PoStnfaa plačana ▼ gotovini. Leto LXV., št. 94 Ljubljana, torek 26. aprila 1932 Cona 1.** Lzo&ja vsaa dan popoldne, izvzemat nedelje tn praznike. — Lasera ti do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratt petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečne v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica St. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126 PODBDZNIOE; MARIBOR, Grajski trg St. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — r©i, M NOVO MESTO. Ljubljanska C, Tel. st. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. «—r«— — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351. tm ». FAŠISTI SLAVE ZMAGO HITLERJA Fašistični tisk napoveduje skorajšnjo uvedbo fašističnega režima v Nemčiji — Zmeda v Nemčji vedno večja — Sodba o pomenu nemških volitev v inozemstvu Berfln, 26. aprila. Negotovost, ki je zavladala po nedeljskih volitvah, se izraža ne samo v komentarjih nemškega tiska, marveč tudi v izjavah vodilnih nemških politikov. Vidi se, da si ni nihče prav na jasnem, kako se bo razvijal položaj nadalje in kako bo mogoče naj- j ti izhod iz zagate, nastale po nedeljskih volitvah, ki niso prinesle večine niti weimarski koaliciji, niti nacijonalni opoziciji. Predsednik nemškonacijonal-ne ljudske stranke na Pruskem, ki sicer ne igra odločilne vloge v pruskem parlamentu, je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem povdar-ja, da je ostala vlada pri nedeljskih volitvah v manjšini in da nima več zaupanja deželnega zbora. Zaradi tega naj takoj odstopi. Pruski centrum prav mko ne vidi nobenega pravega izhoda in se skriva za izjave, ki prav za prav nič ne povedo. Vodstvo stranke je izdalo proglas, v katerem po vda/rja, da bo stranka smatrala za svojo nalogo tudi v bodoče ohranitev nemške krščanske ljudske kulture ter da je pripravljena sodelovati z vsemi strankami mira in reda. Najbolj odločni so se socialni demokratje, ki napovedujejo Hitlerju tudi za naprej najodločnejšo borbo. Pri tem povdarjajo, da je večina nemškega naroda odločno proti Hitlerju, kar se vidi že po tem, da je od vsakih 1000 volilcev glasovalo za Hitlerja samo 355, proti njemu pa 645. Sedaj se ne, pa kmalu . • • Milan, 26. aprila. Fašistični listi z velikimi naslovi slave zmago Hitlerja v Prnsiji in označujejo nedeljske pruske volitve za zadnjo etapo na poti do prevzema popolne oblasti po Hitlerju. »Cor-riere della Sera« povdarja, da se bo sedaj položaj v Nemčiji naglo razčistil kljub temu, da Hitler tokrat se ni dosegel take večine, da bi mogel brez ozira na levo in desno korakati k svojemu cilju. Za enkrat je še prisiljen sodelovati v parlamentu. Jasno pa je, da se bo porast Hitlerjevih pristašev uveljavil ne samo v zunanji, marveč tudi v notranji politiki ter da se pripravlja nova nemška država, »tretje nemško carstvo«. Hitlerjev pokret narašča tako naglo, da ni več nobenega dvoma, da bo Hitler v najkrajšem času prevzel v Nemčiji vso oblast. Pruski ministrski predsednik dr. Braun bo moral odstopiti in že samo pomen tega dejstva je dovolj značilen. Italijanska .javnost bn vedno na strani onega, ki bo Nemčijo duhovno obnovil in preporodih Italijanski fašizem ima mnogo interesa na tem, da se nemški vpliv v mednarodni politiki kar najbolj pojača. To pa se bo zgodilo le, če bo v Nemčiji zmagala ideja fašizma, ki jo predstavlja Hitlerjev pokret. Resno svarilo Pariz, 26. aprila, g. Izid nedeljskih volitev na Pruskem pariških diplomatskih in političnih krogov ni posebno presenetil, ker so ga v splošnem pričakovali. Borza je Hitlerjev uspeh že eskonti-rala in se je danes vršil promet vseskozi v prijateljskem razpoloženju, ker so bili tukaj pripravljeni na mnogo večji uspeh narodnih socialistov. »I/Information« pozdravlja okolnost, da je vendar enkrat nastala jasna slika. Za Francijo je namreč bolje, Če vidi stvari take kot so v resnici in ne takšne, kot bi jih Francija želela. Iz Nemčije prihaja svarilo, ki mora razgnati nevarne iluzije. »Journal des Debats* piše med drugim, da je izid pruskih volitev dogodek največjega pomena za vso "Evropo. Fran- cija je sedaj posvarjena in mora to svarilo vzeti na znanje. »Tempa« meni, da stvari ne gre jemati preveč tragično, nikakor pa se jih ne sme podcenjevati, kajti pruske dežel-nozborske volitve so ustvarile resno situacijo. Mistika hitlerizma je prevzela vso Nemčijo. Zmerne stranke razen katoliškega centroma sploh ne obstojajo več. Poražena je tudi socialna demokracija, ki je bila dosedaj glavna opora republikanskega režima. Dosedaj se je vedno apeliralo na moralno silo Nemčije, ki pa je sedaj popolnoma odpovedala. Pariz, 