p I Največji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n Velja za vte leto • • Za pol leta - . . • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily n frhft United States* lamed every day except Sundays mud legal Holidays, 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1878 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 257. — STEV. 257. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 2, 1931. — P0NDELJEK, 2. NOVEMBRA 1931 VOLUME X] [XIX. — LETNIK XXXIX. JAPONSKA LETALA SO OBSTRELJEVALA TUNGL1A0 Pinchot za odpravo nezaposlenosti NAZIRANJE;DA AMERIKA ODOBRAVA STALIŠČE JAPONSKE, JE POPOLNOMA NAPAČNO V Washingrtonu pravijo, da je nevtralnost zabrani-la Ameriki pridružiti se ultimatu Lige narodov. Japonska in Rusija sta se sporazumeli glede severnega -dela Mandžurije in glede podreditve južnega ozemlja japonskemu vplivu. — Značilna izjava državnega podtajnika. PEIPING, Kitajska, 2. novembra. — V tukajšnji glavni stan maršala Canga so dospela iz Mandžurije poročila o novem japonskem napadu na man-džursko mesto. Štirje japonski oklopni vlaki so obstreljevali mesto Tunglian, dočim je nad mestom letal oddelek aeroplanov, iz katerih so metali letalci bombe na hiše. Tungliao je že tretje mesto, ki so ga Japonci obstreljevali izza časa, ko so zasedli mandžursko ozemlje. Oklopni vlaki so odšli v soboto opoldne iz Supin-kaia. V bližini obstreljevanega mesta se nahajajo velike množice organiziranih mongolskih roparskih tolp. Po obstreljevanju so japonski vojaki razdejali železniški tir južno in severno od mesta, da so preprečili prihod kitajskega oklopnega vlaka, ki pripada armadnemu zboru kitajskega generala Cang Hsu Sena. WASHINGTOiN, D. C., 31. oktobra. — Državni podtajnik Casde je rekel danes, da so Združerte države strogo nevtralne napram kitajsko-japonske-mu sporu v Mandžuriji. To ugotovilo je bilo vsledtega potrebno, ker so se začele med diplomatskimi krogi v Ženevi širiti govorice, da se je Amerika odločno postavila na stran Japonske. Zastopnik Amerike namreč ni glasoval za ultimatum, ki zahteva, da morajo Japonci odditi iz Mandžurije najkasneje do 1 6. novembra. Castle je ugotovil, da Liga narodov ni naprosila Združenih držav, naj se pridružijo ultimatu ter da Združene države ne morejo glede tega zavzeti nobenega stališča, ker niso včlanjene v Ligo narodov. Japonska se najbrž ne bo vklonila zahtevam ultimata, kajti Japonci neprestano zatrjujejo, da bodo šele tedaj odšli iz Mandžurije, ko bo varnost ta-mošnje japonske lastnine in japonskih državljanov popolnoma zajamčena. i TOKIO, Japonska, 3 I. oktobra. — Japonska vlada je danes naznanila, da se je sporazumela s sovjetsko Rusijo, da državi ne bosta poslali svojega vojaštvo v severni del Mandžurije, ker imata tam obe velike gospodarske interese. Japonska kontrola južnega dela Mandžurije pa ostane neizpreme-njena. Japonski diplomati, ki zastopajo Japonsko v Ligi narodov, so poslali vsem narodom, zastopanim v Ligi, izjavo, v kateri utemeljujejo japonsko politiko v Mandžuriji. Kitajcem očitajo, da zadosti ne ščitijo življenja in lastnine tamošnjih japonskih državljanov. Ruska bojazen, da bi Japonska razširila svojo kontrolo tudi nad severnim delom Mandžurije, je dovecjla do posvetovanj med japonskim poslanikom v Moskvi, baronom Hirote, in ruskim nadomestu-jočim komisarjem za zunanje zadeve, Kai akhanom. Diplomata sta se sporazumela, da ne bo Rusija poslala nobenega vojaštva za zaščito kitajske vzhodne železnice, ki je rusko-kitajska last. Ta obljuba pa velja le pod pogojem, da ne nastanejo ni kake nadaljne komplikacije. NOVI PREDPISI POŠTNEGA ___URADA Povišana poštnina za tuje države. — Na'pipma, naslovljena v Kanado, je treba prilepiti znamko za 3 cente. Poštni mojster Kielj* zopet o-pozarja na novo poštnino, za pisma, in dopisnice zil tuje države, ki je stopila v veljavo 1. decembra 1931. Pisma 2 eenta za unčo — dopisnice po 1 cent za Srednjo Amerike« (izvzemši Angleški Ilondu-res). Južna Amerika (izvzemši Guina), Kuba. Dominikanska republika, Ilaiti. Mehika. Španska (vključno Ceuta. Melilla) Penon de Velez de la Gomera in Tan-per; ravno tako Alliucemas, Iie-learict, .Kanarski. Chaferinas in Zafarani otoki, in republika Andora. Pisma po 3 cente za unčo, dopisnice po 2 centa za Kanado, Newfoundland, Labrador. »Nobene izpremembe v poštnini ni v ostalih razredih pošte za tuje države, razun za zračno pošto za Kanado. .Xewfundland in Labrador, ki znaša 6 centov za prvo unčo in 10 centov za vsako na-daljno unčo. MLADINA NAJ VLADA MEHIKI Značilna izjava mehiškega vojnega ministra Callesa. — Mehiška revolucija je dosegla konec druge dobe. MEXrOO CITY, Mehika, 1. novembra. — Vojni minister in prejšnji mehiški predsednik Plutareo Kllias Ca lies je izjavil, da se mora dati mehiški mladini priložnost biti v službi mehiške vlade. To svoje mnenje je izrazil v pismu na governerje 2(i mehiških držav. •Medtem ko je podal načrt za bodočo mehiško politiko, je rekel prejšnji predsednik : — Mehiška revolucija je dosegla konec druge dobe. V bodočnosti se mora zavzeti, da z doslednostjo vežba mladino v vodstvu. Izbrati mora poštene, zmožne može za visoka mesta in mora za vedno končati spor. spletke, protek-cijo in nemire. KONEC LAŠKO-ROMUNSKE POGODBE zveza med i n Italijo Prijateljska Romunsko trajala let pet. — Mussolini je stavil nove predloge. "PRAVICA BO DELA JE DEL PRAVICE DO ŽIVLJENJA" HARRISBURG, Pa., 1. novembra. — Gover-ner Gifford Pinchot je odredil, naj se začne 9. novembra posebno zasedanje pennsylvanske zakonodaje. V pozivu je rekel, da ima vsak delavec pravico do dela ter da je ta pravica del pravice do življenja. Zakonodaja se bo v prvi vrsti bavila s programom za odpravo nezaposlenosti. BUKAREŠTA. Romunska, 1. novembra. — Vsled novih pogojev italijanskega ministrskega predsednika Mussolnija je bilo nemogoče obnoviti italijanslco-roinunsko prijateljsko pogodbo, ki je potekla 2G. septembra po preteku petih let. Tekom zadnjega obiska romunskega zunanjega ministra Gliike v Rimu, je bilo v diplomatičnih krogih razpravljano o tem, da se pogodba zopet obnovi in vršila so se tudi tozadevna pogajanja. Ker pa je Italija stavila nesprejemljive pogoje, je Romunnska odklonila in s tem je končana italijansko-roinunska prijateljska pogodba. NAUTILUS" ŠE NOČE V MORSKI GROB dvojni samomor j LEV USMRTIL na avtomobilu!