10. Stroilfca. IIMIM, i Prt*, H. ]iW|l XLIX. leto. .ffovenskl Narod* velja v LJubljani a dom dostavljen: celo lete naprej pol leta _ četrt leta " na mesec . K 24- • 12— . 6— . 2-- v ttpravništvu prejeman: celo leto «aprej . , • • K 22*— pol leta četrt leta ~9 na mesec - I1-— 550 1-90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: EnsUova ulica sL 5 (v pritličju levo.) telefon it 34. Imnafa vsak šmm iveeer tevzssmii nedelfe lat Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijab po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati U d, to je administrativne stvari —— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna« telefon it ti. •Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m m • • • 13'— četrt leta m 9 m • • 6*50 ca mesec - _ . . m 230 za Nemčijo-: celo leto naprej . . . K 30*—1 za Ameriko in vse druge dežele s celo leto naprej « • . « & 35.— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vpravnlštvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica št 5, telefon st.85* lest km pred Cetinlem. BUDU A ZAVZETA. — ŠEST KILOMETROV PRED CETINJEM. Dunaj, 13. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ob Adriji prodirajoče avstro-cgrske kolone so pregnale Crnogorce \z Bndue ter zavzele Mali vrh, ki se dviga severno od mesta. Sile, ki operirajo v pokrajini ob Lovčenu, so stale snoči 6 km zapadno od Cetinja v boju. Tudi boji pri Grahovu pote-Kajo ugodno. Naše čete so vdrle v dolino. V obmejnem prostoru pri Av-tovcu smo napadli sovražnika na njegovih višinskih pozicijah. Na se-> erovzhodu Črne gore je položaj ne-izpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fml. ■ • NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 13. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Balkansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. * ČRNOGORSKO URADNO POROČILO. Brez datuma. Vrgli smo sovražnika s težkimi izgubami nazaj ziasti pri Beranah in v smeri Rugo-vo. kjer se je nasprotnik po ljutem boju umaknil. Ugrabili smo dve strojni puški. Na hercegovlnski fronti smo odbili vse napade. Osvojili smo zopet pozicijo Kuk. ki pa je nismo mogli obdržati. Boj se srdito nadaljuje. PRED PADCEM CETINJA. Na višinah, ki se dvigajo neposredno pred Cetinjem, 6 km pred i črnogorskega glavnega mesta, so se zbrali Črnogorci k zadnjemu odporu, i am se vršijo srditi boji, katerih izid ne more biti več dvomljiv, saj so prijele naše čete črnogorsko pozicijo tudi že s severa in juga sem ter jo tako ogrožajo z boka in celo v hrbtu. Od Budue prodirajoča kolona je zajurišala Majni vrh, odkoder vodi precej dobra pot na Cetinje, severna kolona se je približala Ceti-niu od Njeguša sem. Temu koncen- tričnemu navalu se pač Črnogorci ne bodo mogli dolgo upirati. Razočaranje v ententnih krogih je splošno. Angleški listi priznavajo odkrito, da bo zavojevanje Črne gore resno vplivalo na položaj v Jadranskem morju in v Parizu, Petro-gradu ter Londonu in se vprašujejo, kaj misli Italija... »Njena politika je zagonetna,« pravi »Daily Chro-nicle« ... Kralj Nikolaj je zapustil Cetinje. Dunajski politični krogi so prejeli obvestilo, da je črnogorski kralj Nikolaj zapustil Cetinje ter se umaknil v Skader. Neresnične vesti o angleško-bol-garskib pogajanjih. Sofija, \2. januarja. »Atence Te-Iegraphique Bulgare* je pooblaščena formelno dementirati vesti, ki jih razširjajo ententini agenti o dozdevnih tajnih pogajanjih med Bolgarijo in Anglijo. Utrjevanje Valone. »Lokalanzeiger« javlja iz Pariza: 30.000 italijanskih vojakov in ravno toliko albanskih delavcev je zaposlenih pri utrjevalnih delih v Valom*. Gradijo se mostovi in ceste. Transportni parniki bodo prepeljali 140.000 (?) Srbov v Solun. Aliiranci hoče'o Z3se«*i celo grško Makedonijo? Iz Soluna poročajo, da vlada med ententnimi četami že nekaj dni živahno gibanje in da nameravajo Francozi in Angleži zasesti celo grško Makedonijo. Pri Vodeni da so pričeli Angleži že graditi nove utrdbe. Prosta pot za Nemce na G*- "ko. Lvonski »Progres« javna iz Aten: Orška divizija, ki se je nahajala v Florini, je dobila povelie, da se umakne v Lariso, tako d:j bodo imele nemške iz Bitolja prod -ajoče čete prosto pot. Zakaj so Francozi zasedi: Krf. Dunajski politični krogi so pre-prečani, da je ententina nota ki utemeljuje okupacijo Krfa, le izgovor. Pravi povod je namreč popolnoma vojaški. Otok Krf ima važno strate-gično lego. Med otokom in epirsko obalo se nahaja kanal, ki je jako ugoden za vojno pristanišče. Očivid-no ga nameravajo Francozi tudi v to svrho vporabiti ter si urediti važno oporišče, od koder bi vznemirjali našo mornarico v Jadranskem morju. Okupacija Krfa je torej v prvi vrsti naperjena proti avstrijski monarhiji. Berolinski listi smatrajo, da hoče četverozveza z okupacijo važnih grških otokov predvsem prisiliti Grško, da se ji pridruži, oziroma kaznovati njeno nevtralnost s tem, da ji odvzame vse otoke. Vojvoda Putnik na Krtu. Iz Aeten poročajo: Srbski gene-ralisimus vojvoda Putnik je prispel na otok Krf. Iz Aten poročajo nadalje, da pride prihodnje dni tudi srbski prestolonaslednik Aleksander na Krf. Angleško - francoske nasilnosti na grških otokih. Iz Aten poročajo: Angleži in Francozi so uvedli na zasedenih grških otokih tudi lastno civilno upravo. Okupacija je torej popolna. Na Krfu so izvršili Francozi natančno hišno preiskavo v gradu Ahilejonu, proti čemur je grška vlada protestirala. Francoske čete so obkolile v Solunu bolgarsko cerkev ter so aretirale bolgarske duhovnike. Poroča se, da nameravajo aliiranci aretirati vse Nemce tudi na otoku Kios. Izkrcavanja v Solunu. Iz Sofije poročajo: V zadnjem času se izkrcava v Solunu vedno več ententnih čet. Na Grškem so radi tega v velikih skrbeh. Zaroia Venizclosa proti monarhiji na Grškem? Neue freie Presse<' poroča po »Corriere della Sera-: V Atenah se vedno bolj razširjajo vesti, da snuje \enizelos zaroto proti monarhiji. Razburjenje narašča. Listi dolžijo Venizclosa, da konspirira z Anglijo, ki hoče strmoglaviti kralja ter navajajo ime korespondenta lista »Times < Jlarrisa kot posredovalca v zaroti. Venizclcsova »Patris« označuje obdolžitve za grda obrekovanja ter izjavlja, da je Venizelos slej ko prej monarhist: on le očita monarhiji, da hodi po krivih potih. Navzlic temu se vzdržujejo govorice, da bodo pričeli Francozi in Angleži aretirati sumljive ljudi tudi v Atenah in da pripravlja Venizelos atentat proti parlamentu. Vladni listi zahtevajo za to, da se proglasi v deželi obsedno stanje. Gunarisov »Embros« izjavlja, da so pripravljeni potrebni ukrepi, ki naj zasigurajo državi notranji mir. Avstrijski protest proti solunskim aretacijam. Zunanji minister baron Burian je izročil po posredovanju dunaj. ameriškega veleposlanika angleški in francoski vladi energičen protest proti aretaciji našega generalnega konzula in avstrijskih državljanov v Solunu ter proti konfiskaciji tamkajšnjega konzularnega arhiva. Baron Burian označuje v protestu postopanje Angležev in Francozov kot brutalno nasilje ter konstatira, da se Francija in Anglija ne ustrašite nobenega zločina proti mednarodnemu pravu. C. in kr. vlada si pridružuje pravico poseči po primernih repre-salijah. Grška zbornica. Iz Aten poročajo: Grška zbornica se