mi sami jo moramo ohraniti. 5. in 6. oktober naj dokažeta, da cenimo snmi sebe višje, kakor pa nas cenijo naši sednnii gospodarji. Odbor SHS žena za siročad. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Z voiaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči ie odlikovan rezervni nadporočnik Fran K o g e 1 -n i k strel. p. 1.. nadalje ranam podlegli evid. nadporočnik dr. Ivan Š a v n i k in rez. nadporočnik Ivan Mrak 26. str. p. Z vitežkim križem Fran • Josi-povega reda z voino dekoraciio in meči ie odlikovan rezervni vojaški kurat Ivan Kociper str p. 26. Z duhovniškim zaslužnim križem drugega razreda z meči vojaški kurat Ivan Mlaka r 26. str. p. — Vojno odlikovanje. Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje sta odlikovana črnovoiniški praporščak Rudolf D o s t a 1 v voiaski bolnici št. 5. v Čedadu in črnovoiniški pravni praktikant Mirko Brezigar v Gorici. — Vojna odlikovania. Z vitežkim križem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo in meči je odlikovan etptnik Alfred L a vri č pl. Zaplaz pešp. št. 17. Z redom železne krone tretiega razreda z vojno dekoracijo inmeČi sta odlikovana nadooročnika Fran Pavlin in Alojzii M i č i č . Oba 87. pesp. — Odlikovanie. Z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoraciio in meči ie odlikovan nadporočnik Feliks Kren 17. pp. — Odlikovania pri iužni železnici. S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostno svetinje sta odlikovana višja sprevodnika Urban A m-b r o ž i č in Fran M e ž a. — Obletnica dr. Krekove smrti. V torek, dne 8. oktobra 1918. poteče eno leto, odkar ie velik ljubitelj jugoslovanskega naroda legel k večnemu počitku. Da se spomin prvobojevniku Jugoslovanov dostojno oroslavi, prirede ljubljanska prosvetna društva Slov. Kršč. Soc. Zveze ta dan žalno prireditev s sledečim sporedom: Ziutrai ob H7. v stolni cerkvi slovesni rekviiem, pri katerem pojo združeni cerkveni pevci s spremljevanjem orkestra, zvečer ob H 8. v veliki dvorani >Uniona< žalna prireditev, katero obsega: 2 žalostinki, svira orkester Šentpeterskega prosvetnega društva, pesem. Zalostinko pojo združeni pevci. Govor dr. Mohoriča >Dr. Krekovo delo za narod« in alegorijo. >Poklon velikemu Geniju«. Vstop ie prost, prostovoljni prispevki za Krekov spomenik se hvaležno sprejemajo. Vstopnice za sedeže se dobe pri blagaini. Pridimo, da proslavimo spomin dr. Jan. Kreka! — Liudskošolske vesti. Definitivni učiteljici Juliji Luschiitzkv ie podeljeno začasno vodstvo šole v Su-horju. Gabrijela J a k š e ie imenovana za suplentinio v Velikih Laščah. Stanislava M e š e k v Šmartnem pri Litiji, Pavla H e r b s t v Zagorju, Marija P r e m r u ie imenovana za provizorič-no učiteljico v Ostrožnem brdu, Alojzija Vi d m a r v Loškem potoku. — »Glasbena Matica«. Slavni Češki kvartet iz Prage, umetniki Hoff-mann. Suk. Herold in Zelenka s sodelovanjem hrvaškega virtuoza na čelo Giuro Tkalčiča bodo v Ljubljani priredili dva krasna komorna koncerta v Unionski dvorani v petek in soboto, 11. in 12. oktobra. Spored bo obsezal komorne kvartete in kvintete skladateljev Smetane. Čajkovskega, Borodina, Schu-berta in Griega. Vstopnice za ta dva znamenita koncerta se prično danes razprodajati v trafiki v Prešernovi ulici 54. — Umetnostna razstava v paviljonu R. Jakopiča. Otvoritev razstave se je vsled raznih zaprek in neprilik nekoliko zakasnila. Vrši se gotovo prihodnji teden. — Te dni se ie mudil v Ljubljani znani zagrebški umetnik profesor T. Krizman, ki je pripeljal s seboj večjo kolekcijo slik ia grafik. 70 228. štev. „SLOVENSKI NAROD*' dne 5. obktobra 1918. Stra:i 5. Njegova dela bodo vzbujala gotovo splošno pozornost. Razstave se udeleži večina slovenskih umetnikov. — Razstava slovenskih narodnih ročnih del in narodnih noš. Jutri, v nedeljo, ob 9. zjutraj se otvori v risalnici »Mladike« že večkrat omeniena razstava narodnih ročnih del in narodnih noš. Odbor ^Splošnega slovenskega ženskega društva« jo zbral najkarakterietič-neiše narodne kroge ter nairaznovrst neiše narodne kroie ter nairaznovrst-so jih z ljubeznijo in z velikim trudom izvršile naše pra- in praprababice. Vse to hranijo narodne slovenske obitelji kot pravo svetinjo, kot sveto dedščino, ki prehaja od rodu do rodu. Težko je bilo" dobiti te dragocene stvari v sedanjem kritičnem času. Prišlo ie mnogo nepovoljnih odgovorov. Marsikatera slovenska hiša si ni upala dati iz rok dragocenih narodnih spominov. Ali vkljub temu se ie zbrala izredno boga ta zbirka prelepih, najfinejše vezenih peč (okoli 80), avb, čepic, celih nos, obhaiilnih in velikonočnih prtičkov, otiračev, prtov, predpasnikov, pasov, Veliko ie število s črno volno vezenih prevlek za blazine, ki so tih dajali naši pradedje svojim dragim mrtvim na mrtvaškem odru pod glavo. Posebno znamenita so nekatera idrijska dela, ki bi bila kras tudi največji svetovni razstavi . . . Odbor se docela zaveda, da s to svojo razstavo ne podaja nič dovršeno celotnega, zaokroženega. Pridržuje si to delo za poznejšo, srečnejšo dobo. A zdelo se mu ie prav sedaj umestno pokazati javnosti vsaj v skromnem okviru, da imamo Slovenci mnogo pristno svoiega, ki je v resnici prelepo in vredno posnemanja. — Razstava ie odprta samo do prihodnje vštete nedelje, dne 13. t. m., in sicer ob nedeljah od 9.—12. dopoldne in od 2.—4. popoldne; ob delavnikih pa od 1.—5. popoldne. Vstopnina 1 K za osebo. — Deželni muzei ie za razstavo narodnih ročnih del in noš posodil iz svoje bogate zaloge prav mnogo krasnih razstavnih predmetov ter je s tem zelo izdatno pripomogel do lepega uspeha razstave. — Obrtno - nadaljevalni tečai za pomočnike v Ljubljani se bo vršil na jesen. Namenjen ie. kakor že razglašeno pred vsem takim pomočnikom, ki niso imeli prilike obiskovati obrtno-nadaljevalne šole in so brez nadalinega> pouka bili oproščeni. V največjem interesu vseh takih mladih pomočnikov leži. da se tečaja udeleže in tako vsaj nekoliko popravilo, kar so zamudili na svoji izobrazbi. Kdor izmed njih hoče postati enkrat samostojen mojster ne bo imel nikoli več take prilike, življenje pa mu bo radi hude konkurence po voj ski vsled premale izobrazbe še veliko boli otežkočeno. Nekaj mest v tečaju ie še prostih, pomočniki, ki se žele udeležiti pouka naj se priglasijo ustmeno ali pismeno v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani. Dunajska cesta št. 22. — Usposoblienosrne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu 1918 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne S. novembra ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k uspo-sobljenostni preizkušnji ie po Šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 1. novembra v rokah iz-praševalne komisije. — Denarne pošiljatve za nase yjetnike v Italiji. Skupna centralna pisarna odd. E za vojne vjetnike na Dunaju I.. Graben 17. naznanja, da sprejema denarne pošiljatve za naše vojne^ vjetnike v Italiji do višine 500 lir. Naslov mora biti povsem natančen — Za javno knjižnico >Gospodar-skega naprednega društva za šentjakobski okraj« ie daroval g. Fran Kavčič, gostilničar na Privozu. mesto venca na krsto prijateliu Celestinu Misu 20 K, neimenovan gospod pa kot že velikokrat spet 20 K. Obema najtofp-ša zahvala. Kavčičevo gostilno pa priporočamo narodnemu občinstvu! — Umrla je v Ljubljani davkarje-va vdova ga. Marija S e d 1 a k. — Umrla ie danes zjutraj v deželni bolnici gospa Juliia Dragan, soproga mestnega učitelja. Zapušča moža in novorojeno hčerko Ljubico. Pogreb bo jutri ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice. Naše sožalie! — Umrla je v Liubliani gdč. Olga B a v č e r. stara komaj 18 let. P. v m.! — Samomor vojaka, S sanitetnim vozom so peljali infanterista Floreja v vojaško bolnico v Ljubljano. Med potjo si je prerezal vrat in umrl. — Kokain ie pila 191etna begunka Amalija Zoccou, stanujoča v Židovski stezi. V bolnici so io rešili smrti. — Vrček piva stane v Gradcu 82 vinarjev, v Ljubljani 1 K dol K 20 vin. ali pa še več. — Zadnje deževje je nam prineslo zelo hladno vreme in tudi delne povod-nji. Ljubljanica ie tako narastla, da teče voda čez zatvornice. Temperatura ie v splošnem tako padla, da ie bilo treba skoraj že zimske obleke. Saj pa tudi ni čudno. Ko so se včeraj megle nekoliko razšle, smo zagledali, da ima Krim belo odejo! Tudi Kurenšček in drugi enaki griči so bili pokriti s snegom. Nedvomno so era dobili tudi goreniski velikani dovoli. Upati ie sicer, da dobimo še lepe jesenske dneve, toda prebivalstvo, ki nima skorai za zimo še ničesar pripravljenega, že sedaj obupava in s strahom pričakuje temne bodočnosti. — Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v četrtek, dne 10. oktobra 1918 v mestnem vojaškem na-stanjevalnem uradu (Mestni trg Št. 27., III. nadstropje) in sicer: za stanovanje v I. mestnem okraju (Poljanski okrai), v II. mestnem okraju (Mestni trg. Stari trg. Karlovška in Dolenjska cesta) in v III. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v četrtek, dne 10. oktobra; za stanovanja severno Prešernove ulice. Franca Jožefa ceste — IV. in VI. mestni okraj — Št Peterski okraj in Vodmat) v petek, dne 1L oktobra: za Spodnjo Šiško in vse one. ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. v soboto, dne 12. oktobra. Uradne ure izplačevanja so od 3. do J<6. popoldne. Umrl ie po dolgi hudi bolezni c. in kr. stotnik g. Kari K o š a k iz znane grosupeljske rodbine. Zapušča sinčka in vdovo rojeno Javornikovo lz Zaline Ljubemu pokojniku bodi ohranjen ljub spomin, prizadetima rodbinama pa iskreno sožalie! Opozarjamo na gledališko predstavo, ki io priredi podružnica C. M. v Domžalah jutri v nedeljo ob 4. popoldne v tamkajšnjem domu. Slovensko gledali*©© v Litiji. V soboto. 5. t. m. zvečer se vprizori v sokolski dvorani igra >Rokovniači«. Kakor smo že poročali, se je predstavljal pred kratkim narodni igrokaz >De-seti brat« in sicer dvakrat pri nabito polni dvorani. To deistvo je pač lasen dokaz, kako žeino ie naše občinsko duševnega razvedrila. Pribiti se pa mora. da so naši diletantie takorekoč iz nič in iz lastne iniciiative sami sebi prepuščeni zopet ustvarili slovensko gledališče v Litiji. Sokolski dom jo služil od začetka mobilizacije ves čas za voiaško bolnico, pozneie >kasarno« oziroma vojaško delavnico. Inventar in garderoba se ie >poizgubila«. kulise so bile v najslabšem stanju, oder ae ie — >pokuril« itd. A naša mladina se ni ustrašila ne dela ne težav in danes lahko rečemo, da obstoii v Litiji slovensko gledališče. Že >Deseti brat< je pokazal, koliko skritih talentov ie v Slovencih; diletantje. deloma^pravi začetniki, so bili vsi dobri oziroma prav dobri. Za zdaj se ie ustanovil dramatični odsek pevskega društva >Lipa«, ki si je nadel nalogo, po možnosti prirejati igre celo zimsko sezono. Začetek je vse presenetil, tudi pesimiste, katerih nikjer ne manjka! — Brezdvomno bodo tudi v soboto >Rokovnjači< privabili toliko občinstva, da se bodo morali drugi dan (nedeljo zvečer) ponavljati. Zanimanje ie vsestransko, stvar sama v pridnih, izkušenih rokah. Že od prve predstave se ie zamoglo poslati za naše Narodno gledališče v Ljubljani 110 K, poravnati vse stroške za popravo odra in kulis, nabaviti več lasulj itd. — sploh pokriti vse dosedanio režijske stroške ter naložiti v posojilnico več sto kron za rezervni fond. Ni izključeno, da se bodo vršile tudi plesne vaje, tako. da bo vsai nekaj razvedrila, ki je poleg s>moke in Šoeha« rudi potrebno našemu izstradanemu, skoro že »tistem u< ribniškemu konju podobnemu ljudstvu. — —n— Požar. Posestnici Ivani Hrovatovi v Rebru pri Novem mestu in Frančiški Glavanovi ter Antonu Hrovatu je napravil požar 29. pret. meseca škode 18.000 K. Nezgoda v Tržiču. V sredo, ko je odhajal jutranji vlak iz Tržiča, ie na železniškem mosta pri Tržiču ponesrečila gospa Ivanka Primožičeva iz Pristave, stara šele 23 let. Vračala se je s svojim soprogom po opravkih od svojega strica v Bistro. Ker sta imela odprte dežnike, sta prepozno zapazila vlak in dočim je soprog skočil v stran še o pravem času. je gospo zadela lokomotiva v glavo in ii zdrobila lobanjo. Nesrečnica je še tisti dan ob 3. popoldne umrla. Prometna zveza Rakek - Prezid. Tako škandaloznih prometnih razmer, kakor vladajo baš v tem času v loški dolini, še ne pomnim, V splošnem so se med vojno povsod razmere poslabšale, toda. da bi odločal postilion, kdo nai se pelje in kdo ne, koliko mu moraš plačati za vino. da ne stoji ool ure na onem mestu. Koliko. Čigar mu moraš dati. da ti sploh odgovori itd., to ie vendar že višek. Na eni strani popustlii-vost. da se voz tare, na drugi pa se niti ne sprejme mirnega potnika, ki ne plača pri vsaki postati pol litra. — Mislim, da ie vse to delo pod patronan-co nekaterih poštnih uradnic, ki odslo-ve prosilca z zaničliivo gesto: Je že polno! ali Bomo zvečer videli! Torej čakaš naj in če bo postilion izrekel mnenje, da za tega ni prostora, ne dobiš listka, zamudiš en dan. ali pa — hodiš paš na Rakek, ker v celi loški hodiš peš na Rakek, ker v celi loški na razpolago. — Merodaini faktorji nai stopijo nekoliko na noge tem prenape-težem, drugače so si potniki zanaprej primorani sami s silo pomagati! — Potni k. tlčiteljstvo vipavskega sodnega okrai se vabi na važen sestanek, dno 10. vinotoka t 1. v Vipavo ob 8. popoldne v prostore pri »Cunru«. Pomenili se bomo p naši aprovizaciii in ker je okrajno glavarstvo poslalo nekai denarja, se bo isti vsem razdelil. Za odbor: Herman Kmet. nadučitelj. Iz Toplic pri Zagorju ob Savi. (Smrt učitelja - vojaka.) Borba za domovino je spet zahtevala novo učitelisko žrtev. Kakor jesensko listje raz drevja, tako plavajo duše trpinov raz zemeljsko površje. Po 14. letih odličnega učiteljevanja se je Janko Stepi šnik moral preseliti v cvetju moške dobe v kraj počitka in miru. — Služboval je začetni 2 leti v Zagorju ob Savi. Vso definitivno dobo pa je prebil v Toplicah - Zaeroriu ob Savi. do časa, }co so ga leta 1915. vpoklicali v vojno službovanje. Kot črnovoinik praporščak si ie na jugovzhodnem bojišču nakopal zahrbtno malarijo. Bil ie nato superarbitriran in začasno vpo-kojen. Dali čas se je zdravil pri svojcih in letošnje početnice je končno moral oditi v bolnico, kjer ga je dolgotrajnega trpljenja rešila smrt. Blagi pokojnik jo bil vzor vestnega učitelja in marljivega narodnega delavca. Sodeloval ie kot član z najlepšim vzgledom in železno vstrainostio pri vseh tukajšnjih narodnih društvih. Posebno pri srcu mu le bilo petie in godba. Ni ie bilo glasbene prireditve, pri kateri bi on ne bil sodeloval, dokler smo ga imeli zdravega, veselega in vedno dovtipne-ga v svoji sredi. Dragit V poslednji spomin in pozdrav Ti nai bo zagotovilo, da nam vsem ostaneš v neizbrisnem spominu do svidenja nad zvezdami! Počivaj mirno v domači grugi! — Tovariš. Moška podružnica Družbe sv. Cirila hi Metoda v Trbovljah priredi s sodelovanjem vrle ženske podružnice v nedeljo, dne 6. oktobra t L v gostilni »pri Špancu« »vinsko trgatev«. Za malo vstopnino 1 K, ki naj jo rodoljubi v prid družbi podvojijo in potrojijo, se bo vsakdo lahko neprisiljeno zabaval Preskrbljeno je za jed In pijaco, prodajala se bo tudi pristna kava in starodavni likerji. Šaljiva poŠta bo funkcijoni-rala brez vsake cenzure. Kdor ima nesrečo v ljubezni, bo bogato obdarovan pri srečo-lovu in bo z drugimi lahko plesal, ker nam je pevsko in tamburaško društvo »Kolo« obljubilo svojo pomoč. Zato tudi pridite vsi prijatelji ClrO - Metodove družbe v nedeljo popoldne ob 4. v Trbovlje k »Spancu«! Sv. Peter pod Sv. gorami. Gospod Oskar O e r n e 1 č . veleposestnik in o. in kr. poročnik v rezervi, se ie dne 29. septembra zaročil z gdč. Angelo Jug. hčerko tukajšnjega veletrgovca Martina Jug. Vrlima zaročencema najiskre-nejše čestitke! O sirotišnici in vzgojevališeu v Ptuju se nam poroča: Misel, da se naj zgradi sirotišnica in vzgojevališče za otroke padlih vojakov iz Ptujskega okraja ie prvotno potekla iz višjih vojaških krogov. Te dobrodelne akcije.pa se je s svojo znano vailiivostio, kadar zasluti kak dober >kšeft< za sebe in par ptuiskih nemčuriev, polastil ptujski * pek in župan O r n i g v svoje umazane strankarske namene. V imenu pripravljalnega odbora ki pa sploh niti ne obstoja, vabi Orni g nemško javnost, nai naloži v to podjetje svoie voine dobičke, češ, da 6e na ta način najlažjo izogne davkom (!) od vojnih dobičkov, zraven tega pa bo Ornig preskrbel že najvišia odlikovanja. Nekako zaupno se je zvedelo, da poslie dunaiska občina sto otrok v zavod. Slovenske kmete vabita Ornig in ptuiski okrajni glavar pl. Netoliczka kot patriiotično tako pripo-rotišniea namenjena za 500 otrok iz političnega okraja in mesta Ptuja; to tudi razglaša >Stajerc<. Med tem pa ie Ornig razposlal 7. septembra zanesljivim Nemcem dopis, iz katerega ie razviden pravi namen tega podjetja, katero tudi Netoliczka kot patriiotična tako priporoča. Dobesedno se glasi neknj odstavkov: >Ganz besonders sei Euer TVohl-geboren vertraulich mitgeteilt, dass da3 zu erbauende Erziehungsli.iu-der Brunnen sein soli, aus vrelehem der Handels- und Gewerbestand. der nati-onal bedrohten Teile der Alpenlander seine deutschen Lehrlinge, die Industrie ihre oualifizierten deutschen Ar-beiter erhnlten soli, der der Slavi-i o-rung entgegenwirkt. Wenn auch dieses Werk allein nicht imstande i^t dem Ansturra der slavischen Hochflut zu begegnen. ist die Erbauung dieses ed-len VVerkes doch ein Mithelfer der E r-haltung des Deutsehtums im Stiden der Monarchie, das gerade ietzt sehr gefahrdet ist.