2C. aprila. Levičarski tisk vidi v rezultatu pruskih volitev predvsem posledice gospodarske bede in obupa nemškega naroda. Francija pa mora spričo tega naraščanja hitlerizma v Nemčiji ostati mirna in hladnokrvna ter s primernimi zunanjepolitičnimi koncesijami stremeti za dosego sporazuma. Anglija se ne vznemirja London, 26. aprila. Vsi vodilni angleški listi komentirajo v uvodnikih pruske volitve. Komentarji so zelo zmerni in videti je, da Angleži mirno gledajo na razvoj v Nemčiji. »Times« izražajo nado, da se bo notranja politična situacija v Nemčiji razvijala normalno. Sedaj se mora pokazati, ali je Hitlerjev pokret sposoben, da poživi parlamentarizem, ali pa je Hitler grobokop parlamentarizma in demokracije. Težišče parlamentarnega življenja je sedaj vsekakor prešlo z levice na desnico. V zunanji politiki se ne bo nič izpremenilo, ker na tem polju tudi že dosedaj ni bilo posebne razlike med Briiningom in Hitlerjem. Če se bosta sedaj sporazumela še o metodah, med njima sploh ne bo nobenih diferenc. V-enakem smislu tolmačijo pomen pruskih volitev tudi ostali angleški listi. Nova pogajanja med Stimsonom in Tardieujem Na željo Stimsona se bo Tardieu vrnil še ta teden v Ženevo, kjer se bodo nadaljevali razgovori o razorožitvi _ ženeva, 26. aprila g. Ameriški državni tajniik Stiimson je e Kreuger sam prijavil tega senatorja oblastem. Aretirani senator pa je zagrozil z razkritjem raznih drugih še večjih korupcijskih afer, zaradi cesar je vsa zadeva zaspale. Podpis trgovinskega sporazuma z Italijo Ki m, 26. aprila. M. Včeraj popoldne je bil v palači Chigi podpisan dodatni sporazum med Italijo in Jugoslavijo k trgovinski pogodbi iz leta 1925. Za Italijo je podpisal sporazum zunanji mini« -ter Grandi, za Jugoslavijo pa poslanik v Rimu Rakič in načelnik ministrstva za trgovino dr. Milivoj Pilja. V teku pogajanj za sklenitev tega sporazuma se je pokazala potreba, da se ustanovi posebna mešana komisija, ki naj prouči vprašanje izboljšanja medsebojnih trgovinskih odnošajev. Krvavi nemiri v Albaniji Atene, 26. aprila. Po vesteh iz Albanije je prišlo tam v poslednjih dneh do resnih nemirov. V okolici Pi skopi je so se spopadli uporni Albanci z orožniki. Prava bitka je bila v selu Suhdolu. V boju niso rabili samo pušk, marveč tudi bombe. Nekatere hiše je ugonobil požar. Spopadi so zavzeli zelo velik obseg in orožniki so imeli 15 žrtev, deloma mrtvih, deloma hudo ranjenih. Bojev se je udeležilo tndi civilno prebivalstvo. Izid volitev na Koroškem Celovec, 26. aprila. V občinskih volitvah na Koroškem je bilo po definitivno znanih rezultatih izvoljenih: W81 socialnih demokratov, 260 krščanskih socialcev. 318 narodnih socialistov, 1391 gospodarske stranke. 219 kmečke zveze. 18 komunistov. 7 pristašev Gospodarskega blok«. 1 Vele-nemec, 7 Heimwehr«>vcev in 205 Slovencev. Slovenci so torej ohranili svoje posestno stanje. Nov vulkanski izbruh v Ameriki Buenos Aires, 26. aprila. V okolici Mendoze je zopet začel padati nepelnat dež. Strokovnjaki napovedujejo nov izbruh vulkanov. Med prebivalstvom je zavladala velika panika. Prebivalstvo krajev v okolici vulkanskega pasa se z največjo naglico seli. Oblasti so organi- TroSeje naših smučarjev Razveseljivi uspehi smučarskega kluba „Ljubljana44 v letošnji sezoni Ljubljana, 36. aprila. Živahna in vesela družba je bila v soboto zvečer zbrana v restavraciji Zvezda. Sami strumni fantje, bronastih obrazov, katerim ie zdravje sijalo iz oči, pa tudi brhka dekleta. Bila je- to mlada garda smučarskega kluba »Ljubljane«, zbrana okrog svojega priljubljenega predsednika, botra trti Tone Dečman z 38.50, peti Franc Palme s 34.75, šesti BaeMer Leo z 3L50, sedmi Jakopič Oustl z 30.75, osmi Sen čar Lado s 30, deveti Završan Franc s 27.75 in deseti Franc Stane s 24 točkami. Kvalifikacijo je ocenjeval khib na podlagi posebne tabele, in sicer se je ocenjevalo smuški tek na daljavo do 5. M). 30 m i Mik *• jI :- * * ;!>wfe. 't 4 * * **** mM k ■ ^ ~ ' ras?