BILTENBlASNIhZIVILShEGA KDNBINATAZITD
Ljubljana, junij - julij 1966
Leto I — Številka 6-7 (38-39)
SLOVESNO ODPRTJE NOVEGA OBRATA V KOMBINATU ŽITO
resničene želie Dotrošnikov
GORENJSKA ODSLEJ BREZ SKRBI ZA KRUH IN OSTALE PEKARSKE IZDELKE — UGLEDNI PREDSTAVNIKI POZDRAVLJAJO NOV DELOVNI USPEH ŽITA — NEKA! OSNOVNIH PODATKOV O GRADNJI IN PROIZVODNJI — IN ŠE MISLI NEKATERIH PROIZVAJALCEV TER PO-TROŠN5KOV
ORGANI SAMOUPRAVLJANJA, VODSTVO KOMBINATA, AKTIV BORCEV IN UREDNIŠTVO GLASNIKA ŽITO
ČESTITAJO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM,
ZLASTI PA BORCEM IN AKTIVISTOM NOB
OB 4. JULIJU, DNEVU BORCA, IN 22. JULIJU,
DNEVU VSTAJE!
PO IV. PLENUMU CK ZKJ
Prav v korak s praznovanjem Dneva borca, 4. julija je kombinat Žito proslavil svojo novo letošnjo delovno zmago, zakaj v soboto 2. julija letos je bilo v Lescah slovesno odprtje novega proizvodnega objekta, sodobno urejene pekarne, ki bo odslej nemoteno zalagala vso Gorenjsko s prepotrebnim živilom, kruhom in z ostalimi pekarskimi izdelki.
Kako pomembno je to dejanje prav v času gospodarske reforme in raznih akcij, ki poudarjajo nenehno in vse večjo skrb za delovnega človeka, za njegov standard in boljše pogoje življenja, je skoraj odveč govoriti; saj so nedavni ukrepi našega najvišjega političnega vodstva, CK, ZKJ, ob IV. plenumu jasno nakazali, da se morajo dogajanja v okviru graditve socializma čimbolj približati ljudstvu in prisluhniti njegovim težnjam ter upoštevati javno mnenje, ki je v bistvu zdravo in napredno ter podpira politiko naših najvišjih političnih in državnih predstavnikov.
Boj proti
birokratski miselnosti!
Prav takšne misli so bile izrečene od nekaterih navzočih predstavnikov ljudske oblasti od odprtju pekarne, ki so odkrito in s priznanjem pozdravili zavzetost kombinata Žito za izboljšanje preskrbe ljudi na Gorenjskem s kruhom.
Med uglednimi prestavniki našega javnega življenja so bili na slovesnosti v Lescah navzoči republiški poslanec tov. Milan Kristan, direktor Direkcije za prehrano Beograd tov. Dušan Avramov, generalni direktor Jugoslovanskih železnic dr. Marjan Dermastia, predsedniki skupščin občin Kranj tov. Martin Košir, Kamnik tov. Frač Vidervol, Ljub-Ijana-Mosie Polje tov. Vlado Črne, Radovljica tov. Franc Jere, Jesenice tov. Ludvik Slamnik, zastopniki ZKS, SZDL in GK<;S občin Radovljice in Je-
senice, ter predstavniki drugih delovnih organizacij.
Glavni direktor Žita tovariš Franc Puterle je začel slovesnost ter pozdravil vse navzoče, med drugim pa je dejal:
»Ko danes izročamo nov, moderni objekt živilske industrije v upravljanje kolektivu delovne enote Gorenjske, mi dovolite, da vas v imenu delovne skupnosti živilskega kombinata Žito iskreno pozdravim in se vam zahvalim, ker sle se ljubeznivo odzvali našemu vabilu in s tem dali današnjemu prazniku še poseben pomen in svečano vzdušje.
Pozdravljam tudi predstavr nike delovnih skupnosti bank, žitnih podjetij, predstavnike izvajalcev del, predstavnike delovnih enot kombinata Žito, delovni kcdektiv Goreniske in
vse drage goste, ki prisostvujejo današnji slovesnosti.«
Nato je spregovoril tovariš Slavko Puš, ki je izčrpno opisal vsa prizadevanja kombinata ob tej gradnji s temi besedami:
Tovariši in tovarišice, dragi gostje!
Dovolite mi, da z nekaj besedami nakažem probleme, pred katerimi se je znašel kombinat »ŽITO« tistega dne, ko je bilo sporazumno s predstavniki skupščin občine Radovljica in Jesenice dogovorjeno, da živilski kombinat »ŽITO« nastopi kot investitor gradnje pekarskih kapacitet na Gorenjskem. Na tem področju je bilo vsa povojna leta moč opaziti občutno pomanjkanje pekovskih izdelkov. To je prihajalo do
Nadaljevanje na 2. strani
Berite danes:
Obiskali smo Gorenjsko str. 4
Videli smo pekarstvo v Švici str. 5
Skozi objektiv str 1-7
Pri kombinatu ustanovljen aktiv borcev str. 8
Odslej načrtno izobraževanje str. 9
četrta plenarna seja Centralnega	komiteja
Zveze komunistov Jugoslavije, po predsedstvom generalnega	sekretarja
ZKJ Josipa Broza Tita, ki je bila, kot je znano,
1.	julija letos na Brionih, je obravnavala aktualne probleme, o katerih so vsi ljudje naše dežele podrobno seznanjeni.
Razprava na tem plenumu je pokazala, da je enotnost našega CK nezlomljiva in da je prišla do polnega izraza načelnost vseh članov tega političnega foruma. To pa je poroštvo, da bo naša ZKJ kos številnim nalogam, ki jo čakajo v prihodnje.
»Delovni človek v naši državi je z vsem zaupanjem sprejel gospodarsko reformo, vendar so nekateri na vrhu ZKJ zavirali in hromili konstruktivno delo pri izvajanju gospodarske reforme. Temu moramo sedaj narediti
konec in odločno je treba izpolnjevati sklepe VIII. kongresa in III. plenuma CK ZKJ,« je poudari7 na tem plenumu tovariš Tito.
Zares to drži, zakaj po VIII. kongresu ZKJ se je začel proces globljih sprememb v ekonomski in politični strukturi družbe, k temu pa je zlasti pripomogla reforma. Ali pa je vse potekalo po zamislih VIII. kongresa? Prav gotovo ne, če ne, bržkone ne bi IV. plenum razpravljal o pojavih, ki so presenetili vse naše ljudi, ki jih odlikujeta patriotizem in vdanost našemu soci-lističnemu sistemu. Naši delovni ljudje so izgubili zaupanje v marsikaj in so se znašli v dvomih, ob tem pa so začeli dvigati glave naši politični in gospodarski sovražniki.
V čem pa so bile te slabosti, ki so povzročale malodušje med našimi ljudmi? V birokratskih koncepcijah tistih, ki so, kljub formalnim izjavam o podpiranju samoupravljanja, dejansko ovirali graditev novega sistema in njegovo učinkovito uveljavljanje. Zares, birokratizem ima očitno še podporo in lahko omaja tudi posameznike, ki so sicer prepričani o svoji vdanosti naši revoluciji. Najbolj splošna karakteristika birokratske miselnosti pa je nezaupanje v ljudi in v njihove sposob-
Konec na 2. strani
Slovesnost v Lescah: predsednik DS kombinata tov. Slavko Puš govori pred zbranimi gosti
Uresničene želje potrošnikov
Nadaljevanje s 1. strani izraza še posebno v turističnih sezonah, saj Gorenjska slovi daleč izven meja naše domovine kot izrazito turistična dežela.
Ze pred pričetkom gradnje je nastalo vprašanje, kako najbolje in najlaže ustreči željam in interesom potrošnikov. O tem so bila deljena mnenja: nekateri so zagovarjali stališče, da je treba zgraditi več pekarn na različnih lokacijah, drugi, naj se zgradi ena sama pekarna in proizvodnja osredotoči. Odločili smo se, da rešitev tega vprašanja prepustimo ekonomski analizi, ki je dokazala, da bomo dosegli najboljše rezultate s koncentracijo proizvodnje v enem objektu, kljub težji dostavi končnih proizvodov.
Od začetnih razgovorov, kako rešiti problem pekarstva na Gorenjskem, je preteklo nekaj let in danes že pričenjamo z redno proizvodnjo v moderni — mehanizirani pekarni. Ta obrat bo za več let naprej rešil problem preskrbe s pekovskimi izdelki na Gorenjskem, tako za domače porabnike, kot tudi za vse največje potrebe v turističnih sezonah. S tem bo rešen osnovni problem preskrbe s kruhom in pecivom, v nadaljnjih fazah razvoja pa se bo v pekarni povečala izbira kruha in peciva po okusih in željah porabnikov. Vzporedno z bogatenjem asortimenta pa bomo nenehno skrbeli za kakovostno izboljšavo izdelkov.
Dograditev tega objekta je dokaz enotnosti in želja dveh predstavniških teles — skupščin občine Radovljica in Jesenice, ki sta upoštevali želje porabnikov in razvoj turizma ter s tem praktično dokazali prednosti medobčinskega sodelovanja. Samo taka enotna politika dveh občinskih skupščin je o-
mogočila, da je bil problem na Gorenjskem rešen v najkrajšem času.
Ko je delavski svet kombinata »ŽITO« sklepal o gradnji pekarne v Lescah, je soglasno osvojil stališče, da je treba zgraditi moderno, mehanizirano pekarno z upoštevanjem vseh dognanj sodobne tehnologije. Tak sklep delavskega sveta je samo usklajen s koncepti razvoja kombinata »ŽITO«, ki so bili sprejeti že v letu 1958. Dosledno izvajanje načrtov bodočega razvoja kombinata omogoča, da se živilska industrija iz zaostale obrtniške proizvodnje preobraža v moderno industrijo, kjer uvajamo najsodobnejše proizvodne postopke.
Peka kruha ni več stvar občutka in obrtniške izkušenosti, pač pa domena strokovnjakov
—	tehnologov. Taka sprememba tehnološkega procesa pa zahteva nenehno prisotnost znanosti, ki v sodobnih živilskih laboratorijih sestavlja recepture na podlagi poprejšnjih analiz surovin. Delo v taki pekarni zahteva povsem spremenjeni profil kadrov neposrednih proizvajalcev, ki morajo točno
—	terminirano izpolnjevati dolžnosti na delovnem mestu, ker je od tega odvisna kakovost izdelkov. Te kadre, ki smo jih poiskali med delavci Kombina-tata, smo poslali v strokovno šolo, kjer so si pridobili ustrezno in zahtevano kvalifikacijo. Fizični napor pri delu v takem
obratu se z načinom dela v klasičnih pekarnah ne da primerjati. Obrat, ki danes pričenja z redno proizvodnjo, uvršča v njem zaposlene ljudi med moderne industrijske delavce, kjer telesni napor prevzema stroj, medtem ko delavec svoje delo opravlja v higienskih in sodobno urejenih prostorih.
Za zgraditev pekarne je bilo porabljenih 570 milijonov starih din, ki. smo jih s skupnimi prizadevanji obeh občin dobili v obliki kredita od Splošne gospodarske banke, Komunalne banke Jesenice in Komunalne banke Radovljica. Kombinat »ŽITO« pa je poleg udeležbe lastnih sredstev dal na razpolago še skladišče surovin, vzgojil in izšolal potrebne kadre ter nudil v času gradnje tehnično pomoč.
Dovolite mi, da se ob tej priložnosti v imenu delovne skupnosti Kombinata »ŽITO« zahvalim vsem, ki so sodelovali pri gradnji pričujočega objekta.
Vsem, ki so sodelovali pri gradnji tega objekta, naša iskrena zahvala.
Za tov. Rusom je povzel besedo predsednik skupščine občine Radovljica, tov. Jere, ki je čestital kolektivu k temu uspehu in v imenu občanov Gorenjske izrazil zaupanje v nov obrat ter zadovoljstvo, da je prišlo do njegove dograditve.
Govor predsednika občine Radovljica
Tovariši in tovarišice!
