Postmona StepeaTj | krono. Jfgjl Mej* «■* trn. mm* '■:? oaAalj« te jnaail**, at I &.uu» UBgDHIfcVtO «• »Ul* *>«<* * *on>, Jviibm at. «- *, t *»4- S .Topi*. Ttteiaa rat«t*rk. St. JW„ S UFItm m uK-> r JateMtet } «liei a*, t, pritličje. Itetet. Tal*> * Im B. Bi. SHS paHaooakanl (•> ; tete taf. U.UT. . f i *t —»M« ten tem)a te M ■ na« ^ ^ PWW Leto: II. Maribor, nedelja 14. avgusta 1921. Številka: 183. Zarota proti Jugoslaviji. Maribor, 13, nagnat a, '/ Naši vladi, se jo posrečilo odkriti Žirokozasnovano zaroto proti naši dr* Savi, katere vodstvo se je nahajalo v inozemstvu, agenti in zastopniki ter Bavezniki zastopnikov pa. so opravljali svoj izdajalski posel v domovini. 2o edavnaj je bilo jasno, da je gonja nekaterih elementov proti državi, osobito pa na Hrvatskem zasnovana na 'goto-Vem trdnem programu z jasnim namo-taom bi ne le slučajno malkoutentetvo, Vedelo se je tudi, da. obstojajo v inozemstvi! organizacijp gotovih renega-tov, avstrijakantov in karlistov, ki imajo zveze tudi z ljudmi tu pri nas, (Vendar pa so ni moglo ugotoviti niče-j'sar pozitivnega. Delovanje irankov-cev in radičevoev, komunistov, klerikalcev itd. bi samo na sebi brez zunanje krepitve ne moglo uspevati tako, kakor je uspevalo. Sedaj pa se je po dolgotrajnem trudu posrečilo končno naslediti zvezno nit in eno glavnih stanov zarotniškega štaba. In ta zvezna Kraljevi pokrajinski namestnik na Dolenjskem. LDU Krško, 13. avgust*. Včeraj ob 18. uri je došel gospod pokrajinski na-8. uri zj. je odpotoval g. pokrajinski na- mestnik v Brežice. Mesto je bilo slav-mestnik iz Novegamesta v Krško. Med noslno okrašeno z zastavami in zele-potjo ga je prebivalstvo povsod pozdra- njem. Slovesen sprejem je bil pred o-vilo. Ob 9*15. uri je dospel v Krško, krajnim glavarstvom, kjer je bilo posta-kjer je bil svečan sprejem. Na okr. gla- vljenih deset-mlajev. Tu so pričakovali varstvu je sprejemal g. minister potem g. ministra predstojniki raznih oblasti, deputacije. Ob 13. uri je bil v hotelu zastopniki raznih društev in korporacij, Gregorič obed, na katerem je g. namest- meščanstvo in šolska mladina. Nato je nik v svojem govoru pozval navzoče, da bil v poslopju okrajnega glavarstva spre-napijejo našima najvišjima predstavitelje- jem vseh poklonilnih deputacij. V Nama državne misli in edinosti, kralju Pe- rodnem domu je g. minister priredil ob tru in regentu Aleksandru s trikratnim jg. urj čajanko. Danes, 13. L m., je živijo! Navzoči so se vabilu navdušeno odpotoval g. pokrajinski namestnik ob odzvali. Ob 17. uri se je g. namestnik 3.30 zjutraj v Prekmurje, viharno po-odpeljal v Brežice. zdravljen od številnega občinstva. ~ LDU Brežice, 13. avg. Včeraj ob —o— Baranja proti naši evakuaciji, TIP Pečuh, 12. avgusta. V znak incidenti, ki so jih povzročili Hortyjevi protesta proti evakuaciji Baranje, se je agenti tukaj proglasila generalna stavka. Po TIP Pečuh, 12. avgusta. Enako mestu se pomikajo manifestacijski spre- kakor v Pečuhu, vlada tudi po ostalih vodi, katerih se udeležuje okoli 30.000 krajih Baranje, katere naj bi evakuirale meščanov in delavcev, ki protestirajo, naše čete veliko razburjenje. Ljudstvo da se naše oblasti in vojska umikajo trumoma protestira proti evakuaciji ter iz-Baranje. Prebivalstvo se.-nahaja v je pripravljeno z orožjem v roki za- največji razburjenosti. 20.000 delavcev braniti vkorakanje madžarskih čet In u„uw„,ft„ „„ „VOXIJUL„. je izjavilo, da se bodo do konca in z upravnih oblasti. V več krajih je prišlo hit je vodila, v — Gradgc, k lirvatske-1 or°žiem v roki b°rili* £a. ne Pr,ldej° do ostrih izgredov proti madžarskim ' . x • • j • i n i- j-- iP°d madžarsko oblast. Pri manifesta- agentom, mu rcnegatu m izdajalca Gaghardrnu. Kjah ,Q K pripetiH dva aH trije raanjsi Tu preko meje, v naši. neposredni bi i - j . zini jc že od prevrata sem sedel »kon- jj Spor v vrhovnem svetu. Kul« rovarjev proti naši državi, Marko TIP Pariz, 12. avgusta. Razprava se je izrekla pri plebiscitu večina za pri- Gagliardi, in tu preko našega Maribo- vrhovnega sveta o vprašanju G. Slezije telitev k Poljski, prideliti Poljski. Vsled ni dovedla do sporazuma. Anglija noč« ega je nastal oster spor. Lloyd George pod nobenim pogojem pristati na fran- je zapustil Pariz ter se vrnil v London, coske zahteve radi delitve G. Slezije, 'Kakor 3e zatrjuje, se bo vprašanje G. istotako pa tudi Francija odločno vstraja Slezije odstopilo v arbitražo zvezi na- na svojem dosedanjem stališču, da se rodov, morajo ona ozemlja G. Slezije, v katerih —o— so potovali njegovi agenti, vzdržala joč zvezo med njim in med njegovi-^i-Zavezniki pri nas. Daleč v Švici, na [Dunaju, v Budimpešti, v Subotišču itd., so se snovali naklepi, kako bi se »rušilo mlado Jugoslavijo, se odpošiljali Gagliardiju v Gradec in ta jih je potem potoni svojih agentov udejstvoval. Atentat na regenta Aleksandra, atentat na ministra Draškoviča, komunistična zarota, Radičevo repu-hlikanstvo. frankovski separatizem, ^se je stalo v zvozi z naklepi »kadrov« V inozemstvu, vse je stalo v zvezi z njihovim »konzulom« Gagliardijem v Gradcu, vse je delalo v medsebojnem »poraznmu in podpori. Kakor sp bile važne zarotniške naloge izdajalcev v Švici, na Dunaju, v Budimpešti, v Subotišču in drugod, najvažnejša je bila vendarle naloga, ki io je opravljal Gagliardi. On kot Jugoslaviji najbližja postojanka, je pazno zasledoval gibanje v naši državi in kjerkoli je zapazil količkaj ugoden po-kret v smeri nezadovoljstva z vlado in morda tudi z državo, povsod je poslal *k nezadovoljnežem svoje agente, da jih Pridobe za zavezništvo. Ko je opazil da bi mu mogli komunisti izborno slu-je poslal k#njim svojega agenta, nekega beograjskega komunističnega akademika, ki je študiral v Gradcn ter sklenil tudi z njimi dogovor, Tako je l>otom njegovega iposredovanja bil zasnovan tudi atentat mi regenta, akcija, katere dalekoeežnost pojmujemo komaj, danes. Akcija, ki se je skrivala za atentatom je bila dalekosežna: nameravalo ee je odstraniti regenta in na to dvigniti vstajo v Vojvodini ter v H rvatski s pomočjo frankovcov, radi* -'evcev in komunistov. v ostalih zemljah Jugoslavije m « nanjočjo samih Poraz albanskih vladnih čet. TIP Beograd, 12. avg. Vesti z so jih naše straže zajele, razorožile in albanske meje poročajo o popolnem internirale, preobratu političnega položaja v Albaniji, TIP Prizren, 12. avgusta. Pred Miriditski vstaši, ki *o se morali pred nekaterimi dnevi se je opazilo zelo ži-vladnimi četami umakniti v gore iti de- vahno gibanje albanskih čet ob vsej loma na našo mejo, so se v gorah zo- naši obmejni črti napram Albaniji, iz pet zbrali in navalili v torek z vso silo Albanije so na naši strani razširjevali