*- 1 ' Ante Gnidovca, ki je proslavila uspehe, dosežene v letošnji smuški sezoni. Bogata je bila na uspehih za Ljubljano sezona 1931/32 in o tem je tudi pričala krasna razstava pokalov, plaket, daril in diplom, ki so krasili mizo pri vhodu na desno v restavraciji. Zbrano veselo družbo smučarjev je nagovoril predsednik, podčrtal je uspehe »Ljubljane« v preteklem letu, velik napredek našega smučarstva, tako v številčnem, kakor tudi v kvalitativnem pogledu in bodril fante k nadaljnemu delu. Nato je razdelil pokale, plakete in diplome zmagovalcem. Največ daril si je priboril znani naš prvak v skokih Bogo Šramel. ki jih je prejel 10. drujri po uspehih je Stane Ber-var. ki si jih je priboril °. Dečman Tone 9. Palme Franc 7, Jakopič Oaistl 6. Baebler Leo in Senčar Lado po 3, Završan Franc 2, Močnik Cveto 2. itd. Za klub je dosegel največ točk Boj;n Sramel in sicer 75, drugi je bil Bervar Stane s 44.75, tretji Bolje Stane s 41, če- Novi procesi pred fašističnim posebnim sodiščem Rim, 26. aprila, ž. Pred izrednim fašističnim sodiščem so se v soboto vrjih štirje novi procesi proti antifošistom. V prvem sta bila sojena Giordano Pratolon^o iz Trsta in Mdh.ijor Vanni iz okol ce Hren/-Oba sta bila obtožena, da sta nagovarjala ljudi k uporu. Pratolongo je bil obsojen na 10 let. Vaomi pa na 15 let. V drugem procesu je bil sojen Teodor Gatti, ki je žalil Mussolinija. Obsojen jo bil na tri leta jeoe. V tretjem procesu je bil sojen Manj Ue-nausher n M Ij pri Kopru, ki je bil 1. konBniran. a je o priliki kratkega dopusta, ko je obiskal bolnega očeta, »bežal čez mejo na Dunaj in v Pariz. Lani se je vrnil in pričel delovati proti režimu. Aretiral so ga v Kalabriji. Obsojen je bil na 7 let ieče. O četrtem procesu ni bilo izdano nikako poročilo. Prekinjeni* razorožitvene konference 2enevat 2n aprila. AA Predsedstvo medna rocbnc konference za razorožitev je sklenilo predlagati splošnemu odboru konference, naj prekine razpravo o nače min vprašanjih, dokler posamezne tehnične komisije ne predlože svojih izjav o tehničnih vprašanjih kvalitativne razorožitve. Parlamentarne volitve v Franciji Pariz, 26. aprila, d. Za parlamentarne volitve se je priglasilo doslej 3240 kandidatov, ki se bodo borili za 615 mandatov. Nanovo bo treba zasesti približno 60 mest v poslanski z-bomici. Volitve v zagrebškem Merkurju Zagreb, 26. aprila, n. Snoči so se izvršile volitve nove uprave društva »Merkur«. Zmagala je takozvana bela lista, to je staro predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivo Ražena, za njegovega namestnika iz Ljubljane g. Ivan Hladnik. Dr. Srkuljevo slovo na zagrebškem magistratu Zagreb, 26. aprila, n. Danes se je novi minister dr. Srkulj poslovi] v mestni posvetovalnici od mestnih uradnikov. Dejal je, da bo tudi ▼ bodoče deloval v korist komunalnih vprašanj že kot predsednik zveze jugoslovenskih Liest. Nocoj je z brzo-y|>koni odpotoval v Beograd. £^.*idšmW^ tik- in 50, skoke na skakalnicah v Bohinja in Bledu po 3 točke, v Mojstrani, Kranjski gori, Ljubljani, Maribora m Kamniku po 2 točki, v Kranju, na Jesenicah, Bled H m Mežica po 1 točko, za kombinirano tekmovanje so se seštele točke skokov in teka. posebej se ie kvalificiralo tekme v snrufra in slalomu, dalje skvjoring, telovadne ara, vsak dan treninga in cross country. Kako lepe uspehe je »Ljubljana« doae-jria v pretekli sezoni, je pač tud; razvidno iz deistva, da so si tekmovalci priborB! Oi častnih in praktičnih daril. Mest je dosegla »Ljubljana« 20 prvih, 20 drugih. H tretjih, 16 četrtih. 17 petih, 9 šestih, itd. Po predsednikovem poročnu so čestttaft klubu v imenu 5K HirUe z- Komar bi t imena podsaveza z- KtmsteM. Nato se J« ob zvokih tiirijanskejra tahkoafletske*a glasbenega kvarteta razvila prav prisrčna zabava l plesom. Ajilnj »LJubljani« t njenim lepim in res zavidanja vrednem u*ue-hom iskreno čestitamo! Po § 14. društvenih pravil se sklicu Je redni občni zbor delniške družbe „Narodne tiskarne44 v Ljubljani na dan 13. maja 1932 ob 10. uri dopoldne v uredniške prostore v Ljubljani. Knai-ljeva ulica št. 5. DNEVNI RED; 1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1931. in predložitev bilance % dna 31. decembra 1931. 2. Poročilo pregled ovalnega odseka. 3. Predlogi upravnega odbora o porabi čistega dobička L 1931. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalnega odseka 6. SlučajnostL Opomba: 5 16. družbenih pravih hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi tn, če se glaai na imetnika, tudi s tal onom vsaj pet dni pred občnim, zborom v družbeno blagajno. Upravni odbor „Narodne tiskarne44 Potres v Mendozi Buenos Aires, 36. aprila. AA V Meodoai so bili danes zopet močni potresni sunki. Sorzna poročila. Ljubljanska borza. Devize: Amsterdam 2288.02 _ 2299.3*. Berlin 1338.92 — 1849.72, Bruselj 790.10 — 794.04. Curth 1097.35 — 1102.85. London 205.24 — 206.&4, Newyork ček 5621.13 — 5649.39. Pariz 222.46 — 223.57, Praga 167.22 _ 168.08, Trst 289.66 — 291.96. I nožem« k e borze. Curih. 