183. številka. Ljobljua, v ponedeljek 11. avgusta 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. bfeajs ««&e oar. «većor, usunfi) aeaelie 10 prazmkb, ter velja po posti prejema* ** «vstro-ogrske dežele sa vse leto 25 K, za pol let* 13 K, za oatrt leta 8 K 50 h, aa Jsdeu meseo H K 3U o. Z» Ljubijsn. etea pošiljanja na dom za vse leto 22 K aa pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za poBttjanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znasi o«Snina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo&iljatvv naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tieka, po 10 » H u dvakrat, m pc 8 h, če se trikrat aa večkrat tiska. — Dopisi naj ae isvoM frankovati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se bl» govolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse adminivtratavne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga 6t. 12 „Slovenski Narod'* telefon fit. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalne tolažbe. Politični otročaji okrog »Slovenca« SO v soboto razveselili slovensko javnost s člankom, v katerem zopet prorokujejo smrt napredne stranke. Navajeni smo že takih prorokovanj. Že dobrih deset let obetajo klerikalci svojim vernikom: Še nekaj tednov potr-pite in slovenskemu naprednjaštvu bo konec in liberalizem bo premagan. Minevajo tedni in minevajo leta, a napredne stranke se ni konec. Nasprotno, pridružujejo se jej vedno novi somišljeniki, tako da je danes že ni vasi v hribih, kjer bi ne imela napredna stranka somišljenikov. Bistrijo se pojmi in razširja se spoznanje, da je klerikalizem nesreča vseh nesreč, boj proti njemu pa potreben v občnem interesu. Klerikalci pa se delajo, kakor da vsega tega ne vidijo. Minevajo tedni in minevajo leta, napredni stranki še vedno ni konec, a vendar se klerikalci niso naveličali prorokovati, da se naši stranki bliža zadnja ura, da je naša stranka pravzaprav kadaver. In somišljeniki poslušajo potrpežljivo te otročarije in nič ne pomislijo, kako nasprotje tiči v tem, da niti parlamentarna revolucija ni mogla pomagati klerikalcem na površje, da ima napredni »kadaver« tako moč, da ga niti najstrahovitejši napori živega klerikalizma ne morejo spraviti s pota! Sobotno modrovanje »Slovenčevo« o prihodnosti napredne stranke se naslanja na neko notičico, ki jo je priobčila dunajska klerikalno - oficiozna »ln form a-t i o na. Kaj ta korespondenca o naši stranki piše, nas ni še nikdar alteriralo in nam je preklicano vse jedno, kake nazore ima o naši prihodnosti. Da pa bodo vedeli naši čitatelji, pri čem da so, jim povemo, da »Information« ni na posebno dobrem glasu in da se zlasti naši klerikalci radi k nji zatekajo. V tej korespondenci je torej izšel dopisič, čigar avtor je mnenja, da klerikalci pri novih volitvah v Kranjski deželni zbor morda dobe večino, da so v napredni stranki skrite struje, ki bodo LISTEK. Izpit za povišanje. Rusko spisal A. Čehov. (Konec.) Vsem učiteljem se je zdelo, da so dolžni smehljati se temu dovtipu svojega predstojnika, samo Fendrikov ni mogel najti na njem nič posebnega. Sploh tudi ni mogel pritrditi, da bi imelo zemljepisje kaj opraviti s poštarstvom, ker ni bilo to omenjeno niti v poštnih predpisih, niti v okrajnih naredbah. Toda čuval se je izreči glasno svoje mnenje, temveč zadovoljil se je odgovoriti z besedami: »Gotovo, tako je«; potem je zakašljal parkrat ter je pričakoval strahoma vprašanj, ki mu jih bodo stavili. Njegov sovražnik Gal-kin se je naslonil na svojem stolu nazaj ter je vprašal zategnjeno, ne da bi ga pogledal: »No, torej . . . povejte mi, kakšno vlado ima Turčija?« »To se razume samo ob sebi, da turško«. »Hm . . . turško ... to je precej raztegljiv pojem. Vedeti je treba ali ima dovedle do tega, da se napredna stranka demokratizira, a kadar se to zgodi, bo imela klerikalna stranka sovražnika, ki ji bo dal več opravka, kakor Tavčarjeva skupina. Iz tega ugibanja neznanega dopisnika dunajske »Information« skušajo klerikalci kovati kapital. Z naivnostjo, ki kar usmiljenje vzbuja, razglašajo ti ljudje to poročilo kot izraz vladnega mnenja ( ! ! ) in kot dokaz, da vlada računa z zmago klerikalne stranke pri eventualnih novih volitvah in kot dokaz, »da je to, kar »Narod« piše o moči liberalne stranke, prazno govoričenje.« Od srca privoščimo klerikalcem to tolažbo. »Slovenčeve« halucinacije morajo vplivati na prečastite klerikalce kakor bla-žilne kapljice na skelečo rano. čemu se morajo klerikalci tako neznansko pehati, da bi prišli vsaj deloma do veljave, čemu morajo potem klerikalci voditi besno vojno in celo obstrukcijo, ako napredna stranka nima nič moči, to ne bo farovškim gospodom motilo veselja pri čitanju »Slovenče-vega« članka. Kakor doslej že deset let, tako smo radi pripravljeni, še novih deset let poslušati taka prorokovanja o smrti napredne stranke in o gotovi zmagi klerikalizma. Sicer je prav smešno, ako se klerikalci oglašajo sedaj s svojimi prorokovanji, ko vre v njihovem lastnem taboru, ko niti prvi duhovniki, ljubljanski kanoniki in semeniški profesorji s škofom na čelu ne-čejo izreči klerikalnim poslancem zaupnice, ali, če jih take otročarije tolažijo, jim tega veselja ne bomo kratili Napredna stranka se čuti zdravo in močno in lahko s pomilovalnim posmehom prenaša taka prorokovanja, toliko laglje sedaj, ko je vsled klerikalnega divjanja konsolidirana in solidarna kakor ni bila nikdar poprej, in gre v boj proti sleparskemu klerikalizmu s tistim navdušenjem, ki ga daje le spoznanje, da se bori za pošteno in sveto stvar proti političnim banditom. absolutno, ali konstitucijonalno . . . Kateri pritoki Gange so vam znani?« »Študiral sem zemljepisje Smirnova, toda prosim, da oprostite, v posameznosti nisem prodrl. Ganga je neka reka v Indiji, in se zliva v ocean.« »Tega vas nisem vprašal, temveč katere pritoke ima Ganga. Vi ne veste tega? In kje teče Arakses? Tega tudi ne veste? ... Jako čudno. Katera gubernija je Šitomir?« »Poštna cesta 18, št. 121 v zaznamku. « Fendrikovo čelo je oblil mrzel pot. Mežikal je z očmi in požiral je, da se je zdelo, kakor da hoče pogoltniti svoj jezik. »Resnico govorim, kakor da stojim pred Bogom, vaše visokorodje«, je mrmral. »To lahko potrdi celo veliki duhoven . . . Enaindvajset let sem služil in sedaj . . . Kolikor časa bom živel, bom molil k Bogu . . .« »Dobro, pustimo zemljepisje. Kako daleč ste se pripravljali v aritmetiki?