sestane 24. januarja. Pred zasedanjem bo proklamirala vlada obsedno stanje. V grških pristaniških mestih je že razglašen preki sod. Govorice o mobilizaciji na Romunskem. Berolin, 13. januarja. VVolffov urad javlja uradno: List »8 Uhr Abendblatt- je objavil poročilo, da je Romunija odredila mobilizacijo svoje armade. Po informacijah na me-rodajnem mestu je to poročilo povsem netočno. Romuni — vedno enaki. Iz Sofije poročajo: Romunska viada še vedno zavlačuje pogajanja radi transi ta bolgarskega blaga. Zadeva sedaj za Bolgarijo ni več nujna ker je donavska pot in orijentska železnica že prosta. Romunski ministri pošiljajo bolgarske delegate drug drugemu, ne da bi se spuščali v meritorna pogajanja. Romunska se pridruži centralnim državam. Iz Bukarešte poročajo nemški listi po listu »Zina<, da je romunski notranji minister Morčun izjavil v nekem govoru: »Če se položaj ne fro izpremenil ne preostaja Romunski drugega, kakor da se pridruži centralnim državam. Vojna z Italijo. TOPOVSKI BOJI OB ITALIJANSKI FRONTI. Dunaj, 13. januarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. V Judikarijah je obstreljevala italijanska artiljerija kraja Creto in Por. Sovražni letalci so metali bombe na Roncone, niso pa napravili škode. Tudi Nago, vzhodno od Rive, je stal pod sovražnim ognjem. Naša artiljerija je zažgala s svojim ognjem taborišče barak južno od Pcntabla. Ob primorski fronti so trajali topovski boji v odseku Tolmin in Doberdob z obeh strani. Namestnik načelnika generalnega štaba pf. H o i e r, fml. * ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 1^. januarja. V gorenji dolini Camonica je porušila naša artiljerija dne 10. januarja neko zavetišče in oporišča sovražnika v odseku med vrhom Ercavallo in Tonale. V Lazarinski dolini je bil zvečer istega dne artiljeristično pripravljeni sovražni napad na naše pozicije pri Castello Tante z izgubami odbit. Na ostali fronti do morja je trajal včeraj topovski boj. Na obeh straneh živahno letalsko delovanje. Lastna eska-dra je preletela navzlic neugodnim atmosferičnim razmeram in viharju Gardolo severno Tridcma. je bombardirala to sovražno letališče in je vrgla na povratku nekaj bomb na kolodvore v Tridentu in Rovere-tu in na barake pri Volanu. Zvečer se je vrinila nepoškodovana v naše črte. Sovražni letalci so metali bombe na nekatere kraje v soški ravnini, ne da bi napravili škodo. Vrli Janezi z italijanskega bojišča. Iz »Novin«: Evo jih poleg nas! Ravno takrat so bili navali Italijanov najsilnejši. Levi so se zmešali z levi proti Italijanu. To je bilo baš na Pod-gori in Oslavju. Italijani so navalje-vali kakor besni, ali zadeli so še na bolj besne. Padel je bataljon za bataljonom Italijanov. Izginilo je žal, tudi dosti naših, ali sekanja in klanja LISTEK. Francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) • II. Da se je bilo v hiši grofa Tre-morela nekaj primerilo, bodisi zločin ali kaj drugega izrednega, to je spoznal sicer neobčutni mirovni sodnik že po prvih korakih, ki so ga prepeljali sredi veže. Steklena vrata, vodeča na vrt, so bila odprta. Nekaj stekel v teh vratih je bilo razbitin na drobne kosce. ProstiraČa na tleh je bila raztrgana in na belem mramorju tlaka je bilo tod in tam videti velike lise krvi. Poleg stopnic je bila posebno velika krvava lisa in na zadnji stopnici cela mlaka krvi. Župan gospod Courtois ni bil navajen takih stvari in videč krvave sledove se mu je zazdelo, da ga ča-* ka naloga, ki ji ni kos. Toda spomnil se je svojega dostojanstva, zavedel se je svoje odgovornosti in to mu je dalo eneržijo, ki sicer ni bila pri njem navadna. Vedel je, da ga čaka težka naloga, a hotel jo je izpolniti. »Peljite nas tja, kjer leži truplo^ je rekel starcu in Bertandu. »Mislim, £■ je važnejše in pametnejše, da najprej preiščemo hišo,« se je oglasil oče Plantat. »Saj je res, tudi meni se tako zdi,« je hitro pritrdil, župan, ki še nikdar ni imel takega opravka in ni vedel, kako bi bilo najbolje postopati. Poveljstva pa vendar ni hotel prepustiti mirovnemu sodniku. Odredil je, da pojdeta ž njim orožniški zapovednik in grofov sluga, ostali posli pa se naj umaknejo v sobe za služinčad. Končno se je obrnil še do orožnikov, ki sta stala pri vratih. »Torej — da ne pustita nikogar ne v hišo, ne iz hiše in tudi ne na vrt.« Župan in njegovi spremljevalci so se odpravili po stopnicah v prvo nadstropje. Župan Courtois se je dotaknil tudi ograle pri stopnicah in je z grozo zaoazil. da se Je njegovih rok prijela kri. Prišedši v prvo nadstropje je župan prijel slugo za gumb in ga vprašal: »Povejte mi najprej, če imata grof in grofica skupno spalnico* »Da, gospod župan.« »Kje pa je?« je vprašal gospod Courtois. »Koj tukaj .V Pr' teh besedah je sluga pokazal na svitlo barvana vrata, na katerih ie bilo videti krvav odtisk človeške roke. Zupana je spreletela groza, začel se je potiti in drhtel je tako, da se je jedva vzdrževal na nogah. Ah, oblast nalaga človeku časih strašne dolžnosti, je zavzdihnil sam pri sebi. Tudi orožniški zapovednik je bil razburjen in ni vedel, kaj naj stori. Samo oče Plantat je bi! še vedno miren in ravnodušen in ie le nekako začudeno gledal, kaj da sta se župan in orožniški zapovednik tako prestrašila. »Treba je začeti.« je dejal mirovni sodnik in ie šel v prvo sobo. Župan in orožniški zapovednik sta mu sledila. V sobi ni bilo nič posebnega videti. Fden izmed štirih foteljev stoječih krog mize pred malo zofo, je bil prevrnjen. Toda v sosedni spalnici je bilo vse drugače. Tam je bilo vse v največjem neredu. Vsak me-belj, vsaka malenkost v tej sobi je pričala, da se je tu vršil strahovit boj med morilcem in njegovo žrtvijo. Sredi sobe ie ležala prevrnjena mizica in okrog nje zlomki porcelanskih posod in drobci sladkorja. »Vidi se, da sta grof in grofica ravno čaj pila, ko so prišli morilci,« je menil sluga in župan ter mirovni sodnik sta mu tiho pritrdila. S kamina je bila vržena vsa garnitura: ura je ležala na tleh in je kazala tretjo uro in dvajset minut; poleg ure sta ležali dve razbiti svetil-nici, iz katerih je bil odtekel petrolej; zavesa pri postelji je bila odtrgana, in je ležala na vzglavju. Stoli so bili prevrnjeni in svilene prevlake tako razdrapane, da se je videla le še žima; miznica pri pisalni mizi je bila razbita. In kri vsepovsod. Na prostira-čah, na preprogah, na tapetah. Oči-vidno sta se grof in grofica dolgo časa branila morilcev s pogumom, ki ga vzbudi v človeku samo največje obupanje. »Strašno«« je pogleduje no sobi zavzdihnil župan in pozabivši novic na svoio dostojanstvo in dolžno uradno hladnokrvnost. »Tu sta bila zaklana.« Mirovni sodnik si le natančno ogledal vso sobo in si v beležnico zapisoval, kar je videl. Končavši to delo, je rekel: »Pojdimo dalje!