“Kljub temu, da vojni in povojni dogodki stavljajo prebivalstvo
pred skora j-faerešl j Ive naloge, se niso začelb težave šele z itali jsn~
ski m napadom v 1.1940, niti ne z usodepolnim 1.1939.Politični in gospo¬
darski položaj Grčije je pripravil diktaturi podoben režim že prej^

Ta režim je bil 4 leta na oblasti.

Ptf diktaturi je prišla vojna; junaški boj proti nadmočnim
nasprotnikom, boj, ki'"je zahteval težke žrtve. Po 3 in pol letih vojne
je prišel mir in s tem mirom bratomorna borba, katere boleče posledice
se le danes povsod čutijo. Grčija stoji danes.pred problemi, katerih'
ne bi mogla rešiti niti država, ki bi se nahajala v boljših gospodar-
W skih razmerah.

^OCI IN SAMOZAVESTI MANJKA, V središči* Aten ne opazite skoraj nobenih

ruševin. Proti pristanišču in v predmestjih
pa prevladujejo razvaline. Železnice vsaj deloma delujejo, toda vlaki
so prenapolnjeni c Trgovine,'"restavracije in kavarne so spet odprte.Zdi
se, da so vsi poboji velikomestnega življenja spet tu. Vendar kmalu do¬
bite vtis, da: 'je to samo mehanično refleksno /ribanje dežele, ki'"je v
resnici popolnoma izčrpana. Prebivalstvo nima niti moči, niti samoza¬
vesti, da bi uspešno pričelo z obnovo mrške^a gospodarstva in kulture.

INFLACIJA JE 5TBA3NA. To.pomanjkanje samozavesti je povzročilo, da so

vsi poskusi za stabilizacijo drahme propadli,Po¬
sledica ja inflacija, katere razmah si težko predstavimo in razvredno¬
tenje nemške marke v L.1923 ne predstavlja niti'"sence tema.

Po umiku Nemcev so stabilizirali drahme v razmerju 1’ s 50
miljard. V aprilu 1945 so dali 100*"$ doklado na plače in s tem povzro¬
čili tak val inflacije, da se je umiril šele v juliju. Do'"oktobra so
* se cene podvojile in do decembra početvorile, Samo en primerr cena e-
W  nema jajca ustreza d‘£nes plači, ki jo je delavec prejel 'pred 10 leti
za 3 dni, A kljubi temu danes lahko označimo'"položaj drahme kot ne^tov.

Končno veljavno'stabilizacijo bo mopoče doseči šele tedaj,
č'e bo močni vladi uspelo obdržati plače in cene na stalni višini in za¬
mašiti luknjo v drž.proračunu z višjimi .davki.

Prbv kakor Anmiija je tudi Amerika dala razumeti, da J&t& pri¬
pravljeni pomagati o-rškemu mospodarstvu. Amerikanski eksport in import
banke so že dovolile blamovni kredit 25 milijonov dolarjev.

UNRRINA POMOČ JE KAPLJA NA RAZBELJEN KA 1 '®N. UNRRA 'je dosedaj poslala

• za 50 milijonov funtov

šteri'inmoy i pomoči Grčiji. Te pošiljke so ravno toliko zalegle, da so
Grkom .rešile mO‘lo življenje. Tako morejo Vsaj kruh dobiti za. krščansko
ceno. Na prostem trmu lahko dobite vse, samo za kakšno ceno? Na vsakem
.omlu lahko ^kupite konzerve. Otroci ponujajo ci,marate in v restavraciji
ahko odlično obedujeta, če imate primerno debelo listnico s"*šeboj«

Včasih sorazmerno dobro situirani srednji sloj pa mora osta¬
ti Au-miH A tudi tu ja vso .prej kakor udobno- Voda teče le trikrat na




Str.2.

Štev. 31, _Domači p-lasovi, 20.11.1946.

teden in že to samo nekaj ur. Oskrba z električnim bokom je podtfbna
io-ri v loteriji. Goriva skoraj ni in plina je tako malo, da si mo¬
rajo sosedje skupaj kuhati kosilo. Obleka je luksus, na katerega sa¬
mo lahko misliš.