« »V aritmetiki nisem ravno posebno izvežban, celo veliki duhoven lahko to potrdi . . . Od praznika Marijinega..... se učim, učim se neprestano, a nimam nič od tega . . . Prestar sem že za duševno delo . . . Bodite milostljivi, vaše vi- V LJubljani. 11. avgusta. Nagodba. Poluradno se razglaša, da je tretje branje avtom nega carinskega tarifa končano. »Fremdenblatt« pravi, da so se poravnala bistveno važna nasprotja, a ker še ni rešeno, se dožene v ministrskih konferencah. V ta namen je ministrski predsednik Korber včeraj šel v Ratot k ministrskemu predsedniku Szellu, kamor so prišli tudi ogrski finančni minister Lukacs, trgovski minister Lang in poljedelski minister D ara n vi. Konec tega tedna prideta Korber in Szell v Ischl in je brez dvoma, da bo potem cesar odločil glede tistih točk, o katerih se Korber in Szell nista mogla zjediniti. S p o r a z u m 1 j e n j e mej obema vladama se doseže, o tem smo sedaj lahko prepričani, če ne drugače pa po odločbi cesarja in smo tudi lahko prepričani, da pride tako doseženi načrt nagodbe na jesen pred parlament. Štraj v Galiciji. Oficiozno se zopet poroča, da pojema štrajk kmetijskih delavcev v Gališki. Bržčas je to uspeh pritiska. Maloruski listi poročajo naravnost strahovite posa-mičnosti o postopanju okr. glavarjev, orožnikov in vojaštva. Isti listi so dokazali, da se je uradomo neresnico poročalo o dogodkih v Gališki. »Slovenec« se dela velikega prijatelja teh delavcev, saj so daleč proč od nas, zamolčal je pa, da stoji katoliška duhovščina v dotičnih okrajih na strani zatiralcev teh delavcev in isto tako tudi poslanci tistih o k r a j e v, čeprav sede v onem klubu, kateremu načeluje veliki »ljudski prijatelj« dr. Šusteršič. Kronanje angleškega kralja. Tista ciganka, ki je kralju Edvardu VIL pred mnogimi leti prorokovala, da postane pač kralj, kronan pa da ne bo nikdar, torej vendar ni uganila resnice. Na dan 26. julija določeno kronanje se je moralo sicer odložiti in čulo se je, da -e sploh ne bo moglo vršiti, ali zdravniška umetnost je vendar kralja otela smrti in v soboto je bil Edvard VII. slovesno kro- sokorodje, in večno bom molil za vas.« Med vejicami Fendrikova so se zaleske-tale solze. »Pošteno sem služil, ničesar se mi ne more očitati . . . Bodite veliko dušni, vaše visokorodje . . .« »Pripravljali se niste torej prav nič ? « »Na vse sem se pripravil, a ne spomnim se sedaj ničesar več. Kmalu bo potrkalo šestdeseto leto na moja vrata, vaše visokorodje, tedaj pač ni mogoče privoje-vati si dosti znanosti. Bodite usmiljeni, vaše visokorodje!« Naročil si je že čepico s »kokardo«, je pripomnil smehljaje veliki duhoven Smješalov. »Dovolj, sedaj lahko odidete«, je dejal nadzornik. Pol ure pozneje je šel Fendrikov z izpraševalno komisijo zmagonosno tja nasproti v gostilno Kuhtina, da bi tamkaj skupno pili čaj. Obraz se mu je svetil veselja, in sreča mu je sijala iz oči, toda vsako minuto se je popraskal za ušesmi, kar je pomenjalo, da ga muči neka misel. »Kaj pa vam je?« ga je vprašal Pi-vomedov. »Čemu sem študiral stereometrije, nan. Časopisje razpravlja tem povodom na dolgo in na široko o razmerah Angleške. Resnica je, da je Edvard VII. postal kralj v času, ki je bil za Angleško jako kritičen in tudi sedaj niso razmere dosti boljše, čeprav je burska vojna končana, a vzlic tem je istina, da je Angleška danes največji, najmogočnejši in najbogatejši imperij na svetu. In istina je tudi, da, predno izgubi to pozicijo bo angleški lev še tako rjul in se branil, da se bo tresel ves svet. Kronanje se je vršilo z veliko slovesnostjo. Prihitelo je v London na stotisoče zunanjih gostov. Že na vse zgodaj se je zbralo radovedno občinstvo na ulicah, koder se je imel pomikati slavnostni sprevod in koder je bilo postavljeno vojaštvo. Ob 10. uri dop. so prišli prvi knežji gostje v \vestminstersko cerkev. Tem so sledili v majhnih presledkih drugi znameniti povabljenci. Ob 11. uri sta se odpeljala kralj in kraljica v cerkev. Poleg kraljevske kočije sta jahala vojvoda Connaught in lord Kitchener. V cerkvi so bili poleg tujih knežjih gostov zbrani dostojanstveniki. Vojvoda Devonshire je držal krono, marki Lonndonderrv kraljevski meč. Koj potem, ko je nadškof iz Canterburryja zavzel svoje mesto, sta pri cerkvi izstopila kraj in kraljica. Prva je stopila v cerkev kraljica, kateri je nosilo osem pažev vlek obleke. Pozdravljena je bila s klicem »Vivat, regina Aleksandra«. Kmalu potem je ob zvokih fanfar vstopil kralj s sijajnim spremstvom. Pozdravljen je bil s klicem »Vivat, rex Eduardus«. Kralj je šel do prestola in se poklonil kraljici na kar se je ob zvokih fanfanar začelo kronanje. Najprej je bila rekogni-cija, to je potrjenje, da je Edvard pravi kralj, sin kraljice Viktorije in princa Alberta ter ima po zakonu pravico do krone. Ko je bilo to končano, je kralj sprejel sv. obhajilo, na kar je bil čitan evangelij. Kralj je 8 krepkim glasem odgovarjal na vsa vprašanja in potem podpisal listino, s katero prisega, da bo vladal po postavi in po pravici, da bo spoštoval vse pravice naroda in čuval protestantsko cerkev. Ob 12. uri 50 minut so zadoneli topovi in v tem trenotku je nadškof iz Canter- ako ni predpisana v učnem crtežu f Sicer ne vem ničesar o njej, kajti razumel nisem niti besedice, a sedel sem nad to zoperno stvarjo cel mesec. Škoda lepega, izgubljenega časa.« H. K. T.*) Basen. Napisal Henryk Sienkie\vicz. Leti ropna tica, brkati ser, leti, leti, končno sede v sredini pečin pri sokolovem gnezdu ter zakroka na sokola: »V imenu mojih postav, poslušaj me!« »Česa želiš?« ga vpraša sokol. »Ubiti te hočem ter požreti«, reče brkati ser. »In kaj ti je toliko za moj pogin?