« Tudi v drugih sobah je bilo vse navskriž razmetano in razbito, kakor da so zločinci naenkrat zblazneli in poskušali vso hišo pokončati. Najhujše je bila razdejana študijska soba grofa Tremorela. Morilcem se ni ljubilo v miznice vlomiti; kar s sekiro so vse opravili. Tudi je bilo lahko spoznati, da so se čutili zavarovane pred vsakim presenečenjem, kajti udarci s sekiro, s katerimi je bila razbita masivna hrastova pisalna miza, so se morali slišati po celi hiši. Lepo vezane knjige so ležale vsevprek po tieh. A tudi drugim sobam ni bilo prizanešeno. V salonu so bile svilene prevleke na stolih razrezane; v sobi za tujce ie bilo vse razmetano. Župan in njegovi spremljevalci so naposled šli gledat prostore v drugem nadstropju. Takoj v prvi sobi, v katero so vstopili, so zagledali veliko sekiro, ki je ležala na tleh kraj močne starinske skrinje. Videlo se je, da je bila tudi skrinja nasekana« toda od- Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. januarja 1916. 10. štev. si ni bilo mogoče misliti hujšega. Strah prime človeka, ko se spomni tega silnega klanja. Tu se je obistinila slovenska beseda: Ne umaknemo se, dokler je Ie jeden živ! Najslavnejše strani v zgodovini človeštva ostanejo dnevi, ko so se ti Janezi borili skupno z dalmatinskimi Hrvati na Podgorl in Oslavju. Najhujše bitke pa najsijajnejši uspehi. Nekoliko bataljonov teh dveh bratskih narodov, Hrvatov in Slovencev, je uničilo več brigad Italijanov. To je junaštvo, hakorsnega se do tega trenutka še nI videlo in se še ni slišalo o njem. Taka čudesa dela samo ljubezen do rodne grude, navdihnjena zaupanja v Boga. Dokler bode sijalo žarko solnce, vstane nam večna slava, naši Janezi, skupno z brati Hrvati iz Dalmacije. Vem, da ostane Italija vedno srdita na vas, ker ste jej tu poklali njeno deco. Ali vi niste tega krivi, kriva je sama. Tako naj se zgodi vsakemu izdajici! B. B. Beležke z italijanskega bojišča. Iz »Novin«: Bilo je pred mese-eem dni. Italijani so jurišali na naše. Došlo je do boja na bajonete. Naš vojak opazi Italijana. Pravi on: Lepši ie bil od vsakega dekleta. Naperil je puško. Jaz sem ga pretekel. On se zvali. Ali jaz mu rečem; Ne boš mi več prodajal pomaranč v Splitu. — Pred našim jarkom je ležal njihov kadet. Klical je na pomoč. Došli so njihovi sanitetci. Pustimo, da ga odnesejo. Samo ker je jeden izmed nas prije! za puško, je za vpil nanj kor-poral: Ne ubiti sanitetcev. Ali včeraj sta odšla dva naša sanitetca na pomoč ranjencu. Dvignili so križ, ali niti to ni pomagalo, Italijani so ju ubili. Vidiš, taki so ti ljudje! — Nekoč je povedal italijanski zdravnik, bil je parlamenter: Včeraj smo pokopali okoli 350 naših vojakov. Ali skoro vsi so poginili od vaše artiljerije. In baš ta dan ie streljala siniska artiljerija. Ona se ne boji Italijanov . . . Italijanske grozovitosti. Dunaj, 15, januarja. Kor. urad.) Iz vojnoporočcvalskega stana: Grozovito in strašno se glasijo Doročila o nasilnih činih, katere za-^rešuieio Italijani v -odrešenem« o.;emliu. Da vstrele civilne osebe obojeea spola, ki se ne morejo braniti, brez preiskave, katere se osumi špijonaže samo na podlagi pro-skripcifske liste, to je nekaj navad-ara. Tz do^ee vrste teh justifikacij in drugih grozovitosti navaiamo le naslednje posebno značilne slučaje: župnik v Tržiču. Krenn. Furlan. ^e bi1 osumljen, da je rabil pod cerkvenim podom tajni telefon in bil je nstreflen kot špiion. Najprej so vojaki duhovnika trdno navezali na ^sla in nodili so ga M cerkvenem trgu toliko č>sa Okoli, da se le onesvestil. Ostudno ie dalie usmrčenie sedmin oseb iz Vilesa. Te mučenike ^o obdolžili, da so ubili patruljo jezdecev. Brez sodnijskesra postopanja, da niti da bi se vprašalo, ali je osum-Ifenfe opravičeno, je dal neki italijanski stotnik vseh sedem mož ustreliti. Bili so: občinski tajnik Portelli :z Vilesa, malecra kraja južnozapadno Za gram: sni občinskega tafnika. neki tretji vasčan ;n št?t*;e kinette. Mlati Portelli ie bil nstreRen na pofro-naliscu poteg grob^ zatrt izkopanega« Nesruečiii gospe Portelli. kateri so ti_cf roltfi mo.5Fo. m vino in hilo nrpnn. si rabili za sekanje drv. »Ali imate zdaj jasen pojem, kako se je vse zgodilo?- je vprašal župan očeta Plantata. »OčivMao je, da se je zločina udeležilo več hudodelcev. Po izvršenem umoru so preiskali vso hišo. Vedeli so. da je v hiši mnogo denarja in ga povsod iskali. Eden morilcev je preiskoval to sobo, a ni mu bilo treba skrinje odpreti, ker so njegovi tovariši že drugod iztaknili denar in ga poklicali k sebi. Hitel je tako. da je še sekiro pozabil vzeti seboj.« »To je tudi moje mnenje,« se je oglasil orožniški zapovednik. V nritličiu niso zločinci ničesar razdejali, pač pa so ostali sledovi, kakor so se morilci v jedilni sobi po izvršenem hudodelstvu krepčali. Kar je bilo jedi, so vse zavžili: na mizi so bili vsi krožniki prazni, in je ostalo tudi osem praznih buteljk in pet kozarcev. >Pet jih je bilo. < je šepetal župan, ko je bil preštel kozarce in krožnike. »Predno gremo iskat trupli umorjenega grofa in njegove soproge, bom obvestil državnega pravdnika v Corbalu, kaj smo dognali. Cez dobro uro bo že preiskovalni sodnik tu in bo nadaljeval naše delo.« je bilo sumničenje nevzdržljivo, sledi že iz tega, da so Italijani takoj ko so vkorapali v vas, vzeli prebivalstvu vse orožje, celo nože so jim odvzeli. Tem strašanskim zločinom se pridružuje vredno sedaj znano ma-sakriranje neke avstro - ogrske patrulje. Koncem junija ponoči je hodila avstro - ogrska patrulja. 10 mož pešcev, po planoti med Tržičem in Zagrajem proti italijanski fronti. Tam ie zadela na italijansko mnogo močnejšo patruljo. Po kratkem oboje stranskem obstreljevanju je sovražna patrulja obkolila našo, katera se je morala udati, ker je bila mnogo šibkejša. Našo patruljo so Italijani razorožili, potem pa vseh 10 mož na grozovit način masakriraii: našim vojakom so preparali trebuhe in jih pustili obležati. Italijanski kralj v Rimu. Italijanski kralj hoče ostati v Rimu najmanj 14 dni, da se malo odpočije v krogu svoje družine. Italijansko časopisje podčrtava ta namen svojega kralja. Preko Lugana se poroča, da je želela kraljica Helena, da pride kralj v Rim ter se tam izvršijo potrebni koraki, da se reši prestol njenemu očetu, črnogorskemu kralju. Uradno se označa kraljevo bivanje v Rimu le za normalni dopust, ki pritiče vsakemu oficirju in vojaku. »Secolo« omenja, da ostane kralj 14 dni v Rimu. Nemiren dan v Rimu. Lugano. 13. januarja. -Secolo« poroča iz Rima: Včerajšnji dan je bil poln diplomatičnih razgovorov. Kralj je sprejel najprvo Sonnina, potem ie Sonnino sprejel srbskega poslanika Rističa. Proti poldnevu je šel kralj v Kvirinal. kjer je dobil kraljico Heleno in princa Danila z njegovo soprogo. Tudi vojvoda d' Aosta, ki se je vrnil s fronte, je bil v Kvirinalu na obisku. Kralj je sprejel popoldne mornariškega ministra Corsija in pa-rižkega poslanika Tittonija. Soča aH Solun? V ministrskem svetu italijanskem se križajo mnenja v vprašanju, ali naj se Italija udeleži solunskega podjetja ali ne. Trozveza pritiska na Italijo v to smer. da naj Italija opusti ofenzivo proti Avstriji in naj pomaga z izdatnimi silami na Balkanu. Ca-dorna vztraja odločno pri prvotnem vojnem načrtu in je proti vsaki iz-premembi. d* Annunzio na že poje nove himne o Balkanu in Solunu, Soče ima dovolj. RazooloženJe v Italiji. Po likvidaciji dardanelskega podjetja in ^o izgubi I.ovčena je razpoloženje v Italiii nad vse potrto. Po celi deželi je prevladala velika ne-volia, vse je vznemirjeno, vse daje duška svoji nevolji in strohn. tako na deželi, tako po mestih. Prefrkti zahtevajo, naj se poveri policijska služba vojaštvu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Turinu se je