______AMERIKANCA Domačin je rešil lovca iz krempljev velikega leva. — Lovec umrl pozneje v bolnišnici. Povelja, naj se "Nauti-- lus" potopi, zaradi viharnega morja ni bilo mogoče izvršiti. OSLO, Norveško, 1. novembra. Kot izgleda, ne bo tako lahko potopiti W i 1 k i nso n o v ega polarnega podmorskega čolna Xautilusa. kot so mislile ameriške in norveške o-blasti. Danes so ga poskušali potopiti, pa jim ni uspelo. Ladja ga je vlekla na globoko, kjer bi imelo moštvo odpreti za-tvorniee in ga potopiti. Bilo pa je hudo morje, in Nautilus se je preobračal tako nevarno, da mornarji niso mogli priti nanj. Nato se je pretrgala vlačilna vrv in mornarjem je vzelo več ur. predno so vrv zopet zvezali. Vsled j viharja so opustili namero potopiti podmorski čoln, in jfa je la-1 dja zopet privlekla v pristanišče Bergen. Ko bo nastalo lepše vre-j me, ga bodo zopet poskušali po-grezniti na dno morja. YORK, Pa., 1. novembra. — William C. Rupp in njegova žena sta bila najdena sede v svojem avtomobilu v lastni garaži. Bila sta mrtva. Njihovo smrt je povzročil plin, ki je uhajal iz gorečega gazolina. Coroner L. lr. Zaeh pravi, da sta se dogovorila, da gresta skupno v msrt. Okna garaže so bila zaprta in špranje med vrati so bile zamaše-ne s cunjami. iNjuni trupli je našel njihov sosed, ki ju ni videl že od četrtka. Kot pravijo sosedje, jih je pomanjkanje denarja gnalo v smrt. Rupp je bil prodajalec bondov in uglaoševalec klavirjev. armada nezaposlenih Uradniki odbora za pomoč nezaposlenim in naznanjajo, da se je včeraj vNew Vorku priglacilo tri tisoč ljudi za delo. Zadnji teden se jih je priglasilo 30 tisoč. •Popisovanje odbora nezaposlenih od ulice do ulice je bilo končano včeraj. Veletrgovc Joseph Josephs j-.» po časopisih naznanil, da bo brezplačno oddal veliko množino zabojev jabolk brezposelnim, da jih prodajo za svoj dobiček. Včeraj se je pri njem oglasilo 500 brezposelnih in vsak je dobil obečan zaboj. hujskači za vojno naj gredo na fronto LONDON, Anglija, 1. novembra. — Prejšnji angeški poslanik v Berlinu iLord D'Abernon, ki je velik zagovornik miru, je v svojem govoru po radiju izjavil sledeče : — Vsi državniki in uradniki, ki povzročijo in zakrivijo izbruh sovražnosti, bi morali biti prvi poslani na fronto. NAIROGI, KENYA, Vzhodna Afrika. 1. novembra. — Kontrak-tor \Y. II. Ilerren iz Aberdeen, Wash., je šel na lovsko ekspedi-cijo s svojo ženo in dvema drugima 'Amerikancema v Kenya v Vzhodni Afriki. Ilerren in Gus Peret iz Portland. Ore., "sta se ločila od glavne skupine in odšla proti Tanga-nivka, kjer sta si postavila kolibo ter sta nato odšla v goščavo, da fotografirata in streljata divje zverine. Ilerren je ustrelil leva in se mu je približal, medtem ko je Peter skušal napraviti slike. •Ko se je Ilerren približal levu, misleč, da je mrtev, lev nenadoma skoči na noge in se vrže na llerena, Peret je še vedno skušal fotografirati. — Gus, me že ima, — zavpije ) Ilerren. in Peret je videl, ko je lev skočil na llerrena. Premetavala sta se po tleh in Ilerren je porinil svojo desnico levu v žrelo. Peret se ni upal ustreliti, kajti bal se je. da bi zadel svojega prijatelja. Tedaj pa se pojavi domačin, ki je nosil puške in ko zagleda llerrena in leva valjati se po tleh. naglo priskoči, zagrabi leva za rep in ga potegne od llerrena. Nato Perret ustrelil na leva, ki se je mrtev zvalil na tla. - | * LOS ANGELES, Cal.. 1. nov.—1 Herrena so takoj prepeljali v Nad štirideset policistov se je bolnišnico v Ikoma. kjer so mu postavilo pred Philharmonic Au- odrezali nogo pod kolenom, toda ditorijem, da zabranijo 1500 soci- vse prizadevanje rešiti njegovo jallstom vstop k seji v dvorani. I življenje, je bilo brez uspeha. Soeijalisti so na vsak način hoteli | Lovska družba se namerava vr-v dvorano, zato so postavili v pr- niti v London s Ilerrenovim pe-vo vrsto ženske, nato pa so vsi pelom. skupaj navalili na policijo, ki j Poleg Pereta je bila s Ilerrenom je stražila dvorano. Policija je njegoea žena in W. II. Colman vrgla okoli 40 plinskih bomb. Na- j iz Seatle, Wash. Cela družba je stala je splošna zmešnjava, v ka- ^ imela namen streljati zverine za teri je bilo ranjenih mnogo de- muzeje Washington University, monstrantov in tudi nekaj poli-1 Los Angeles Museum in Cincinna-cistov. i ti zoologični vrt. Guverner Pinchot je že poleti zahteval, naj se kaj .ukrene proti nezaposlenosti ter je opozoril predsednika Hooverja na dejstvo, 'da je problem nezaposeluosti narodni problem ter da ga za more edinole zvezna vlada uspešno rešiti. V svoji današnji proklamaeiji je pa rekel, da je dolžnost vlade, skrbeti v časih gospodarske krize za blagohit naroda, kateremu služi. Governerjev program vsebuje petnjast točk. s katerimi se bo ba-vila zakonodaja. Par njegovih predlogov se glasi : — Ustanoviti je treba državno komisijo za pomoč nezaposlenim, ki ima pravico zbirati denarne prispevke in jih razdeljevati. Uvevljavi naj se ustavni amendment. ki dovoljuje izdajo državnih bondov za financiranje javnih del. Lokalne uprave naj imajo pravico potom davkov nabirati sredstva za podporo nezaposlenim. Departmentu za ceste naj bo dovoljeno svoj program čimbolj razširiti. ^ | Koncem proklamacije pravi Pinchot. da je v Pennsvlvaniji četrtina delavcev brez dela. "morsko mleko" v atlantiku BALTIMORE. M d.. 1. nov. — Tretji častnik angleškega parni-ka Asphalion, A. V. Potter, je na-zhauil pomorskemu uradu o nekem posebnem pojavi na morju. Ko je parnik Asphalion plul posebno močnemu vetru, so sicer visoki valovi pluskali proti ladji, toda med valovi je bilo morje glako in na veliko razdaljo belo, kot bi bipela voda. — »Površina vode je bila kot mleko. — je rekel Poter, — To 'čudna prikazen je trajala pet ur in bela barva morja je bila v čudovitem nasprotju s črnimi oblaki. policija v boju z ženskami nesreča z aeroplanom v jugoslaviji SPLIT. Jugoslavija. 1. nov. — Vojaški aeroplan z dvema častnikoma. dvema četnikoma in enim letalskim učiteljem, je padel v Jadransko morje in vsi srj, utonili. Zaradi tega je bila letalska tekma za prihodnji dan odpovedana. nesreča na lovu LITTLE FALLS. N. V . 