KOPER — 6. JUNIJA 195S
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
leto vir. — Ste v. 22
Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 2G, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 (lin. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali S,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koner« prejemajo naročniki brezplačno. P.okopisov ne vračamo.
J)z viel)
uiebine :
Nova vlada v Franciji Zunanjepolitični komentar Nova pridobitev v Portorožu Naš gospodarski komentar Kako razdeljujemo stanovanja Mehanična tkalnica v Senožečah doživlja lep razmah Kulturna kronika Štirideset let je že . . . Bridki spomini na pustolovščino
Za materialno razbremenitev žene
Neizkoriščene možnosti so zlata rezerva Krajevni praznik v Dolenji vasi
Telesna vzgoja, šport in šah Barba Vane pravi , . . Zanimivosti
POMEMBNI OBLETNICI
□ □
Pred- tremi leti, dne 2. junija 1955, so najvišji partijski in državni voditelji Jugoslavije in Sovjetske zveze podpisali beograjsko deklaracijo, 20. t. m. pa bo druga obletnica podobnega dokumenta mednarodne vrednosti, moskovske izjave, ki so jo isti voditelji obeh držav svečano podpisali ob koncu povratnega obiska jugoslovanske delcgacije s tovarišem Titom na čelu Sovjetski zvezi.
Beograjska deklaracija, je bila vsekakor naravna posledica XX. kongresa Komunistične partije SZ, ki je v odnosu do Jugoslavije pomenil pravcati, prelom nezaslišanih klevetniških metod, s katerimi so pod Stalinovim vodstvom razen partije SZ tudi ostale vzhodnoevropske partije vse od njihove proslule resolucije In-formbiroja, od leta 194S dalj nezaslišano žalile vse, kar je nam v socialistični Juooslaviji najdražje: našo partijo, njeno revolucionar-no vodstvo, našo ljudsko revolucijo in vse njene pridobitve.
Na XX. kongresu je Nikita Hruščev, ko jc govoril o Stalinovem sramotnem deležu v jugoslovanskem vprašanju« in ko je ugotovil, da to »jugoslovansko vprašanje ni vsebovalo takšnih elementov, ki jih ne bi. bilo moč urediti v partijskih razpravah med tovariši«, med drugim dejal:
»Podrobno smo proučili primer Jugoslavije in našli najboljši izhod, ki so ga odobrili narodi ZSSR in Jugoslavije, kakor tudi narodi dežel ljudske demokracije in vse napredno človeštvo. Odstranitev nenormalnih stikov z Jugoslavijo je bila v korist celotnega socialističnega tabora, v korist krepitve miru na svetu.«
Tak izhod- so dejansko našli sovjetski voditelji, ki so po sedmih letih strahotnih posledic informbirojevske resolucije prišli v Beograd, in tamkaj podpisali deklaracijo, s katero naj bi napravili. konec krivici, ki so j'o bili storili Jugoslaviji leta 1948.
Beograjska deklaracija obvezuje obe strani, SZ in Jugoslavijo, na nekatera osnovna načela, ki so pri vseh naprednih silah sveta vzbudila izredne simpatije. Zlasti pomembno je načelo »medsebojnega spoštovanja in nevmešava-nja v notranje zadeve iz kakršnihkoli razlogov gospodarske, politične in ideološke narave — ker so vprašanja notranje ureditve različnih družbenih sistemov ter različnih oblik razvoja socializma izključno stvar narodov posameznih dežel.«
Da so pred tremi leti. to izhodiščno načelo beograjske deklaracije soglasno odobrili jugoslovanski narodi kot svoje staro načelo, se še dobro spominjamo: kako neponisno navdušenje pa je ob vzpostavitvi stikov z bratskimi jugoslovanskimi narodi zavla-dalo med najširšimi ljudskimi množicami v Sovjetski -vezi. o tem zgovorno pričajo ohranjeni
HIDRAVLIKI V KOPKU
Po kongresu inženirjev-hidrav-likov, ki je bil v zadnjih dneh preteklega meseca na Bledu, so v ponedeljek obiskali tuji in domači strokovnjaki tudi naš Koper. Ilidrotehnični inženirji iz Francije. Italije, Poljske, Češke in Avstrije so si skupaj z domačimi strokovnjaki razen naravnih lepot našega področja ogledali tudi izgradnjo koprskega pristanišča.
L'.
dčkumentarni filmski, obzorniki iz časov, ko je pred dvema letoma. torej leto dni. po podpisu beograjske deklaracije, obiskal tov. Tito Sovjetsko zvezo. Končno vemo, kako toplo so pozdravile duh beograjske deklaracije vse na-
predne organizirane politične sile na svetu, ter vse napredno človeštvo sploh.
In vse to vzlic nekaterim različnim ideološkim postavkam, o katerih je v izjavi ZKJ in KP SZ.
(Nadaljevanje na 2. strani)
ZA LETOŠNJI DAN BORCA IN PROSLAVO BITKE NA SUTJESKI
Minulo soboto se je v Sežani sestal štab za pripravo proslav ob 15. obletnici bitke na Sutjeski. Na sestanku so se pogovorili o obsežnem programu prireditev, ki jih bodo za to priložnost organizirali v sežanski občini. Tako bodo po vseh šolah še pred zaključkom pouka zaradi počitnic priredili predavanja o V. sovražni ofenzivi in bitki na Sutjeski, razen tega pa bodo priredili strokovna predavanja o isti temi še za rezervne oficirje in podoficirje. Priredili bodo tudi svečane akademije v čast slavne obletnice. Te bodo na prostem v Zelenem gaju v Sežani ter v Du-tovljah in Štanjelu. Na večer pred Dnevom borca bodo mladinci po vsej občini zažigali kresove. Člani predvojaške vzgoje bodo pri-
občinski praznik v ilirski bistrici
V sredo so po vsej ilirsko-bistriški občini slovesno praznovali vsakoletni občinski praznik — 4. junij. Osrednja proslava je bila v Ilirski Bistrici, kjer je o prazniku govoril zborovalcem predsednik ObLO Anton Guštin-čič. Na prireditvi so nastopili tudi člani domačega DPD Svoboda', popoldne pa so bila številna športna tekmovanja.
redili nekaj partizanskih pohodov. V Šmarjah pri Sežani bodo odkrili spominsko plošča padlim v NOB. Posebne patrulje bodo obiskale partizanske družine in javke po vsej občini 1er bolne doma in v bolnišnicah.
Celotno akcijo okrog proslavljanja letošnjega Dneva borca in obletnice bitke na Sutjeski vodi sam in prek svojega štaba občinski odbor Zveze borcc-v v Sežani, ki je za to priložnost še prav posebno zaživel.
V Ankaran je v nedeljo prispela prva mladinska delovna brigada, ki. bo letos pomagala pri gradnji pristanišča in melioracijah izsušenega ankaranskega polja. To je XIII. ljubljanska MDB, ki jo sestavlja 85 mladincev iz Domžal in okolice, med njimi 17 deklet. V glavnem so to gojenci usnjarskega tehnikuma v Domžalah. Brigada bo ostala v Ankaranu mesec dni, po 20. juniju oz. 1. juliju pa se ji bosta pridružili še dve MDB. tako da bo tedaj delalo na omenjenih delih v organizaciji in režiji Vodne skupnosti Koper nad 200 mladink in mladincev iz vse Slovenije. Na sliki: mladi brigadirji iz Domžal pri Ljubljani na svoji prvi brigadni konferenci minuli ponedeljek popoldne
Obrtništvo na Pivškem ni najbolj cvetoča gospodarska panoga te občine. Analiza je pokazala, da je v 19 obrtniških panogah zaposlenih le 65 obrtnikov in da je njihova povprečna starost nekaj nad 52 let. Med obrtniki jih je tudi več, ki so starejši od 65 oziroma 70 let. Zadružni oziroma državni obrtni delavnici sta samo dve. Med dobre obrtne delavnice — seveda kar se tiče opreme in števila kvalificiranih delavcev — sodijo le mizarske, ki imajo tudi nekaj strojev. Težava je tudi z vajenci. Od 19 različnih obrtnih panog ima vajence samo 5 in to kovaška, krojaška, mizarska.
brivska in ključavničarska. V vseh obrtnih delavnicah je samo 23 vajencev. Ali z drugimi besedami: vrsta obrtnih panog nima naraščaja, kar jo za razvoj obrtništva na Pivškem zelo zaskrbljujoče. Pojavlja pa se tudi, da se
vajenci, ko se izučijo, raje zaposlijo v podjetjih kot kvalificirani delavci, ker dobijo tam boljše življenjske pogoje.
Da je tako nezadovoljivo stanje v obrtništvu na Pivškem je vzrok (Nadaljevanje na 2. strani)
Okrajni svet za telesno vzgojo v Kopru je pred dnevi razpravljal o perspektivi razvoja telesne kulture v koprskem okraju, {'lani so ugotovili, da predvideva petletni perspektivni plan za športne naprave sorazmerno več sredstev kot je to primer v drugih okrajih Slovenije. Kljub temu pa
OB PRIHODU DE G A ULLA NA OBLAST V FRANCIJI
Kakor je bilo pričakovati, je francoska skupščina izglasovala investituro mandatorju za sestavo nove francoske vlade generalu
De Gaullu. Na oblast je prišel človek, katerega ime jc bilo med vojno simbol odpora Francozov proti fašizmu, zdaj pa jc simbol
Izglasovali pa so ji pooblastilo za izvajanje diktature — De Gaulle obiskal uporne generale v Alžiru
diktature in rušenja tradicionalnih francoskih republikanskih svoboščin.
Zmaga De Gaulla v Franciji ni nikogar presenetila. Po mlahavi politiki Pflimlinove vlade in njenega cincanja do dogodkov v Alžiru in na Korziki je bilo jasno, da bodo ugodili tudi zahtevam De Gaulla. Le-ta je povsem upravičeno računal na razdvojenost strank in na njihov strah pred državljansko vojno ter se v pravem trenutku oklical za »rešitelja domovine«. Toda ali bo De Gaulle v resnici rešil Francijo in preprečil državljansko vojno? Ali mu bo uspelo končali krvavo vojno v Alžiru, rešiti deželo finančnega propada in utrditi vlogo Francije v zahodnem taboru? Na vsa ta vprašanja »rešitelj domovine« še ni odgovoril. Od skupščine je sicer zahteval popolna pooblastila za šest mesecev, glede svojega programa pa se je omejil le na splošno in nič kaj jasne koncepcije.
Za zdaj je vsa pozornost Francozov usmerjena v Alžir, V sredo je general odpotoval v to nemirno deželo in se sešel z upornimi generali. čepravuporniki dosegli svoj cilj — izvolitev De Gaulla za predsednika vlade — pa vendar odnosi z njim še niso povsem jasni. Politični opazovalci (Nadaljevanje na 2, strani)
sredstva glede na potrebe ne bodo zadoščala. V koprskem okraju smo namreč zgradili zelo malo športnih objektov, medtem ko je zanimanje za telesno vzgojo med prebivalstvom zmeraj večje. V okraju imamo le eno telovadnico, ki ustreza sodobnim zahtevam (Sežana), v perspektivnem načrtu pa jo le gradnja nove telovadnice v Kopru, čeprav so nujne potrebe tudi v Postojni in Ilirski Bistrici. Pomanjkanje naprav in rekvizitov beležimo skoraj v vseh športnih panogah. Zlasti kritično stanje pa je v vodnih športih, kjer nam občutno primanjkuje plavalnih bazenov, čolnarn, jadrnic in čolnov. Svet računa, da se bo število članstva v športnih in telesno vzgojnih organizacijah v petih letih povečalo za okrog sto odstotkov. Prav zaradi tega pa bo potrebno gradnji športnih naprav in rekvizitov posvetiti vso pozornost. Razen občin računa svet tudi na pomoč gospodarskih organizacij.
Člani sveta so razpravljali tudi o prvem okrajnem festivalu telesne kulture. Ugotovili so, da jc povsem dosegel svoj namen. Uspela je tudi zaključna prireditev 25. maja, na kateri se je zlasti odlikovala koprska osnovna šola. Podrobno analizo o vseh prireditvah v okviru festivala bo pripravila posebna komisija, ki bo tudi predlagala pohvale in nagrade najbolj požrtvovalnim telesnovzgoj-nim delavcem.
Za italijanski državni praznik — proglasitev republike — jc bil tudi v italijanskem konzulatu v Kopru sprejem, ki se ga je udeležilo večje število predstavnikov oblasti in političnih organizacij koprskega okraja. Na sliki so jugoslovanski gostje s predsednikom OLO Koper Albinom Dujcem na čelu v prisrčnem razgovoru s konzulom g. Zecehinom in drugimi člani italijanskega konzularnega predstavništva v Kopru minuli ponedeljek
z novim letom domači »colibriji«
TOMOS pripravlja prvo poskusno serijo motornega kolesa tipa »Colibri«, ki bo končana nekako v oktobru. To bodo že v celoti doma izdelana motorna kolesa, ki jih bo nato začela tovarna redno izdelovati s 1. januarjem 1959. V TOMOS zdaj že nekaj časa v celoti izdelujejo male stabilne motorčke, ki se dajo predvsem v kmetijstvu in kmečkem gospodarstvu zelo koristno uporabiti.
TOMOS je v prvem št trimesečju letošnjega leta izdelal 1139 motornih koles in 356 drugih motorjev v skupni proizvodni vrednosti 335 milijonov dinarjev.

Francosko-tunizijski spor pred Varnostnim svetom
Sredi tedna je začel Varnostni svet OZN razpravljati o tunizijski pritožbi proti Franciji in o francoski proti Tuniziji. Medtem ko zahteva Tunizija od Francije, naj preneha z napadi na civilno prebivalstvo, zatrjuje Francija, da bombandira le vojaške baze, iz katerih oskrbujejo alžirske upornike. Politični opazovalci menijo, da je malo verjetnosti, da bi Varnostni svet sprejel kakršen koli konkreten sklep. Zelo verjetno pa bodo priporočili Franciji in Tuniziji, naj skušata stvar urediti z neposrednimi pogajanji.
V Alžiru se nadaljujejo boji
Po kratkem zatišju, ki je nastopilo po uporu padalcev v Alžiru, so alžirski nacionalisti znova začeli z ofenzivo. Najhujši boji so na področju hribovitega Varsina. Francosko poveljstvo v Alžiru poroča o velikih izgubah upornikov, medtem ko o svojih ne govori. Omenja le, da so uporniki sestrelili letalo, v katerem je bilo 17 francoskih oficirjev in vojakov.
Prihodnji mesec nas bo obiskal predsednik Naser
V Beogradu so sporočili, da bo predsednik Združene arabske republike Naser obiskal našo domovino v juliju kot gost predsednika Tita. Ob tej priložnosti bo prišlo do razgovorov o vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Politični opazovalci poudarjajo, da bo ta obisk brez dvoma prispeval. k nadaljnjemu utrjevanju prijateljskih stikov in vsestranskega sodelovanja med obema prijateljskima deželama. Zelo verjetno bo ob tej priložnosti obiskal našo deželo tudi predsednik indijske vlade Nehru.
Korak naprej glede prepovedi jedrskih poskusov
Predsednik sovjetske vlade Hruščev je pritrdilno odgovoril na Eisenhowerjev predlog, naj bi strokovnjaki začeli obravnavati prepoved atomskih poskusov. Do sestanka bo verjetno nrišlo že v kratkem, udeležili pa bi se ga razen sovjetskih in ameriških strokovnjakov tudi zastopniki Francije, Velike Britanije in nekaterih drugih dežel.
Makarios v Kairu
Ciprski nadškof Makarios se je mudil te dni v Kairu. V razgovoru z novinarji je izjavil, da je
Koristna zamisel za okrepitev obrtnikov
(Nadaljevanje s 1. strani) v preteklosti. Nekateri obrtniki zaradi nejasne perspektive v obrtništvu niso hoteli vzeti v uk vajencev. Obdavčenje in plačevanje različnih pristojbin je majhne obrtniške delavnice dostikrat močno obremenjevalo, po drugi strani pa so tovarne nudile boljše pogoje za zaposlitev mlade delovne sile. Obrtništvo na Pivškem ni tako razvito, kot bi moralo biti spričo vedno večjega povpraševanja po obrtniških uslugah. Občina si sicer prizadeva, da bi sedanje stanje izboljšala, saj to nujno terja razvoj vsega gospodarstva. Treba bo bolje izkoristiti prostore in orodja nekaterih obrtnih delavnic in urediti vprašanje dajatev posameznih obrtnikov, Dajatve bi morale biti različne ter naj upoštevajo starostno dobo obrtnika. Starček namreč ne more ostva-riti takšen delovni učinek, kot ga lahko mlajši obrtnik. Pomanjkanje posameznih obrtnih delavnic pa omogoča šušmarstvo, ki zelo livarno vpliva na razvoj obrtništva. Da pa bi vse te probleme kar najbolj uspešno rešili, je predvidena ustanovitev obrtne pisarne v Pivki, ki bo nudila vsestransko pomoč svojim članom. S pravilno politiko obrt-ništva in s poglobljenim delom za njegov razvoj bo tudi ta gospodarski problem pivške občine zadovoljivo rešen v interesu celotnega prebivalstva,
moč urediti ciprsko vprašanje le z neposrednimi pogajanji med predstavniki ciprskega prebivalstva in britanske vlade. Ostro je tudi kritiziral Veliko Britanijo, ki namerava v kratkem objaviti deklaracijo o Cipru, o kateri se sploh ni posvetovala š Ciprčani.
Med kosilom, ki ga je priredil Makariosu Islamski kongres, je sekretar te organizacije Sadat izjavil, da se »prebivalci Združene arabske republike ne bodo čutili docela svobodne vse dotlej, dokler ne bo Ciper dosegel svobode in neodvisnosti«.
Ob prazniku Italije
Drugega junija pred 12 leti je italijansko ljudstvo zavrglo monarhijo in se z glasovanjem odločilo za republiko. Ta dan slave v Italiji kot državni praznik.
Številnim čestitkam tujih državnikov se je pridružil tudi predsednik jugoslovanske republike Tito. V svoji pozdravni brzojavki predsedniku italijanske republike Gronchiju je izrazil med drugim najlepše želje za napredek italijanskega ljudstva. Ob prazniku prijateljske Italije je obširno poročal ves jugoslovanski tisk. Beograjska Borba je med drugim objavila članek, v katerem poudarja, da so stiki med obema jadranskima sosedoma dokaz praktične uporabe politike aktivne, miroljubne koeksistence. Ti stiki so razširjeni na razna področja, dosegli smo lepe rezultate, hkrati pa je pred nami tudi lepa perspektiva nadaljnjega razvoja.
(Nadaljevanje s 1, strani) vzajemno podpisani pred dvema letoma v Moskvi, rečeno:
»Obe strani, ki se ravnata po gledišču, da so pota socialističnega razvoja i> raznih deželah in pogojih različna, da bogastvo oblik razvoja socializma prispeva k njegovi krepitvi, in zagovarjata stališče, da je eni in drugi strani tuja sleherna težnja po vsiljevanju svojega mnenja v določanju poti in oblik socialističnega razvoja, sta se sporazumeli o tem, da mora sodelovanje (med KP SZ in ZKJ) sloneli na popolni prostovoljnosti in enakopravnosti, na prijateljski kritiki in na tovari-škem značaju izmenjave mnenj o spornih vprašanjih med našima partijama.«
Nedavni VIL kongres ZKJ je soglasno odobril program ZKJ, ki ni prav nič drugega, kakor urejena zbirka že poprej znanih načel marksizma-leninizma, kakor jih pojmujemo in v naših posebnih pogojih ustvarjalno izvajamo jugoslovanski komunisti.
Ta program ZKJ pa je sedaj za čudo naenkrat postal kamen spotike, najprej kitajskim komunistom, pozneje pa vsem partijam — podpisnicam resolucije IB v takšni meri, da so kakor na povelja, ene v večji, druge v ne-znatnejši meri, pozabile na vmesni dve leti plodnega medpartij-skega in meddržavnega sodelovanja s socialistično Jugoslavijo. Nekatere teh partij so na vsem lepem začele s ponovnimi napadi na Jugoslavijo in njeno vodstvo, podobno kakor po resoluciji IB, pri čemer so se po uvodnih ponovnih napadih povzpele celo do
trditve, da je bila resolucija IB, naperjena proti Jugoslaviji, upravičena.
Kako daleč bodo ti napadi na Jugoslavijo šli, je težko reči. Laže je odgovorili na vprašanje, kakšno škodo bo v mednarodnem delavskem gibanju vse to povzročilo, prav tako pa. je laže odgovoriti tudi na vprašanje, kako možato bodo tudi vse te napade vzdržali jugoslovanski narodi.
Nerazumljiv višek omenjene proti jugoslovanske gonje pa predstavlja napad generalnega sekretarja KP SZ in njenega predsednika vlade Nikite Hruščev a na Program ZKJ, napad, ki ga je izvedel na zasedanju KP Bolgarije 3. t. m, v Sofiji v svojem dveurnem govoru.
Kako naj si takšen Hruščovljev salto mortale tolmačimo?
Možno je samo dvoje: ali nje-
gov podpis na beograjski deklaraciji in moskovski izjavi ni bil iskren, ali pa je Stalin še v grobu začel »migati z mezincem«, to pa tako močno, da je Hruščev čisto pozabil na oba omenjena dokumenta in docela pozabil na svoje lastne besede, izrečene na XX. kongresu KP SZ, kjer je dejal: Stalin je govoril: »Sam o da ganem z mezincem, pa Tita ne bo več. Tito bo padel.« Drago smo mi. Sovjetska zveza, plačali Stalinovo »miganje« z mezincem, Stalin je migal ne le s svojim mezincem, marveč z vsem, s čimer je razpolagal. In vendar Tito ni padel. Zakaj? Razlog je kaj preprost: v tem sporu je imel Tito za seboj državo in ljudstvo, ki je šlo skozi trclo šolo boja za svobodo in neodvisnost, ljudstvo, ki je v vsem podpiralo svoje voditelje.«
Letos je 10-letnica Tržaškega mednarodnega velesejma. Za to priložnost bo velesejem (od 22. junija do B. julija) še bolj zanimiv, kot prejšnja leta. Letos se ga bo udeležilo razen največjih tržaških in italijanskih podjetij še 14 tujih držav. Najmočneje bodo zastopane Jugoslavija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Češkoslovaška in Madžarska. ZDA bodo uredile poseben paviljon, kjer bodo prikazali uspehe tehnike In znanosti v vesoljstvu. Sovjetska zveza bo imela le trgovski informativni urad,
V okviru velesejma bo tudi VII. mednarodna razstava lesa, ki ima v Trstu že svojo mednarodno tradicijo.
Kot po vseh večjih mestih v Italiji, je bila tudi v Trstu 2, junija svečana proslava obletnice italijanske Republike. Na Trgu Unita je bila vo-
Nova francoska vlada
(Nadaljevanje s 1. .strani) opozarjajo, da novi predsednik ni vključil v vlado Soustella in da tudi niso povsem prepričani, če bo v celoti odobril njihovo akcijo. V tem primeru je vprašanje, če se bodo generali držali ukazov predsednika vlade. Sicer pa se severnoafriškim deželam ne obeta nič dobrega. Vse kaže, da se bodo še poostrili ukrepi proti alžirskim nacionalistom, medtem ko je De Gaulle tako Tuniziji kot Maroku odklonil zagotovitev popolne neodvisnosti.
Z zanimanjem pričakujejo tudi, kakšno stališče bo zavzel general do zahodnih zaveznikov in do Atlantskega pakta. Svoj čas je bil De Gaulle proti Atlantskemu paktu in proti nekaterim kombinacijam zvez z zahodnimi zavezniki, češ da je Francija premalo upoštevana kot enakopraven partner. De Gaulle se namreč nikakor ne more spoprijazniti s sedanjim položajem in bi na vsak način rad napravil iz Francije predvojno gospodarsko in vojaško velesilo. Njegove ambicije v tem smislu lahko Franciji več škodujejo kot koristijo.
DOLGI DE GAULLE PRED VLADNIMI VRATI
KOS

TS--\
De Gaulle: »Najprej, gospoda, bomo to malce odžagali, ker se jaz ne nameravam upogibati.«
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA
Parola o nujnosti aktivne in miroljubne koeksistence v sodobnih mednarodnih odnosih je pri nekaterih ljudeh domala izgubila svoj pomen, V kolikor ni zamrla beseda o lcoeksistenci, je treba pripomniti, da je uporabljena samo takrat, ko je treba dokazovati, da v današnjem položaju nima praktične veljave.
Težko bi bilo že sedaj sprejeti določene zaključke o tem, kaj pravzaprav želijo doseči nekateri, če zamolčijo in omalovažujejo politiko miroljubne koeksistence v sedanjih mednarodnih odnosih. Morda je bila nekaterim takšna politika samo začasno geslo za določeno časovno razdobje — geslo, od katerega je možno odstopiti. Drugi verjetno smatrajo za potrebno potisniti ob stran nujnost mednarodnega sodelovanja, ki ga narekuje aktivna koek-sistenca le zato, da bi na hitro roko dosegli svoje določene cilje. Tretjim, kar je najbolj verjetno, gre za strt-je koeksistence kot mednarodne nujnosti zgolj zato, ker hočejo pridobiti na času, da bi nekatere mednarodne probleme rešili s silo.
Ni važno, katero izmed teh tolmačenj izmilcavanja pred aktivno miroljubno koeksistenco v sedanjih mednarodnih pogojih lahko smatramo za sprejemljivo. Bistveno je dejstvo, da vse to predstavlja poskus izogniti se odgovornosti pred lastno in svetovno javnostjo.
Nedavni, nezaželeni dogodki v nekaterih delih sveta ne morejo v nobenem primeru govoriti proti miroljubni koeksistenci, najmanj pa olirabrlti nekatere v prepričevanju, da je sedaj možno nemoteno izvajati politiko nasilnega reševanja posameznih mednarodnih problemov.
Poskus, da bi indonezijskemu ljudstvu s silo in pritiskom od zunaj vcepili drugačno mednarodno politiko, kot je tista, ki jo je doslej vodila njegova vlada, je naletel na tak odpor, da lahko trdimo o vsaj začasni zlomitvi politike sile na področju jugovzhodne Azije. Zato je tudi Washington podvzel vse, da bi spremenil svoje dosedanje stališče. Njegova želja je izboljšati odnose z Džakarto.
Ne moremo pričakovati, da bo vmešavanje v notranje odnose v Libanonu privedlo do uveljavljanja določene politike za vsako ceno v tej deželi. Vmešavanja od zunaj, kar je pravzaprav najbolj nevarno dejanje, lahko enega izmed notranjih libanonskih problemov tako raz-pihnejo, da bi povzročili mednarodni spor.
Francoski uporniki v Alžiru verjetno nc bodo uspeli vrniti Tunis in Maroko v polkolonialni položaj, to je v položaj, v katerem sta bili ti dve severnoafriški deželi še pred nekaj leti. Težnja, da bi problem Severne Afrike reševali s silo, pa naj bo to od katerekoli strani, lahko pripelje samo do nasprotnih rezultatov: do končnega zloma vseh, pa čeprav tudi sprejemljivih francoskih načrtov o uveljavljanju določene politike v tem delu sveta.