ustrelil v navzočnosti svojih sinov, ki sta doš: a s fronte, predsednik društva inženirjev in arhitektov, mestni sta^ >:na Mazzini v trenotku, ko je prišla po-b'cija v stanovanie. da ga aretira, ker je osumljen ponevenenja d1 'avli ega denarja. Listi iz Florence poročajo, da vojno. Vojna stane Italijo do 30. novembra 1915. kakor sledi iz izkazov italiianskega zakladnega urada, ^so to 4^00 milijonov lir. nad Uerono. Neki častnik-aviatik opisuje svoj polet nad Verono. Pravi: Ulice v Trstu so bile popolnoma temne. Prišel sem iz kavarne, v kateri je svirala godba neko čustveno melodijo. Šofer me je čakal pred kavarno z avtomobilom in pohiteli smo proti vojaškemu hangarju. Že od daleč sem razločil velika krila svojega aeroplana. Eden mojih ga je opremljal za pot. Pedantično je preiskava! vsak kotič in vsak vijak. Vojak mi je prinesel plašč, daljnogled in kompas. Zapalil sem smotko. Za nekoliko minut se dvignem v zrak. Ali bo veterno — vprašam svojega spremljevalca, nakar mi odgovori: Ne, gospod, vreme bo lepo. Odpraviva se na pot. Motor je ropotal silno, kakor vedno. Vselej sem preklinjal ta nesrečni motor, ki me s svojim ropotom moti v mislih. Zaupam svojemu spremljevalcu in vdajam se lepoti prizorov zgoraj. Okoli I &a* taart. Kolikor jti&e se Avisumo, 1 tem bolj se mi dozdeva, da smo v strahoviti daljavi. Iznenada sva došla v mokri oblak. Dal sem nalog, da se dvigneva, da prideva ven iz tega neugodnega oblaka. Zdelo se mi je, kakor da sem v velikem morju. Človek izgubi zavest da leti, in se začne vdajati halucinacijam, kakor v mrzlici. Pogledal sem na uro. Zdelo se mi je, da sva morala že dospeti na mesto, kamor sva namenjena. Ali si siguren, Fric. da nisva zašla na napačno pot? vprašam. Odgovor: Povsem siguren. Začela sva se spuščati nižje nad mesto. Gledal sem na daljnogled. Sprva se mi je zdelo, da gledam v neko veliko praznoto, ki je od naju silno oddaljena. Počasi sem začel opažati konture znanih mi krajev in kmalu sem zapazil tudi mesto. Bila je Verona. Spomnil sem se epizode, ki seje izvršila pred nekaj leti v Lvovu. Čakali smo Hallejevo zvezdo in gledali dol na Lvov. Sedaj se mi je zdel ta razgled povsem sličen. Cela vrsta svetiljk, mesto je v vsej svoji lepoti ležalo pod menoj, stolpi so se nekako čud- no razlikovali od hišnih streh. Nad mestom sem se nahajal s pomočjo ogromne električne svetilke. Desno, na vzhod, tam so arze-nali in citadela mesta. — Imel sem nalog, da bombardiram te točke. Videl sem, kako so ljudje z nervozno hitrostjo hiteli po razsvetljenih ulicah. Z drhtečo roko sem vzel prvo bombo. Bil sem prepričan, da se nahajam prav nad onim delom, ki ga je treba bombardirati. In prva bomba je padla. V tem času sem začutil neki čudni ropot, kakor da bi kdo metal kamenčke na sod. Začeli so streljati, šrapneli so naju obletavali. Dvignila sva se, jaz sem v enomer metal bombe. Pogledal sem doli: kakor da je izumrlo mesto. Na desno sem opazil dim in plamen. Vojaška poslopja so gorela. Bil sem zadovoljen, da sem izvršil svojo nalogo. Streljanje je nehalo. Na nebu sem opazil strašno luč italijanskega reflektorja, ali skrila sva se v oblake in tam je naju obsvetljeval mesec. Letela sva dalje in izginila v daljavi ... Vojna z Rusijo. TOPOVSKI BOJI OB RUSKI FRONTI. — IZMIŠLJENA RUSKA POROČILA. Dunaj, 13. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. V vzhodni Galiciji in ob besa-rabski fronti mestoma topovski ogenj. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Uradno rusko poročevanje se je zadnji čas navadilo dati prostemu izmišljanju kar največ prostora. Nasproti vsem ruskim navedbam bodi izrecno konstatirano, da potekajo naše pozicije vzhodno od Stripe in ob besarabski meji prav tam, kjer so bile pred rusko božično ofenzivo, uvedeno z velikim časnikarskim in vojaškim okraskom, — razen v odseku enega samega bataljona, ki smo ga umaknil? za dvesto korakov. Vsa nasprotna poročila iz Petrograda so napačna in poleg tega dokazujejo dogodki na jugovzhodu, da brezuspešni ruski naskoki ob Dnjestru in Prutu tudi niso mogli razbremeniti Crne gore. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 13. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Vzhodno bojišče. Uspešni boji nemških patrulj in štrafunskih oddelkov na raznih točkah fronte. Pri Novosjolkih, med Olšanko in Berezino, smo pregnali Ruse iz nekega naprej potisnjenega jarka. Vrhovno armadno vodstvo. Ruska ofenziva. Iz Črnovic poročajo: Novo došli vjetniki pripovedujejo, da se nahaja v Hotinu in Mohilevu cel štab francoskih častnikov, katerih je baje 20. ki so pridelieni vojaškemu po-veliništvu. ki _vod»--onfLrncjie_oK -b*?-* Berolin, 13. januarja. (Kor. ur.) VVolfiov urad poroča: Zapadno bojišče. Severovzhodno od Armentieres smo odbili sunek močnejšega angleškega oddelka. V zgodnjih jutranjih urah so danes Francozi v Champa-gni ponovili napad severovzhodno od Le Mesnil. Bili so gladko odbiti. Ravno tako se je ponesrečil poskus napasti del jarkov, ki smo iih 9. t. m. osvojili pri pristavi Maison de Champagne. Poročnika Bolke in Imraehnann sta severovzhodno od Tourcoing in pri Bapaume sestrelila vsak po eno angleško letalo. Nj. Veličanstvo cesar ie podelil neustrašnima častnikoma v priznanje njunih izrednih činov red Pour le merite. Neko tretje angleško letalo ie bilo v zračnem bofu pri Robaix sestreljeno, četrto so zbili nasi obrambni topovi pri UgMJ jugozapadno od Lille. Od osmih angleških častnikov-pilotov jih ie šest mrtvih, dva sta ranjena. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 10. januarja popoldne. V tbajupagui ie izvršil sovražnik .na^ 1 šili po francoskem vzorcu. Neprestano so ti častniki inspicirali posamezne dele armade. O ruski armadi pripovedujejo, da so tudi drugim delom ruske fronte dodeljeni francoski častniki. Naisilnejši boji ob besarabski meji. Dne 12. t. m. so se vršili na be-sarabsko-bukovinski fronti najsilnej-ši boji. Med 3. popoldne in 10. zvečer so Rusi šestkrat z vso silo naskočili naše pozicije pri Toporovcu in Raranci, katere so bili prej ure in ure obstreljevali z bobnajočim ognjem. Šestkrat so bili Rusi zavrnjeni in so zbežali in še ponoči je bilo slišati pred našimi razbitimi žičnimi ograjami stokanje ranjencev. Francosko - angleška voiaška misija v Rusiji. Iz Bukarešte poročajo, da je dospela v Reni francosko-angleška vojaška misija. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Brzojavna zveza med Rusijo in Skandinavijo je zopet pretrgana, tako, da iz Rusije zopet ne prihaja nobeno poročilo. O bedi beguncev na Ruskem piše »Utro RossijU: Sedem mesecev že traja strašna tragedija beganja. Poročila odkrivajo strašne posameznosti. Tako poročajo iz Ufe v Uralu: Vsak dan prihajajo sem z vlaki mrtvi, ki so spotoma umrli vsled mraza in lakote. V Vjatki je baje zmrznilo mnogo otrok beguncev. Državne podpore za begunce so malenkostne, tako. da mora poginiti, kdor si ne zna sam pomagati. Listi zahtevajo od vlade, da v tem pogledu kaj ukrene. Glasom petrogradskega -01 osa« se nahaja v Sibiriji 150.000 Poljakov. Litvincev, Rusinov in Nemcev. Vsled odredbe vojaške oblasti je bilo v Kijevu več sto privatnih hiš in šol pretvorjemb v vojaške lazarete, kamor spravljajo ranjence zadnje ruske ofenzive. Iz K'ieva poročajo tudi. da se tam strahovito širi roparstvo. Zadnji Čas so vjeli 200 roparjev, pri Če- poskusil sovražnik štiri koncentrične sunke, ki so se raztezali na fronto 8 km od La Courtina do Monte-tuja (zapadno in vzhodno višine Le Mesnil). Naš ogenj je povsod zred-Čil sovražne vrste ter ustavil njegovo ofenzivno gibanje. Sovražniku se je posrečilo za malo časa ustaliti se na dveh točkah naše prve črte, severovzhodno višine Le Mesnlla m zapadno od Montetuja: silen protinapad pa ga je pregnal takoj zopet. V tej uri ima v posesti samo še dva mala eksponirana kosa jarkov. 