na vladne oddelke pri Zepi. Po dvo- mnogoštevilne proklamacije v albanščini dnevnih bojih so ostali vstaši zmago- v katerih se obmejno prebivalstvo po-valci. Napodili so vladne čete v beg zivlje na vstajo. Prebivalcem svetujejo, proti jugu in zahodu; večji del miri- naj takoj ubijejo vse plemenske prvake, ditskega ozemlja se nalfaja zopet v ki so nam naklonjeni, k? so izdajalci oblasti vstašev, ki se približuje zopet albanske neodvisnosti ter plačanci so Orošiju. Manjši oddelki vladnih čet ao vražne države, prišli pri umiki na naše ozemlje, kjer Naš delegat pri zvezi narodov. Stanovanjska naredba za Vojvodino. LDU Beograd, 12. avgusta. NcŠ LDU B e o gr a d, 12. avg. Ministrstvo poslanik v Bernu, dr. Miljutin Jovanovič, za socijalno politiko je izdelalo pravilnik je določen za našega delegata pri zvezi za izvajanje stanovanjske naredba v Bački, narodov povodom razorav o pomoči Banatu in Baranji. ruskta beguncem v E,ropi. Legitimacije M Častnike Ministrski dopusti. LDU B e o gr a d, 12. avg. Komanda LDU Beograd," 12. avg. Minister mesta Beograda je izdala vsem častni-za promet Nikola Uzunovič se povrne kom in onim osebam, ki imajo pravico jutri s svojega dopusta zopet v Beograd, nositi uniformo, stalne legitimacije. Ravnotako se povrne v Beograd jutri tudi st -na ŠQla „ raornarje. minister za javna dela Joca Jovanovič, J * ki je bil odsoten za kratek čas. LDU Beograd, 12. avgusta. Mi , , nister vojne in mornarice je sklenil, da Markovič u Beogradu. se v Zeleniki osnuje strojna šola, v LDU Beograd, 12. avg. Minister kateri se bodo gojenci naše mornarice n. r. »n poslanec dr. Laza Markovič, ki poučevali v tehničnih strokah. Letos bo je bil na Dunaju in v Berlinu, se je sprejetih v to strojno šolo 110 gojencev. vrnil v Beograd, Polovična vožnja za Ijublj. velesejem. Prepovedan Ust. LDU Beograd, 12. avg. Ministrstvo LDU Beograd. lL avgusta. Mi- z* promet je dovolilo udeležencem ljub nister za notranje stvari je prepovedal Ijsnskega jesenskega vzorčnega velesejma za našo državo razpočfivitnjr lista »Hn- polovično vožnio na državnih železnicah, mmistlsche -TJiatter«, ker niše žaljivo p rotji drža,vi. iu njeu im iniwosoTa* komunistov in morda še koga drugega.. Ko bi tako vzplamtel v Jugoslaviji plamen revolucije, pa bi vdrle cez mejo v Vojvodino in na Hrvatsko — mad-i žarake čete in Jugoslavije bi bilo konec. Usoda je hotela drugače! Atentat se ni posrečil, bombe so padle prehitro, regent je ostal živ in zdrav, z aretacijo atentatorja pa se je posrečilo razkriti cel velikanski iu širokopotezni kom-plot. Razbita je bila najprej komunistična zarota, aretirani so bili voditelji, razgnana in izstreljena gnezda ter odrejene najstrožje mere. Preiskava pa je dovedla našo vlado tudi na sled. ki je vodila v Gradec — k Gagliardiju. Posebni odposlanec naše vlade, bivši načelnik beograjske policije ter sedanji tajnik v ministrstvu za notranje zadeve se je odpeljal početkom toga tedna v Gradec ter v sredo s pomočjo avstrijske graške- policije razdrl »konzulat«, aretiral Gagliardija ter zaplenil vse akte tičočo se zarote. Mesto uničenja Jugoslavije so doživeli n^ši sovražuiki zasluženo — kazen. Jugoslavija. stoji in bo stala trdno in kdor jo bo skušal podreti, si bo ob njenem, trdnem oklepu razbil glavo, kakor so si jo razbili fraalkovci in komunisti. Kljub temu pa bo treba tudi v bodoče strogo paziti na razne notranje in zunanje sovražnike, da bo tudi v bodoče vedno pravočasno preprečena vsak« akcija proti naši svobodi. Minister Kukovec med narodom Ljutomer, 11. argugta. Shodi ministra g. dr ja Kukovca, Ki jih je priredil zadnje dni v nekaterih krajih našega Pomurja, so bili lepo o-biskani. Kedaj se je v Avstriji zgodilo, da bi se minister »ponižal«, stopiti pred' ljudske množice in jim poročati o svojem delovanju! Ljudstvo je z zadoščenjem pozdravilo prihod g. ministra, ki* se zaveda, da je vlada odgovorna ljudstvu in ki med počitnicami zamenja, ministrsko mizo s pfrprosto govorilnico. Shoda, ki se je vršil v nedeljo v Ljutomeru, se je udeležilo okrog 300 ljudi. G. minister je poročal stvarno in lepo o delovanju vlade in zlasti! še o svojem delu kot minister za socialno politiko, Zborovalci so pazljivo sledili izvajanjem g. ministra in celo peščica socialnih demokratov, ki je bila, med njimi, je dobila vtis, da vlada ni in ne bo nikdar storila ničesar proti; resničnim interesom delavstva, ampak! bo z moderno in razvojno socialno zakonodajo podpirala njegove zdrave težnje. G. minister je očrtal vse, kar je vlada dosedaj storila in pokazal, katere točke se bodo dale izvršiti v doglednem času. Danes, ko so vsaki žabi m, ustali demagoško fraze in ko je politika izgubila svojo stvarnost ter razvojno nujnost, so bila izvajanja g. ministra tako za pristaše kakor za poštenega. nasprotnika primer stvarne in redne politike, ki ue obljublja paradiže ki pa skuša z delom in z razumnimi reformami izprenieniti puščavo v oazo. In kar je bilo še posebej pomembno! N« ve.ip shodu nisi slišal večnega udrii \ Kanja po nasprotnih’ strankah, Iti je talce priljubi,leno orožje v rokah,klerikalnih in drugih političnih »bojevnikov«. Naj hi hik> vedno in povsod tako, pa lx) demokratska stranka s svojim reelnim delom in resno, premišljeno politiko zajezila poplavo grdih strast!, ki ogroža polje naše domače politike. Patdesetletnsca učiteljskega drušiva ljutomerskega okraja. Ljutomer, 11. avgusta. V nedeljo je na.še učiteljstvo slavilo itlepo in pomembno proslavo: petdesetletnico svoje okrajne organizacije. L. 1871. so nekateri rodoljubni učitelji, taned. njimi pokojni Kryl, še živeči ravnatelj Lapajne i. dr. ustanovili to društvo z namenom, da dviga duševni pivo svojih članov, prireja predavanja, ekskurzijo, tečaje iz znanstva in metodike ter da vpliva na izboljšanje gmotnih razmer učiteljstva. L. 1.871. je društvo imelo 12 članov, ob 25. letnici 27, danes pa šteje 71 članov in uživa velik Ugled med učiteljskimi okrajnimi društvi -na bivšem Štajerskem. Proslava petdesetletnico se je pričela s cerkvenim opravilom, med katerim je Slov. .pg^sko društvo pelo Beranovo staroslovensko mašo. Slavnostno zborovanje v {telovadnici narodne šole je otvoril predsednik g. nadue. Mavrič (gornja Radgona). Sla vnostni govor je imel Nestor tukajšnjega učiteljstva, g.* ravnatelj Robič. V svojern lopo zasnovanem govoru je razvil zgodovino društva in njegov pomen v sedanjosti in bodočnosti, Na to so sledili razni pozdravni govori. Ob 12. uri je bi] banket, ob 15. uri pa se je vršil koncert učiteljskega pevskega, zbora pod vodstvom g. Zacherla. Pevske točke (solospevi g. naduč. Čeha) kakor tudi klavirske točke {gdč. Za-■cherlova, gg. učitelj Seršen in gimn. .Cvetko) so uspele nad vse pričakovanje dobro in nudile številnim udeležencem Einogo »užitka. Poseben aplavz je vzbujaj,, gost iz Maribora, g. učitelj Fr. Se-i|jjruk, .