Vsi ti dogodki so jasen dokaz, da je politika aktivne, miroljubne koeksistence vendarle nujnost današnjega časa. Drugačno mišljenje nosi v sebi mnogo tveganj. Sprejetje politike aktivne in miroljubne koclcstistenee mora btl zaradi tega osnovni cilj sedanjih naporov vseh miroljubnih ljudstev v svetu.
jaška parada, nato pa podelitev odlikovanj za hrabrost nekaterim pripadnikom italijanske vojske za vojaške zasluge med zadnjo vojno. Ob tej priložnosti so tudi svečano podelili zlati medalji v spomin antiiašistični-ma borcema Fransinu iz Milj in Fo-schattiju iz Trsta, ki so ga umorili naoifašisti.
* * «
V	nedeljo ,in prve dni tega tedna je bil v Trstu kongres italijanskih stomatologov. Priznani italijanski in inozemski stomatologi so razpravljali o najnovejših pridobitvah zobotehnike
in o metodah zobozdravstva.
» » »
Po najnovejših podatkih Trgovinske zbornice je razvidno, da jc ameriška recesija oplazila tudi Trst. V zadnjih mesecih so namreč zabeležili padec prometa v pristanišču in znižanje števila zaposlenih v raznih obratih na Tržaškem.
« 9 *
Zadnje dni preteklega tedna je bila tudi v Trstu, kot v vsej Italiji, ponovna stavka pomorščakov, ki zahtevajo ureditev nekaterih vprašanj glede zaposlitve in delovnih odnosov. Zaradi stavke je tri dni zamrlo življenje v pristanišču, ker ni odplula, niti
ni priplula nobena ladja.
* * *
V	torek so lastniki javnih lokalov na svojem občnem zboru protestirali proti novemu davčnemu pritisku občine. Občina namreč namerava za 25 Vo povišati davke na licence, na aparate za express-kavo. na napise itd. Lastniki javnih lokalov se pritožujejo, da se njihovo ekonomsko stanje slabša ¡in da so v Trstu razne davčne dajatve sorazmerno najvišje v vsej Italiji.
* * *
Po bučni predvolilni propagandi in po volitvah 25. maja, je nastalo politično zatišje. Vodstva strank jn političnih skupin, ki so nastopile na volitvah, pregledujejo uspehe volitev in pripravljajo na osnovi dosedanjih izkušenj načrte za bodoče delovanje.
Kaže, da se bo čez nekaj mesecev, če ne prej, spet začela volilna propaganda in sicer za občinske upravne volitve. Kakor je znano, upravlja zdaj tržaško občino komisar, ker je bil občinski svet pred meseci razpu-ščen zaradi ostavke večine občinskih svetovalcev, Napredne stranke so že takrat zahtevale čimprejšnji razpis volitev, da bi občinsko upravo vodili izvoljeni predstavniki ljudstva, toda vladna demokristjanska stranka se je temu uprla z raznimi opravičili. Zdaj, po državnih volitvah, se je nenadoma ta .stranka začela zavzemati za razpis upravnih volitev v upanju, da bo ponovila uspeh, ki ga je dosegla pred dnevi.
» * *.
V	nedeljo so v Mačkovljah proslavili 60-lelnlco dela prosvetnega društva »Primorsko«. Pri kulturnem sporedu so sodelovali dekliški kvintet, mladinska dramska skupir^i, recita-torj.i, godba in drugi prosvetni delavci. Proslavi je prisostvovalo razveseljivo veliko domačinov in okoličanov.
KOPER — FORTITUDO 5:4 (2:1) V nedeljo bo povratno srečanje v Kopru
Koprski nogometaši so v nedeljo gostovali v Miljah, kjer so se pomerili z domačo enajstorico Fortitudo (tretjeplasirani član pokrajinske lige Promozione). Pred več sto gledalci so Koprčani z dobro igro premagali domačine s 5:4 (2:1). V nedeljo bo povratno srečanje v Kopru z začetkom ob 17. uri.
Po tekmi so se nogometaši obeh moštev zadržali v prijateljskem razgovoru in potrdili obojestransko željo, da bi prišlo do pogostejših srečanj obmejnih športnikov.
Ureja uredniški odbor — Glavni ureilnilk Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zde.šar
z občnega zbora turistlcno-olepševalnega društva v kopru
I Ilf 01
Za izboljšanje higienskih pogojev, zunanjega videza Kopra in okolice, olepšanje ter za množičnost
Kdor je minuli petek zvečer v mali gledališki dvorani v Kopru pazljivo zasledoval delo III, rednega letnega občnega zbora Turistično-olepše-valnega društva Koper, je bil lahko vesel uspehov, ki jih je to društvo doseglo v preteklem poslovnem letu in obsežnega delovnega načrta, ki so ga sprejeli.
Predsednik društva Zvonimir Pele je v svojem poročilu predvsem naglasi! prizadevnost društva za turistični razvoj koprske občine, ki je vsestransko viden najbolj v Kopru samem in za katerega marsikdaj ni bilo niti dovolj denarnih sredstev niti ne zadostnega razumevanja na pristojnih mestih. Posebno delovna je bila komisija za olepševanje, ki je dala vrsto predlogov za ureditev parkov, nasadov ter cvetličnih gredic, kakor tudi za olepševanje hišnih pročelij. Ta komisija je tudi Izdelala predlog, da bi v bližnji prihodnosti uredili med Semedelo in Zusterno v trikotu v smeri vrha Markovea mediteranski park — pomembno privlačnost bodočega Kopra. V okviru tega perspektvinega načrta, pri katerem so sodelovali horllkulturni strokovnjaki iz Splita, pa naj bi že sedaj v dolžini približno 100 metrov zasadili nad avtomobilsko cesto med Semedelo in Žusterno ustrezno lepotično drevje in grmovje ter uredili poti, ob katerih naj bi bile klopi. Olepševalna komisija TOD Koper je tudi izdelala več priporočil za ureditev sprehajališč med Koprom, Skocja-nom in Semedelo ter v smeri proti Izoli. Posebej je treba poudariti, da je Turislično-olepševalno društvo s svojimi predlogi vplivalo na pospešitev ureditve poti iz Kopra v Semedelo, ki je sedaj tudi sodobno razsvetljena.
Nekoliko manj, vendar pa kljub vsem objektivnim in subjektivnim težavam sta bili delavni tudi kulturno-
T EDEM D Ml
PRIBLIŽNO G2,5 MILIJARDE DINARJEV INVESTICIJ za lesno industrijo in za industrijo celuloze in papirja, ki bodo vložene do leta 19G1, bo omogočilo znatno povečanje proizvodnje, saj se bo leta 1961 po sedanjih predvidevanjih dvignila proizvodnja raznih plošč na 65.000 ton, medtem ko je leta 1956 znašala le 14.500 ton, proizvodnja pohištva bo leta 1961 dosegla 270,000 garnitur v primerjavi s 164.20) garniturami, izdelanimi leta 1956 in proizvodnja žaganega lesa naj bi dosegla 1,933,000 kubičnih metrov, to je za več kot 100 tisoč kubičnih metrov kot 1. 195G.
HRANILNE VLOGE ZADRUŽNIKOV NARAŠČAJO. To velja predvsem za Slovenijo, saj so imele lani zadruge v naši republiki 72 % prihrankov v vsej državi, medtem ko so jih imele hrvatske zadruge 17,8 •/», srbske 6,7 'h, zadruge v Bosni in Hercegovini pa le 2,3 Vo. V Sloveniji smo imeli lani 516 zadružnih hranilnih kreditnih odsekov, prihranki pa so znašali približno 1.335 milijonov dinarjev.
50 MOSTOV V SKUPNI DOLŽINI 1500 METROV IN 12 PARNIH LOKOMOTIV PO 35 TON BO IZDELALA ZA INDIJO TOVARNA »DURO DAKOVIC«. Ta naša največja tovarna lokomotiv, mostov in strojev, ki obratuje v Slavonskem Brodu, bo mimo tega skupno s tovarno »Metalna« v Mariboru zgradila tudi velik 2800-tonski most. ki ga bodo postavili čez reko Gajdah, Združenim arabskim deželam bo tovarna »Duro Dako-vič« še letos dobavila dve dieslovi lokomotivi, v koprodukciji z domačimi podjetji pa bo predvidoma zgradila 5000-tonski most v Burmi.
23 MILIJARD DINARJEV INVESTICIJ ZA MESTNI PROMET
predvideva plan za razvoj cestnega prometa v letih do leta 1961. Od tega zneska bi porabili 15,2 milijarde dinarjev za nabavo vozil vseh vrst, ostalo pa je namenjeno finansiranju gradnje depo-jev, garaž, kontaktnega omrežja in prog. Akumulacija podjetij bi v tem razdobju dosegla okrog 7 milijard dinarjev,
prireditvena komisija društva, ki je ob ustanovitvi Zavoda Primorske prireditve temu prepustila dokajšnje število svojih nalog, in prometna komisija, ki bi lahko priredila več izletov vsaj v neposredno okolico Kopra.
Lani je društvo posvetilo posebno pozornost turistični propagandi okraja. Tako je z uspehom razpečalo svojo prvo turistično-propagandno brošuro: »Postojna—Koper—Portorož, vodnik po koprskem okraju«, ki sodi med pomembne turislično-propagandne čl-niteljc našega okraja. Društvo je tudi že pripravilo material za izdajo prospekta, ki naj bi ob sodelovanju vseli turističnih društev v koprskem okraju ter znanstvenih ler drugih ustanov prikazal lepote tega dela Slovenije, kjer sc najlepše manifestira povezava med gorami, morjem ter podzemskim svetom.
Ne smemo tudi prezreti prizadevnost društva, da bi se ustvarili boljši pogoji za dobro letovanje številnih gostov, na bi to dosegli, je društvo izdelalo več predlogov, ki so jih v veliki meri pristojni organi tudi s pridom koristili za izboljšanje turističnega življenja predvsem v Kopru.
Zelo živahna razprava v drugem delu občnega zbora se je v glavnem usmerila v sestavo predlogov, katerih izvršitev bi tursitično in olepševalno dejavnost še bolj razmahnila, in v kritično pripombe na delo občinske komunalne ustanove. Močan poudarek razprave je bil tudi na nujnosti ustanovitve TOD vsaj v Semedeli, Skoc-janu in Ankaranu ter morda v Škofijah, Naloga teh podružnic pa naj bi bila krepitev turistične miselnosti
in kulture. Mnogo besed je bilo izrečenih tudi na račun vandalizma, ki ga celo s podpihovanjem staršev zganjajo otroci nad turističnimi in drugimi objekti.
Udeleženci občnega zbora so z zanimanjem spremljali nagovor predstavnika Turistične zvezo Slovenije Mira Tallerja, ki je med drugim naglasi!, da sodi to društvo med one, ki tiho, vendar dosledno delajo za razvoj turizma. Poudaril je tudi, da so dosedanji uspehi društva zavidanja vredni in so lahko za zgled marsikateri turistični organizaciji. Tovariš Tallcr je ob tej priložnosti izročil znanemu dolgoletnemu turističnemu delavcu, blagajniku koprskega Turi-stično-olcpšcvalnega društva Danilu Herkovu v imenu Turistične zveze Slovenije za njegovo dosedanje požrtvovalno delo na področju turizma srebrni častni znak.
Ob zaključku občnega zbora so izvolili nov upravni odbor, kateremu bo tudi v prihodnji poslovni dobi predsedoval Zvonimir Pele.
Smiljan Volčič

Z '-¿¡¡M ' ■ ■ ^rvftrvf ^¿vcasfe
Koper dobiva z novozgrajenimi stavbami v mestu vse lepši videz in postaja kar privlačen kraj. Z Belvedera je izginilo osovraženo poslopje nekdanjega sodišča in zaporov, na tistem mestu pa rastejo kar pred očmi nove stanovanjske zgradbe. Tudi sicer se mesto urejuje in olepšuje. K njegovemu prikupnejšemu licu je veliko prispevalo tudi domače Turistično olepševalno društvo, ki je minuli leden imelo
svoj letni občni zbor
Portorož ima obširno, pred vetrovi zavarovano plažo; ima lepe parke in nasade; ima tudi prijetne, udobne hotele. Vendar se gost
Tako je bilo v Portorožu zadnje dni preteklega tedna. Prav na levi kamion s hidravličnim dvigalom-stojalom, ki lahko dvigne delavca do 12 metrov visoko. V sredini kamion-žerjav, ki bo pravkar izruvani starodavni kandelaber naložil na tovornjak na desni. Prometnik skrbi, da se kljub delu razvija cestni promet z vso varnostjo. V parku »Palače« se lepo vidijo gobaste svetilke nove javne razsvetljave; j^ark diha z vso lepoto, ker ni več starinskega zidu, ki je še lani zakrival
pogled vanj
— pa naj je bil domač ali tuj — doslej ni počutil v Portorožu v pravem letovišču; zunanji videz Portoroža je namreč bil vse preveč še iz časov rajnke Avstro-ogrske. Sicer pa smo že pred leti odpravili škripajoči tramvaj, ostalo pa je omrežje in kandelab-ri, ki so služili za ulične svetilke. Vse je bilo nekako utesnjeno; turist je prav čutil, da Portorožu manjka sodobne ureditve, tako, da človeku ne motijo pogleda zidovi in žice.
To so doumeli tudi odgovorni ljudje, ki imajo nalogo, urediti Portorož tako, da bo čim privlačnejši. V razgovorih s člani turističnega društva — in tem je vsem pri srcu čim lepši razvoj njihovega kraja —• se je lansko jesen izkristaliziral načrt, kako dati Portorožu sodoben, prijeten videz.
Zgodaj spomladi so zapeli krampi in lopate. Proč z zidom, ki je kradel očem lepote parka hotela »Palače«. Proč z nepotrebnim pločnikom, da ne bo glavna ulica več tako nevarno ozka. Proč z grdim delom grmičevja ob pločniku na južni strani ceste, da bo ta pločnik lahko postal široko izprehajališče in ne več samo asfaltirana steza. In nazadnje; proč z električnim omrežjem, z vsemi številnimi žicami in starinskimi kandelabri, da bo Por-
naš gospodarski komentar
V INDUSTRIJI GRE DOBRO
V prvi tretjini letošnjega leta, v mesecih januar—april, je industrija koprskega okraja izpolnila postavljeni letošnji proizvodni plan z 39 °/o, kar je za celih 9 %> več, kot v enakem razdobju lanskega leta. Doseženi uspeh je rezultat boljše organizacije dela in večje delovne storilnosti po naših podjetjih in tovarnah. Ta odstotek pa bi bil lahko še večji, če ne bi bilo spremembe predpisov v izvozu ribjih konserv, razen tega pa je tudi Tovarna lesovin-skih plošč v Ilirski Bistrici v rekonstrukciji in še ne more sodelovati s polno zmogljivostjo v izpolnjevanju plana. Vsekakor pa doseženi uspeh potrjuje teorijo o skritih rezervah, ki jih z intenzivnim delom odkrivajo in izkoriščajo delovni kolektivi naših podjetij.
V tem pregledu, bomo opozorili predvsem na dva dogodka iz preteklega tedna: na govor predsednika Izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja na zasedanju Ljudske skupščine LRS o perečih vprašanjih našega gospodarskega in družbenega razvoja, in na skupščino Zvezne industrijske zbornice. Oba dogodka sta tesno povezana in zajemata najvažnejše ugotovitve.
Iz govora predsednika Kraigherja se bomo omejili le na tiste ugotovitve, ki govore o nekaterih zaskrbljujočih pojavih. Govora je bilo o tem, da je naša industrijska proizvodnja v letošnjem letu nekoliko zaostala za planom in da prav tako zaostaja tudi izvoz, medtem ko se je uvoz zlasti reprodukcijskega materiala in opreme občutno povečal.
Če primerjamo številke oziroma indekse, moramo glede izvoza ugotoviti, da je bil v letošnjem prvem četrtletju celo nižji kot ob koncu leta 1956, da pa se je v aprilu dvignil za 7°lo nad nivo v navedenem času. Uvoz pa se po vrednosti iz meseca v mesec stopnjuje in je za 57 °/o višji kot v l. 1950 ali za 50 °lo višji po vrednosti kot izvoz v aprilu letos.
Takšno stanje mora brez dvoma vzbujati zaskrbljenost in kar kliče po ukrepih, ki naj bi preprečili nadaljnji razvoj v taki smeri in ki naj bi vskladili razvoj te gospodarske dejavnosti z razvo-
jem ostalih gospodarskih vej, posebno pa še z družbenim planom. Glede industrijske proizvodnje pa predvidevamo, da ne bo težko doseči postavljenih nalog, čeprav bo treba tudi za to vložiti dokaj truda in naporov.
Druga taka postavka v govoru je trditev, da se je nesorazmerno dvignila kupna moč zlasti kmečkega prebivalstva zaradi povišanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov, pa tudi kupna moč delavcev in nameščencev je znatno višja kot lani. Že doslej je tak razvoj vplival na zvišanje življenjskih stroškov; zlasti so se zvišale cene prehrani — do konca marca kar za 12 °/o, medtem ko so cene industrijskih' proizvodov ustaljene. Ta ugotovitev vzbuja skrb zato, ker se proizvodnja in delovna storilnost ne dviga skladno s porastom kupne moči, viar-več se nasprotno celo dviga število zaposlene delovne sile. Porast denarnih dohodkov prebivalcev v industrijskih središčih znaša letos v primerjavi z istim• obdobjem lanskega leta 2S °/o, pri kmečkem prebivalstvu pa 46 %>. To je neskladen pojav, ki terja, da mu posvetimo posebno pozornost,, če nočemo priti do nesorazmerij v razvoju gospodarstva,
V zvezi z omenjenim govorom je treba omeniti še izredno važne ugotovitve o zaostajanju stanovanjske, komunalne, zdravstvene in šolske izgradnje zlasti v Slo-
veniji in problem okrog tega, ker imajo tudi ti svoj negativen vpliv na našo gospodarsko dejavnost. To vprašanje je še bolj pereče, kot se sprva zdi, vendar ga v teh vrsticah ne moremo načenjati, kakor tudi ne še ostalih ugotovitev in govora tovariša Borisa Kraigherja.
Vsekakor pa moramo omeniti še uvodno poročilo na letnem občnem zboru Zvezne industrijske zbornice, kjer so tudi poudarjeni nekateri problemi naše industrijske izgradnje, toda s stališča vse države. V prvi vrsti je bila ponovno poudarjena zahteva: popolnejše izkoriščanje rezerv in zmogljivosti v industriji. Druga zahteva je bila. naj se zniža uvoz reprodukcijskega materiala. Ta zahteva je v skladu Z družbenim načrtom, ki pred,-videva. v tem pogledu povečanje domače proizvodnje. Dalje je bilo poudarjeno, da je treba varčevati z materialom, za kar so dane možnosti. Posebej je bilo še govora o potrebi razširitve zvez z inozemstvom ob istočasni zaostritvi pogojev za nastopanje v tujini, pri čemer je mišljeno strožje vezanje deviznega razpolaganja z ustvarjanjem, planiranega. izvoza.
Končno je treba omeniti še važnost formiranja lastnih obratnih sredstev v podjetjih, o čemer smo v naših komentarjih že razpravljali	-dt-
torož čist in urejen tudi više, ne samo pri tleh.
Zanimivo — tudi sedaj so se našli nergači, ki so zabavljali nad nameravano preureditvijo in dokazovali »nepotrebnost« in celo »škodljivost« del. Toda delavci so pridno delali in čeprav je vreme spomladi nekaj časa nagajalo, da so bila zemeljska dela opravljena pozneje, kot predvideno, so se počasi pomirili vsi duhovi. Zadnji kritikantje so utihnili pretekli teden, ko so v Portorož prispeli specialni avtomobili, s pomočjo katerih so bile montirane zadnje svetilke na nove, moderne kan-delabre, in s katerimi je bil Portorož v enem dnevu počiščen vse moteče navleke raznih žic in kan-delabrov iz cesarske dobe.
V soboto zvečer je bila slovesna prepustitev nove javne razsvetljave stalni uporabi. Ko so zagorele ljubke gobaste svetilke, vzdolž parkov in elegantna srebrna »očesa« na visokih lokih, so se na trgu pred Ljudskim domom zbrali domačini in gostje, da na kratko proslavijo ta, za turistični Portorož tako pomembni dogodek. Zbranim — med njimi sta bila tudi predsednik OLO Koper Albin Dujc in sekretar okrajnega komiteja ZKS Koper Albert Jakopič — je v imenu turističnega društva govoril direktor »Piranskih solin« Ivo Pavletič. Omenil je večstranski pomen nove javne razsvetljave in se zahvalil ljudski oblasti, ki je ta dela omogočila, ter delavcem Uprave komunalnih podjetij Piran, ter podjetju Javna razsvetljava Ljubljana, ki so potrebna dela v redu izvršili. Poudaril je, da se Portorož sedaj tudi v javni razsvetljavi uvršča med najelitneje urejena letovišča.
Bajen je sedaj pogled na nočni Portorož. Zivosrebrnate luči dajejo prijetno svetlobo, ki pripomore k temu, da ima vsa okolica nekakšen pravljični videz. Pa tudi podnevi je prav lep pogled na lične belkaste svetilke med zelenjem. Kako bo šele lepo razsvetljen Portorož, ko bodo čez kakšnih 14 dni zaključili tudi z ostalima odsekoma javne razsvetljave od hotela »Central« do skladišča solin in od hotela »Piran« do ovinka pod »Vesno«.
DOMAČE LADJEDELNICE BODO GRADILE VELIKE TANKERJE. V ladjedelnici »3, maj« na Rekli bodo že letos začeli graditi tankerje z nosilnostjo 25 tisoč ton. prihodnje leto pa tankerje z nosilnostjo 36 tisoč ton.
TOVARNA ZDRAVIL »LEK« V LJUBLJANI BO POSLALA NA TRG NOVA ZDRAVILA. Gre za ant rev-matični osadrin, ergotamin, zdravilo za živčne bolezni, kalcijev fluord proti zobnim boleznim itd. Razen tega bo oskrbela lekarne z zaščitnmi kremami, ki jih rabijo industrijski delavci.
NOVA OLJARNA ZA SONČNIČNO OLJE BO V KRATKEM ZAČELA OBRATOVATI V VELIKEM GRADI-STU pri Požarevcu (LR Srbja). V enem letu bo predelala 300 vagonov sončničnega semena in dala več kot 800 ton olja, 1000 ton oljnh pogač in 21 ton maščobnih kislin za izdelavo mila,
PRIBLIŽUJE SE PROSLAVA DNEVA BORCA IN 15. OBLETNICE
BITKE NA SUTJESKI □ □
n/l
J
To dni jo bil v Postojni sestanek posebnega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Zveze borcev, ,TLA in množičnih organizacij z namenom, da bi se do podrobnosti pogovorili o proslavi 15. obletnice bilke na Sutjeski ter Dneva borca. Tako bo Dom JLA v Postojni priredil ta mesec za aktivne in rezervne oficirje ter za člane Zveze borcev predavanja o V. sovražnikovi ofenzivi proti NOB in o borbah na Sutjeski. Predavali bodo udeleženci teh borb. Dom JLA v Postojni bo v okviru teh proslav priredil tudi kultur-noumetniško prireditev, na kateri bo revija pesmi, recitacij in nastop članov ljubljanskega opernega gledališča. Razen tega je predviden še partizanski večer z obujanjem spominov preživelih borcev na bitke pri Sutjeski. Člani gledališča »Komedija« iz Zagreba bodo, tako je predvideno,
¡¿ai ptavcia divgod...
Seminar krajevnih odbornikov v Vidmu-Krškem
Na pobudo občinskega ljudskega odbora Videm—Krško in občinskega odbora SZDL so se zbrali v soboto predsedniki in člani krajevnih odborov z območja Vidma—Krškega in predsedniki osnovnih organizacij SZDL. Na seminarju so razpravljali o komunalnem gospodarstvu občine, o komunalni službi in o kmetijstvu v občini.
Vsak deseti šolar v počitniški koloniji
Vsak deseti otrok enajstih osnovnih šol v ljutomerski občini bo šel letos v počitniško kolonijo! Morda kdo poreče, da to ni mnogo. Stroški: 1,630.000! To je mnogo — skoraj preveliko breme za občinski proračun. Tudi starši bodo morali prispevati nekaj.
V dečjem dispanzerju, ki so ga ustanovili lansko leto, so sistematski pregledi šolskih otrok. Zdravnik predlaga, kdo med njimi bo šel v počitniško kolon.jo in kam — v planine ali na morje. 17 otrok padlih borcev bo šlo na okrevanje brezplačno.
Med mladimi, zdravja potrebnimi otroki, ki bodo preživeli počitnice v planinah ali ob morju, bodo tudi otroci iz ljutomerskih goric . . .
Druga ltranjsko-koprska brigada »Toneta Tomšiča« odšla na delo
V petek popoldne se je zbralo v Kranju okoli Bo mladincev in mladink z Gorenjske, Pridružilo se jim je okoli 40 mladink in mladincev iz koprskega okraja. Formirali so skupno brigado in v soboto zjutraj odšli na delo. Brigada nosi ime »Toneta Tomšiča«. Komandant brigade je Vinko Iskra z Bleda, Na delu bodo ostali dva meseca. Njihovo delovišče bo Šentjur pri Mirni peči na Dolenjskem. Pri njihovem delu jim želimo mnogo uspeha!
Nova Gorica dobila pionirsko knjižnico
V bivši sušilnici IV. stanovanjskega bloka v Novi Gorici so odprli prvo pionirsko knjižnico v goriškem okraju. Knjižnica je sad dolgoletnega prizadevanja okrajne zveze prijateljev mladine, posebno njene predsednice Anice Sinkovčeve, Otvoritve se je udeležila tudi predsednica republiške zveze prijateljev mladine Ada Krivic, ki se jc 'zelo pohvalno izrazila nad njeno ureditvijo.
Knjižnica ima že okoli 800 knjig, za katere so prispevali nekaj sredstev sami pionirji in nihovi starši, nekaj pa jih je podarila Studijska knjižnica iz Nove Gorice. Veliko razumevanje je pokazal tudi občinski ljudski odbor, ki je gmotno podprl adaptacijo prostora.
uprizorili Branka Čopiča ^Doživljaji Nikoletine Bursača«. V okviru teh proslav bodo tudi športna in telesnovzgojna tekmovanja v odbojki, nogometu, rokometu in atletiki. Nastopile bodo tekmovalne ekipe garnizijskega fizkul-turnega društva »Proleter« in ekipe Postojne ter Vipave. Vojaška godba pa bo priredila več koncertov.
Številna bodo tudi predavanja po šolah in vaseh postojnske občine. Predavanja bodo posvečena Dnevu borca, zaključila pa se bodo z akademijami. Dijaki po-stonjske gimnazije bodo pred zaključkom šolskega leta priredili posebno proslavo, na kateri bo o bitki na Sutjeski govoril udeleženec te bitke podpolkovnik Nedjo Radjenovič, nato pa bodo lahko prisostvovali javnemu predvajanju ozkotračnih filmov, ki prikazujejo zgodovino NOB. Te predstave bodo na prostem.