11. januarja zvečer. Splošno delovanje artiljerije na fronti. V Haute Meusi silen ogenj na sovražne pozicije. V gozdu Chevalier je naš ogenj izbil mnogo vrzeli v nemških jarkih ter provzročil, da so se ponekod vdrli. V Champagni je trajal boj cel dan. V celi vrsti protinapadov smo skoro vse izgubljene dele zopet pridobili Potrjuje se, da je bil nemški napad silen, tako kar se tiče udeleženih čet, kakor tudi vpo-rabljenih sredstev, šlo je za dolgo pripravljeno akcijo, ki naj bi bila imela za posledico pomembne dogodke, pa se je končala s popolnim neuspehom. Iz zanesljivega vira vemo, da je bila postavljena na eni sami točki široke fronte cela brigada* ki ie tudi napadla, V odseku Dix- muiden in ob belgijski fronti bolj proti jugu posebno objemalno artiljerijsko delovanje. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 10. januarja. Danes ie delovala artiljerija pri Fanguissartu, v Bois Grenieru. pri St. Eloiju in Ypre-su. Sovražni letalci so metali bombe pri Strazella, Hazebrouku in St. Omerju. Ubita sta bila neka žena in neki otrok. DRAMBNA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM. Angleška poslanska zbornica ie sprejela brambno dolžnost v drugem branju s 431 p r o t i 39 glasovom. Zastopniki delavcev v kabinetu so preklicali svojo demisijo. Angleške paroplovne družbe od 1. januarja naprej ne izdajajo več voznih listkov za moške cd 20. do 35. let. Ker ni bilo dvoma, da bo bramb-na dolžnost v poslanski zbornici sprejeta, se je zadnje dni večina ne-oženjenih obvezancev že priglasilo za vojno dolžnost. Anglija mora štediti. Angleška vlada, ki je natančno raz motri va' a položaj dežele, je prišla do prepričanja, da je treba štediti do skrajnosti. Glede davka na vojne dobičke je mnenja, da se mora ta davek v najkrajšem času vpeljati. Vsako nadalnje zvišanje mezd se mora omejiti na lokalne potrebe. Boli na marin. »Italijanska zmaga na morju.« Dunaj, 13. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Italijansko časopisje poudarja, da potopitev naših rušilcev »Lika« in »Triglav«, ki se je pripetila pri Draču 29. decembra, ker sta zadela na mine, kakor sledi iz avstro - ogrskega dnevnega poročila 30. decembra, je italijanska zmaga na morju. Nasproti temu treba imeti pred očmi, da italijansko brodovie kljub tej dozdevni zmagi ni moglo motiti prav nič sodelovanje našega brodovja pri zavzetju Lovčenu. Njihova fraza o gospodstvu na Adriji ie gola bajka. Potopljen parnik. Angleški parnik »Traquair« je bil potopljen, vsi potniki in moštvo so rešeni. »Kfng Edward VII.« »Daily News« poroča, da se jc angleška oklopnica *King Edward VII.« potopila pred Galipotijem. Angleška vlada te vesti ne dementira. TURSKA VOJNA. TURŠKO URADNO POROČILO O ZADNJffl BOJIH OB DARDANE-LAM. 12. januarja. Dne 10. januarja je obstreljevalo več sovražnih kri-žark in torpedovk od Časa do časa okolico Tekeburna in anatolske baterije, niso pa napravile nobene škode. Neka križarka, prihajajoča v, smeri iz Kavale, je poskusila obstreljevati naš odsek na severu Sa- bitka p r i Se d i lb a r u dne 8. januarja in po noči na 9. januar, ki se je končala s porazom sovražnika, je potekla tako-le: Vsled oslabljenja delovanja sovražne artiljerije na kopnem, katero je nadomeščala artiljerija na vojnih ladjah, vsled navzočnosti številnih transportnih ladij v bližini pristajališča in ker je sovražnik pri belem dnevu transporti-ral čete na hospitalnih ladjah, smo slutili, da se pripravlja sovražnik, od silnega ognja naše artiljerije vznemirjen, na beg. Storili smo vse, da bi ga stal beg to pot čim največ žrtev. Te priprave so se s polnim uspehom dovršile. Od 4. januarja naprej so se godile priprave za napad. Odseke, ki smo iih bili izbrali za napad smo ob-suli s silnim ognjem topov in min. Dne S. januarja popoldne smo ojačili svoj ogenj, zažigali mine ter končali svoje delo s tem, da smo poslali na celi fronti naprej močne poizvedovalne oddelke. Sovražnik, ki je spoznal predigro napada, je zbral na višini svojega levega krila številne vojne ladje, ki so silno obstreljevale naše eksponirane pozicije in naše oddelke. Naše oddelke, ki so sc na posameznih točkah približali sovražnim strelskim jarkom, je sovražnik sprejel z ognjem pušk in z ročnimi tO. Štev, •SLOVENSKI NAROD*, dne 14. januarja 1916 Stran 3. eranatami, držali pa so se do opoldne v svojih pozicijah. V noči na 9. januar smo zopet poslali svoje poizvedovalne oddelke proti sovražnim strelskim jarkom. Ob 3. zjutraj, ko smo zapazili, da se pričenja s sovražnega centruma umikanje sovražnika, smo odredili naskok na celi fronti. Del umikajočih kr-anje tudi na azijski strani. Angleži 50 ta nredlorr zavrgli. »Fi^aro* *^e. da je kriv napak ob Dardane-T:ih frene1*.^! Hamilton. ki pa z**rača •->net krivdo na okorni londonski *Trad. Oe«err»T p? b? bil morM b temu najti izhod ali pa odstopiti. Rusko poročilo iz Kavkazije. 10. januarja. Ob obali se je približal nek? naš oddelek ponoči na \ ianuar pod silnim ocrnjem Turkov r!;emu mostu, ki veže desni breg Vrkhave z nekim zasedenim otokom, razdejal most ter se nato brez :gnb umaknil. Turško uradno poročilo. 12. januarja. Fronta v Iraku: v obenih izprememb. — Ka v k a š k a fronta. Dne 10. januarja je sovražnik dvakrat energično napadel našo pozicijo v odseku Narman, odbili pa smo ga^pri čemer je pustil sto mrtvih na bojišču. Turške čete v Perziji. Iz Carigrada poročajo, da so vkorakale turške čete v Kermandžo v Perziji, kjer so bile navdušeno ^nreiete. Najnovejša poročila. Gradec, 14. januarja ob 1. popoldne. Dunai, 14. ianuiuria. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Glavno mesto Crne gore je v naših rokah. Potolče-nega sovražnika zasledujoč, so nase čete včeraj popoldne vkorakale ▼ glavno mesto črnogorskega kralja, Cetntfe. Mesto je nepoškodovano, prebivalstvo mirno. Ogrski državni zbor. V včerajšnji seji je ogrski državni zbor skoro soglasno sprejel zakon, s katerim se določa, da je na Ogrskem mohamedanska vera ravnopravna z drugimi, od države priznanimi veroizpovedanji. — V tej seji je grof Batthyany podal interpelacijo glede nove gospodarske pogodbe z Avstrijo in z Nemčijo. Pruski deželni zbor. Dne 13. t. m. se je sešel pruski ; deželni zbor. Zasedanje je bilo otvor- j jeno s prestolnim govorom, v kate-' rem se posebno poudarja, da je vojna ustvarila duha medsobojnega razumevanja in zaupanja in da bo ta duh po vojni zavladal v vseh javnih uredbah in dobil izraza v upravi, v zakonodaji in v postavodajalnem za-stopu. — V prvi seji dež. zbora je imel predsednik ogovor. v katerem je izrekel trdno prepričanje, da bodo Nemci zmagali ter se skliceval na dosežene vojne uspehe na prebitje