« Glavni namen te »patrijotičnec akciie ie torej shraniti v naših krajih nemštvo z vzerojo naših sirot za delavce pri nemških podietni-kih. Ali si ie mogoče misliti večio korupcijo, kakor da agitira župan Ornig v sporazumu z glavarjem pl. Netolicz-kom pod plaščem dobrodelnosti za germanizacijo in obenem obljublja najvišja odlikovania vojnim dobičkarjem, ki se spretno odtegnejo davku na vojne dobičke?! Španska bolezen v Zagrebu. Poslednji čas se ie v Zagrebu španska bolezen, ki pravzaprav ni nič drugega nego huda influenca, hudo razširila. Imelo io ie 80—90 odstotkov prebivalstva. Poslednji čas ie pa bolezen zavzela boli nevaren značaj in tudi nekaj ljudi, baje do 5 odstotkov umrje. Značilno za Zagreb ie. da španska bolezen prijemlje naiboli ljudi med 25. in 40. letom starosti, medtem ko v drugih krajih (n. pr. pri nasV-naiboIi obolevajo otroci. Ukradeno. Iz vrtne utice v ljubljanski okolici ie bilo ukradenih S zastorov znotraj zelene na zunaj krem barve z rumenimi črticami. Komur ie bilo o tej tatvini kaj znanega, naj blagovoli to naznaniti na upravo tega lista. Nagrada zagotovljena. Pred nakupom se stvari. Čeveliček je bil izgubljen včeraj na poti od Levstikove ulice do Pred škofije. Odda nai se v upravništvu »Slov. Naroda«. Državna loterija. Pri srečkanju državne loterije 3. t. m. ie dobila glavni dobitek 250 000 K. srečka št. 361 614. 50.000 K srečka št. 350.482. 30.000 K srečka št. 340 101. 20.000 K srečka štev. 331.036 in 10.000 K srečka št. 429.424. Narodno gledališče. Iz gledališke pisarne. Opozarjamo na danes zvečer. Igran bo Flnžgarjev narodni igrokaz »Divji lovec« za abonnement »A«. Pričetek točno ob pol 8. — Jutri, v nedeljo, dne 6. oktobra zvečer se ponovi Zapoljske komedija »Morala gospe Dul-ske« In sicer za abonnement »B«. »Laterna«. V ponedeljek, dne 7. oktobra zvečer bo prvič na našem odru uprizorjena Jirasekova gledališka igra »Laterna« In sfcer izven abonnement a. Dejanje te igre se vrši v predmarčni dobi, ko je cvetelo vsepovsod, kakor pri nas, tak otudi na Češkem, tlačanstvo ih robota. Srce dejanja je Hanička, ki se bore zanjo vsi takratni tipični predstavitelji javnega življenja in sicer Češki mlinar, grajski gospod, povodni mož in pa častitljiva češka lipa, ki jo brani ves češki narod kot simbol svoje svobode in stare pravde. Slog je realističen, vendar bogato prepleten s humorja in ostre satire polno simboliko. Iz celote pa diše opojna pravljičnost narodne poezije. Najvažnejše vloge so razdeljene tako tudi na Češkem, tlačanstvo in robota, g. Marjanovič - Markova, knežno g. Mila Saričeva, oskrbnika g/ Povhe, Zaiička g. Danes in Braha g. Danilo. Prvikrat nastopita Čeh operni in operetni režiser g. Vladimir Marek v vlncri Mihala in pa poznani domačin g. Valo Bratina kot Ivan. G. Lon-ghenova ima vlogo Klaskove. Režijo vodi g. Nučič. Prosveta. — Destinova v Zamira. Slavna češka dramatična pevka velika umetnica Ema Destinova bo septembra ali oktobra pela v Zagrebu. — »Ljudski oder« v Trstu hoče razširiti svoje delovanje v tem zmislu, da bo poleg javnih predavanj prirejal tudi poljudna predavanja in učne tečaje ▼ mestu, zlasti pa v tržaški okolici. »Ljudski oder« si je pridobil v to svrho izbornih sotrudnikov. Za drugo polovico zimske dobe so obljubljena predavanja o narodnem gospodarstvu itd. O priliki umetniške razstave v Trstn bo tudi poskrbljeno za primerna predavanja. Pred važnejšimi predstavami Dramatičnega društva in koncerti se bodo vršila informativna predavanja. Aorovizacjia. / Mast. Stranke I. in II. okraj a* ki imajo maščobno izkaznico s kuponom za mesec september, dobe mast v vojni prodajalra v Gosposki ulici po sledečem redu: I. okraj v ponedeljek, dne 7. septembra dopoldne št 1 do 600; popoldne št. 601 do konca. — II. okraj v torek, dne 8. septembra dopoldne št 1 do 600; popoldne št. 601 do 1200 in v sredo dopoldne št. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo V* kg masi, kilogram stane 64 kron. Nakaznico za mast, ki ostane brez kupona, naj se hrani. Posodo je prinesti seboj. — Stranke, ki imajo karte ubožne akcije, dobe istotako prihodnji teden mast po znižani ceni in se spored pravočasno objavi. -h Zabela na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo zabelo v ponedeliek dne 7. t. m pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 70, od 9. do 10. št. 71 do 140, od 10. do 11. št. 141 do 210, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 211 do 280, od pol 3. do pol 4. Št. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. št. 351 do 410, od pol 5. do pol 6. 411 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1U dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane skupaj 4 krone. Poleg zelene nakaznice A morajo prinosti stranke tudi rumena nakazila za mast. Železničarji pridejo na vrsto kasneje. -4- Ozimno semensko pšenico in rž bo oddajal za mesto Ljubljana Žitni zavod onim kmetovalcem, ki so se svoje-časno priglasili na magistratu, prihodnji teden od 7. do 9. oktobra. Priglašcnci preimcio v pisarni Žitnega zavoda na Dunajski cesti št 31 od 9. do 12. ure dopoldne nakaznice. Žito pa se bo oddajalo istotako v dopoldanskih urah v skladišču na Emonski cesti št. 2. Radi majhne razpoložljive množine žita Žitni zavod naknadnih prijav ne bo mogel vpoštevati. 4- Razdelitev krompirja v občini Moste se vrši po sledečem redu: V ponedeliek dne 7. t. m. dopoldne od 8. do 9. št 1 do 60, od 9. do 10. št. 61 do 120. od 10. do 11. št. 121 do 180, od 11. do 12. št. 181 do 240, popoldne od 1. do 2. št 241 do 300. od 2. do 3. št. 301 do 360. do 3. do 4. št 361 do 420, od 4. do 5. št 421 do 500; v torek dne 8. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 501 do 560, od 9. do 10. št. ,561 do 620, od 10. do 11. št. 621 do 680, od 11. do 12. št. 6S1 do 740. popoldne od 1. do 2. št. 741 do 800, od 2. do 3. št. 801 do 860. od 3. do 4. št. 861 do 920, od 4. do 5. št 920 do konca. — Stranke naj se drže navedenega reda. Vsak nai se zglasi s številko in prioravi potreben drobiž. JCdor je sadil krompir ali ima istega v zalogi, je izključen za prejem krompirja. Dnine stvor!. * Španski kralj bolan. Za špansko boleznijo je obolel tudi španski kralj Alionso. Bolezen je združena z veliko mrzlico. * Španska bolezen na Dunaju. D u-n a j, 4. oktobra. Za špansko boleznijo je tu umrlo 100 oseb. * Epidemija v Padovi. Iz Ltigana poročajo, da je v Padovi izbruhnila epidemija, ki je zahtevala že na tisoče žrtev. * Velika tatvina na vlaku. Trgovcu rZnochu Danu je bila na severnem kolodvoru na Dunaju ukradena denarnica z vsoto 340.000 kron vojnega posojila. * Cela družina umrla za špansko boleznijo. Iz Zente poročajo ogrski listi, da je umrla tamkaj družina posestnika Mateja Brina za špansko boleznijo, broječa 7 oseb. * Španska bolezen. Zaradi španske bolezni ie nižjeavstriisko namestništvo "preklicalo prepoved, da se do 15. t. m. po stanovnniih ne sme kuriti. * Količina kruha v Nemčiji se zviša na 1960 gramov. Cm kruh bo stal 103 plenice, kruh za bolnike 134 pfenigov. Za eno marke se bo dobilo skoro dva kilograma kruha. * Napaden tovorni vlak. V Inzersdor-fu