26 aprila. Beograd 9__, Parts 20.28, London 18.85, Newyork 516.314. Bruselj 72.10. Milan 26.47K, Madrid 40.20. Amsterdam 208.60, Berlin 122.36, Sofija UK, Fra«* 15.34. Vatima vur Stran 2. >SLOVENSKI NAROD, dne 2b. aprila ±9b*2. Pravilnik o plačevanju Šolnine V sporazumu s prosvetnim ministrom Je izdal finančni minister o pobiranju Šolnine poseben pravilnik Finančni minister »e izdal na podlagi pooblastila h § 45. zakona o izpremembah m dopolnitvah zakona o taksah in v spo-razmmi s prosvetnim ministrom pravilnik o piačevanrn sotntne, ki se glasi: Člen 1. Taksa iz tarifne št. 31« a. taksne tarife se plačuje v gotovini pri upravi šole. kjer se dijak vpiše. Člen 2. Vsak dijak odnosno oseba, ki vpisuje dijaka, mora prinesti potrdilo pristojne davčne oblast' o višini neposrednih davkov roditeljev (očeta in matere) ter dijaka, če ie davčni obvezanec. Po visini davkov nobira šolska oblast takso po tablici iz T. br. 318 a. taksne tarife. Člen 3. Dijakom državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, »t jim izvzemši prejemke ni treba plačevati nobenih drugih davkov (davka na rente, davka od nepremičnin itd.) izdaja potrdrlo o višini davtka urad (državni ali samoupravni), kjer dobivajo roditelji plačo. Ce pa morajo ti nslužbenci plačevati Se kak drug davek, morajo predložiti tudi potrdilo o členu 2. tega pravilnika. Na temelju skupnega zneska davkov se bo odmerila šolnina. člen 4. Prošnje rn potrdila o višini davkov so podvržena taksi iz T. br. 1, 3 in 4 taksne tarife. Člen 5. Od študentov na univerzah, ekonomsko komercijalni visoki šoli. višji pedagoški šoli in drugih šolah iste stopnje se bo pobirala šolnina za drugi semester na podlagi potrdila, predloženega za šolnino v prvem semestru. Člen 6. Prvatisti morajo po dovoljenju za polaganje izpita in pred polaganjem izpita plačati takso na račun šolnine, ker si predhodno preskrbe potrdrlo. navedeno v členu 2 odnosno 3 tega pravilnika. Člen 7. Šolnino pobira upravitelj (ravnatelj) šole ali dotični, ki ga on z odlokom določi. Šolnina se pobira po posebnem dnevniku, ki morajo biti v njem te-Ie rub- rike: tekoča števiFka. število vpisanih dijakov dotične šole. ime in priimek dijaka, ki ie zanj plačana šolnina, za kateri razred odnosno semester, višina davkov, po kateri se šolnma odmerja (številka potrdila), po kateri skupini in znesek vplačane takse. Cien 8. Po končanem vpisovanju zaključi upravitelj (ravnatelj) šole svoj dnevnik na ta način, da zapiše na koncu skupnn vsoto vplačane šolnine in napiše čez vso stran: »Po tem dnevniku od št____do št____ je bilo vplačano na račun šolnine za šolsko leto 192.. 193... Din... Ta zaključek podpiše upravitelj (ravnatelj), če je pa šolnino pobiral kdo drugi, tudi on. Člen 9. Vplačan1 denar po tem dnevniku izroči šola pristojni davčni upravi s posebnim aktom, a davčna uprava potrdi pod zaključkom dnevnfka. da je od dotične šole po tem dnevniku prejela vplačano vsoto in jo izročila v državno blagajno pod številko dnevnika. To potrdilo podpišeta šef davčne uprave in blagajnik. Tako potrjeni dnevnik obdrži uprava šole kot svoj dokument. Člen 10. Vplačana šolnina se izroči državni blagajni (davčni upravi) drugi dan po zaključenem vpisovanju. Šole. ki ne morejo hraniti vplačanega denarja do konca vpisovanja, ga lahko izročajo sproti vsak dan in sicer na način, predviden v členih 8. in 9. tega pravilnika. Cien 11. Ob pobiranju Šolnine morajo šole izdajati potrdila o plačani šolnini, na katerih mora biti označeno poleg imena dotičnega, ki ie šolnino plačal in zneska tudi številka dnevnika, kjer je taksa vpisana. Cien \2. Dnevnike in potrdila, po katerih se bo pobirala šolnina, bo tiskal oddelek za davke v finančnem tmnistrstvu in jih pošiljal potom davčnih uprav in na podlagi zahtev samih šol vsem šolam. ftdst elfaTčefft Pomanjkanje gotovine Vsak človek se vprašuje, kam je izginil denar. .Ie že res, da so ga nekateri izvorih, celo baje takšni, ki bi morali dajati narodu dober zgled, pa vendar radi hujskanja ljudskih mas po nepoklicanih so mnogi po večini denar poskrili doma. S tem so sami povzročili strašno pomanjkanje gotovine in s tem povečali zastoj v trgovini m industriji. Kako priti do gotovine? Po mojem mnenju bi morala država v gotovem roku odrediti zaznamovanje vseh bankovcev ter bi odtegnila pri pregledovanju vsakemu 30/o. Pri vložnikih pa bi to tega ne prišlo in verjemite mi, da bi bilo kmalu denarja dovoli in redno trgovanje bi se lahko zopet prijelo. Ce so ljudje že res tako zbegani z glasovi o inflaciji, naj vendar pomislijo, če bi res do tega prišlo, kar je pa za enkrat izključeno, da bi izgubil denar v skritih domačih predalih tudi svojo vrednost. Torej te denarne krize si je ljudstvo samo krivo in bi se proti takim povzročiteljem moralo z vso strogostjo nastopati, pa naj bo Peter ali Pave!. Naročnik. Motorizacija in razmere na Ljubljanici Pred kratkim smo brali, da namerava neki