karpatske fronte, na osvobojenje Galicije, na zasedanje Poljske, Litvani-ie in Kurlandije, na ponesrečenje četrte francoske ofenzive, na odbitje vseh italijanskih napadov, na zavo-jevanje Srbije in večjega dela Crne gore. na obnovitev zveze s Turčijo in na ponesrečeno dardaneisko ekspedicijo. Poudarjal je. da vezi, ki veže Nemčijo z njenimi zaveznicami ne raztrga nobena sila. — Finančni minister ie, utemeljuje potrebo zvišati dohodke že med vojno za 100 milijonov mark. tudi poudarjal, da bodo nasprotniki vojno zanesljivo izgubili. Ml iz mrn^ M Posvetovanje o gospodarski pomoč? za goriško deželo. Pod predsedstvom namestnika se je vršilo v Trstu 12. t. m. posvetovanje o gospodarski pomoči za goriško deželo. Udeležili so se oosvetovanja: deželni glavar dr. Faidutti. predstojniki okrajnih glavarstev goriškega, sežanskega in tolminskega, vladni komisar gorskega mesta in referentje namestništva. Razpravlialo se je o vprašanjih aprovizaciie in preskrb? kuriva in krme; posebno važnost se ie polagalo na produkcijo mleka. Zlasti ker gredo vojaške oblasti civilnim tozadevno v vsakem oziru na roko, je zajamčena preskrba prebivalstva z najpotrebnejšimi živili in nabava krme. Posvetovanje se je gibalo tudi okoli vprašanja kmetijskega dela v letošnji spomladi, da v tem pogledu ukrene kar potreb.: in se nomada kmetom z delavskimi -i-očmi in živino. Iz ruskega vietništva se jo ^ ii Fran B e n č i č iz Kozine. SthnV nnist mescev ni bilo nobnega r isu o niem. 7ena ie rovnra so val a, . ;er ie le mogla, nobenega sledu m bHo. Sedal se je oelasjj sam. Tako se r-7iaM še marsikdo, o katerem se že dojjro čpsa nič ne ve. Goriški nadškof dr. Sedei se na-ba^ seda? v samostanu v Zatfčini na PoienKVem in ostane tam baje do konca voine. T«-ž?šk? d?kan, don Oiovanni Kren. o katerem se iz vojnega časnikarskega stana poroča, da ie bil ustreljen, se nahaja po poročilu ^Slovenca in »Fco del Utoralp,« zdrav v Florencf, via Machiavelli, Collnrrfo ecclesiastfco. Dobrodelni koncert v Pnlju. D i-nes se vrši v Pnlju koncert v korist nreostabm z »Like? in »Triglava« z zanimivim sporedom. Koncert se vrši pod protektoratom ekscelence gospe rTelenc pf. Chmelarz. Damski komite za vojno oskrbo v Pnlju je poslal 11. t. m. vojnemu ministrstvu, mornariški oddelek, 2000 kron za vojne invalide c. in kr. vojne mornarice in 1300 kron preostalim padlih junakov z »Like« In »Triglava«. Znamenita Žena je umrla t Zadru, Anka Caranton. Za časa sirskega gibanja Je bila med prvimi, ki se je pridružila narodnim vrstam in je v narodnem življenju marljivo sodelovala. V »Hrvatski čitaonici« je prva zaigrala hrvatsko narodno himno. Zanimala se je vedno za vsak narodni napredejc rtalmacije. Blag Jej spomin! '~&-rn-.•. Stroga naredba glede luči v Tddru. Okrajno glavarstvo je izdalo nov razglas na zadrško prebival- stvo, da v vseh hišah, obrnjenih na morje, na Novi obali, v Arbanasih, na Brodarici in VoStamici, morajo biti zvečer okna tako zaprta, da je absolutna tema. Kjer se okno ne da prav dobro zapreti, tam se sploh ne sme prižgati sveče. Glavarstvo opozarja, da so obhodne patrulje pooblaščene, da streljajo na razsvetljena okna. V Šibeniku v Dalmaciji je sedaj prebivalstva 15.600, ne vštevši vojaštva. Ljudsko štetje 1910. je bilo pokazalo prebivalstva okoli 13.000. Karte za moko in kruh je dobilo pred 14 dnevi 14.500 oseb, pa je precej ljudi, ki ne segajo po kartah, ker imajo sami dosti moke. »Hrvatska Misao« v Sebeniku je zopet začela izhajati. Zbog pomanjkanju papirja je pred mesecem dni začasno prenehala. List pravi, da kar ni mogel dobiti naročenega papirja iz tovarne in ta papir je do-živenl toliko ovir in zaprek, da bi se mogel napisati o tem cel roman. Trebalo je predložiti spričevalo politične oblasti in vojne mornarice, da papir ne bo služil v nikake nedopušče-ne svrhe. Ko je prispel papir v Prijedor, pred 25 dnevi, je bila tiskarna o tem obveščena, ali papirja ni bilo mogoče dobiti, potem je sledilo obvestilo, da je papir odposlan, pa se ne ve kam. Sedaj so ga menda že dobili iz Knina. List hoče izhajati zopet kot dnevnik. Težko je za liste v vojnih časih. Istrski begunci so odšli iz Gmunda, 2000 po številu, v drugi tabor v Steinklamm, tam Je že bilo doslej Istrijanov tisoč in pol skupno s Slovenci. Nad dva tisoč jih je odšlo v vasi okoli Oberhollabruna na Nižje Avstrijskem, dva tisoč jih je odšlo na Češko po raznih okrajih. Na Nižje Avstrijskem so sedaj istrski begunci v 15 okrajih, na Češkem v dvanajstih. Ni dvoma, da je ubogim beguncem mnogo bolje po vaseh, zlasti med Cehi, o katerih trdijo vsi begunci, da so dobrega srca in radi pomagajo nesrečnikom z Juga. — Značilno je to. da glede istrskih beguncev vprašujeta enako »Hrvatski List- in v,polaer Tagblatt«: Kaj ie storil naš deželni glavar in naš deželni odbor v interesu istrskih evakuiran cev ° Dnevne vesti. — Crnovojniki, k\ bi se morali javiti k nastopu vojaške službe pri c. in kr. dopolnilnem poveljstvu ali c. kr. domobranskem poveljstvu v M a r i b o r u, se morajo zglasiti v c. in kr. taborišču L e b r i n g pri \Vildonu in sicer letnika 1870. ter 1871. dne 17. januarja, letniki 1865., 1866. in 1867 pa dne 21. januarja najpozneje do 11. ure dopoldne. — Slovenci s koroške fronte želimo vsem znancem ter prijateljem in čitateljem »Slov. Naroda.« srečno in veselo novo leto. Četovodja Ivan Frjančič, Idrija; četovodja Josip Vončina, Lokavec; nadkuhar Ivan Guštin, Veliki Repen; kuhar Vinko Demšar, Žiri; infanterist Ignacij Ju-rik, ogrski Slovan od Dunaja. — Rdeči križ. Obitelj del Cott-Trenkler Je podarila v spomin na umrlega ljubljenega prijatelja sanitetnega nadzornika dr. Stanka Ster-gerja Rdečemu križu 20 K. — Darila za »Bolgarski Rdeči križ«. Za »Bolgarski Rdeči križ« Je daroval gospod župnik Peter Jane v Vodicah 20 K. — Ob priliki proizvajanja slovenskih pesmi kvinteta »M. St. S. Custozza-t v Pnlju je daroval artiljerijski nadporočnik gospod Žagar 20 kron v korist oslepelim vojakom. Oospoda nadporočnika priporočamo v blagohotno posnemanje! — Posredovalnici za goriške bo-gcfttce so darovali obleko še sledeči dobrotniki: g. Ažman S., župnik: g. župnik iz Trstenika: veletrgovina R. Stermecki,. Celje; g. Koser Franc, Juršinci; Šolsko vodstvo Rabben-dorf; ga. KovaČič Vera, Ooriče pri Kranju; ga. Čok Marija, Longera pri Trstu; ga. Res Ousti, učiteljica, Bo-Uunec pri Trstu; Marijina družba, Trst; ga. Engelsberger Julijana, Tržič; ga. Kuck Marija; Turk Marija, Ljubljana. — Koncert na korist goriškim beguncem. Dobrodelni koncert, ki ga priredi »Glasbena Matica« v nedeljo, 16. t m, je znamenit po svojem namenu in po umetnikih, ki nastopata. Gospod J. R i j a v e c je sam begunec. Vojna ga je spodila od študij na glasbeni akademiji na Dunaju. Na svojem domovju pri Gorici je študiral dalje in čakal, da se razprši vojna nevihta. Kar izbruhne vojna z Italijo. Granate in šrapneli, ki so ogrožali staro mater in njega ter skromni dom, so ga pregnali iz tihega zavetja. Pribežal je v Ljubljano, kjer je našel skromno zavetje. Hrvatska opera v Zagrebu ga je povabila, naj poje za angažma. Predno nastopi svojo karijero, se bo pokazal našemu občinstvu, kateremu je znan že iz prejšnjih nastopov, da se bo moglo veseliti njegovega napredka. — Od