30. oktobra. — Paul French, ki je *še| na lov a srne. je bil ustreljen. Ko je hodil po grmovju, ga je njegov tovariš smatral za srno in je nanj ustrelil. French je bil na mestu mrtev. Bil je 32 let star. CAXAiNDAIGUA. N. Y.. 30. oktobra. — William Elliott, star 14 let. je s traktorjem obdeloval farmo svojega »»četa v Macedon, ko pride mimo Herschell Cum-mings, ki je streljal jerebice in po naključju obstrelil Williama. Cummings pravi, da zaradi visoke trave ni videl dečka, ki je ustrelil na jerebico. Naročite te na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdm-tenih državah. I^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu* zujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja* janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev totea ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. ' Naalovljencl prejmejo ton] denar *f. bm tu«4* i ■■daljnih potov In stroftksr. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljen« s _ nariovljencev in »Igom zadnjih poAt. katero dostavljamo' poMfe* tel jem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posamesnlke v slučaja us sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v ranih »lit čajih tudi na sodnljl v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, Telephone Barclay T—OMfl aH 0S81 — •O LA S RilODl NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 2, 1931 THIS LARGEST SLOVENK DAILY In O. S. A. flank Owned tad Published by blotkhig publishing company (A Corporation) L. Treae. Place of buatneaa of the corporation end addresses of above officers: ilf w. lfth Street, Bor—e* M—totton, New York City. N. Y. - O L A S N A B O D A (Voice ef the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Iz Slovenije. C* ceAo leto velja list aa Ameriko-Za New York sa celo leto $7.00 in Kanado____J*JO" Za pol leta-------------13.50 fa pol leu_____$3.00 Za inozemstvo sa cek> leto--.$7.00 It četrt leta ________________A1A0 Za pol leta --------------------------A3-50 Subscription Yearly $0.00.____ Advertisement on Agreement. Aleksander Knez umrl. oktobra je umrl ob 8. Aleksander Knez. solastnik velikega Knezovega podjetja. Aleksander Knez se j«* udeležil kongresa Ko-tarijeev v Sarajevu in je bil že tedaj, ko je odpotoval, bolehen. Med vožnjo pa se je še prehladil in vnelo se mu je srednje uho. Podvrgel se je v Sarajevu težki operaciji, po kateri pa je žal nastopila smrt. ker se mu je vnela j možganska mrena. jame sta dve veliki kotanji napolnjeni z vodo. obe po 15 in globoki in merita 7—9 kvadratnih metrov površine. Na desni vodi majhen prehod v veliko dvorano. ki je dosti obsežnejša kakor novomeška kapiteljska cerkev. Injku. kjer jo je Aram tako slučaj vsa je polna tehta kvečjemu 40 kg. Med drugim se je pri preiskavanju o ravnanju očeta dognalo to-le: Hči Vrška je bila zaradi svoje telesne šibkosti že od otroških let nerado videna članica v Konečniko-vi družini in vsem domačim trn v peti. Ravnanje, ki gra je bila deležna pri domači hiši, je bilo vse, prej kakor človeško. Pogosto so j Centralne Organizacije", jo pretepali m ji želeli. da bi že j Veselo «in navdušeno razpolože-kmalu — poginila ... V svinja- J llje Srbov. Hrvatov in Slovencev konstitualnih volitvah cen- Dopisu Chicago, m. Mlado in staro pozdravlja velik korak čikaških Jugoslovanov ob ustanovitvi "-Jugoslovanske t pri najlepših kapnikov • no našel, so jo imeli zaprto re-; trainepa odbora dne 2V oktobra v raznih f igurah. Iz te velike dvo- den dni. Hrano so ji prinašali' rane je vhod v dve manjši dvorani. Zadnja je četrta dvorana, v kateri zreš redka podzemeljska t v »Narodni Dvorani je bil viden dnevno le enkrat, obstojala je pa j dokaz 0 potreb it„ organizacije. le iz mleka in napol gnilega sa-; Delegatje i z IS.. PuIImana. He-dja. Trpela je v svinjaku najbolj pPWIrs(.ha> Lawmia|c. South Chi- Peter Zgaga čuda: kapniki so zliti v velike in ' zaradi mraza. Neprostovoljno nje- ea„0 <'|yhorna iti «2 Ho bum j obsežne cerkvene orgle, zato so • no bivališče je imelo le eno linieo.' pozdravljali dobro ~ zasnovano jo tudi krstili za "cerkveno dvo- j in še ta je bila zamašena in zabi- i(lpj0 Z;l organiziranje vsel* Jugo-j rano". i ta. da je bila tema kakor v rogu. ,jovnnov Velike Čikage. Ivanred- Gasilei in ostali se kar niso mo- Prša je na vsa vprašanja odgo-. na harmonija prve konvencije je ifrli načuditi tem naravnim kra-1 varjala še precej jasno in razloč- ,ahko v ponos VS(Mn narmlnim vo_ | šotam. Ostali so v jami skoro ves | no.^ ......| diteljem posameznih distriktov. j dan. Z motorno črpalko so na-' -Olss Narode* lahaja vsaki dan irvzemft nedelj ln praanlkov. Dopisi brea podpisa ln osebnosti ee ne prlobCuJeJo. Denar na] se blagovoli poWJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", Zl« Vf. IStb Street, Nem York. N Telephone: Ctltlsea 3—SS78 ČASI SE BOLJŠAJO Pri tihotapljenju obstreljena. V bolnico so prepeljali več po-nearčencev, med njinii tudi 51. letno vdovo po rudarju iz Idrije FVanjo Likarjevo. Likarjevo je zasačila obmejna straža pri Ži-j rili. ko je hotela prekoračiti dr- ; polnili vaščanom z jamsko vodo, ki je tekoča, ka rpet velikih iti o v. ne da bi se pri tem jamo. hi je Vse kaže. da hoteli iznebiti zavno mejo. Na klice stoj ni ho- . , , , . , . , , . .. 4 . • globokih vodnjak tela obstati, temvee se je spustila . , , ... i j »• r? i • u ' — "— opazilo kako znizanje vo- dolina. Zadnjo bese tanjah. V jamo. ki je ."><)! govorilo sodišče. Zdi se, o-vprečno po trije otroci. Sedem milijonov je treba potemtakem pomnožiti s štirimi, pa dobimo pošastno število — skoro trideset milijonov. To je pa že četrtina ameriškega prebivalstva. Četrtina ameriškega prebivalstva živi torej v najhujšem pomanjkanju, doeim se ostalim trem četrtinam — z malimi izjemami — preeej slabo godi. Začela so pa prihajati poročila, ki obetajo boljše čase. « Tako naprimer poročajo, da bo danes sprejetih na delo v j ek lama h Carnegie Company v Braddock nadaljnih tri tisoč delavcev. Obratovanje v jeklarnah se bo povišalo na sedemdeset odstotkov. V Davison Coke A: Iron Co. in v Homstead Steel "Works je zaposlenje skoro normalno. Carnegie ve tovarne s« dobile od železniških družb velika naročila. V pittsburškem industrijskem okraju se je vsled povečanih naročil obratovanje znatno povečalo. Tudi poročila iz premogovneg okrožja so zadovoljiva. Zaposlenje v okrajih trdega premoga se je v zadnjih par tednih povečalo za osemnajst odstotkov, v okrajih mehkega premoga pa za pet odstotkov. Tovarne za čevlje obratujejo stoodstotno. Žitni trg v Chicagu se je znatno izboljšal. Sobotne notacije so bile najvišje v vsej seziji. Southern Textile Bulletin poroča, da gromadijo tekstilne korporaeije ogromne množine surovega bombaža, ker so uverjene. da se bo cena bombažu pomladi zelo povili sala. Splošno oživljenje j<* opažati tudi v industriji olja po državah južnega za pada. Surovo olje je poskočilo v ceni sna petnajst centov. To so razveseljiva poročila, o katerih se splošno dom neva, da so znamenja boljših časov. v beg. Straža ie oddala za njo ve«'-. , . i ... . , , de v kotanj strelov in jo je en strel zadel v . .... , ■ . . . . I ni globoka, je prvi prišel kme«-- desno ramo. drugi strel pa v le-, , . „ J , . .. ■■ -j iki lant frrance Sustersie iz La- vo roko. Likar jeva je tihotapi hi v Italijo tobak in saharin. j ^ 45-letni posestnik Ivan Oven iz' so se Konečmkij Hratjo va-a /iaupnnsU po vaSih neljubega jedca, .lelegatih, ki so me izvolili pred-Nad krutostjo njihovega početja j srtlnikom t„ pomembne organise zgrraža vsa soseska.....