Pekarna, ki jo danes tu v Lescah odpiramo, pomeni za občane občine Radovljica in Jesenic pridobitev izrednega pomena, za podjetje »Žito«
Boj birokratski miselnosti!
Nadaljevanje s 1. strani
nosti, da sami ocenjujejo svoj in splošni interes in da upravljajo družbo ter družbeno imovino. Birokrati ne verjamejo v moč demokratičnega odločanja, bežijo pred kolektivnim delom, pred načelnim bojem in javno kontrolo. Bolj jim ustreza odločanje v ožjem krogu izbranih ljudi, predvsem takih, ki birokratom priznajo avtoriteto, so jih vajeni ubogati in se jim pokoriti. Birokrati nimajo posluha za napredno javno mnenje, za mnenje širokih ljudskih množic in zato jim je tudi samoupravljanje — tuje.
Ob vseh takšnih pojavih pa je bilo doslej samoupravljanje samo bolj formalno, bolj »na papirju« in tako niso prišle do izraza jasne in nedvoumne smernice VIII. kongresa ZKJ, ki bi jih bilo tre-
ba uresničevati.
S polnim zaupanjem zremo v odločitve IV. plenuma CK ZKJ, ki pomeni zgodovinsko prelomnico v nadaljnji demokratizaciji družbenih odnosov, ki pomeni novo revolucionarno zmago in uveljavitev samoupravnega sistema.
Plenum je ustvaril močno razpoloženje za politč-no akcijo, pri čemer bodo odigrale svojo vlogo napredne sile v naših vrstah, v nemajhni meri pa vsi člani ZKJ, ki morajo to politično akcijo izpeljati do konca, pri tem pa napovedovati neizprosen boj birokratizmu in iztrebljanju sovražnih, nam tujih pojavov.
V tem boju proti vsem sovražnikom pa bo naša ZKJ našla najboljšo oporo v patriotizmu in zavesti socialističnih državljanov.
Ljubljana pa blesteč delovni uspeh.
Večletne zahteve in težnje občanov obeh sosednjih občin Zagotovili redno preskrbo občanov s kruhom — tem osnovnim živilom, so uresničene. Zamrli bodo vedno ponavljajoči se refreni: kruha ni, kruha je zmanjkalo. Odstranjene so skrbi, kaj bo jutri s kruhom, ali bo kruh! Nova pekarna zagotavlja stalno preskrbo v zadostni količini za vse občane, za več desetletno obdobje naprej, pri tem pa je sposobna zadostiti potrebam turizma. Če smo sedaj govorili ,da kruha ne moremo speči toliko, kot ga potrebujemo, danes lahko trdimo, da ga nova pekarna lahko proizvaja več, kot ga lahko na območju porabimo. Proizvodnja je torej zagotovljena. Ali bo kruh prihajal do potrošnika tako, da bo ta zadovoljen, pa ni odvisno samo od tega podjetja, ampak predvsem od trgovine. Naša trgovska podjetja so dolžna poskrbeti, da bo v tej pekarni proizveden kruh, ki je zares kvaliteten, pravočasno in kulturno predan potrošniku. Nekateri trde, da jim kruh ni všeč. To je pač stvar okusa. Povedati pa moram, da je pretežna večina občanov kvaliteto kruha ob poskusni proizvodnji zelo po-voljno ocenila. Prepričan sem, da bo tudi kvaliteta nenehno rasla, za kar imamo poroš'vo v prizadevnem in sposobnem kolektivu. Tisti, ki s kruhom, proizvedenem v tej pekarni, ne bo zadovoljen, bo imel na voljo, da se s kruhom oskrbi pri zasebnih pekih. Tem nihče ne bo vzel obrti. Še naprej
bodo delali in jih nihče pri tem ne bo oviral. Od njih bomo zahtevali le to, da peko opravljajo zares higienično. Po količini njihova proizvodnja itak ni pomembna. Potrošniki se bodo večinoma oskrbeli s tem kruhom, seveda pa je v turizmu zlasti pomembno, da hoteli in gostinske organizacije ponudijo svojim gostom vse vrste različnega kruha in kvalitetnih peciv, ki jih bo pekarna proizvajala. Pa ne samo to, da ponudijo vse vrs'e kruha in peciva. Ponuditi morajo svež kruh, sproti narezan in pripravljen.
vsem, ki kakorkoli sodelovali in pomagali pri gradnji.
Pekarna je pripravljena za redno obratovanje in prosim predsednika skupščine Jesenice tov. Slamnika, da simbolično obratovanje odpre. Delovni skupnosti podjetja »Žito« in kolektivu tega obrata pa želim obilo uspehov.
Po končanih govorih je predsednik skupščine občine Jesenice, tov. Slamnik ob vhodnih vratih prerezal trak in s tem simbolično predal pekarno njenemu namenu.
Zgraditev tega obrata je velik gospodarski uspeh podjetja »Žito« Ljubljana. Z njim delovna skupnost dokazuje sposobnost in zrelost pri razširjanju razvoja svoje delovne organizacije. Ob prizadevanju, ki so ga pokazali kolektiv in samoupravni organi podjetja pri tej investiciji lahko verjamemo, da bo podjetje doseglo še velike delovne uspehe.
Za obe občini predstavlja ta pekarna družbeno ekonomski uspeh in gospodarski napredek. Ta gradnja je najeko-nomičnejša rešitev za obe občini in podjetje »Žito«. Skupna vlaganja so bila 'orej koristna za obe občini in podjetje.
Ob zaključku mi dovolite, da izrečem javno pohvalo in priznanje delovni skupnosti podjetja »Žito«, njenim samoupravnim organom in direktorju podjetja tov. Francu Pu-terlu za vso prizadevnost pri graditvi tega obrata. Prav tako se zahvaljujem predstavnikom splošne gospodaske banke in komunalne banke za razumevanje pri reševanju finančnih 'ežav. Zahvaljujem se
Predsednik občine Radovljica tov. Jere izraža zadovoljstvo ob novi pekarni
GOSTJE UGODNO PRESENEČENI
Dokaj številni gostje so se podali na ogled obratnih prostorov in si v približno enournem obhodu dodobra ogledali vse naprave. Vsi so pokazali veliko zanimanje ter odkrito izražali ugodno presenečenje nad vsem, kar so videli. Imeli pa so tudi kaj videti: pekarna z vsemi svojimi oddelki je obratovala, marljivi delavci pa so hiteli delati okrog mesilnih in drugih naprav za oblikovanje, tekočih trakovih, ob pečeh ter v prostorih, kjer so sortirali že narejene izdelke. Ogled v vseh prostorih je pokazal, da se je kolektiv te pekarne dobro pripravil na začetek proizvodnje in nadaljnje naloge. Vsepovsod vlada čistoča in higieničnost ,prostori so svetli in zares sodobno opremljeni.
Ogledovalci so prisluhnili besedam inž. Varla, ki je raz-Nadaljevanje na 3. strani
Uresničene želje potrošnikov
Nadaljevanje z 2. strani
lagal potek proizvodnje, prav tako pa tudi posameznim delavcem, ki so utegnili za hip ali dva pojasniti, kar je goste zanimalo. Seveda pa za razgovore z delavci ni bilo veliko časa ,ker so bili dodobra zatopljeni v delu. Mnogo dela so seveda imeli pri vsem tem tudi fotoreporterji in novinarji.
pa bomo seveda tudi še kaj drugega.«
OBSEŽNE IN SODOBNE NAPRAVE
Omenili smo že, da so vsi prostori nove pekarne zelo funkcionalni, svetli in sodobno urejeni. Raztezajo se na površini okrog 1.600 m2, če u-poštevamo glavni objekt in
čilnice z omaricami .umivalnice in tudi jedilnico za tople obroke.
Del skladišča, ki je sodil v okvir delovne enote Gorenjska, so preuredili za skladišče za moko, ki jo potem fluid-lift potiska po ceveh v bunkerje pekarne, odtod pa na avtomatične tehtnice in v me-šalnico.
Tov. Lavtižar ob kontrolni tehtnici pripoveduje svoje vtise novinarjem
Start je povsem uspel
BESEDE POTROŠNIKOV
V	skladišču so si gostje po končanem ogledu tudi malce postregli z nekaterimi izdelki. Ta je segal po rogljičih, oni po makovkah, tretji je poizkusil sveže žemlje, vsepovsod pa je prevladoval prijeten vonj po svežem kruhu in ostalih dobrinah. Vse to so spremljali različni komentarji obiskovalcev in izkoristili smo priložnost, da nam nekateri od njih povejo svoje misli.
V	obratu smo srečali tudi državnega reprezentanta v smučarskih tekih, Romana Seljaka, doma iz Kranja, ki je za to slovesnost pripravil ozvočenje. Takole je izrazil svoje zadovoljstvo ob novi pekarni:
»Veste, ta potek dela je za laika zelo zanimiv. Ogledal sem si, kako pripravijo testo in obdelajo, zanimivi so tekoči traki in še marsikaj drugega. Pecivo sem tudi poizkusil, zares je slastno. No, sedaj borno tudi Gorenjci zadovoljni. Upam, da odslej ne bo treba na Gorenjskem, zlasti ob sobotah in nedeljah ,v dolgih vrstah čakati na kruh in kaže, da ga tudi nikoli ne bo primanjkovalo.«
Fotoreporter Stane Košir si je privoščil ragljič in komentiral:	»Spet nekaj novega,
spodbudnega za delovne ljudi. Ta duh po sveže pečenem me kar prevzame. Ampak, ko ugrizneš v rogljič, okusiš šele pravo slast in si zaželiš vselej tako sveže pecivo. Sploh sem tako v svoj fotografski objektiv lahko ujel marsikaj zanimivega.« Nekdo od domačinov je bil kratek:	»No,
no, saj smo na takšno pekarno že dolgo čakali. Res, da smo vajeni domačega kruha. Pa, kot slišim, bo tudi ta pekarna izdelovala naš, domači gorenjski kruh. Po njem bomo najraje segali. Poizkusili
skladiščne prostore, kotlovnico, transformatorsko postajo in del garaž za dostavna vozila.
V glavnem objektu so porazdeljeni v dveh nadstropjih proizvodne dvorane, skladišče in ekspedit, dalje stranski prostori s pisarnami in sanitarijami, ki so za to stroko primerni in higienično urejeni; delavci imajo svoje sla-
Krajši razgovor smo napletli tudi z obratovodjo pekarne tov. Jožetom KOVAČEM ,ki je bil od vsega začetka navzoč pri gradnji in montaži pa do odprtja nove pekarne. V stroki dela 30 let, 10 let pa je že poslovodja. Pri Žitu je zaposlen 7 let. Delal pa je tudi v Franciji in Avstriji.
»Nameraval sem že prenehati z delom v naši stroki. Ko pa sem videl dobro perspektivo v modernem obratu, sem se te stroke ponovno z veseljem oprijel,« man je dejal ob začetku pogovora.
— Kaj menite ob današnjem prazničnem dogodku?
»Zelo, zelo sem zadovoljen, ker je, kljub črnogledim napovedim nekaterih, tovarna kruha začela tako uspešno delovati in ker so ljudje zadovoljni z našimi proizvodi.«
— Torej ste s takšnim začetkom povsem uspeli?
»Seveda, start naše nove pekarne je stoodstotno uspel. Bistvenih težav ni bilo niti s kadrom, niti s čem drugim. Glede na to, da sem bil od prvega dne do odprtja pekarne ves čas prisoten, lahko rečem, da so izvajalci del vse solidno naredili, samoupravni organi in vodstvo kombinata pa so nudili vso podporo, da je ta obrat res pričel poslovati tako, kot je bilo predvideno.«
— Ali je bilo vmes kaj problemov?