pri Dunaju so napadli lopovi tovorni vlak, ki so ga ustavili s signalom, odprli en vagon in ukradli okeli 12 vreč moke. Ko je prišla oborožena pomoč, so lopovi izginili. * Štraik na dunaiskih gledališčih. Ker gledališke uprave na Dunaju niso ugodile z.nhtevam igraleev glede zvišanja dohodkov, so skjenili včeraj, da stopijo doo^ v straik * Velika železniška nesreča na Švedskem. Iz Stockholma poročajo, da se je zgodila na železniški črti Malmo - Stock-holm velika nesreča. Ves vlak je padci iz tira vsled poplavljenega nasipa in se je vžcal ker je plin eksplodiral. Vžgal se je tudi voz z dijaki. Število žrtev je veliko. Gospodarstvo. — Dunajska borza je v mrzličnem razpoloženju. Kurzi gredo navzgor in zopet padajo. Dve gonilni moči sta, ki si nasprotujeta, namreč gospodarska razpalost na eni strani ter devalvacija našega denarja na drugi strani. Ker gremo proti koncu vojne, ki bo prinesla popolnoma novo gospodarsko podlago, se podjetniki boje za obstoj svojih podjetij, ker ne morejo natančno videti bodočega položaja in se boje, da pridejo ob premoženje. Ta moment sili borzijance, da prodajajo papirje ter 0ro-vzročajo »baisse« in deloma deruto. Na drugi strani pa upoštevajo borzijanci, da je naš denar vedno manj vreden in da se bolj izplača kupiti slabe delnice, kakor si obdržati papirnati denar, ki je 5e manj vreden. — Notiralo se je: Anglobank 520, Bank-verein 580, Avstrijski kreditni zavod 770, Llovd 170. državne železnice 900. Škodov-ke 900, Alolnke 910 in Praške železarske delnice 3100. — V Berlinu je prišlo 3. t m> na borzi do katastrofe. Vse je prodajalo papirje, nihče jih ni hotel kupiti. Municiiski papiri so ležali v kopah na trgu, a ni bflo kupcev. Take zmede, kakor Je bila 3. t. m„ ni videJa berlinska borza Že desetletja; potlačenost in naravnost obup sta prevladovala. Izza leta 1873. ni videla berlinska borza kaj takega Za Orijentske železnice ni bilo mogoče ugotoviti kurza, ker niti za smešno nizko ceno ni bilo najti Kemike banke so na vsej črti sko- koma padale, ravnotako tudi industrijski papirji. — Borza. Včerajšnja borza je v Budimpešti zaznamovala takoj pričetkorn prometa dviganje kurzov za 50—100 K. Dviganje Je trajalo do konca prometa. Tudi v Berlinu so se dvignili kurzi skoro vseh papirjev za nekako 30 odstotkov. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca septembra 191S. 1100 strank ie uložilo 2.152.396 K 17 v, 1749 strank ie dvignilo 2.070.538 K 86 v. Stanje ulog 70,250.194 K 47 v. Število uložnih kniižic 37.151. V III. četrtletni 1918 so ie hi potočnih in občinskih po-soiil izplačalo 2.116.339 K 85 v, vrnilo 2,086.685 K 42 v. Stanie posoitt 25,930.110 K 98 v. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu septembru se je vložilo na vložne knjižice in na tekoči račun 11,750.407 K 78 vin., dvignilo pa 12,137.915 K 79 vin. Stanje vlog koncem septembra 49,326.623 K 72 vin. — Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. V založbi »Omladina« je danes izšla knjiga »Osnntek slovenskega narodnega gospodarstva«, katero je spisal znani slovenski nacljonalni ekonom dr. Milko Brezigar. To }e prva knjiga, v kateri Je zbran ves statistični materijal o. našem gospodarstvu. Jako važno je posebno za sedanji čas. da vsebuje ta knjiga slovenski narodnogospodarski program. Ta knjiga jc neobhodno potrebna za vsakega znanstvenika in praktika, ki se bavi z na^im gospodarstvom ali pa politiko. O knjigi bomo še pisali. Za sedaj jo toplo priporočamo. Dobi se v vseh bukvarnah v Ljubljani. — Enketa o tobačnih nakaznicah. Dunai. 4. oktobra. V finačnem ministrstvu se bo vršila enketa o tobačnih' nakaznicah — Sladkorna centrala je odredila, da naj se nakaže industriii in obrti, ki podelnie sladkor, za dobo avgust-sep-tember. 30% onega sladkorja, ki so ga porabile v kampanji 1913/14. Opozarjamo naše obrtnike in industrijce na ta sklep, ker slišimo namreč, da niso dobili naši obrtniki že dolgo časa niči sladkor i a. — Hmelj. Mariborska Straža'poroča: Na kmeljskem trgu v 2atcu spi oš-HO — razočarani© radi letošnie skrai-no slabe hmeliske letine. V Avstro-i Ogrski se bo letos pridelala komaj ena tretjina množine v lanskem letu pride- ' lanega hmelja. Za hmeli letošnjega pridelka ponujajo po 650 do 700 K, za stari hmelj pa po 345—350 K za 50 kg. — Ogrska koruza za Avstrijo. »Az Est« poroča, da Ogrska prepusti od pridelka koruze, določenega za razdelitev, 5 milijonov metrskih stotov Avstriji po maksimalni ceni. — Romunsko vino. Iz Bukarešte; Nemško - avstrijsko - ogrska poslovalnica je sklenila z romunskim generalnim gospodarskim ravnateljstvom dogovor, po katerem ima vsak vinogradnik oddati 65 odstotkov pridelanega vina omenieni poslovalnici — Zaradi nakopičenja zavitkov jo do preklica ustavljeno sprejemanja poštnih zavitkov za Dunaj, izvzemši potrebne in nujne zavitke ter zavitke z\ drožjem in denarnimi pošiljatvami. — Proti centralni zadružni blagajni. Dunaj, 4. oktobra. Včeraj so se posvetovali zastopniki slovanskih zadrug. Skle-; nili so resolucijo, v kateri odločno protestirajo proti ustanovitvi avstrijske centralne zadružne blagajne In pozivajo slovanske poslance, naj z vsemi sredstvi delujejo na to, da parlament odreče dovoljenje za ustanovitev centrale. Darila. Narodni davek. Kot narodni davek se je uposlalo Narodnemu svetu v Ljubljani: I. Vrtačnik, Št Lambert pri Savi. ki je nabral v veseli družbi 40 K. neimenovan v, Tržiču na Gorenjskem 100 K. Slovenska Matica. Gospod Fran Zot-man v Ljubljani je poklonil na željo svojega blagopokojnega brata »Slovenski Mati-cic svoto 100 (sto) kron. Iskrena hvala! — Za oslepele vojake Je prejel deželni odbor od okrajne sodnije v Črnomlju Jz neke poravnave 20 K. Darilo. Gospod in gospa Anton in Terezija Tonejc, posestnika kavarne Evropa sta darovala za mestne reveže ljubljanske odškodnino za oddane kovine v znesku 92 K 25 vin. in še posebej znesek 50 K, skupai 142 K 25 vin. Ženski podružnici C. M. daruje Milka 50 kron mesto cvetlic za god ge. županji Franji dr. Tavčarjevi. * Darila. Mestnemu magistratu so izročili: Neimenovan uradnik 238 K za mestne reveže; gospod Miroslav Šerbec, trgovec 100 K za mestne reveže; neimenovan dobrotnik, kakor vsakomesečno 100 K za aprovizaciio ubožnih slojev ljubljanskih. Upravništvu našega lista so poslali: , Za »gladno slovensko, hrvatsko hi srb-" sko deco« g. Škerjanc Marija, Slovanka Vi tujini 30 K, g. prof. I. Franke, tu, 5 K, g., Fran Zotman, brat ranjkega Karla Zotmana v spomin na njega 10 K, g Jernej Štele, tu, 50 K, g. Rismondo, tu, mesto venca na krsto umrle gospe Hermine Mikuž 40 K. Skupaf 135 kron. Družba sv. Cirila In Metoda Je prejela od g. Frana Prcmru kot zbirko slovanskega moštva Art. Zeugskomp. št. 3 100 K, z. Ema dr Pernatova m Fina Schauer, namesto venca na grob gospoda Julija Žieona 40 K, g. Fran Zotman, brat ranjkega Karla Zot-; mana daruje v spomin na njega 10 K. Skupaj 150 kron. , ; Za »Narodni svet« g. Alfred Petek,. Vrhnika. 10 K, g. Jernej Štele, tu, 20 K, g;! Janko Hrast tu, 20 K, g Franc Stare v: Kamfllku nabral med ondotnlml rojaki 266 kron kot prostovoljni davek. Skupaj 316 K./ 'Za »slovensko narodno g!edan§če« Ju-] goslovanskl visokošolci v Gradcu 500 K.! Kristina Schuller. nčltelffca pri Sv. Duhu p.. Sv. Jurij ob Ščavnici, Spod. Štajersko vso-! to 236 K, katero so darovali rodoljubi v Pr-lekiji. Skupaj 736 kron. Za »slovensko solo v Mariboru« so darovali jugoslovanski visokošolci v Gradcu 500 kron. Za »oslenele vojake« »DobTodemost« darovala g. Marija Frarrzot, gostllničarka Iz Gornjega Rožnika v neki rjoravnavt 20 K. Srčna hvala! Izdajatelj fn odgovorni urednik: Valentin Kopitar, fnfrfrtii ki tisk »Narodnu Stran 6. »SLOVENSKI NAROD', 4aa 5. oktobri 1918« 228. štev. Gospodična Kupi se • zrnnooeeino, slovensko in O sienogrefljo. Ponudb« pod g, T«T mi* n« upravništvo »Slovenskega Naroda«. mnn|Su ali ln) i Trto« Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »Mite 1841*-. irndnfeveUkn kita (vl-▼ L|ubllsn* aH okolici ft«Uf VM*tt«C» obftstDa. Izgubil sem 2a vedno svojo dobro sc progo m mater svoje novorojene besrke Ljubica, gospa Postala je Žrtev zavratne španske bolerai in pljučnice. <— Pogreb v nedeljo, ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice. Mase zadusniee se bodo brale v več cerkvah. 