* do Tragedija mladega para. I kome, za njim gasilca Anton Be- ] j le in Prance Hrastar, nato p* •stalr. Po vrveh so spustili v glo-, ( V tržiško mrtvašnico so pripe i ljali 20. oktobra trupli mlade ga para. ki mu razne okoliščine i niovini ski in Šaleška ; 2aeije v p^ame^h riktih in bo izpr.1-1 pomagajo svoji upravi v reševanju naših zadev. Danes vam je dana prilika, da združimo našo moč in zahtevamo pravice, ki nam kot edinstven uji-rod in pomembna Mila v novi do-pripadajo. V neprlstran-v Velike Like se je z večjo družbo .. lovcev udeležil lova na zajce in ... motorno črpalko. V ascani so. nko tlaJe živpti skupno življenje j »ki. močni organizaciji, v kateri srne v okolici Dobrnie. Nesreča \ uh P,edvsem zadovoljni z vodo.' in sfQ in|adenifi m|adenka ob- so vsakemu zasigurane enake pra-je hotela, da ga je neki lovski • paMl? m. OStah ( upana šla v smrt. , vice in v kateri ne bo plemen- čuvaj zadel s šibrami v lice. , .... . , . 51-letnega posestnika Jožeta \ tem T . "' °k z upravo distrikta. v ronu Bornu in ker pa ni bilo ves katerem se nahajate in se orpa- razvedelo v vsem okraju in ljudje | z radovednostjo obiskujejo zani-i mivi kraj. za katerega se bo go-I tovo zainteresirailo tudi Društvo jamarjev v Ljubljani. vasi. oddaljena kakih dobrih 15 minut od železniške postaje Birčna vas. Se nedavno pa so vaščani. ki so vedeli, da je v jami mno^o vode, zaprosili gasilno društvo v Šnii-helu, da bi vodo izčrpali in napolnili vaške vodnjake, ki so po letošnji suši precej prazni. Tej originalni prošnji je požrtvovalno društvo ugodilo in se. napotilo svojo motorno črpalko in moštvom k jami. Spuščanje se je vršilo prav previdno. V jamo je šlo več domačinov in gasilcev, ki so na svoje čudo našli spodaj nekaj prehodov in obsežne prostore. Na levi strani dan na spregled, so ga šli iskat ; Hizirate. Naši po Ameriki V Benford, III. je dne 12. oktobra podlegel ranam zadobljenim od strela v trebuh Jos. Lubovieli. Ustrelila ga je 7. avgusta ob 11. ponoči soseda, o kateri je bilo znano, da ni pri pravi pameti, la ter strica Cs'ick Perenčeviča. — V Chicago, 111. so našli mr tvega rojaka Antona Pengov, ki jc živel na št. 1842 So. svoji poti. V Medvodah sta se sestala in tu se j«» odigrala pretresljiva tragedija nesrečne ljubezni. Kako je potekla, se ne ho dalo nikdar dognati. Kaj sta prestala zadnji včer svojega življenja, vse ta vzameta brez prič s seboj v svoj prerani grob. Mladi gozdarje menda najprej ustrelil svojo zaročenko, nato pa še sebi pognal kroglo v srce. Po položaju, v katerem sta bili najdeni trupli, se da sklepati, da sta bila oba takoj mrtva in da je bil beg iz življenja izvršen sporazumno. Požar v Selški dolini Te dni je nastal požar v Jase-novcu pri Železnikih pri posestniku po domače Benclju. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, do-čiin je stanovanjska hiša ostala nepoškodovana. za kar se je zahvaliti samo požrtvovalnim gasilcem. ■Na mesto požara so prihiteli gasilci iz Železnikov, 'Rudnega in Sele. Gasilci so imeli zelo otež-kočfeno delo. ker je bril močan veter. Škoda je krita z zavarovalnino. Dr. Frank Paulieh. predsednik. SLOVENSKE PRIREDITVE MEW YORKU. 8. novembra: "Bled'', Martinova nje na 62 St. Marks PL 14. novembra: "Slovan", Marti-novanje. 15. novembra: "Kolo srbskih sester". 32. novembra: "Bled", igra. DRUŠTVA O NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" članstvo, pa£ pa CENE ZA OGLASE SO ZMERNE po dveh letih vrnjen nikel BIIILADBIjPJIIA. Pa.. 1. nov. Xa železniški postaji je danes nek moški vrnil nikel (pet centov), ki si ga je pred dvema letoma izposodil od Mrs, M. C. i J ril lis. ki je zaposlena pri Travelers Aid Society. Mož si je izposodil nike. je plačal za telefon, poklical neko tvrdko. dobil je delo. s katerim je imel lepe dohodke, postal je premožen in prinesel je nazaj Mrs. Grillisovi uikel in bakso kandija. obramba proti ptičem na kapitolu IIAVAiN'A, Kuba. 1. novembra. Buzzardi. neka vrsta črnih ro- f parskih ptis ki se jeseni selijo iz jme| Združenih držav v južne kraje, se v bodoče ne bodo na svojem potu proti jugu smeli več ustavljati na novem kapitolu Kube. •Ker so se zadnje čase ti ptiči ustavljali na strehi kapitola v velikem številu, je mestni senat sklenil, da oskrbi streho kapitola z električnimi žicami. V blazmco je prišel možak, ki je bil videti strašno presenečen. — Gospod. — jc rekel ravnatelju — sinoči je gotovo nekdo use! iz vašega zavoda. Skoro hi prisejrel. da je eden ušel. Le preštejte jih. Kavnatelj je norec preštel in ugotovil, da nikogar ne manjka. — Xe: — se je začudil možak. — .laz sem bil pa -.kor«, prepričan. — Kako »te moi-noči /. nekim moškim pobegnila. Pameten človek ie ni mogel biti ti. ki je z mitji* ženo pohejfnil. Zadnje tedne je časopisje že večkrat poročalo. d:i so kazneiici v tej ali oni kaznilnici zasnovali upor in skušali pobegniti. Ali ni to nekaj nadvse čudne ga Siliti sedaj v teh slabih časih v svobodo, ko imajo vendar v ječi delo. obleko in hoard. * Duhovnik je pripovedoval svojemu prijatelju: — Oba sem poznal, ko sta bila še otroka. Prvi je bil prebrisan in čeden fant, toda lenuh prve vrste. Drugi je bil pa nriden in delaven. l*rvi je lenaril, dočim je drupi delal od zore do mrak;). In k«> je umrl. je zapustil svoji ženi deset tisoč dolarjev premoženja. Dragi moj prijatelj, to je velik življcnski nauk. Prijatelj jc nekoliko pomislil in rekel: — Ja. življenje j«* res čudno. Baš včeraj sem slišal, da se ho prebrisani lenuh z njegovo vdovo poročil. * .Salament, komaj deset dni je do svetega Martina. »Nazadnje je vseeno, če pride l«»tos svetnik iz nebes krstit ali ne, ker so »a že večinoma vsi precej krstili. * Pa naj bo .