« »Kako neumno vprašanje! Koliko pomanjkanja omike! Tesno mi je v mojem rojstnem gnezdu, zato hočem prevzeti tvoje, da morem kje nastaniti svoje mlajše sinove; potem pa imam svojo lastno politiko, kateri je tvoj obstanek na poti in končno, — krokaš z drugim glasom nego-li jaz ter me ne ljubiš« »Kar se tiče mojega glasu, oglašam se pač s takim, kakršnega mi je dal Bog, *) H. K. T ... je znak znanega germani-zatorskega društva „hakatistov". buryja ob oduševljenih ovaoijah navzoč-nikov posadil kralju krono na glavo. V istem redu se je vršilo kronanje kraljice. Ko je bila slavnost končana,7 so vsi na vzočniki zapeli angleško himno »God save the king aud the queen«. Po končanem kronanju so vsi držani dostojanstveniki obljubili kralju zvestobo. Kralj in kraljica sta se potem v slovesnem sprevodu in z velikanskim spremstvom vrnila v kraljevsko palačo. Ljudstvo jima je prirejalo velikanske ovacije, tako da sta se morala — oba v kraljevskem ornatu in s krono na glavi — pokazati na balkonu. Najnovejše politične vesti. Francoske samostanske šole. Vlada nadaljuje neustrašno z zaključenjem francoskih samostanskih šol. Klerikalni upor ne vpliva nič. V Piogenecu niso hotele šolske sestre odpreti vrat. Vladni komisar je dal vrata razbiti in je šolske sestre iztiral. V St. Iviju se je zbralo mnogo žensk in od duhovnikov naščuva-nih kmetov, ki so hoteli preprečiti iztira-nje nun, a ko je vladni komisar energično nastopil, se je množica razšla. — V Tres-siagatu so klerikaci napadli vladne organe s kamni. Ko je prišlo vojaštvo, so klerikalci zbežali. — Preganjanje Poljakov v Nemčiji. V porensko vestfalskih okrajih preganjajo državna oblastva Poljake na vse načine. Te dni so imeli Poljaki neko slavnost. Vlada je 10 poljskim društvom prepovedala iti z razvitimi zastavami v cerkev in tudi poljski cerkveni govor je prepovedala. Slavnostni cerkveni govor pri poljski narodni slavnosti je bil vsled vladnega ukaza nemški! — Razmere v Macedoniji. »Peterb. Vjedo-mosti« poročajo obširne detajle o strahovitem divjanju Turkov v Macedoniji. Okrog Bitolije in v tem kraju samem so Turki vse kristijane poklali. Mesto Debar v ohridskem vilajetu so Albanci popolnoma oropali in potem zažgali. Ravno tako so storili z raznimi kristijanskimi vasmi. Ustaši niso v stanu preprečiti tega divjanja turškega vojaštva. — Sestanek v Revalu. Veleoficiozna »Koln. Ztg.« pravi, da se pri sestanku ruskega carja z nemškim cesarjem niso sklenili ni-kaki politični dogovori, pač pa se je pokazalo, da imata tako Rusija kakor Nemčija trdno voljo, s svojo močjo skrbeti za mirni razvoj političnih razmer. Sedaj ni nič, kar bi uresničenju tega namena nasprotovalo. Dopisi. Iz paradiža v košanski dolini. Naš oberkonsumar je jako priden. Ima vsako nedeljo in praznik po troje cerkvenih opravil in govorov. Pri teh ima obilo priliko, mahati po liberalcih v vsako vrstnih izrazih. Prav redek je njegov govor, da niso liberalci in brezverci vmes in vidi se mu na obrazu, da mu to sra motenje dobro tekne; druzega tako nič ne znajo ti praznoglavi žegnani petelini. Dne 27. m. m. je svojim vernim ovčicam pripovedoval o ubitem kaplanu Mikliču, ali ne tako, kakor ste vi pisali v »Na kar pa zadeva moja čuvstva, povej, čemu te imam ljubiti ? »Zato se ne gre. Vem le, da imam pravico, ubiti ter požreti vsakogar, ki me ne ljubi.« »Torej, ako bi te ljubil, bi me ne ubil?« »Ah!«, pravi brkati ser, »če bi me ljubil, potem bi mi prostovoljno prepustil svoje gnezdo in istotako bi se dal prostovoljno požreti, da bi se moglo moje telo nekoliko zaokrožiti ter odebeliti.« »Torej bi nikakor ne ubežal pogubi?« »Seveda ne; toda prostovoljna smrt, s katero bi se za me žrtvoval, bi ti doprinesla večjo slavo.« — — Molk nekaj časa. — — »Kar ima biti, to bodi,« de končno sokol. »Vendar povej mi, dragi moj, kdo te je naučil takega modrovanja?« Ko je slišal to brkati ser, je povzdignil glavo ter dejal z veliko ošabnostjo: »Siromaček, ti bržkone še ne veš, da sem bil dve leti v vzgoji v zoolo-g i č n e m vrtu v B e r o 1 i n u!« »Tako?« je dejal sokol. »Ha! Potem je tedaj moja rešitev le v Bogu in neko liko tudi — v meni!« rodu«, ampak pravil je, da je iel kaplan previde t in da so ga hudobneži napadli in pobili brez vsakega najmanjšega po voda, in kakor se samo razumi, je to hudodelstvo obesil liberalcem na vrat. Je pač lažniv kakor vsak črnuh. Neko nedeljo je tudi pravil o nesrečnem otoku Martinik. Rekel je, da je od 40.000 ljudij ostalo in se rešilo le 25 nun, katere so zvesto molile in bile trdno zaprte v nekem podzemeljskem hramu. Kako to, da se Bog ni usmilil ostalih 39.975 ljudij, ki so jih našli večinoma mrtve s sklenjenimi rokami, ki so bili torej ubiti med molitvijo, tega ni povedal. Prav ste zadnjič pisali o strahu pred naturo. Tudi je po njegovem mnenju vse tiste nesreče kriva francoska brezverska vlada. No, kdor ima toliko soli v glavi, kakor kak vrabec, tisti sam ve, da je naš oberkonsumar pravil same oslarije. Iz Zagorja ob Savi. V štev. 176 »Slovenskega Naroda« je dopis iz Zagorja, ki se tiče zgradbe šolskega poslopja v Zagorju (na Toplici) in tudi moje osebe, na kar sledeče odgovarjam: Ni res, da bi se bil le en košček zidu moral podreti ali prestaviti; res pa je, da stoji še vsak zid tam in tako, kakor sem ga zastavil, kar se pa tiče mojega spoznavanja glede načrtov, sme biti gospod dopisnik popolnoma brez skrbi, kajti v teku 16 let kot stavbeni vodja sem postavil že mnogo stavb, katere daleč nad-kriljujejo prihodnjo zagorsko šolo. Ker pa gosp. dopisnik v svojem dopisu tako odločno zatrjuje, da se pri šoli podira in zidovje prezidava, poživljam ga, da naj dokaže ali on ali kdo drugi, da sem pustil le en košček zidu podreti ali prezidati, pripravljen sem plačati 5000 K, beri: pet tisoč kron za družbo sv. Cirila in Metoda. Zagorje ob Savi dne 6.julija 1902. Frančišek Senekovič, stavbeni vodja. Iz Šoštanja. Dvajsetletnica »Šaleške čitalnice« v Šoštanju je uspela v vsakem oziru izborno. — Ako-ravno je čitalnični odbor sklenil to slavnost slaviti le v bolj ožjem okviru in šele 251etnico na poseben slovesen način, vendar je prihitelo dne 3. t. m. v Šoštanj ogromno občinstva iz ceie Spodnje štajerske. Z'asti mnogobrojno je bilo zastopano Mozirje po krasnem vencu dražestnih hrvatskih letoviščaric, katere je pripeljal v največji plohi Starčević. Toraj vsa čast njim in vsem dragim gostom, ki se niso ustrašili slabega vremena. Ker se ni mogla slavnost vršiti zaradi skrajno neugodnega vremena na vrtu, vršila se je taista sicer v velikanskih, a za tako mnogobrojno občinstvo vendar pretesnih notranjih prostorih hotela »Avstrija« po napovedanem sporedu, katerega so otvorili čitalnični tamburaši v ličnih jugoslovanskih čepicah s krasno Parma-tovo koračnico »Mladi vojaci«. Že pri tej točki pokazal je ta zbor, da se sme glede preciznega in finega udarjanja primerjati z najboljšim večjim tamburaškim zborom. Ta trditev se nam je še bolj utrdila, ko smo poslušali še nadaljne točke tega vrlega zbora! Nato je pozdravil predsednik, notar Vinko Kolšek, v znesenih besedah vse goste ter predstavil slavnostnega govornika, častnega predsednika Ivana Vošnjaka. Iz njegovega, nad pol ure trajajočega vele-pomembnega govora, katerega, žal, ne moremo zaradi pretesnega