5408 V llaVJani, 5. oktobra 1918. Anton Dragan, ući tel j. potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri-jateljem in znancem premine vest, da je naša preljuba bfierka oziroma sestra NARY S&KSIDA. uIHelJlcV 4. t. m. v Trstu v bolnici, po kratki mučni bolezni, v 21i letu starosti mirno v Gospodu zaspala. . Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo 6. t. m. v Trstu. V LJubljani, & oktobra 1918. 5405 fiaSIL galija Sdk »i da, starši. — Berta, učiteljica, Milena, sestri. — vludko, enol. prost., Josip, bntt. 4 cbvfisflfa. "T™ potrti najgjlobje žalosti javljamo pretužno vest, daje naSa Iskrenoljubljene, najboljša, mati, oziroma stara mati, tašča, sestra, svakinja m teta, gospa MARIJA S davfearjeva vdova dne 4. oktobra ob 5. uri popoldne po dolgi mučni bolem:, previđena s sv. zakramenti za umirajoče boguvdano preminula. pogret) predrage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 6. oktobra iz hHte žalosti Gradišče 7, na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. muse aadusnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega O^canenja. 5406 Ltpfci^nra, dne 5-. oktobra 1918. Globoko žalujoči ostali. . PolfU Ko&nk roj. Jsvornik naznanja v svojem in svojega sinčka Karla imenu vsem sorodnikom, znancem in prija-Itljm pralaJoatno v tat, da je njen iskreno ljubljeni soprog, ozir, det in brsti gospod c« in kr« stotnik preminul dne 4. t m. po kratki in mučni bolezni ob popoldne. Pogreb nepozabnega se bo vršil dne 7. t. m. ob 9. uri dOQoidne k podružnilki cerkvi sv. Mihaela na Grosupljem. ■■Una tuTOfcTipIlij dne 5. oktobra 1918. 5409 dcitelraki ifcor sestorazredns ljudske iole v Topli« ngorpn ob Sovi javlja žalostno vest, da je njegu veor t, gospod JANKO STEPIŠNIK voli««] t loplIoiHj t S. o. kr. Orno*, praporftOsk V sredo, dne 3, k m. vsled bolezni, zadobljene na bojišču, previden s poslednjimi zakramenti mirno v Gospodu preminul. Truplo blagaga pokojnika je bik) dne 4. t. m. prepeljano it deželne boutfičntee v Zagorje ob Savi, kjer se je vršil pogreb dne 5. t. m. ob pol 9. uri dopoldne na farnem pokopališču. ▼ Vo^BooJk-loforiu ob Savi, dne 4. oktobra 1918. 5407 UČITELJSKI ZBOB TOPLlftll ftOLB. Poior! Ns predaj je ■evo puiiiuB nif. — Naalov pove upravništvo »Slov. Naroda«, — »71 Kupi se lepa omara ■I ejpufuL eventualno preti sameul. — Ponudbe ped •SSI" na upr. „Slov. Nar". Slikarski vajenec se sprejme proti plačilu pri slikarskem mojstru Ptrkerro v Iskri 11. 5369 Trg. pomočnik železnlnar. vojaščine prost za nedoločen Čas, lose atatto. — Kdo, pove upravništvo „Sloven. Naroda". — 3383 Absolvent alov. trgovske sole voj. oproščen, tace stalne cinike v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „trg*vina 1321". CEMENT se prosa. — Naslov pri upravništvu „Slovenskoga Narodi". 5402 Enoletni prostevollse boljše družina išče čedno sobo. — Ponudbe poslati v Kotel „Đnleu" sokn S7. 53S5 Kupilo so dobro okranfene koncertne cltre. Pismene ponudbe na Ivana Osarald, Zaloška cesta 10, Ljubljana. 5316 v mestu ali bližnji okolici. — Ponudbe pod „Parcelu 5285" na upravništvo »Sloven. Naroda«. Prodasta se H DVE ZIMSKI SUKNJI s kožuhovino, lepi in teški ali se zamenjata za žrvež. — Poizve se pri r. Bergantu, Hrenova nI. 17, I. nad. Prodam 2 para čevlje«* it. 36 ln bel klobuk, — Naslov pri upravništvu „Sloven. Nareda". — 53>0 Proda se "VI |SF"24 hI vina, belega in rdečega. Naslov pove uprav. ^Slovenskega Naroda"* 5319 za delo v kartonažni tovarni J. BomaS sin, Llnblf sns. 5404 Prazne vreče vsake vrste ln eeSS kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kusian, Kranj, Gorenj. Izurjena PRODAJALKA mešane stroke in prodaje v trafiki, vešča slovenskega, nemškega in nekoliko hrvatskega jezika, želi spremeniti sedanjo službo. — Nastop 1. nov. — Dopisi na postni predel 10, Sv. #n-?1| o |. tel., itafersko. 5344 Naprodei ie skupaj ali v poeamaznih sodih. Kje, pove^ uprav. »Sloven. Naroda«. — MS9 Novi čevlji: 2 para št 35, domačih čevljev, 2 para St. 36 rjavih Žametastih čevljev s erl-stniml podplati ln par moških čevljev |e naprodaj. — Kdo, pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". — 5894 s hišo, hlevom, skladiščem, prostornim dvoriščem ln vrtom, pripravno za vinsko trgovino sit vsako drugo obrt v bližini kolodvora, no kak** predu. — bližini Več se izve pri g L|uki|unl, nori al. IT. Prodam: •ode, doge od sodov, Outje za sode, nakovalo, žrjeva (granik), 2 potegi za sode z vrvmi in ličnimi vrvmi, soda-r ski stroj (Reifgtifmaechine), sodsrsko orodje, stroj as cementni strešnik, stružnico (HebsJbsnk) in sapah as sod. DEKLE, Kise, seli priti v 31 let stara, vršen •lovesSBnt Is ssm-sciuc, seli priti v' Irsko priprosto gostil-so ns nassbsiles. Bila fa v večjih gostilnah. — Cenjeni dopisi na Butal SekneHer, Snena ns ■sinik 41. M79 lite so Kblsi isa ali leneilof »a sola s kuhinjo tukef. Ponudbe na uprav. »Slovan. Nar.« ped „kukfnfu S«01M. Sprejme se takoj dobra KUHARICA proti visoki plači. — s/n, ks esets 5332 Več diamantnih in briljantnih prstanov in uhanov je nnnrndnf v nedeljo dopoldan in v ponedeljek. — Ogleda se pri zlatarju S. Bonski rrsnoove usbrstie 31. Proda ss as nI ako esno skoro nov V.t konjski moči z vsemi pritiklinami. Naslov pove upr. „Slov. Nar." — Zamenja se lepa podložena annrauriika vrknjs toplo« za deklico od 10—12 let za dobro ohranjen perzijski aH kak drug lep usni. Popraša se pri Krape tu v trge vini, JurotSov trg St S. — 5356 Poziv! Oseba, katera je v torek vzela torbico z lonci vred v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici, se pozivlje, da ju vrne Istotam, sicer bo imela sitnosti, ker je znana. 5396 BSF* Oddam ¥ najem "VI večje posestvo z vsem orodjem in živ:no, dalje go. stilno, na željo tudi lege nn vodo- Naslov pove upr. „Slov. Nar/' — 5386 50 kron mM doki, kdor preskrbi stalni mirni stranki 2 oseb annjkne stuuovunfe 1 sobo in kuhinjo za kadar je mogoče. Ponudbe na upravo „Slov. Naroda" pod »Sršen SSSS". PRODAJALKA špecerijske Is manufakturne stroke, mlada, poštena, slovenskega in nemškega jezika zmožna, žeti v kaki trgovini nastopiti. — Naslov se izve v upravništvu „Sloven. Naroda". — 5397 Preda se na pel pokrita ~!St kočija z usnjato streho, oljnatimi osmi, vpreže se lahko eden ali dva konja. Poizve sc pri g. rrnnen Wlnr)annv Kolo* dvorska niioa Si. 5170 Proda se ln lep krek. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 5302 svile v etruo.sk zini Wetefsrtes, kupi v vsaki mno-Suaali TU., Kai-vO. 5147 Biljard firme Seifert s kroglami in kajem st tskol eene produ, je zanesljivo dobro »n varno naložen denar. Polive se v kavami Slon pri blugn|nl v Lfuk Ifund. Vrtnar sposoben za vsa vrtnarska dela, se sprejme za gra5Činski vrt na Javorniku proti dobri plači 200—250 - K mesečno, dragfnjski dokladl in prostemu stanovanju s lučjo, pri K ran) ski Indu-nMIskl drnakl nn Jeeenlouk, Oor. Krema sa britje najboljše kakovosti, porabna brez vode, porcelanski loučak K 7-iO. MILO za BRITJE pristno, najboljše vrste, komad IS.~ 1 kg K M.—. Proti vpošiljatvi zneska naprtj dobavlja BL JSuker, tk-soortno podjetje v Inuvtkn esev. 11» Pukrkspikn S/1H. Brvusukn. — 479S SUHE GOBE namaiuna, jedilne, sume jurčke, dan esod, voouk, krlnjsvn olie, rasan dosmaon ifnnfs, knanno Itd. kupi vaško množino po najvUjih cenah M« Rantf Kranj* U4 Bog je v svoji neskončni modrosti ln neizmerni ljubezni poklicni k sebi našo iskrtnoljubtjeno in nepozabno bčtrko, sestro, nečakinjo ln zaročenko, gdč., Olgo Baučer ki je $ cvetoči dobi 18 let. previđena s sv. zakramenti za umirajoče preminila 4. oktobra 1918 ob 2. uri popoldne. Pogreb bo v nedeljo dne 6, oktobra ob 2. url popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče-k Sv. Križu. Sv. zaduŠne maše se bodo služile v cerkvi ČČ. oo. frančiškanov. — Vsem znancem priporočamo preblago pokojnico v pobožno molitev. * £412 ¥ L|nbl|snlf dne 5. oktobra 1918. Žalujoči ostali. Malo posestvo VILA Z VRTOM v okoliei Ljubllane se knnl. Ponudbe pod „posssivo 24 5375*' na upr. »Slovenskega Naroda**. H gojenki trgovskega tečaja se sprejme še ena gojenka liceja ali trgovskega tečaja na hrano in stanovanje. — Trt« a k a etata 11, 1 nada tropi e. Proda se mlada KOZA in dva mlada kozlića. — Kolodvorska ullou slov. 7. 