Osrednja občinska proslava 4, julija bo v Planini. To je znan partizanski kraj pri Postojni, kjer je bila 23. maja 1943 uničena ena izmed prvih belogardi-stičnih postojank. Omeniti je treba, da jc za osvoboditev naše
Koprsko kinopodjetje je preuredilo in obnovilo letni kino v Kopru. Na sliki je lepo videti dvignjeni prostor za gledalce, zadaj pa projekcijsko steno, ki omogoča kinopredstave po vseh sistemih. Tako je Koper le dobil še pred glavno turistično sezono lepo pridobitev, za katero se je že dolgo čutila potreba. Vsaj poleti ima zdaj Koper nadomestilo za pomanjkljivo kino dvorano — edino za vse mesto
in okolico
dežele žrtvovalo svoja življenja 52 vaščanov, kar jc za tako vasico kot je Planina, brez dvoma zelo velik krvni davek za svobodo. Na tej proslavi bodo izvedli kulturnoprosvetni in fizkulturni spored s sodelovanjem taborniške organizacije in Aero kluba.
Izvedba tako širokega programa, pri kateri bodo verjetno sodelovali tudi člani orkestra Slovenske filharmonije, bo resnično velika manifestacija postojnske občine v počastitev ene največjih epopej naše narodnoosvobodilne borbe.	A-N
ŠE NEKAJ O DELU STANOVANJSKE UPRAVE V KOPRU
Na zborih volivcev in na raznih sestankih množičnih organizacij jc bilo v zadnjem času veliko pripomb glede razdeljevanja stanovanj. Zato velja o tem perečem vprašanju napisati nekaj besed,
Na področju koprske občine niso doslej razdeljevali stanovanj v okviru zadevne republiške uredbe o razdeljevanju stanovanj, ki jc izšla leta 1955. So pa to uredbo dosledno izvajali v drugih občinah izven bivšega koprskega okraja. Kazlog za to je iskati v dejstvu, da je bilo potrebno stanovanja sproti razdeljevati spričo izredno velike iluktuacije prebivalstva in občutne potrebe po novem kadru v državni upravi, zdravstvu, prosvetl in gospodarstvu. Danes pa, ko so se razmere že bolj ali manj ustalile, smo tudi v koprski občini začeli razdeljevati stanovanja po za nas novem načinu. Tako je tudi v Kopru izdelan seznam upravičenih reilektantov za stanovanja. Ta seznam je bil obravnavan in sprejet na razširjeni seji Sveta za stanovanjske zadeve pri ObLO Koper. Pni sestavljanju te liste je stanovanjska komisija upoštevala predvsem stare prosilce, ki so zaposleni v manjših podjetjih, ki nimajo možnosti, da bi sami gradili stanovanja, medtem ko so prosilci tistih podjetij, ki imajo te možnosti iz seznama izločeni. Zato je bilo v seznam pričakovalcev od 2360 prosilcev, kolikor jih je v evidenci Stanovanjske uprave Koper, vpisanih le 5G, to je toliko, kolikor je predvidenih praznih stanovanj v letošnjem letu. Seveda pri tem n so upoštevana stanovanja v hišah, ki so v gradnji.
Kritika prenekaterih občanov, češ da uslužbenci stanovanjske uprave nepravilno razdeljujejo stanovanja, je neumestna. Kajti kolikor pride do nepravilnega razdeljevanja stanovanj v novozgrajenih hišah, zaslužijo grajo podjetja in ustanove, ki s takšnimi stanovanji razpolagajo in jih po lastni presoji razdeljujejo.
V glavnem gradijo stanovanjske objekte le tiste gospodarske organizacije in ustanove, ki imajo finančne možnosti najetja kredita in le njihovi delavci in uslužbenci lahko pričakujejo, da jih bodo dobili, Zaradi tega so nekatera trgovska, gostinska, obrtniška in sorodna manjša podjetja v nevarnosti, da bi se njihov kader, predvsem kvalificirani in visokokva-
lificirani začel vse bolj vključevati v tista podjetja, ki zmorejo gradnjo' stanovanj. Pri tem je treba tudi upoštevati, da živi v Kopru veliko število ljudi, ki nimajo stanovanj, ali pa živijo v skrajno nehigienskih in neprimernih stanovanjskih prostorih. Tem, v glavnem bivšim borcem NOB, demobiliziranim oficirjem, invalidom, upokojencem, zdravstvenim in prosvetnim delavcem pa mora preskrbeti Stanovanjska uprava stanovanja, ki pa razpolaga le s tistimi, ki jih izpraznijo družine ob preselitvi v novozgrajena stanovanja. Takih stanovanj pa jc za sedaj zelo malo. Prvenstveno so namenjena tistim, ki se morajo solili iz hiš, predvidenih za rušenje. Tako mora Stanovanjska uprava preskrbeti stanovanja petim družinam, slanujočim v zgradbah, kjer gradijo Industrijsko kovinarsko šolo in eni družini zaradi gradnje novega poštnega poslopja. Prav bi bilo, da bi investitorji teh objektov prevzeli nase skrb za te družine, ne pa da to skrb naprtijo na rame stanovanjski upravi. Ne sme se namreč dopustiti, da bi bila občina prisiljena zopet najeti več milijonov dinarjev posojila, da bi zgradila stanovanja za ljudi, ki so se morali preseliti z Bel-
vedera, da so tam podjetja gradila stanovanja za svoje nameščence. Velja tudi razmisliti, kako bi podjetja, ki gradijo stanovanja sporazumno s stanovanjsko upravo, odstopila določeni odstotek novozgrajenih stanovanj tistim prosilcem, ki nimajo možnosti gradnje in predstavljajo težko breme stanovanjski upravi. Zato bi bilo potrebno, da bi pri razdeljevanju stanovanj v podjetjih in ustanovah, ki jih gradijo, odločali delovni kolektivi, delavski sveti s svojimi upravnimi odbori in sindikalne podružnice. Le tako lahko pričakujemo, da bodo stanovanja dobili tisti, ki jih upravičeno zahtevajo in da se bi Izognili marsikateri utemeljeni kritiki državljanov. Alojz Poglajen iiiHiminoiMuiniioiHiHiiiiiiiinniiiHiiiniMiiiniuninniiiiiiiiinioii MOC'NO SE JE POVEČALA TRGOVINA Z AFRIŠKIMI DEŽELAMI. V letošnjem prvem četrtletju smo izvozili za 3010 milijonov dinarjev vrednosti blaga, medtem ko lani v istih mesecih le za 903 milijonov dinarjev, uvozili pa za 2G24 milijonov dinarjev, lani za 804 milijone dinarjev.
v Seioze
r
Ze v aprilu so začeli v mehanični tkalnici v Senožečah adaptirati nove obratne prostore. Po dokončanju teh del bodo lahko montirali še 14 strojev, kolikor jih predvideva sedanji program. Investicija, v glavnem v obliki kredita iz občinskega investicijskega sklada, bo znašala nekaj nad 4 milijone dinarjev.
Pred nedavnim so nabavili nadaljnjih 10 tkalnih strojev. Da bo moglo podjetje nemoteno zadihati, bo potrebno storiti še marsi-
£
Čeprav se še ni začela prava turistična sezona, je ob morju že veliko domači'', in tujih gostov. Na sliki je Učno platneno naselje na weekend oziroma camping prostoru p bližini novega kopališča v Izoli
kaj. Ze sedaj se kaže nujna potreba po skladiščnih prostorih. Zalogo gaze trpajo v majhno sobo, ki je odločno premajhna, čeprav blago pogostoma dobavljajo odjemalcem. V zgradbi, ki jo je dodelil ObLO Divača, so poleg pisarne podjetja še pošta, krajevni urad in privatno stanovanje. Prav tako težko pogrešajo lastno mehanično delavnico, da bi lahko sproti popravljali defekte na strojih in izvrševali druga potrebna dela. V tem pogledu so še vedno vezani na Tekstilno tovarno v Ajdovščini, katere uprava gre razvijajoči se tkalnici zelo na roke. Toda ko bo podjetje razvilo maksimalne kapacitete — in to se bo zgodilo že v doglednem času — bo ta problem postal zelo akuten. Končno je tu še vprašanje garaže, ki jo sedaj preurejajo v obratne prostore.
Tudi podatki o izvrševanju letnega plana zgovorno dokazujejo, da podjetje dobro uspeva. Dosiej so _ presegli vse mesečne plane, kaže pa, da boelo kljub reorganizaciji presegli tudi letni plan. S tem, da bodo pognali še 10 strojev, bodo od predvidenih 14 in pol milijonov dvignili proizvodnjo na nad 17 milijonov dinarjev nasproti lanskemu letu, ko so dosegli 49 milijonov dinarjev. Ce pa bi delali z lastno prejo, bi dosegli okrog 100 milijonov dinarjev. Zanimiva je tudi trditev, da bodo po reorganizaciji dvignili število delavcev le za 4 enote.
DOPIS IZ HRPELJ
Opredeljena pristojnost
Letošnji občni zbori kmetijskih zadrug so potekali v duhu novih smernic in bodočih nalog zadruCT Povsod so se zadružniki temeljito pogovorili o tem, kako bodo organizirali svoje delo potem, ko bodo odstopile trgovine, gostilne in obrtne delavnice tistim gospodarskim panogam, v katere te dejavnosti spadajo. V kraškem predelu koprskega okraja so specifični, na prvi pogled nič kaj ugodni pogoji za samostojno, v zaokroženo gospodarsko enoto zajeto obliko izrazite kmetijske zadruge, ker je na tem področju kmetijska zasebna posest razdrobljena, državna kmetijska posestva pa, ki so ponekod nastala po razpustitvi kmetijskih delovnih zadrug, poslujejo danes kot samostojne gospodarske organizacije na strnjenih kmetijskih površinah. Zato je namen kmetijskih zadrug v novi obliki; na organiziran način pomagati našemu malemu kmetu do boljših življenjskih pogojev, do povečanja pridelkov, do zanesljivega in rentabilnega vnovčevanja viškov kmetijskih proizvodov in končno do najkrajše poti kmetijskih proizvodov od proizvajalca do široke potrošnje brez vmesnega posredovanja. Ker pa zadruge ne razpolagajo z lastnimi obdelovalnimi površinami niti gospodarskimi objekti, je edina možnost za njihovo uspešno poseganje v kmetijsko proizvodnjo kooperacija s kmetijskimi proizvajalci. To sodelovanje pa mora biti čimbolj neposredno.
Te in take ugotovitve so narekovale okrajni trgovinski zbornici v Kopru pobudo za sklicanje sestanka predstavnikov občin, kmetijskih zadrug in trgovskih podjetij. Sestanek je bil pred dnevi s Sežani, kjer je bilo sklenjeno, da se po reorganizaciji kmetijskih zadrug ustanovita za oskrbovanje gornjega predela ■ koprskega okraja dve grosistično-detajlistični podjetji in sicer eno s sedežem v Hrpeljah-Kozini, drugo v Sežani. V sklop novega trgovskega podjetja v Hrpeljali bodo prevzete s 1. julijem sedanje trgovine kmetijskih zadrug v Hrpeljah-Kozini, Podgradu, Materiji, Obrovem, Slivju, Pregar-jah, Podgorju, Brezovici, Rodiku ter trgovina z železnino in delikatesna trgovina trgovskega podjetja »Tabor« v Sežani, Predviden je tudi prevzem trgovine »Timav« v Divači. Sežansko podjetje bo vključevalo razen zadružnih trgovin v Sežani, Dutovljah, Tomaju, Senožečah, Pliskovici, Štanjelu, Vremah in Lokvi tudi sedanji poslovalnici trgovskega podjetja »Tabor« v Kozini in Podgradu. Obe novi trgovski podjetji bosta neodvisno drugo od drugega nabavljali blago neposredno pri proizvajalcih (brez vmesnih gro-sističnih ali drugih posrednikov). Na ta način bosta lahko med seboj razvijali lojalno konkurenco, ki bo prispevala k znižanju in ustalitvi cen. Poslovni prostori in skladišča so za obe podjetji že zagotovljeni, prav tako prevozna sredstva.
Glede drugih stranskih dejavnosti kmetijskih zadrug je bilo sklenjeno, da se bodo nekatera obrtna podjetja osamosvojila, druga pa pripojila k obstoječim samostojnim obrtnim dejavnostim. Klavnice in mesnice, kakor tudi mlekarne, naj bi zadruge za sedaj še obdržale. Gostilne pa bodo lahko prešle tudi v privatni sektor.
Trgovine, ki bodo poslovale v bodoče v okviru hrpeljskega trgovskega grosistično-detajlistič-nega podjetja, so lani realizirali 402 milijona dinarjev prometa, na Sežanskem pa 449 milijonov dinarjev. V novi izboljšani organizaciji in ob povečanih pogojih osebne potrošnje pa se bo ta promet že v letošnjem letu nedvomno še povečal.
Taka rešitev reorganizacije poslovanja kmetijskih zadrug pa bo brez dvoma veliko prispevala k izboljšanju in predvsem k pocenitvi življenjskih pogojev nas vseh. Kmetijske zadruge se bodo namreč lahko bolje posvetile svojim nalogam in bolj kot doslej s svojo povečano proizvodnjo vplivale na tržno cone
J. Z.
o kultura prosveta 0 kultura prosvetâ ° kultura frosveta ° KULTURA prosveta ° kultura prosveta o kultura
- 'c. ■
Vsakoletni pevski koncert tolminskih učiteljiščnikov so prešli že v tradicijo in človek, ki se je enkrat navadil nanje, jih vedno znova nestrpno pričakuje, saj mu odkrivajo plemenite vrednote resničnega zborovskega muzici-ranja.
Zborovodja prof. Maks Pirnik. ki že vrsto let glasbeno odlikuje mladi primorski učiteljski rod, zna prijetno izoblikovati koncertni spored in postaviti vsako skladbo na pravo mesto. V skladnem soglasju zažive na njegovih koncertih skladbe od čitalniških časov do zadnjega časa, S posebno ljubeznijo se loteva Pirnik skladb iz primorske glasbene preteklosti, prav tako pa tudi skladb naše najmlajše sklada-teljske generacije. S primernim poudarkom so bile na letošnjem koncertu izvedene skladbe dveh jubilantov: tolminskega rojaka Matije Bravničarja, ki jc lansko poletje praznoval 60-letnieo, in partizanskega skladatelja Antona Lavrina, ki je pred kratkim obhajal življenjsko 50-letnico, prav tako pa tudi skladbe dveh najznačilnejših predstavnikov slovenske glasbene moderne: Slavka Osterca in Marija Kogoja.
Odlike ženskega zbora tolminskega učiteljišča (letos se je predstavil tudi v dveh manjših, komornih zasedbah) so že splošno
V ZNAMENJU MORJA
Dve likovni razstavi v Piranu
Obmorske motive iz Pirana in okolice razstavlja profesor Srednje pomorske šole v Piranu Lojze Prinčič. Motiv njegovih slik je vedno morje, pa naj gre to za Piran, Fiesso, Portorož, Savudrijo ali katero drugo mesto — morje spoznamo v vsem njegovem nenehnem valovanju in spreminjanju: ko je mirno, v viharju, zjutraj ali zvečer. Razstavo obiskuje precej ljubiteljev likovne umetnosti, med njimi tudi tujci.
To je prva Prinčičeva samostojna razstva in zdi se, da je svoj čopič posvetil morskemu življenju.
*
Druga razstava v Piranu je prav tako posvečena morskim motivom. V pritličju Mestnega muzeja je mladi pomorščak Vladimir Borštnar razstavil 15 akvarelov, ki prikazujejo motive iz velikih tujih pristanišč (Jordanija, Anglija, Italija, ZDA, Indija itd.) in nekaj naše črnogorske obale. Vse kaže, da je Borštnar prav tako kot Prinčič izbral za svoj model — morje
znane in vendar je poslušalec vsakokrat znova presenečen nad izredno disciplino, glasovno ubranostjo in lepim muzikalnim podajanjem.
Znaten napredek je pokazal letos tudi mešani zbor, ki je glasovno že lepo izenačen, kar je prišlo do izraza zlasti v obeh zaključnih skladbah, Adamičevi »V snegu« in Srebotnjakovi »Kraška jesen«.
Tako kvalitetno pevsko delo. kakor ga opažamo na tolminskem učiteljišču, spodbudno vpliva na mladi učiteljski rod, ki bo v šoli pridobljeno ljubezen in smisel za lepo petje znal prenašati med ljudstvo, kjerkoli bo služboval. V tem smislu sta lepo uspela tudi nastopa obeh mladih zborovodij, dijaka IV. letnika Marjana Gabrijelčiča in absolventa Jožeta Nanuta.	Pavle Kalan

• : j
' : À W
Mv m
r vfiSK ■
MM> r # '
Prizor iz Nasheve igre VREMEN AR, ki ga je uprizoma dramska družina KUD »Ivan Vadnal« v Prestranku. Premiera je bila v Pre-stranku aprila letos, pozneje pa so z uspehom gostovali še na
drugih odrih
II. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE POEZIJE NA REKI
V	soboto, 31. maja so v Narodnem gledališču na Reki svečano odprli II. jugoslovanski festival poezije, ki mu prisostvuje 77 jugoslovanskih pesnikov ter gostje iz Francije, Poljske in Italije. Na festivalu sodelujejo tudi znani prozaisti in kritiki iz vse države. Festival je trajal do 5. t. m. V tem času so bile na Reki tudi tri likovne razstave in številne akademije na Reki in v okolici, kjer so nastopili književniki z recitacijami svojih del.
V	vseh večjih mestih naše državo so ob tej priložnosti razstave knjižnih izdaj poezije. Tudi v Kopru je priredila v izložbenih oknih knjigarne Lipa Ljudska knjižnica s pomočjo Študijske razstavo povojnih izdaj naših pesnikov in prevodne poezije.
MLADA POTA, ŠTEV. 8
Iz vsebine:
PROZA — Ivan Bizjak: Zibelka na okenski polici, Silvo Vremcc: Srečno novo lelo, Dane Dagan: Sod brez dna, Bogdan Kavčič: Dotik življenja, Premčad: V Panču je bog. POEZIJA — Miroslav Košuta, Tilka Koren, 1'ranec Pavlilia, Marjan Cr., Franjo Bategelj.
Albert Einstein: O ponižanju znanstvenikov (fragment), Janez Dokler: Nove knjige (Mann, Roidis), Rafael Ajlec: Pravda o lahki glasbi, Lionel-lo Venturi: Kako gledamo sliko. Vitko Musek: Shakespeare v filmu, Dr. Olcg Mandič: Krščanstvo. Pogovori, Beležke.
Likovne priloge: Sasansky, Pre-mrov, Hočevar, Mesarič, Picasso, Braque, Matisse, Schedel, Durer, Hol-bein.
N A S I F I L M I Te dni končujejo v Baru zunanje posnetke prvega Jugoslovanskega kino-skop filma »t km na uro«. Prvotno jc imel film delovni naslov »Sive vertikale«. Snema ra beograjsko podjetje »Avala-film« v režiji Velje Stojanoviča in po scenariju književnika Katka Djurovlča. Okolji- zgodbe je malo podeželsko mestece pred vojno. Zgodba sama pa je zgrajena okoli volitev, ki so dale scenaristu priložnost, da odkrije in prikaže celo galerijo najrazličnejših likov, poštenih in nepoštenih, skropuloznih in takšnih, ki to niso. V korumpirano okolje vnaša malo svetlobe, lepote in zdravja mlada dijaška ljubezen. Dekle in fant, oba maturanta, se ne menita za. umazane račune svojih očetov in s svojimi čistimi čustvi in poštenim ravnanjem napovedujeta boljše življenje, ki bo šele prišlo Pri realizaeji tega filma sodeluje lepo število naših znanih filmskih igralcev, med njimi Žarko Mitrovič, Jovan Gec (znan iz uspelega filma »Pop Čira i pop Spira«), priljubljeni beograjski komik .-M. Petrovic-Okalio, /last': pa velja omeniti oba mlada igralca (v filmu maturanta) Saša G
to Saši prvi film. po »V soboto zvečer«.
i Kitno, /lasi: pa vena ornemu	ihi.iu.l	i» ......................... .... ..
Grudna in Snežano Mihajlovič, ki ju vidimo tudi na naši sliki. Medlem ko bo to Saši prvi film. poznamo Snežano po zelo uspeli vlogi v tretji zgodbi filma
PIRAN
Občinska revija
V	ponedeljek, 2. junija je bila v Piranu, kot smo že napovedali v prejšnji številki, občinska revija Svobod in prosvetnih društev. Nastopi so pokazali znaten napredek društev, zlasti obeli moških pevskih zborov, ki razpolagajo s številnimi pevci in dobrim glasovnim materialom. Ce bodo društva sistematično nadaljevala z delom, jim je uspeh zagotovljen. Ob tej priložnosti je prejelo 20 ljudsko-prosvetnili delavcev diplome kot priznanje občinskega sveta.
Nastop gojencev italijanske gimnazije
Gojenci Italijanske gimnazije v Piranu so uprizorili komedijo v treh dejanjih »Zbogom mladost«. Delo je režiral dr. Franco Desimo-ne. igrali pa so Marla Braico, Olivia Sav. Marisa Simonovich, Flvia Sossicli. Maria Bonifaclo, Ines Rupena. Bruno Gardina, Ma-rlo Carotti, Glorigo D'Udine, Bruno Fonda, Silvano Sav in Elio Muslzza. Sodeloval je še pevski zbor zavoda. Sceno je izdelal pi-tacco Fonda, glasbo jc prispeval G. Pietrl.
IZOLA III. tekmovanje kulturno-delavskega krožka »Giordano Bruno«
V	četrtek, 3. t. m„ je bilo v Izoli III. kulturnoumetnlško tekmovanje KDK »Giordano Bruno« v okviru radijskega festivala, ki ga je razpisala Italijanska unija Istre In Reke. Nastop v Sindikalnem domu je bil razdeljen v tri dele: v prvem delu so nastopili učenci Osemletke pod vodstvom svojih učiteljev — recitirali so, peli in igrali, v drugem delu jc dramska družina izvajala Piran-dcllovo enodejanko »Patent« v režiji Daria Schera, v tretjem delu pa so razen popularnih popevk In opernih arij prikazali šaloigro Sergia Gobba »Meje potrpežljivosti«. Delo je režijsko pripravil Anton Marti, zbor in orkester krožka pa je vodil Ralmund Hro-vat. Pri vseh treh delih te pestre in izredne predstave so sodelovale vse kulturnoumetniško sekcije KDK »Giordano Bruno« in skoraj vsi člani.
POVOJNI JUGOSLOVANSKI PESNIKI
Pri zagrebškem časopisno-založniškcm podjetju Lykos je izšla antologija 45 sodobnih jugoslovanskih pesnikov. Knjiga je tiskana v latinici, pesmi slovenskih in makedonskih pesnikov so objavljene v originalu. Sicer so pesniki razvrščeni po datumih rojstva, tako da predstavlja knjiga tudi razvoj povojne jugoslovanske lirike. Na koncu so bio-bibliografske beležke o avtorjih. Slovensko poezijo zastopajo: Peter Leveč, Ivan Minatti, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart, Dane Zaje in Kajetan Kovič.
PRVI JAVNI KONCERT OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA ZBORA RADIO-TELEVIZIJE LJUBLJANA
Ob Dnevu mladosti se je prvič predstavil javnosti otroški in mladinski zbor Radia-televizija Ljubljana. Sadovi dela v obeh zborih so znatni in lepi, čeprav je to šele prvo leto njunega obstoja. Oba zbora vodi dirigent Janez Kuhar. S pravilno vzgojo in repertoarno politiko imata oba
zbora vse pogoje, da nadomestita nekdaj tako znanega »Trboveljskega slavčka«.
V PULJU SE PRIPRAVLJAJO NA FILMSKI FESTIVAL
Letošnji pregled uspehov v razvoju domače filmske umetnosti bo od 19. do 30. julija v Pulju. Mesto se že zdaj pripravlja na pomemben dogodek. Slovensko filmsko ustvarjalnost bo verjetno v igranem filmu zastopala samo »Kala«, ki jo snema Viba-film po scenariju Ivana Ribiča in v režiji Andreja Iiienga.
! Si .' ■	- ".v: •
LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER vas vljudno vabi, da si v knjigarni »LIPA« ogledate razstavo SLOVENSKE POVOJNE POEZIJE, ki jo prireja v dneh FESTIVALA JUGOSLOVANSKE POVOJNE POEZIJE na Reki od 31. maja do 6. junija 1.1. Ljudska knjižnica Koper ob pomoči Študijske knjižnice Koper.
P R E G A R J E
Razveseljivo razumevanje kmetijske zadruge
o V nedeljo je bil v brkinski vasi Pregarje ustanovni občni zbor prosvetnega društva »IS. maj«. Prizadevni prosvetarjl so svoje društvo tako imenovali v spomin na leto 1912, ko so bile na ta dan požgane vse brkinske vasi,
Vso letošnjo sezono je društvo pravzaprav že delalo. Dramska sekcija je naštudirala »Davek na samce«, na razpolago imajo preko 300 knjig v šoli in okoli 800 pri zasebnikih. Treba bo le urediti prostore za knjižnico. Tudi s pevskimi vajami bodo začeli. Doslej imajo vpisanih G." članov, od tega je večina mladine. Tudi v novem odboru je mladina močno zastopana.
•	Novoustanovljeno društvo ima za svojo dejavnost na razpolago lepo dvorano v zadružnem domu. Dvorana je lepo oskrbovana. Sploh je razveseljivo dejstvo, da imajo odgovorni ljudje v Kmetijski zadrugi Pregarje veliko razumevanje za kulturne potrebe tamkajšnjega prebivalstva. V zadnjih letih je dala ta zadruga v kulturne namene okoli 3 milijone dinarjev in to predvsem za ureditev dvorane in za nabavo kino aparature.
PRESTRANEK
Dve predstavi dramske družine
o Agilna dramska skupina prosvetnega društva »Ivan Vadnal« v Prestranku je v zadnjih dveh mesecih pripravila kar dve premieri: Richarda Naslia »Vremenar« in Mire Mihelflčeve »Zlati oktober«. Zadnja premiera je bila 25. maja.
•	Kot »Vremenarja« je tudi »Zlati oktober« postavila na oder Sava Zelc, ki je v obeh delih tudi sama nastopala. Posebno zadnje delo je režijsko kakor tudi tehnično in igralsko dobro uspelo. Nastopali so: Irena Gabrenja, Eta Zitko. Francka Maver, Joža Sluga, Anica Vlvod, Zmago Zele, Zivka Jeršin in Slavko Demšar k. g. Težko je reči, katera vloga je bila najboljša, kajti vsem se je poznala presenetljiva igralska rutina. še posebej je treba pohvaliti brezhibno delo tehničnega osebja, teh skritih odrskih delavcev, brez katerih je dobra predstava nemogoča. Oder v Prestranku se polivali lahko, da je tudi ta plat dela dobro organizirana, čeprav dvorano prav sedaj preurejajo.