PROMETNE RAZBERE SO NEMOGOČE. Tudi v Solunu gre življenje že nekam na
prej. Kljub temu, da je pristanišče porušeno in"'da mnome razbite ladje
štrlijo iz vode, že pristajajo ladje z pošiljkami, ki sc za Grčijo
dragocene. Toda težko je priti iz Aten v Solun. Potovanji po cesti
zahteva, 6e imaš srdco, najmanj 3 dni. Prenočiti se da med potjo -
na tleh. Edina izjema je še potovanje po zraku. Ker pa primanjkuje ,
letal, iniker je večina letališč prepravljena, se mdrate sprijazniti
z dejstvom, da je treba čakati nekaj dni. Pred letom.1940 je bilo
dosti ladij za obrežni promet. Avtobusnih linij je bilo nešteto in
ceste so bile odlično zgrajene. Danes je obalni promet onemogočen,.
Ceste so v žalostnem stanju in skoraj vsi mostovi so podrti.

Zl«E$NJAVA NA DEŽELI, Izven Aten je zmešnjava še večja. Podeželsko '

• prebivalstvo se mora boriti"*z velikimi' težavami.
Pritožujejo se, ker dobivajo UNRRTNE pošiljke samo velika mesta.Ce
pa že kaj pride, potem je vse premalo, prelahko ali pa ne ustreza. V
resnici je*"pa sploh čudež, če kaj pride na"deželo

Kmet in tudi večina delhVstva"“po mestih imata samo eno željo:
mir. Mir, da bo lahko obdelal zemljo, mir, da bo n-ojil trte in olive,
mir, da bo lahko prinesel sadove svojega dela na trm*

POLITIZIRANJE JE POSTALO MANIJA. Čeprav*“kmet na deželi in*"mall člo¬
vek v mestu zeld trezno mislita

o političnih problemi!} je izobraženejšim Vmlavnem mestu postala po¬
litika" glavni predmet pogovorov. In v takem obsegu, da lahko rečemo,
da je manija. Ruševine v Grčiji se ne kažejo samo v porušenih hišah
in neuporabijivih cestah, temveč najbolj še v duši naroda. In ljudstvo
si želi miru, v resnici ga pa še vedno hujskajo strahote vojne. Toda
Grki so po naravi odločni in’radi delajo; obdarjeni pa so s srečno
mešanico veselosti in ravnodušnosti. Imajo veselje do življenja in
so potrpežljivi. Počasi bo tudi ta težko prizadeti narod prišel do
poti, ki ga bo peljala na lepše. (Iz"7eMpresse ! ' od 8 e febr.l946),

""Zun.ministrstvo Združenih držav je sporočilo, da bo moralo'
nad"~140 milijonov prebivalcev v Evropi prihodnje mesece živeti pri'
najmanjši količini hrane! To so posneli iz poročila odbora, katerega
so ustanovili pod nazivom. Gospodarski podporni odbor za Evropo z na¬
menom, da bi preučeval gospodarski položaj v Evropi.,

Poročilo tema odbora pravi, da bb okoli 100 milijonov ev¬
ropskih prebivalcev prejemalo v preostalem delu leta povprečno 1500
kalorij dnevno ali šs manj. Povprevčni dnevni obtok bo znašal pri
140 milijonih ljudi manj kot 2000 kalorij.

Poročilo"*podrO‘bno opisuje prehranjevalni položaj. Živilske
obroke, ki bodo imeli manj kot 1500 kalorij dnevno, bo prejemalo v
Avstriji vse prebivalstvo. V Bolgariji devet odstotkov kmetskega pre-
oivalstva, ki prideluje"*tobak, in šestnajst odstotkov prebivalcev
Češkoslovaške, ki so nemške narodnosti in nimajo pravico do e eško-
slovaskega državljanstva.

/erjetno bo imelo, nekmetsko prebivalstvo raznih držav še

Štev. 31 ,

—-Domači klasovi-, 20.11.1946. --Str o*

manjše obroke kot so zgoraj navedeni. Tako bo n.pr. s tremi Cfustotj-.!
prebivalstva Vzho dne*“S 1 c vaške pod Sovjetsko upravo , s /k>
prebivalstva,,s 50$ madžarskega, z 59$ italijanskega s 30/. romunske¬
ga ter s 40$ finanekeva prebivalstva. , . .