5853 w\\Wm Notarskega H kandidata (tudi novinca) sprejme notar 5291 Hudovernlk, v LJubljani. ii dobra za težka dela. Prodam tudi okoli 1000 kg bukovega ogli a in stiskalnico sn grozdje. Cene po dogovoru. Ivan Svtgelj, trgovec, Borovnicu, Kranjsko. 5233 Klavir SS produ. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5335 InlielsDiiLprti! ln drago perilo, salonsko suknjo skoro novo in lep površnik temne barve v sssneno sa ti vil a ta sa sladkor. Več pove upr. »SI. Nar.- — 5352 Proda se 31 ki aaiflaefiega bizeljskega vina rlsllngu letnike 1917. — Tudi štirje vinski krsznnl sodi, hrastovi, po 20 hI vsak. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5328 ali kisu v Ljubljani au kupi. — Ponudbe pod ,,Vlla 24" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5374 *u tukofj. — Najraje v sredini mesta. Cenjene ponudbe na upravn. »Sloven. Naroda« pod: „gospodična 5366". Uradnica išče stanovanje s hrano pri boljSi družini. — Naslov pove upr. ^Slovenskega Naroda". 5377 Kupi se za okrog K 300.000.- a^ H _. v sredini mesta Liub- nugCS liane. Posredovalci Iz-■ ■■asvtnuu ključeni. — Ponudbe na upravniStvo »Sloven. Naroda« pod OksT rfJngoslavt|a 5330". "KM ID9JAK9 se sprejmejo nn sisnovsn|e z zajtrkom ali brez njega. Hrenova ni. št. 6. Išče ae iiveibana blagajničarka z dobrimi izpričevali. Kje, pove uprav. •Slovenskega Naroda«. 5360 Stanovanje v vili obstoječe iz 4 sob, 1 kabineta ter vsemi pritiklinami in kosom vrta v bližini Slov. gledališča se takoj zamenja za stanovanje s 3 sobami ter pritiklinami v hiši. Takojšnje ponudbe na uprav. '.Slov. Nar." pod „lamenjsva 5387" MESARJE »DemelBO mesto sn vnovce-vuafe tlvlne v Ljubllsnl" s 1. novembrom 1918 proti dobri plači in hrani. — Plsmane ponudbe z dokazili strokovne sposobnosti poslati na urad: Mnbltuna, Turi siti trg St 1. — Št bolje pa, če se mesarji, ki želijo stopiti v službo, iglast osebno v našem uradu. z družino aH brez nje potrebuje takoj pristava Srebrnlee pri Hovem mesta. 5157 500 bron nnsrade dobi, kdor ml preskrbi stanovanje 1—2 sob s pripadki takoj za november ali februar. — Ponudbe pod „500 kron 5372" na upr. »Slov. Naroda«. SufT Išče se STANOVANJE s brano pri boljši rodbini proti do« bremu plačilu. Ponudbe na Julčl Der-gane, L|ubIJana, Stari trg. — 5356 Strokovnjak v vinski trgovini liče agi 1 nega družabnika z nekaj kapitalom. Cenjene ponudbe na upravn. »Sloven. Naroda« pod „vinska & go vina 5184«'. kupuje po najvišjih dnevnih cenah Viktorija Panholcer, Prsiskovs ulica 4 v Ljubljani. 5244 PODPLATOV za vsako obutev pripravne nudi samo preprodajalcem 3470 SohlenschonerH ertrieb L. Braunstein, Dunaj I. Grlechengaste 7.9 Abtell. S. Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „S&ABA-FORSf" - nsusllo. Popolnoma'brez duha ln ne maže. Poskusni lonček K 3-—, veliki K 5"—, porcija za rodbino K 12-—. ——i Dr. L Flesdfs Kroiwn-Apothike (GvOr), Raab Ogrsko. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna Mpri sistem jelenu", LJubljana, Marijin trg. 880 muur pozor na varstveno znamko „SKA3AF0HM" ~%WM snununSJPnrnnuuufuj^^ Ernst Werner Malcy Wcrner roj. Schessek poročena. Ljubljana Weipert S. oktobra 1918. 5392 3- 9 64 16 228. štev. »SLOVENSKI NAkOD', dne 5. omoDra i918. LANDAUER:: dobro ohranjen, se kopi. Ponudbe s ceno na poitnl predal 161. — 5361 Kupim dobro ohranjeno periisle Mm s predali In en pult. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „specerija 5331**. kože Polhove, krtove, hrfkove kupuje po nnlvU|lk eennk D. HOllner. trgovina s kolati ii krzot tipsko (Leipzig). Brodi 47. Dopoiiljanje prosim po pošti v 5 kg zavitkih in se takoj po spre- jemu dopošlje znesek. 4661 Ker ima veliko veselja do trgovine, Želi neka odvet. uradnica oi. stenografinja in strojepiska svoje dosedanje mesto odvet. uradnice pre meniti in iti za KONTORISTINJO v trgovino v Ljubljani in sicer z mešanim, manufakturnim ali špecerijskim blagom, gre pa tudi na deželo, najraje pa v tako hiSo, kjer bi lahko imela popolen vpogled v trgovino — Toia-dnevne ponudbe pod Trgovka 5300 na upravn. »Sloven. Naroda«. Eventualno se kuri tudi hiSa. — Ponudbe pod ,Lokal za trgovino 528S na upravn. »Sloven. Naroda«. m Čudotvorno šilo samo K 4-90 šiva (Stepa) kakor šivalni stre Najboljša iznajdba za krpanje usnja, strganih čevljev, konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i- t d. Jamstvo za porabnost. — Cena ULr kompletnem šilu s sukancem, 4 • različnimi Sivankami in navodilom za en komad K 4.90, 3 komadi K 13-50. — l'o povzetju pošilja M. Sv/oboda, Dunaj, III 2, Hless-gasse 13-48. 5365 ŠOLALI trgovina i cigaretofis f^pirjun^družbo £ ome>aa zuyč2q %tttscu^diitiijđ Jteled pravočasne oskrbe surovin zamoremo točno.ceni in redno dobavljati m Pri razpečevalnici kon| v Kranju se bode prodalo na licitaciji dne 7. oktobra ob 9. uri dopoldne ca 30 odstavljenih irebet in 18 konj razne velikosti za vožnjo. — 8 konj se bode prodalo na obrtnike. — K licitaciji se bode pustilo le take kupce, ki se izkažejo z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti (glavarstva), da so poljedelci. Obrtniki morajo imeti modre legitimacije. — Konjski kupci in mešetarji se ne smejo udeleževati licitacij. — Kupec konja mora plačati tudi kolkovno pristojbino za ubožni procent. 5400 Prihranile si denar ako kupite barvo za obleko Jekla" Edina nepokvarjena pralna znamka. Nadrobno 60 vin. zavitek. 6—7 zavitkov za damsko obleko. Preprodajalci ugodne cene na debelo. Svarimo pred ponaredbami z enako zvenečimi imeni. Zahtevajte samo znamko „Tekla". 5003 „COMMERCIA", prodamo društvo za kem tehn. DOtrebščine, Praga L, Vaclavake namesti 13. HCUr Telefon 6187. Karel £inharf Tisoče zahvalnih pisem na ogled. Zajamčen uspeh. ujne, lepe prse dobite ob rabi med. 5376 Kos Zaloje v Sr. £ Rixa kreme za prsi SSfSS^^SŽSS uspeh. Rab: se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled Čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd Poizkusna pušica K 5*—, velika pušica, zadostna za uspeh K *10—. Poštnina posebej — Razpošiljanje strogo diskretno. . dr. A. Ris preparati, Dunaj IX., Lakierergasse 6 S. Ljubljani: drog. Kane in „Adrija". Zaloga » Mariboru: lekar. SchuUengel, Mar. pom. In pari.Koifran. V Trstu: Parf. Andrecul, Corso 5. hvaležnih odjemalcev potrjofelo, da uničevalec korenin RIA BALZAM v 3 dnevih brez bolečin odstrani kurja ocosa, bradavice, roženo kožo- Uspeh jamčen. Cena 3K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZOn^BS* odbtrani „FIDES" pri najbolj trdo-SSS—vratnem zoboboki, ko so odpovedala vsa sreestva m pri otlih zobeh. Ob neuspehu de-r.ar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic 11 K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz ust. inežnobele zobe Vam napravi zobni fluid ,,2ZRIS". Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. ;3n^ft9|lfS vHtfii se P°Polnoma iztrebijo ± Oteg«aIl«| 3 podganjo smrtio. Ce ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. — Stenice, uši. bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „THiERA". prašek proti mrčesu zraven 2 K. — 3069 urar Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 7. Zaloga vseh vrst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinjskih ur, budilk. Nikljaste vo ne ure, ure v zapestnicah z radijevlm kazalnikom ali brez njegu, zaloga srebrnih 2n nikijastih nr „Omega" po najnižjih cenah. 131 Popravila se izvršujejo najbolje. Svetovnoznano l oddaja posamezne zaboje in tudi vejijc množine v poljubnih steklenicah: 4793 Frano Sitar, zaloga piva Ooss Ljubljana 7. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prazne steklenice in zaboii se po dnevni ceni jemlio nazaj Pozor, novosti! Trajni pivnik (DauerlSscher) Alabastra I. cena..........K 4'50 Trajni pivnik (Dauerloscher) Alabastra II. večii......... K 5 50 Večno pero (FOllfeder)......K 2JW Trajni notes, brezkončen.... K 4.50 »Tinterol« za izdelovanje črnila, škatlja............... K 15.— Karbonski papir vseh barv karton.................... K 25 — Ind'go papir, prima, 100 pol. K 40.— Trakovi za vse pisalne stroje naprej od................. K 16.