podjetnik pričeti z motornimi vožnjami po Ljubljanici. Kot velikega prijatelja Ljubljanice in navdušenega veslača me je stvar seveda zanimala in sem si predvsem najprvo ogledal ta takozvani vodni avtobus. Čoln je velik, nestabilen na prvi pogled, po zunanji obliki in liniji sodeč zgrajen v kak: predmestni mizarski delavnici, brez inženjerskega načrta. Da o predpisih o javni varnosti sploh ne govorim. Ob proizvajanju neznanskega ropota in gostega oblaka smrdečega oljno-bencinske^a dima ©e je ta nerodna vodna pošast precej bitro pomikala naprej. No, lepa reč. K.o sem o stvari bral, sem bil navdušen, misril sem. cia bo to vsaj kolikor toliko lep motoren čoln, primerno ^grajen za rečne in sploh pnHike na naši Ljubljanici z modernim motorjem in rzpu-hom v vodo. Že lansko leto so se čule pritožbe, da si je neki zasebnik dovoli vožnjo z do 20 lan brzino, ne meneč se za prošnje, da naj upošteva čolne, ki so priklenjena k bregu, dotni namreč že ob vakrvčkrh, ki jrrh dela veter, drgnejo drug ob drugega: lastniki jim cm jemo vilice 6 cunja-mi, da zabranimo pokvare. Valovi, bi jih povzroči na ozka strugi Ljubljanice tak motoren čoln. so pa tako mocivi. da smo vsi lastniki čolnov že seo^J v velikih skrbeh, kaj bo z našimi čomi, ce bo pričel ta omnibus redno obratovati. Com je neke vrste »Kielboot<-in dela zaradi tega neprimerno večje valov kot tovorni motorni čoln s priklopnim čolnom vred (1 in pol vagona opeke!). Ribiči si, rrrslim. te krače s starim, do-skrženim avtomotorjem tudi oe želel Se manj pa kopalci, ki bodo poleg tega, da bodo vedno ogrožani v s-vojj varnosti, še hthkn p*ti luasUao ha ol£*ato, r rnđvnčriih barvah bleščečo se vodo. ki jo bo neprestano barvalo motorno olje. Da je razvoj vodnega in veslaškega sporta spl°n onemogočen, o tem m nobenega dvoma. Pomislimo samo na c^ke dirkalne čolne, ki rabijo za svoja dolga vesla širok prostor okoli sebe. Če pri vozi motorni čoln, je treba lahke dirkalne čolne postaviti v lego, pravokotno na valove: kako naj se tak čoln. ki se v mirni ho prosti vodi komaj obrne, spravi v to le^o? In veslači imajo v teh čolnih privezane noge! Istotako so vedno v nevarnosti osebni čolni (in za te gre v prvi vrstil), ki jih je treba prav tako obrniti, s katerimi se vozijo poleg tega še večinema ženske in otroci. Ob nedeljah in praznikih pa cele družine. S kakšnim strahom se bodo slednji izogibali ropotajočemu motorju in v valovih obraeal'i nespretno svoje čole. Da bodo nesreče neizogibne, je treba predvidevati: saj smo imeli pred leti na Ljubljanici starejšega utopljenca, ki se je prekucnil 6 čolnom v vodo pri »guncanju« čolna v mirni vodi. Njegovega tovariša pa je v zadnjem trenutku rešil neki ljubljanski profesor. V nekem časopisu so že vedeli poročati, da ima baje ta lastnik omnibusa od mero-dajn-ih oblasti že obljubljeno koncesijo y& svoje vožnje. Mi smo pa prepričani, da se to ne bo zgodilo, saj ie bila taka prošnja odbita že lansko leto s tehtno motivacijo na občinski seji. Poleg tega pričakujemo popolnoma upravičeno, da bo ne glede na to, da bi z uvedbo motorizacije bila popoIn<<«na uničena idila na Ljubljanici, posegla vmes tudi policijska oblast kot faktor javne varnosti s strogo regulacijo prometa na vodi ter z ozirom na zadnje nesreče, ki so upravičeno razburile vso javnost^ nadzorovala tudi podpeške čomarje, ki vozijo kamen in opeko. Da bo treba uvesti strogi: »vozi desno, prehitevaj levo« (ne glede n« smer vode. vodo je smatrati za cesto) in postaviti tudi nekaj tabel s primernimi puščicami. Poleg tega je tudi želeti, da bi brodniki, kmečki fantje, ne nadlegovali dam v izletniških -"oln-ih s surovimi šalami. In čolni, ki se sedaj izposotuiejo. ne zaslužijo po večini drugega imena kot »kiste«. In tak čoln, ki se lahko pri najmanjši neopreznosti prekucne, si lahko izposodi vsak otrok za par dninarjev. Celo nepkrvač. Kje s° policijski predpisi? Ali jih pa mogoče sploh ni? In Gruberjev prekop pa tudi ni preveč nedolžen, posebno ne ob veliki vodi ali ob odprtih zatvornicah. kot sedaj že mesece. Če se pa že kdo loti gradnje osebnih čolnov ali celo motornega čolna, mora biti že nekaj več kot samouk Prepričan sem, da sem napisal ta protest v imenu vseh posestnikov m Ljubljanici, ki jhn butanje valov že od sedanjih motornih čolnov dela veliko škodo, ker se omajana zemlja rusi v Ljubijanco z veliko večjo naglico kot pred desetletji, potem v imenu vseh kopalcev, sponrtrrikov in ribičev in poleg tega v imenu vseh ljubiteljev narave iz nase idilične Ljubljanice, ki nudi toHko razvedrila v vročih poletnih dneh. Upajmo, da bo t« obrtnik, ki s preva- žanjem itak ne b4 mnogo