-na o zakoncih. •Nekega lepega dne se je spravila nanj in mu začela očitati: — Vse. kar je v stanovanju jc moje. Pohištvo sem kupila s svojim denarjem, posodo, prstane in sploh vse. Celo tebi sem morala kupiti poročno obleko. Vse je šlo iz mojega. Kaj si [ta ti imel pred poroko.' Povej mi. kaj si imel. <*n je globoko vzdihnil, rekoč: — Oh, dosti sem imel. dosti. — Xo. kaj si imel ' Povej, kaj si Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank — Mir sem imel.. * <}ospoo S. B. C. omreiiu. ■ 'opr . 19X1. Tlif -\arri> al T«mtu «".i NOVI RASPUTIN BLAZNIKOVE Pratike za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. T. V KRATKEM IZIDE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR sa 1. 1932 NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena Sle. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO Neki nemški inženjer. ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije, poroča o novem ruskem "svetniku'", ki ga imenujejo novega Rasputina in ki predstavlja trd oreh za sov-jete: Oni, ki ne poznajo sedanjih ruskih razmer, ki mislijo, da je z uvedbo sov j. brezverskega režima izginilo iz dežele vsako praznoverje, "ki je tako cvetelo v dobi carjev. Morda velja ta domneva v splošnem za velika mesta, nikakor pa ne velja za deželo. Od boljševiškega prevrata sem so se že pogosto pojavili v deželi pridigarji, ki so potovali iz kraja v kraj in prerokovali konec boljševizma. Obenem so si nadevali nadnaravne moči, češ, da lahko zdravijo bolnike in slično. Kakor znano, se je sovjetski vladi skoraj vedno posrečilo, da Je po daljšem ali krajšem lovu take pridigarje po-lovila in jih postrelila. Za nekim takim pridigarjem, ki se je izdajal za bivšega škofa in propagiral upor proti sovjetom, so poslali celo divizijo (leta 1929 pri Stavropolu). Od začetka letošnjega leta pa hodi po uralskih predelih neki pridigar, ki si je silno hitro pridobil fantastični ugled in ga splošno i-menujejo novega Rasputina. Imenujejo ga tako radi tfga, ker se je pojavil v uralskem gorovju prav tako skrivnostno kakor svoj čas Rasputin na carskem dvewru. Ta drugi Rasputin hodi od vaša do vasi in nihče ne ve, odkod je prišel Če ga kdo vpraša, pravi, da je prišel s ki tajsko-ruske meje, kjer da je njegova domovina. Od blizu in daleč se zbirajo ljudje, če se razKri glas, da prihaja novi "svetnik" iri da bo govoril. Kadar govori, ao vse oči vernih poslušalcev uprte na njegova usta, Zlasti, če jim govori o boljših ča- ZLOČIN IN SANJE ZAKAJ SMO LAČNI? sih. Kakor Rasputin razpolaga tudi on, ki mu je po zunanjosti povsem podoben, s- sugestivnimi silami, ki ga uspsosabljajo, da drži lahko v napetem stanju desettisoče ljudi. Celo bolniki romajo v velikih množicah k njemu in res se mu je potom sugestije posrečilo ozdraviti nekatere lažje bolezni, s čemer je seveda v očeh mužikov silno pridobil. Vsepovsod pa so začudeni, zakaj GPU tega moža ne prime. GPU ima za to seveda tehtne vzroke. Prvič je njegova slava žč tako razširjena po velikem delu dežele, da bi se bilo bati hudih nemirov, če bi ga brez povoda prijeli; drugič pa mož ne nudi GPU nobene možnosti, da bi ga zalotila pri dejanju, ki bi bilo naperjeno proti boljševiškemu režimu. Novi Rasputin naglasa v vsakem svojem govoru, da je zvest boljševik. Obenem pa seveda pove, da mu je božanstvo podelilo nalogo, naj govori o srečnejši bodočnosti. Kljub temu pa boljšieviki s skrbjo motrijo njegovo uspešno delovanje, ker na noben način ni mogoče spraviti boljševiških naukov v sklad z njegovim delovanjem, že radi tega ne, ker število njegovih pristašev iz dneva v dasn narašča. Zato mora GPU računaki s tem. da bo tega moža, ki je btrez dvoma eden najzanimivejših pojavov boljševiške dobe, napravCa neškodljivega s pomočjo kakšnega umetno skontruiranega protifcbržavnega zločina. Vlada mu je sioj čas že ponudila upravno mesto v državnem higienskem instituta, kar pa je možakar ogorčeno odklonil in pristavil, da ne more postati izdajalec božanstva in da se leot zvest boljševik ne more odreči ^voji nalogi. i Počasi se pomika drugi Hlasputin proti zapadu, število njegovih prl- Španski listi poročajo o zločinu Prazen želodec nikakor ni vzrok hlapca Josea Morilia iz južno- lakotnega občutka, kakor običajno španskega mesta Alcale. ki je brezmislimo. Kajti želodec je že 2, 3 vsakega povoda s sekiro ubil svo-! ure po jedi prazen, a še dolgo ne jega gospodarja. Ko so ga vpra-1 čutimo gladu. šali, zakaj je to storil, je odgovo-, Z zanimivim eksperimentom ao ril, da se mu je več noči zapored! skušali dognati vzroke za občutek sanjalo, da je svojega gospodarja J gladu. Poskusna oseba se je naje-ubil s sekiro. Te sanje so ga mu- dla nekakšne kaše, ki ni imela no-čile kakor mora in tudi čez dan ni bene redilne snovi v sebi, da nav-imel miru pred njimi. Končno ni zlic temu. da je bil želodec napol-mogel misliti na nič drugega, ka-i njen, občutek gladu ni izginil. Iz-kor da bi svoje sanje uresničil. , ginU pa je takoj, ko so ji vbrizgni- 11 zadostno količino grozdnega Primeri, da zapeljejo sanje člo- sladkorja s^^ je prehajal v kri veka v zločin, so zelo redki, pac se -n pri določeni koncentraciji je iz-pa večkrat zgodi, da vidi človek s|Zyal oi^utek nasičenosU. sanjah nekaj, kar se bo šele zgo- dilo. Tako je bilo tudi z angleškim Torej pomeni, da je samo po-rudarjem Johnom Williamson, v manjkanje rediinih snovi v krvi noči od 2. na 3. maja 1812 se mu; vzrok, da čutimo lakoto. *fa občutek je sanjalo, da je bil v spodnji zbor- j izgine z zadostno količino rediinih niči izvršen atentat na kancelarja državnega zaklad Percivala. Rudar je videl v sanjah atentatorja, ki mu je pajdaš pomolil revolver in slišal je razločno, kako so počili streli, potem je pa videl, kako se je kancelar državnega zaklada o-krvavljen zgrudil. Zjutraj je dejal rudar svojim tovarišem, da pojde v London posvarit kancelarja. Žena in tovariši so se mu smejali, smejali so se mu tudi v pisarni, ko je prišel po dovoljenje, da bi odpotoval v London. Nehali so se pa smejati, ko so 11. maja vsi listi poročali, da je bil kancelar državnega zaklada Percival v parlamentu u-streljen. Atentat je bil izvršen točno tako, kakor ga je videl Williams v sanjah. snovi v krvi, kar si moremo razlagati tako. da povzročajo te snovi v krvi dražljaj na posebne živčne stanice. ki izzovejo s svoje strani občutek nasičenosti. vržencev stalno narašča in povsod se ustanavljajo klubi, ki razpravljajo o njegovih naukih. Vsekakor je mož za sovjete težko vprašanje, katerega dalekosežnosti se morda danes še ne zavedajo. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondel jek do 7. m nI te stare in stanavfttaa G L A I N AKOBi" NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 2, 1931 THE LARGEST SLOVENS DAILY te U. I. 1 ČAKAM TE! SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. ("Nadaljevanje.) — Kada bi Andrejeku nadomestovala mater, ki jo potrebuje. —- pravi tiho in sramežljivo. V njegovih očeh si' zasveti. — Ali vas prav razumem, -Klara.' — naglo vpraša. Klara prikima in z obema rokama pritisne otroka k svojim prsim. — Hvala, Klara! Nikdar vam ne bo žal, tla hočete mojemu o-iroku žrtvovati svojo bodočnost. — To ni nikaka žrtev, gospod doktor; ali ni to sreča, ako smem skrbeti /.a tako srčka nega otroka V naraščujoči zadregi postavi otroka na tla. Andrej stopi k nji. jo prime za obe roki in jih poljubi. — Draga Klara —! Ko s«« Andrej dotakne s svojimi ustnicami njenih rok. se Klara strese. Andrej jo stisne k sebi in jo hoče poljubiti. Tedaj pa ga Klara nežno potisne nekoliko nazaj in ga poglda bojazljivo. — Ne! — pravi — nikdar! llesno jo pogleda, poznal j«) je v čistosti njenega čustvovana. Rekla mu je, da hoče biti mati njegovemu otroku — tukaj ni mo gla biti vključena njena pravica do ženina — četudi ga je ljubih:, kar je dobro vedel! Tako tankočutna in nežna je bila! In v globo-čini svojega srca ji .je bil hvaležen, ker se je tako premagovala. Tudi njemu ni bilo posebno pri volji, tla bi stal pred njo v vlogi priliznjenega ženina. — Klarini stariši so radi privolili; mati sicer s trpko pripombo: • - Ko jo je najprej zavrgel, mu je zdaj naša Klara dovolj dobra, ker mu je ona. plemenita, ušla in je zdaj poročila grofa! Silvine tako hitro možitve Klara res ni mogla razumeti. Ako je katera ljubila moža. kakor je Andrej 1 lamer in jo je tudi on ljubil, se mu sicer — seveda primorana po zunanjih razmerah. — more odpovedati, toda mlati se komu drugemu, to ji ni šlo v glavo. Andrej predlaga, da se določi poroka čim prej in sicer takoj, ko se prično počitnice. Klara je bila s tem zadovoljna, kajti mislila -»i je. tla ne bi bilo primerno, ako bi dolgo bila samo nevesta. Nato pa Andrej prosi za izstop i/ profesorske službe na gimnaziji, k«-r gji je Klara prosila, naj se posveti poklicu vseučiliške-ga profesorja. To je bila že davno njegova tiha želja, toda i/, gospodarskih ozirov je moral to misel opustiti. Niti slutil ni. tla je Klara vedela za njegovo skrivno željo, zdaj pa mu je hotela še u triad it i to pot. Kot vzrok je navedla, tla v Alsbergu ne more vče živeti, ker jo gospa Tilšer in njene prijateljice tako zasledujejo s svojimi radovednimi pogledi. 1'oroka se je vršila popolnoma mirno. Klara je že t akt« j po za-loki odotovala v lierlin in j»- tam pripravila stanovanje. I'ri družini profesorja Hauma je bila prijazno sprejeta in so .ii v vsakem oziru pomagali. Profesor je s toplimi besedami čestital mlademu prijatelju, ker je izbral takt* spremljevalko za* svoje življenje. Ka/.uinno in ljubeznivo dekle je takoj pridobilo njegovo sree. Takoj po poroki >»ta odpotovala v prijazni Tabare. Otrok je bil v oskrbi Klarinih starišev. Kilo jc nenavadno ženitovanj^ko potovanje. Klariua čista, ponosna duša se je upirala z vsemi svojimi močmi proti vsaki skupnosti z možem, kateremu je vendar veljala vsa i-jeim ljubezen. Tod« bilo je nekaj nad njima, česar ni mogla razumeti. Kadar ji jc Andrej kazal svojo posebno ljubeznivost, si je vedno mislila, tla dela to v mislih, da je Sli Iva — in taka zavest bi ji bila v veliko ponižanje. Zato se je trdno držala svojega sklepa. tU« mu ostane samo tovarišica. A ure j se vkloni; spoštoval je njeno rahločutnost in ni rekel besede. Ni se upal prestopiti meje. katero mu je postavila. Oba sta bila vesela, ko sta bila v Berlinu v svojem stanovanju in je vsak šel za svojim poslom; tak položa je konečno vendar bil obe ni n mučen. Andrej je pri.'el svoje delovanje na vseučilišču. Profesor Batim inn je bil nesebičen svetovalce in lepo prijateljstvo je v kratkem rezalo obe družini. Zdaj je Andrej šele spoznal, kaj pomeni ako mu njegova žena ni samo ljubica in igrača, temveč tovarišica v življenju. Klara je bila vzgledna gospodinja. Klara je skrbela zanj, valovali! ga je preti vsakim motenjem in neudobnostjo; kako je dobro in okusno kuhala, kako ljubeznjiva in skrbna mati je bila njegovemu otroku — nobena pohvala ni bila za njo preveč. Brala in (opravljala je naloge, opravljala nekatera dopisovanja, odvzela mu je vse. kar ni bilo posebno važno; vedno utrudljiv, vedno pri dobri volji in vedno skrbeč, da njemu kaj pomaga. Andrej je f-u-til tlo nje veliko hvaležnost — te dobre, ljubeznjive žene si ni sme! misliti, tla bi bila proč od njega; tako je bila zažeta v njegovo življenje, tla je ne bi mogel več pogrešati, tfiko mu je bia potrebna kot zrak za dihanje. Da, njegova mati je imela prav, ko mu je Klaro določila za njegovo ženo. Silvina pogodba je polagoma pobledela — kot sanje j" ostal za njim čas njegovega prvega zakona; brez hrepenenja po preteklosti, brez bolesti je mogla misliti nazaj — samo ena želja je gorela v njem — tla bi si Klaro popolnoma pridobil. Kajti samo po imenu mu je bila žena — in že od tlavnaj ni mogel več mirno in brez zadrege sedeti njej nasproti — z utripajočim srcem je po« Miisal njen lepi glas. ki je tako Ijubeznjivo govoril z otrokom. To-tla ni se ji upal govoriti o svoji ljubezni; toda svojim očem ni mo-jjel za povedat i. tla ne bi iskaii njenih v tihi prošnji. Klara je dobro videla i spremembo v svojem inožu. Izgubila je svojo lepo srčnost in se mu je izogibala, kolikor je mogla. Nekega večera prideta domov iz opere, ( udovita godba jo je mogočno prevzela. Klara sname svoj pajčolan in tiho poje nek na-pev iz opere. Andrej ji pomaga tleči večerni plašč; Klara stoji pred njim III vitka postava v modni svilnati obleki, iz katere je gledal lepi beli vmt. A nt l rej se prikloni in pritisne poljub na njen tilnik. — Klara, — ji šepeče proseče. — Ne' — za kliče *n zbeži v svojo spalnico, kjer je tudi vedno upal otrok. Ne. za zaljubljeno blebetanje ni bila; tega ji Andrej ni smel storiti Njen pontm tega ni prenesel, da bi bila