Odbor j > Ta vi , da bo moralo nadal jnih 40 milijonov ljudi ži¬
veti s povprečnimi obroki? ki oodtr imeli več kot 1500 a manj kot

nizozemskem, K o r v e s: c m <

Ob bor je izjavil, da bo mo.mlo dobivati obroke, ki bodo zni¬
žali 2000 kalorij dnevne samo mestno prebivalstvo na Luksenburškem
in Portugalskem;, Vis jonbroke« toda. še vedno manj kot 2500.kalorij
dnevooT bo*'dobivalo prebivalstvo v Belgiji, Bolgariji,na

in JumoslavijiV

Povprečni obroki nad 2300 kalorij bodo močni zapestno pre¬
bivalstvo samo ra Danskem?v Švedski, Švici in Vel« Britaniji. Nor¬
malni potrebni dnevni obr*dk živil znaša 4500 kalorij.

Kanad ski *“t r m o v. min. je izjavil, da bo Kanada izvozila do
konca junija 1*40 milijonov korcev (36 l)"*žita ali moke. V zvezi s
pozivom brit«min. za prehrano sir Bena Smitha'”*je rekel,“da bodo*”*što-
^rili vse, da pomagajo Vel.Britaniji in ostalim evropskim državam*
kanadske zalome presedajo potrebe Vel.Britanije, zaradi
česar bo Kanada dobavila žito tudi druo-im državam. Ni zavzel nobe
nema stališča k predlogom, naj bi po vzmledu Združenih držav prepo-
... vedali upor*a*bo žita*“za proizvodnjo alkohola in piva. Doslej so upo¬
rabljali samo zelo majhno količino za to svrho.

Na podlami sedanjih načrtov bo Kanada v tekočem letu izvo¬
zila 340 milijonov korcev žita, to je za 34 milijonov korcev več,
kot je bil ves- pridelek žita v letu 1945,' ki v a cenijo na*’*305.120.000
korcev. Predvideni izvoz zadostuje za popolno prehrano 85 milijonov
ljudi. (Glas zaveznikov od 8.2.1946.)

S.I.A.U. PROTIS

Bfilžrkajska Agencija "Tanju* 41  poroča, da je okrajni odbor
Slovensko-italijanske fašistične unije (SIAU) vložil protest pri
Zavezniški vojaški upravi in pri Organizaciji združenih narodov,"'za¬
radi nedavnega dogodka, ki se je pripetil v Kanalu, ko sta dva amer*
vojaka o strelnim orožjem ranila dva slovenska civilista.Oba ranjen¬
ca sta med tem časom umrla.

Po poročilu Agencije Tanju^ je SIAU vložila pritožbo pri
Orm.združ.narodov, v kateri pravi, da H ameriški vojaki zlostavljajo
Slovence in jih brez kakršnihkoli izzivanj napadajo".

¥  zvezi s tem dogodkom je zavezniška voj.uprava v Gorici
izdala naslodnje poročilo;

"Ameriški vojak, ki je smrtno ranil 35 letnega Slovenca
Andreja Laščaka iz Gorenje vasi pri Kanalu in težko rbnil 18 letne-
ga Cvetka* Paravanb, se nahaja sedpjmkupaj z “ameriškim kaplarjem
Uilliamora Allen-om V vojaških zaporih v Gorici. Glami krivec je Mek-
s tkane c Antiago Carmelo. Izjavila sta,‘“da sta de janjetaapravila v
p.janosti« V prihodnjih dneh se bosta morala zaradi umora za^ovarja-
t. pred vojaškim sodiščem."

UDED T TU\' r  VPRAŠANJA D.P.-OSEB nih sil je razglasil, da bodo
V ..^j-,ALarRČr^o veljavo razpuščene

Str»4-

Stev, 31 . _-— Domači klasovi, 20,11.1946.

vse pod amer.poveljstvom stoječe
jugoslovanske edinice, 1:1  so se
is javi le,‘"da ostanejo zveste od- •
stavljenemu kralju. Podobne ukrepe
bodo izdali mlede-Poljakov,ki še
žive*'*v Nemčiji m ki se zavzeli

roti poljski
z a v j- jaiil , ki
'bodo imeli
•n.l.joko ali pa
tujec in to
braki,' kakor
Salzburger-
4 . 6 .)

ti, ki so bile last Nemca in hi¬
ti er j anc a ing. lalter ja Macha.