prostora ponatisniti v celoti, slišali smo o marsikateri britki borbi, katero so morali ustanovitelji in za njimi drugi odbori čitalnice prenesti, da so zamogli društvo vzdržati in je spraviti na današnjo stopinjo! Po tem, z velikim navdušenjem sprejetem govoru, nastopil je čitalnični mešan zbor s krasnimi jugoslovanskimi čepicami in zapel pod vodstvom simpatičnega pe-vovodje Jos. Remica prav izborno in precizno Volaričev »Gospodov dan«. Najbolj jo očaral občinstvo Foersterjev mešani zbor »Ljubica«. Ta krasna skladba, polna velikih, težkih akordov, poje se samo po mestih, kjer imajo na razpolago velike pevske zbore^zaradi tega smo se že bali, kako bode taista vspela na malem odru. A ta naš strah je bil popolnoma neopravičen, kajti ko smo slišali to težko-skladbo peti, prepričali smo se, da imamo pred seboj izborno izvežban pevski zbor, ki bi lahko stopil pred vsako razvajeno mestno občinstvo! Zato so pa poslušalci burno ploskali brez konca in kraja. Da so se vse ostale pevske točke proizvajale fino in eksaktno, ni nam treba omenjati, kajti kar smo rekli glede »Ljubice«, to lahko trdimo glede vseh ostalih pesmi. Po tem bogatem sporedu predstavljali so domači diletantje za to slavnost jako primerno Jurčič-Kersnikovo veseloigro »Berite Novice«, ki se je z oblastvenim dovoljenjem lokalizirala pod naslovom »Berite ,Domovinok«. To igrico so diletantje tako izborno predstavljali, da smo mislili, da imamo pred seboj same gleda liške igralce! Zato pa sme biti šaleška čitalnica ponosna na svoje diletante. Nato se je razvila v spodnjih prostorih hotela »Avstrija« jako prijetna prosta zabava, v veliki dvorani pa se je sukala plesa željna mladina pri pridnem igranju šaleške narodne godbe do ranega jutra. Končno bodi še omenjeno, da je došlo iz vseh krajev širne Slovenije mnogobrojno brzojavnih in pismenih čestitk. Kratky. Rimski klerikaiizem in še to in ono. XVI. Za vse človeštvo je prava sreča, da nima cerkev moči, da bi mogla uresničiti svoje namene glede znanosti, književnosti in umetnosti, kajti če bi imela to moč, s e ž i ga 1 a bi znanstvene in književne proizvode s tisto vnemo, kakor je ljubljanski škof sežgal Cankarjeve pesmi. Nikari misliti, da je preganjanje znanstvene in lepe literature kaj novega. To je že stoletja stara uredba v cerkvi. Že leta 496 je papež Ge laz i j izdal neki dekret, ki se smatra kot začetek indeksa, ali papež Gelazij je v tem dekretu le obsodil vsebino nekih knjig, ni pa prepovedal čitanje teh knjig. Kmalu pa je klerikaiizem tudi v tem oziru dosegel, da je cerkev krenila na drugo pot in se je končno uvedlo, da cerkev prepoveduje in kaznuje čitanje njej neljubih knjig. Prvi »indeks« je bil sestavljen leta 1559 za časa papeža Pavla IV. Tridentski koncil ga je predelal in spopolnil, kar se je potem tekom let še večkrat zgodilo, posebno korenito za časa papeža Bene dikta XIV. 1. 1758. Sedanji papež Leon XIII. je izdal dne 24. januvarja 1897. »konstitucijo«, s katero je indeks pravo popolnoma predru-gačil. Razveljavil je vse od prejšnjih papežev in koncilov izdane tozadevne določbe, izvzemši konstitucijo papeža Benedikta XIV., kateri velja tudi še sedaj. Glasom teh dveh konstitucij ne pripoznava cerkev nikake svobode z na n s t ve n eg a r a z i s k a v a n j a, ampak zahteva, da se njene odločbe pod smrtnim grehom spoštujejo, a kdor tega ne stori, je že ekskomuniciran, ne da bi to cerkev prej posebe izrekla. Vsebina teh konstitucij se da razdeliti na čvetero skupin: na določbe za čitatelje, na določbe za pisatelje, na določbe za knjigotržce in na določbe za cenzorje. Oglejmo si, kaj pravijo te določbe: Brez dovoljenja cerkvenih predstojnikov ne smejo prepovedanih knjig še tisti brati, pri katerih se na noben način ni bati, da bi dotični spisi nanje slabo vplivali. Da, če kdo hrani prepovedano knjigo, ne da bi jo čital, stori smrtni greh! To je gotovo jako zanimivo. Po tej določbi tudi duhovniki ne smejo brati »Slovenskega Naroda«, in vendar ga bero vsi od kraja, dasi je vsak že s tem, da »Narod« bere, izobčen! Tudi Brejc, Sch\veitzer, Šusteršič, Povše, Pfeifer itd. so vsi izobčeni, ker se te cerkvene odredbe ne drže, kajti škofovega dovoljenja, čitati naš list, nima nobeden. Zato pa vprašamo škofa: kako morete trpeti, da so voditelji Vaše stranke ljudje, ki so izobčeni iz cerkve, kako morete pri volitvah razpostavljati Najsvetejše za take ljudi, kako morete dovoliti, da taki izobčeni duhovniki darujejo maše in dele sv. zakramente? Nadalje določata rečeni dve konstituciji: Tiskarji in založniki so dolžni predložiti vsako filozofično in bogoslovno knjigo cerkveni oblasti v cenzuro. Duhovniki sploh ne smejo nobene knjige izdati, če niso svojega škofa vprašali za svet. Knjige, ki jih je spisal krivoverec ali v kateri so »verske zmote« — in verska zmota je vse, kar ni klerikalizmu všeč — se ne smejo tiskati in prodajati. Kdor se ne drži tega, zapade izobčenju, in si cer so izobčeni založnik, tiskar, stavec, mašinist in tudi korektor. Izobčenje nastopi samo po sebi, ne da bi cerkev to posebe izrekla — a kakor smo videli v prejšnjih člankih, je dovoljeno in je dobro delo, če se takega človeka umori! človek bi se vsemu temu smejal na ves glas, ko bi ne videl, kako silno se trudi klerikaiizem, da bi dobil moč, ure sničiti te svoje naklepe in kako se v okviru, v katerem se morejo škofje prosto gibati, zatirata in ubijata svobodna znanost in svobodna literatura. Kako so preganjali Levstika, kako so se trudili, da bi ubili Gregorčiča, kako so sramotili v »Rimskem katoliku« Stritarja in Tavčarja, kako so preganjali Aškerca! Prav slovenski klerikaiizem j e v ubijanju lepe literature še bolj fanatičen, kakor klerikaiizem v druzih deželah. Naš klerikaiizem je v tem oziru blazen vandal in bi z živinsko strastjo rad vse poteptal v črno zemljo, ko bi mogel. Ali si moremo sploh misliti bolj blaznega fanatizma kakor se je pokazal v tem, da so bile Cankarjeve pesmi sežgane, Aškercu pa prepovedano maševanje, ker je v neki baladi pripisoval ženski lepoti tako moč, da spreobrne pogana h kristi-janstvu? Slovenci smo batin rimskega klerikalizma tako vajeni, da takega barbarstva niti prav ne čutimo. Ko bi se pri Nemcih, pri Francozih ali pri Italijanih zgodilo kaj takega, kakor se je pri nas zgodilo Gregorčiču, Aškercu in Cankarju, nastal bi tak vihar, da bi škofje trepetali. A pri nas? Mi še poljubljamo bič, ki nas tepe. Ravno tiste pravice, kakor si jih lasti cerkev