Splošni projektivni biro v Ljubljani je izdelal načrte, Tehnični ekonomski biro Zagreb tehnološko dokumentacijo, nakar je gradbeno podjetje »Gorenje« začelo 10. oktobra 1964 z gradnjo in jo izvedlo po pogodbi, kolikor ni bilo odvisno od dostave o-preme, ki jo je z nekoliko zakasnitve montiralo podjetje Termoelektro Beograd. Elek-trovod Kranj je montiral elek-troinštalacije, podjetje Klima iz Celja pa klimatske naprave. Nadzor nad deli je imel Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo Jesenice. Stroški gradbenih del znašajo 318.070.000 starih din stroški
opreme pa 251.930.000 S din; skupaj so torej vsi stroški znesli 570 milijonov S dinarjev.
Kapacitete omogočajo, da v 16 urah lahko spečejo na dveh linijah 17,5 ton kilogramskega kruha in 6, 5 fon
raznega peciva. V eni linijski peči namreč pečejo samo kruh, v drugi pa pecivo.
In kaj bo nova pekarna proizvajala? Bel in črn kruh, ržen kruh, tip domačega gorenj-Koneč na 4. strani
Taloke lepo zvrščeni so bili dostavni kamioni, preden so jih odpeljali v Lesce
»Nekoliko je bilo seveda tudi finančnih problemov, pa jih je kombinat skupaj z lokalnimi faktorji uspešno prebrodil in začeli smo torej s polno paro.«
— Koliko pa je pri vas sedaj zaposlenih?
»V proizvodnem obratu je zaposlenih 22 kvalificiranih delavcev, v ekspeditu pa 12
ostalih delavcev. Za pomožna dela' imamo tudi žensko delovno silo. Delamo sicer tudi v nadurah, ker smo startali skoraj s polno kapaciteto, najbrž pa bo treba uvesti drugo izmeno. Danes smo dosegli celo rekord dnevne proizvodnje.«
Želimo vam torej še mnogo uspeha, kvalitete in tudi nove rekordne dosežke, sem ob koncu zaželel tov. Kovaču, po njem pa seveda tudi kolektivu.
ZE OB 5. URI V PLANICI
Kontrolorja proizvodov, tov. Gašperja LAVTIŽARJA, ki je že 19 let v pekovski stroki, smo dobili v skladišču ,oziroma ob tehtnici, kjer kontrolirajo težo pečenih izdelkov.
— Kaj menite ob tem delovnem uspehu kombinata?
»Bil sem že pred vojno zasebni pek, po vojni pa sem prešel v socialistični sektor, in verjemite, da se na peko spoznam. Priznati pa ob vsem tem moram, da tako kvalitetnih proizvodov, kot jih vidim v naši novi pekarni, nisem pričakoval.«
— Torej so bili začetki dobri?
»Vsi poizkusi, od prvega začetnega do zdaj, so zelo dobro uspeli. Najbolje za nas pa je to, da je zaradi kvalitete celotni proizvodnji zagotovljen trg, ker so potrošniki izdelke že ob dosedanjih poizkusih pohvalili.«
— Kako pa je z dostavo kruha?
»Vzporedno s proizvodnjo nam je uspelo zagotoviti tudi reden dovoz kruha in drugih izdelkov v trgovine. Sedaj celo Kranjska gora in Planica ,ki sta kar precej oddaljeni, dobita svež kruh in pecivo že ob 5. zjutraj.«
Obiskali smo Gorenjsko
Izletniki so si v Sobčevem bajerju privoščili slastno malico v obliki pristnih čevapčičev
Sindikalna podružnica Uprave je 28. maja letos organizirala za vse svoje člane izlet na Gorenjsko, pri čemer smo si najprej ogledali naravne lepote Vintgarja, nato obiskali novo pekarno v Lescah, ki je bila tedaj tik pred zaključkom zadnje faze graditve, popoldne pa so vsi udeleženci preživeli v Šobče-vem bajerju.
Odbor sindikalne podružnice je organiziral ta izlet z namenom, da bi se ga udeležilo čimveč članov, ker je med nami tudi veliko takšnih, ki sploh še niso videli naše delovne enote na Gorenjskem, predvsem pa ne nove pekarne, ki je bila ta čas malodane pripravljena za otvoritev. Lahko rečemo, da se je osnovna zamisel odbora uresničila, saj je bila udeležba članov naše sindikalne podružnice na tej ekskurziji zelo dobra in se nas je zbralo kar za dva avtobusa. Skratka, izlet je bil za vse koristen in hkrati prijetno razvedrilo, pa kaže to zamisel še kdaj uresničiti.
Sobotno jutro ta dan je bilo sicer megleno, a nas je vendarle malo presenetilo, ker je vse kazalo, da bo začelo vsak čas deževati. Kljub temu smo se do na-
sorte peciva, ki bodo glede na turizem nujno potrebne. Pekarna je namreč v središču gorenjskega turizma in bodo morali proizvajalci prisluhniti željam turistov, oziroma trgovin in turističnih podjetij, ki
povedane 9. ure pred upravo kombinata vsi polnoštevilno zbrali in se nato odpeljali proti Gorenjski.
Po približno enourni vožnji smo zavili z glavne ceste v smeri proti Bledu in mimo njega prispeli do smerokaza, ki nas je napotil proti slapu Vintgar. Razumljivo, da smo krenili v sotesko peš, ker je tja z motornimi vozili nemogoče priti. Pot po soteski Vintgar od začetka do konca, torej vse do slapa, je bila sicer za nekatere utrudljiva, ker smo hodili skoraj celo uro, a so vendar vsi vzdržali.
Z zanimanjem smo si ogledovali skalovje ter občudovali divjo, a lepo naravo s slapovi, ki so si v letih nazaj sami utrli pot v dolino. Glasnega občudovanja kar ni manjkalo in vsem tistim, ki so prvič videli to lepoto narave, pa tudi drugim, ki so že večkrat prehodili te ozke steze in poti med skalovjem, se je porodila želja, da bi se še in še kdaj vrnili nazaj. Zares, vtisi so bili pri vseh kar najlepši, čeprav je bilo vreme prav aprilsko. Nekaj časa je namreč rosil dež, nekaj časa je sijalo sonce, vendar ni to nikogar motilo.
Ko smo prispeli do konca soteske, sta nas spet čakala avtobusa, s katerima smo se nato odpeljali na ogled de-
vedbo druge izmene, ker kaže, da delavci v eni izmeni v prihodnje ne bodo kos zahtevnim nalogam.
Zapisal: Tone Bančič Foto: Stane Košir
lovne enote Gorenjska. Tam sta nas sprejela direktor delovne enote Gorenjska tov. Pintar ter obratovodja nove pekarne v gradnji tov. Kovač.
«No, mi smo pa že mislili, da vas ne bo na obisk«, je ob pozdravu dejal tov. Kovač, ki nas je nato spremljal po obratnih prostorih nove pekarne in nam z veseljem razlagal vse, kar nas je zanimalo.
Ogled vseh proizvodnih obratov pekarne je povzročil odkrito občudovanje in se človek o vsem lahko izrazi samo pohvalno. Res da ob našem obisku ni bilo še vse končano, vendar smo videli vsepovsod čistočo in red, tako da smo dobili popolno zaupanje v delovni kolektiv, ki bo upravljal z vsemi napravami.
Pomešali smo se med delavce ter jih povprašali, kakšno je njihovo razpoloženje pred otvoritvijo pekarne. Njihovi vedri obrazi in njihove odkrite besede so bile odraz zadovoljstva in nestrpnega pričakovanja ,da bo pekarna začela kaj kmalu obratovati. Ogledali smo si vse naprave in se seznanili z njihovim funkcioniranjem. Naši delavci iz servisne delavnice so se seveda najbolj zanimali za kurilnico in strojne naprave, jasno pa je, da je vsakdo našel pri tem ogledu zase kakšno zanimivost.
Kolektiv DE Gorenjka se je ob koncu izkazal še s tovariškim povabilom na majhno zakusko, kjer smo napletli z domačimi delavci nadaljnje razgovore. Čas je potekel kar malce preveč hitro in bilo je že popoldne, ko smo se poslovili od naših delovnih tovarišev z Gorenjske ter jim zaželeli nadaljnje delovne uspehe, ob obratovanju nove pekarne.
Kot rečeno, smo popoldne preživeli ob Šobčevem bajerju, ki leži približno en kilometer proč od asfaltne ceste, ki vodi proti Bledu. Lepa in tiha dolina z jezerom ter prijetno okolico nas je presenetila. Kdor si zaželi kratek ali daljši oddih, najde v tej dolini zares pravi užitek in mir, zakaj narava sama poskrbi za vše ugodje. V tej dolini je vsega
po malem za vse, za telesno okrepitev pa skrbi restavracija, o katere solidnosti in kvaliteti smo se prepričali ob skupnem kosilu.
Mnogi udeleženci tega izleta so seveda hitro našli možnost za razvedrilo ob »mi-ni-golfu«, torej ob miniaturnih igriščih za golf ,ki so zelo lepo urejena. Ta igrišča so naši člani torej polno zasedli in izvedli pravo športno tekmovanje. Spoprijeli sta se delovna enota Gorenjska in delovna enota Uprava in vsak je hotel pokazati svoje sposobnosti.
Povedati pa je treba, da je bila ta igra za večino Ljubljančanov povsem nova in so morali priznati premoč Gorenjcev. Končni rezultat je ostal sicer neugotovljen, ker je bila vnema pri igri tolikšna, da niso niti sproti mogli pisati rezultatov. Po vsej verjetnost so zmagali domačini ,ki so očitno pokazali več spretnosti in imajo bržkone več možnosti, da si kdaj pa kdaj v prostem času privoščijo prav ob golfu popoldansko rekreacijo in oddih.
Na svoj račun pa niso prišli samo igralci pri golfu, temveč tudi drugi, ki so si ogledovali naravo. Marsikomu je obstalo oko ob pogledu na lepo gorenjsko pokrajino, na gorske očake, ki kot čuvarji meja naše domovine dvigajo svoje vrhove pod
nebesni svod. Marsikdo se je najbrž zamislil, kako brez skrbi lahko uživamo ob lepotah teh gora, pa je hkrati pomislil tudi na to, da so se v njih bojevali partizani ter dobojevali zmagoviti boj za svobodo in mir, ki ga sedaj uživamo.
In spet je minil čas. Mrak se je zgostil in morali smo se vrniti domov, da bi na delovnih mestih znova prijeli za delo, spočiti in spodbujeni ob tako prijetnem izletu. Verjetno si je vsakdo od nas zaželel, da bi takšne ekskurzije še organizirali, seveda tudi v druge delovne enote, ki jih imamo v Sloveniji. Da bi tam spoznali, kako poteka delo v različnih proizvodnih obratih, da bi se seznanili z delavci in bi tako lahko presojali, kako ti ljudje živijo in delajo v dobrobit našega podjetja in nas vseh.
R. G.
VI VPRAŠUJETE — GLASNIK ODGOVARJA!
VPRAŠANJE: Kdo odgovarja za škodo, ki jo delavec Kombinata povzroči drugim?
ODGOVOR: Za materialno škodo, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom komu drugemu, je po čl. 94 temeljnega zakona o delovnih razmerjih in čl. 108 pravilnika o delovnih razmerjih odgovoren kombinat, če je bil delavec takrat, ko je povzročil škodo, na delu v Kombinatu. Če pa je delavec takšno škodo povzročil na poti na delo, se ne more šteti, da je nastala v vzročni zvezi z delom delavca na delovnem mestu.
Kombinat ima pravico v roku 6 mesecev od dneva, ko je bila plačana odškodnina, zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska, če je delavec škodo povzročil namenoma ali iz nepazljivosti.
URESNIČENE ZELJE
Nadaljevanje s 3. strani
skega kruha v hlebih po 1 in 2 kg, pletenke, maslen kruh, rogljiče, okroglice (kajzerice), makovke, slanike, žemlje, tan-taruge ,zavite polkilogramske štruce, v bodoče pa še druge
imajo največ stika z gosti.
Omenimo naj še, da je pekarna na dan slovesnega odprtja dosegla celo rekordno dnevno proizvodnjo 21.000 kg raznih vrst kruha in 26.000 kosov peciva. Bržkone pa bo treba sčasoma misliti na u-
Raj so tantaruge?