— Pisar, steklenica za gumanje K 2.50 Razglednice vseh vrst po dogovoru. Razpošilja Jos. Omersa trg. agentura in komisijonalna trgovina, LJubljana, Dunajska cesta 6, I. nadstr. K. 3 kartoni 7 K, KEMENY, KoSice (Kassa) Postfach 12 C 31 (Ogrsko). 3* © Popolnoma novi, čudoviti iznajdbi se je slednjič posrečilo v malo dneh brez sledu odstraniti vse pege, ogrce, mozolje, gube, nosno in ohrazno rdečico. — Popolno jamstvo.— Oblastveno varovano. — Presenetljivo v nafvećU meril — Koža postane takoi voljnu in mladostno sveža, gube se iz-gladijo, Vi pa postanete bleščeče leci in mladi, s tem pa srečni. Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem iz vseh dežela. Naj-slovitetši strokovni zdravniki sijajno preizkusili. Pišite takoj na L. Decker, Dunaj 56, Fach 19, Abt 36 nakar dobite ta čudesni recept z navodilom popolnoma zastonj. — Prosi se znamka za odgovor. 4136 Kupujem zmedene ženske lase. Štefan Strmoli, tjubljana, pod Crančo 113. F0Z9R1 Zaradi vpoklicanja v vojaško s*nzbovankih pol) ki se vrnejo takoj po zaznambi izvršene subskripcije. Na hrbtu priglasnice je potrebno napisati števila predloženih delnic v aritmetičnem redu. 3. Podpisna cena je 600,— K, v polnem znesku plačljiva takoj pri podpisu. 4. Nove delnice imajo delež na dobičku počenši s 1. jul. 1918. 5. Glede na delnice, ki bi izmed predloženega števila ne bile vpisane za prednostno pravico, si pridržaje upravni svet nadaljno odločbo. 6. Znesek, dosežen nad nominalno ceno (ažio) pripade reser-vnemu zakladu. 7. Podpisovalnice so: Živnostenska" banka v Pragi, Češka banka v Pragi, vse podružnice obeh teh zavodov ter Ljubljanska kreditna banka. — Pri teh podpisovalnicah se dobivajo brezplačno priglasnice. 5348 V Pragi, 30. septembra 1918/ Kolinska tovarna za kavne primesi, trgovsko delniško podjetje EM. PLflCEK, I. r. predsednik upravnega odbora. Tvniba Schneltler s Veroof ek se radi vpoklicanja enega in obolesti drugega gospodarja od ponedeljka dne 7. t. m. naprej za NT nedoločen čas zapre. ~Vul 5336 Cement-Portiand samo v celih vagonih. Naročujte za spomladansko gnojenje seda) že tfttr K A J NI T. ~M 5212 FR. MULEC« GRAZ, Felix Oahnplatz 6. Bz?"n*to le domač Izdelek! to |o Emona a« Dobiva se vseh nrodafalnah I ^IrTTTTrff TiSnnnnnTnnsTTTfl"-------- DL Botteri primarij okulisticnega oddelka deželne bolnice, se je s svojim ambulatorijem preselil na Resljevo cesto 12. in sicer tkani is prima Švedske celuloze, isvrstna pralna kakovost: McSkl predpasniki, prima.......................komad K 1250 MoSki predpasniki, iz prima keperja (križno tkanje) komad K 21 50 Moški predpasniki, nepokončljivi, zajamčeno ne- premočljivi, posebno Široki in veliki...........komad K 30*— Ženski predpasniki, gladki, modri, brez oprsja... .komad K 8*50 Ženski predpasniki, gladki, modri, posebno veliki in posebno široki, brez oprsja.................komad K 20"— Ženski predpasniki, gladki, modri z oprsjem......komad K 18 50 Ženski predpasniki, potiskani, brez oprsja........komad K 1050 Ženski predpasniki, potiskani, pos. vel. in pos. Sir. .komad K 22*— Ženski predpasniki, potiskani, z oprsjem.....,... komad K 20*50 Gospodinjski predpasnik iz liznanega platna, brez oprsja...................................komad K 19'— Praktičen gospodinjski predpasnik iz limanega platna z oprsjem brez naramnic ..............komad K 33*— Dekliški predoasnik, imitacija usnja za deklice od 9—14 let..................................komad K 18*— Otroikl predpasnik za 5 do 8 letne..............komad K 15 — Staničevtnaste delavka in monterske cbJeke, modre, pnma cradl...........................komad K 86*— Stanšcevsnasti delavski plašči, modri...........komad K 68*— Stanicevinaste kuhinjske brisače, 1 ji tucata...........K 42 — Razpošilja se samo po povzetju po razmerju zaloge po vrsti dospelih naroČil OTON KATZ, tkalnica in tvornica predpasnikov, %9W Praga I., Zettnerjeva ulica 14 15. ~JM 5364 K znaša glavni dobitek novih avstrijskih srečk 12 fZšT' 1. novembra t. 1. Vseko leto 4 irebsnfa. — Izvrsten igralni načrt. Vsaka srečka mora biti izžrebana do 1956. zabavna cena 49 K Po vpošiliatvi tega zneska in 80 vin. za rekomandacijo in efektni prometni davek dobi naročnik nemudoma originalno srečko. Cena na zmerne mesečne obroke: 3 komadi na 36 mesec obrokov po K 5.30 5 komadi na 36 mesec, obrokov po K 8.80 10 komad, na 36 mesec, obrokov po E 17.60 15 komad, na 36 mesec, obrokov po K 26.20 Kurci na mesečne obroke dobe po odposlatvi prvega mesečnega obroka oblastveni prsiemnl list s tsko|snjo Igralno pravico. — Po vsakem žrebanju položnice in žrebalni listi. Naročniki z bojišča naj navedejo svoj domaČi naslov, ker vrednostne pošiljatve na bojišče niso dopustne. Avstrijsko poifne branil, it. 140.965. Ogrsko poltne hranil. It. 3S.OOO. Bosenske poltne hranil. It. 7.919. Banka JOSIP KUGEL & Co. pos'ovalnica c. kr. driavno loterijo 5367 W*W Dunaj VI., Mariahilfferstrasse 105. npr Mirna premožna stranka ličo 2 nemeblovani sobi, še rajSi kuhinja z eno aH dvema sobama brez oprave pri mirni družini v mestu ali prav v bližini mesta ls stalno. Sprejme se takoj aH po preteku 21 dni. Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod ,,premožna stranka 5394". Dobro obdelano polje 33.000 m2, z nekaj tisoči sadnega in. oljičnega drevja, vodnjakom in izvir-1 kom, gosposko in kmetiško hišo, hlevom in kantino, 5 minut od postaje Strunjan, ležeče na morju, zraven Por-torose (Istra) so proda za 200.000 K. Morska kopel ob morju. Spričo lepe lege čaka tega kraja še briljantna bo* dočnost Ponudbe na lekarno Man-zoni v Trsta. 5190 Tovarna slamnatih izdelkov priporoča gg. trgovcem in cenjen, občinstvu veliko zalogo: različnih slamnatih.......šolnov „ torbic (cekarjev) u predpražnikov itd. 981 Cerar Franjo, tovarnar, Stob, pošta Domžale. ii izpušča!e grlnte, srbečico tn drugo kolne bolesni odpravi hitro in sigurno Paratoi, domsoe mililo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratoi tresni prašek za varstvo občutljive ko-1 že, škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratol-Werke, Apothoker Ulmer, v Budimpešti, VII 24, B6zsa ntca 12. *1 Zahtevajte gratis In franko ce-novnik o božičnih, novoletnih in dunajskih umetniških dopisnicah in pisemskih mapah po cenah na debelo za preprodajalce. Kot poizkusni odblro dobavljamo 200 božičnih, novoletnih, ljubavnih In umetniških kartvbarvo-tisku z navadnim aH zlatim bleskom za K 25- Razpošiljanje po povzetju. Tvornica luksuznega papirju — Adler, Zelsel & Co., Dunaj, II., Praterstr. 68, Abt 0. 5000 naprodaj imam: motor na bencin 11 H, avtomobil, 1 cilinder 6 H, kompletno na-i pravo za sušenje hmelja, bene-j čanski jarem, žago za izdelovanje' remeljnov, stroje za izdelovanje rezane opeke, zidake, vspenjače, železnino od okrožne peči. — Natančnejša pojasnila daje lastnik:' Franjo Žagar, Marko veo, Sta« rt trg pri Rakeku. — 5325 Ne silimo Vas, ali priporočamo Vam, da v svojo lastno korist, kako registrirno blagajnico, ki je ne potrebujete, prodaste zopet samo tvornici nazaj. — S tem izločite škodljivo prekupčevanje in se obvarujete neprijetnosti. National Registri« er-Kassen, dr. z om. z. Dunaj VI-, Marlahtllerstr. 57—59. G. Flux mw. Gosposka ulica 4, I. nadstropje, levo. Uradno dovoljena, te 20 let obstoječa najstarejša IJublJ. si v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta :-: Priporoča in namešča le boljše •:: slnieb iskajočo vsako vrsto privatno trgovsko in gostilniško osobje* Izbira različnih služeb, zlasti za ženske* Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. 5382 Pri zu nanjih naročilih znamka u odgovor. Slovenske narodne pesmi za citre in petje, priredil in izdal podpisani. Na razpolago so sedaj sledeči zvezki: L, II.. III., IV. -VII., VIII. in IX. Vsaki zvezek stane 4 K. Izšel je tudi poseben zvezek z naslovom ,,Grajski odmevi", (melodije brez besedila in lahki valčki): Cena tudi 4 L — Posebej je izšla „Jugoslosanka", polka za citre, katera se daje kot priloga >Graj-skim odmevom«. — Kdor si želi nabaviti omenjene zvezke, naj pošlje denar naprej, ker s povzetjem se posameznih zvezkov ne pošilja. — Pri-roročam se! —Ivan Kiferle v LJubljani, Krojaška ulica S. II. — 5368 964 Stian 8. .SLOVENSKI NAROD9, dne 5. septembra 1918. 