čigar umetniška rutina na gosjih je znana daleč na okrog. Sploh je b,11 ta učiteljski koncert tako po svojem programu kakor po svoji izvedbi eden najboljših koncertov v Ljutomeru. c/j: • » . • .-'i/ ■- j- i;,- • ■ /• , Proslava so se udeležili razni gostje, med ujimi g. vseuč. prof. dr. Ilešič. — Mariborsko učiteljstvo, je‘zastopal g. Ivan Tomažič. Splošno pozornost pa je vzbujalo dejstvo, da ni bilo na tej proslavi ne enega kateheta - duhovnika. Proslava je bila popolnoma nepolitična in so pričela v cerkvi. Vkljub temu ni rtu __________ Ji—i_____.....'iv- ; lis BERGES: Slučaj Loaf. (Amerika.iska humoreska). — Provel: Pikaon (Konec.) , .PriIi■ ■' no službe-ui meč; namesto vrnjenih treh srebrnih _zve%d pa pet zlatih. To jo značilo, ^a je bil polkovnik imenovan za gene-tala. Najvedji triumf je pa slavil Loaf, .TA ............................ noben duhovni gospod čutil potrebe, da stopi med učiteljstvo in pokaže, da ve ceniti pomen te petdesetletne pedagoške organizacije. To si bo treba dobro zapomniti. Gospodje bodo ob drugi priliki zopet nagla šali potrebo, da učitelj in katehet delujeta skupno za. blagor mladine in naroda; kako pa ta ko-legijalnost izgleda v praksi, smo videli na nedeljski proslavi. Več takih izkušenj, pa bo vse učiteljstvo spoznalo pri čem da je. Vredno je omeniti, da se je koncerta udeležil kaplan iz_ihedžimur-ske Str igo ve. Hrvatski duhovnik se tedaj ni »sramoval«-iti med naše učiteljstvo, kakor domači gospodje. Slavnostnega razpoloženja pa to ni motilo in se je ta lepa in dostojna, proslava izvršila v najboljšem redu. Naj bi društvo delovalo še mnoga leta v prospeh našega učiteljstva, naših narodnih vzgojiteljev! Notranja in zunanja politika. * Nemci, Švabi in — hrvatski politiki. Zadnja »Deutsche Grenz\vacht« prinaša »iz Zagreba« pisma s-hrvatske-ga« politika, ki piše o položaju nemštva v naši državi ter se previdno huduje nad banatskimi Švabi, ki sc dajo pri snovanju na inskega »Kultu rbunda« podpirati od — beograjske vlade. Dopisnik resno sv,ari lojalne Nemce pred Beogradom! Zanimivo je, kje se najdejo hrvatski politiki! Mi sicer ne bi stavili glave, da ni ta uvodnik iz Zagreba samo produkt žurnalistične spretnosti gg.'okoli »D. Grenzvvacht«; ako pa je njegov avtor res »hrvatski politik«, tedaj ne bo težko najti skupnih vezi med vsonemško, protisrbsko in frankovako-radieevsko družino. Mi Nemcem prav nič ne zamerimo, da izkoriščajo neverjetno zaslepljenost in hlapčevsko naravo nekaterih »tudi — hrvatskili« politikov, a ta primer nam kaže, kako sramoten madež so na našem narodnem telesu frankovske propalice, ki se vežejo z največjimi sovražniki našega naroda in katerih domovina je poln žep, ljubezen do naroda pa v žolču! Frankovski »Hrvati« zamerijo Švabom, ker skušajo biti lojalni državljani!! Izza protikomunistične akcijo bo potrebna tudi protifrankovska, zakaj bolezen je ista: brezdomovinstvo, moralna propa-lost, izdajstvo in nizkotno robstvo tujcem! * Kriza španske vlade. Španski kabinet je podal ostavko. Novo vlado sestavi Man ra. ko je dospel z deputacijo mr. Silber-steiu, tokrat ne, da vrši hišno preiskavo, ampak da čestita generalu k srečnemu izidu. General je umcl pravzaprav prav. dobro, da ga je rešila pogube edinole mr. Silborstblnova značaj uost — in to spoznanje jb bilo naj-brže tudi vzrok, da je povabil Silber-steina na večerno veselico in pri tej priliki sta se bližala oba »govornika« vttdno bolj in bolj, anllf/mporonfitiki naj bi bili vzdržljivejši, tempereučni-ki pa nekoliko manje; mesto naj ne podleže popolnoma prohibiciji, ne, nekoliko več naj bi se od nje emancipi-ralo; zakoni so slabi, strogi ukrepi lahko zadenejo tudi lahke poštene ljudi, kakor je poka/zal »slučaj Loaf«; obe stranki naj bi se združili pod novim imenom in se skupno borili proti pijanstvu, zmerno uživanje pa bi dovolili politika, naj bi. bila prijatoljska — medsebojno naj bi se spoznavali, spoštovali, ljubili —- in v neizmenlo veselje navzočih sta se nekdanja strahovita nasprotnika končna objela. Kakor je bij ta večer general Caharija P. Laf najsrečnejši človolc nasvetu, je bil mr. Stnpid, slavni detektiv, žalosten do smrti, kajti šef ga je po- 3 O R iiiiim i i m ni~iiiMmr-| immiii i~ i i nimaunri n j_L—— Zanimivosti. Moderna ljubezen. Moderna l.jubav-na komedija s socijalnim ozadjem .je bila predmet razprave, ki se je te dni vršila pred nekim berlinskim sodiščem. V »mesecu ljubezni«, maju, 1919;' je spoznal 23-letni. Makso Lade 17 letno Edito Tragenheim. Med obema be je v kratkem času razvila, ljubezen, a do javno zaroke ni prišlo, kor Maksovemu očetu bodoča snaha ni bila po godu. — Mlada zaljubljenca pa sta si kljub temu ostala zvesta ter trdno sklenila, da se poročita Največja zapreka njuni ženitvi pa so bile današnje življenske razmere. DasiraVno je on mnogo zasluži, je ta zaslužek jedva. zadostoval za hrano in najpotrebnejšo obleko. Kljub vsem omejitvam nista mogla niti misliti, da bi prištedila toliko, da bi lahko kupila pohištvo in se končno poročila. Vsi tozadevni računi so ostali brez rezultata. Končno je dekletu upadel pogum in se ji zastudilo življenje. Mnogokrat jo govorila svojemu zaročencu, da hoče raje umreti, kot pa da se še nadalje brezuspešno muči in trpi. Maks jo je nekaj časa tolažil,, naposlecl pa se je tudi on navzel njenih misli. Zadnjega dne meseca oktobra 1. 1. sta šla oba v neko kavarno, kjer sta spila mnogo likerja, da. sta prišla v dobro voljo. Med' tem sta napisala njegovim staršem sledečo pismo: »Dragi starši! Ker sva še odločila, da skupno umreva, vas prosiva, da naju tudi skupno pokopljete.« Par ur pozneje so našli oba v neki samotni ozki ulici. Ona je bila že mrtva, on pa jo s prestreljeno glavo ležal na njenih prsih in šepetal: Hladno jo tuka j! Edit, zakaj me nisi popolnoma, ustrelila. Njo so pokopali, njega pa so prepeljali v bolnico, koder je polagoma, okreval in ozdravel. Pred par dnevi pa je sedel na zatoženi klopi. Obtožen je bil radi uboja. Zdravniki so izrekli, da je histeričen in psihopati-čen, kljub temu pa je državni pravdnik predlagal 3 leta ječe. Dnevna kronika. Maribor, 13. avgusta, — Klerikalci in gledališče v Mari-bom. Oblast, je prepovedala otvoritev gledališča za toliko časa, da so. trpel je taka razsvetljava, ki ne ogroža človeškega življenja. Do sedaj so bile upc-Ijane provizorno nezavarovane žice in je pravi čudež, da Se ni izbruhnil požar. Da pa se vendar omogoči pravočasna otvoritev sezone, je mestni za-stop sklenil, da investira za renovacijo razsvetljave v gledališču do pol milijona kron. To seveda ni zavržen denar, ker ostanejo vse nabave mestna last in obdrže svojo vrednost. Pri vsem tem pa so se klerikalci odločno postavili proti temu predlogu, ker nimajo smisla in čuta za povzdigo kulture. .