kot tolažilo za pomanjkanje. Rajši ne je odpovedala. Prej je morala biti gotova, da >e Silvo do konza pozabil in ljubi samo njo iz dna svojega srca. Iskreno si je želela, da bi ta čas za njo prišel — saj ga je nad me ljubila. Dolgo sedi in srpo gleda pred se. I^to pa si z rokami jttkrije obrax in bridko joka. Naslednje jutro gre Andrej zgodaj iz hiše. Sam s seboj je moral "priti na čisto. Na ta način ni moglo več iti dalje med njim in Klaro. Obišče profesorja Bauma. tla poizve o njegovem stanju, ker je bil že nekoliko dni bolan. — Zopet mi je že precej dobro; še nisem zrel za vice. — pravi profesor šaljivo. — Vas pa itak ni treba vprašati, kako vam gre. ker imate takti lepega otroka in tako bujno ženo. Vsakdo vam lahko zavida. — Gospod profesor, ne bi še enkrat rekli, ko bi —. In sililo ga je. tla bi zaupal, tla bi se olajšal, da'bi povedal, koliko trpi. tla mu je Klara, najbržc v mislili, lm njegov prvi zakon, samo dobra gospodinja in sinu najboljša mati — on pa jo ljubi in hrepeni po njej —. — Hm. zakaj pa ji naravnost ne poveste, da je stara zadeva premagana ? — Gospod profesor, mogoče mi ne bi vrjela —. 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI 5 (Cretan je Parnikov ,— Shipping New« — Ana Karen i na (Tolstoj) zanimivi roman CJ zvezka l ....5J>0 ; Amerika, povsod dobro, doma najbolje .............................-.........65 (Daljo prihodnjič.) Agitator (Kersnik) broš..................80 ■ Andrej Hofer ......................................J»0 ! Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser .................................35 Beli meresen ......................................40 Bele noči, mali junak .........................60 BalkansUo-Turška vojska .................80 Balkanska vojska, s slikami .........15 Boj in zmaga, povest .........................20 Znani ruski raziskovalec P. Koz- srebrno in zlato, z briljanti pose-1 Blagajna Velikega vojvode .............60 lov popisuje v listu Times Čingi- jano orožje. Pred grobnico stoje iz J Belfegor ...............................................80 skhanov grob, ki ga je odkril bli- ' črnega kamna v naravni velikosti Boy, .(roman) .....................................65 zu razvalin pod peskom pokopa-j izklesani lev, tiger in konj. Grob Burska vojska ...............—...........„....40 Beat in dnevnik ...................................60 CINGISKHANOV GROB nega "mrtvega mesta'' Karahota v se nahaja v varstvu sedmerih lam, notranji Mongoliji. Veliki osvoje-valec Čingiskhan, ki je podvrgel in opustošil Kitajsko, Perzijo, Turkestan, je umrl v visoki starosti leta 1227, ko je hotel napasti še Indijo. Kakor se je zdaj izkazalo, so mu izsekali grob v nekem hribu. Ta umetna votlina meri 12 kubičnih metrov. Na sredi stoji rumen lesen sarkofag, v njem pa se nahaja srebrna krsta. Pokrita je s khano-vo rumeno svileno zastavo in stoji na 78 dragocenih kronah vladarjev, ki jih je premagal. Razen tega se nahaja v grobnici hkanovo doprsje iz rožnatega nefrita, delo odličnega kitajskega kiparja, njegov prestol iz slonove kosti indske-ga izvora in lepo izrezljana omarica. V tej je shranjeno khanovo ORIENTALSKA SVATBA V Tripolisu se je poročila princesa Karamanli Hanuma. hči ta-mošnjega župana, z nekim arabskim veleposetnikom. Pri poročni ceremoniji po sčarem običaju nista ki vsakih sedem ur sedemkrat za-zibljejo velik "mrtvaški zvon". Vsako leto enkrat se vrši svečana budi sto vska služba, ki jo obiskujejo' Cankar: Božično darovi ...................................35 Božja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 vsi glavarji mongolskih rodov. 500 km daleč od tega kraja se nahaja belo marmornata grobnica khano-ve prve žene, ki jo na sličen način varjejo. Polkovnik Kozlov je prvi Evropejec, ki je prišel na ta strogo zastraženi kraj. Mongoli še vedno pričakujejo nekega znamenja, ki bo določilo Čingiskhanovega naslednika, ki bo obnovil njegov svetovni imperij. (■rešnik Lenard, broš ................."u .Mimo življenja ............................80 Moje življenje ...........................75 Romantične duše .........................60 Cvetke ...................................................25 Cvetina Borograjska ........................J>0 Celici i«-a .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih .........XI Drobiž, in razne povesti — Spisal MiUMnski .........................60 Darovana, zgodovinska povest .........50 Dekle Eliza .........................................40 Dalmatinske povesti .........................35 Itolga roka.............................................50 Do Ohrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem ...................................50 Don Ki šot i/ La Manhe .................40 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Meško) .......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni boj .......................................50 Dedek je pravil; Marinka in škra-teljcki .............................................40 Elizabeta .............................................35 Kako je prišel dr. Haylock do te- j Eabijola ali eekev v Katakombah.....45 ga zaključka? V tvornicah. kjer je jFran Baron Trenk................................35 .........................60 GLAVOBOL POSPEŠUJE DELAVNOST Londonski zdravnik dr. Geoffrey Haylock je nastopil z nepričakovano trditvijo na podlagi svojih dolgoletnih raziskovanj, da tovarniške delavke baš v tistih dneh več dela opravijo, kadar jih muči glavobol. jila navzoča, temveč sta morala!vršil svoja opazovanja, je morala l £iwz°fska zR°dba .................... niiiu očeta snreeovoriti u=;o veseloigra .75 sirom, buče s faširano teletino in lico, manj klepeta in je zato bolj He,eira (Kmetova. ...........................40 testenino, arabskih sliščic, sadja, koncentrirana v svoje delo Drugič "Ud° *v > ;;...............3" črne kave, sladkorne vode in kisle-, ji daje ta koncentracija še najbolj in Sat,re ' 80 ga mleka. Pojedina je trajala, ka-' pozabiti na bolečine. i broširano kor rečeno, tri dni in evropski go- | Ali je Haylock preizkusil svojo te- ' i2,et g " Broučka.......... stje so izjavili, da je bilo dobrote orijo tudi na sebi in kako se mu je le preveč. obnesla — tega ne pove. PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET po FRANCOSKI PROGI s parnikom lie de France99 14. novembra Vozni list III. razreda stane do Ljubljane samo $104.73, za