glede znanosti in umetnosti, si jih lasti tudi glede časopisov. Indeks-kongre-gacija je že leta 1832. izrekla, da velja cerkvena cenzura tudi za politične časopise. Škofje že od nekdaj prav pridno prepovedujejo neklerikalne časopise. Leta 1863. je 11 avstrijskih škofov prepovedalo celo vrsto časnikov, v najnovejšem času pa je samo ljubljanski škof prepovedal »Slovenski Narod«, »Ljublj. Zvon«, »Rodoljuba« in »Rudeči prapor«, ne da bi bil dobil vsaj tak odgovor, kakor tridentski njegov tovariš Valussi. To zatiranje in ubijanje slovenske literature in slovenskih časopisov nam pač jasno kaže vso nevarnost in pogubnost klerikalizma in bi moralo že to združiti vse tiste, katerim je resnično za slovenstvo in za blagor naroda, na najljutejši boj proti klerikalizmu. Klerikalci se dobro zavedajo pogubnosti svojega divjanja in zlasti se zavedajo, da je indeks smrt prave znanosti, a vendar ne mislijo odnehati. Prof. Reinerding je v »Historisch-politische Blatter« obelodanil klasično izjavo, da je izveličanje jedne same duše več vredno, kakor vsa znanost, in jezuvit Desjar-dius je proglasil, da ima cerkev neomejeno oblast, u s t a v i t i razvoj kake znanosti, če bi mogla ta znanost postati nevarna. Kako se ta oblast pojavlja, priča proces proti Galileiu. Galilei je bil obsojen v ječo in trpinčili so ga, ker je učil, da je zemlja okrogla in se suče. In to isto priča tudi dandanašnji boj proti darvinizmu. Pač prav je pisal dolgoletni urednik prvega klerikalnega lista »C i vi lt a ca t-toli c a«, jezuvit C ure i, natančen poznavalec klerikalizma, njegovih namenov in njegovih sredstev. Vatikan je potrebna kovačnica, ki je vedno pri rokah, da kuje strele, katere meče na ljudi, ki jih sovraži ali ki so mu na potu. V ta namen razširja mnenje, da je v Rimu izbran areopag učenjakov, ki nadzira literaturo vsega sveta, ki zna zlato ločiti od žlindre in zamore katoličane svariti pred žlindro. To pa je bajka. Naj že zavlada poštenje in naj se ima pogum reči: »Sistem, kakor je utelešen v kongregaciji indeksa, je v sedanjih razmerah nevzdržljiv. Ali potem bi ugasnil ogenj v kovačnici, kjer se v Rimu kujejo strele, na milijone vesti bi več ne bilo v dvomih in odpadlo bi na milijone težkih grehov, a tega Vatikan ne pripusti, ker sloni njega g o s p o d s t v o n a d v o m ih v es t i in na težkih grehih!! Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. avgusta. — Osebna vest. Gospod Stanislav Leveč, sin g. ravnatelja Frana Levca, je imenovan praktikantom pri računskem oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Klerikalci in jezikovno vprašanje. Na shodu v Šmarju pri Jelšah je dvorni svetnik dr. Ploj izrekel mnenje, da vlada ne sme jezikovnega vprašanja rešiti le jednostransko, le par-cielno, le za Čehe, nego da bi je morala rešiti tudi za Jugoslovane. To je nazor, kateremu mora vsak resen človek pritrditi. Stvar je za nas Slovence toli pomembnejša, ker zamore paroielna rešitev jezikovnega vprašanja postati za naš narod usodepolnega pomena, kajti Če se reši ta zadeva samo glede Čehov, potem je gotovo, da Jugoslovani zopet dolgo let ne pridemo na vrsto. Slovenci na Kranjskem bi to že še prenesli, ker tu je v zunanjem urado-vanju zadobila slovenščina veljavo, ki ji gre, kako pa bi to prenesli Slovenci na Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem, je drugo vprašanje. Z ozirom na to smo si šteli v dolžnost pojasniti, kakšen je dejanjski položaj, pojasniti, da klub, kateremu je dr. Ploj podpredsednik, vlado lahko prisili, storiti to, kar je po nazoru dr. Ploja in tudi po našem nazoru neizogibno potrebno. Pričakovali smo, da bo »Slovenec« v imenu tega kluba kategorično povedal: Klerikalni klub stori vse to, kar je potrebno, da vlado prisili rešiti jezikovno vprašanje tudi za Jugoslovane. Mesto take katego rične izjave pa je »Slovenec« priobčil no-tičico, v kateri skuša napraviti nekak dovtip, v kateri pa ni čisto nič povedano, če hoče klerikalni klub storiti to, kar je treba, da se uresniči želja dr. Ploja. »Slovenec« je v svoji notici norčavo poživljal napredne poslance, naj store, kar treba za uresničenje Plojeve želje, glede stališča klerikalnega kluba pa ni zinil besedice. To pač kaže, da klerikalci nimajo volje kaj storiri in mi smo tudi pripravljeni zastaviti svojo glavo, d a združeni jugoslovanski klerikalci ničesar ne store. Mar je tem ljudem za narodne zadeve! No, ušli pa odgovornosti ne bodo, zato jim garantiramo. V klerikalnem klubu so zdru ženi, izvzemši slovenske naprednjake, vsi drugi slovenski in hrvatski, pa še neki maloruski in češki poslanci. Ta klub zamore vsled tega števila svojih članov prisiliti vlado, da izpolni željo dr. Ploja, medtem ko napredni klub vsled števila svojih članov tega ne more. Inteligenca poslancev in njih govorniška spretnost ne pride pri tem v poštev. Odločilno je samo število. Ker imajo klerikalci to število, bi lahko začeli in dognali tisto akcijo, ki jo je sprožil dr. Ploj, storili pa tega ne bodo, ker jim je za rešitev j e z i k o v-nega vprašanja toliko, kakor za lanski sneg. S polnim prepričanjem rečemo, da bo prej Ljubljanica tekla na Vrhniko, nego bodo klerikalci kaj resnega storili za narodno stvar. Klerikalci imajo narodnost vedno samo na jeziku in se delajo narodne, da ljudi varajo, storili pa niso zanjo še nikdar nič in tudi nikdar ne bodo, kajti klerikaiizem je brezdomo-v i n s t v o. — Anton Laharnar ~. Danes zjutraj je po dolgi bolezni umrl zvesti rodoljub realčni profesor in učitelj modernih jezikov na ljubljanskih srednjih šolah, g. Anton Laharnar. Pokojnik, ki je dosegel starost 53 let, je bil doma iz Bukovega na Tolminskem. Služboval je dolgo časa v Roveredu na južnem Tirolskem. Šele pred nekaj leti se mu je izpolnila želja, da je prišel v Ljubljano in tu ga je zdaj dohitela smrt. Bodi mu ohranjen prijazen spomin. — V zdravniško zbornico kranjsko so bili dne 17. julija t. 1. izvoljeni sledeči zdravniki: Dr. Anton Ar ko, dr. Janko M aro lt, dr. Peter De-franceschi, dr. Erich Schrever, dr. Kari Bleiweis vitez Trsteniški. dr. Emil Bock, dr. Vinko Gregorič, dr. Edo Šla j mer, dr. Alfred pl. Val en ta. Za namestnike: Dr. Franc Kogoj, dr. Ivan Prem rov, dr. Alojzij H o man, dr. Anton Schiffrer, dr. Ivan Eržen, dr. Julius Schuster, dr. Hans Ho g le r, dr. Ivan G o iger, dr. Ivan Kopriva. Dne 9. avgu-ta ob 6. zvečer konstituirala se je zboru ca ob navzočnosti vladnega za-Btopnika c. kr. deželnega zdravstvenega