— Brezprimerna klerikalnla lumparija. Včerajšnji »Slovenec« prinaša iz 1 rekmnrja poročilo, da so proslava druge obletnice osvobojenja Prekmurja vrbi, ter da so vse tozadevne nagnal in na vprašanje po vzroku odgovoril samo dve. besedi, namreč: »Too stupid!« v slovenščini enostavno: tepec! ---- Nekako čudno bode zvenelo zatrjevanje, da je stara Elizabeta tudi sia-vila slavnost; ne more se reči, da jo je obhajala z veseljem. Slavila je namreč ze dolgo pričakovani jubilej stote za-tvoritve. Sodnik Phelps je porabil to priložnost iu napel v spominu na svoj kurnik vse moči, tako da mu jo uspelo, poslati staro lopovko vkljub protestu njenih prijateljev za cela štiri _ v *Penitentiary«, poboljševalnioo za zenske. Kansas Clty jo je bil torej za lep cas rešen. Tudi Jim liumphrey je bil še v mestu, akoravno zadnji večer. Prihodnji dan So ga nameravali prepeljati v Oro-g°n; j° čakala pet do desetlet- na ječa. Ko je prelomil v medlem svitu od zgoraj v eelico padajočega sija svoj kruh, je našel v njem zmečkan košček papirja. Rujavi robovi so dokazovali, da je bil vtaknjen v testo, še prodno 3e potoval v peč. Je li bil pošiljatelj Pekovskimi pomočniki -______1 afil je pa bil ključar podkupljeni! — \ sebina je pa bila .umljiva* sprotne vesti neresnične. Mi smo se v&Ied '-tega obrnili telefonično na našega poročevalca za Prekmurje, ki nam je podal sledeče pojasnilo. Klerikalci so na kritični seji -nadstrankarskega odbora v Murski Soboti, ki se je vršila v sredo zvečer, izjavili, da pod danimi pogoji, t. j. v družbi drugih strank ne sodelujejo pri proslavi, radi česar se je odbor razšel ter proslava ukinila. Kakor pa je iz nadaljnega P<>' stopanja klerikalcev razvidno, je bil to le krik, s katerim so -razbili-^odbor in' onemogočili sodelovanje drugih strank, d očim sedaj sami na svojo roko vodijo organizacijo proslave dalje. Čudno so n; i le zdi, da merodajne oblasti ne posežejo til vmes ter dopuščajo, da V državnem oziru nezanesljivi in ostav-Ijeni dolnjelendavski gerent Sever počenja v Prekmurju kar hoče. — Orlovska kultura. V sredo zve-čer okrog 22 ure se je vračal ,iz kavar* ne »Central« proti domu na Ruški cesti št. 49. stanujoči Anton Mencinger, zaposlenec delavnice južne želoanice. Blizu trgovino »Jerman in drug« je prehitel štiri orlovsko junake, ki so ga začeli kot Sokola izzivati brez vstM Iccga povoda. Najglasnejši je bil neki Volk, uradnik računske pisarne delav-niče, ki je nahrulil g. Mencingerja* smo zmagali pri svetovni tek-1 rili, cesar Sokoli nikdar .no bodo zmožni ker imajo Samo velik gobec!« G. Mencinger mu je na to mirno odvrnil, da jo žalostno za inteligenla, da. ne ve, d Hi imajo ljudje usta in ne gobce. Na to? pa je navalil Volk na g. Mencinger j rij ter ga vda rji s pestjo po glavi tako d<4 se ;je zgrudil na tla. Na tleh ležečega p>y so se potem spravili šri 'ostali trije; Maorih, Bende in Bodeadorfor ter ga osuvali z nogami. »Straža«, ki vedno laže o sokolski nekulturi., ima tu lep primer v svoji lastni gardi- Siccr pa jo to sad njenega lastnega hujskanja. Na Karavankah stavijo mejnike v.. Obmejni Nemci med seboj. V Goz- dišcu (Gosdorfu) blizu našo državne mejo jo bil preko noči izruvan in razy uit spomenik padlim vojakom z glavo Bismarcka. Prvotno so bili krivi seve-da Slovenci, (ki so po mnenju »D. G renzvvacht« v celih Slov. goricah! »deutsehfreundlich«, no, zdaj pa bi razbijali Bismarckovo busto na avstri.l-škili tleh!); nadaljna preiskava pa ,j21. ure. Oba pa sta se vrnila še-Ie ob 2. uri zjutraj, seveda vinjena. Kje sta tako dolgo popivala, je seveda javna tajnost! Saj se med železničarji splošno govori, da so meniškim železničarjem v Mariboru odprte gotove gostilne in trgovine ob vsaki uri. Ko sta prišla v lampisterijo, sta začela na vse mogoče načine izzivati naše povsem mirne železničarje in zabavljati čez našo državo. Na tozadeven opomin s strani enega naših železničarjev sta začela razbijati in sta ga celo dejansko napadla. Ko ju je aretirala policija, se je izkazalo, da sta Slovenca iz okolice Maribora, kar se jima je že pri govorjenju poznalo, kajti lomila sta nemščino tako, da bi njoralo tudi vsakega poštenega Nemca' boleti srca. Zakaj naše oblasti takemu nečuvenemu postopanju ne napravijo konec? Zob za zob! Kakor zapirajo Nemci in Italijani naše železničarje, tako postopajmo mi ž njimi. Ge ni drugega prostora, se bo kale prazen vagon gotovo še našel. — Mestni veterinami urad nam sporoča z ozirom na našo včerajšnjo notico »Nove mesne cene in kmetje*, da navedena dejstva z ozirom na to, da nove cene še niso stopile v veljavo, niso mogoča. — Oderuštvo s sadjem. Sadje je pri nas kljub temu, da živimo sredi sado-nosnikov neznosno in oderušku drago, kakor morda nikjer drugje na svetu.. Tako se n. pr. prodajajo nezrele, ali pa celo gnile breskve po 5 K komad. Kilogram telečjega mesa stane 10 K, dve breskvi pa tudi 10 K in vendar koliko dela in truda je treba, da se vzgoji živina, dočim rastejo breskve same. Najinteresantnejše pa je to, da se bile prve breskve, ki so se pojavile na mariborskem trgu mnogo cenejše kot so' sedanje. Ali res ni prav nobene oblasti, ki bi napravila v tem oziru red? Ce se določajo cene mesu, zakaj bi se ne določale tudi drugim živilom, ki prihajajo na trg ? Mogoče bi mogel gosp župan potom tržnega, nadzorstva kaj ukreniti. — V Mariboru aretiran Gagliar-dljev agent. Pomočnik komisarja železniške policije g. Peter Kosmač je danes nasledil in aretiral že dalje časa zasledovanega Frankovca Gjuro Fratriča. ki je s ponarejenim potnim listom dospel iz Nem. Avstrije. Fratrič je po znani vo-laški pobuni 1. 