•	Vsemu kolektivu, pa tudi igralskemu ansamblu »Vremenarja« gre za prizadevnost vse priznanje. Z deli so že doslej večkrat gostovali, v načrtu pa imajo še nekaj gostovanj v okoliških občinah.
PODGRAD
Lep nastop mladine
o Preteklo nedeljo 1. VI. je tu gostovala mladinska dramska skupina iz Ilrpelj z igro »Sneguljči-ca«. Igro je režijsko pripravil Bruno Crmelj in jc dobro uspela tudi na domačem odru, saj so jo dvakrat izvajali. Tudi v Podgradu so se mladi igralci dobro postavili, škoda le, da je bila bolj slaba udeležba. Nekateri pravijo, da zato, ker jc bila v sosednji vasi procesija.
o Tudi domača mladina je za praznik mladosti nastopila z igrico »Mačeha in pastorka«, s prizorom »Žive črke«, recitacijami, lco-, li in rajalniml plesi. S programom ' so nastopili kar dvakrat: v soboto. 31. V, za mladino, v nedeljo, 1. VI, pa za odrasle. Obakrat je bila presenetljivo dobra udeležba. S tem nastopom želijo mladi izvajalci gostovati tudi drugod.
ion
Konec maja so se že tretje leto zbrale v Novem Sadu najboljše jugoslovanske gledališke družine, da bi pokazale naše najvišje dosežke v izvirni dramatiki in odrski umetnosti, »Sterijino po-zorje« so tako postale že prava jugoslovanska gledališka olimpiada. Razen številnih naših kulturnih delavcev in novinarjev so prisostvovali Sterijinemu pozorju tudi predstavniki iz tujine, gledališki kritiki in publicisti. Ob zaključku iger je posebna umetniška komisja podelila nagrade za najboljši dramski tekst (prejel jo je Marijan Matkovič iz Zagreba za sodobno odrsko adaptacijo drame »Sejem sanj-), za najboljšo predstavo (nagrado je dobila SNG Drama iz Ljubljane za Zmavčevo dramo »V pristanu so orehove lupine«), za najboljšo režijo (prejela sta jo režiserja Mirko Mahnič in Slavko Jan iz Ljubljane), pet nagrad so podelili za najboljše igralske stvaritve (prejeli so jih Viktor Bek in Neva
Rosic iz Zagreba ter Blaženka Katalinič, Rade Markovič in Marko Todorovie iz Beograda), nagrado za najboljšo insccnacijo je dobil Stevan Maksimovič iz Novega Sada, Vanda Pavelič-Vajnert pa za najboljšo kostu-mografsko ustvaritev.
Za letošnjo Sterijino pozorje se je prijavilo 28 gledališč iz vseh republik s 37 predstavami. Od teh jc bilo 33 sodobnih dramskih del domačih avtorjev in štiri dela Iva Vojnoviča, s čimer naj bi proslavili 100-letnico rojstva tega dubrovniškega dramskega pisatelja. Umetniška komisija, razdeljena v tri skupine, je videla in umetniško ocenila raven prijavljenih predstav in sklenila, da bo na Pozorju nastopilo 12 gledališč z 10 predstavami sodobnih dramskih del in z dvema predstavama Iva Vojnoviča. Izven konkurence za Sterijino nagrado so vključili v program tudi otroško gledališče »Boško Buha < iz Beograda.
Strnn 6
SLOVENSKI JADRAN
Stev. 22 —-c. junijii 1958
novo na knjižni polici * novo na knjižni polici * novo na knjižni polici i
MATEVŽ IIACM
Pri prehodu
(Odlomek iz prve knjige KOMISARJEVIH ZAPISKOV)
18. junija. Krka. De/, jo padal, ko smo se spuščali s sektorja Ajdovec—Brezova reber nroti Krki. Namenili smo se na sektor Sv. Peter in proti dolini Kolpe. Zelo močno je deževalo, ko smo so približali Krki. Motilo nas je tudi to, da so se križali po nebu dolgi, svetli bliski, ki so osvetljevali vso Tomšičevo brigado, ki je stala v vrtoglavi vrsti med cesto in Krko. Poslali smo dve četi v v predhodnico, da sta se tolkli z zasedo in krili prehod čez Krko. Najbolj me je začudilo to, da so se nekateri naši borci tako bali vode. Rili so borci, ki se niso bali zasede, no granat in ne boja, ali vode so se pa bali. to me jc tembolj čudilo, ker sem videl na Notranjskem ob Cerkniškem jezeru. kako so skakali v deročo vodo čisto navadni kmečki paglavci — pastirji...
Sel sem ob brigadni vrsti, kar sc skloni vodnik Roparjev iz Cajnarjev in mi reče: Joj, ti komisar, ti ne veš, kako so jaz bojim vode! Oh, tako bojim, pa nič ne vem, zakaj.
Kaj se boš bal. V vodo boš šel. no. potem te bomo pa ven vlekli in drug drugega se boste držali, sem mu dejal.
»2enske naj gredo naprej v vodo. je osorno dejal bataljonski komandant, bil jc Efenko.
«Ženske naj gredo prve. so govorili nekateri funkcionarji.
Ne bodo šle, nc. Prvi bomo šli mi. sem zarentačil in dobil nekaj konj. ki .-o prenesli ženske čer Krko.
Najprej je šlo osem kurirjev in pet komandirjev. Vzdihovali so. kot da bi so utapljali. Tisto noč je bilo pa res čudno: sovražno streljanje, nebesni grom, bliski po nebu. vzdihovanje v vodi, ostri prepiri borcev, čofotanje po vedi, vsovkrižno zmerjanje, kriki žensk, ki so padale s konj v vodo. Ko sem m sel neko partizanko čez vodo, jc na bregu vzkliknila: Oh. takega moža bi rada, da bi me kar naprej nosil. Rečem pa, da sem jo raje nosil čez Krko, kakor pa prenašal njen hudi jezik v brigadi! Brigada je poldrugo uro brodila mrzlo in od poletnega deževja naraslo Krko.
Nas bataljon se je tolkel pri Prc-ddvoru. Proti jutru smo se dobili na sektorju Sv. Peter. Ita-
ho-'te wulfa
NASA SODOBNOST, STEV. 5
Iz vsebine:
Vlado Vodopivec: Sredi družbenih sprememb, Alma Sodnlk-Zupanec i !■'.-lozof .Matija llvalč, POEZIJA — Jože Udovlč, Pavle Zidar, PROZA — I.copold Suhadolčan: Človek na zidu i.
IN MEMORIAL! — Rajko Nahtlgal (France BezlaJ), POLEMIKA — Josip Vidmar: V začaranem krogu, Mlhu'l Llfšic: Ob članku Josipa Vidmarja »Iz dnevnika« II, GRADIVO — France Klopčič: Pr.spevek k zgodovini komunist,čne part.Je II.
MED KNJIGAMI — Marjan Ilrezo-vir: Na rob novih mladinskih knj::i, Rok Arih: Razm.MJanie o knjigi .Duhovno življenje Koroške« IV. GLASBA — Pavle Merkü: L. M. Skcrjanec — JunJ M:hevec, GLEDALIŠČE — Vladimir Kralj: Poletje v Nohantu, ZAPISKI — T. P.: Knjiga o knjigi.
KNJIGA 58, STE V. 5
Iz vsebine:
NOVITETE IN PRIKAZI — ]!. 1!. Stari letniki revij, Saša Vuga — Veter r, :na cc Jože Dolenc — Kitajske pravljice, Branka Jurca — Steklen! ";ad, Andre Maurols: Temno hrepenenje. Levstik v zbirk: Kondor, Mii .hiko Ilačlja: Hire', ma. Dve iz knliiic k.lajsk.h pravljic. Irwin Shaw: .Mladi levi. V. I'.: K tajska lirika, Bruno Traven: Mrtvaška ladja, Knj /nn zbirka Kmečke knjme za leto It "i O p. Karlln: Jurij Ko/Jak — o vajalec sveta, Prof. MavrMj Z|o-nik: Nazornost v geografiji. Podgana se ženi.
ČLANKI IN ESEJI — Albert Širok: Seli i: r in nje i o v Hud , Tone Pavček: Prazen dan. J. d.: Zapiski o prevajanju, prevodih ln prevajale.li, ( hen-T/u-Lung — Alojz Gradnik: Ci/a.
RAZGLEDI Prešeren v amtr škl kn) World literature . Zn organ naše kulturne skupno.ti. Nekaj besed o krajevn.h zborn klh, Somerset Maugham ne bo več pisal. Uradno priznanje Glovnnnlju Paplnlju. Novo delo Faulknerja.
JEZIKOVNI KOTIČEK — Pomorstvo v našem slovstvu, Je/, kovna posvetovalnica. B.bliogi afija.
lijani so napadli bataljon Cankarjeve brigade, nakar so jih Cankarjeva napodili v beg. Tudi na položajih Tomšičeve brigade se je razvil boj, ki je trajal eno uro. Imeli smo tri lahke ranjence. Težka mina je udarila le nekaj korakov proč od položaja, kjer sem ležal poleg komisarja Tilma; močna plast zemlje in kamenja se je vsula na naju.
>-Srečo imava, da naju ni razneslo, je dejal Tilen.
Odšli smo na sektor Krone— Rajhenav. Sedeli smo ob kamniti poti. Krt je odpiral pošto, ki jo je prinesel kurir i/. Glavnega štaba. Obraz se mu jc pomračil, ponudil je pismo meni.
Beri. boš videl, kakšno voščilo smo dobili.
Pismo je bilo kratko. Sporočeno je bilo članom štaba brigade, d,i so dobili ukore, ker so ugovarjali ukazom pomočnika komisarja Glavnega štaba ::a premik brigade na sektor Ajdovec—Rdeči kal. Vsi štirje smo molče strmeli v kruto pismo.
Mimo so prišli gubčevci. Kri-žovski se je ustavil, vprašal po novicah. Dregnil sem Krta in Dakija v rebra, pogledal Križcv-skega ter ga vprašal: Ali ste res v Gubeevem brigadnem štabu dobili pohvalo nazaj? Govori se tako. Križevski je zardel kot kuhan rak. nato je odvrnil: Kdo jc pa povedal, da smo dobili ukore?
Kaj ga nisi zaslužil? mu ji odvrnil Krt.
Zapeljal si nas s tisto kislico, zato pa smo dobili danes pod nos. jc zamrmral Jan. Križevski jo jo hitro popihal k svojim.
To nas bo spremljalo vse življenje. je zamrmral Daki.
Beži, beži, nekoč bodo to črtali. sicer pa je kazen vzgojna,-sem pripomnil.
Vzgojna je lahko za otroke, jc zagodrnjal Krt, ne pa za odrasle.«
Prišla sta Novljan in Pehačck, komandant in komisar cone. V neki kotlini smo pregledovali specialke in zmotili razdalje. Kar naenkrat so zasliši streljanje. Skočili smo pokonci. Križevski je odhitel k svoji brigadi. Odšli smo na položaj. Naši so juri.šali, Italijani so bežali na vse strani. Na levi strani krila jo počasi prodiral Gregor s četnim bataljonom.
■Teci. Gregor, sem mu zakričal. Teci, bomo vse Italijane zajeli.
Ali Gregor je stopal počasi in preudarno na čelu strelsko vrste. Kar vidim, kako teče proti nam truma Italijanov in beži v bližnjo kotlino. Stekel sem za njimi, z mano Se dva kurirja. Pred vhodom v ozko kotlino sem zagrabil za plašč dva oficirja in zakričal: Forma! Prestrašeno sla so obrnila in dvignila roke. Kurirja .sta prignala potom iz kotline vsak po tri Italijane. Odpeljali smo jih v štab. Kar priteče mimo nekdo, ki ga ne bi rad imc-noval, in odpne uro na roki enemu od ujetih oficirjev.
Boš pustil ali nc, hudič! Italijane pojdi lovit, ne pa ure pobirat ! ■ sem zakričal.
Lovljenje Italijanov je bilo vsesplošno. Če bi bil četrti bataljon bolj hiter, bi ujeli več kot sto Italijanov. Tako je bilo pa sedem mrtvih in osem ranjenih ter triinšiirideset ujetih Italijanov. Veselje je bilo popolno. Zopet smo dobili šest mitraljezov, petindvajset pušk in precej mu-nicijc in bomb. Italijani so sc tresli od strahu: mod njimi sem spoznal nekega debelega karabi-njerja, ki jo bil nekaj mesecev enainštiridesotega v Loški dolini.
■Maj. ti si pa maslo pobiral v naših krajih. S'-:n ga ogovoril.
Res, rekli so mi, naj grom komuniste iskat. Zadovoljen sem bil, da sem dobil kako porcijo masla. No, če sem komu kaj zaloga storil, me lahko takoj ustrelite. Kamor sem prišel, sem prosjačil zn surovo maslo. Kara-binjer je govoril in so držal za veliki trebuh.
Dali smo Italijanom letakov o naši borbi, intendanti pa so jim rekli, da lahko gredo v Kočevje brez čevljev in obleke, ker je sončno, obleko in obutev pa da zelo potrebujejo naši borci. Italijani so z veseljem sprejeli to vest. Popoldne so se obložili z ranjenci, naša patrulja pa jih je spremila do ceste. Z veselimi vzkliki so odšli, vmes pa so kričali: Dobri partizani, dobri komunisti!. in obljubljali, da se ne bodo več borili proti nam. Da, 21. junij 1913, leta jo bil vesel!
Premaknili smo se na Bukovo goro. Prcdstraže so sc tolkle z italijanskimi prodstražami. Olj Kolpi pri Starem trgu se je vnel
Pisatelja MATEVŽA HACETA poznamo žc po dveh delih iz časa narodnoosvobodilne borbe (Partizanske slike, Gozdne steze), zdaj pa smo dobili v izdaji založbe Mladinska knjiga prvi del KOMISARJEVIH ZAPISKOV, ki zajemajo dobo po italijanski kapitulaciji, to sc pravi začetke ljudske oblasti, čas prvih partizanskih akcij, formiranja partizanskih cdinic. Avtor dela je sam navzoč pri vseh teh dogajanjih, torej ni samo kronist, ampak je tudi aktivni borec. Zato so njegovi zapiski resnični odsvit tistega velikega časa in čutiti je veliko avtorjevo željo, da bi te čase oživi! tako, kakor jih je takrat sam občutil, doživljal in komentiral. Komisarjevi zapiski pomenijo zlasti za mladi rod drogoceni prispevek k osvetlitvi narodnoosvobodilne borbe, ki jo poznajo le iz zgodovine. Knjigo lepo poživljajo risbe i; partizanske mape slikarja FRANCETA Ml-IlELlCA.

boj. Komandir Johan, hraber oficir, je bil ranjen v boju. Klel je rane in Italijane kakor star pod-oficir. Borcem njegove čete je bilo zelo hudo za njim, ker so z njim izgubili odločnega komandirja.
Gregor i/, četrtega bataljona je postal inštruktor, poslali smo ga
v Glavni štab. Komandir četrtega bataljona je postal hrabri in odločni Jerman, bivši krojaški pomočnik. Vnesel je v bataljon več živahnosti. Kjerkoli je zagledal sovražnika, je brez oklevanja jurišal. Kmalu je bil četrti bataljon enak po odločnosti tretjemu .. .

(Odlomek iz povesti ŽELEZNICA V BOLJUNSKEM GOZDU)
Zvine /npirnlec se je /del zdaj, ko Je moral paziti na tako nevarnega jetnika, sam sebi zelo imeniten.
Veste, pritlikavci so tako zvesto izpolnjevali postave, da je hI v vaškem zaporu od času. ko je lnl sezidan, šele en vim jetnik. Kakor Ji- go-vorll Zvitco Zaplralrr. tu Je ostajala dobra Ječa e sto nel/kor li cnu. Njen edini prebivalec je hil tedaj neki nesrečni palček z Imenom Kolotočivk, ki ie Jr mulo preveč r.izživel na družabni prireditvi za Zim-k obrat lil si privoščil preveč rumovca. Toda zaprt Je bil samo eno noč, samo tol ko. da se mu Je. kakor pravimo, pijača iz-kadlla iz glave.
Kolotočnik Je bil vaški krojač: bil je tudi kolar In Jo delal kolesa za male vozove, ki so j h uporabljali pritllkuvoi. ko so pobirali butare drv po Iioljunskcm gozdu. Ubogi Kolo-točnik! Po tej prigodi se nikoli več nI dotaknil rumovca in to je bilo morebiti dobro zanj. policistu pil Jo po\/ročnlo razočaranja.
Ampak /daj Je postal Zvitee Zapl-raler. lahko bi se reklo čez noč, človek. ki Jr Imel resnično veljavo v vasi, m pritlikavci so ga gledali z velikim spoštovanjem, tln ne rečemo s strahom.
Na nesrečo mu je ta pozornost, kakor se le prepogosto ilomija, precej udarila v glavo. Tako poln le l»il svoje lastne slave, da Je bil Iz dneva v d.i.t debelejši in ošabneJS1.. Navadil se je, na se Jo vrtel okoli železniške po-
^ \fM.tifJ ¡y a- 8
Cjoici^i/
Poznamo precej pravljic in povesti, katerih junaki so palčki, dobrosrčna bitja, ki so zadovoljna s tem, kar jim da narava in ki navadno žive v gozdu. Tako so tudi v velikem Boljunskem gozdu živeli palčki in med njimi imeniten mož, kateremu se je posrečil mar-sikak izum, ln zgodilo se je, do so dobili palčki železnico in da je ta novotarija prinesla v njihovo življenje velike spremembo. Toda na svetu ni nihče brc/ sovražnikov in imeli so jih celo dobrosrčni palčki: hudobni škratje jim ne strežejo samo po življenju, ampak jim jo še prav posebno na poti njihova železnica. In tako so se odigrale v Boljunskem gozdu zanimive stvari. O njih pa vam pripoveduje knjiga BB : Železnica v Boljun-skf ■m gozdu, izdala jo je v tekočem prevodu Janeza Gradišnika, v opremi Mire Roječ in z izvirnimi ilustracijami založba Mladinska knjiga v Ljubljani.
staje In skrbel, da so se prltl'kavel po l ivli.ill lepo v vrsto za Jutranji vlak. C o Je nastal hrup. ker je kilo skušal dobiti listek mimo vrste aH popotovatl brez listka, je Zvitec žvonkelal z lisicami, ki jih jc imel zmerom oh pasu. in grozil z vsemi mogočimi kaznimi.
Bojim se, da vsa ta ošabnost ni bila v prid njegovemu značaju ne njegovi ruili. Samo pritl kavi ki so so upali norčevati Iz njega (seveda m njegovim hrbtom) In so pisali pn drevesih n skrilih vratih tako žaljive napise kot »Zvitec je prismojenec« ali »Zvitec Norec«.
Vsak Jan se je zbrala velika množica. ko Je hodil hranit svojega jetniku; bilo Je precej podobno, kakor pred Bucklnghamsko palačo v Londonu, kjer tujci hodijo gledat izmeno straže. Zakaj kajpada sta bila tukaj dva stražarja oborožena do zob, postavljena vsak nn eni strani zapora, in izmena slraže Je bila prav isti čas, ko jr pr hajal Zvitec Zaplralcc 7 vrčem mrzle vode in s skorjo želodo-veg.i kruha: samo to so namreč dajal: Crtoillaku zvečer in zjutraj,
N11 Boljunskem bregu Je bil razen Crtoillaku nesrečen še nekdo. To ni bil 11 liro drug kot Kiliavee, blagajnik, ki ni znal dobro odštevati.
Zares, bila Je prava sramota, kako narobe Je šlo vse v blagajni!
Trcbušnlk Je bolj ln bol.l izgubljal potrpljenje s Kiliavcem, deloma tudi zalo, da povemo po pravici, ker Tre-bušnk 11 znal računati nič bolje kot njegov blagajnik. Mislim, da ml boste pritegnili, da Je bilo tako stanje vsega obsojanja vredno, če pomislimo. da Je bila ta železniška družba sicer tako dobro urejena.
stvar je bila vsako Jutro enaka, Kihavec nI prav vračal drobiža, ka-terlkrat preveč, katerlkrat premalo! Potniki so godrnjali — le nekateri so zadovoljno molčali, drugi so sedeli po kotih in šteli na prste.
Povratni listek do rudnika Je veljal poltretjl pestnik, kar lil bilo približno dva kovača v našem denarju. Ce Je Kihavec ilobll tri pestiiikc, nikoli n; znal odšteti dveh in pol od treh. Včasih Je potnik dobil nazaj en pestnik. včasih nI dobil prav tre. Ker so prillkavcl dobrodušna bitja, so nikomur nI zdelo vredno zganjati hrup zavoljo tefia. posebno tistim ne, ki so imeli precej pod palcem. Ampak tako stanje seveda le ni moglo kar naprej trajati. Nekega dne jc moral lllnko Pritllkavskl nujno potovati k rudniku, pa 11111 Kihavec nI prav vrn'l drobiža.
Zdaj pa, to si lahko mislite, Je bil zares ogenj v strehi! lllnko je bil bistra glava, seštevati in odštevati je znal bolje kot kdor si bodi v naselbini. Vedel Je, da dvajset pestnlkov en zlatec, kar Je prlbl.žno sto šestdeset dinarjev naše veljave, in prav do zadnjega pestnika je vedel, koliko denarja le zaklenjeno v banki, ki je bila v lilšl tik zraven njegove.
Kakor sem rekel, tisto jutro je lllnko položil tri pestnlke na okence In zahteval od Kliiavca povratno vozovnico do rudnika. Kihavca Je obšlo tako začudenje in spoštljiv strah, ko se Je lllnko pokazal ob malem okencu za vozovnice, da se mu je sesul cel kup drobiža ¡11 se razletel vsepovsod po podu blagajne.
Ko je lllnko dobil drob ž. Je dognal, da je rlobil namesto pol pestnika kar cela dva. Tedaj je bil ogenj v strehi! Dal je poklicati Trebušn ka. potem še 1'retreska in Netreska. vsi so začeli govoriti drug čez drugega in vlak jc imel zaradi tega cele pol lire zamude.
Ko se Je Trebušnlku naposled posrečilo pomiriti lllnka I11 ko jc srečno odpravil Boljunsko lepotico, Jc prišel besno sopihnje v blagajno.
»Kihavec! Odpuščen si. Jutri se boš pridružil skupini progovnlh delavcev, ker nisi /možen za službo železniškega blagajnika!i
Ubogi Kihavec Jc bridko zajokal, Trcbušnlk pa mu je velel, naj vzame klobuk in gre, pa Sc mezde mu ni plačal, kolikor jc je imel zaslužene, in to je bilo nadvse nepošteno.
Trcbušnlk se je moral torej ogledali za drugim blagajnikom in v vsej naselbini jc hil samo še en pritlikavec, lil se je nekoliko spoznal 11.1 številke, Kolotočnik. Čeprav Kolotočnik
ni imel ncomadei.cvanc preteklosti, ni bilo nlkake ovire, da ne bi dobil te službe, njegov sin pa je lahko prevzel družinski poklic kot kolar. Trcbušnlk Je sklenil, da neutegoma spregovori o tem s Hlnkom.
In tako Je Kihavec v tem Jasnem vetrovnem Jutru v začetku marca klavrno stopal po Boljunskem bregu ln pri duši mu je bilo, kakor da Je konec sveta. V svojem ilclu na postaji je bil srečen, ker mu je dajalo občutek, da Je pomemben, in to Imajo pritlikavci silno radi. Zdaj pa naj bi bil navaden progovni delavec, polagal naj bi pragove, prosim vas, in privijal tirnice! In vse to zato. ker ni znal dobro odštevati! Želel Jc, da bi sploh nc bili iznašli železnice.
Tlikavke, ki so stale nn pragovih ln stresale preproge, so začudene strmele v njegovo pripognjeno postavo, ko je šel mimo, in prav kmalu so vsi prebivalci noljunskcira brega vedeli, da jc nekaj narobe ln da so Kihavca »vrgli n.i cesto«.
V takem Jasnem, vetrnem Jutru bi se bil sicer Kihavec čutil srečen. Pomlad .le bila čisto blizu, lahko bi rekli, da Je bila že na pragu. Po osojnih bregovih so že rastle divje vijolico ¡11 pod velikimi bukvami zvončki. Tu pa tam so tudi že kukale iz zemlje posamezne glavice žafrana, zlate in očarljive.
Kihavec Jc stopal naprej proti vaškemu zaporu. Presenečeno je opazil, da stražarja sedita pod sosednj m hrastom in igrata klip-klap-klop, neko igro s kartami. Seveda bi bila morala biti na straži, pa Ju Je sončno jutro premamilo ln Zvitec Zapiralec je bil spodaj v vasi, da je pregledoval dovolilnice za miši. Nekateri izmed pritlikavcev so si redili miši, kakor si mi redimo pse ali mačke, in vsak izmed njih Je moral Imet! za to dovolilnico (veljala je tri pestnike).
S svojim malim zamreženim oknom visoko gori v steni Je bila ječa videti hudo pusta in strašna. Ker je bil Kiliavee dobrega srca, se mu jc klavrni zaprti Crtodlak nekoliko zasmilil.
Ob takem Jutru nI bilo nikomur privoščiti, da bi bil zaprt v strašni goli Ječi. »Morebiti,« Je rekel Kihavec sani pri sebi, «pa niti nisem tako nesrečen, z nJim se ne morem primerjati.«
Kihavca nI nič vleklo, da bi se pogovarjal s stražarjem, sicer pa sta bila tudi preveč zavzeta z Igro, da bi se bila menila zanj; zato se je napotil med drevje za zaporom. Tam so rastll borovci in po odpadlih iglah se Je mehko hodilo. Sedel je ob vznožju enega izmed borov, ker se ni mogel domisliti ničesar pametnejšega.
Trideset metrov proč Je bila ječa s svojim majčkenim oknom. Gledalo je proti borovemu gozdu, tako da ni sonce nikoli posijalo skozenj. Kihavca jc kar zmrazllo ob pogledu nanj. Zamisli si tistega, ki bo zaprt tam notri, noč in dan, tja do konca poletja! Ugibal je. kaj počenja Crtodlak v celici; bledega obraza ni bilo videti pri oknu. Uboga reva jetniška, pa še v takem jutru!
Na vsem lepem pa je Kihavec opazil nekaj prav nenavadnega. Borove iglice pred njim so se začele v/iligo-vatl v nekakšno gomilo, natanko tako kakor da tam rije krt.
Pod borovimi iglicami je zrastla nekakšna vzpetina, ki je vse bolj rastla, upadla, pa se spet vzdignila, prav tako kakor da je kaka velikanska podgana ali kak krt privrtal do konca svojega rova.
Klhavru so se oči bolj lil bolj okroglile, ko jo to gledal, in potem se je nn vsem lepem kakor možic iz škatle pomolil ven dolg suh obraz z dolgim ozkim nosom, ves pokrit s prstjo in z borovimi iglicami!
Kihavec je potreboval dve, tri sekunde. preden je doumel, kaj se dogaja. Glava jc bila kajpada Crtodla-kova. Cez ireaulek so se pokazala ramena in potem je škrat skočil iz rova, kakor odleti /amašek Iz steklenice.