225 stev Sisato vlog Je znašalo koncsm meaeoa Junija ISIS K 279,050384*28. Podružnica v Ljubljani Financiranje vojaških dobav. msotsnv ■ftvssvviM ssssjsifjvoi |tssms|ss Ivi« srn si IOfVWiOOyfigi UlAVniOS deška industrljalna banka o e • o o o Vsakovrstne bančne transakcije. Olavnloa K 50,000.000-- Stritarjeva ulica St 9. Kredite za aprooizačne nakupe. Srečkt c. kr. avitr. razredne loterije. Nakazila vojnim njetnikom. vseh vtit za urade društva, trgovce iM t graver ic izdelova-telj kan: c kov; ■ JUmpilij IJmLJUH DTOfsKi tm l\n 1. r SnT10 vinarjev (za dopisnico) Vas stane moj katalog, ki se Vam na zastavo dopoUje zastonj. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, dvorni zala-gatelj Sfost (Brnx) štev. 1953 (Ćeiko). Ia britev iz srebrastega jekla K 7.—, 9.—, 11.—. Varnostni briv-ni aparat ponikljan K 7*50. Dvorezne rezervne klinje tueat po K 12.—. Stroj za striženje las ali brade K 26.—, 28.—. Razpošilja se po povzetju ali denar naprej. Zamena dovoljena ali dtnar nazaj. 195$ Novo češko posteljno perje s Polteno belo, prima pnh kg IC 45.—, fino bilo s puhom K 26.—. dtto 1L vrsta K 17.—, siv nun K 28.—, sivo perje K 10.—. Nepa-Ifnao bele I. vrste K 10.— dtto II. vrste K 7.— razpošilja po povzetju 5201 trma Haldek, wm Praga*Smi*tvov, d MJ- Kftnskeho tf. 1. DAMSKA MasciNA pfievtze sdravniško priporočena Varuje pred prehlaje-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna gainitura R 12'—, 20«—, na leta trpežna K 2S-— 36, najfinejša pa I 44.— In E SO--Portoz savojn.K 1*50 V varstvo Žensk izmlvalnl aparat 40'—, 4S«— S. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaea 'rjmvlna 81. Potoky Dana], VI. Sflsgon^ssse 18. 1199 F. Ba Gorica — Ljubljana Stolna dL st. H Srzil trg itsv. Z8. IH* in mM\M delavska Kožka Ig ženska iiohleia Šivalni in pisalni stroji, gramofoni. USlIilfmri iepae svetnice. Maiboin« baterije. fmbM iMh im rt preprodajalca. Se je doveli zaloge seveda 3952 Houih parketnih deščic. BAglQ nSIsni dobava In pokladenje perketov, * WeXli^ S^Un9 Ltabllaaa, Orsdaaka ulloa St 22. F. Potočnife, Ljubljanu, se priporoča za jesensko sezono za izdelovanje oblek za gospode in dame, n. pr. jesenskih površnikov in damskih plaščev po meri. Posebna delavnica za moderniziranje in obračanje kostimov, oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode. — Novi snodoli vodno na razpolago. — Zmerne cene, solidno delo I — 8yro|o-maio se tudi naročila z doielo- "•8 4447 Imam pristno angleSko blago v zalogi. ZOBE, tudi zlomljene, komad 2—4 krone, umetna zobovja (zlata) do 400 K kupuje Prvo ljubljansko naknsovalUće sob J. Schleslnger v Ljubljani, Stari trg 15, S. nadatr. — Cene se vestno določijo in tudi plačajo. — Poštne poSiljatve se rešijo tako). 5339 sjtiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiriirtiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif it iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiri iijf iitiinittf iiitiiiiLr ( ■ Priporoča se tvrdka ■ I 1 JOS. PETE LIN C I UUSUANA 1 = tovar, zaloga Uvalnih strojev za obrt in i E domačo rabo, tor njih dolov, leni In olja. = I i stota m prodaja galanterijskega blaga« ter po- = = trebšČJn za šivilje, krojača In čevljarje. TBHi S 5 Postrežba točna in solidna — gene zmerne. = i Blisu ffrančiiknnskngn mostu levo, ob vodi i 9QT sv. Petra nasip 7« rS»S ^Tiii Jiiinitiiiiiiif iiiiiiiii iiiiitiiiiiiriiinriiiiFiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiTiiiiiifiiiiiiiiiiEiiiiiiiiir: X X X X X X X SeV" BARVE ZA BLAGO „Cebalnl panj". — Preizkušeno edina najboljša znamka. Dobivajo sa po vseh finejših prodajalnlcžh v vseh barvah. — fkmM Svarim pred.nakupom popolnoma ničvrednih znamk. — Ker je „Čebeljni panj spričo nedosežne dobrote ter pozne sezone vselej hitro razprodan, priporočam, da že danes krijere pri meni svojo potrebščino, ko sem §e v stanu da točno izvršim tudi največja naročila. — Pri večjih naročitih precejlon popust. 4980 |Qr la modrilo za perilo „Cebelni panj" bol§e nego vsako tekoče ali v kroglicah. — V kartonih *o 100 zavitkov. — Naročila na debelo na tvornllko snstopetvo K. Wttst, Oradec, Postfnch 46. — dnevniki tnal i trajni irtdstfih). 3 X X X X X XXXXXXXXX XXK XX xxxxxxxxxx za (Obf. var.) izborno poraben za sekljanje vseh vrst mesa, sočivja. fižola itd. Komad stane B SO.— WGT Univo>rzalfii 4jw MLIN ZA MAK Izboren za mletje maka, dišav orehov, sladkorja, kave 1. t d Cena komadu K 24.— Drobilnik za kosti....K 320.— Stiskalnica za krompir in sadeže E 10.- Z Dunaja razpošilja proti vpošiljatvi zneska glavno zastopstvo Hax Bobnel, Dunaj, IV. Margaretanstr.27 Abt P17. Prospekt zastonj. "JBJSJ 3074 UglaSevalec klavirjev G. F. Jurasek LJubljana, Wolfova ul. 12. specijalist^ iavrsujo vse popravila te stroke. 1 Stuchlv ?.ti Maschke v UUBUANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1 priporoča prve vrste BPBf VELOUR-KLOBUKE~W najfinejše blago zadnie novosti tvornic v Novem Jičinu, ter svilene in žametaste klobuke in Cepiče. Popravila se sprejemajo 111 g&~ talni klobnkl in v »stao izvrtaj *;o. j|| vidno ? talogl. Gonilni jermeni brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bethergurten). — Transportni trakovi. Kattner & Co, Gradec 14. 4333 Opozorilo. Tvrdka Josip Reich, parnn bar-varna In komična Čistilnice, prosi _ vljudno tvoje častite odjemalce, da naj Slnsprej poli je jo ao predmete, ki so jih izročili za barvanje ali Čiičenje do konca avgjuste 1010. Kakor je razvidno iz prevzemnih listov, jamči, tvrdKa samo 3 mesece za te predmete. :: Cenjene odjemalce prosimo torej, da ne pride pozneje do neljubih slučajev, ki bi mogli nastati vsled nadalj-nef a puSčanja teh predmetov pri tvrdki, — d« čimprei vsamejo stvari domov. Za blago, ki je bilo prineseno v barvanje ali čiščenje in do imenovanega dne nI bile prevzeto, ne dim nobene odškodnine, ako bi se blago pogre5alo ali ko bi bilo vsled požara uničeno n Obenem si usoja podp sana tvrdka opozoriti cenjeno občinstvo na to, da st jI ie posrečilo z velikimi te?avami dohiti barvUO se barvanje oblek Is svile, volne, bombalevlne in platoa in sicer za razparane in nerazparane obleke tako, da more tekom 2 3 tcdaov po kar najnižjih cenah barvati po želji Srno, modro, rujavo, zeleno itd. Podplaans tvrdka se prtnoroča cenjenemu občinstvu kar najbolje is upa, da se bo občinstvo čimbolj posluževalo njene parne barvarne. 5275 Josip Reich, Ljubljana. Parna barvarna in kemiina Čistilnica. mr Tovarna: Poljanski nasip it. 4. "VI Podruinica: Selenburgova ulica itev. 3. Odvetniška pisarna advokata in kazen, zagovornika dr. Albina Smoleta se nahaja na Dnnajski cesti št. 20, nasproti gostilne pri „Figovco" in kavarne „Evropa". Posluje dopoldne od 9. do 12. ia popoldne od 3. do 6. fraoijilolš.tt?.?.'^ rdeče, svetle in sive lase In brado n trajso temno pobarva. 1 steklenica jpft mi K 360 Rydyol je retnati Sja\ Ki živo pordeči bledi lita. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poStnino vred K 2*85. Naslov za naročila: jas. Gnili. Eogel - Drooerie. Brno štev. 639, Moravsko. Priporočamo krasne 1LDZE plašča, jopice, krila, kostuma, nočne halje, perilo, modne predmete, športne klobuke ln stesnlke. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Lfnbllsna, Start trg 0. Lastna hiša 2652 Fine otroške oblekce i: in krstne oprave, n JOS. ROJINA modni atelje za gospode .== LJUBLJANA = Franca Jožefa cesta 3. Vojaške h uradniške =UN!F0RME= po meri v najkrajšem lasu. Prvovrstne karbid. SVETILKE 4 sa sobe, elektr. žepne svetilke ln vedno 5051 sveže baterije ter vžigalnike ^BB t veliki izberi priporoča trrdku: ŠOT Ignacij Vok ~M specijalna trgovina s Siv. stroji in koles Ljubljana, Sodna nlloa it. 7. KUPUJEM zamaške in vreče in plačujem za nove zamaške od steklenic K110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaške K 65.— za kg, dolge šampanjske zamaške, ne umetne, za komad K IV— in vreče do S14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju. E. Landskroner, naknpovalnica vreč ln sama-ikov v Gradcu, Londkal it 15* Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani. obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000. 4V/. brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1881. 73 45 5623 FG