1919. pobegnil v Nem-Avstrijo in bil tam vodja in agent Fran-kovcov ter je posredoval med Zagrebom in Gagliardijem. Začasno se nahaja v tukajšnjih zaporih. O aretaciji je obveščeno ministrstvo, ki bo ukinilo od-gon v zagrebške oziroma beograjske zapore kamor prepeljejo tudi v Gradqu aretiranega Gagliardija. — Pojasnilo. Ker je bila včerajšnja naša notica glede razmer v mestnem kopališču dvoumna, ugotavljamo danes, da se je pri tem mislilo na mestnq kopališče ob Dravi in ne na ono v Kopališki ulici. — Naše šolstvo. Ta teden smo sprejeli popisne pole za šoloobvezno deco. Slovenci I. in II. okoliša bodo prideljeni slov. deš. osn. šoli L, a pravi in nepravi (in teh je več) Nemci pa samostojni nem. Stran 3. deški osn. šoli II. Naša dolžnost bi bila, da bi se vsi otroci pristnih slovenskih starišev .pridelili slovenski šoli. Na vsak način pa kaže, da se vsaj taki novinci prisodijo tisti šoli, kamor po rojstvu in narodnosti svojih starišev pripadajo, t. j. v slovensko šolo. — O priliki otvoritev lastnih trgovin darujeta gg. Mastek in Karničnik za Jugoslovensko Matico vsak po 400 K. — Jugoslovenski Matici je darovala ga. Frančiška Ingolič (gostilna »Balkan*) 100 K, za kar ji izrekamo najiskrenejšo zahvalo. —- Prostovoljno gasilno društvo v Skofjlvasi priredi v nedeljo 21. avgusta ob 15. uri popoldne veliko vrtno veselico v Skofjivasi na senčnatem prostoru med občinsko hišo in Hudinjo. Ker je to prva prireditev tega društva, se pričakuje obilna udeležba od blizu in daleč. — Razmejitev z Madžarsko. Kakor poročajo, se danes sestane v Zagrebu medzavezniška komisija za razmejitev z Madžarsko. Načelnik komisije je neki angleški polkovnik, dočim šteje komisija sama okoli 20 medzavezniških častnikov, razen njihovega spremstva. Komisiji je kot naš zastopnik dodeljen polkovnik Vojin Colak-Antič. V Zagrebu ostane komisija samo dva dni, potem pa se preseli v Varaždin, kjer bo ostala, dokler ne izvrši svoje naloge. V Varaždin bo prišla tudi madžarska delegacija. — Javen poziv! Ona ženica, ki je šle 12. julija 1921 ob pol 2 uri popoldne z nekim okoli dvajsetletnim fantom ob limbuškem potoku in zapazila v grmu ob potoku koš z različnim blagom, se naproša, da se takoj oglasi v pisarni dr. Ferda Lašiča, odvetnika v Mariboru, v Slovenski ulici št. 12. Imenovani rabi kot zagovornik dotičnega fanta ono ženo za pričo. Da se stvar pojasni; naj ženica pride takoj. — Izvanredno pomanjkanje vode. Od mestnega magistrata smo prejeli: Kakor je bilo pred kratkim objavljeno, manjka mestnemu vodovodu vode zaradi velike suše. Dotok vode v vodnjake se zmanjšuje od dne do dne. Radi tega je mestni magistrat prisiljen ustaviti škropljenje cest. Mestno1' prebivalstvo se poziva še enkrat, da začne resno štediti z vodo, ker drugače preti mestu velika katastrofa. Posebno strogo je prepovedano škropljenje vrtov in se bo proti osebam, ki ravnajo nasprotno, postopalo najstrožje. — Nadzorovalne komisije dela. Po navedbi ministra za socialno politiko se ustanovi v državi še tri nadzoroval -ne komisije dela im to v Sarajevem, v Tuzli in v Banjaluki. — Tečaj za slovensko stenografijo se prične v sredo in sicer za začetnike ob 19. uri, za druge ob 18. uri v Vetrinjski ulici št. 11., I. nadstropje. Prijave se sprejemajo dnevno od 10. do 12. ure v Razlagovi ulici št. 15, pritličje. I — Za Jugoslovensko Matico je daroval mesto šopka na grob pokojnega Serajnika g. J. Novak, trgovec na Koroški cesti 100 kron. — Civilno obleko bivših vojakov bode oddajala vojna intemdenca prihodnje dni v Ljubljani. Župani oziroma njih odposlanci iz vseh občin Slovenije bodo morali kovčke v Ljubljani prevzeti in spraviti v svoje občine. — Menimo, da je vojaška uprava s tem povzročila občinam samo stroške in nepotrebna pota. Kar odpade na naše občine, bi bili lahko spravili v Maribor oz. Celje; vojaško upravo bi taka pošiljate v stala manj nego bo stala obči. ne pot v Ljubljano. — Obrtno gibanje v Mariboru. G. Fran Mastek, dosedanji družabnik g. Karničnika, je izstopil iz družabništva ter osnoval na Glavnem trgu štev. 16. ^poprej R. Lorber) lastno trgovino z manufakturo in modnim blagom. Trgovino v isti stroki na Grajskem trgu Št. 1., ki se je znatno povečala in razširila, pa bo vodji dalje g. Josip Karničnik zam. —■ Šolska veselica v Svečini. V ne-neljo popoldne ob 15. uri se vrši v Svečini šolska veselica z obsežnim sporedom. V pondeljek 15. t. ra. pop. pa se vrši v gostilpi pri Smoniku obmejna veselica s šaljivo pošto in prosto zabavo. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh i podružnicah drž. posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptujiu in Murski Soboti je iskalo iv preteklem teduu od 24. do 30. julija 1921 dela 175 moških in 96 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 153 moških in 96 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 281. Promet od 1. januarja do 30. julija 1921 izkazuje 19850 strank in sicer 9957 delodajalcev in 9893 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 5274. Dela iščejo: (pisarn, moči, kovinarji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, trg. so-itrudniki, sotrudnice, sedlarji, tesarji, zidarji, delavci delavke, šivilje, vzgojiteljice, vajenci, va jenke. V delo ' se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, usnjarji, čevljarji, peki, krojači, natakarji, natakarice, holm. strežnice, vla-galke, štoparica, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Velika poletna veselica proštov, požarne brambe in njenega rešilnega oddelka dne 4. septemtffca 1921., ki se priredi kot naknadna proslava 50 letnega obstoja društva, vzbuja v našem mestu splošno pozornost. Saj se bo pa pri tej prireditvi tudi nudilo zabave v taki obilici, da bo se vsakogar zadovoljilo. Največ zanimam ja vlada za 'veliki cirkus in briljantni umetalni ogenj. Ob pol 15. uri prične tombola, ki ima veliko krasnih dobitkov, razen tega je na sporedu vožnja z avtomobilom, tekmovalni tek preko zaprek, velik šaljiivi ribolov s krasnimi dobitki, lepotna konkurenca, dfča, gulašni top itd. Za plesalce bo postavljeno plesišče in za pivce vinotoč pod vejo. Sveže mrzlo pivo, imenitna vina, razna jedila in prigrizki se bodo dobili v raznih šotorih, kjer bode lačnim in žejnim delavni nežni spol prav raJd postregel. Veselični prostor bo električno razsvetljen in 4 godbe bodo skrbele za ohranjenje dobre volje. Vstopnice v predprodaji se bodo začelel prodajati tekom prihodnjih dni in se priporoča, da se iste prej nakupi, da ne bo navala pri blagajni. Ker je požarna hramba in rešilni oddelek v slučaju potrebe za vsakogar brez razlike stanu in narodnosti vsak čas na razpolago, se pričakuje obilen obisk. Nikdo naj ne zamudi, doprinesti kak prispevek za ta dobrodelni namen, — Za slabotno deco. Radi velikega števila slabotne dece je ministrstvo za prosveto odločilo, da bi ta deca ne zaostala v šolskem pouku, da se zgradi v okolici Novega Sada sredi gozda šola, v kateri bi se mogla slabotna deca šo lati, obenem pa si tudi okrepiti svoje zdravje. — Seznam meseca julija izbrisanih pravic v Mariboru. Amalija Pl^-sonig, Aleksandrova cesta 72, branjarija. Karl Zvillak, Glavni trg, trg. s klobasami itd. Gustav Kocbek, Slomškov trg 12, trg. z galanterijskim blagom. Tvrdka Meleš, Matkovič in dr., Sloven ska ulica 28, trg. z , meš. blagom na drobno, trg. z žitom'in moko na deb. Ana Vračko, Zidovska ulica 12, sejmar stvo. Ivana Kuhar, Gosposka ulica 40, šivilja. Karol Wippel, Aleksandrova c. 43 izdelov. ženskih