Niti toliko časa ni minilo, kolikor ga Je treba, da zapišemo te besede, pn se je Crtodlak stresel kakor pes, ki je pravkar prilezel Iz ribnika, in preden Je Ivlhavec utegnil odpreti usta. da bi poklical stražarja, je Crtodlak že izginil v sence med borovci.

SPOMIN NA PRIMORCE — RADGONSKE ŽRTVE


□ □
Letos je preteklo 40 let, ko so se v takratni Avstro-ogrski monarhiji, zlasti med nenemškim prebivalstvom in vojaštvom dogajale velike, za nadaljnji razplet in za končni razkroj te države odločilne stvari. Čeprav je bilo v Brest-Litovsku že sklenjeno premirje, so dogodki naslednjih dni v narodih te monarhije porajali revolucionarno težnjo po resnični svobodi.
V Radgoni je bil prelep maj, poln cvetja in toplote. V začetku aprila 1918 so se vrnili iz ruskega ujetništva številni avstrijski vojaki. Med njimi so bili tudi taki, ki so v Rusiji imeli lepe zaposlitve, so si pa goreče želeli po-vratka v domovino. Domovina jim je bila obljubljena dežela, ki jim lahko kot edina da tisto, po čemer so težili vsa leta.
Ko so se vrnili iz Rusije, bilo je spomladi 1918, so jim obljubili šestmesečni dopust, ki bi ga preživeli v domačem kraju, v krogu svoje družine. Bivšim ujetnikom je bilo takrat zagotovljeno: »Nikoli več na fronto!«
Zgodilo pa se je drugače. Po dvotedenskem dopustu so morali povratniki oditi na italijansko fronto. Najbolj žalostno pa je to, da so v teh dneh doživeli doma velika razočaranja. Našli so razpadle domove, lakoto in pomanjkanje, revščino in žalost. Najhuje so bili prizadeti Primorci, ki so bili v večjem delu vključeni v takratni zelo znani »Tržaški 97. pešpolk«, ki je imel svoj sedež v Radgoni. Znano je, da je bila Primorska takrat močno razdejana, mnogo vasi je bilo uničenih, številni Primorci so pomrli v begunstvu, predvsem v zloglasnih taboriščih Lebring in Leibnitz. Ljudje so zahtevali konec vojne, svobodo, pravico in kruh. Bili so lačni in tisti, ki so služili avstrijskemu cesarju, so trpeli pod terorjem oholih oficirjev in pod-oficirjev, ki zanje niso imeli boljših besed kot: ničvredneži, capini itd.
Tako je po povratku z dopusta v Radgono pisal 24-letni korporal Rudolf Ukovič, deset dni pred svojo smrtjo, svojcem v Hrušico pri Podgradu: »Nimam strplje-nja. Žalostno- Rajši bi, da me ni nikoli več videla domovina, kakor tako trpljenje!«
To pismo najbolje kaže razpoloženje po vojašnicah črno-rume-ne monarhije, če izvzamemo nemško in madžarsko vojaštvo. V vsakomer je vrela želja po borbi za lepo in človeka vredno življenje, zato ni čudno, če je prišlo do uporov med vojaštvom. In v maju 1918 so se uprli v Juden-burgu, kjer je bil kader »Kranjskih Janezov«, dalje v Murau, Pulju, še preje v Kotoru in v Furlaniji. Dne 23. maja pa je v večernih urah prišlo- do upora Primorcev v Radgoni. 2e delj časa so se namreč Primorci pripravljali, da se uprejo terorju avstro-ogrskih oficirjev. »Avstrija mora propasti! Živela Jugoslavija!« to je bilo njihovo geslo. Zbirali so se v eni izmed radgonskih gostiln in do podrobnosti izdelali načrt upora. Idejni vodja upornikov je bil 26-letni računski
podoficir Andrej Melihen iz Srpenice pri Bovcu. Zaradi nepazljivosti je bil izdan in ga je po ovadbi natakarice aretiral vojaški orožnik Zadkovič. Melihna so vojaki poznali in užival je velik ugled. Ko se je raz vedelo, da je bil aretiran, je med njimi završalo. Zgrabili so za puške in začelo se je neusmiljeno streljanje po Radgoni, vmes pa so se slišali vzkliki: »Živela Jugoslavija! Živela Rusija! Živela svoboda! Dol z Avstrijo!« V trenutku sta se razvili dve fronti: na eni strani so bili uporniki, na drugi oficirji in podoficirji s peščico vojaštva. Pričelo se je brezglavo plenjenje in v prvem trenutku je zajela panika vso Radgono.
Pokalo in streljalo je vso noč. V jutranjih urah so prihitele čete iz Gradca, Maribora in Celovca, Prišli so Madžari, mladi Korošci od 7. polka, Nemci, vključeni v 26. in 27. polk, in s strojnicami so streljali po Radgoni.
Bilo je jutro 24. maja. Boj je bil končan. Iz Gradca so se pripeljali sodniki vojnega sodišča — sami Nemci. Nepozaben mi je ostal v spominu polkovnik z dolgimi, navzgor zavihanimi brki. Bil je pravi divjak. V preiskavi na vprašanje za splošne podatke je povprašal visokoraščenega Istrana z rusko kučmo na glavi, če zna pisati in brati. »Ne,« mu je odgovoril. Polkovnik pa je dejal po tolmaču: »Povejte temu psu, da se ima svojemu narodu zahvaliti za to, da ne zna ne pisati in ne brati!«
Dvanajst upornikov je bilo obsojenih na smrt. Štirje so s pritožbami uspeli, da so si ohranili življenje, drugi so padli pod streli pušk.
Streljali so jih na trati ob Ko-duličevi vojašnici, prav blizu Glavnega trga. Dne 27. maja pozno popoldne sta bila ustreljena Andrej Melihen in Rudolf Ukovič. Na poti iz ječe na mo-risče sta vzkliknila: »Naj živo Jugoslavija!« Pred streljanjem so jima še enkrat prebrali smrtno obsodbo, odtrgali raz ovratnika čine in najprej ustrelili Melihna, nato pa Ukoviča. Še nekaj ur pred smrtjo je Ukovič pisal domov: »Čakam do šeste ure zvečer, edino upanje je pomilostitev od cesarja.« Zadnje besede Melihna so bile namenjene v pozdrav materi. Streljalo je šest mladih Korošcev, trije v glavo, trije v srce. Ukovič si ni pustil dati čez oči črno obvezo. »Streljajte brez zaveze! Naj živi Jugoslavija!« in je padel.
Večja moritev je bila dva dni kasneje, 29. maja. Bil je čudovit majski popoldan. Kostanji na Glavnem trgu so bili v razkošnem razcvetu. Radgonske nem-škutarke so z otroki v naročju z naslado gledale, kako so gnali na morišče težko uklenjene Antona Švaba iz Šepulj pri Toma ju, Petra Hvalo iz Pečine pri Tolminu, Liberata Velana iz Pazina, Marka Fraja iz Motovuna, Ric-carda Wrecha iz Tržiča pri Trstu in Giovannija Maniacca iz Gorice, Spotoma so prepevali slovenske in italijanske narodne pesmi. Dobro se spominjam, da so peli:
r/la--
»Oh, adijo očka, oh, adijo mam'-ca, oh, adijo sestra, brat, zdaj se vid'mo zadnjikrat«. Potem pa so zapeli: »Guarda la luna, come che la camina ...«.
Šest krepkih fantov, šest bridkih smrti! Zdaj so streljali Madžari. Znamenje za streljanje je dal nemški oficir. Peter Hvala je zakričal: »Fantje, po nedolžnem ...« in že je padel.
Vojaki so se vračali v kasarne svetlih oči, izbočenih prsi, stisnjenih pesti. Nobene besede ni bilo slišati, njihova srca so bila prepolna vsega tistega, za kar so padle radgonske žrtve. Skozi mračni večer pa je z obzorja še skromno, vendar vidno posijala luč nove dobe.	vk
'v'Ñ1 i'--'-.
fr'' V '■'
Vsa naša kopališča so pohia kopalcev. Huda vročina je pripomogla, da se je letos kopalna sezona začela nekoliko poprej kot po navadi. Na sliki detajl iz novega kopališča v Izoli
Oprlalj je vasica že v puljskem okraju, vendar pa neposredno meji na našo republiko. Čeprav je ne dosežejo pravice iz Videmskega sporazuma (ali pa prav zato?), sem in tja zapiha skozi naselje huda sovražna propaganda, ki ji spet sem in tja kdo tudi nasede. Posebno mlad človek. Zlasti še, če mu onkraj meje slikajo in obljubljajo med in mleko, poliane piske kar v usta, anarhično svobodo v brezdelju In sto drugih »dobrot« zahodnega sveta. Kaj ne bi to premotilo mladega človeka, ki se mu zahoče po svetu, da na lastne oči in ušesa in na svojo kožo poskusi to bajno tujino. Marsikdo je že poskusil, kaj bi tajili. Ne s potnim listom, čeprav bi ga marsikdo tudi dobil, alto bi prosil zanj — ne, kar tako, na skrivaj — frk čez mejo.
Tako je bilo tudi z mladim Petrom Vižintinom iz Oprtlja. Poln smelih načrtov in sanj o tujini, nabit s sovražno propagando — čeprav ne sovražnik domovini, ki jo je kanil zapustiti — jc neko zimsko noč proti koncu leta 1957 frknil čez mejo, kjer ravno ni bilo stražarja, in se znašel v Trstu.
Kajpak! Kje je zdaj Indija Koro-mandija? Jojmcne, kakšno razočaranje po tolikih sanjah in upih. So koj na policiji poskrbeli, da so se Petru sesule lepe sanje, porušili so mu gradove v oblakih in vile iz kart in najbolj črni pomisleki bližnje preteklosti še senca niso bili proti resnici. Se je fant kljub vsemu izmazal in se ni maral pri vsem nagovarjanju deklarirati za političnega emigranta
—	čeprav so ga končno kot takega vtaknili v zloglasno begunsko taborišče pri Sv. Soboti (San Sabba). Kmalu so ga skoraj docela minile vse iluzije o »zlatem« zapadu. Životaril je v taborišču in obupaval nad seboj, saj je imel za sosede ljudi, ki so na pol po živalsko bivali v tistem taborišču že po tri, pet, osem in več let, ter brez dočakanja čakali na obljubljeno zlato čezmorje. Kajpak — prav rabijo tamkaj stare in zgarane ljudi
—	kapitalist prokleto gleda, da dobi mladega in zdravega človeka v službo, da mu bo lahko dalj pil vročo kri in izsesaval trdno moč iz zdravega telesa.
Peter je obupaval nad seboj in v isti mah verjel v nemogoče; hkrati pa ga je vedno bolj grizlo domotožje, zavest krivde pred domačijo mu je upogibala glavo — tedaj pa je v letošnjem januarju le nastopila sprememba. Peter bi skoraj zavriskal — premestili so ga v taborišče Allamura pri Bariju v južni Italiji. Šestindvajset ur so se vozili — z vlakom in v živinskih vagonih. Vode — nič. Hrane — konservo in 30 dkg kruha. Iz vlaka nikakor vso pot. Voda ni bila niti v Sahari še nikoli tako zaželena.
Pravili so, da je iz Altamure bliže do Avstralije ali Kanade. Seveda — to je tudi Peter kmalu izkusil in videl. Tudi tamkaj so bili »starosede-oci«, ki že po nekaj let čakajo blagoslovljeni dan, ko bi od nekje priletela vozovnica za deželo kengurujev ali srebrnih lisic. Razmere pa še veliko slabše kot v Trstu. Postelje — iz desk zbiti zaboji v nadstropje, v njih na pol prazne slamarice, brez rjuh seveda. Po dve odeji na osebo pri mrazu, da je kar škripalo. Stanovanja — barake, bivše konjušnice, brez stekel na oknih. Brilo in pihalo je po pogradih, kot bi zavijal zlodej in grozil pobrati v črno negotovost vse nesrečnike v barakah. lirana — slaba in nezadostna. Redek riž s krompirjem, sem in tja testenine za spremembo, vmes pa na redke čase sled po mesu — le kje si, ljuba domovina s svojim obiljem?
Za večerjo — vsak dan mortadela in marmelada, marmelada in mortadela. Stara mortadela, pótenmela od dolgega stanja — hudič si ga vedi, kdo je zaslužil na njej in kje so jo pobirali.
Ce že moramo čakati, pa vsaj ne bi morali tako zanič žreti. Talco so mislili taboriščniki. Tudi zmrzovatl ne, vsaj šipe naj vstavijo, Deževale so pritožbe na upravo taborišča. Za konec so si pridržali celo gladovno stavko, pa je prišla policija, prišli so gasilci — • vendar begunci niso bili siti ne pendrekov in ne vode iz gasilskih cevi. 1'oinirili so se šele na zagotovila uprave, da jim bo Izboljšala življenjske pogoje. Kajpak tudi po tistem lil bilo nič bolje — ne za Petra in ne za druge begunce tamkaj, ki so povečini Istrani in Dalmatine!, to je Italijani, ki so v časih
Pripravljeni mlaj v Dolini čaka obložen s pomarančami, da ga naskočijo drzni plezalci
TRNOVA POT CEZ MEJO IN SKOZI BEGUNSKA TABORIŠČA
fašistične okupacije prebivali na tem področju Jugoslavije. Tamkaj upajo v nedosegljivo cele družine, ki štejejo posamezne tudi do deset članov — životarijo in upajo v čudež in hkrati preklinjajo svojo nikoli sanjano usodo. Kje ste, proizvajalci in preizkuševalci atomskega orožja, da ne vidite te bede in ne pomagate potrebnim, ki jih še tepe zadnja vojna? Se niso vse rane zaceljene, pa že snujete nove — treba bi vas bilo zapreti v taborišče bednikov Altamura, pa bi vas za vse čase srečata pamet.
Kar oglejte s-i prizor za bogove: smešen za gospodarje, tragičen za prizadete nesrečnike. Za begunska taborišča skrbi kakorkdo. Ta mora skrbeti za begunce, za njegove nesrečne prebivalce, hkrati pa za njegove gospodarje. Včasih mednarodni Rdeči križ pošlje taboriščnikom nekaj obleke. Delitev je kaj čedna — ne po potrebi ali pravičnem odnosu — ne, kar tako vržejo Cerberji tiste cunje med ubogo rajo, ki čaka, kdaj sc je kdo usmili. Seveda nastane zaradi tega ravs in kavs in do obleke pride močnejši, drugi — najbolj potrebni pa se lahko pod nosom obrišejo. Oh, rimska pravica iz časov gladiatorjev in legionarjev.
V Altamuri je še nekdo iz Oprtlja: Anton Basanese z vso družino — ženo in šestimi nedoletnimi otroki. Grize ga domotožje, rad bi se vrnil domov v Jugoslavijo. Slo zaprek je v njem samem in zunaj njega: strah, dovoljenje, denar, strahovanje poklicnih taboriščnikov in še kaj.
Peter Vižintin pa je krepko presekal gordijski vozel, ki je brez rešitve opletal druge. Rešil se jo iz pekla goljufij, tatvin, pretepov in nemoralnega življenja v taborišču. Na Dan mladosti, 25. maja, se je znašel doma. Zdaj že spet pridno dela, nikoli pa ne bo pozabil grenkih časov in bridkih izkušenj, ki si jih je nabral na svojem popotovanju po varljivem svetu.	rb
Tudi v Poljanah so napeljali nov vodovod
Znana. partizanska vasica Poljane pri Vrapčah v sežanski občini je v nedeljo močno zaživela. Več desetletij so Poljanci pričakovali dan uresničitve njihove velike želje in tudi zahteve po napeljavi vodovoda. Takrat, ko je pred leti zasijala v njihovih hišah električna luč, so se odločili, da bodo poskrbeli tudi za napeljavo vodovoda, V več kot 7 tisoč prostovoljnih delovnih urah, katerih vrednost je bila ocenjena na štiri milijone dinarjev, jim je uspelo zgraditi vodovod, ki je vreden približno osem milijonov dinarjev.
K slavnostni otvoritvi vodovoda so prihiteli ne samo domačini, pač pa tudi številni gosti, med katerimi je bil predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Tone Kodrie, predsednik občinskega ljudskega odbora v Sežani Rado Mahnič ter sekretar sežanskega občinskega komiteja Zveze komunistov, ljudski poslanec Alfonz Grmele, ki je v svojem nagovoru pred otvoritvijo naglasil zasluge vaščanov v boju za osvoboditev naše domovine in za izgradnjo komunalnih naprav svoje vasi z lastnimi rokami. Nato je predsednik občine Rado Mahnič predal predsedniku vaškega odbora za izgradnjo vodovoda tovarišu Mohorčiču vodovod v upravljanje vaščanov.
Tako so Poljane že četrta vas na področju krajevnega odbora Vrapče v sežanski občini, ki so dobile svoj vodovod.
Majski obisk
v Dolini
Prvo nedeljo v maju, kot že leta in leta, je bil v Dolini velik praznik: mladina je postavila na trgu sredi vasi svoj mlaj ln priredila majsko veselico. Letos je bilo veselje še večje, ker je pod mlajem igral dva dni Avsenikov kvintet, ki je tudi na Tržaškem zelo priljubljen. Na mlaju je tri dni »zorelo« 1980 pomaranč, 300 limon in 50 kolačev. V torek zvečer so mlaj podrli. Končal ga je lep praznik, o njem pa bodo govorili ne samo v Dolini, do prihodnjega maja. Dolinski fantje pa so si že zagotovili za prihodnje leto gostovanje Avsenikovega kvinteta. Ta lep običaj je ohranjen še v Boljuncu in Dolini: skozi stoletja gre iz roda v rod. Fašisti so ga hoteli preprečiti, a jim ni uspelo.
Dolina, ena izmed največjih in najstarejših vasi na Tržaškem, se razprostira vzdolž pobočja pod kraškim grebenom ter Socerbskim gradom. S Socerbskega gradu vidiš s prostim očesom ljudi po dolinskih ulicah. Zdi se ti, da bi lahko vrgel kamen na dolinske strehe. Samo nekaj sto metrov zračne razdalje, vmes pa je državna meja. Ce bi uredili zadnji del poti in olajšali prehod čez blok pri Prebengu, bi se zlasti spomladi in poleti mnogi Tržačani pripeljali na izlet, krasen razgled in čisti zrak na Socerbski grad, posebno še, ker je zdaj tudi primerna postrežba v lepo urejenem gostišču na gradu.
* * *
Vas je bila prvotno više, prav pod kraškim grebenom, na kraju, ki mu domačini pravijo »Maganjevec«, kjer so še vidne male parcele z obzidjem — nekdanja dvorišča. Zadnjo hišo na tem predelu so porušili pred 70 leti. Prebivalci so se od tod preselili malo niže — proti dolini, a še ne v dolino —, kjer je zdaj naselje Suhorje. Prebivalstvo je naraščalo: nove hiše so zrasle še na »Brcah«, nato pa tam, kjer je zdaj središče vasi. Zadnja desetletja se vas širi l bolj v nižino — v dolino pod Dolino, I zlasti odkar so tam sezidali novo žtt-i panstvo in speljali nove poti.
Pred prvo svetovno vojno je skupina podjetnih vaščanov po nasvetu nekega zdravnika nameravala urediti pod vasjo kopališče za zdravljenje po Kneippovem sistemu. Kazalo je dobro in je bilo precej zanimanja za to zadevo tudi na Kranjskem, toda vse je zamrlo, ker niso imeli na razpolago dovolj denarja, da bi sezidali in uredili prostore za sprejem gostov. Od takrat je tisti predel pod vasjo dobil naziv »V banjah«. Stavbo, ki je bila namenjena za kopališče, je pred nekaj leti odkupila doLinska občina in tam uredila otroški vrtec.
Novi sedež županstva je na »Bro-du«, nekaj sto metrov od mesta, kjer je meja med dolinsko in boljunsko »srenjo«. Pred leti so bili včasih na tem malem mostu čez Glinščico hudi »obmejni« spopadi med najmlajšimi sosedi, ki so si radi zlezli v lase.
Dolina je imela nekoč oblast precej daleč naokoli, skoraj do Klanca in Črnega kala. Sedanja dolinska občina je med največjimi podeželskimi občinami na Tržaškem, saj meri 33 km= površine, šteje 14 vasi in nad 5.300 prebivalcev, ki so večinoma kmetje, mnogi pa so zaposleni v Trstu. Zelo pa je občutena brezposelnost, ki doseže tudi 10 °/o prebivalstva. Glavni vir kmetijskih dohodkov je vinogradništvo. V nekaterih predelih lepo uspevajo oljke, ki pa jih je lanski mraz zelo poškodoval.
V Dolini bodo letos praznovali lepo obletnico: SO-letnico Slovenskega Tabora in prosvetnega delovanja. Tabor v Dolini je bil namreč 27. oktobra 1878, Takrat se je zbrala v Dolini velika množica Slovencev z Brega, Trsta in Krasa in so v duhu narodnega preporoda nastopala bralna društva ter pevski zbori iz raznih krajev Primorske,
Dan tabora v Dolini je bil velikega pomena za okrepitev narodne zavesti ter za razvoj prosvetnega življenja Slovencev na Tržaškem. Dan tabora v Dfillni je tudi dan ustanovitve »Bralnega in pevskega društva V. Vodnik«. Pevski zbor je deloval že pred letom 1070, nato je bila ustanovljena čitalnica, po taboru pa se je prosvetno življenje naglo razvijalo in doseglo svoj takratni višek ob proslavi 25-letnice, ko so razvili svoj društveni prapor, ki jih je takrat stal 220 kron. Prapor so Dolinčani v dobi fašizma tajno prenesli v Jugoslavijo, da so ga ohranili do osvoboditve, ko so ga spet prenesli v Dolino.
Po osvoboditvi je prosvetno življenje tudi v Dolini zacvetelo, nato je leta 1948 nastala kriza zaradi razdora. Zdaj pa se je društvo spet spravilo na noge in zaradi svoje dejavnosti, podjetnosti in iznajdljivosti spada nedvomno med najboljša prosvetna društva na Tržaškem. Za to pa gre pohvala predvsem dolinski mladini.
Nad trgom sredi vasi, v senci kostanjev, stojita dva spomenika; spomenik na tabor leta 1878, poleg njega pa spomenik padlim in žrtvam v NOB. Dolga jc vrsta imen padlih borcev in talcev ter 33 domačinov, ki so izgubili svoja življenja v taboriščih.	BRZAN
OBČNI ZBORI NAŠIH ŽENSKIH DRUŠTEV
ffl
fnl
6
Na občnem zboru društva »Napredna žena« v Izoli so razpravljali predvsem o vlogi današnje žene v socialistični družbi. Občnemu zboru so prisostvovali razen številnih žena še predstavniki oblastnih forumov ter političnih in družbenih organizacij.
Poročilo o delu starega odbora je imela tovarišica Cotarjeva. Odbor se je sestal dvajsetkrat, razpravljali so predvsem o organizaciji gospodinjskih in šiviljskih tečajev, o uredbi krpalnice in pralnice, o pripravah na volitve, o skrbi za žene borke iz NOB itd. Razprava po referatu je bila zelo živahna. Med največjimi problemi, ki čakajo novi odbor je prav gotovo skrb, da si bodo žene delavke pridobile potrebno kvalifikacijo. V tovarni Argo so namreč samo štiri kvalificirane delavke, v Irisu jih je osem, več je polkvalificiranih, največ pa nekvalificiranih. O sodelovanju žena v družbenem upravljanju je govorila tovarišica Banovčeva, o povezavi doma in šole pa tovarišica Ferluga. Tovarišici Stepančič in Baša sta govorili o skrbstvu in varstvu družine in o dejstvu, da veliki izdatki za socialno ogrožene niso uporabljeni vedno najbolj učinkovito. Za izboljšanje teh nepravilnosti bo potrebna večja povezava med socialnimi referenti in sindikatom. V nadaljevanju razprave je tovarišica Zlobčeva
ostro obsodila neupravičeno dviganje cen artiklom, ki sodijo v družbeni standard ter nekulturni odnos do potrošnikov v nekaterih mesnicah in drugih prodajalnah. Občni zbor je sprejel sklep o otvoritvi pralnice in krpalnice kar bo znatno pripomoglo k uresničitvi materialne razbremenitve žene, dalje o organizaciji vzgojnih in zdravstvenih tečajev ter predavanj, kar bo prispevalo k dvigu ženine izobrazbe in samozavesti. Novoizvoljeni 25-članski upravni odbor bo nadaljeval tudi z delom na vasi, kar je že začel stari odbor v preteklem letu
C. C.
Dva modela poletnih oblek iz platna ali popelina
MLADI SVET, ŠTEV. 5
Iz vsebine:
Roman Obcrlintner: Pred izbiro poklica, M. C.: Pismo staršem o ¡siljenju na avtocesti, Zanimlv.i odgovori mladih brigadirjev, Neža Mau-rer: Prosim te, vzemi!, — Iz programa Zveze komunistov Jugoslav.je Fedor Dostojevski: Odgovor mater"' Franc Pedičck: Kaj pomeni — otroka je treba razumeti, A. M.: Kaj je otrok, — Skupnost dijakov, bistveni element reformirane šole, Helena Puhar: Pouk o spolnosti, Branka Jur-ca: Jeseni bomo začeli po novem, Štefan Trobiž: Naš šolski vrt, Marja Cerkovnik: Pripravljamo se na vzgojo filmske kulture, — Pomenek"3 s starši, Midva, Dr. Slava Lunaček: Dvorišče — igrišče v stanovanjski skupnosti, — Novice o dolu v stanovanjski skupnosti, Jože Sager: Omo-got.ino otroku prijeten oddih, — Občni zbori naših društev, Nov.cc iz šolskega in prosvetnega življenja pri nas in v tujini, Ludvik Aškenazj': Otroške etude,
NAŠI VZGOJNI PROBLEMI
Če ste se odločile za kopalno obleko iz blaga, vam bo morda všeč tale model s kombinacijo temnejšega blaga
IZ PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Prizadevanje za vsestransko uveljavljanje in razvoj osebnosti, boj za kar najširše, aktivno sodelovanje delovnih ljudi pri upravljanju družbenega življenja terjata, da nadalje izpolnjujemo idejno-jiolitično in splošno vzgojno delo za odpravo ostankov neenakopravnih odnosov med ljudjni, zlasti pa med moškim in žensko. Problem enakopravnosti ženske v Jugoslaviji ni več politično vprašanje niti vprašanje pravnega položaja ženske v družbi; kolikor še obstaja, je to pretežno problem, ekonomske nerazvitosti, primitivizma, verskih nazorov in drugih konservativnih predsodkov, privatno-lastninskega odnosa, ki še vpliva na življenje v družitvi. Zaostalo gospodinjstvo in obstoječi materialni problemi družine ovirajo družbeno aktivnost ne zgolj žene, temveč tudi moža. Pri izpolnjevanju teh nalog imajo pomembno vlogo organi družbenega upravljanja v komunah. Komunisti v teh organih se morajo bojevati za ustvaritev pogojev, ki so potrebni za uspešen razvoj socialistične družine in ki jih lahko ustvarimo že zdaj, zlasti na področju gradnje stanovanj, izgradnje omrežja otroških domov v okviru gospodarskih organizacij in stanovanjskih skupnosti, ustanavljanja komunalnih uslužnostnih tistanov itd.; vse to pa bo prispevalo k dejanski enakopravnosti žene in moža in k njunemu, sodelovanju kot enakopravnih državljanov v javnem življenju. Na idejno-političnem torišču se komunisti bojujejo in se bodo bojevali zoper vse nazadnjaške nazore o razmerju med spoloma, ki so še ostali v naši družbi kot dediščina iz preteklosti. Se zlasti se bodo kom-unisti bojevali zoper uveljavljanje takih gledišč v lastnih vrstah.