referenta, gospoda dr. Frana Zupanca. Izv . i so bili: Dr. Kari Bleiweis vitez Trsteniški predsednik, dr. Emil Bock podpredsednik, dr. Vinko Gregorič zapisnikar, dr. Anton Ar ko in dr. Alfred pl. Valenta za člana prestojni-štva. Za namestnika v predstojništvu: Dr. E Šla j mer, dr. E. Schrever. Za delegata v c. kr. deželni zdravstveni svet: Dr. P. Defranceschi, dr. J. Marolt; za namestnika: dr. A. Arko, dr. E. Schrever. — Višja dekliška šola v Ljubljani. C. kr. naučno ministrstvo je višji dekliški šoli v Ljubljani za tekoče leto dovolilo 2000 K podpore. — Kdo postane namestnik v Trstu ? Že nekaj tednov je tega, kar smo mi poročali, da je naslednikom tržaškega namestnika grofa Goessa določen dvorni svetnik v ministrstvu notranjih d el dr. S i m o n e 11 i. Sedaj potrjujejo to vest, ki smo jo mi prvi prinesli, tudi tržaški »Piccolo« in drugi listi. Omenjamo pri ti priliki, da je dr. Simonelli zmožen hrvatskega jezika, sicer pa da je nekak ljubljenec ministrskega predsednika Kur-b erja. — Poročil se je danes železniški uradnik g. Ignacij Smole z gdč. Je lico Prešernovo, čestitamo! — „Parižanka" Gdč. Ivane Ko-bilčeve portretno sliko »Parižanka« je kupila na budipeštanski umetniški razstavi ogrska vlada. Ta slika je bila nastavljena tudi na I. slo ven umetniški razstavi v Ljubljani. Gdč. Kobilčeva vkratkem dovrši svojo veliko alegorično sliko za mestno dvorano. — Velikanske komisije malenkostni uspeh. Pisalo se je, da bode na dolenjski železnici od 1. oktobra za čenši vozil osebni vlak za jedno uro hitreje. Kakor čujemo, se je res velikanska komisija bavila s to zadevo in uspeh je ta, da bode vlak vozil za celih osem minut hitreje kakor doslej. — Iz Jezice se nam piše: Dne 10. avgusta je bil občni zbor prostovoljnega gasilnega društva na Jezici na pod lagi od deželne vlade potrjenih pravil, pri katerem se je sestavil odbor. Udov je do sedaj pristopilo 54. Veselje do tega prekoristnega društva se kaže v obče. Več odličnih mož je prestopilo z veseljem k društvu, ki mu bode močna podpora. — Gasilska slavnost v Kamniku. Včeraj je kamniško gasilno društvo praznovalo svojo 20letnico, ob jed-nem pa se je vršil občni zbor »Zaveze« gasilnih društev. Mesto je priredilo ude-ležnikom sijajen sprejem. Prišlo je nad 400 gasilcev. »Zaveza« je izvolila za Častne člane dež. predsednika barona Heina, dež. glavarja pl. De telo in dež. odbornika Grassellija. — Gledališka predstava v Črnomlju. Narodna čitalnica v Črnomlju priredi v nedeljo, dne 17. t. m. v svojih prostorih giedališko predstavo, pri kateri nastopijo kot gostje člani slovenske drame iz Ljubljane. Vstopnice se dobivajo že od danes naprej v narodni čitalnici. Uprizoril se bode igrokaz v treh dejanjih »Oče in očim« ali »Ženski Otelo«. — Toča. Iz Loškega potoka se nam piše: Dne 9. t. m. med poludnem in eno uro bila je tu huda nevihta in takoj skoraj pol ure trajajoča toča. Z dnja napravila je veliko škodo, kajti uničila je vse polj ske pridelke. Ker je pri nas samo ena žetev, so bila še vsa žita na polju. Ubogi kmetje, c^lo leto se mučimo in v pol uri vidimo ves trud v blatu pomandran. Letos nas je že parkrat tudi voda zalila ter nam uničila prvo košnjo. Sena srno prav malo dobili. Zares v uprav obupnem položaju smo. — Davčni eksekutor bo pri-romal kmalo in za njim bira. Kam se hočemo obrniti? Naš poslanec pa veselo piska in tolče ob bobenček ter nam tako zapira vrata do podpore, če bo šlo tako naprej, bosta kmalo davek in bira v nevarnosti. Radovedni smo, če nam pride posl. Jaklič v dolgem zimskem času s svojo »muziko« pajčevino preganjat. Druge pomoči menda ne bode, kakor globoko zaihtujoč prositi: O sv. Žlindra in Tvoj pomočnik, usmilita se nas! — Nesreča v Sesljanu. V soboto so bili pokopani oni, ki so pri eksploziji v Faccanonijevem kamenolomu ponesrečili. Pogreb orožniškega stražmojstra Winklerja je bil v Nabrežini in je imel okrajni glavar Rebek jako lep govor. Ponesrečeni delavci so bili pokopani v Mad-hinjev, kjer sta govorila glavar Rebek in italijanski generalni konsul grof Dominioni. Različne okolnosti,ki sobilešele sedaj razkrite, kažejo, da se nesreča ni zgodila slučajno, kakor se misli, ampak da zadeva krivda podjetništvo, zlasti inženerja Facca-n o n i j a. — Deželna hipotečna banka za Goriško. Kakor se iz zanesljivega vira poroča, ustanovila se bode z novim letom v Gorici deželna hipotečna banka. Dajala bode zlasti kmetovalcem kredit proti 4 % obrestim ter proti amortizaciji dolga v 149 poluletnih obrokih. — „Slovenec" prinesel je v sobotni svoji številki vest, da kavarne v Virantovi hiši ni več in da pride v to hišo Drag. Hribarjega tiskarna. Mi smo bolje informirani ko »Slovenec, kajti ta novica ni resnična, marveč se preseli začetkom septembra kavarna »Merkur« z Glavnega trga v prenovljeni lokal v Virantovi hiši. Toliko resnici na ljubo. — Nove stavbe. Na stavbišču nekdanje deželne bolnice ob Dunajski cesti pričela je kmetska posojilnica za ljubljansko okolico ravnokar z gradnjo trinadstropne hiše. Nova hiša z lepo fasado stala bo na voglu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic. Na Stredrvjevem svetu ob Erjavčevi cesti gradi nadučitelj Adolf W e i n i i c h jednonadstropno vilo. V Prulah se je pričelo z gradnjo jednonadstropno hiše za mestnega cestnega preglednika Frana Boha, v Slomškovih ulicah pa si postavi mizarski mojster Karol B i n d e r prostorno novo mizarsko delavnico in skladišče. — Nesreča. Gosp. Ivan Dietrich, davčni oficial v Litiji, se je peljal v soboto s konjem proti Razdrtem na Notranjskem in padel z voza tako nesrečno, da si je levo nogo dvakrat zlomil. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Tepež. Hlapci gospoda Oroslava Dolenca so se bili včeraj opoludne zaradi neke malenkosti doma tako stepli, da je moral gospodar poklicati policijo, katera jih je za kosilo odvedla v »špehkamro«. Med njimi sta tudi dva brata, ki se pa pri tepežu nista hotela poznati. — Tatvina. G. Avgustu Bukovicu, uradniku pri deželnem odboru, je bilo v soboto zvečer z dvorišča deželnega dvorca ukradeno Pengeot kolo, vredno 380 kron. Tat je dosedaj še neznan. Aretovan tat. Mestna policija je policija je 9. t. m. aretovala Jožefa \Vol-banka, ki je bil preganjan v policijskem listu zaradi hudodelstva tatvine. Wolbank je že večkrat kaznovan in zelo nevaren tat. — Prisiljenec pobegnil. V soboto je pobegnil prisiljenec Jožef Trtnik od zgradbe deželnega dvorca, koder je delal. * Najnovejše novice. Umrl je na Dunaju znani žurnalist Moric Szeps. Sobotni »Slovenec« pravi, da je »Neues VViener Tagblatt« Szepsov list. Resnica je, da je bil Szeps že od 1. 