oblek. Ivan Jagorinac, Pod mostom 6, pekovska obrt. Adolf Teyber, Frankopanova ulica 8, trg. agentura in komisija. Neger Hermina, Zidovska ulica 10, branjarija. Lorber Roza, Glavni trg, trg. z mešanim blagom. Kralj Josipina, Glavni trg, trg. s sadjem itd. Kosi Marija, Koroška cesta 84, branjarija. Josipina Bonča, Tržaška cesta 59, branjarija. Tvrdka MostbOck Jos. in Go., Sodna ulica 18, tiskarna. — Iz neosvobojene domovine. Raz mere v neosvobojeni domovini postajajo za naše ljudi dan za dnem težje. Sedaj so Italijani započeli oster boj proti našim sokolskim društvom. Prošlo nedeljo je hotel idrijski Sokol prirediti javen nastop na starem šolskem trgu, toda že v soboto so nastop prepovedale italijanske oblasti. V pondeljek pa je prišel iz Trsta odlok, da ne smejo Sokoli več uporabljati šolske telovadnice. Tako je seda idrijski Sokol na cesti. Fašistovski list „11 Popolo di Trieste* je pričel ostro gonjo proti pismom, naslovljenim • »Trst* mesto v „ Trie ste*. — Razpisane tobačne trafike. Na biivšem Štajerskem so do dne 26. avgusta it. 1. razpisane tobačne trafike v nastopno navedenih krajih: v Mariboru (Vetrinjska ulica št. 10); v davčnem okraju Maribor: v Vurmatu št. 10, v Voislku št. 3 im št, 15 ter v Pernici št. (te tri trafike se združijo v eno samo novo trafiko); v Št. Juriju ob južni železni št. 51; v Ptuju: Ljutomerska cesta št. 2 in Srbski trg št. 35 (vsaka trafika zase); v davčnem okraju Ptuj: v Žaklju, št. 19, pri Sv. Vidu št. 11; pri sv. Lenartu pri Trbovljah št. 110 in pri sv. Juriju pri Hrastniku št. 10 (obe trafiki se združita v ©no samo novo trafiko); v Ljutomeru št. 94; v davčnem okraju Ormož: v Ključarovcih št. 28, pri sv. Miklavžu št. 48 in št. 51 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v Zabukovju št. 70 ,v davčnem okraju Sevnica; v .davčnem okraju Šmarje pri Jelšah: v Hrastju št. 18, pri sv. Vidu št. 20 in v Gorenju vasi št. 30 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v Oseku št. 133 v davčnem okraju sv. Lenart v Slovenskih goricah. Natančnejši razpis trafik je objavljen v Uradnem listu št. 93. — Za tlačene brate j e daroval g. Juri Perčič Jugoslovemski Matici 80 IC. — Dr. med. Vilko Marin ne ordini-a od 15. avgusta do 5. septembra. — Dunajski velesejem paziva tudi mariborske trgovce in obrtnike, nad razstavijo svoje blago in izdelke. Posredovanje in prevoz opravlja špedicija »Adria«. — Požar vsled vročine. V petek pop. krog 16. ure se je vnela ob železnici pri mostu v Frankopanovi ul. trava, najbrž vsled isker iz lokomotive. Ogenj se je vsled suše z neverjetno naglico širil. Vnel se je celo plot ob železnici in obstojala je nevarnost, da se vnamejo bližnja poslopja. Se-le poklicana požarna bramba je zamogla po polurnem delu ogenj pogasiti. — Tatvina. Ivani Polegeg v Mother-jevi ulici št. 4. je neznan uzmovie skozi odprto okno odnesel iiz zaprtega stanovanja 7 ženskih srajc, ki jih je sprejela v popravilo. Srajce so vredne 450 K. Pred nakupom se^svari. — Najdeno. Našlo se je ključ za vijake. Dobi se pri policiji. — Sv. Jakob v Siov. gor. Naš kraj je sicer močno posejan z gozdovi in drugim drevjem, tako, da imamo dovolj sence. Vendar je čas kislih kumar tudi k nam pritisnil s tako silo, da je popolnoma skisal možgane »Stražinemu" dopisniku. Ze drugič se je zaletel v naš tako imenitno uspeli sokolski zlet. Medtem mu je že tudi spomin tako opešal, da je videl na zletu samo 30 domačinov in le 3 može, ki pa so prišli le iz radovednosti. Prepričani smo torej, da bo že prihodnja številka »Straže" poročala, da nas je tudi župan, ki pa ga »Stražin" dopisnik sploh ni videl in ne slišal (menda je imel takrat že čisto kalne oči), le iz radovednosti pozdravil. In prav je tano. »Stražin" papir je potrpežljiv, njem bralci se bolj, verjamemo tudi vse in končno: (udi ptič noj potisne glavo v pesek, kadar se bližajo sovražnnu, da ga lažje po-tirustajo! — Gospodu Erhatiču pa na uho: če vam žilica res zopet ne da miru, le naprej, mi imamo.korajže dovolj. — Radgonska garnizija 3. t. m. je dospela v liadgono komisija, sestavljena iz zastopnikov civilne in vojaške u-prave, ki je določila vse podrobnosti glede nastavitve avstrijske garnizije v radgonskih vojašnicah. Avstrijska vla • da bo v Radgoni nastanila močno garnizijo, tako da bo malo mestece zopet dobilo svoj nekdanji vojaški značaj. — Radenci. V primeri s poprejšnjimi poprevratnimi sezonami je letošnja sezona v radinskem zdravilišču zelo živahna. Kljub še vedno neurejenim prometnim razmeram so dospeli gostje z raznih krajev naše države in celo iz inozemstva, ida si odpočijejo v tem lepem kraju, ki je tih in miren ter mora baš radi tega ugajati onemu, ki čuti potrebo, da vsaj za par dni zapusti di rindaj javnega življenja. Med gosti se nahaja tudi naš muropoljski rojak, g. univ. prof. dr. Ilešič. V Gornji Radgoni se nahajata na letovišču tamošnji rojak g. docent dr. Veber in g. vseuč. prof. Nachtigal. Zdravstveni teden. Spored za soboto. Ob 2. uri pop. V otroškem zavetišču v koloniji: Prosto posvetovanje spe-cijalista za otroške bolezni g. dr. N. Ambrožiča iz okoliša Studenci, Kolo- nija, magdalensko predmestje in Pobrežje, z materami, priskova-nje dojenčkov ih nasveti glede njihove zaščite in njihovega negovanja zlasti v poletju. Ob 4. uri pop. v veliki dvorani Narodnega doma: Prosto posvetovanje istega, »pecljalista iz materami iz mesta in okolice, preiskovanje dojenčkov in nasveti. u Ob 6. uri pop.: V Narodnem domu: Predavanje g. doc. dr. I. Matka o črevesnih črvih kot povzročiteljih boleani. Ob 9. uri zvečer v Narodnem domu: demonstracijsko predavanje ravnatelja kmetijskega kemijskega preizkuševalnega zavoda g. inž. H. Mohorčiča' o ljudski prehrani. Kultura in umetnost. x Slovensko narodno gledališče v Mariboru. V včerajšnjo notico se je vrinila tiskovna pomota. Glasiti se mora: Gledališka pisarna je odprta vsak dan od desetih in pol do dvanajstih in pol ter od petnajstih do sedemnajstih. — Tem potom opozarjamo še enkrat vsa kulturna društva in sploh vsakogar, ki se zanima za gledališče, da izrazijo svoje želje glede bodoče sezone. V najkrajšem času se razpiše abonement. Podrobnosti javimo pravočasno. x Koncert baritonista Adolfa Per-manna v Mariboru. V četrtek 18. t. m. zvečer ob 20. uri bo imeol mariborsko občinstvo priliko slišati prvega baritonista frankfurtske opere svetovno znanega Adolfa Permanna. Koncert im sicer samo eden, se vrši v Gotzovi koncertni dvorani. Občinstvo se opozarja, da si še pravočasno preskrbi vstopnice, ki se dobe v trgovinah Zlata Brišnik v Slovenski ulici ter J. Hofer v Šolski ulici. takih, ki prihajajo tuldi redno v telovadnico ali pošilja tudi tje svojo deco* Nečemo