Marija Montessori, utemeljite-ljica ene izmed sodobnih učnih vzgojnih metod, na to vprašanje takole odgovarja: »Kaj je otrok? Motilec odraslih, utrujenih zaradi čedalje večje naglice, ki jo zahteva od njih današnje življenje. Zdaj ni prostora za otroke niti v domu, ki postaja v sodobnem mestu vedno tesnejši, kjer se družina čedalje bolj stiska. Zanj ni prostora na cesti, ki je čedalje bolj natrpana s številnimi vozili in so pločniki polni hitečih ljudi. Odrasli se ne utegnejo ukvarjati z otroki niti takrat, ko bi bilo najbolj potrebno. Oče in mati sta v službi. A kadar sta prosta, je za otroke še teže. Tam pa, kjer so gmotni pogoji ugodnejši, je otrok prepuščen oskrbi tujih, plačanih ljudi, ki morajo skrbeti, da ne moti svojih roditeljev, ki so ga vendar poklicali v življenje. Otrok često nima zavetja, kjer bi se počutil res doma in bi ga razumeli. Često nima priložnosti, da bi uveljavil svoje rastoče sile, da bi se »razdivjal«; biti mora miren, dostojen, tih. Ničesar se ne sme dotakniti, ker je vse lastnina odraslih, ki je nedotakljiva. A pred nekaj desetletji je biio še slabše, razdalja med starši in otroki je bila še večja. Otrok ni imel mesta pri mizi, niti ne lastnega sedeža: če je sedel na očetov prostor, so ga karali, če je sedel na tla, prav tako.«
Seveda je bilo tako pred desetletji v kapitalistični državi. Vendar se je že takrat ¿ačelo močno uveljavljati geslo o »stoletju otroka«, ki ga je postavila znana Švedinja Ellen Key s svojo knjigo »Stoletje otroka«. Ze davno pred Freudom je Keyjeva opozarjala na pomen globinske psihologije, čeprav je ni imenovala s tem imenom in je ni te'oreticno utemeljila. Vendar je s tankim posluhom dušeslovca prisluhnila občutljivi otrokovi duši, pokazala njeno ranljivost za krivice, opozo-
rila na izvor otrokovega objutka manjvrednosti in na posledice. Njene razprave v knjigi »Stoletje otroka« so imele po vsem svetu vpliv na vzgojne kroge. Na otroka so začeli gledati s povsem drugačnimi očmi, v njem so videli bitje, ki ima od rojstva vse pogoje, da se uveljavlja in razvija v samostojnega človeka. Niso zanikali potrebe po vzgojnih vplivih, vendar pa so nastopili proti terorju, ki so ga včasih izvajali nad otrokom in tako dušili v njem nemoten duševni razvoj.
Pri tem pa so šli marsikje predaleč. Kakor so prej pretiravali v strogosti, tako so začeli pozneje pretiravati v popustljivosti in razvajanju otroka. Zdaj je ta metoda dosegla svoj višek v Ameriki. Tako se je moralo zgoditi, da odgovarja ameriški oče v neki anketi na vprašanje, kaj je otrok, takole: »Otrok je tiran, ki nas ima vse pod copato.« In pojasnjuje svoj položaj v družini: »V službi sicer dobro zaslužim, a zato moram tudi pošteno delati. Ko pa pridem popoldne domov, me čaka še bolj naporno delo: opleti moram cvetlične gredice pred hišo, ker žena noče, da bi bil ,njen' vrt najbolj plevelen.« »Zakaj niši ukazala Billu, da bi ga oplel?« »Kje pa more, ko ima toliko potov, saj ga ni ves dan doma. Sploh pa to ni delo zanj,« pravi. »Kaj hočem, plazim se po kolenih, saj vidim, da so tudi vsi moji sosedje v istem položaju. Vsi imajo otroke, a nobeden se ne dotakne dela na vrtu. Ko se vrnem ves utrujen v stanovanje, pride sin in mi pravi, naj igram z njim žogo, češ da vsi očetje v soseščini igrajo žogo s svojimi sinovi. Takoj se vdam, ker se bojim, da bo otrok dobil »manjvrednostni kompleks« (to je geslo dneva, ki traja že desetletje)! 2e tako mi sin očita, da nisem tak kot drugi očetje, ker posvečam premalo časa njegovim igram. Včasih so ameriški otroci sami zaslužili mesečnino s kakim pri-
Za kopališče in sploh za počitnice ali izlete: jope iz črtastega frotir-blaga. Nosite jih lahko čez kopalno obleko, pa tudi. h kratkim ali dolgim hlačam
ložnostnim delom, bodisi doma ali drugod. Toda to je prišlo iz mode: otroku moraš odšteti reden prispevek za njegove izdatke, prav tako kakor ženi za gospodinjstvo.«
Podobno toži drugi ameriški oče: »Mladina je neverjetno svobodna: nima odgovornosti ne glede elela in študija, ne glede svojih potov. Ima neomejene pravice, ki jih nihče ne sme zanikati. Njihove pravice imenujejo pravice vseh ostalih družinskih članov. Imam soseda, ki se mora z ženo vred zgubiti iz hiše, kadar piiipelje njuna sedemnajstletna hčerka svoje prijatelje, ki igrajo in muzicirajo pozno v noč, dokler se jim zljubi. Toda ne smemo se pritoževati, ker vlada pri nas pravilo, da moramo biti z mladino popustljivi.«
(Iz revije »Mladi svet«)
VAMPOV A JUHA S KROMPIRJEM
'/: kg vampov, 1 kg krompirja, 2 žlici masti, 1 čebula, 2 stroka česna, 2 žlici moke, 2 dl paradižnikove mezge, sol, drobnjak.
Vampe skuhamo v slanem kropu. Ohlajene zrežemo na tanke rezance. Olupljen krompir zrežemo na kocke in mu prilijemo vodo; na pol kuhanemu dodamo vampe, na masti prepraženo čebulo, česen in moko. Ko se vse skuha, dodamo še paradižnikovo mezgo, sol in drobno zrezan drobnjak.
VRANICNA JUHA S TESTENIM RIŽEM
Kostna juha, 10 dkg testenega kupljenega riža, 20 dkg vranice, l jajce, sol, poper, zelen peteršilj.
V kostno juho zakuhamo posebej prevret in odcejen testen riž. Vranico nastrgamo 'in skupno z jajcem razžvrkljamo v mali količini juhe. Vse skupaj zlijemo v vrelo juho, le-to osolimo in začinimo s poprom in s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Tečaji za vlaganje češenj in graha
Zavod za pospeševanje gospodinjstva za okraj Koper je organiziral v petek 30. maja in torek 3. junija enodnevne seminarje za vlaganje češenj, graha in jagod ter pripravo sadnih sokov s »Sokovnikom«. Prvega seminarja so se udeležile pospeševalke in za-družnice obalnega pasu, medtem ko so se drugega seminarja udeležile tudi tovarišice iz gornjega predela našega okraja. Na seminarjih je bilo 22 udeleženk.
Namen seminarjev je bil, da udeleženke posredujejo drugim gospodinjam to, kar so se naučile in da propagirajo predelavo sadnih sokov s »Sokovnikom«, kar je zelo enostavno in posebno pripo-
Morda še niste vedele...
da kruh ne bo postal tako suh, če ga boste hranili v polivinilasti vrečki, da boste riž in testenine obvarovali pred črvi, če jih boste zmešali z malo soli,
da kakao ne bo izgubil svojega prijetnega duha in okusa, če ga boste zaprli v porcelanasto posodo,
da mlinček za kavo od časa do časa očistite tako, da zmeljete v njem nekaj finega peska, ki bo pobral vso umazanijo,
da lahko na potovanju zmečkano obleko »potikate« tudi brez likalnika, in sicer tako, da jo zavijete v vlažno brisačo in čez nekaj časa obesite na obešalnik; ko bo suha, bo tudi zravnana,
da so jetra še posebno priporočljiva za slabokrvne ljudi, da pa jih jc treba skrbno pripraviti, da ne izgubijo svoje vrednosti: najbolje je, da jih na hitrico opečemo,
da pripravljamo ledvice podobno kot jetra, le da jim moramo pazljivo izrezati vse žilice in maščobo In razrezane dobro oprati pod tekočo vodo. Nič jim ne škoduje, če jih pustimo nekaj časa v slani vodi, da izgubijo svojevrsten duh,
da je treba možgane pred pripravo preliti z vrelo vodo, da jim laže odstranimo kožico. Ker se zelo hitro kvarijo, jih je treba takoj pripraviti, da morajo biti vampi sveži in dobro očiščeni. Kuhati jih moramo počasi, da se zmehčajo, sicer so težko prebavljivi,
da pomagata proti suhi polti vitamina A in C ter vitamini skupine B-vitamini, Med obroki pijte vodo, vendar ne med jedjo,
da se vam nohti ne bodo tako lomili, če boste uživali več mlečne hrane, jajca, surovo maslo, sir. Pomagajo tudi kalcijevi preparati, posebno če pričakujete otroka,
ročljivo v času, ko imamo na razpolago toliko češenj. Podobne tečaje je Zavod že imel in bo še imel po vaseh.
Za koprske gospodinje pa bo organiziral Zavod tovrstne tečaje na svojem sedežu (Goriška ulica štev. 2 — bivši samostan Sv, Klare) v petek 6. junija ob 16. uri, v ponedeljek 9. junija in v sredo 11. junija ob 16. in ob 20. uri. Interesentke naj se k tečaju prijavijo dan poprej (telefonska številka 218). Na željo gospodinj bo Zavod izposojal »Sokovnik« na dom proti majhni odškodnini.
Več modelov poletnih oblek: kakor vidite, so obleke oprijete ali vrečaste, njihova posebnost pa je izrez na hrbtu. Pravijo, naj bo obleka spredaj zaprta, na hrbtu pa globoka, odprta, tako da vam ne bo nerodno pokazati koniu hrbet. ..
ZANIMIVOSTI
POMORSKI PROMET V KOPRU V MAJU
V maju 1958 je prispelo v koprsko pristanišče 179 ladij z 14603 NRT. Te ladje so pripeljale oziroma odpeljale 13.829 potnikov, od tega je prispelo in odpotovalo iz in v inozemstvo 4.379 potnikov. Znatno je narasel tovorni promet, ki je znašal skupno 3269 ton tovora, od tega je bilo izvoza 794 tone blaga (les in krompir). S tovornimi ladjami je prispelo 2471 ton blaga, odšlo pa 798 ton blaga. V mesecu maju sta pripluli tudi dve tuji tovorni ladji »Cuc-ciolo" iz domače luke Rim in »Marisala« iz matične luke Torre del Greco.
ŠE ENKRAT »ANDREA DORIA«
Poročali smo že, kako nameravajo letos dvigniti z morskega dna italijanski luksuzni parnik ANDREA DO-RIA, ki po trčenju s švedskim STOCKHOLMOM že nad poldrugo leto počiva v Atlantskem oceanu blizu severnoameriške obale. Pred kratkim Je prišel z novim načrtom italijanski inženir Traidi, ki bi hotel celo AN-DREO DORIO pokriti z ogromnim Jeklenim zvonom. Iz ladle bi potem Izčrpal ves zrak, da bi se jekleno po-privalo po načelu vakuuma samo po sebi dvignilo, z njim pa tudi potopljena ladja, ki bi jo potem odvlekli h kraju. Reševalni stroški so preračunani na osem milijonov dolarjev, kar je komaj pičla tretjina potopljene ladje.
ŽENSKI OTOK
Daleč nekje sredi neskončnih voda Tihega oceana leži rajski otoček RAPPA. Res Je rajski, ker narava sama nudi prebivalstvu vse, kar mu Je za življenje potrebno. Sonca imajo tam na pretek. Vsega komaj mesec dn! v letu pa nebo ni jasno kot ribje oko. In še nečesa je tam v izobilju — žensk. Devetkrat več Jih je kot moških. Stojijo si v razmerju 312:34. In še izredno lepe so, kakor se bere o njih v potoolsih. Toda kljub temu, da Jih odpade na vsakega moškega cel harem, so možaki kar po vrsti sila ljubosumni. Celo nad tujci, ki mimogrede obiskujejo svojevrstni otok in občudujejo lepoto njegovih prebivalk, po katerih so otoku vzdell tudi ime. Kako oa naj bi ne bill nezaupnl do otoških sosedov ki se vtihotapijo na Rappo in Jim odnašajo ženske; Da bi to preprcčUi, so otočani obdali svoje malo kraljestvo z ograjo, ki jo budno varujejo.
VSE ŽIVLJENJE NA MORJU
Dva mlada Spanca sta se v Barceloni utihotapila na neki angleški parnik. Odkrili so Ju šele blizu angleške obale. Ker nista imela potnih listov in nobenih drugih izkazov, nista smela na kopno. V luki Ipswich so Ju prekrcali na ladjo »Helemar«. ki Je odšla na pot okrog sveta. Potovala bosta z njo. Izkrcati se seveda ne bosta smela nikjer, brez dokumentov Ju ne bo prevzela niti rodna dežela in tako sta praktično obsojena, da bosta vse življenje morala prebiti na morju. Dobri ljudje so Ju oskrbeli z obleko za več let. Za svoje delo na ladji ne bosta prejemala nobene plače, delala bosta le za vožnjo in hrano.
AVSTRIJA NA OCEANU
Prvi avstrijski tovorni parnik za visoko morje so ob prisotnosti nekaterih nemških in avtstrljskih ministrov pred kratkim slovesno sploviU v Korneuburgu ob Donavi. Dobil Je ime »PERSEUS«. V dolžino meri 65 m, nosilnost 950 ton. Plul bo z brzino 12 morskih milj ter bo v glavnem obratoval med nemškimi lukaml Severnega morja In Kanarskim otočjem.
AMERIŠKI RIBICI NE POPUSTIJO
V tekmovanju z japonskimi rthlči so se v ZDA nedavno odločili, da zgradijo tri velike tunolovke. Vsaka ladja bo dolga skoraj 52 m, njen glavni motor bo imel lfiOO KM. Lovile bodo te ladje vzdolž obeh obal Srednje Amerike. Prva izmed navedene trojice bo dobila ime »Western King« in bo največja tunolovka, kar jih je doslej križarilo po vseh morjih sveta.
BOJNE LADJE ZA STAR'O ŽELEZO. Veliki angleški bojni ladji »Duke of York« In »Anson«, ki sta predstavljali v drugi svetovni vojni čudo sodobnega ladjedelništva in sta vlivali sovražniku strah in trepet, gresta med staro železo. Ladji imata po 33.000 ton standardnega deplacemen-ta (Iztlsnine), pri polni oborožitvi pa okrog 45,000 ton. Spadata med največje bojne lndje na svetu in sta bill zgrajeni v začetku druge vojne,
ŠVEDSKI POMORŠČAKI
Švedski pomorščaki se morju vedno bolj izmikajo. Predlanskim Je nji hovo število med vkrcan ni. spet padlo za 540 oseb. Da lahko redno posluje, se mora švedska trgovska mornarica posluževati tujih pomorščakov. In lo vsako leto več. Leta 195« Je bilo na švedskih trgovskih ladjah vkrcanih 0824 Inozemskih mornarjev, lan)! že 7170, Največ tujcev je med častniki, predvsem sosednj h Norvežanov in Fincev, pa bližnjih Dancev n Nemcev ter celo oddaljenih Spancev.
POMORSTVO, ŠTEV. 3/1958
S podnaslovom »Pregled pomorskega prv^indnrstva in misli« je nedavno izšla tretja številka mesečne revije POMORSTVO. Privablja že sam ovitek z izredno okusno barvno reprodukcijo K. Kocjančičevega posnetka motorne ladje >.Romanija<, ko zapušča našo obalo na poti na Daljni vzhod. Na notranji strani ovojnega lista je prav nenavadna slika Rovi-nja. Med pestro vsebino naj omenimo le dva članka o uporu mornarjev v Boki. dalje obsežnejšo razpravo o problemih v svetovnem pomorstvu, potopis Po kitajskih lukah, prikaz pomorskih dogodkov doma in po svetu, zanimivosti iz pomorskega življenja, statistične preglede ter gibanje tujih ladij v naših pristaniščih.
Problemom slovenskega pomorstva Je posvečen izčrpni članek Ruda Go-ljaka »Projekti za železniško povezavo Kopra z zaledjem« ter krajša poročila o Splošni plovbi, o pomorski dejavnosti v Kopru in o gradnji njegovega pristanišča, o piranski ladjedelnici, o rastočem pomenu Slovenskega Primorja in o prometu v njegovih lukah v letih 193G—1057. Razen navedenih je po reviji raztresenih še več krajših člankov in poročil v slovenščini. Tudi ta številka je bogato ilustrirana. Priložen ji je Vestnik Združenja pomorskega brodarstva.
— vipl —
P/t »B1HAČ« je 2. junija oclplula iz San Juana (Porto Rico) v San Pedro
PH »DUBROVNIK« je 31. maja odphda iz Avonmoutha v ZDA
M/l »GORENJSKA« je 3. junija priplula iz Port Saida v Benetke
P/l »GORICA« je 31. maja odplu-
la iz Hulla za Leith P/l »LJUBLJANA« je 4. junija odplula iz Šihenika v Zeleniko M/l »MARTIN KRPAN : je 3. junija priplula iz Ploč v Kosseir P/l »NERETVA« je 25. maja odplula iz Rotterdama v Anco-no, kamor ho prispela predvidoma 10. junija P/l »POHORJE« je 22. maja zapustila Neio Orleans in plove za Reko
P/l »ROG« je 17. maja odplula iz Ilulla za ZDA, kamor bo prispela predvidoma 10, junija P/l »ZELENGORA« je 2. junija priplula v Belfast
vse okrog &
OB USTANOVITVI NOVEGA PODJETJA ZA POTNIŠKI IN BLAGOVNI POMORSKI PROMET V KOPRU
Z začetkom poslovanja »Obalne plovbe Koper« se odpirajo nove možnosti za povezavo naših obalnih turističnih krajev z rednimi pomorskimi potniškimi in blagovnimi progami — Čimprej prenos
Ne samo vsi pomorščaki — tudi vsi tisti, ki imajo radi morje, ki jim je pri srcu razvoj našega slovenskega pomorstva, vsi tisti, ki jih veseli sleherni napredek v razvoju naše domovine — prav vsi smo se radovali ob ustanovitvi novega podjetja v Kopru za potniški in blagovni pomorski promet v mali in veliki obalni plovbi.
Kaj žalostno je bilo gledati pristanišča ob slovenski obali — prazna in brez življenja, brez živahnega vrvenja, ki ga lahko morje daje obali, kadar je čeznjo usmerjen promet, Postopoma se je po vojni pristaniško življenje obnavljalo. Iz skromnega podjetja »Val«, poznejšega »Slovenija linije«, je končno nastala današnja »Splošna plovba«, ki se je razvila v močno podjetje za čez-oceansko plovbo. Vendar se v njenem sklopu zaradi razumljivega dajanja prednosti donosnejši čezoceanski plovbi ni mogla nikakor razviti obalna plovba, zato se število ustreznih ladij tudi ni bistveno spremenilo. Razen tega je tudi večina teh ladij lesenih, neustreznih, ker imajo za svojo velikost majhno nosilnost, slabe in počasne stroje. Te lesene ladje so služile več ali manj le za prevoz peska ob obali. Splošna plovba je eno po eno vzela iz prometa in jih renovirala; v Remontni ladjedelnici v Piranu so jim vgradili nove moderne stroje in jih tudi sicer docela obnovili.
Zdaj bo te ladje Splošna plovba prepustila novemu podjetju Obalna plovba, Koper. To bi se reklo nekako tako, kakor osamosvojiti obalni obrat Splošne plovbe in mu prepustiti obalno plovbo, ki bo s tem vsekakor veliko bolj zaživela, ladje bodo bolj izkoriščene — skratka, lahko bi rekli, da smo prav v smislu celotnih naših naporov za aktivizacijo vseh gospodarskih dejavnosti odkrili nekatere znatne rezerve.
Splošna plovba bo predala novemu podjetju tudi dve večji leseni in eno železno ladjo, ki so uporabne za prevoze v mednarodnem prometu. Seveda bi novo podjetje rado imelo že takoj tudi obe ladji dolge obalne plovbe M/l »Martin Krpan« in M/l »Gorenjska«. S prevzemom teh dveh enot bi lahko Obalna plovba začela z organiziranim poslovanjem male in velike obalne plovbe. Možnosti za zaposlitev ladij so velike, saj je naša trgovinska mornarica le z majhnim odstotkom udeležena v tranzitnem prometu podonavskih držav. To vprašanje bo postalo posebno aktualno že konec letošnjega leta, ko bo dograjen in osposob-ljcn prvi del operativne obale
Nekaj številk
Cestni promet v koprskem okraju raste z dneva v dan. Njegovo gostoto najbolj osvetljujejo naslednje številke:
novega koprskega pristanišča. Tedaj borno lahko močno popravili doslej skromno udeležbo našo mornarice zlasti v prometu s sosednjo Italijo.
Kakor bo podjetje in občina ter vsa skupnost imela predvsem korist od tovornega prometa novega podjetja, tako vendarle ne gre zapostaviti potniškega prometa. Ta je seveda po navadi deficiten in ga je treba dotirati iz drugih dejavnosti. To velja predvsem za večje potniške ladje — potniško-tovorne pa so že na boljšem. Najbolj pa bomo lahko Koprčani zadovoljni, ko se bo s prevzemom malih ladjic za prevoz potnikov (m/č Pinko Toma-žič, m/č Lubnik, m/č Portorož in drugih) uredilo doslej nemogoče stanje pomorskih zvez med Koprom in Ankaranom, Izolo, Piranom, Portorožem. Vozni red, ki ga zdaj ladjica vozi kar s seboj in se po njem ravna ali pa tudi ne, bo poslej trdno pribit na obali, na pomolu, kjer ladjice pristajajo, in bo držal kol mora držati za avtobuse in vsa druga vozila za redne prevoze. Tudi to bo nekaj veljalo in je posebno važno prav zdaj ob začetku turistične sezono.	Veber
Naš stari znanec »Veli Jože« je te dni spet na obisku pri nas. Iz našega rudnika čistega železa pod morsko gladino med Koprom in Izolo je spet navlekel ogromne kose železne konstrukcije nekdanjega »Rexa« — nekoč najpo-nosnejše italijanske potniške ladje. Na sliki vidimo velikansko dvigalo, ko se praidcar pripravlja, da dvigne na površino morja nov velik kos preostalega ladijskega ogrodja. V ospredju pa je že pripravljen tak kos, da ga naložijo na maono in vse skupaj potem odpeljejo v ladjedelniške livarne na Reko
Trenutno je v okraju registriranih 2948 motornih vozil, od tega 589 osebnih avtomobilov in 1600 motorjev, kar pomeni, da pride eno motorno vozilo na 35 prebivalcev. Razen teh vozil jc v prometu še okrog 500 mopedov in 38.000 koles, se pravi, da pride eno prometno sredstvo na 2,5 prebivalca. To je tem bolj razumljivo, ker je železniško omrežje v našem okraju zelo šibko.
LADIJSKI POGON S PLAVUTMI
Turistični značaj koprskega okraja močno vpliva na cestni promet, saj že sedaj pred sezono pripelje in odpelje samo s koprskega avtobusnega postajališča 290 rednih avtobusov dnevno, ob nedeljah pa se njihovo število poveča za več desetin. Lani jc samo skozi obmejna bloka pri Kopru in Sežani pripeljalo v naš okraj 152.986 motornih vozil, odpeljalo pa jih je v Italijo 151 tisoč 609. Ni pa možno s točnostjo ugotoviti, koliko domačih in tujih motornih vozil vsak dan pelje po cestah našega okraja, vsekakor gre njihovo število v stotine. Tak intenzivni cestni promet zahteva tudi znatne prometne nezgode, katerih število se iz leta v leto veča. Tudi število njihovih žrtev narašča. To je pač posledica nepravilne vožnje, prevelike hitrosti in vinjenosti (13 odstotkov vseh prometnih nesreč).
Pod tem naslovom je Strojni inštitut Srbske akademije znanosti objavil v svojem Zborniku razpravo beograjskega Inženirja Dimitrija Jo-vanoviča, ki propagira uvedbo ladij s plavutmi. Njegova samonikla zamisel je plod dolgoletnih računov in poskusov ob upoštevanju mehaničnega principa kol podlagi ribjega plavanja. Pogon na vijak še ni Idealen, ker velike ribe uspešno tekmujejo v hitrosti /. najbolj urno ladjo, medtem ko bi jih ladja s plavutmi lahko prehitela, meni izumitelj. Njegovi poskusi /. ladjico iz plastične mase In z vdelanimi plavutmi v zvezi s pogonskim mehanizmom so potrdili njegov.? račune. Ladjica Je bila hitrejša in okretnejša od svojih sodobnih velikih sester. Cim mu bo uspel poskus tudi z večjim modelom, bo postavljen svet spet pred novo vprašanje pospešene plovbe po morju.
Ob polni luni ribiške ladje lepo počivajo v pristaniščih, ker tedaj ni lova — svetli obraz na nočnem nebu je pač močnejša in bolj privlačna luč od najbolj jarkih umetnih svetilk naših ribičev. Na sliki so počivajoče ribiške ladjice podjetja »Riba . v izolskem
pristanišču
NOVA PRIDOBITEV NAŠE TRGOVSKE MORNARICE
Jugollnija na Reki ima nove ladje različne tonaže naročene v več ladjedelnicah. 2. junija letos je bila v reškem »3. maju« dokončana zanjo motorna ladja »BRATSTVO« z nosilnostjo 2500 ton. Urejena po najsodobnejših principih, prakučna in prikupna, bo razen tovora ,:n 33 mož posadke lahko sprejela še deset potnikov Zanje urejajo posebno kadilnico v narodnem slogu. Ta mesec nastopi že svoje prvo potovanje v Severno Evropo. Vozila bo s hitrostjo
Is. m. milj. V približno štlittimesečnih presledkih ji bosta sledili še dvojčici »POBJEDA« IN -SLOBODA«,
NAŠA SVOBODNA LUKA
Za svoj tranzitni promet preko Egejskega morja je še stara Jugoslavija 192:! sklenila z Grčijo dogovor o svobodni coni v Solunu. Redno uporabljati pa jo je pričela pravzaprav šele leta 1929. Dogovor Je veljaven tudi še danes, Grčija je odstopila Jugoslaviji del solunske luke v izmeri 04.000 kv. m. Na kopno odpade 52.000, na morje 42.000 kv. metrov.