Če stopi laik takole v pekarno, se mu oko ustavi na kakšnem posebnem proizvodu, zakaj običajni kruh pač že poznamo, pa mnoge vrste peciva tudi. Pogled se nam je to pot zatorej »zapičil« v peč, kjer so pekli nekakšne večje roglje. »No,
to daje pa videz, kot bi pekli majhne prašičke«, je nekdo pripomnil. Povprašali smo torej 27-letnega peka tov. Janeza FAJFARJA, ki je delal pri tej peči, kaj je to neki ena vrsta kruha.
»To so pa tantaruge, poseben primorski kruh. Delamo ga iz moke, mleka in margarine v teži 1/2 kg. Peka tega kruha je predvidena na 23 minut«, je dejal.
— Ali ste ta kruh pri Žitu prvič uvedli?
»Da, s tem sedaj poizkušamo, bomo videli, kako se bo obnesel na tržišču. Delamo ga tako kot kifeljce, je pa kruh za poslastico.«
— No, in kako ste osebno zadovoljen v novi pekarni?
»Mi vsi smo zelo zadovoljni, ker so pogoji dela zelo ugodni. Upamo pa, da bodo potrošniki še bolj zadovoljni ob naših izdelkih. Želimo se čimbolj potruditi, da bi kupce kar najbolj zadovoljili.«
Na sliki prikaz igranja golfa, kjer so se razvedrili — v ozadju zapuščen star mlin
Videli smo pekarstvo v Švici
ZASTOPNIKI PEKARNE ŠMARTINSKA CESTA NA MEDNARODNI PEKARSKI IN SLAŠČIČARSKI RAZSTAVI V BASLU — OBISKALI SO JO 18. MAJA, NATO PA SO Sl OGLEDALI ŠE
nekatere švicarske pekarne
Švicarska podjetja za proizvodnjo kruha, slaščic in drugih močnatih izdelkov so v maju priredila mednarodno pekarsko in slaščičarsko razstavo v Baslu, ki so si jo ogledali tudi zastopniki DE pekarna Šmarfinska cesta. Direktor te pekarne, tov. Ivan Zore, nam z obiska v Švici v naslednjem sestavku posreduje najzanimivejše ugotovitve, kako je torej s pekarsko stroko v tej deželi.
Razstava je bila zanimiva, zakaj na njej so razna podjetja prikazala posamezne stroje, največ pa je bilo razstavljenih strojev in pripomočkov za slaščičarske izdelke.
Naše bralce prav gotovo zanimajo najbolj pekarski stroji, od katerih so bili razstavljeni:
® stroji za gnetenje - gne-tilci s kapaciteto od 100 do 500 kg,
'© stroji za okroglo obliko-kovanje: od tega dva stroja z žlebom, slična kot so stroji y naši pekarni. Veliko število je bilo strojev za okroglo oblikovanje, prikazanih v obliki stožca, kakršne izdeluje v Jugoslaviji podjetje »Iskra Barič«.
® Stroji za podolgovato oblikovanje, prikazani z enojnim in dvojnim zavijanjem. Stroji za dvojno zavijanje imajo tudi dva brezkončna traka.
Podjetje »Winkler« je razstavljalo avtomatične linije za izdelovanje žemelj in kajzeric. Razstavljena linija ima kapaciteto proizvodnje 6000 kosov na uro.
Švicarsko podjetje »Arto-fex« je razstavljalo tunelsko tračno peč, ki je slična Win-klerjevi peči, a ima vse avtomatizirano in sinhronizirano, °d delilnega stroja do polnjenja peči. Oblikovane štruce (testo) se avtomatično prenašajo na trak v vzhajalno ko-
moro. Odmerjanje testa na frak je urejeno s fotocelicami: poseben žleb (kofica) se poprej napolni z naprej določenim številom štruc, nato se odpre in štruce padejo v žie-
traki hin oblikovalnih strojih.
Stroje za zavijanje je razstavljalo samo podjetje »For-grova« iz Velike Britanije, ki izdeluje te stroje po ameriški licenci. Razstavljeni stroji so predvsem namenjeni za pekarske in slaščičarske izdelke, pečene vmodelih.
Strojev za zavijanje štruc jugoslovanske oblike niso razstavljali, čeprav je zastopnik povedal, da obstajajo tudi takšni stroji ,in je obljubil, da bo prospekte o strojih za zavijanje kruha naknadno poslal.
Razstavljeno je bilo tudi veliko število strojev za obli-
Stroj za podolgovato oblikovanje z 2 trakovoma
bove — preoblečene s >>fileni m i« rokavi — vzhajalne komore.
Tudi odmerjanje testa na pečni frak je urejeno po načelu odpiranja žlebov z oblikovanimi štrucami. Vsi stroji imajo naprave za posipanje moke na vseh transportnih
kovanje peciva, prav tako pa še veliko malih peči za manjše obrate. Skratka, na razstavi smo videli mnogo zanimivega in koristnega, kar bi se dalo tudi pri nas s pridom uporabljati.
V VELIKI PEKARNI »ACV«
Pekarna je sodobno in lepo urejena in ni nikjer moč zaslediti posipanja moke. Le-to dovajajo s cisternami in jo po fluidnem dvigalu pošiljajo do avtomatičnih tehtnic. V tej pekarni so 4 tunelske peči, od katerih le eno uporabljajo za peko kruha. Ta je dogla 41 m, široka pa 2,5 m. Kruh 1 kg pečejo 70 minu, 1/2 kg pa 55 minut. Ves kruh je močno zapečen in ima skorjo debelo do 5 mm, kar našim ljudem bržkone ne bi ugajalo. Tedenska proizvodnja znaša 125 ton. Od tega proizvedejo največ peciva in slaščic, le okrog 32% pa kruha.
Pekarna je izključno proizvodna enota, naročila pa sprejema in organizira prodajo trgovina. Vsa naročila morajo biti pismena. Izdelke razvažajo vozila podjetja »Migros«, ki pa niso v sestavu pekarne, in zasebna prevozniška podjetja.
Pekarsko in slaščičarski obrat dela v dveh pa tudi v treh izmenah. V proizvodnji je zaposlenih veliko žena, ki pa ne smejo delati v nočnih izmenah. Proizvodnjo kruha z^čno v nedeljo zvečer, končajo jo pa najkasneje v soboto do 13. ure. Delavci delajo 5 dni v tednu, en dan v tednu pa so prosti.
NIZKE CENE KRUHA
Zanimivo je bilo tudi pripovedovanje šefa obrata pekarne podjetja »Migros«, kako
Takšen je mesilni stroj gneti-lec, kot smo ga videli na razstavi
je s cenami moke in kruha ter kako s cenami peciva. Cena za kruh je določena in je v razmerju z ostalimi živilskimi proizvodi zelo nizka, pecivo pa je izrazito dražje. Državna uprava daje tudi velike dotacije kmetom za pridelavo pšenice in jim plačujejo od 0,65 do 0,70 švicarskih frankov za kilogram pšenice.
Cene za moko in kruh (1 kg) so naslednje: tip 400 moka 0.65 šv. fr., kruh 1.10 šv. fr., tip 600 moka 0.58, kruh 0.75, tip 100 rrroka 0.50, kruh 0.65 šv. fr. Cene za pecivo: rogljič teže 3 dkg 0.25 šv. fr., navadna žemlja teže 4 dkg 0,20 šv. fr., maslena žemlja teže 5 dkg 0.25 šv. fr., pletenka teže 1.10 kg pa 3.80 švicarskih frankov.
Ivan Zore
Koristno sodelovanje
NEKATERE UGOTOVITVE OB IV. MEDNARODNEM KONGRESU ZA ŽITO IN KRUH, KI JE BIL LETOS MAJA NA DUNAJU — 106 REFERATOV IZ 28 RAZLIČNIH DEŽEL.
Tole pa je stroj za okroglo oblikovanje
Po končanem ogledu razstave nam je zastopnik podjetja »V/inkler« še isti dan omogočil, da smo si v Baslu ogledali veliko pekarno, ki je last trgovskega velepodjetja ACV. V tej pekarni smo videli, da imajo montirane tunelske peči podjetij »Winkler«, Fleider« in »Aguotor«, torej peči v različnih izvedbah .Vsi mešalni stroji v mesilnicah so gnetilci,
Kruh v tej pekarni izdelujejo po posredni metodi, s 24-urnim zorenjem kvasnega nastavka. Poleg kruha izdelujejo vse ostalo pecivo, slaščice in kekse. Od skupne proizvodnje 180 ton tedensko izdelajo kruha le 30%. Je zelo razpokan in ga še posebej režejo, da je čimboljj razpočen.
Porabnikom dostavljajo izdelke v zaprtih in odprtih vozilih (kamionih), pri tem pa kruha in peciva ne zavijajo, temveč samo specialne izdelke, ki jih pečejo v modelih.
IN ŠE V PODJETJU »MIGROS«
Dva dni kasneje smo imeli priložnost ogledati si še veliko pekarno, ki je last trgovskega podjetja »Migros« in stoji 8 km izven Berna. V eni izmeni te pekarne je zaposlenih 120 ljudi, v njej pa pečejo vse izdelke, ki sodijo v pekarsko in slaščičarsko dejavnost .Teh izdelkov je okrog 80 artiklov.
Vedno večji pomen živil ,ki jih pridobivamo iz žitaric in s tem v zvezi razvoj predelave žita in mlevskih izdelkov v različne končne izdelke ,so privedli raziskovalce in tehnologe sveta na tem področju živilske stroke do zaključka, da se teorija in praksa srečata večkrat na posvetu, kjer naj strokovnjaki izmenjajo izsledke in različna dognanja glede preučevanja moke.
Eden zadnjih posvetov je bil tudi IV. kongres na Dunaju ,ki je razpravljal o žitu in kruhu in ki so se ga udeležili predstavniki te veje živilske stroke iz 28 dežel, med njimi tudi inž. Janez Varl, ki nam je za naš list posredoval naslednji zapis:
Prvi tak kongres je bil leta 1927 v Pragi ,drugi leta 1932 v Rimu, tretji pa, zaradi vojnih razmer v Evropi, z daljšim presledkom šele leta 1955 v Hamburgu. Vsak od teh kongresov je pokazal povsem jasno potrebo po mednarodnem sodelovanju na tem življenjsko važnem strokovnem področju. Predmet takih kongresov ni bil le mednarodni kontakt strokovnjakov, temveč je vsak kongres vodila osnovna misel ,kako dati človeštvu glede na vedno večji prirastek večjo količino in boljšo kakovost prehrane na osnovi predelave žita — se pravi s kruhom in pekarskimi izdelki, oziroma s testenina-
mi. Glede na to misel je že III. mednarodni kongres osnoval mednarodno društvo za kemijo žita, s stalnim sedežem na Dunaju.
Letošnji mednarodni kongres za žito in kruh na Dunaju je zasedal v kongresnem centru v veliki dvorani dunajskega dvorca pod geslom: »Današnja znanost in tehnika nam bosta zagotovila jutrišnjo prehrano.«
Svečan poudarek so dali kongresu najvišji predstavniki avstrijske republike. Organizacija za agrikulturo in kemijo združenih naro-rodov (FAO), mednarodna organizacija za standardizacijo in drugi.
Po odprtju kongresa se je zvrstilo v vseh dnevih 106 referatov iz 28 različnih dežel, med katerimi je imela tudi naša država častno mesto.