tja in nazaj pa samo $186. in vojni davek posebej. Že sedaj opozarjamo rojake na naš skupni BOŽIČNI izlet, ki se bo vršil z ravnotem parnikom na 11. dec. in bo potnike spremljal g. JOS. MAJDIČ, glavni za stopnik francoske proge v Buchsu (Švica), ki pride nalašč v ta namen semfaj. Po COSULICH PROGI priredimo naš prihodnji skupni izlet z ladjo "VULCANIA" dne 14. novembra in skupni božični izlet pa na 3. decembra z ladjo "SATURNIA". Cena do Trsta $ 1 00.; za tja in nazaj pa $ I 64. in vojni davek posebej. , ^_ _» 11211 DVEH PROG TUDI vs® DRUGE reS^I^^SSS; cunard white star line, j1®^ STAR LINE, NORTH GERMAN LLQYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LIN^ U. S. LINE S in druge ™™ASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PER MI TOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO ser State Bank 82 Cortiandt Street New York, N. Y. ..................60 ...............1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenra .............60 Iz tajnosti prirode ............................-50 Iz modernega sveta, trtlo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ....................................1J>0 Igračke, broširano ...............................80 Igralec .................................................73 Jagnje....................................................30 Janko in Metka (za otroke) .............30 Jernač Zmagovač. Med plazovi .........;">0 Jutri (Strug) tnlo vez .......................75 broš................................................. .......................80 Lucifer .............................................1.— Marjetica ...........................................J>0 Materin« žrtev .....................................50 Moje življenje ....................................75 Mali Lord ......................................„80 -Miljonar brez denarja.......................75 Maron, krščanski deček iz Libanona .............................................85 6. novembra: Homeric, Cherbourg Stat) ttdam, iioulogne Sur Mer. Rotterdam 7. novembra: ■America, Cherbourg, Hamhurg 10. novembra: Runa, Na poll. Genov* 11. novembra: Leviathan, Cherbourg Deuts.taland, Cherbourg. Hamburg 12. novembra: L»res«l»-u. Cherbourg, Bremen 13. novembra: Anieiic, Cherbourg Augustus, Napoji. Genova 28 novembra: President Harding, Cherbourg, Hamburg Olympic, Cherbourg DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO na ekspresnih oceanskih velikanih "P A K I S ' — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERG-n. člana našega newyorške- ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11. DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJDIČA-a. člana naše aoericije v Buchsu X A RA V N« »ST V 11A VI: K Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ $182.00 "l,e de France* ..... $186 00 ZnJamčite sedaj prostore. Vprašajte n.išep.i Mižujeea SiK»-nta za podrobnosti. 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. BREMEN EUR0PA NA NAJHITREJŠIH PARNIKIH Iz New Yorka 6. DECEMBRA BOŽIČNI IZLETI I v JUGOSLAVIJO fc i NORTH GERMAN LLOYD I 16. Iz New Yorka DECEMBRA Posebni direktni v.'aki iz Bremerhaven preko Prage ali Dunaja. IZBORNE ŽELEZNIŠKE ZVEZE PREKO CHERBOURGA samo 7 dni do jugoslavije Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali — Mladih. zaniUernežov lastni živo- topis ............................................(•*> .Mlinarjev Janez .................................50 Musulino................................................. Mrtvi (iostar .......................................3."» .Mali Klatež .........................................7« Mesija .................................................">0 Malenkosti (Ivan Albreeliti ..........25 Mladim sreem. Zbirka poveovest iz irske junaške dobe ...................................................3d Po gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vipavra .................................G0 Poslednji Mehikaner ....................!.„...30 Pravljice H. Maj ar .............................30 Predtrzani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .........................25 Prigadhe čebelice Maje, trtla vez 1.— Ptice selivke, trda vez.........................75 Preti nevihto ......................................35 Popotniki .............................................60 Poznava Boga .....................................30 Piliti .......................................................30 Povodenj ..............................................30 Praški judek .........................................25 Prisega liuronskega glavarja .........30 Pravljice in pripovedke (Ko.šutnik 1 1. zvezek .....................................40 zvezek '.......................................40 Prv ic med Indijanci.............................30 Preganjanje indijanskih misijonarjev .................................................30 Razkrinkani Habsburžani .................50 Roman treh src ...............................1.20 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana ............................................1.20 Robinzon ..............................................50 Robinzon Crusoe..................................60 Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in bela vrtnica, povest .........30 Rdeča megla .......................................70 Rdeča kokarda....................................1.25 Slovenski Šaljivec ...............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez..............75 Sueški invalid .......................................35 Sveta tJenovefa.....................................50 Solnce in sence ...................................65 Skrivuost najdenke ...........................35 Skozi širno Indijo ............................J>0 Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca, 191+—1918 ........................1.25 Sredozimci, trti. vez..........................60 broš................................................40 Strahote vojne ....................................J»0 Štiri smrti, 4. zv..................................35 Smrt pred hišo ...................................65 Stanley v Afriki ...............................30 Spomin znanega potovalca ............1.50 Stritarjeva Antho!ogija, broš .........80 Sisto Šesto, iiovest Iz Abrueev .........30 Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street NEW YORK