¦                                                                                                                                                       ¦
¦                                                                                                                                                       ¦
Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      m \..........................................................t
Ličkanje (kožuhanje) koruze. Pri nas je splošna navada, da se koruzni storži slečejo že tiati večer, ko ao se pripeljali z njive. Kmetijski veščak pa priporoča, naj se storži ne slečejo takoj do golega, tetnuč naj se zvežejo le za zunanje liste, ter se z notranjimi listi vred obesijo na sušilo. Na ta način dozore v nekaj dneh tudi še zeleni storži, poleg tega pa tudi ptiči ne morejo do zrnja. Prav tako se tudi listi (slačkanje) na ta način lepo presuše. Popolnoma se slečejo storži šele pred robkanjem. Poizkusite !
Nova kosa, ki jo je izumel neki tirolski ključavničar, razdeli travo enakomerno pri košnji ter omogoča hitrejše in lažje delo.
Iz Italije se smejo prosto izvažati paprika, grozdje, maslo, vosek, kože, barve, zdravniški predmeti in zdravila. Prepovedano pa je izvažati laneno olje.
Izvoz Sladkorja iz Češkoslovaške je znašal meseca julija 163.116 meterskih stotov, od tega je prišlo v Jugoslavijo le 2792 meter-skih stotov,
Volne za izvoz ima letos Madžarska za 400 milijonov kron.
Naša denarna vrednost raste v inozemstvu, ker tuje banke veliko povprašujejo po dinarjih, s katerimi se mora plačevati naš izvoz. Padanje naše valute v Švici je navadna borzna špekulacija.
Monopolski zakon, ki je veljal dosedaj le za Srbijo, se je uveljavil za vso državo.
UVOZ Živine iz Avstrije v našo državo je strogo prepovedan, ker so vsi obmejni avstrijski kraji okuženi.
Vino. Na Ogrskem leži na vinu izvozna taksa 150 ogrskih kron za hektoliter vina. Pričakovalo se je, da bodo cene vinu na Ogrskem padle, ker bo trgatev zelo bogata in ker primanjkuje sodov. Vendar se cene še drže. Kaeunajo, da bo prišel mošt 600 do 700 K za hektoliter, kar bi odgovarjalo, če se vpošteva kalo pri vrenju in ležanju, 900 do 1000 ogrskih kron za hektoliter vina. Le malo višje so cene staremu vinu (9 do 10 odstotkov). — Na Spodnjem Avstrijskem so pričakovali boljšo letino. Pomlad je pokazala kar najlepše. Med letom pa je neugodno vreme zmanjšalo letino skoro za polovico. Lansko leto je stal hektoliter vina 1600 do 2000 avstrijskih kron. Lttos se zahteva za vrsto in hektoliter po 200 do 300 avstrijskih kron več. — V češkoslovaški je vinska trgovina še slaba. Na trgu podobne razmere kakor v Nemški Avstriji. — V Italiji so cene vinu še vedno 7iaoke, čeprav bo letošnja letina jako bogata. Trgovine malo, trgovci čakajo na padanje cen. Tudi v Trstu ni prometa. Kar gre še transportov v Češkoslovaško in Nemško Avstrijo, je to vino, ki je bilo kupljeno že preje. Težka vina stanejo 21 do 23, lahka 19 do 21 lir za hektoliter.