slišati odgovora, ker bi^ bil vam težek, nas pa ibi žalil. V neldeljo se vrši v Središču zlet Mariborske sokolske župe. Sokol bo pokazal ogromni napredek maše župe, z nami vred pa bo nastopilo tudi čez 300 vojakov. To bo krasna slika naše moči, ki se mora razpresti po vsej domovini. Vabim vas vse, ki imate resnično domovinski čut, pohitite v nedeljo v Središče, poglejte si naše klice proti Karavankam, sledite igibom naših rok, zamislite se nad našo mladino in uver,jen sem, da se boste vračali zrelejši in samozavestnejši v svoji veri v lepšo bodočnost Ju-goslovenstva. Verujem, da vas najdeni že prihodnji teden v naši telovadnici* če imate še količkaj resničnega domovinskega euta! Sokol. o Vlak Iz Središča nazaj proti Ma* riboru { vozi jutri glasom telefoničnega obvestila železnice še-le ob 22. in ne ob 20. (oz. 20-40.) uri. Razno. Sokolstvo. „Na Karavankah stavijo mejnike.". . Vi vsi, ki ste včeraj razburjeni in ogorčeni čitalj tisočere belo - modro -rudeče listke po mariborskih ulicah, in ste morda grizli v ustnice in krčili fiesti — ali ste tudi istočasno pomislili kaj ste storili vi sami v prid domovini, predno nas je doletela nesreča in koliko ste storili poprej aa dosego naše svobode? Ali niste zarudeli ob misli, da še sedaj, ko se zgražate nad našo diplomacijo, sami ne storite nič dragega kot to, da živite — in se zgražate nad nedelom drugih. Vsi čutimo, da nam ni dobro in da (bodočnost mora biti boljša. Pa — kdo nam naj da to boljšo bodočnost? Drugi nam je ne bodo nosili na krožniku, iz strahu pred našim uličnim kričanjem. Naša mehlcužnost nam ne more vrniti Koroške in Primorja. Samo krepek neumorno delaven in utrjen narod si jo ibo priboril nazaj. — Lepe se besede o zvezi narodov, o pravici, miroljubnosti in podobni solzavosti, samo ida mam še dodanes niso prav rtič koristile. Kar smo dosegli, nam je priborila samo moč srbske vojske in edina sila naše notranje utrjenosti bo tista, ki nam bo enkrat-vtmila Koroško in Primorje. Treba se je torej smotre-no pripravljati za to nelahko delo in poznati predvesm pot do cilja. Imamo, že nebroj organizacij, nedvomno pa je najslavnejša in najboljša v kateri vi diimo naš spas, Jugoslovenski Sokol. V njem se krepijo telesa in jači duh, ki rtam bo vzgojil može častili src z veliko nesebično lgubavjo in ;požrtvovalnostjo, za neodrešene ibrate in matere junakov, In sedaj: roko na srce: Koliko vas, ki so vam polnili danes plameneči list ki notranjost z gnevom in srdom in priznavate Sokola kot edilfcega spasi-telja, — je v sokolskih vrstah in zlasti — Holandski novinarji v Beogradu- V Beogradu biva že nekoliko dni ve« holandskih novinarjev, da se spoznaj0 z našimi razmerami. V torek dopoldan so poselili ministrstvo za trgovino io industrijo, da. se točno informirajo o naši zunanji trgovini. Kino. I. mariborski bloskop. V soboto, nedeljo, pondeljek in torek se bode pred* vajala velikanska francoska veseloigra »Mala kavarna" v 6 činih z Maksom Linderjem v glavni vlogi. Francosko delo garantira popoln uspeh te veseloigre-Krasne slike in podobe, kakor tudi vesela vsebina filma napravijo na gledalce prav dober utis. Sah. Za šahovski turnir v Celju so se doslej prijavili sledeči igralci: dr. A. Ba-nekovič (Zapreb), dr. Čadež (Ljubljana), dr. Al. Erdev (Sombor), F. Ferjan (Ljubljana), dr. J. Kockar in I. Kohn (Osijek), Em, Konig (Kula), dr. E. Kramer (Maribor), Al. Nicifor (Vel. Bečkerek), Fr. Peyer (Zagreb), Fr. Poljanec (Ljubljana), K. Božič (Zagreb), dr. G. Trstenjak (Koprivnica) in V. Vukovič (Zagreb). Šport. : P.O.L.M.P. je sestavil reprezentančno moštvo in sicer:- Glazer, Pavalec, Zeichen, Baumgartner, Stauber, Vauda, Vračko, Vogrinec Turina, Pernat, Kohout. V rezervo so postavljeni: Fridau, Dolia-schegg, Skrabar in Kurzmann. 11. sept. tekmuje to izbrano moštvo z reprezentanco Ljubljane. : Concordija (Zagreb) gostuje v nedeljo 14. in pondeljek 15. avg. v Mariboru. Zagrebški gosti igrajo prvi dan proti I. SSK „Maribor“, drugi dan pa proti SV »Rapid“. »Concordija" spada k reprezentančnim klubom naše države ter pomeni ta pridobitev za mesto Maribor pravo senzacijo, tembolj pa, ker se po zadnjih nastopih »Concordije* temu klubu pripisuje največjo bodočnost v razvoju jugoslov. športa. Začetek tekmovanja za oba dni je določen na 17. uro, V predtekmah, ki se začnejo ob 15. uri, igr« prvi dan rezerva »Maribora" proti rezervi »Rapida", drugi dan pa drugi naraščaj »Maribora" proti drugemu naraščaju „Ra-pida“. Vse tekme se odigrajo na prostoru I. SSK »Maribor8. Glavni urednik: Ra divoj Rehar, t Odgovorni urednik: Rudoli Ozim. 1011 i-4 enem ”J*11 strojno olje karbolinej strešna Sepejika se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki 1103 3-7 Mala oznanila Vrtnar V soboto 13., zvečer in v ne deljo 14. t. m. predpoldne samec, z večletno prakso pri cvetlicah in zelenjavi iSč,e primerne službe. Gre tudi za oskrbnika. Gostilna ,,Pri Jelenu4* pod mostom št. 8. 1166 Za dobra, jedila, pristna vina in sveže pivo jamči 1168 restavrater. Dne 14. in 15. avgusta 1921 Aleksandrova cesta štev. 23, Baroe v gostilni Bajčeva ulica 16. Praženi piščanci, kakor izborna vina vedno na razpolago. 1163 Za obilen obisk se priporoča S. O. Ivič. lake, krtače, čopiče in vse potrebščine za slikarje in pleskarje se dobi pri R. Schweighofer Koroška cesta 9 („Pri kmetu*). 1023 6-4- s štirimi strugarskimi klopmi in vsem orodjem. Delavnica 1 mehkim in trdim lesom ter velikim prostorom. Pismene ponudbe poštno ležeče pod -o- št. 1976, MARIBOR. >0- Kuplrri Brivnica Frana Novaka na ■ Aleksandrovi cesti St. 22 se priporoča. 22. 5 do 10 oralov zemlje, vsako s posebno hišo. Oddaljeni ne nad eno in pol lire od Maribora. Gostilna „Prl Jelenu" pod mostom, št. 8. SPRAGER L IN DRUG, Kopitarjeva ulica 12 zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo za izpeljavo električnih naprav za razsvetljavo In moč za Industrijska, gospodarska in obrtna podjetja. Gradba električnih central, krajevnih žičnih mrež, inštalacij za razsvetljavo v zasebnih poslopjih in stanovanjih, kakor tudi vsa tozadevna popravila. Hali stroški! Zmerna cene! Dobro delti) Strokovni nasvet, na željo načrte in proračune, Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge Posteljni predloiki tiradi za matrace Platno za slamnjake Nanking Inlet Brisalke Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki po nafnižji ceni pri K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10. 535 se prodajo po zelo ugodni ceni radi nesoglasja z davčnimi oblastmi Demeter Glumač MARIBOR, Vojaška ul. 1157 Novo dospeli liti ii brona, desetletno jamstvo. Okoli 50 komadov razne velikosti ima v zalogi 1113 6-3 „Metallnm“ d. d., Zagreb lltca br. 134. Telef. 