zaslužil, epustil nam vsem neljubo namero — p jsebno še, ker si sluii kruh itak z izposojevanjem čolnov. Koliko bolj bi lahko povz digni] naše prilike na Ljubijanioi, če bi si za denar, ki ga je vložil v gradbo motornega čolna, nabavil raje nekaj Vičnih, novih, osebnih čolnov! Es. Zakaj tako radi pozabljamo V »Slov, Narodu- dne 19. t. m. navaja kritik g. Fr. G. pod zaglavjem 'Dvoje gostovanj erazne umetnice, ki so bolje kreirale in pele Madame BoterUv« kot ga. Pia Igirosanu, češ, da tega gostovanja ni bilo treba, ali z drugim; besedami: Čemu smo šli v Runiunijo. ko imamo lastne boljše umetnice?! Toda dočim gre g, Fr, O. v Rusijo po Ado Polakovo. omenja Hrvatico Majo de Strozzijevo in res izv-stno Zlate Gjungienac-Gavellov o. je menda v naglici pozabi! omeniti eno najboljših Vi.d. B.. Slovenko, domačinko Reziko Thaierje-vo. ki bi mu morala biti vsaj kot Madame B. v nepozabnem spominu, kakor e vsem, ki so jo slišali in videli. »Nemo propheta in patria« — ne velja menda lik.cr tako, kakor baš pri nas Slovencih. Sicer pa jo je pozabil tudi članek »Veličastna manifestacija vseslovenske kulture« v Slov. Nar. dne 20. t. m. Med ue\kami, učenkami šole Glasbene Matice, ki so zaslovele, bi pač med navedeiriini ne delala sramote tudi naša Rezika. ki t); služila, da b; jo poročevalec lahko postavil na prvo mesto. —n— Še beseda o radin Kot ljubitelj glasbe iščem pri seJmji krizi užitka v radiu. V prvi vrsti se zanimam za programe, ki jih oddaja ijuoiian-ska postaja. Ce abstrahiramo radio kvintet, so programi v splošnem dobri. Ne vem pa. ali je g. napovedovanj preutrujen aii prezaposlen, da je treba čakati in čakati, predno se oglasi. Po dolgem čakanju pa zaslišimo utrujeni glas. ki v dolgih presledkih pove nekaj besed! Obžalujem, da ne poznam g. napovedovalca osebno, da bi mu povedal, da niso poslušalci samo z dolgimi ušesi. (Po načinu njegovega govora sodeč, si jih predstavlja tako.) Gospod napovedovalec naj si vzame za vzor francoske in nemške napoved iva,-ce, ki morda nimajo tako prijetnega organa kot ga ima on. zato pa imajo tem več obzirnosti in uvaževanja do poslušalcev. Na ta način s: bo radio Ljubljana pr';i:rr»-uil marsikatero kritiko, ki je posledica g. napovedovalca. A. P. Narodno gledališča DRAMA Začetek ub 20. Torek, 26. aprila: Zaprto. Sreda, 27. aprila: Leda. Premijera. Izven, četrtek. 2S apiiia. Kar hočete. Red C. Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota, 30. aprila: Kvadratura kroga. Red D. Nedelja, 1. maja ob 20.: Leda. Izven. Znižane cene. m Premijera ljubavne igre »Leda«. V sredo 27. t. m. je v drami premijera stiii-dejanske ljubavne igre Leda«, ki jo je napisal Miroslav Krleža, avtor drame Gospoda Glembajevi«; Kratko karakteristiko dela smo priobčili že včeraj. Dejanje te drame se godi v karnevalski noči in sicer: I. dejanje v salonu Melite Szulouganove okrog- 8. zvečer; II. in HI. pri akademskem slikarju Avrelu med 10. in 2. ponoči; IV. dejanje pa pozneje na ulici pred Klanfar-jevo palačo. Zasedba velezanimivega dela je naslednja: viteza Urbana, bivšega poslanskega svetnika igra g. Levar, veleindu- strijalca Klanfarja Skrbinšek. njegovo soprogo Melito ga. Mira Danilova, akade-mieni slikar Avrel je g. Železnik, Klat a, njegova soproga ga. Na bi očka. V ostalih vlogah nastopijo: ga. Rakarjeva, grle. Slav-čeva in Boltarjeva ter g". Danes. Režija je dr. Gavellova. Prevod je oskrbel g-. Fran Albrecht. Premijera je izven po običajnih dramskih cenah. dranV&a premijer« bo Kralj Oidipus« v režiji g. Naslednja klasična drama Cirila Debevca. OPERA Začetek ob 2C Torek, 26. aprila: Seviljski brivec. Red A. Sreda, 27. aprila: Zaprto. Četrtek, 28. aprila: Večrr mornar. Red E. • Drevi ob 20. se poje v operi i Seviljski brivec«. Naslovno vlogo poje g. Janko. Ostala zasedba glavnih vlog je: ga. Vera Popovičeva, g. Banovec, g. Marjan Rus in g. Zupan. Opero dirigira ravnatelj Polič. Sprememba opernega repertoarja.— Radi obolelost: ge. Thierrvjeve je potrebna sprememba opernega repertoarja, zato ostane opera v sredo zaprta, v četrtek se pa poje »Večni mornar* za red E. Izmed Dvofakovih opernih del si je osvojila največ gledaliških odrov v domovini, kakor tudi v Širokem svetu, njegova »RusaHca«. To Dvorakovo delo se odlikuje po lepi, široki melodiji, kakor tudi po izredno moćni instrumentaciji. Po presledku 8 let se zopet poje v na* oper: in sicer bo prva predstava v soboto dne 30. t. m. Koncert naše lepe pesmi Krasen uspeh II. delavskega večera kulturne zveze »Svobode« in glasbenega društva »Zarje« Ljubljana, 26. aprila. Marsikakšno naše kulturno društvo bi ne zmoglo kaj takšnega — prirejati