1886. največji nasprotnik tega lista. So pač veliki ne-vedneži, ti slovenski klerikalci. — Velik požar. V Sevilli na Španskem je nastal ogenj. Zgorelo je tabaka v vrednosti treh milijonov kron. — Spomenik cesarju Maksu L, ki se postavi v Korminu v spominu 4001etnega združenja Goriške in Gradiščanske z Avstrijo, se razkrije v kratkem. Spomenik je že izgotovljen — Sic transit gloria m u n d i. Te dni so v Neapolju na javni dražbi razprodajah pohištvo nekdaj vsemogočnega Crispije. Vse je šlo za prav majhen denar; tudi za spomine, ki so jih Crispiju darovali razni vladarji, se nihče ni trgal. — Na smrt obsojen Bivšega igralca v Novem Sadu, Andreja Čepica je sodišče v Mitrovici obsodilo na smrt na vešalih, ker je ustrelil svojo ljubimko. Čepić je na obsodbo rekel, naj ga le obesijo, ker je že itak življenja sit. — Umrl je v Gorici v starosti 71 let bivši avstrijski poslanik v Belemgradu fcm. baron Thoemmel. — Umor v pijanosti. V Šarlotenburgu pri Bero-linu je visokošolec Karol Schwan v pijanosti napadel na cesti slikarja Konrada Higena in ga brez najmanjšega vzroka ustrelil. — Za obnovitev Markovega stolpa v Benetkah je dozdaj nabrana svota 1,365.000 lir. — Justifikacija. V Banjaluki so obesili posestnika Marica, ki je najel necega Turka za 32 K, da umori moža njegove ljubimke Ker je dotični Turek m oža le ranil, ga je Maric sam ubil. — Italijanski visokošolci prirede tekom prihodnjega meseca v Trstu shod, na katerem bodo zahtevali laško univerzo. — Ponesrečil je pri trganju cvetlic na hribih pri Hallu frizerski pomočnik Vilko "VVickmann. — Klerikalen poštenjak. V Stretzenu pri Dessavi je učitelj in mežnar Ludovik Bern o t pobegnil in odnesel cerkveno blagajno, v kateri je bilo 50000 K. — Brezvesten zdravnik. V Schonhausenu pri Hallein bivajoči zdravnik dr. Wogle je pobegnil, ker je sodna preiskava dognala 240 slučajev, v katerih je ta zdravnik pomagal odgnati plod. ' Kolaška slavnost v Zagrebu. 15., 16. in 17. t. m. slavi zaslužno hrvatsko pevsko društvo »Kolo« 401etnico svojega prosvetnega delovanja v službi hrvatske pesmi. 14. in 15. se zbero pevska društva iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, iz Slovenske in od drugod v Zagrebu. Društva dospo večinoma korporativno in z zastavami, nekatera tudi v narodni noši. Tudi 4 ženska pevska društva v narodni obleki pridejo, tako da bode samo zunanjih pevcev preko 1000 Središče slavlja —; razen koncerta — bo Zapadni perivoj za »Hrvat. Domom«, kjer je 20 manjših in večjih paviljonov, 2 restavraciji, 2 pivarni, 3 kavarne, slaščičarna, pivnica vina i. t d. Tudi razni ateljeji so si postavili ondi svoje hišice. Dalje so ondi vodometi. Brzojavni in telefonski urad imata tudi svojo postajo. Za pevce je postavljena v največjem paviljonu ogromna tribuna Vršili se bodo koncerti, matinee, slavnostni sprevod in veselica v Maksimiru. Slavnost bo sijajna ter se je udeleže tudi slovenska pevska društva, pa tudi mnogo privatnih oseb. • Samomor z možnarjem. Posestnik Konrad Kaufmann iz Obermochla na Zgornjem Štajerskem si je na kaj originalen način končal življenje. Nabasal je možnar, s katerim se navadno strelja pri procesijah, se vsedel nanj in užgal. Seveda je bil takoj ekspediran na oni, baje boljši svet. * Pretepavanje otrok na ukaz okrajnega glavarstva. V Ustju na Češkem je bil te dni llletni dečko poklican na policijo, kjer so ga položili na klop in mu odšteli 20 batin. Izkazalo se je, da se je to zgodilo na ukaz okrajnega glavarstva. To ima navado, da dečke, ki še niso dosti stari, da bi jih sodišče kaznovalo, izroča policiji, katera mora otroke pretepavati, in sicer določa glavarstvo, koliko batin kdo dobi. To postopanje je škandalozna zloraba uradne oblasti in listi zahtevajo, da se dotični okrajni glavar strogo kaznuje. * Roparski umor. V soboto zjutraj so našli na Dunaju, v okraju Rudolfsheim 82 letno trat i kan ti njo Viljelmino pl. Jullich umorjeno. Sum, da je storil ta umor, leti na 21 letnega fanta. Ta se je v petek zvečer utihotapil v stanovanje rečene tra-fikantinje, se skril pod posteljo in starki v spanji prerezal vrat. Morilec je odnesel 60 K denarja, nekaj smodk, zlatnine in znamk._ Društva. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" vabi gospode člane, da se zanesljivo udeleže predavanja ki bo v četrtek, dne 14 t. m. ob 9. uri zvečer v društenih prostorih v »Narodnem domu« Predaval bo naš član g. A. Žnideršič o menjicah. Pristop imajo tudi trgovski so-trudniki in uradniki, ki niso naši člani. Po predavanju je razgovor o trgovski bolniški blagajni. Gospode člane prosimo, da se v obilnem številu odzovejo, ker je s tem predavanjem vezan trgovski večerni tečaj, ki ga društvo otvori s 1. sept. t. 1. — Vabilo na občni zbor, ki ga bo imela podružnica »Slovenskega planinskega društva« v Kamniku dne 14. t. m. ob osmih zvečer v hotelu Fischer v Kamniku. Dnevni red: Nagovor predsednika; poročilo tajnikovo; poročilo blagajnikovo; volitev enega novega člana v odbor. Posamezni nasveti. Ker se bo na tem zboru govorilo in določilo, kdai in kako da se naj postavi turistovska koča na kamniškem sedlu (1879 m), prosimo, da bi se blagovolilo udeležiti zborovanja mnogo članov in drugih prijateljev našega planinstva in turistike. _Odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Vrhnika 11. avgusta. Občinski zastop na Vrhniki je jednoglasno sklenil protest zoper brezvestno početje klerikalnih poslancev v deželnem zboru, ki je gmotno v škodo prebivalstvu. Dunaj 11. avgusta Ministrski predsednik Korber se je danes odpeljal v Ratot k ogrskemu ministrskemu predsedniku Szellu. Dunaj 11. avgusta. Morilca 80 letne trafikantinje Jullich je policija zasačila na vse zgodaj v Pratru, ko je štel denar in pregledoval srečke, katere je bil poropal. Branil se je kakor blazen. Izkazalo se je, da je koj po umoru šel v Prater in tam celo noč plesal. Dunaj 11. avgusta. Danes je bil tu o b e š e n morilec krošnjarja Kessler j a. Tako strašne justifikacije še ni bilo na Dunaju. Obešenec je namreč še celih 12 minut na veš al ah živel in šele potem izdihnil. Policijski svetnik Haboda je rekel, da bi se ga bilo še 10 minut po obešenju lahko smrti otelo. Pariz 11 avgusta V departementu Saone et Loire je vlada odstavila štiri župane, ker so se ustavljali zatvorjenju samostanskih šol. Sodni dvor v Choleinu je obsodil dva župnika, ker sta strgala državne pečate z vrat zatvor j enih samostanskih šol; prvi župnik bo osem dni zaprt, drugi pa jeden mesec. London 11. avgusta. Kralj je kronanje dobro prestal in je tako zdrav, da se ne bodo več izdajali buletini. Borzna poročila. Dunajska borza dne 9. avgusta 1908. Sknpni državni dolg v notah . . . . 