NEKI DOPISNIK "VESTNIKA"
piše,' da je prava sramota, ker je
Mariborsko okrožje po številu na¬
ročnikov"""! juaske pravice" na
zadnjem mesra v vsej Sloveniji.
Pisec piše, da se slasti kmetski
bralci pritožujejo, da je "Lj.pr.

pr

V .

o pis,

Tudi ta očitek je

sijonarjev in 113  misijonskih se¬
cira,- Hudo so bila prizadeta tudi
misijonska pCfslopja, Samo na Fili¬
pinih znaša materijalna škoda 150 "*
milijonov dolhrjev. - Na Japonskem
je atomska bomba, ki je padla na

le ostanek starega 6 asa in r.da,
ker sojljud j.e včasih šitali časo¬
pise sama,za zabavo in dobro pre¬
bavo, medtem ko mora casOpig danes

v prvi vrsti vzgajati in vsood-
bujati ljudi k delu.

TOŽBA PROTI PRIMORSKEM
DNEVNIKU, Z  ozirom na anonimne 1
šlanke, priobčene v Primorskem M
dnevniku, v katerih so ostro na¬
padali dva župnika iz občine Ko¬
barid, in sicer Mirka Zorna in
Izidorja Zavadlava, sta imenovana
vložila tožbo na dr^pravništvo

Nagasaki, Ubila 10.000 katoličanov, proti odgovornemu uredniku imeno-

To so potomci onih"*vernikdv, ki so
se kljub 250  letnemu hudemu pre¬
ganjanju in brez duhovnikov obdr¬
žali do danes, Škofija Nagasaki jo
predvojno štela 60.000 vernikov*
Škof domačin je bil msmp.Pavel
Ai j ir n Yamagutski. Pri milijonskem
delu mu je pomamaTo 47  domačih in
3C5 takozvanih domačih krščanskih

vanema lista Josipu Korenu. Žu¬
pnik Zavadlav je svojo prijavo
umaknil, Razprava, ki bi morala
bitiže  prejšnji teden na sodišču
je bila odložena zaradi odsotnos :i
urednika Korena.

KDOR BP-KAJ VEDEL o Jalovcu
Alojziju, domobrancu ordonansu
39, pos. čete* v St,Vidu pri Stični

devic, ki so po vseh škofijah vr- " -rdi ^ _,,

Sile razna bobi jušna dela. - Tudi na .?°}f?i sko "’ ”»3 to Javl našenu

znana katol»univerza v Takiu je
bila zadeta.(Fides ). - Iz Indoki-
ne poročajo, da je meneralni pro-
kurrator pariške družbe za zunanje nahaja v enem izmed naših taborišč.

uredništvu.

GOSPOD ZAU3I - CLEVELAND išče
svojega bratranca Franca, ki se

sijone dobil iz apostolskega vi- Zglasi naj se v uredništvu Ddma-
iarijata Laod v Indokini sporočilo, 6 ih mlasov, kjer p  a  čaka pismo.

aa sta bila rnsmr.' Gouin, apostol. U Tr RLI SO* Ana Barle-Kračni*'

vikar in msgp. Thomine obenem sp. „ ji, V,, ?

Thibaud - jem 9.3.1945 Od Japoncev 7 St,/iduj Jože Rolln-Ciril, nam.

aretirana in še istega nescca ustrefc^J narodne milice v Celju,
i n - priA  TTOžef Hartman, zpk., v Križah pri

° * Tržiču,* Stefan BelokLavec, žel. *

IZ DOMOVINE. Posebni senat uradnikov Foribasu. - V Ljubljani
vrhovnema sodišča v Ljubljani je pa so umrli? S 1 avko'" Jamš ek , »radbe-
obsodil ha smrt s ustrelitvijo in ni tehnik* dr*Scitomir Dolenc, viš.
na zaplembo vse^a premoženja inm. sod.svetnik v pok,; Andrej Jum,

’•-iIka Brejca, solastnika železarne žel.upok, ;  Apolonija Udovc, vdova;
e- v?uti in Štajerske železo-indu- Janez Trtnik, Marija Lomžek-Račič;
einijska družbe v  Zreš ali.
so/L da si je ite zakoni'
stil-' ne rra MU *

Obtožili Ana Žužek, Jerica Blaznik in vdova
pr.: la- Marija Košir,. v