kar v nepretrgani vrsti prosvetne večere, poleg tega oa še koncerte, ki ne zaostajajo v umetniškem pogledu za ostalim: meščanskimi koncerti — kot skrbita z vso agil-nostjo in nedvomno z nemalimi žrtvami za delavsko prosveto in plemenito zabavo kulturna zveza Svoboda« in glasbeno društvo Zarja«. Snoči je bil v Delavski zbornici II. delavski večer slovenske glasbe, prava revija naših večno lepih narodnih pesmi in visoko kvalitetnih umetnih iz polpretekle in današnje dobe. Koncert ]c bi! pod vodstvom abs. kons. in člana opernega orkestra g. .1. Grcgorca. Koncert je prenaša! radio. Udeležba je bila izredno lepa. Da je bil koncert res pravi kulturni dogodek, je dokaza! krasen uspeh. Med udeleženci smo opazili tudi našega pevskega očeta. g. ravnatelja M. Hubada. kar nam pove, kako velik sloves uživajo te prireditve. Prijeten uvod koncerta je bila J« Gregorjeva podžigajoča Abiturijeutsku koračnica, doslej še ne igrana, ki jo je odigrala godba Zarje- na pihala pod kapelnikom g. Fr. Dolinarjem. Drugi komad je bi! Do-linar-Bernardov v enček slov. _ narodnih pesmi. Člani godbe Zarje- so večinoma delavci, ki se posvečajo glasbi s tisto ljubeznijo, ki jo pozna !e delavec, saj mu je takšno izživljanje v glasfr praznik, v pesmi doživlja vso tisto plemenitost notranjega doživljanja, ki mu ga sicer krati življenje. Zato je pa tudi ta godba pod priznanim kapelnikom na zavidanja vredni višini. Prav lahko bi nastopila na vsakem koncertu. \ enček slovenskih narodnih pesmi, ki so tako sočno melodične, so odigrali tako gladko, da so se mehke melodije prelivale čisto zveneče in toplo pojoče kot lahko le zvene narodne pesmi, ki je njih starost le dragocena patina in jih znamo dovolj cemti samo v primeri z umetnimi pesmimi. Koncertna pevka ga. Frankovska-V tikova. Poljakinja, je med obiskovalci delavskih prosvetnih večerov in koncertov zelo priljubljena: pa saj ima njeno petje tudi svojstven čar, barvitost njenega ne Film v luči statistike La/ni je bilo izdelanih v Nemčiji 146 zvočnih filmov. 832 igralcev je igralo v njih 1932 vlog, predlanskim pa H141 igral cev le 17°2 viog. Kljub finančnem težko-čam torej vendarle napredek. V 20 filmih je igral Julij FaMce.rstein in s tem dosege! prvenstvo najbolj zaposlenega filmskega igralca. Slede po sodelovanju: V 16 filmih je igral Otto NVallburg. V 13 filmih Eu-gen Rex. V 12 filmih Lucie tnglisch, Pau>l Horbi-ger, Fritz Sehulz. V 11 filmih Adele Sandrock, Ernst Ve-rebes. V 10 filmih Siegfried Arno, Max A.da-1-bert, Ralph Artur Roberrs, Paul Hemkek. V 9 filmih Albert Paulig, Ida \Vust. V S filmih Hans Brausewetter, Szolke S/aka!l, Greti TheLmer. V 7 filmih Alfred Abel Trude Berliner, 'ITieodor Loos, Hermanu Picha, H. Thirnig. T 6 filmih Feliv. Rressart, Kurt Gerron, Mans Junkermann. VValter JaPMOa, P*ul Otto, Bernard Goetzke. V 5 filmih Georg Aleksander, Charlote Ander. Gustav Frohlich, Fritz Gninbaum, Liane llaid, Tibor v. Halmav, Fritz Kam-pers. Gerda Mai*rus itd. Vsi drugi igralci, k; njih »mena morda tu pogrešate so bili zaposleni manj kot v 5 filmih. Z enim samim filmom So bili lani zastopani Mu\ Palenberg, (Dober grešnik) m Elizabete Bergner (Ariana). Najbolj zaposleni režiser je bil Carl Boese, ki je Lani režiral S filmov <»Čar vojašnice«. »Grock«, »Strah cele garnizije«. »Moja sestrična tz Varšave«. »Omahljiva devica«, »Nezvesti Kekerhart«. »Kačmarek«, »Maver vsepovsod*). Avtorjev je zaposlil nemški film 114, prvenstvo ima B. E. Liithge Z 10 film-skim; manuskripti. Pri nemškem filmu je sodelovalo r>2 komponistov, prvenstvo z 8 Fikni ima Otto Stran&kv._^ Tenis igrišča TKD Atene TKD Atena je te dni otvorila svoja vzorno oskrbovana tenis igrišča v tivolskem parku, ki'so odslej na razpolago članom in dobrodošlim gostom. Radi idealne lege sredi zelenja v čistem zraku brez pranu in ropota, so ta igrišča najprivlačnejša za vsakogar, ki se hoče navžiti pri tenis sportu svežega zraka in razmaha. Posebno prikupen je senčnati prostor tik igrišč, kjer bodo poleg udobnih vrtnih garnitur imeli člani letos par ping-pong miz in lahko prebili v svoje razvedrilo mnogo ur v prijetnem družabnem razpoloženju. Vsakemu je na razpolago tudi osvežujoča prha in menjava garderobe. Člani plačajo za vso sezijo po Želji fiksirane ali nefiksirane ure Din 270.—, akademiki in srednješolci Din 110.—; posamezna igra za nečlane Din 5.—. Trener proti nizki odškodnini vedno na razpolago. Radi ugodne razporeditve igre naj interesenti pošljejo izpolnjene prijavnice Člani lahko igrajo takoj proti izkaznici in potrdilu plačane sezonske članarine. Radi reda naj ima vsakdo vedno pri sebi člansko izkaznico, ko poseča igrišče. Vsakdo, ki se zanima za ^motren trening, naj se zglasi na igrišču, da sestavimo skupine. Zlasti naj se mladina posluži ugod- sicer obsežnega glasu — baš zaradi tega — posebno milino in toplino da zano.ie vsako nesem. 