10190 Skupni državni dolg v srebra .... 10175 Avstrijska zlata renta....... 121-65 Avstrijska kronska renta 40/, .... W 90 Ogrska zlata renta 4°/0....... 121*30 Ogrska kronska renta 4°/„..... 98 — Avstro-ogrske bančne delnice .... 1594'— Kiaditne delnice......... 688 50 London vista.......... 239 80 NemSki državni bankovci za 100 mark 117*05 20 mark............ 2342 20 frankov........... 1907 Italijanski bankovci........ 94 20 C kr. cekini........... 1126 Žitne cene v Budimpešti dnč 11. avgusta 1902. Termini Pšenica za oktober . . . . za 50 kg K 661 „ „ april 1903 ... „50 » n 695 Rž „ oktober . ... „50 n n 6 73 Koruza ,. avgust ... „50 it n 486 „ „ maj 1803 . .....50 n n 502 Oves „ oktober . ... „60 n a 533 E IVU 11 v. Trdno. Umrli so v Ljubljani: Dne 8. avgusta: Antonija Vertovc, zaseb-nica, 86 let, Mestni trg 6t. 5, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 5. avgusta: Fran Češnovar, kurilec, 44 let, kap. Dne 7. avgusta: Jakob Nahtigal, ključar, 46 let, vsled krvavenja iz rane. V hiralnici: Dne 7. avgusta; Marija Vervar, dninarica, 86 let, ostarelost. Mateorologično poročilo. Viiina nad morjem 306'S m. 8rodnjf tračni tlak 736-0 min. o S tO > < Vitina nad morjem 306*9 m. tire< Stanje) * vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri & m popoludne is to tako, ob 7. uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v JLJobdano j kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osouni viak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in D. razreda}, inomosta, Franzensfeste, Soluograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak i& Trbiža. — Ob i I. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Duuaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovio varov, Heoa, Marijinih varcv, Planja, Budejevic, Solnograda, Lmca, Stejra, Pariza, Gaueve, Curiha, Bregenca, Ino-mobta, iella ob jezeru, fifind OMfiMia, Ljuhna, Celovca, St. Mohorja, Pojtabia. — Ob i. ari 44 m popoludne osobni vlak s Ouuctja, iz Ljabna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Frm.czeusfe.te, Pontatila. Ob cedeiiah in praznikih ob. 8 uri 88 m zvečer iz Podnarta - Krope. — — Ob 8. urs 51 m zvečer osobm vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage. Francovih varov, Kariovih varov, fieba, Marijinih varov, Piznja, Bndejevic, Linca, Ljabna, BeljaLa. Celovca, Por.tabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga is Kaveic* c&fcsta. in koj«-.f,», Osooni viafci: Ob 8. uri m 44 m sj turaj, iz Novega mesta in Kočevja, ob uri 6'Z tu pupciudne u Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 3o m zvečer, istotako. — Odhod is laj ubijane drž. kol. v Kamnik, Mešani vlaki : Ob i an 38 m mjaiEaj, ob ■ uri d m j)i,t'jh;uiii- ob t». uri ;0 m m ob Iti uri "Ah to zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prazn'kih. •-- Prihod v J^noljano drž koL is Katcalk^. Mešani vlaki: Ob o. uri 4S m sjutraj. ob 11, ur: 6 ni do^>oiudne, ob S. •.-*'. 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer posiednii vlak le ob nedeljah in p^osniki^ — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 miaute spredi. 11517) Zahvala in priporočilo. Prisrčno se zahvaljujem za dosedanji obisk v gostilni „Prl črnem međveđ«** ter se istotako priporočam za cenjeni obisk v svoji novi restavraciji „Merkur" v ^Katoliškem domu" (Turjaški trg) kjer bode Izborna postrežba grlede pij ar In Jedil. Cene pijač razvidne so iz lepakov. Z najodličnejšim spoštovanjem Dr. Deilcntin Kr'5Pcr Dr. pran TominjcI^ naznanjata, da sta premestila svojo nasproti neui ja^ticni palači. V Ljubljani, dnć 9. avgusta t902. (i9os-i) Zahvala. Za mnoge pismene in brzojavne sočutne izjave glede neljube sitnosti v logaškem okraju izrekam tem potom svojo presrčno zahvalo. Frank Sakser urednik „Glas Naroda" v New Ycrku (1913) U. S. of A. Sprejme se takoj ' mlad ■ m (1893—2) trgovski pomočnik izurjen v prodajalni mešanega blaga. — Ponudbe na M. Sbil v Mokronogu. Stanovanje v HI. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo in pri-tiklinami se s 1. novembrom odda. Več se izve v Židovskih ulicah Si. I, I. nadstropje. (1901—2) Majhna vila z vrtom ali hišica z vrtom v Ljubljani v približni ceni 10.000 kron P^ST se IsvLpi- "SO Piše naj se detajlirano pod ,,Mir", poste restante, Ljubljana. (1914) Fotografični aparat dobro ohranjen z vso pripravo, ki je pred enim letom veljal 220 K, je sedaj dobiti za jako nizko ceno. (1894—2) Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". I*roda s«» S oralov velik vinograd polovica posajena z amerikansko trto, ki že zdaj rodi 80 veder vina, jako lepa lega v Llbnl, žel. postaja Vidrm na *tnj era Item, »/« ure od žel. postaje. Hi5a za stanovanje, hlev, dve tlačil-nici, 4 kadi. Cena 4000 gld. Plača se pod jak) ugodnimi pogoji. (1875—3) Natančneje pove upravniStvo „Slov. Nar.'. (1909) jje jevrnil s potovanja. Ob priliki pevske slavnosti dne 15., 16. in 17. t. m. v Zagrebu priporočam svojo gostilno pod naslovom: .Gostiona k Gaju4 Ant. P. Matkovića O-a-je^ra. "uJLica. št. 25 v koji 86 točijo izključno samo naravna In dobra hrtaltiku vina v raznih cenah, | čenSi od 28 do 70 novč. za liter Obenem M dobe: razna peeenka na ražnju kakor: Janjel, i»ra-i«-ul, goske in raee, ter ostala ukupna Jedila za jako nizke cene. Prosim za mnogobrojni poset. Z vele8poštovanjem ^Ittt. p. JVtatković. Gajeva ulica št. 25. (1912-1) Blag. gosp. Gabrijel piecoli, rH lekar fiti dvorni založnik Nj svet papeža Leona XIII. F** v Ljubljani. -\i Potrjujem prejem ste- §U klenic Vaše tinkture za : * želodec, katero morem ^T? najtopleje vsakomur pri- fci; poročati, kajti rabim jo Zjl že od leta 1878. in zmiraj pft mi je kot izborno učin-kujoče zdravilo služila * * pri želodčnih in črevesnih £tj« boleznih. »j, Krmin, 13. maja 1897. Miroslav Leitner t-r c. kr. davčni blagajnik f^tj Z uporabo VaSe izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Stra8oldo (Primorsko), 8. marca 1893. 1507—4 a Karol grof Strasoido. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 7E^D ^861 5186