Vsa predavanja strokovnjakov iz vsega sveta, ki so bila prevedena iz nacionalnega jezika predavatelja na
Konec na strani 10
S k o
i objektiv
-tr- Komisar Mišo bere dnevno povelje
t Borce »Žita« sta v Bistri obiskala tudi predsednik ob' čine Moste-Polje tov. Črne (četrti z leve) in podpred' sednik tov. Maček (prvi z leve)
t Takole sta si poiskala svoj miren kotiček dva ob t ki sta jo okusno pripra-golažu in polenti,	vila Micika in Lojze
Zares veličastna je soteska v Vintgarju in izlet vanjo je za vsakogar pravi užitek
t Največ gledalcev in navijačev so imele v Bistri pri balinanju ženske tekmovalke
Pri poljskem kotlu se je nabrala kar J, dolga vrsta
POSNETKE Z LESC, BISTRE IN GORENJSKE SO PRISPEVALI:
T. BANCIČ
R.	GOZDNIKAR
S.	KOŠIR
t Po slovesnem odprtju so si gostje z zanimanjem ogledali naprave
fotoaparata
4- Nova pekarna ima seveda tudi sodoben laboratorij
»Mojdunaj, to pecivo je res okusno«, zatrjuje smučarski reprezentant Seljak,
predsedniku upravnega odbora Slovencu ->
Predsednik Skupščine občine Jesenice tov. Slamnik je 4, prerezal trak in odprl novo pekarno v Lescah
t Katera krogla je bližja? Od igralcev s Smartinske ali iz Samove
med Zitovci
4- Poglobljeno razpravljanje na ustanovnem zboru borcev
PRI KOMBINATU USTANOVLJEN
Kof že dve leti poprej, so se fudi letos zbrali aktivni udeleženci narodnoosvobodilne vojne, borci in aktivisti, zaposleni v raznih delovnih enotah Žita, da bi znova nekoliko obudili spomine na dogodke iz minule vojne, med seboj pokramljali ter si privoščili tudi nekaj nemotenega razvedrila. Tradicija se torej ponavlja in upajmo, da bo fudi obveljala naprej.
Letošnji zbor borcev pa je bil še toliko pomembnejši, zakaj letos vsi narodi Jugoslavije slavijo 25. obletnico začetkov organiziranega upora proti fašizmu in se s ponosom spominjajo narcdnosvobotiiinega boja, ki je vsem poštenim državljanom pripomogel h graditvi socializma in ustvarjanju boljše bodočnosti za vse nas in naše zanamce.
Druga pomembna okolnost tega zbora je bila ustanovitev aktiva borcev NOB, ki naj bi v prihodnje še tesneje povezoval vse borce med seboj in seveda tudi z dogajanji v podjetju, ne navsezadnje pa še izpolnjeval pomembno vlogo podpore samoupravnim organom in vzgoje mladih delavcev v kombinatu Žito.
Nedelja 5. junija 1966 pomeni torej nov mejnik v družbenopolitičnem dogajanju in življenju Žita, zakaj ta dan je bil organiziran ta zbor, ki je sprejel važne odločitve in še bolj povezal vse borce med seboj.
BISTRA SPREJEMA GOSTE
Ob mlinu v Bistri, o katerem smo pisali v naši prejšnji številki, je bilo letos — kot na istem mestu leto dni poprej — prizorišče vseh prej omenjenih, oziroma nakazanih dogajanj .Menda ni odveč — že takoj v začetku — ugotovitev, da bo ta dan ostal mnogim udeležencem v prijetnem spominu, saj se je odvijalo vse, kakor po naročilu, in v tem zapisu-bo ostalo marsikaj ohranjenega, kar bi se morda v prihodnosti pozabilo in mogoče celo zanemarilo, pa bi bilo škoda.
daj pripravljena za letošnji sprejem svojih gostov, borcev Žita.
Štab »delovne brigade«, ki je imela ob tej priložnosti vlogo nekdanjih partizanskih intendantov, je že marljivo pripravljal potrebno hrano za vse udeležence, le-ti pa so okrog 9. ure začeli prihajati, eni z avtomobili, glavnina pa z udobnim avtobusom. Zares pravo tovariško srečanje, kof nekoč po napornih borbah, pa seganje v roke in pozdravljanje med seboj, prava partizanska idila. Bistra je sprejela svoje goste. Z majhno zamudo, nekaj po 9. uri so bili zbrani vsi, ki so se namenili na to srečanje. Med njimi pa smo zagledali še nekatere bivše komandante, Jožefa Boršfnarja. Miha Mišico, Vinka Šumrado, pa predsednika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Vlada Črneta in podpredsnika Poldeta Mačka ml., ki so se namenili pozdravit borce Žita.
ZADOVOLJIVO RAZPOLOŽENJE
Vsi, ki so prihiteli v Bistro, so se posedli v senco dreves in se hladili z osvežujočo pijačo, zakaj sonce je začelo že kar zgodaj močno pripeka-
Sonce je že navsezgodaj posvetilo v to nedeljsko jutro in cesta od Ljubljane proti Vrhniki je bila kar zatrpana z avtomobili .polnimi izletnikov, ki so hiteli proti morju. Kar oddahnili smo se, ko smo zavili pri Vrhniki na levo, po solidni asfaltni cesti, proti svežem zelenju bližnjih gozdov, proč od avtomobilskega direndaja. Od vseh udeležencev tega srečanja v Bistri prav gotovo niti pomisli ni nihče, da bi se popeljal proti morju. Končni cilj poti je bil ta dan — Bistra, lepa zelena, sveža Bistra, ki je bila že navsezgo-
fi. Kramljali so med seboj in končno pričakali pravi partizanski golaž s polento, po katerem so kar radi segli. Bil je namreč pripravljen v kotlu, za njegovo okusnost pa je poskrbel kuhar Lojze Prek, s pomočjo kuharice Micike. Solidna okrepitev s hrano je še povečala zadovoljivo razpoloženje in prosti čas do skupnega sestanka so vsi koristno ter udobno izrabili. Zanimivo je bilo pogledati vrsto pri kotlu, zakaj vsak si je moral sam postreči s porcijo in počakati, da da se je približal h kotlu, disciplinirano in brez ugovorov.
aktiv imm HOB
PRISRČNO SREČANJE V BISTRI — NE SAMO SKRB ZA BORCE, TEMVEČ TUDI POMOČ SAMOUPRAVNIM ORGANOM — ZGODOVINA TRADICIJ NOB NE SME ZBLEDETI
USTANOVITEV AKTIVA
Prišel je čas, ko je bilo treba opraviti fudi najpomembnejšo akcijo tega dne — zborovanje borcev. Tovariš Miro Lipuš ,ki je imel kot predsednik iniciativnega odbora in kot glavni organizator tega srečanja borcev ta dan — in še poprej — že vse dotlej največ dela, je sklical borce na zborovanje, ki se je pričelo ob navzočnosti 39 članov,
ditve nove Jugoslavije. Dejal je, da bo vstaja naših narodov ostala večen zgodovinski mejnik in svetal zgled, kako si majhen narod ohrani neodvisnost, v svetu pa je postala simbol heroizma in najlepši vzor boja proti fašizmu.
Nadalje je razložil namen tega zbora in poudaril, da je potrebna v okviru kombinata aktivna organizacija udeležencev NOB, ki naj bi reševala vsa tista vprašanja, ki so
cij NOB ter ob tem tudi naprednih metod za desago ciljev gospodarske reforme, c) vzgoja mladih proizvajalcev o gospodarjenju v podjetju.
Iz referata tov. Lipuša posnemamo, da bo štel aktiv skupaj 46 članov, od tega 7 prvoborcev s spomenico 1941, 22 s priznanim štetjem dvojnih let, 2, ki si to priznanje urejata po statutu, 10 z dvojnimi leti pred 9. septembrom 1943 in 5 s štetjem enojnih let.
Udoben avtobus podjetja Ljubljana -transport je pripeljal večino borcev v Bistro
ob 10.30 uri. V začetku je zbrane najprej pozdravil predsednik delavskega sveta kombinata tov. Slavko Puš, ki je v svojem govoru poudaril zasluge borcev pri velikem razvoju podjetja, in s tem začel zborovanje, nato pa predal besedo tov. Lipušu.
Tov. Lipuš je v svojem izčrpnem referatu najprej poudaril pomen tega zbora v o-kviru proslav 25- letnice vstaje jugoslovanskega ljudstva ter orisal glavne zgodovinske ideje, ki so vodile sile NOV pod vodstvom PK do končne zmage na fašizmom, do ure-
jih borci in aktivisti NOB dolžni še sedaj reševati. Ta aktiv naj bi pomagal fudi samoupravnim organom podjetja pri reševanju vseh tistih problemov, ki se porajajo v kolektivih podjetja in kjer lahko borci doprinesejo svoj delež. Med glavnimi nalogami tega aktiva in njegovega novega odbora pa je nakazal naslednje: a) skrb za borce glede stanovanj in v bolezni, sodelovanje pri zbiranju kadrov za delovna mesta, usposabljanje v strokovnosti ter ustvarjanje pogojev za boljši standard, b) razvijanje tradi-
Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili odnosi med dosedanjimi začasnimi predstavniki borcev in vodstvom kombinata Žito najboljši, saj je bila partizanom in aktivistom posvečena zadostna pozornost.
V zelo razgibani razpravi so sodelovali glavni direktor tov. Puterle ,tov. Mihelič, tov. Slovenc, tov. Šumrada, tov. Glavič, tov. Lipuš in drugi, ki so vsi pozdravili ustanovitev tega aktiva, od katerega pričakujejo veliko koristnosti in pomoči pri družbenopolitičnem delu v podjetju.
(Nadaljevanje na 9. strani)
V senci dreves ob živahnem pomenku je minilo dopoldne - tega tovariškega srečanja
PRI KOMBINATU USTANOVLJEN
aktiv toccvv H&B
Nadaljevanje z 8. strani
ODGOVORNOST PRED VSEMI
Razprava je pokazala jasne napotke za delo odbora tega aktiva, ki ga torej čakajo odgovorne naloge, predvsem pa odgovornost pred vsemi. Ne bo torej osnovna naloga samo skrb za borce, temveč tudi vzgoja mladih v zavestne delavce in upravljalce, pri čemer je treba uporabljati izkušnje starejših iz NOB. Gre tudi za krepitev enotnosti med kolektivi in njihovimi člani, Povsod bo treba skratka enotno nastopati. Povezati bo torej treba tradicijo NOB z vzgojo mladih generacij, jim Pomagati pri izpopolnjevanju in strokovnosti, borce pa b° treba še, vedno spodbujati k nadaljnji aktivnosti, da ne bodo odmirali, prepuščeni sami sebi.
ja« tov. Miša in se poslovili strumno ter sprejeli dnevno povelje. Temu zboru pa je sledilo razvedrilo: najprej so stopili na sceno vneti balinarji, ki so imeli med seboj kar prave pravcate športne boje. O poteku tekem pišemo na drugem mestu. Oglasila se je tudi partizanska pesem, pa vmes narodne viže; za tiste, ki imajo pa še vedno lahke noge, je poskrbel ansambl tov. Šporarja, ki je do trdega mraka skrbel za veselo razpolože-ženje.
In končno — padla je »komanda« za odhod in borci so se začeli razhajati. Spet stiski rok, pa tovariški pozdravi, spet zadovoljni vsi, da so tako lepo preživeli svoj dan, obenem pa zelo dostojno proslavili letošnjo 25. letnico vstaje. Zaželeli so si: »nasvi-prihodnje leto!«
V strahu naj žive sovražniki...
»Med vojno smo bili na raznih bojiščih. Po vojni smo bili na raznih mestih. Nekateri izmed vas so že v pokoju, medtem ko drugi še opravljajo dolžnosti, toda prej ali slej bomo šli vsi v pokoj... Pri našem delu pa se ne smemo zapirati v birokratske pisarne ter delati in živeti samo s papirji. Bili moramo v stikih z živo silo naše družbe, družbe proizvajalcev. Živeti moramo s stvarnostjo in tako bomo izpolnjevali svoje naloge... V strahu pa naj žive sovražniki naše države: vsak tisti, ki misli, da bomo šli nazaj, v strahu naj živi vsakdo, ki hoče škodovati naši socialistični graditvi in naši partiji, naši Zvezi komunistov«.
(Besede tov. Tita zastopnikom borčevskih organizacij 5. julija na Brionih)
— Kako, da ste se podpisali na steno!