1-98. Zahtevajte cenike! nalo vedno sveže žgano kavo, mešanice najboljših vrst, ki so v lastni žgalnici strokovnjaiko sestavljene: Nafflnejša Ellte-mefanlca % kg K 34*— najfln. mešanica (Mslafisr) K kg K 32'— najfinejša Java-mešanlca y* kg K 27*— najfln. družinska mešanica & kg K 22*— Rio žgana kg K 17*— Sokolska efektna loterija v Novemmesiu Glavni dobitek 60.000 kron Srečka 1 dinar m9 Žrebanje nepreklicno 201 avgusta t. L Efekti razstavljeni v trgovini brata Šoštarič na Aleksandrovi cesti. Srečke na prodaj pri g. Zlati Brišnik, Slovenska, ulica in v trgovini Šoštarič, Aleksandrova cesta Da zadovoljimo mnogoštevilno izraženi želji na-odjemalcev, prodajamo naše svetovnoznane krasne mmmtmr-nre za gospode dobro uravnane, 28 ur idoče, z dveletno garancijo za oprimemo nizko ceno komad po 125 dinarjev, proti vplačilu 45 dinarjev na mesečne obroke po 8 dinar-*v. Pošiljatev sledi takoj po sprejemu naplačila priporočeno. Cenj. odjemalci naj nam blagovolijo na-znaniti svoj naslov. Pri takojšnjem plačilu 5 odstotkov popusta. 1075 4-4 Skladišče ur Adolf Mith Zagreb, Samostanska ul. 4. Pr! odjem! od 5 kg dalje primeren Dopust. Pošiljanje po posti na vse kraje! Hova specialna trgovina za kavo Jaš in Lesjak, Maribor Šolska ulica St. 2. aes Naznanilo Podpisani naznanjem cenj. občinstvu, da je moj družabnik p. Franc Mastek vsled otvoritve • lastne trgovine izstopil ter sem prevzel sam na Grajskem trgu štev. 1. katero bodem po dovršenju adapcijskih del v znatno povečanem obsegu najsolidneje 'dalje vodil. Moje cenj. odjemalce se bodem potrudil z dobrim blagom, najnižjimi cenami ter točno in solidno postrežbo vedno kar najbolje zadovoljiti. Josip Karničnik trgovina z manutaklurnim in modnim blagom, Grajski trg 1. Potrudil se bodem mojo cenj. odjemalce vedno in v vsakem oziru kar najbolje zadovoljiti. 11(59 Franc Mastek. MSiiboiJ 14. avgusta .TABOR*. _ ~___..Sfraft IVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA CHfMU IN KOVINSKE PREDMETE s ix» X 6.Z. SLOVENSKA &ISTMCA r ? TelefoVi Stev. 375 Špedicij« vseh vrst. :o: Carinska agentur« in carinska reklamacije. :o: VskUidiščenje vsakovrstnega blaga. :o.’ Mednarodni prevozi. :o: Selitve i patentiranimi pohištvenimi vozovi na vse strani. :o: Špedieijsko dostavno 1 podjetje južne železnice. «wr« ,T A B O R*: *(BrJS?Tur!JS03 ‘»390$ 'A 8—5 K tl sjojodud a« n*jsn|?qo auieuofn«^ j ouja Ml} OMSUF)eui|*a : •o3»!|od2*j »ti (3s®qop[ aqns) •punt m rjdoi »itper *oAid 973*1 ut iu|A suabjbu e^euiop •«ms »s oft?ox misn«i*c«i»«s tj* 8? ’1? w>n* ..nNvaan iad“ aujnsoe vijja. uiajtiaA bu fajdeu ain ’i\ |oo judn>(s mSj gt s up ‘jafpp.uod a .mi ,,aqpo8 •upOJBN" 5t**P° rj3r ‘I 'i *t*n3AK 'tl snp ‘ofjapsTi \ 4®«q®A ,nueqjn mj" eufpsog ijoroj ilUXHION IN1UA ^sanirova oas,9 ^ priporoča m modro galioo Žvepleno cvetje za vinograde. . s? Radioaktivno termalno kopališče g „ .. . . - -r .. 1 zdravi reunatizem, protin, neuralgijo, po- ^ sledico zlomljenih kosti, ran in eksudate. ^ Sezona od 1. maja do 30. septembra, | Železniška postaja Straža-Toptice. ^ Pojasnila daje ravnateljstvo. '•H >fe3fcS32S5i25C!ra^ 761 |Sl tvj ■9^ 'V' • ■ 'V W & Dežni plasci prvovrstni, pravkar došli. — Velika izbira dežnikov, moškega perila, klobukov, čevljev itd. najceneje pri tvrdki iakoh Lah, Maribor, Glavni tr*| 2. 58 S Enonadstropna hiša z »ftlikim gospodarskim poslopjem, 14 oralov rodovitne zemlje, gostilna s toacesijo. Oddaljeno 2> minut od poslaie. iz Maribora Si uri hoda. leži ol> državni cesti ter je od farne cerkve oddaljeno s/< ute. Naslov »e izve v upravnistvu. llHt 3—2i Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo ! Posteljna oprava j Prepro e I Zavese »? ] Blago zapohištvo u Posteljno perje imnredno nizke cone y zalogi pohištva iKaroiPreis marlbor Gospodka ulica žt. 20 Pirchanovs hi«s. Svoboden ogled! Ceniki brezplačno! ■iifflgn': i 'iv.iicaii A. Hoste zidarski mojster Radvanje 55 priMariboru ne priporoča in prevzame vsa v njegovo obrt spadajoča dela v mestu in na deželi. mo za pianine v raznih velikostih iz jadro v in e miroma gumiranega platna, gurte za rol6, trakov! za žaluzije, mreže »a konje, žoge za nogomet, gonilni jermeni itd. pri Iv. Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13. 1066 5—4 MtrfcBf. TV aflgftjta 195*- > H ul ?i priporoča in prosi za obilen obisk. Toči se tudi sadjavec S Fran Novačan Lajtersberg>Cva]nik 114* Točna postrežba Mednarodno spedicijsko podjetje in poverjena laiiiisiio posredništvo F. & A. UHER podružnica MARIBOR Slovenska ul, 8 Izvršuje vsa v spedicijsko sfroko sp.idajoča dela najkukinlneje, ima na razpolago velika skladišča za shranjevanje vsakovrstnega blaga, pohištva itd. Pr; selitvah v inozemstvo preskrbuje potrebne izvoznice in dajo tozadevna pojasnila brezplačno. Selitve v tuzemstvu izvršuje strogo po fcelji strank. Zacarinuje uvozno kakorizvozno blagu po skrbno nizkih cenah« | A. & E. SKflBEBME Ljubljana, Mestni trg 10 Prazni zaboji j manufakturna in pfeteninska trgovina na debelo priporoča e voj e bogato skladišče damskih m S otroških, kakor tudi moških nogavic. Za tekočo sezono / i*n* v zalogi vsakovrstne patentirana otročke nogavice / črne, rjave in bele barve. / Pismena narofila se izvršujejo poštno-obratno in tjajsolidnege. se prodajo pri ADOLF RADI MARIBOR Aleksandrova cesta št. 40. . tisti graški sejem' im 24. septembra — 2. oktobra. 'W Jos. Martinc f Maribor «25 j ffaltnfarDska valatrgovln« * s -- .. . f| ■■ ■ ( Čokolada! Kohler Nestle Pischinger Talmone Schmidt Blagovni vzorčni sejem ta industrijo, trgovino in obrt. Posebna razstava kmetijstva in gozdarstva Štajerske. — Štajerska umetnost Razstava »štajerske književnosti*. Slavnostni koncertni in gledališki teden. Slavnosti z domač, narod.nošami. Sejtmski urad: Graz Bargg. IS. j KNJIGOVEZNICA Oftrfraao na!« brromtni roiene gumb* • *mM velikosti In po vsakem vaorca * conami brei konkorenc«. sm ZahtoftU« conlteJ Prodala na veliko j t Gala Pster Van Houten Amerlkanski Zahtevajte cenik. ! P. ERZIHj ..0-» Maribor n«7 j Gosposka ulica 28. r-n groa. Sn detail. i MARIBORSKE TISKARNE D. D. KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- JOČA DELA IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNEI Brzojav. naslov: Spedbalkai* Predprodaja vozovnic :o: *a vse proge južne in državne železnico. :o; Skladišče spojeno s Hrom južne žcleznicc, VltUsimdrova cesta it. 70. tomii* šotdiiililo »odjctM dalniška družba ta mednarodne transporte v Ljubljani. Podruinica: MARIBOR, Aleksandrova cesta Št. 35. Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BGOGRAD, TRST, WIEN. častnik in izd»iaieli: ..Konzorcij Tabor". — Tiska; Mariborska tiskarna d. d. 1