narave ima krasen materijal, lep, blesteč tenor z veliko višino, lepo sredino in dostno globočino. Razpolaga z veliko splošno in glasbeno inteligenco. Dovršil je gimnazijo, učil se je v »Glasbeni Matici«, študiral na dunajski glasbeni akademiji teoretične in pevske predmete, obvlada klasično in moderno glasbo. Februarja nastopi v Zagrebu v veliki tenorjevi vlogi Rudolfa v operi »Boheme«. Za nedeljski koncert si je izbral najlepše tenorske solonastope iz domače, svetovne, klasične in moderne glasbene literature. Pel bo izmed naših skladb Lajovičevi pesmi: »Pesem starca« in tiskal sem svojih mladih dni«, visoko zamišljeni, globoko občuteni skladbi; Mi-chlovo Prešernovo gazelo: »...da jo ljubim,« iz rokopisa, ki ga izda »Glasbena Matica«; klasično Bee-thovenovo »Adelaido«, Hrsko dramatično skladbo vrlega hrvatskega skladatelja Josipa Hatzeja (živi v Dubrovniku): »Da sam bogat«, ki jo je pel Cammarotta z velikim uspehom v Zagrebu, Trstu in drugod. Izmed najnovejših opozarjamo na pesem »Pridi semitka«, ki jo je zložil po besedilu g. Fr. Bohuslava, dobro nam znanega bivšega slovenskega igralca v vojni oslepelega, g. Emil Stan*. Dalje bo zapel najbolj učinkujoče arije iz po celem svetu najbolj priljubljenih oper, iz Bizeto-ve »Carmen«, VVagnerievo slavno in krasno tekmovalno pesem iz »Die Meistersinger von Numberg«, eno najlepših skladb svetovnih opernih spevov, ki kaže višek duševnega, glasbenega in čuvstvenega Izraza; ariji iz Leoncavallovega »Bajazza« in Massenetovega »Wertherja«. Tako bo stopil pred naše občinstvo mlad tenorist in bo, kakor upamo, vreden naslednik našim priznanim tenoristom Navalu in Bučarju. — Oddaja krompirja pri mestni aprovizacijl. Jutri, v soboto, dne 15. t. m. bode od 8. do 11. dopoldne ter od 2. do 5. popoldne mestna aprovi-zacija v Mestnem domu zopet oddajala krompir. Dobe £a stranke, ki so se zadnji čas zglasile na mestnem magistratu in sicer s številkami od 1 do 100. Dopoldne dobe krompir številke od 1 do 60, popoldne pa od 60 do 100. Druge številke pridejo na vrsto pozneje. Pripominja se, da se bo jutri krompir oddajal le zasebnikom. Obrtnikom in drugim, ki niso naročili krompirja za svojo kuhinjsko porabo, pa se bode po možnosti oddal krompir, ko bode pokrita potrebščina zasebnikov. Cena krompirja je za navadno prodalo 11 K 20 vin. za 100 kg. — Cenejši kruh. Ljubljanski in okoliški peki morajo prodajati od danes popoldne naprej — do preklica — kilogram belega kruha po osemdeset (80) vinarjev. V mestnih prodajalnah ostane cena kruha neizpre-menjena. — Za prodajalce moke! Ker so se v zadnjih tednih pri dobavi moke cene večkrat spremenile, se sme na drobno le ista prodajati po višjih cenah (tako tudi kruh), katera je bila faktično dražje plačana. Tedaj, pozor! — Za peke in slaščičarje! Z ozi-rom na ministrski ukaz z dne 20. decembra 1915, drž. zak. S t. 379, S 8. odst. 2., se določa torek in nedelja za dneva v tednu, ob katerih ie dovoljeno obrtno izdelavanje slaščičarskega blaga z uporabo surogatnih mok. Za obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga vsake vrste se ne sme porabljati pšenične in ržene moke. — Nove maksimalne cene za sena znašajo 13 K za meterski stot, za slamo izpod cepca 9 K In za slamo izpod stroia 8 K za meterski stot% Za prešano seno in slamo se sme prira-&nniti 1 K_50 v prj a. xa re^anico. ! ako jo prodaja producent, ravno toliko. Te maksimalne cene veljajo za prodajo izpod kozolca. Poljedelske zadruge in veietržci si smejo prira-čuniti 2 K 50 v pri meterskem stotu kot strošek za provizijo, dovoz in nakladanje. Kmet si sme priračuniti 2 K pri q, z nakladalne postaje ako proda direktno konzumentu. Cene na drobno prodajo (do 20 q) bodo določile politične oblasti, ki imajo tudi rekvizicijsko pravico. — Odškodnina za na oblastveni ukaz zaklane prašiče in one, ki vsled oblastveno zaukazanega cepljenja poginejo, znaša za mesec januar 3 K 66 v za kg. — Razdelitev podpor iz dr. L6-schner-Maderjeve ustanove se vrši meseca februarja. Prosilke naj vpoš-liejo pravilno opremljene prošnje do 15. februarja 1916 predsedništvu drnštva zdravnikov na Kranjskem v Ljubljani. — Za vdove padlih junakov! Kdo odstopi dečka? Hišna po-sestnica Terezija Krašove c v Strugah, pošta Dobropolje. vzame zdravega in krepkega dečka v službo ali za svojega (siroto padlega vojaka ali dečka revnih starišev). Deček sme biti star 12—14 let ter bi delal pri hiši, ker manjka poslov. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost na gorenji naslov. Mrtveca so našli 66letnega posestnika Martina Prašnikarja v Bu-ču, občina Šmartno, poleg postelje, popolnoma oblečenega. Naibrž ga je zadela kap. Umrl je dne 10. decembra na Zg. Lipnici št. 19, občina Lancovo, obče-spoštovani Jakob K osel j (Jurjovc) Radeckega veteran, v starosti 83 tet. Udeležil se je več bitk na Laškem in si prislužil vojno, papeževo in dve hrabrostni svetinji. V slavnostnih dneh jih je rad, pripel na „kamižolo" in prihajal v jirhastih hlačah in zelenih nogavicah v Radovljico in se je rad pobahal, kako so večkrat nabili „Ple-mentezarie*. Bil je dober gospodar, vesel v družbi in iako zgovoren. Bodi mu draga naša slovenska zemliica lahka! Pomanjkanje moke v Celju. Tudi v Celju se je pojavilo znova občutno pomanjkanje moke. Oblast se obrača na prebivalstvo ter poživlja k večji štedljivosti. Ostro se obsojajo tudi oni premožni celjski krogi, ki kupujejo moko na krušne karte, obdržijo le fino belo moko, navadno krušno pa prodajajo naprej. Čitalnica v Gradcu, ki deluje že sedem let, si je lansko leto najela samostojne prostore v sredini mesta in je dovolila članom akademičnega tehničnega društva »Triglav«, da smejo dohajati v čitalnico. S tem je čitalnica rešila ne samo društvo »Triglav«, ki je prišlo vsled vojne v težke razmere, nego tudi njegovo bogato knjižnico. Z ozirom na vojno seveda ni bilo v minolem letu ne veselic ne predavani. Društvo je imelo 71 članov in je njegovo denarno stanje prav povoljno. Naročeno je na vse slovenske Časnike in se na nekatere druge. Romunska mokri v Zagrebu. V Zagrebu so dobili sedaj precejšnjo množino romunske moke, ki se bo oddajala interesentom po 90 kron (I. vrste), oziroma 68 K (II. vrste), oziroma 58 K (III. vrste) za 100 kg. p r i š t e v š i transportne stroške, ki znašajo okrog 400 K za vagon (10.000 kg) ter primerno provizijo. Po ceni torej romunska moka baš ne bo. »Umirajoči ne lažejo.« Kmo »Ideal« predvaja danes na posebnem večeru tridejansko Nordisk-dramo: »Umirajoči ne lažejo«. V glavni vlogi Elza FrohHch, Ebba Thomsen in A age Heriel, znani najboljši igralki Nordisk Ko. družbe. — Nadalje pride veseloigra: »Albertov patentni slamnik«. V glavn! vlogi Albert PauKg; dalje kratka amerikanska drama »Sovražni družini« in krasen naravni posnetek »Slike iz življenja ptičev«. — Spored mladini ni primeren. — Jutri, do ponedeljka: »Pripovedka o baskervilskem psu«. Pripovedka v treh de.ten.iih. V glavnih vlosrah znana Fridrfh Kuhne in Alwm Neusz. Zgubljene stvari v času od 11-do 31. decembra 1915. Rjava denar; niča z 22 K; črna denarnica z 9 K . črna denarnica z 32 K; škatlja z žensko obleko; črna denarnica s 17 K; rjava denarnica s 15 K; črna denarnica z 90 K; črna denarnica z 30*50 K; srebrna damska ura; konjsko ogrinjalo; 2 bankovca po 2 K; rdečkasta listnica s 180—200 K; rjava denarnica z več kakor 40 K; črna denarnica z 2 K in zlat zob; črna denarnica s 50 K; vojaška listnica s 30 K; črna denarnica s 34 K; črna denarnica s 26 K; bankovec za 10 K; črna torbica iz baržuna s 6*60 K; rajer; črna denarnica s 40 K; bankovec za 50 K; črna denarnica z 20 K? obesek za uhan z briljantom; črna denarnica z 22 K: zlata zapestnica z Stran 4. #5LOVfcN5i\i NAfcuu', ane i*, januarja isrio. it/, srrv. aro; črna denarnica s 6 K; bankovec za 10 K; zlat prstan z monogramom J. M. M. W. Žrebanje razredne loterije (2. razred, 2. dan). 