Sledil je predlog za člane odbora aktiva borcev in so bili nato v odbor izvoljeni naslednji tovariši: Franc Cankar, Radislava Gozdnikar, Miro Lipuž, Vinko Mihelič, Gabrijel Pugelj, Ivan Selan in Janez Slovenc.
IZLET IN TEKME
To srečanje starih tovarišev ne bi bilo popolno, če ga ne bi združile v popoldanskem delu še s prijetnim. Nekateri so odšli na izlet v Pekel, kjer je bila med vojno zasilna partizanska bolnica, drugi so se otili balinanja in se pripravljali na popoldanske tekme, ko so se srečale ekipe posameznih enot in gostov, tretji Pa so si poiskali spet svoje razvedrilo.
Podpis
Lani ob proslavi 20-lefnice sem v Begunjah, v zloglasnih zaporih, zagledal na stenah nekdanjih celic, ki so zdaj preurejene v spominski muzej, mnogo podpisov, napisanih s preprosto roko zapornikov iz let od 1941 do 1945. Med njimi je v eni celici pisalo tudi FRANCKA NAGLIČ.
Srečal sem jo sedaj med borci v Bistri in napletel z njo razgovor. Sedanja kurirka in snažilka pri DE Kranj kombinata Žito sprva kar ni hotela govoriti o sebi in o svojem delu v NOB ,končno pa mi jo je le uspelo prepričati.
Dolga vrsta borcev se je zbrala in disciplinirano poslušala dnevno povelje
kosilu ,spet prav po Partizansko, so imeli borci 2nova svoj zbor. Sicer brez Zv°kov trobente, ki je parti-z^.ne nekoč pozivala k zboru a ' ki danes vojake zbira v »stroj«. Toda vsi so disciplini-rano poslušali klic »komisar-
Francka NAGLIČ je bila rojena 29. januarja 1919 v Tupaličah pri Preddvoru blizu Kranja in je zaposlena pri Žitu od leta 1963. V OF je začela sodelovati leta 1943 v vaškem odboru in je imela, z drugimi sodelavci vred, na-
domačinov, ujeti. Mene so najprej odpeljali v Kranj na zaslišanje, kjer so me precej mučili, odtod pa v zapore v Begunje, kjer sem ostala do osvoboditve jetnikov, do 5. maja 1945«.
»Večina jetnikov se je podpisovala na stene, za spomin, v mislih, da se bomo morda le vrnili v svobodo, ali pa da da se poslavljamo za dlje časa ,pa morda za vedno, od doma in svojih. Nekaterim je bil ta podpis res zadnji v življenju . . .«
— Kaj pa vaši občutki ob vsem tem in ob doživetju svobode!
»Mučili so me v Kranju,'v Begunjah pa ne. Toda v jet-nišnici nas je obdajal silen občutek uklenjenosti in majh-
na steni celice
logo skrbeti za prehrano za partizane, poleg tega pa je opravljala še obveščevalno in kurirsko službo. Zaradi izda-jalstva s strani neke belogar-distke je morala opustiti terensko delo in je odšla februarja 1944 v partizane. O tem je povedala tole:
»Vključila sem se tedaj kot borka v II. bataljon Kokrške-ga odreda in delala v povezavi s terensko organizacijo AFŽ pod Storžičem. Kasneje smo se premaknili na Veliko planino, kjer pa smo bili 17. januarja 1945 ob veliki štajerski ofenzivi, zaradi izdajstva
— V Begunjah je bilo hudo, ali ne! sem jo vprašal.
»Prijetno, lahko verjamete, ni bilo. V eni sobi nas je bilo 90 jetnic, ki smo bile podvržene zaničevanju okupatorskih vojakov. V vrstah smo morale hoditi po hrano in jo pojesti tako hitro, da smo končale prej, preden so hrano dobile zadnje v vrsti. Prav tako smo v vrsti hodile na kopanje in vse ostale potrebe. Nekoč sem na dvorišču pogledala v okno nadstropja nad nami in spregovorila z neko soborko nekaj besed. Zaradi tega sem morala za 'ri tedne v bunker ,kjer sem ob vodi in slabem kruhu preživljala kazen na golih betonskih tleh.«
nega upanja na svobodo. Ko pa so partizani v noči od 4. na 5. maj napadli zapore in smo slišali streljanje, najprej sploh ni nihče mogel verjeti, da je tudi za nas prišla svoboda. Dokler nismo zagledali znanih obrazov partizanev, nismo vedeli, kaj bo z nami. Zato je bilo pa nato veselje med vsemi osvobojenimi nepopisno. Ta dogodek mi bo ostal vse življenje v spominu.«
Odslej načrtno izobraževanje
Po letošnjem konstituiranju samoupravnih organov našega kombinata so začele precej uspešno delati tudi posamezne komisije, med njimi komisija za izobraževanje; le-ta ima med vsemi ostalimi komisijami morda najodgovornejšo nalogo, saj bo morala začeti z načrtnim delom, da bodo delavci za svoje delo čimbolj sposobni in seznanjeni z marsičem, kar jim bo koristilo, njihovo znanje pa bo tudi v korist podjetju. Glede na to, da naš kombinat gradi nove proizvodne objekte, naj si bo to mlinsko predelovalne ali pekarske industrije, je vsekakor nujno potrebno, da že sedaj zaposlene delavce, pa morda tudi nove, ki bodo še prišli v naše podjetje, strokovno usposobimo in jim nudimo vse pogoje za njihov nadaljnji razvoj. Seveda pri tem ni noben delavec prisiljen, da se vključi v takšno izobraževanje, vendar je osnovno načelo v našem podjetju, da si v~a’r, kdorkoli hoče, lahko pridobi ustrezno znanje. Po vseh sedanjih načelih, ki vodijo podjetje v njegov nadaljnji razvoj, pa menimo, da bo slejkoprej vsakdo odpadel, ki se ne bo hotel vključiti v to našo izobraževalno aktivnost. Zavedati se je namreč treba, da vsako delovno mesto v kateremkoli podjetju zahteva določeno strokovno znanje in tudi splošno usposobljenost in ljudje s pomanjkljivim znanjem ne bodo kos svojim nalogam.
Izobraževalna komisija pri delavskem svetu našega kombinata je imela v minulem mesecu sestanek, na katerem so člani razpravljali o programu za izpopolnitev znanja naših delavcev v le-letu 1966/67. Ob tej priložnosti je komisija sklicala vse tiste, ki naj bi pomagali pri tem izobraževanju, se pravi predavatelje za določene teme, in je z njimi predelala celotno vsebino programa za izobraževanje.
Pri tem je predvidela svoj izobraževalni program tako, da bi obdelali najprej delovne enote pekarna Šmar-tinska in pekarna Samova ter Pekatete, kasneje pa še vse ostale delovne enote.
Izobraževalna komisija je ugotovila, za katera mesta, ki sodijo kot najvažnejša delovna mesta za uspeh v proizvodnji, je potrebno to izobraževanje. Odveč bi bilo govoriti o podrobnosti teh mest, navedemo pa naj pred-predvsem, v kakšnih temah naj bi potekalo to izobraževanje.
Konec na 10. strani
Vsestransko uporabno korito
Medtem ko posvečujejo podjetja v splošnem veliko pozornost higijensko tehnični varnosti pri delu, pa ostajajo morda nekoliko zadaj z vprašanjem osebne higiene delavcev pri večkrat zelo napornem delu in tudi tu in tam umazanem delu. Pri nas imamo največ
bi umivalna korita čimbolj služila delavcem za umivanje vsega telesa, zlasti pa nog. To je važno posebno za tiste delavce, ki morajo pri delu stati. Če ni v kopalnicah posebnih korit za umivanje nog, si jih ljudje pač umivajo v umivalnikih. Zato pa običajni umivalni-
niki namreč niso trdno pritrjeni v steno.
Da bi omogočili vsestransko uporabo umivalnikov, ki tudi estetsko in higiensko »povzdignejo kopalnice, so prišli gradbeniki na zamisel, da bi izdelovali taka umivalna korita, ki bi služila, poleg običajnih name-
pah curek vode ne škropi na tla in ne moči sosedov. Voda takoj odteče v poseben žleb in po njem skozi odtočni sifon v kanal. Umivalniki se zaradi teže telesa ali zaradi pritiska nog ne zdrobijo in so prav zaradi tega najprimernejši pri množični uporabi. Umivalniki so primerno nizki, ne morejo se tudi zamašiti, če bi kdo ometal vanje kakšne odpadke, ker gre voda neposredno v odtočni kanal.
Umivalno korito je lahko dolgo kot običajen umivalnik, sicer pa naj bo primerno prostoru. Dolžina in velikost, kot tudi oblika je lahko poljubna. Taka korita so se izkazala kot koristna že v raznih telovadnicah in tudi nekatere tovarne so jih že zgradile. Zato bi jih priporočali tudi našim delovnim enotam kjer naj bi najbolj koristili delavcem, ki mnogo hodijo ter stojijo in se jim tudi potijo noge.
Delitev osebnega dohodka
Takšna nizka korita, obložena s fajančevino so tudi za naše obrate najprimernejša, najvarnejša in
higienična
delavcev (v mlinih, pekarnah, skladiščih), ki opravljajo svoje delo stoje. Le-ti vsekakor potrebujejo po končanem delu kopalnice in higienično urejene umivalnice, saj je higiena pogoj za zdravje ljudi in v našem kombinatu še posebej za čistočo. Zato bi to pot posvetili nekaj besed ureditvi teh prostorov.
Tudi glede tega so mnoga podjetja v zadnjih letih prišla do določenega napredka. Nekoč so bile v navadi kopalnice ali umivalnice, opremljene s pločevinastimi koriti, kar pa je bilo neokusno in nehigienično. Izvedba tudi ni bila najboljša in v koritih se je nabirala umazana voda. Kasneje so jih nadomestili z okroglimi betonskimi koriti, ki pa so povzročala škropljenje.
Zato je bilo treba razmišljati, kako urediti najboljša korita zlasti tam, kjer se dnevno umiva veliko ljudi — v delavnicah in tovarnah. Strokovnjaki so posvetili posebno skrb temu, da
ODSLEJ NAČTRNO IZOBRAŽEVANJE
Nadaljevanje z 9. strani
Glede na številna delovna mesta, ki v vsaki naši delovni enoti niso enaka, so pa vsa v našem delovnem procesu za uspeh proizvodnje zelo pomembna, je za vse delavce predvsem predviden splošni izobraževalni program, nato še posebej strokovno izobraževanje, ki ga bo komisija za izobraževanje pri DS kombinata še do jeseni izdelala in nato objavila končni program izobraževanja.
ki iz porcelana (fajančevi-ne) ne vzdržijo dolgo in se razbijejo, pripetile pa so se pri umivanju nog tudi poškodbe in nesreče. Umival-
no v, tudi za umivanje nog in bi bila odporna proti vsakršnim poškodbam.
Značilnost teh korit je, da pri odprtih vodovodnih pi-
Prizadevanje za izpopolnitev sistema o delitvi dohodka je že rodila pozitivne premike. Delovnim organizacijam ostajajo vedno večja sredstva, vendar je od nas samih odvisno, da bomo spričo vedno boljšega materialnega položaja ukrenili vse potrebno, da bomo u-stvarili kar največji dohodek in ga pametno razdelili na osebne dohodke in sklade. To ne pomeni, da se ni treba boriti še za ugodnejšo delitev netto produkta v prid delovnih organizacij. Vztrajati moramo na spremenjeni obliki narodnega dohodka, oziroma delitve ND v prid OD. Pri tem se moramo zavedati, da bomo to dosegli le z večjo produktivnostjo in delitvijo po delu.
V našem kombinatu je bilo o nagrajevanju po delu že veliko govora, vendar z našim novim pravilnikom o OD tega vprašanja še nismo
popolnoma rešili in ga bo treba stalno izpopolnjevati. Morda bi bilo treba v naših delovnih enotah še bolj upoštevati specifičnost in težo dela posameznih enot in bi mogoče delavci lahko zahtevali ,naj se izdelajo kriteriji nagrajevanja, upoštevajoč pri tem delo in pogoje, v katerih delajo.