Bazen jugoslovanske svobodne luke meri v dolžino ca. 200 m. v širino še enkrat toliko, v globino pa do 7 m ob pomol ih. Razteza se med dvema* pomoloma. Zapadni pomol s 100 m dolgo operativno obalo je vključen v našo cono. Polno izkoriščen zmore izvozno-u vozu i promet do 00.000 ton tovora. Svobodna luka, namenjena izključno potrebam Jugoslavije, je pod našo carinsko upravo, sicer pa seveda sestavni del grške države.
^AŠI KRAJI IN LJUDJE * NAŠI KRAJI IN LJUDJE * NAŠI KRAJI 8 N LJUDJE *
lepo slavje ob spominih na slavne dni nob v divaški občini
raievni praznik ¥
Pisma uredništvu
Preteklo nedeljo popoldne so se v Dolenji vasi izpraznile vse hiše. Vsi vaščani, stari in mladi, so se zbrali pred zadružnim domom, kjer so prav na kraju samem, proslavili spomin na tragične dogodke, ki so se odigrali pred štirinajstimi leti. Na kraju, kjer stoji danes zadružni dom, je bila nekoč gostilna. Dne 2. junija 19-14. leta so jo Nemci zažgali, v plamene pa so vrgli šest komaj ustreljenih starejših vaščanov in dva partizana. O teh dogodkih in o blesteči zmagi partizanov, ki so nato sovražno kolono na povratku docela razbili, je na nedeljski proslavi govoril rezervni kapetan Miro Može.
Po himni »Hej Slovani , ki jo je zaigrala divaška godba pod vodstvom Rada Skabarja in po položitvi venca k spominski plošči padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, je pionirski pevski zbor osemletne šole Senožeče pod vodstvom učiteljice Vere Možetove zapel nekaj pesmic, mala pionirka pa sc jc predstavila z recitacijami. Sledil je telovadni nastop dcco in pionirjev iste šolo, ki ga je spremljal s harmoniko učitelj Dominik Vatovec. Pred spominsko ploščo je zapel tudi mešani pevski zbor divaške Svobodo pod vodstvom Milke Sila.
Preostali program — koncert ženskega in mešanega pevskega zbora ter godbe DPD Svoboda iz
posvetovanje
primorskih Študentov
Prejšnji teden je bilo v Ljubljani širšo posvetovanje primorskih študentov-komunislov ter vodstev Postojnskega, Goriškega in Koprsko-Scžanskcga študentskega kluba. Na tem posvetovanju so prvenstveno razpravljali o dosedanjem delu in o bodočih nalogah, ki stoje pred temi organizacijami. V razpravo je s tehtnim prispevkom posegel tudi predsednik Univerzitetnega odbora Zveze študentov Jugoslavije na ljubljanski univerzi Blaž Vrečko. Med drugim so udeleženci posvetovanja sklenili ustanoviti koordinacijski odbor vseh primorskih študentskih klubov, ob zaključku letošnjega šolskega leta pa prirediti v Ljubljani zaključno akademijo, združeno z družabnim večerom primorskih študentov.	M. A.
Divače — je bil v zadružni dvorani, ki so jo glodalci natrpali do zadnjega kotička. Po koncertu je kino sekcija senožeške Svobode predvajala slovenski film Dolina miru- .
Proslava, ki je lepo uspela, je dokaz, kako živ jo še v naših vaseh spomin na narodnoosvobodilno vojno, na žrtve in zmage v boju s tujim in domačim sovraž-
nikom.
-er
r
i -
t
I -
i. • .
i:.-- ■ -, k'"-


: - v .. <-<•


Mogočno štrli v nebo starodavni stolp v Dolenji ras i pri Senožečah v divaški občini — nema priča nekdanjega strahu pred nasilnimi turškimi vdori. Hkrati jc to tudi priča pogumnega odpora vaših ljudi v daljni in neposredni preteklosti proti vsem tujcem, ki so kdajkoli hrepeneli po naši zemlji in našem imetju. Bi! je v najbolj težavnih dneh naše zgodovine nemi buditelj in spodbuden spomenik rodoljubne zavesti vseh domačinov, čeprav že dolgo, dolgo ne služi več
svojemu namenu
Bliža se 15. junij, datum uradnega začetka turistične sezone ob morju. V Portorožu in Piranu hitijo, da uredijo še tisto, kar bo mogoče urediti do največjega navala gostov. Hoteli so v glavnem že vsi pripravljeni; sicer pa so bila obsežnejša dela izvedena le v hotelu »Virginija". Hotelske restavracije imajo že ves maj plesišča na prostem. Re-nomiranemu plesišču pri restavraciji »Jadran se je letos pridružilo novo ob hotelu Helios«; mizice pod palmami nudijo čez dan prijetno senco, zvečer pa romantično vzdušje. Preteklo soboto je začela poslovati tudi vrtna restavracija -Vesna', in sicer kot samostojno gostišče. Ob dobri postrežbi bo prav gotovo postala priljubljen cilj ze večerne izprehode in razposajen ples.
Plodno delo RK na Postojnskem
Občinska organizacija Rdečega križa v Postojni vključuje devet krajevnih odborov RK s skupnim številom 9-16 članov. Razgibanost dela organizacije je najbolj vidna ob raznih akcijah. Tako n. pr. ko je bil lani organiziran »Teden borbe proti TBO, ko je priredil Rdeči križ predavanja ali ob krvodajalskih akcijah. Raznih zdravstvenih predavanj se je po podjetjih udeležilo več kot 600 ljudi, kri pa jc brezplačno dalo 197 oseb, med njimi največ prebivalcev Bukovja in Studena.
Na področju postojnske občine so v Studc-nem, Orehku, Šmihelu pod Nanosom, Predjami in Lan-dolu postaje prve pomoči, ki so lani nudile prvo pomoč v 135 primerih.
Več kot 1200 je vključenih v podmladek RK, to je skoraj vsa šolska mladina postojnske občine. V vseh šolah dobro delajo pod vodstvom učiteljev higienski aktivi, ki skrbijo za snago in red na šoli in izven nje. Ti aktivi tudi nadzorujejo osebno higieno učencev.
Preko organizacije Rdečega križa je bilo lani razdeljenih za 12 milijonov 500 tisoč dinarjev vrednosti hrano, To hrano so brezplačno dobili razen socialno ogroženih družin še šolske mlečne kuhinje, dijaški dom, otroški vrtec, dom onemoglih v Planini, deško vzgajališče v Planini, otro-
ška posvetovalnica v Postojni in bolnišnica.
Na občnem zboru občinske organizacije RK, ki jc bil le dni v Postojni, so delegati predlagali, naj bi del članarine podmladka RK uporabili za nabavo zobnih ščetk, mila in drugih potrebščin za higienske kotičke v šolah. Grajali so tudi uporabo prispevkov, ki jih ostvarjajo otroci za malice med poukom, za plačevanje kuharic. Prispevek naj bi služil za izboljšanje hrane, nc pa za osebne izdatke. Govora je tudi bilo o nujnosti postavitve telefonske zveze z vasjo Studeno, ker to narekujejo potrebe zdravstva, veterinarstva in požarne varnosti. V tej vasi bi bilo tudi nujno urediti male asanacije, saj se vzdolž vasi pretaka gnojnica, večjo število dvorišč pa je pravo leglo mrčesa in nesnage.
Delegati občnega zbora so tudi razpravljali o ustanovitvi šolskih kuhinj v Hraščah, Smihelu pod Nanosom in v Planini. Govorili pa so tudi o ukrepih, ki jih bo morala podvzeti organizacija Rdečega križa v borbi proti alkoholu.
Tudi za delo v tem letu so si pripravili obširen program, ki naj med drugim utrdi organizacijo RK s povečanjem števila članov, prirejanjem raznih tečajev in predavanj ter širjenjem zdravstvene prosvete. Slina
Portoroško kopališče je v Klavnem urejeno. Montirati je treba le še vodni tobogan. Z razširitvijo plaže pa bo treba — žal — počakati do prihodnje sezone, kajti letos ni bilo sredstev.
V nedeljo je bilo odprto tudi mestno kopališče v Piranu. Ze sedaj je premajhno za tako veliko število gostov. Nič čudnega, če so odprte plaže na skalnati obali od Punte do Fiese polne kopalcev. V Fiesi je kolektiv rudnika Velenje hkrati z ureditvijo svojega počitniškega doma poskrbel tudi za precejšnjo ureditev plaže.
Tudi za izboljšanje prometa je poskrbljeno. Te dni asfaltirajo obalni pas cestišča med luško kapitanijo in Trgom Tartini v Piranu, že dalj časa pa je razširjeno cestišče v Portorožu. Tam so na novo vrisani prostori za parkiranje. Tudi v Piranu so določeni novi prostori za parkiranje. Ob naraščajočem prometu z motornimi vozili je vse to nujno potrebno. Prometni odsek TNZ je tudi že dal privoljenje za postavitev novih prometnih znakov in za preusmeritev prometa, kjer je to potrebno.
Končno naj omenim, da se tudi trgovska mreža pospešeno pripravlja na sezono. Portorož jc v torek dobil nov, moderno in okusno urejen lokal mesnice. Uredilo ga je podjetje Mesopro-met« iz Kopra. V isti zgradbi je odprla lokal za prodajo sadja in zelenjave KZ Lucija. Zdaj je od poslovodij odvisno, če bodo imeli svoje lokale vedno založene z vsem, kar bodo želeli kupiti turisti in domačini; kajti kaj pomaga lep lokal, če pa v njem ne moreš kupiti tistega, kar potrebuješ.	Jule
Med 9. in 14. junijem bo v Pivki seminar za sekretarje osnovnih organizacij ter tovarniških komitejev Zveze komunistov pivške občine, dalje za člane občinskega sindikalnega sveta, LMS, SZDL in za druge politične funkcionarje. Seminar bo organiziral Občinski komite ZKS v Pivki. Predvideno je, da se ga bo udeležilo (52 članov Zveze komunistov ki bodo proučili program in statut ZKJ ter se podrobno seznanili z našim stališčem na
vprašanje pred sezono
Pod tem naslovom je objavil Vaš list v zadnji, številki dopis, podpisan s šifro E. R. Koper, v katerem sc liuduje na turistično društvo, ker še ni odprlo mestnega razglednega stolpa za obisk tujcev in domačinov in ne skrbi za. preprečitev uničevanja golobov.
Tovariš E. R. bi bit to kritiko brž opustil, ko bi bil prej izprašal pri. društvu, zakaj je tako in zakaj ni drugače. Povedal bi mu, da društvo stolpa zato še ni odprlo, ker zahtevajo pristojna oblast va popra vila, odnosno prenovitve stopnišč in električnih napeljav v takem, obsegu, da društvo ne bi zmoglo visokih stioško v, čeprav po splošnem mnenju to nikakor še ni potrebno. Razen tega pa društvo tudi meni, da ni njegova dolžnost obnavljati ■notranjost tega stolpa.
Stavba, katere prvi začetki segajo nazaj v 12. stoletje, jc last občine, ki je turističnemu društvu. dovolila uporabljati jo kot razgledni stolp. Društvo jc v ta namen najelo i?ratarja, ki. je skrbel za čiščenje in pobiranje skromne vstopnine. Ta. je dona-šala približno toliko, kolikor je znašal vratarjev honorar. Toda uprava komunalne dejavnosti je hotela naknadno naprtiti društvu sploh vse: čiščenje, vzdrževanje, popravljanje, prenavljanje, kontrolo strelovoda, plačevanje električnega toka za javno razsvetljavo trga (žarometi v linah), kakor tudi navijanje in popravljanje ure.
Da društvo vseh teh bremen ne more prevzeti nase, pač ni treba še pojasnjevati. Zaradi tega tudi edina javna ura v Kopru že od lansko jeseni stoji, ugasnili so tudi žarometi v linah stolpa in zaprta so ostala igrata za turiste.
Prav tako nc zadene društva krivda za pokončavanjc golobov, na kar je že ponovno tudi samo opozorilo. Društvo nima ekseku-tive, ki bi mogla golobe varovati pred do skrajnosti posurovelimi »muIci -, ki jih streljajo in preganjajo. Posamezni odborniki in
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanja delovnih razmerij komunalnega podjetja »RIŽANSKI VODOVOD« KOTER
razpisuje delovna mesta za: Gradbenega delovodja za Koper in
odblralea-lnkasanta za Tiran 1'lsmene ponudbe z navedbo splošne in strokovne izobrazbe, dosedanje zaposlitve in življenjepisom pošljite upravi podjetja
novo lovsko ivoco gradijo
Lovska družina v Pivki se je resno lotila dograditve lovske koče na Spilarjcvcm lazu. Zamisel njene izgradnje je že dokaj stara, vendar pa so lovci pri njeni uresničitvi vedno naleteli na različne težave. Lovska družina pa se je odločila, da bo s prostovoljnim delom dogradila kočo. Z delom so že pričeli in upati je, da bodo pivški lovci kmalu uresničili svoj načrt.
S. M.
¥
kritiko nekaterih vzhodnih komunističnih partij, ki obsojajo našo politično orientacijo. Med predavatelji bodo tudi udeleženci okrajnega seminarja Zveze komunistov, ki je bil nedavno v Portorožu. Ta seminar bo brez dvoma veliko prispeval k ideološki izobrazbi komunistov pivške občine, saj jim ho nudil vse možnosti, da bodo lahko razširili politično dejavnost na njihovem področju dela,
S. M.
člani, ki so proti surovežern nastopili, bi bili kmalu deležni enake usode kakor sami golobi — strela. Njihova posurovelost pa ni problem, ki se začenja in v končuje pri golobih. Ti uničujejo i javne in zasebne nasade, hišna t pročelja, zidove, ograje, okna E itd. Tudi ne streljajo samo golobov, marveč tudi ptice pevke ter i uničujejo gambuzije po prekopih, kjer so bile zarejene zato, da v uničujejo ličinke komarjev.	L
Proti temu bi morali nastopiti ' združeno: dom, šola, družbene organizacije in oblastva. nadzor- p stvo na javnih mestih bi pa morali opravljati za to določeni i mestni pazniki in pripadniki k Ljudske milice. Ce se to ne bo v zgodilo, je najbolje, da sploh j opustimo vsako olepševanje mesta, ker postaja spričo te mula- l rije« vsak dan bolj brez haska, in se odrečemo tudi tujskemu j: prometu. Če nastopi le posamez- ¡r1 nik proti malopridnežem, dobi v 1 odgovor prostaške psovke ali celo kaj hujšega. Če pa primaže po-surovelcmu nesramnežu krofuto. dobi na vrat še tožbo njegovih ! vzornih staršev.	p
Tovarišu E. R. bi pa priporo- J čili, naj se uvrsti med aktivne delavce turističnega in olepševalnega društva, da bo pomnožil malo vrsto res požrtvovalnih turističnih delavcev v našem mestu, ki sami nc zmorejo vsega.
Upravni odbor TOD Koper
Opomba uredništva: Iz gornjega je razvidno, da je bil z objavo pisma v zadnji številki dosežen namen: naši bralci so zdaj obveščeni, kje ležijo vzroki za tako t stanje — upajmo, da se bo v najkrajšem času uredilo.
koliko Časa še?
Pred letom sem v isti rubriki vašega cenjenega tednika opozoril na zelo slabe zveze po morju med Koprom in ankaranskim kopališčem. Opozoril sem na nezadovoljstvo domačinov in turistov, ki jim nc kaže drugega kot ostati v Kopru, ali pa se vračati peš. Letos se jc slika »dobrih zveza v celoti ponovila.
Ladjica, ki vzdržuje zvezo med Koprom in Ankaranom, odhaja ob pol enih. Torej ne pridejo v poštev za kopanje ne delavci, ne uslužbenci, kajti le-ti imajo službo do dveh. Pa tudi turisti niso dosti na boljšem, saj morajo zaradi ■bistroumnega voznega reda v naglici použiti kosilo, da ne zamude barke, ali pa kositi ob enajstih. Podobno je tudi z vračanjem barke. Zadnja odpotuje že ob pol petih, ko vročina malo popusti in so za kopanje naj-idealncjšc ure. Ob nedeljah je položaj nekoliko boljši in se odgovornemu podjetju kopalci nekoliko bolj »smilijo« l:ot ob delavnikih. Toda prav zadnja nedelja je pokazala, da se bo za prevoze med Koprom in Ankaranom. še zmeraj nc ve -4:do pije in kdo plača«. Med pol 15. in 16. uro je čakala v koprskem pristanišču kopica kopalcev in se zaman jezila na barko, ki je medtem čakala zasidrana na nasprotni obali.
Človek se nehote sprašuje, kako je mogoče, da do takih stvari pride. Vprašanje je tudi, zakaj ne posežejo vmes odgovorni organi za turizem, saj to ni nekaj novega, ampak sc vsa stvar vleče že dve leti. Ljudje se upravičeno jezijo, da ima ladjo zdaj podjetje, pa je vendar slabše kot prej, ko je zasebnik cijarH s preve-relo barko od obale do obale. Nočem s tem reči. da bi morali iti nazaj na »zasebno linijo;, treba pa je z dosedanjo prakso odločno prekiniti in vozni red Koper— Ankaran prilagoditi zahtevam turizma in potrebam domačega
prebivalstva.	N. Č.
*
Opomba uredništva: Pozanimali smo se na pristojnih mestih -n so nam zagotovili. da bo zadeva urejena, tako.t ko bo Obalna plovba Koper prevzela od Splošne plovbe P ran predvidene plovne objekte za malo obalno plovbo. Primopreda|a je v teku in lahko pričakujemo, da bo zadeva kar nn.1-povoljneje urejena najkasneje do konca tega meseca.
TELESNA VZGOJA * ŠPORT* ŠAH *
Udeležilo se jih je natl 700 Članov delovnih kolektivov
Sindikalna športna tekmovanja v Kopru so tik pred zaključkom. Na sporedu jo samo še finalna nogometna tekma med Mcrcedes-Benzom in Tomosom, medlem ko so v vseh drugih panogah prvaki žo znani.
Kakor smo žo poročali, je v vlačenju vrvi zmagala ekipa Ljudske milice, v šahu pa Radio Koper. V balincanju so zmagali gostinci pred obrtniki, v odbojki pa Radio Koper pred gasilci in Slavnikom. Zlasti je treba pozdraviti uspeh koprskih gasilcev, ki se doslej v odbojki niso preveč uveljavljali, zdaj pa so osvojili med 13 ekipami drugo mesto.
Najbolj množična udeležba jo bila v streljanju, kjer je nastopilo 24 ekip. Prvo mesto je osvojil ObLO Koper s 415 krogi od 500 možnih. Drugi je bil Slavnik, tretja pa podružnica TNZ. Mod posamezniki je bil najboljši Mi-lenko Panič (ObLO). Streljanja so se udeležile tudi številne delavke in uslužbenke, ki so doseglo prav presenetljivo uspehe. Tako je Francka Gela (Narodna banka) osvojila tretje mesto s 85 krogi, ali le z dvema krogoma manj od zmagovalca.
Sindikalnih športnih tekmovanj v Kopru so je udeležilo 750 članov delovnih kolektivov, kar pomeni ena desetina vsega prebivalstva Kopra.
Medtem so se začela tudi sindikalna tekmovanja v okrajnem
j
CZP PRIMORSKI TISK V KOPRU, Cankarjeva 1 razpisuje 9 vajenskih mest in sicer: 2 za ročne stavce 2 za tiskarske strojnike 1 za fotokemigrafa v klišar-n i
1	za jedkarja v klišarni
2	za knjigoveze
1 za trgovino s pisarniškimi
potrebščinami. Pogoji: dovršena nižja srednja šola in starost 14 do 18 let. Z lastnoročno napisanimi prošnjami in prepisom zadnjega šolskega spričevala naj se kandidati zglase v Upravi CZP Primorski tisk v Kopru od 8. do 9. ure zjutraj do 10. junija t. I.
merilu. Na sporedu je bilo žo srečanje najboljših strelskih ekip, v katerem je zmagal med moškimi Gradbenik i/. Izole, med ženskami pa Inštitut za elektroveze iz Sežane.
KOPRSKI OKRAJ JE DOBIL 10 NOGOMETNIH SODNIKOV
V	nedeljo je uspešno opravilo izpit 10 kandidatov za nogometne sodnike, dva kandidata pa sta padla. Novi sodniki koprskega okraja so: Penko, Lavrcnčič, Udovič, Zajko, Kodarin, Matijas, Kozlovič, Livijo, Demšar in Ka-račič.
V	kratkem bo Koper dobil tudi nogometne inštruktorje. 15. junija se bo namreč začel v Portorožu tečaj za nogometne trenerje in inštruktorje, pod vodstvom trenerja Janeza Piška iz Ljubljane.
TROBOJ VAJENCEV
Pretekli teden so bili vajenci iz Ilirske Bistrice in Sežane gosti Vajenske šole v Postojni. V počastitev Dneva vajencev so priredili vrsto športnih tekmovanj. Največ uspeha v tekmovanjih so dosegli vajenci iz Ilirske Bistrice, ki so zmagali v šahu, streljanju in v namiznem tenisu. V teku čez drn in strn so zmagali Sežančani, v nogometu pa enajstorica Vajenske šole iz Postojne, ki je premagala enajstorico Ilirske Bistrice /. visokim rezultatom 11:1 (0:1).
M. A.
USPEII KOPRČANOV NA MEDNARODNIH JADRALNIH PRIREDITVAH
Mednarodnih jadralnih prireditev, ki so bile prejšnji teden v reškem zalivu, sta so udeležila tudi člana koprskega jadralnega kluba Janko Kosmina in Mario Cerkvenik. V tekmovanju poljskih, italijanskih in jugoslovanskih jadrnic tipa SNIPE je zasedel Kosmina tretje mesto, na regatnem tekmovanju pa je bil Cerkvenik četrti.
v NIKSlCU V ČRNI GORI JE NAJSODOBNEJŠA JUGOSLOVANSKA ŽELEZARNA. Zc letos bo Izdelala (10 tisoč ton Jekla, '10 tisoč ton polizdelkov :n 20 tisoč ton pločevine. Ko bo začela delatil z vso svojo zmogljivostjo, bo vrednost njenih .izdelkov dosegla 15 milijard dinarjev letno. Takrat bo njena proizvodnja Jekla znašala 140 tisoč ton letno. To dokazuje, da se bodo doslej vložene Investicije v višini 29 milijard dinarjev kmalu dobro obrestovale.
TELESNA v z g O J
V drugem kolu republiške Odbojkarske lige Jc Ilirska Bistrica na svojem igrišču izgubila 7, ljubljansko Olvmpljo. Gostji- so zmagali s 3:0 (10 : 9. IS : 13, lf> : 7). Domačini so imeli lepo priložnost za zmago v drugem setu, vendar Je niso izrabili.
Na brzopoteznem šahovskem prvenstvu za mesec maj v Postojni Jc zmagal prof. Sivec. Neporaion jc zbral II točk. Drugo mesto Je zasedel r, točko manj prof. Dover, tretje In četrto mesto pa si delila Adam in Pe-Jičlč z 11 točkami.	a. m.
Mladinsko prvenstvo Primorske v
nogometu so osvojili mladinci iz Nove Gorice, ki so v finalu premagali Koper s 7 : 1 (5 : n). Visok pora/, gre na račun nepravilne sestave ekip. Koprčani so so namreč držali pravil, medlem ko so v moštvu zmagovalca nastopili mladinci, starejši od lil let. Koper verjetno ne ho vložil protesta.
V tekmovanju za na- lov mnštvenega Šahovskega prvaka koprskega okraja so nastopili zaplet tla !i. Moštvo Izole Je zahtevalo, naj okrajni šahovski odbor registrira povratno srečanje r, Koprom /. 10 : o v nj hovo korist, ker se Koprčani niso držali dogovorjenega roka. Koprčani pa trdijo obratno. Vsekakor bi bilo prav, da bi bil glede rokov okrajni šahovski odbor bolj dosleden, ne pa da prepušča stvar obema društvoma in se tako izpostavlja nevarnosti nesporazumov.
Pol stoletja jc minilo
Mess.no na Sie.VJi in njeno Inki Jc leta 190» skoraj docela razrušil silen potres. Mesto si Je polagoma opomoglo, loka pa docela tele po petdesetih letih. I.eto.; |o Je družba ITALIA uvrstila v brzo progo Jadran— Severna Amerika. Obnovljeno prista-niiCe Je slovesno odprla m/l vui.ca-N1A ob udeležbi diž.cvnh in pomorskih oblasti. Motorni ladji VULCA-NIA in SATURNIA bosta v teku letošnjega leta na poti 1/. Trsta v New-York pristali v Mess.nl desetkrat.
KOMERCIALIST z lastnim stanovanjem želi spremeniti službeno mesto, in sicer v Izoli, Kopru ali Portorožu. Ponudbe pod šifro Komercialist« na upravo lista.
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji ocl 11.000.— dalje ter Vespc, nove in rabljene.
Vam nudi tvrdka Marcon, Trat, ulica Pičli 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
Odrezki blaga — nova pošiljka svile, najlona itd., prodaja na težo. Izredna prilika glede ccne in kakovosti. EMPORIO DELLO SCAMPOLAME , Trst, ul. Mazzi-ni 40.
V nedeljo, tlnc 8. maja 1.1. ob 10. uri dopoldne v dvorani koprskega gledališča
glasbeni t' e s t i v a 1 pionirjev občine Koper.
Pionirska komisija občine Koper
Pretekli teden smo dobiti kar dva nova vozna reda. Enega •za po suhem . drugega pa »za po morju- . Kar se tiče prvega, bi ob tej priložnosti želel v imenu vseh tistih, ki kdaj potujejo, da bi ga nekoliko bolj spoštovali, kot so prejšnjega. Zlasti to velja za krajevne proge, za katere se šoferji doslej niso mnogo zmenili in so prav radi. odpeljali tudi pol urce prej ali pa kasneje.
Prav tako imam nekaj pripomb glede postajanja v Postojni. Zadnjič se mi je namreč primerilo, da sem ostal lepo v restavraciji, ker jo j'' avtobus meni nič tebi nič kar potegnil v Ljubljano, čeprav še ni preteklo deset minut, kolikor so nam jih dali na razpolago za oddih po naiiornem potovanju iz Kopra. Menim, da bi bilo prav, če bi sprevodnik ali pa šofer le nekako opozoril potnike, da namerava odpeljati, zlasti še, če to naredi. prej kot je najavljeno. Mene sicer to ni posebno prizadelo, ker sem imel opravke tudi v Postajni. Najbolj nerodno ini je bilo zaradi. kovčkov, l;i so se morali sumi /¡eljati v belo Ljubi jano.
Posebno obvestilo
Avtobusno podjetje ;>Slavnlk — Adria«, Koper uvaja z dnem 1. r,. 1958 nov stalni vozni red. Vozni redi so Izobešeni na vseh javnih mestih ter avtobusnih postajališčih.