30.000 K dobi 59.637. Po 5000 K dobe: 95.495 in 96.002. Po 2000 K dobe: 43.427, 85.089 in 91.516. Po 1000 K dobe: 3668, 5969, 10.212, 23.738, 34.752, 58.011, 60.791 in 80.071. Kožne stvari. * Visokošolec in kolodvorski tat. Samuel Rauch iz Stanislava v Galiciji je na Dunaju študiral pravo, preživljal pa se je s tem, da je kradel kakor sraka. Njegova specijaliteta so bile tatvine na kolodvorih, a kradel je tudi pri vsaki drugi priliki. Obsojen je bil na poltretje leto ječe. »Societa Mannesman« v M'lanu brez dividende. »Societa Mannesman Je ostala brez dividende. Lani se je razdelilo štiri odstotke na akcijski kapital 10 milijonov. Vsi nemški nadzorstveni svetniki so odstopili. Predsednik je bil tajnik svetnik Steintal iz Nemške banke. * Nove sodnijske pristojbine pri najvišjem sodišču. Dne 12. t. m. je bila pri najvišjem sodišču prva civilna razprava, odkar so uvedene nove pristojbine. Po starem pristoj-binskem tarifu bi bilo treba plačati za kolek eno krono, po novem pa je bilo za kolke plačati osemdeset kron. * Odstavljeni kurator. Za Galicijo obstoji ustanova, ki jo je z veliko glavnico svojčas napravil grof Skarbek za vzgojo obrtnega naraščaja. Kurator te ustanove je bil doslej ustanovnikov sorodnik grof Friderik Skarbek. Tega je pa zdaj ga-liški deželni odbor odstavil, ker se je pokazalo, da uprava ni v redu. * Vjeta roparja. Poročali smo že, da sta na Dunaju dva mladeniča napadla trgovca Baumanna v njegovi prodajalni, ga zvezala in z nožem hudo poškodovala ter mu odnesla, kar sta dobila v prodajalni denarja. Policija je ta dva roparja srečno izsledila in sta oba tudi že priznala svoje dejanje. Enemu je ime Franc Fiala, drugemu Anton Mekofskv. Kar je najbolj značilno je to, da sta oba roparja stara šele po 16 let. * Poljski klub. Poljski socijalni demokratje so pod vodstvom Da-szvnskega vstopili v poljski klub. tako da so zdaj vsi gališki poljski poslanci združeni v enem klubu. Po-glaviti vzrok temu koraku je pač ta, da je Gališki potrebna enotna reprezentanca za obnovitev dežele, ki je vsled vojne hudo trpela. Olajšalo je poljskim socijalnim demokratom ta korak dejstvo, da so bili vedno odločno nacijonalni in da vidijo, kako se je ogromna večina nemških socijalnih demokratov približala meščanskim strankam in obsodila mednarodnost. * Iz nemške socijalno demokratične stranke je izključen poslanec Liebknecht in sicer je bil ta sklep storjen s 60 proti 25 glasom. Liebknecht je vodja skrajnega levega krila socijalnodemokratične stranke in hodi tudi med sedanjo vojno svoja pota. vsled česar je prišel v ostro navskrižje z večino. To izključenje je nov dokaz, kako velik je razdor med socijalnimi demokrati. Omenjeni bodi še, da je Liebknecht med nemškimi socijalnimi demokrati jako popularen in vpliven. • Zamorci v francoski armadi. V francoski armadi služi že sedaj precej zamorcev in mora seveda francoska vlada tudi rodbinam črnih vojakov dajati podpore, kakor jo dobivajo rodbine belih vojakov. Toda s podporami rodbinam črnih vojakov je nastal velik križ, ker se spoštovani zamorci ne zadovoljujejo le z eno ženo, ampak jih imajo po pet in šest in časih še več. Po postavi je v Afriki dovoljeno mnogoženstvo, ali vzlic temu, je francoska vlada odločila, da dobe vse žene, kar jih ima kak zamorski vojak, le toliko podpore, kakor edina žena belega vojaka, češ, le vse žene zamorskega vojaka skupaj imajo isto pravico, kakor edina žena. ki jo ima beli vojak. • Pomen številke 17 v sedanji vojni. Pariški »Figaro« konstatira, da je tekoči mesec 17. odkar je pričela vojna ter poudarja, da igra številka 17 v evropejski vojni sploh veliko vlogo. Številne letnice 1916. dajo seštete 1+9+1 +6-17, letnica ustanovitve nemške države 1S71 kaže isto misteriiozno vsoto I + 8 + 7 + 1 = 17, številke vseh bivših pruskih kraljev Friderika I., Friderika Viljema I., Friderika II., Friderika II., III. in IV., Viljema I. in Friderika III., dajo zopet 17: ravno tako pa tudi številke sedanjih vladarjev nasprotnih si držav Franc Jožefa I.. Viliema II., Ferdinanda !., Jurija V.. Nikolaja II.. Alberta T., Petra I., Nikolaja l., Viktorja Emanu-e!a ITI. In kai sklepa »Figaro« iz tega? Da bo Nemčija najpozneje 1917. poražena. Umrl? so v LHfMHnl: Dne II. januarja: Marila Tomie. čevlianeva vdova. 78 let. Karlovška cesta 7. — Emamtei Povše. reienec, II mesecev. Tržaška cesta 45. — Jakob Rindlechner. bivši pleskar, 76 let. Kar'ovškn cesta 7. Dne 12. januarja- Marija Kun-ste!i. hiralka, 76 let. Rad^ckecra cesta 9. — Josipina Zafaznjk. kr^'ar-narieva hči, 22 let. Stari trg ?!. — Tffnacii Kos, dninar - biralec. 63 let. Radeckega cesta 9. — Ivan Marolt, dninar - hiralec, 27 let, Radecke^a cesta 9. Dne 13. januarja: Ivan Klemen- čič, nadsorevodrrk v pokoiu in posestnik, 46 let, Flizabetna cesta 2. Sara Vi lis! obsega 4 stnni. Izdaiatefi in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« mm* Zahvala. Povodom bridke izgube našega dobrega nepozabnega očeta, oz. brata, gospoda Rudolfu Dobovišekn izrekamo vsem spremljevalcem na zadnji poti, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja našo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti pa se še zahvaljujemo si. Št. Jurskemu pevskemu zboru za ganljive in pretresljive pesmi, pred hišo in ob grobu. 189 V Št. Jarju ob JnZ. žel., meseca januarja 1916. Rcdolf Dobovi&ek, c. in kr. poročnik pri 87. pešp., Ivan Bralnik, narednik pri 17. top. polku, t ć, na bojišču, sinova. — Fant Ma|ar roj. Donovi sek, sestra. trn ME Zahvala.. Za izkaze srčnega sočutja povodom smrti našega nepozabnega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda Antona Stopica c kr. davčnega nadapravitelja v p. kakor tudi za mnogobrojno češčeče spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. 172 Jaln[oM Stanovanje s tremi ali dvema sob ima in pritikli nami, IMo stalna stranka za februar. Ponudbe na uprava. »Slov. Nar« pod „Tokrnar/ltl". 1*2 UL<5 ertfest v špecerijsko trgovino ioil . ntnpitl deklica poStemh staršev s primerno Šolsko izobrazbo v mestu ali na deželi. 180 Ponudbe pod „Učaeka 180" na uprav. ..Slov. Naroda . C7» z lepo pisavo in veščo strojepisja, sprejme o d ve tu. pisarna dr. Vrana Poček?, Ljubljana, Sv. Petra cesta II. ■V* Prodalo so "M jv8 moški kolesi in m a I pes. "* Poljanski cesta 94, II. nadstr. Iranku n^re'meni tako]. Plača po osob- mtm dogovora. — Ogiasiti s<~ |e Takoj. 153 jwi Joiufta, ar'r v Vipavi. Sprejo se *:repa& v trgovino mešacerfa blaga. Kje, pove uprar. »Siov. Naroda« 173 prost ru brci konkurence, «e zar?ii bnseaai prod^« Ponudb« unnvi »Si. Nar.« po i lt341etni obstoj 170::. Jako lep 17* leu>5!