DOPISUJTE,
VSE
PRISPEVKE
HONORIRAMO!
Gospodarska reforma, ki je osnovana na povečani produktivnosti dela, nam nalaga dolžnost, da vprašanje nagrajevanja po delu še bolj zaostrimo. Vemo, da nagrajevanje po delu stimulira tudi izobraževanje, Konec na 11. strani
Koristno sodelovanje
Nadaljevanje s 5. strani ruski, angleški, francoski in nemški jezik, so bila razdeljena na naslednje teme:
1.	žitna hrana, 2. prehranska psihologija, 3. proizvodnja žita, 4. raziskovalna me-
todika, 5. tehnika mlinarstva, 6. mletev zdrobov in luščenje žita, 7. skladiščenje žita in mlevskih izdelkov in 8. tehnologija pekarstva.
Ob nakazanem programu kongresa je torej imel tudi
naš kombinat, med 700 predstavniki vseh kontinentov, svoje mesto. Dobili smo pri tem ponovno bogate izkušnje na področju razvoja tehnologije, vzgoje, raziskave in predelave žita v različne
” ^	5 I
l'x ■
'*%.f \ .*»	1
* ; ■ •“	.	% j
-	X 1
■	I
: ■ 1
JtifoBl;	1
polizdelke in izdelke, da bomo lahko v prihodnje ugotavljali ,da smo dali našim odjemalcem boljše izdelke. Vsak tak kontakt je boljša pot in pripelje hitreje do zaželenega cilja v itak že precej naglem razvoju živilske predelovalne stroke. Različna dognanja in uspehi, sama metodika dela, aparature in podobno na področju proizvajalnega programa našega kombinata so danes povsem znanost in ne več neko obrtniško delo. če bi pri tem omenil le področje pekarstva, obstajajo metodika in aparature, s katerimi v moki, že v naprej pred zamesitvijo, lahko določimo, čas zorenja; elastičnost testa, tolerance pri zorenju ,peko testa v peči, vse glede na končni iz-delek. Enake in podobne pogoje lako ugotavljamo že v samem žitu za mletev.
Tudi na področju samega mlinarstva in skladiščenj3 osnovnih surovin ter izdelkov in na področju proizvodnje testenin so bila n3 kongresu predavanja, ki ji3 bomo uporabili, kolikor nart] bo mogoče, dosledno, Prl naših proizvodnih dejavnostih. Janez inž. Varl
Balinarske tekme v Bistri
V članku o srečanju borcev v Bistri smo med drugim omenili, da so imeli Udeleženci ta dan tudi tekme v balinanju. Te tekme so pokazale, da si delavci Posameznih enot Žita prav Jako želijo rekreacije in športa kot delavci drugod, saj se je prijavilo za nastop kar šest moških in dve ženski 4-članski ekipi. Spričo tega se je vodstvo tekem odtočilo, da bodo ekipe tekmovale po izločilnem sistemu. Najprej so bili izžrebani pari in nato so se začele tekme ,ki so privabile veliko število gledalcev, zlasti Pa še tedaj, ko so merile svoje moči tudi ženske.
Čeprav so te balinarske tekme sodile v nekakšen razvedrilni program, so igralci vzeli zadevo sila resno in smo videli nekaj kva-1 tetnih iger. To pa pomeni, da bi kazalo uvesti v kolektive tudi športno rekreacijo v tistih panogah, ki delovnemu človeku najbolj ustrezajo in mu po napornem delu seveda tudi koristijo. En Jak primer je balinarski sPort, ki ne zahteva mnogo finančnih sredstev in tudi
ne napora pri igri, odigrava pa se vrh tega še na zraku.
Na tekmah v Bistri so merile svojo sposobnost tele ekipe: DE Ljubljansko področje, DE pekarna Samova ulica, DE pekarna Šmartin-ska cesta, DE Notranjsko področje, DE Uprava, ženska ekipa Žita, ženska ekipa gostij, kjer so nastopile žene borcev ter moška ekipa gostov, kjer so nastopili povabljeni gostje.
V predtekmah so bili doseženi naslednji rezultati: DE Ljubljansko področje : DE Notranjsko področje 1:0,
Lahko rečemo, da je mesec maj najlepši mesec v letu. Poln je cvetja in zelenja. Vsako drevo in grmiček ozeleni, vsaka bilka trave se poigrava z vetrom. Bujno cvetje nas očara s svojim vonjem in prelepimi barvami. Tudi živali se vesele pomladi, kajti le ona jih reši
Pekarna Samova : Pekarna Šmartinska 1:0, DE Uprava : ekipa gostov 1:0, ženske Žita : ekipa gostij 1:0. V
polfinalu je zmagala DE Uprava nad DE pekarno Samova z 1:0, DE Ljubljansko področje pa nad ženskami Žita z 1:0.
V finalu za prvo in drugo mesto je DE Uprava premagala DE Ljubljansko področje, ženske Žita pa v boju za trete in mesto DE Pekarno Samova ulica. Končni vrstni red: 1. DE Uprava,
2.	DE Ljubljansko področje,
3.	ženske Žita, 4. DE pekarna Samova ulica.
Prve tri ekipe so prejele praktične nagrade, kar je vzbudilo precej zadovoljstva med nagrajenimi.
zimske lepote. Ljudje občutimo notranjo spremembo v našem vsakdanjem življenju. Torej pomlad oznanja vsej živi prirodi novo življenje.
Mesec maj pa povzroči posebno vzdušje še zlasti pri mladih ljudeh. V tem mesecu je tudi njihov naj-
Dan miad&sti
sliki pri-Zor z balinarskih tekem v Bistri:	boj
gosti in uPravo
Delitev osebnega dohodka
^adaljevanje z 10. strani 6r bomo le s sposobnin kadri hitreje razvijali nas Proizvodnjo. Tisti, ki so d edaj živeli na račun pra; -m v gospodarskem sistc j111’ bodo v novih pogoji gospodarjenja pač v veliki ezavah. Realno je, da £ Postavimo na stališče ,d ™?rajo nizki OD hitreje rs kot visoki OD. To p faradi tega, ker je dosledn Ovajanje nagrajevanja p ,0e/.u .zlasti s stališča stirnu kovnosti, tudi v dobrši roen odvisno, kakšni so na; Plzji OD. Če so OD taki, d <. ® zadostujejo za normalni , tia skromno življenje, pc Pa povečanje teh OD z ekaj odstotkov preseganj ... ovne obveznosti ni tolik kumulativno, da bi spodbr Proizvajalce k dosega Ju kar največjih učinkom
Delovnim enotam morala0 zagotoviti ,da bodo lah-uveljavljale v delovni
organizaciji svoje dolžnosti in pravice. Organizacija dela in upravljanje podjetja morata biti taka, da bo delovnim ljudem omogočeno kar najbolj neposredno odločanje o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka in o vprašanjih, ki zadevajo njihov ekonomski položaj in hkrati zagotavljajo kar najugodnejše poslovanje kot celote. Delovne enote so sestavni del našega kombinata in se njihovi uspehi dajo meriti ter načrtovati in na podlagi tega deliti dohodek.
Tudi družbeni standard je odvisen od dohodka nas vseh, zato se je treba nenehno boriti za visoko produktivnost in iz nje izvirajoča sredstva vlagati na sklade skupne porabe, iz česar naj se financirajo vsa večja vlaganja v družbeni standard.
Jože Kovač
večji praznik — Dan mladosti. Tega dne se vesele vsi ljudje, ki ljubijo svobodno domovino in blaginjo miru, ki je bila tako težko pridobljena s prelitvijo rodne krvi. Ta dan je dan rojstva našega največjega revolucionarja — maršala Tita in voditelja naše domovine. Tega dne mu vsakdo želi še mnogo sreče in dolgo bivanje med nami. Mladina vseh narodnosti predaja Titu iz svojih rok štafeto mladosti, v kateri so najtoplejše čestitke in pozdravi vse mladine naše domovine. Ta dan prireja mladina razna športna srečanja v najrazličnejših panogah. Tudi v Ljubljani, v okviru občine Moste - Polje smo praznovali Dan mladosti. Veselo vzdušje in nekaj programa je nekoliko pokvarilo slabo vreme. Mladinci našega kombinata Žito so se tudi odzvali in sodelovali v občinski mladinski paradi v svojih delovnih oblačilih. Nosili so napis s simbolom našega kombinata in pozdravi predsedniku republike. Za ta uspeh se moramo predvsem zahvaliti aktivni organizaciji mladincev in vodstvu kombinata za pri-
Mladinci in mladinke pekarne in Pekatet v povorki moščanske mladine 25, maja
spevano pomoč in razumevanje.
Mladinci našega kombinata smo prav tako sodelovali pri »Pohodu po poteh partizanske Ljubljane« z našo ekipo. Zaradi slabega vremena smo morali nositi vsakodnevna oblačila, čeprav smo imeli pripravljeno posebno opremo za ta pohod. S starta smo krenili okoli pol osme ure zjutraj, s startno številko 928. Hodili smo srednje hitro in tako smo bili na cilju v zelo hitrem povprečnem času.
Torej tudi mladinci kombinata Žito nismo ostali v mesecu maju brez vidnih rezultatov dela. Neprijeten občutek nam je napravil članek v preteklem Glasniku, da nismo sodelovali na
te mpohodu. Tolažimo se le s tem, da gre tu za nevednost pisca članka. (Op. ur.: Informacijo o tem, da mladinci Žita niso sodelovali na pohodu smo prejeli prav iz vrst članov mladinskega aktiva. Mogoče prav tista oseba ni sodelovala in je menila, da torej nihče od mladincev ni nastopil. Naj velja naše opravičilo mladinskemu aktivu)) Delo in uspeh mladinskega aktiva v kombinatu v maju sta bila kar zadovoljiva. Poleg že navedenega smo še organizirali ples, kupili gramofon in podobno. Prve dni v juniju pa so bila razna športna tekmovanja med mladinci raznih podjetij občine Ljubljana Moste-Polje.
Jože Glavač
NAŠ LETNI ODMOR
Iz malega raste veliko in tako smo od nekoč skromne, lesene trisobne hišiče napredovali do dveh domov, ki nam nudita prijetno zatočišče in oddih. Zato se lahko zadovoljno ponašamo z njima.
Vabi nas vedno pripravljen dom Goreljek na Pokljuki, v osrčju Škrlatice, Jalovca in Mangarta, vabi nas »Naš mir« v Dramlju, ob morju pri Crikvenici, ki je odprt vsako leto od 10. junija do 10. septembra. Dom v Dramlju sam ne zadostuje več vsem potrebam in smo najeli dodatne sobe v neposredni bližini doma
Dramlju seveda že vse polno in je le še nekaj prostih sob za september.
Del naših delavcev je že izkoristil svoj dopust, tako na Pokljuki kot na morju. Ko prisluhnemo njihovemu razgovoru in oceni o preskrbi, ugotavljamo, da so lete kaj različne. Medtem ko je večina pohvalila tako hrano, kot postrežbo, so pa nekateri, ki jim je hrana prešibka ali premalo zabeljena. Mnenja pa smo, da je večina naših letoviščarjev v tolikšni meri objektivna in pravična, da njihovim ocenam lahko verjamemo.
Če primerjamo hrano, ki
tako, da imamo sedaj dnevno na razpolago 52 ležišč.
Kljub ugodnim cenam — saj je penzion za odrasle člane naših kolektivov 1.100 S din in za otroke 700 S din •— dom prve dni v sezoni ni bil polno zaseden. Naši ljudje smatrajo namreč, da je sezona še prezgodaj in da je morje v juniju za kopanje še premrzlo. Sedaj je v
nam jo nudijo v domu — ko nam postrežejo dnevno večinoma dvakrat z mesom — s preprosto vegetarijansko, pa četudi bolje zabeljeno hrano, le-ta nikdar ne doseže tolikšne kalorične vrednosti kot mesna jedila.