Pri tem posebno opozarjamo na uvedbo novih prog:
1.	Na progi Piran—Ljubljana z odhodom I/. Pirana ob ii.no, iz Kopra ob 5.35 ter prihodom v Ljubljano ob 8.10 — la proga Je stalna.
2.	Dodatno k tej progi Je uvedena še sezonska proga od 1. VI. do 1. X. t. I.. In sicer /. odhodom Iz Pirana ob 9.00; I/. Kopra ob 9.35 ter prihodom v Ljubljano ob 12.30.
3.	Prav tako le uvedena sezonska proga od 15. VI. do 15. IX. t. 1. 7. odhodom iz Pirana ob 18.00, odhod iz Kopra ob 18.30 ter prihodom v Ljubljano ob 21.00. Ta proga nadaljujo vožnjo do Maribora in dospe v Maribor ob 00.15.
I/. Pirana odhaja proti LJubljani avtobus ob 1.00, 5.00, 11.00, 7.00, 9.00, 10.00 in 18.00.
I/. Ljubljane pa Imajo odhode avtobusi proti Kopru ob 7.30, 14.00, 14.50, 10.30. 17.00. 19.20 lil 20.00. Posebno opozarjamo na odhod v jutranji uri ob 7.30.
•1. Na novo Jo uvedena proga Piran—Koper—Ljubljana—Zagreb /. odhodom :/. Pirana oh 4.00, s. pr hodom v Ljubljano ob 7.10, prihodom v Zagreb oh 11.30. Odhod :z Zagreba ob 15.30, iz Ljubljane ob 19.20 ter prihodom v Koper ob 22.00, v Piran ob 22.30.
5. Na progi Piran—Koper—Ljubljana—Celje—Maribor sta uvedeni dve progi z odhodom i/. P1 rana nb 10.00 In 18.00 ter z odhodom iz Maribora ob 4.00 zjutraj in 13.00.
i:. Poleg treh dnevnih neposrednih zvez Koper—Trst z odhodom Iz Kopra ob 0.00, 7.00 ter 15.00; povratek Iz Trsta ob 12.00. 13.00 in 19.00 — Je uvedena sezonska turistična proga Portorož—Koper—Trst / odhodom i/. Por-toroia ob 14.25; odhod iz Kopra ob 1-1.55 ter prihod v Trst ob 10.05.
Odhod Iz Trsta ob 17.00 ter povratek v Portorož ob 18.40.
Poslužujte se prevoznih uslug Avto-turističnega podjetja Slavnlk-Adria«,
OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE PRIJAVLJENE DIJAKE, DA BODO SPRJEMNI IZPITI PRIČELI dne 10. junija 1958 ob IG. uri na učiteljišču in bodo trajali do 11. junija 1958.
Ravnateljstvo učiteljišča v Kopru
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA V KOPRU
bo vpisovala učence v I. letnik od t. junija do 15. julija ter od 20. do 28. avgusta 1958 v naslednje poklice: strojni ključavničar, orodni ključavničar, kovinostrugar, avtomehanlk, rezkar, kovač.
Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno zdravi mladinci od 11. do 17. leta. ki so uspešno dovršili vsaj 3 razrede gimnazije oziroma uspešno dokončali osemletko. Za časa šolanja prejemajo učenci I. letnika 1.500 din. II. letnika 2.000 din, III, letnika 2.500 din mesečne nagrade. Kazen tega prejemajo še denarno pomoč podjetij, pri katerih bodo kasneje dobili zaposlitev.
K vpisu predložite lastnoročno pisano prošnjo, lil naj vsebuje podatke o starših, njihovem poklicu In Imovinskem stanju, kolkovano s 30 illn državne takse ter 20 din v gotovini za občinsko takso občine Koper, rojstni list, zadnje šolsko In zdravniško spričevalo.
Sprejemni Izpiti Iz slovenskega Jezika In računstva bodo 12. junija In 28. avgusta 1958.
Učenci lahko dobijo oskrbo v Vajenskem domu Koper.
Potem moram, vsekakor omeniti tudi svoje dogodivščine na kratki vožnji, iz Divače v Postojno. Tokrat sem imel s seboj dva zavoja, ki bi ju seveda rad vzel s seboj. Rekel sem to sprevodniku in ta mi je odvrnil, naj kar zlezem na avtobus, za zavoje bo pa že on poskrbel. V Senožečah sem ga povprašal po njih, ker bi moral enega oddati prijatelju, ki me je tam. čakal. Tedaj se je pokazalo, da zavojev ni na avtobusu. Sprevodnik me je potolažil, češ da. jih jc dal na drugi avtobus. Seveda sem mu verjel, kaj ne bi. Posebno še, ker je drugi avtobus zavoje res pripeljal. Vendar za to ni bil kriv sprevodnik, zakaj ta jih je pozabil pred Risnikom v Divači in bi bili tudi. tam ostali, če bi jih neki moj znanec ne prepoznal in poslal za menoj. Glede pomorskega voznega reda imam samo eno pripombo. Sram naj ga bo. ker nas je oropal edine nedeljske kulturne zveze s Porečcm in drugimi istrskimi mesti! Tako lepo je bi/o doslej potovati: zjutraj tja, zvečer nazaj. Po novem voznem redu bo l>a ladja od plula iz Kopra lep o
nedelja, 8. junija:
8.00 Kmetijska oddaja: »Gospodarska poslovna zveza Gorica ln njeno delo za obnovo kmetijstva — Dosedanja obnova vinogradov in sadovnjakov v Slovenski Istri- — 8.30 Narodni motivi — 10.30 Nedeljski dopoldanski glasbeni spored — 14.15 Ivo Dominlsi: Venček dalmatinskih narodn h — 15.00 Vesli — 15.10 Pogovor r, poslušalci — 15.15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 9. Junija:
7.15 Glasba za dobro Jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — U.oo Ponedeljkove popevke — 14.30 Športna oddaja.
torek, 10. junija:
7.15 Glasba za dobro Jutro — 7.30 Vest! — 13.30 Vesti — 13.10 Kmetijski nasveti — 13.45 Iz opernega sveta.
SREDA. 11. junija:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nsaveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje: .Nn farmi bobrov v Iližani«.
Četrtek, 12. junija:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Zadovoljni Kranjci — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor 7. volivci: »Govori predsednik OLO Nova Gorica In.':. Karmelo Bu-dihna«.
petek, 13. junija:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasvet; — 13.45 Popoldanske melodije
—	11.30 Gospodarska oddaja: •Problemi kmeti! klh obratov na Koprskem
—	15.00 Vesti — 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: pevski zbor učiteljišča in vadnice iz Tolmina p. v. Mirka Plrnika.
sobota, 14. Junija:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.40 Kulturni obzornik: »Pred okrajno revijo ljudske prosve-tc«.
nivsj i/r-	H
KOPER: 6.. 7. in 8. junija sovjetski barvni film — Cinema cope PROLOG, 9. n 10. Junija češki barvni f Im POKORNO JAVLJAM (Svejk II. del), ll. in 12. Jun.Ja italijanski film NEAPELJSKO ZLATO.
IZOLA: C. Junija sovjetski barvni film ZGODBA O GOZDNEM VELIKANU. 7. ln 8. junija ameriški film LOV NA VOHUNE, 9. ,n 10. Junija italijanski film NEAPELJSKO ZLATO, II. in 12. junija avstrljsko-nemškl film ENA NO C
V BENETKAH.
SKCOVUB: 7. Junija sovjetski barvni film ZGODBA O GOZDNEM VELIKANU. 8. junija avstrljsko-nemšk! film ENA NOC V BENETKAH. 12. junija češki barvn! film POKORNO JAVLJAM (Svejk II. del).
šmarje: 7. Junija avstrljsko-nemški film ENA NOC V BENETKAH, 8. Junija sovjetski barvni film ZGODBA O GOZDNEM VELIKANU. 11. junija angleški film USODNA NEZNANKA.
škofije: 7. Junija angleški film USODNA NEZNANKA. 8. junija sovjetski barvni film PROLOG, 11. Junija češki barvni film GLASBA 7. MARSA.
DEKANI: 7. junija sovjetski barvni ll.m PROLOG. 8. junija angleški film USODNA NEZNANKA.
POSTOJNA: G.. 7. in 3. iunlja ameri-šk. barvn. film BITKA V KLANCU, 10. in 11. junija francoski film HEROJI SO UTRUJENI.
SEŽANA: 7. In 8. Junija ameriški film OKROG REKE. 10. n ll. Junija irancoski film JULIETTE, 12. in 13. Junija jugoslovanski film SAMO LJUDJE.
popoldne, kar bo zelo ugodno samo za tiste, ki so ob ponedeljkih prosti in ki si ob takšnih priložnostih lahko privoščijo prenočišče v hotelu. Teh pa po in-formacijah, ki jih imam, ne bo ravno preveč,
Kot vidite nisem z našim prometom nič kaj zadovoljen. Zato sem sklenil, da bom potoval kar največ peš. Tega pa seveda ne moreš s slabimi čevlji. Zavil sem torej k čevljarskemu mojstru n Karlijcvi ulici v Kopru, a nihče nima v izložbi tako ganljivega obvestila. Samo poslušajte: »Izvršujem vse popravila čevljev in sicer takoj! Zeljeza se pribijajo takoj!«
Pribil mi je torej -željeza -. In sicer takoj! Potem pa sem jo mahnil proti Piranu, kjer sem si v Mestnem muzeju ogledal zanimivo razstavo akvarelov "iz potovanja- (piše na plakatu) slovenskega pomorščaka. Drugače pa nisem -v potovanjupo tistem koncu doii vel^/l iiifxjse.bnega.
I: Pirana sef^&ffcftpavil skozi Kozino nara"\'>i0T*&'$<*'iano. Precej dolga pot. In "Ker zdaj hodim, kot sem vam že rekel, samo peš, ta teden še nisem prišel tja.
I.ep }>ozdrav!
Vaš Vane
— Vot, tovarišči, pa smo jim dali K. O.!
V TOREK, 10. JUNIJA, DO
NA TITOVEM TRGU
ŽREBANJE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE
Pričetek ob 17. uri - Udeležite se žrebanja!
Avfobus brez šoferja
Zasenčila je vse velike »zvezde •■ Mlada sovjetska filmska igralka Tatjana Samoilova je na letošnjem filmskem festivalu v Can-nesu v hipu osvojila žirijo in občinstvo. S svojo vlogo v filmu »Lete žerjavi« je dokazala, da. sodi med. najboljše igralke na svetu
Po vesteh moskovskega radia so v Leningradu uspešno preizkusili elektronsko napravo, ki zamenjuje vozača avtomobila. Elektronski šofer jc peljal avtobus skozi mesto brez kakršnekoli nezgode. Ugotovili so celo, da je mnogo bolj vestno upošteval vse prometne znake In signale semaforov kot pravi vozači.
za 28 milijard ljudi hrane dovolj
Direktor inštituta za kmetijstvo pri oksfordski univerzi Colin Clark je na podlagi daljšega proučevanja vso za obdelavo primerne zemlje na svetu izračunal, da bi naš planet lahko preliranil 28 milijard ljudi. Seveda velja ta številka za sedanje možnosti obdelave in današnjo tehniko ter povprečen pridelek na najsodobneje obdelanem .zemljišču. Učenjak je računal povprečje po Ho-landski, kjer pridelajo na enem Kvadratnem kilometru hrane r.a 363 ljudi. Po njegovem mnenju je na vsem svetu kakih 77 milijonov kvadratnih kilometrov zemlje, kjer bi lahko dosegli enako povprečje, če bi uporabljali enake agrotehnične ukrepe kot na I-Ioland-skem.
mesto ključavnic
VELEERT je ime nemškemu mestecu, kjer ,ie donta industrija. ki se o njej sliši le bolj poredko. Leži v Renski pokra-
jini blizu južnega Porurja. Na robu mosta stoji ob glavni cesti visok mejnik z napisom: •VELBERT — mesto ključavnic in okovja«. Od davnih dob jih že tam Izdelujejo, spočetka lesene, kasneje kovinske. V mestnem muzeju je vso to nazorno in zanimivo prikazano. Danes se to skromno mestece .postavlja z največjo tovarno ključavnic v Evropi. Nad dva tisoč delavcev ima v njej svoj kruh, njihovi izdelki pa gredo po vseli deželah sveta.

• ••• /'-v-LiSä
nov kemični element
Ameriški profesor Giorzo je pred dnevi objavil novico o odkritju novega kemičnega elementa, ki so ga umetno dobili v laboratoriju. Novemu elementu so dali ime »nobeli-jum«, v tablici elementov pa jc dobil številko 102. To jc deseti Izmed tako imenovanih transuranov.
lidecl dez na siciliji
Rdeči dež, k! se je nedavno Vlil na Siciliji, je povzročil pravi preplah med prebival-stvom. Ljudje so bi!.' namreč prepričani, da gre za radioaktivne padavine. Pomlr. li so se, ko so znanstveniki ugotovili' da je rdeči dež posledica bruhanja Etne.
Tekmovanje z baloni. Nedavno so priredili v Nemčiji, zanimivo tekmovanje: tekmovalci so morali z baloni preleteli. določeno razdaljo. To pa ni bilo tako preprosto, saj so bili predvsem odvisni od muhavosti vetra, ki jc mnoge potegnilin odložil tam, kjer je bilo najmanj treba
KOT ¥ KRIMINALNEM FILMU
ÛS:


TOUROPA
Vodilna nemška potovalna organizacija TOUROPA slavi v letošnjem maju 25-letn.co svojega delovanja. Pričela jc z izletniškim vlakom iz Nemčije v avstrijsko gorsko vas Ruhpolding, ki leži ob zgornjem toku reke Traun v čudovito lepem Salzkammergutu. Poslej se je njen delokrog iz leta v leto veča! in širil. Danes prevaža potnike s posebnimi izletniškimi vlaki s.nje
barve po vseh evropskih deže-lah. Letos je prišel na njen prQgram tudi Jadran. Za svoje izlete po Jadranu in Sredozemskem morju .je TOUROPA lelos najela našo najnoveišo in najrazkošnejšo ml .JEDIN-STVO. V Jugoslavijo pa priva-ža vsako soboto od 5. aprila do 1. oktobra izletnike preko Ljubljane in Reke v Opatijo ter dalje do Dubrovnika.
/! '.ricani so zaceli varčevati. Namesto velikih avtomobilov se pojavlja, na ameriških cestah vsak dan več ekonomičnih vozil. Ta sprememba bo hudo prizadela. domačo avtomobilsko industrijo, ker ni bila na to pripravljena. Majhne avtomobile namreč uvažajo iz Evrope. Na. sliki: uvožena ■vozila v newyorški lul: i.
Mednarodne policijske oblasti so že dolgo stikale za tihotapci mamil. Nedavno se je kljub vsej pozornosti posrcel-lolo dvema S rijcema ut ho-tapiti v R ni osem k logramov heroina v vrednosti nad 150 milijonov dinarjev. Tu pa ju .le policija prijela v nekem hotelu. Odigralo se je vse kot v kakem kriminalnem filmu. Detektivi so več dni preoblečeni v natakarje stregli hotelskim gostom n oprezali za tihotapcema. Ko jima je dr.

Trikrat Amerika
— Pa res, kako ti je podoben! Naposled pa to ni tako hudo, glavno je, da je zdrav.
I.
Trmoglavost nesrečnega 'Birokracija je povzročila mnogo nevšečnosti neki 35-lctnl babici v Louisvillu, ki bi se bila rada poročila s svojim 29-letnim ženinom. Imela je smolo. da ni mogla dokazati svoje polnoletnosti. Izgubila je rojstni list. Civilni urad je poroko odklonil.
II-
V	teksaškem mestu Dales je prišel pravici v roke neki 64 letni ropar, ki jc svoje žrtve obrambno onemogočil na povsem svojevrsten način: z enim samim sunkom jim je potegnil hlače pod kolena.
111.
V	znanem kalifornijskem me-mestu Pasadena sta se nedavno na najprometnejšem kraju nenadno pojavila dva stasita jelena. Ponosno in dostojan-
stveno sta se sukala med avtomobili. Ko ju je prometni stražnik hotel napoditi, so je eden izmed jelenov zapodi vanj. Z raztrganimi hlačami je policaj v diru zapustil svoje torišče.
mesec najdaljših dni
To je junij, ki se koplie v bogastvu svetlobe. Stari Rimljani so ga posvetili boginji Diani, ki so jo Grki imenovali Artemis ali Artemidlo in je bila boginja lova, lovcev in ribičev. V juniju zažigamo po gorah kresove kot podzavestni znak veselja nad poletnim ob-ratom zlatega sonca, katerega žarki nas v tem mesecu najdalj obsevajo. Junij je mesec sonca, ki je vir vsega življenja na zemlji.
Petindvajset na Lambrctti. Da bi dokazali trpežnost vozila in seveda tudi svoje akrobatske sposobnosti, so se tile mladi fantje naložili na navadno 125-kubično Lambretto in prevozili z njo nekaj sto metrov. Kljub temu, da so tehtali vsi skupaj nad 19 stotov, je vozilo ostalo nepoškodovano
france magajna:
(Nadaljevanje)
Mario, od začetka prepričan, da je vse samo šala, je dobre volje sedel na kloplci balkončka in opazoval pasante, ki so globoko doli na ulici pešačili proti svojim smotrom. Ta rahla pustolovščina s servo Francko ga je le zabavala. Dio, clie mula! Zna se postaviti ta ščava! Kakor da prihaja res iz Rima ali Iz Benetk. Močna pa je, močna. Kakor tisti Ursus, ki je vrgel bika na tla. Seveda, to, da me je izprla na balkon, uc pomeni nič. Ko bo opravila svoje delo. me bo spet odprla, dotlej bom pa lahko potrpel, čeprav je nekam hladno tu zunaj. Jutri jih bo pa le slišala! Oh. ko bi naši stari nekdo to povedal, to bi grmelo! Francko bi kajpada brcnila iz hiše . . . Ali pa tudi ne, kaj se ve! Francka prav lahko razbobna med sosede te naše hišne zadeve in potem lil se šele pačila naša stara vreča. Najbrž ne bo mnogo jezikala, če se bo le pravočasno domislila, kaj lahko iz tega nastane. Jaz pa le lahko rečeni, da so ženske hudič. Posebno take kot je ta hribovska ščava, ki se niti podpisali ne zna. Naj bo kakor koli. nekega dne ji bom že navil uro. Noč pa je zares od vraga hladna, čeprav je jesen šele začela. Hudičeva mula, da me tu pušča, C:e se preliladim, naj si le sebi pripiše. t'e bo treba zdravnika, bosta stara dva norela.
In tako je nežni .Mario modroval še uro dolgo. Vedno hladnejši zrak se mu je rinil v kožo. Začel je trkati po vratih In polglasno klicati Francko, naj odpre in naj neha s temi »neumnimi škercl«. Francka, ki je svoje delo dokončevala, se niti ni nasmehnila. Ugasnila je plinsko luč, zaprla vrata kuhinje za seboj in odšla spat!
Vstala je rano, kakor po navadi, vzela latvieo za mleko In odšla z njo pred hišo, da počaka mlekarico, ki je ob tisti uri prinašala mleko. In ko je stala na ulici pred hišnim pragom tistih nekaj minut, se je ozrla navzgor po pročelju in je zagledala nad ograjo drugega balkona mladostni obraz, ki pa je bil ves iznakažen od strašnega srda in smrtnega sovraštva. Bil je to obraz Marla, ki Je bil še vedno jetnik »v svobodi«, jetnik pod milim n.eju3.m. Tudi zdaj se Francka ni nasmehnila. S trdno odaj&la mleko v kuhinjo, pripravila vse za zaj-potrkala na vrata spalnice starih, ki hi ® '««Igo.
"rekla proti šjorl Pepini. »Tudi če sem ščava, mi ... ii bi si tale vaš mož, posebno pa še vaš sin Mario, brisala svoje umazane čevlje ob mojo čast. Ne potrebujem ju in tudi vaše službe ne. Zapuščam vas! Cez eno uro bom na postaji. MoJa beraška plača do danes znese toliko in hočem, da mi jo izplačate takoj. Ako ne, grem na sodišče, lcjer bom pojasnila svojo zadevo v vseli podrobnostih. Ako hočete opraviti
dosledjios trk, sicer
»Gos nI do tega'
z vpitjem, tudi lahko začnete. Bom že razložila sosedom vse tisto, kar bodo želeli vedeti. Mislim, da bodo zadovoljni. Torej'.'«
Ne gospod Salama in ne njegova gospa, nobeden ni mogel ziniti Jasne besede. Le stokala sla, kakor da ju vije krč,
»Torej?« je ponovila teta Francka. »Ne utegnem čakati: V desetih minutali bom pospravila svoje reči. Vstanite in pridite gledat, da kaj vašega ne odnesem. Cc se vam ljubi, seveda. Denar pa le pripravite. Cez deset minut odhajam.«
Teta Francka se je vrnila v svojo sobo, ki je bila brez oken. Pri svitu plinske luči je zložila svoje borno imetje skupaj in ga povezala v culo. (V tistih časih so bili kovčki draga novost, ki je služkinje niso poznale).
No. pri odhodu nI bilo nlkakih ovir in tudi nlkakih solz, Gospod Salama je s trpkim in očitajočim usmevoni na obrazu odštel teti zasluženi znesek, gospa Pepina pa ji ni privoščila niti pogleda več. Naj le gre, ščava bruttal
Teta Francka je odhajala in ko je bila že na stopn šču, se je obrnila nazaj.
»Sjora Pepina!« je zaklicala. »Sinjorino ."\Iarlo je že kaznovan. Sinoči sem ga zaprla v svobodo. Bodite dobri z njim! Najmanj teden dni bo potreboval najskrbnejše nege. da pride spet k sebi. Recite mu, da ga lepo pozdravljam. Aclijo!«
Teta Francka ni od takrat nič več slišala o Salamovi družini. Nič ne vem, kako je šjora Pepina osvobodila svojega sinčka, in tudi ne vem, koliko dni je vzelo, da je spet prišel »k sebi«. Upajmo, da si ni nakopal pljučnice.
* , •
Teta Francka je zapustila Trsi in odšla služIt na Peko. Tam se je spoznala s čvrstim Štajercem. Bil je vojaški ubežnik ter se jc na Reki skrival ter čakal ugodne priložnosti, (la bi jo pobrisal na tuje. Posrečilo se mu je vtihotapiti se na angleški parnilt. Štiri mesece pozneje je dobila iz Londona pismo, v katerem ji je sporočal, da je v dobri službi, da se mu giuli r ■ •-meroma dobro in da so služkinje v Londonu veliko boljše plačane kot katere ltoll v Trstu, na Reki ali v Ljubljani. Naj se Francka čimprej odloči in pride za njim.
V tistih dobrih starih časlli je teta Francka dobila potni lisi v enem dnevu in je odpotovala.
Našla sta se in živela. Leto pozneje smo doma dobili veliko fotografijo, ki je kazala teto Francko v beli obleki z dolgo belo teneico. Poleg nje je stal zastaven fant z bel:m pušeleom v gumbniel, Ob njima in za njima je pa bilo veliko lepo oblečenih mladincev obeh spolov, ki so bili po narodnosti vsi Slovenci in Hrvati.
In sta živela potem mirno življenje delavske družine in v/.re-jala otroke, ki so danes Angleži, v prvi svetovni vojni je bil on kot »nevaren« Avstrijec, otlgnan v koncentracijsko taborišči, ki ga nI več zapustil. Teta Francka je delala v tovarni in vzrejala svoje štiri otroke v precejšnji siromaščini. Nekaj malega ji je pomagala neka organizacija za oskrhovanie vojnih sirot.
Po drugi svetovni vojni smo izvedeli, da je umrla tudi teta Francka.
Od njenih otrok pa ni nobenega glasu.
In ta »humoreska« niti ni humoreska. Je le resnični košček življenja slovenskega dekleta, ki je bilo po naključju moja teta.
Konec
M:g!ior:nl. šef policije, kol sobni natakar serviral turško kavo. je nenadoma naper i na nič hudega slutečega Sirljca revolver. Priskočilo je ostalo hotelsko osebje In ju uklonilo.
z avtobusom za vlomilcem
Neki berlinski avtobusni šofer je med vožnjo po predmestju opazil moškega, ki je pravkar vlomil v izložbo neke trgovine z dragulji. Zapeljal ie k trgovini. Vlomilec je pobegnil, šofer pa z avtobusom /.a njim. Več k lometrov daleč ga je preganjal po ulicah, nazadnje pa ga je avtobusni sprevodnik skupno s potniki ujel in izročil stražniku. Pri vlomilcu so našli draguljev za več sto t.soč dinarjev. Draguljar je šoferja in sprevodnika obdaroval /. zlatima urama.
i v
i. i - v-, ; -
I ,-■■:■■. ' i ■ 'V --'"v . J ¡.	,.., -v.
Sveža jajca. Gosti neke restavracije pri Versaillesu se glede jajc res ne morejo pritoževati, saj jih dobijo tako rekoč iz »prve roke*. Tako vsaj vidimo na naši sliki. V resnici je pa le vse skupaj trik ročnega kuharja, ki s »hipnotiziranjema kokoši zabava svoje goste
ZANIMANJE PADA
Po poročilu kalifornijske univerze zanimanje za zemeljske satelite vidoma pada. Svetovni t sk je po njenih dognanjih posvetil Sputniku 1 okrog
»Črna brada»
se je uštela
Znani italijanski koledar ■ Barija nera<, ki izhaja že nad tri sto let, se rad spušča v napovedovanja. Loteva se tudi politike. Za letos obeta, da bodo parlamentarne volitve dale bolj urejene in boljše pr.like. da bodo desničarske stranke izšle iz njih pojačenc. da bosta Toglialti in Nemi: Izginila . .
700 tiskanih vrst na posamezni i časopis. Sputniku II že nad polovico man.i, komaj 300 vrst, Explorer I je dosegel 75, Explorer II spel 15 vrst manj, Vanguard I še pet vrst manj in Explorer III le še 20 vrst.
samo na posodo
V angleški grofiji Norfolk je neko vojaško letalo za vajo odvrglo na zemljo tovorni avto. Razpelo se je padalo in vozilo se je brezhibno postavilo na tla. Prav tedaj je prišel mimo neznanec, sedel je v avto in izginil z njim v daljavi. Šele po več dneh so tovorni avto staknili ob vhodu v neki rudnik. Neznanec je pa še vedno — neznan.
.. vSv.. , ir *	, - , • *-- • ,... ..-. ^
' - "i, - .. ■ i— - .i, "' " ■ "v-~ i	■■ -. • ..	. Vc.jH
I -	- ^sM
L/ iiii-----.v:.'.' -i. .■!...-.■ -	______ !'. „
Tako se je začelo. Sedanja velika politična kriza, ki jo preživlja Francija, se je začela z uporom generalske klike v Alžiriji. Pristaši politike »trde roke« so najprej odstranili zunanje znake republike. Na sliki jih vidimo pri demoliranju grba z guvernerske palače. Kasnejši dogodki so znani. Toda prihod De Gaullea na oblast je Francijo vse prej kot pomiril: medtem ko stari general sestavlja vlado, ogorčene množice demonstrirajo po ulicah Pariza in drugih francoskih mest