V ilustracijo naj povemo tudi to, da od dnevne oskrbe s prenočiščem, ki stane Konec na 12. strani
vsega po malem za vse - vsega po malem za vse
Partizanski humor
Ob srečanju borcev v Bistri nam je uspelo zbrati tudi nekaj izvirnega partizanskega humorja, ki ga zategadelj radevolje posredujemo našim bralcem. Med drugim je tudi zanimivo dnevno povelje, ki ga objavljamo.
UKAZ
Štaba partizanske
VELESILE NA POBOČJU 5. 6. 1966
Za orientacijo o gibanju naših enot na tem dobro utrjenem položaju in v izogib sovražniku današnjega razpoloženja izdaja VRHOVNI ŠTAB naših preživelih borbenih enot naslednji
UKAZ
Po prihodu iz PEKLA si je treba ustvariti na tej naši osvobojeni zemlji raj pod milim nebom. Med počitkom v taborišču naj vlada veselo razpoloženje, pari naj se menjavajo in sučejo na betonu ali po travi, komu pa paše, naj gre malo na »TURŠKO «.
Opozarjamo vse, da pazijo na zobe, ko bodo mlatili preste, da pa se ne bodo staj ali, ko bodo dol spravljali piškotarijo Žita.
Enote naj bodo vsak čas in vseskozi pripravljene na akcije, ki jih je glavno poveljstvo že odredilo. Vse akcije so dobro pripravljene, upoštevajoč vse bojne kapacitete, strateško — finančne zmogljivosti in teritorialne možnosti, zaradi česar smo prepričani, da bomo z vsemi akcijami lahko napolnili vse trebušne kapacitete in upamo, da pri vskladiščenju tekočih materialov ne bo prišlo do pri-
merov, da nam borci po nepotrebnem obleže na položaju. ŠTAB ODREJA: ob 13.30 uri akcijo na pečene pujske, kogar pa muči prebava, naj se priključi enoti, ki bo napadla pečeno teletino, ob 14. uri akcija na viseča odlikovanja »SALAME«, ki jo iz vrš e specialne edinice EE JUNAKOV — BALINARJEV, ob 17. uri juriš na nevarne položaje sovražne enote, imenovane »JAGNJETA NA ŽARU«.
Naše enote se po opravljenih akcijah vrnejo na sedanje omiz-ne položaje in odpočijejo ter pripravijo za odhod.
Odhod na stare položaje in že utrjene družinske postojanke se opravi po naslednjem redu:
I.	tankovska enota odhaja ob
19.	uri in prodira na položaje Čufarjeva ulica ter zavzame Domžale.
II.	tankovska enota krene ob
20.	uri na položaje sredi Ljubljane.
Ostale blindirane enote odhajajo konspirativno, pazijo pa naj na mine, ki jih je sovražnik na njeni relaciji postavil ob cesti.
Štab opozarja vse borce in borke, da so mine na mizah napolnjene z zelo nevarno tekočino, zato naj se mine previdno praznijo.
Štab smatra, da je ukaz našega poveljstva naletel na praz-zna ušesa in akcije na izpra-njenje trebušne votline.
Zanese se na vašo borbenost in pričakuje, da bodo vse akcije rodile najboljše uspehe v zadovoljstvo in razpoloženje v taborišču.
Na položaju dne 5. 6. 1966 Politkomisar:	Operat. oficir:
Mišo	Janči
VDOR OKUPATORJEV
V potokih okrog Bistre je precej rib. Zato tja radi zahajajo domači in tuji ribiči. No, na dan zbora borcev so se tam okoli smukali tudi ribiči, ki smo jih po govorici takoj spoznali za Italijane.
Pa je »komandant« Cure takoj podražil »komisarja« Miša:
»Mišo, kaj nismo borci? Poženi te okupatorje, mi imamo vendar danes partizanski zbor!«
Pričakovali smo »juriš« na »okupatorje«, a se je kasneje vse mirno zaključilo. Italijani so lovili ribe — če so kaj ujeli, jih nismo pobarali — borci pa so mirno nadaljevali s svojim partizanskim zborom.
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE IZ 5. ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Kombinat Žito, 10. rt, 11. ona, 12. EE, 13. Ida, 15. urar, 17. kosmat, 19. hoj, 21. KTL, 22. ost, 24. bdeti, 27. oje, 29. IO, 30. diafilm, 31. ar, 32. LN, 33. kri, 35. oko, 37. mu, 38. AA, 40. sla, 41. osa, 43. žrd, 45. moka, 48. Abel, 50. poslopje, 54. lanolin, 56. islam, 57. enakost, 58. mlini, 59. Irak, 60. od, 61. enak.
NAVPIČNO: 1. kruh, 2. otrobi, 3. bor, 4. in, 5. nak, 6. testo, 7. žemlja, 8. Tito, 9. od, 14. Anton, 16. ajda, 18. OK, 20. otiram, 23. silos, 25. EFKA, 26. ili, 28. Ero, 30. Domžale, 34, klas, 36. ko, 38. Urbani, 40. skonto, 42. ane-mik, 44. denar, 46. opis, 47. posle, 49. loka, 51. Lim, 52. plin, 53. Jana, 55. lok.
Do določenega roka je uredništvo prejelo 72 rešitev ,od katerih je bilo 27 pravilnih. Izžrebani so bili naslednji trije nagrajenci:
1.	nagrado 30 N din prejme Anton KLOBASA (Ljubljansko področje)
2.	nagrado 20 N din prejme Franc URŠIČ (prodajni oddelek) in
3.	nagrado 10 N din prejme Joža ŠIBERL (uprava)
Šoferjem na pot!
Ob minulem prazniku, 13. juliju ob Dnevu šoferjev želimo vsem šoferjem srečno vožnjo, brez nesreč in nevšečnosti na poti!
Ocenite
Dragi bralci in sodelavci!
Pred vami je spet nova številka našega glasila, katerega namen srno vam pojasnili že ob začetku izhajanja v novi obliki. Kot vidite, se je zvrstilo doslej že sedem številk in menda je prav, da takorekoč na polovici poti povprašamo za vaše mnenje. V ožjem krogu smo slišali o Glasniku že nekaj mnenj in kritika ni bila uničujoča. Skratka, mnogi so se izrazili o vsebini in zunanji obliki pohvalno in pritrdili, da je glasilo doseglo svoj namen ter naj takšno pot, ki jo je začelo, tudi nadaljuje. Uredništvo pa bi rado zvedelo še za oceno s strani vas vseh, torej tistih, ki vsak mesec vzamete list v roke in ga z večjim ali manjšim zanimanjem preberete. Vsekakor ima -vsak človek svoje gledanje in zato bi radi zvedeli za odkrito oceno našega dosedanjega dela. Želimo, da bi bili vsi bralci pri oceni povsem odkriti in dovolj kritični, ker bomo le na ta način lahko dobili marsikakšne dobre napotke za delo v prihodnje. Povejte vse, kar vam v Glasniku ugaja in kaj ne, česa pogrešate, o čem naj bi še pisali in kaj je odveč. S tem nam boste pripomogli, da bomo vsebino in zunanjo obliko ■ prilagodili vašemu okusu in seveda po možnosti tudi upoštevali vaše želje in mnenja.
Želeli bi, da nam podaste svoja mnenja pismeno, se seveda podpišete in jih pošljete vsaj do 5. avgusta na naslov uredništva.
Da bi vam nekoliko olajšali delo, naj vam zastavimo nekaj konkretnih vprašanj, če sar pa v njih ne boste našli, dodajte sami, da bo ta anketa, če naj ji tako rečemo, kar najpopolnejša. Radi bi odgovore na naslednje:
1.	Ali vam časopis Glasnik nasploh ugajat
2.	Kaj vas najbolj zanima: strokovni in gospodarski članki, vesti iz kolektiva oziroma delovnih enot, prikazi delavcev in osebne vesti!
3.	Katere članke pogrešate in naj bi jih na novo uvedli!
4.	Vam ugaja rubrika »Kvaliteta človeka — kvaliteta dela«!
naš lisi
5.	Kako vam všeč rubrika »Predstavljamo vam kolektive«!
6.	Si želite še več vesti iz kolektivov, morda reportaže, potopise, vesele zgodbe!
7.	Bi vas zadovoljila polemika, bolj odprte razprave, vam ugaja »Zakaj tako«!
8.	Kako vam je bil všeč Tonček Makaronček z Mico Štruco!
9.	Je v listu dovolj, premalo ali preveč slik!
10.	Imate kakšne predloge za izboljšanje splošne vsebine, zunanje oblike, pestrosti lista! Naštejfe jih!
Postani naš naročnik dopisnik in svetovalec!
11.	Koliko ljudi v vašem krogu prebira list!
Menimo, da smo kar precej nakazali, kaj bi radi od vas zvedeli in dobili ob tem kar najboljšo sliko ter zares kritično oceno. Zato vas vabimo, da ugodite naši želji in nam do omenjenega roka napišete kar največ o Glasniku. Prepričani smo, da ne bomo ostali praznih rok in da bomo lahko v prihodnji številki pisali o teh mnenjih, seveda po vaši želji, tudi brez objave vaših podpisov.
Ob vsem tem vam želimo tudi v prihodnje kar največ u-žitka ob prebiranju časopisa, pa seveda še to, da bi bralci sodelovali pri pisanju člankov in pošiljanju raznih zanimivih vesti, da bo vsebina časopisa kar najbolj pestra in vsakomur všeč.
Uredništvo
Izdaja Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana, šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože Nedog, tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1000 izvodov — Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna, Ljubljana
Naš letni odmor
Nadaljevanje z 11. strani 1.100 S din, odpade na prenočišče kar 750 S din. Torej ostane za tri dnevne obroke hrane — zajtrk, kosilo in večerjo — reci in piši 350 S din. Katera gospodinja zmore za 350 S din dnevno nuditi sebi in svojim družinskim članom tako kvalitetno hrano, kot jo imamo v domu v Dramlju?
Smo za vsako objektivno kritiko in je tudi naše osebje v domu pripravljeno u-
poštevati vsak umesten predlog in izboljšati vse, kar se le da. Kakor pa so različni ljudje po značaju, tako so tudi po potrebah. Je pa vsekakor mnogo bolj ekonomično povečati obrok na željo osebi, ki več potrebuje, kot pa metati v pomije ostanke hrane zaradi vseh tistih, ki jim je hrane preveč. Da bi ustregli prvim in ne bi delali škode, pa je potrebno sodelovanje med o-sebjem v domu in gosti.
Lidija Grafenauer
- vsega po
Nikdar prav
(Poletna zgodba)
Dežek pada, dež prši, suho zemljico poji.
Pridno moči reke sloke in napaja nam potoke.
Morja, jezera in mlake vase srkajo oblake.
Trate vele, pohojene kmalu bodo vse zelene in na polju zardel
makov cvet nas bo prevzel.
Nekdo ga bo tam pobral in dekletu daroval.
Juriju to ne ugaja,
nad vremenom se usaja:
»Dež spet lije.
O, prekleto, letos je pa mokro leto!
Vsi načrti, vsi programi mi odtekajo z vodami.
Dež raztaplja flirte lepe, vožnje s fičom in potepe.
Le čemu ta dež, ta vlaga, komu to sploh kaj pomaga?
Mar bi sonce zasijalo in mokroto to pregnalo!
Sonce sije, sonce žge in nas vabi v vode.
Vse namaka se v potokih, v jezerih in rekah slokih, a na morju, tam na plaži nas pogled na dive draži.
Njih postave, njih obline, te nam delajo skomine .
Hm, ki zreš na te samice, boj se Jurij sončarice!
Lahko te oboje stre: sonce, z njim pa še dekle.
Glejte, Jurij spet kriči, spet na vreme se jezi:
»Sonce sije.
O, prekleto! letos je pa suho leto!
Vse topi se od vročine, vse veni, usiha, gine.
Ta pripeka, ta sopara, kdo sploh takšno vreme mara?
Kar počneš, je brez pomena, zdaj so še dekleta lena.
V hladu lepše se živi.
O, naj le kar dež prši!«