7 naj globljim izrazom in ob-čutjem ter doseže vedno velik uspeh. Sooči ie zapela Devouo •Snegulčico* in r*. Adamičevega »Jezdeca«. Bilo je .nnog^ odobravanja, pevki ;e na irefčJl Se k^a-sen šopek cvetja. Izredno učinkovito ;e natopi1 ?ud: vrsten orkester »Zarje", k. ;e kombuiran z malim fazzoffl Marsikdo bJ najbrž podvomil, da bi moi;e' takSen "rkester odirat* harmonično in Z milino, ki jo zahtevajo, melodične narodne pe^mi — vijoline in jazz! — 0. F. (irezorc. k: je tudi vodil orkester, se *c * svojima ^k!adbama »Gorenjska, t: kras slovenski -in »Kranj.skn-Sorska koračnica zelo izkazal. Potnuri je res pravi Šopek naših narodnih pc<;nr. poln prekipevajoče liričnosti. pristnost1 čustev in topluie preproščine. Kaj zna renomirani pevski zbor »Grafike«, je prav odlično pokazal tudi snoči. Zape! je pod prevovodio g. prof. (rrob-minjjom r:. Adamičevi močni pesmi »Ljubica vstani. upihnf luč* in »Franica«. Zbor gotovo marljivo vadi. pozna se mu pa tudi, da j»a vodi res izkušen pevski strokovnjak. Da z. A. Drraota. Slan opere, krasio poje. je bila soglasna sodba. Ima moč.m pevski orsran. polno zveneč jrlas v vsi rt :esah in je prav lahko navdu.š'1 poslu.Vice z melanholičnim Ravnikovim »Vasovalcem* in Adamičevim »Planincem . Slovenski vokalni kv;ntet !>tiber-nik. .Ing. brata Petroviča tn §u!c — upravičeno slovi, čeprav se še ne uveljavlja* dolgo. Kaže. da se bo ta sloves se poglobil in razSiril, kajti ti pevci znajo zapeti naravnost mogočno lepo, z najčistejšo ubranostjo in plemenitostjo ter zvočnostjo izraza, da jih moraš občudovati in ne mo-reS prehvaiiti. Tako zapeta pesem je polovico lepša ter je kar prerojena v takšrrn grlih. Zapeli so Mirkovo »Jutro*. Adamičevo »Jaz imam ljubice tr\* in Voiaričev »Razstanek . Mora! so še seve Jodati n sicer — navihanci! — narodno *Lah"0 noč!c Poslušalci so odhajali z lepe prireditve pod silnim dojmom naše krasne pesmi. nosti, ker bo za sposobne na razpolago trener, društveni prostori, raketi in toge brezplačno. Razne osebne želje in predloge je prijaviti na igrišču oskrbniku, kjer se dobe tudi informacije ali pa se je obrniti na društveno pisarno T. K. D. Atene, Dunajaka cesta št. l/II, palača Ljubljanske kreditne banka. Koledar. Danes: Torek, 36. aprila, kat^hčatair Klet, Sekana, Mati d. svet*. po>a*»o*!*m»4 3. aprila. Današnje prireditve. Kino Matica: Vihar strasti K »no IdeaJ: Noč na ravirjer:. Pomočniški zboP gremij« trgovcev obari i zbor ob 19. v D^la^skj Aavstal Dežurne lekarne. Dano«; Trakoczv, Mestni trjr 4, 1« Ramoor MKfckT&i^-e-va ce*?ta 30. Vesela opereta v glavni vlogi VVALTER JANSEN Pregled motornih vozil Uprava policije objavlja, da se bo vršil zadnji naknadni redni 'etni preffled motornih vozil za Ljubljano in vso dravskr banovino v četrtek 27. t m. ob 9. tn H. uri v Ljubljani na CelovsV cesti Št. M (garaža Tr umph-Auto) po običajnem vrstnem redu. Uprava policije opozarja, da je to zadnji 'etni redni pregled za leto 1932. Po tem nregledu, to je od 29. t. m. dalje, bo vsaka vožnja z evidenčno tablico iz leta 1931 prepovedana. Proti kršiteljem se Ho postopalo po ministrski uredbi za zaščito iavnih cest n varnost nrometa na njih Ur. 1. št. 373 M iz leta 10>9. Motorno vozilo, ki bo zasačeno V prometu po 29. aprilu 1932 brez pravilnih evi-evidenčnih tablic za leto 1932. bodo nad-zorovalni organi (polic, varnostna straža in orožniki) ustavili. Ostalo bo na dotič-nem kraju tolvko ^asa, dokler ga ne bo komisija pregledala. Strošk: komisije za pregled gredo v breme lastnika dotičnega motornega vozila. Oni lastnik; vozil, ki b eventuelno prosili za naknadni pregled svojih motom h vozil, bodo moral; plačati v smislu banovinskih oredpisov dvojno takso za pregled (2X60 Din za vsak avtomobil odnosno IX 30 Din za vsako motor kolo) in kriti rudi druge eventualne stroške konrsii . k: b- *e na poziv stranke morala sestati. Posebna povabila (pozivnice) na ta pregled se ne bodo razpošiljala. Lepite na pisma znamke protituberhuiozne lige! 8tev. 94 ♦SLOVENSKI NAROD- dne 26. aprila 1932. Stran 3. TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA NA DUNAJSKI CESTI Ugledni ljubljanski obrtnik in občinski svetovalec g. Ivan Mihelčič podlegel težkim poškodbam Ljubljana, 25. aprila. Dunajska cesta med Sv. Križam in stadionom je bila v kratkem razdobju pol leta pozori^če tretje težko nesreće. Približno pred pol leta je pri Sv. Krištofu neki avtomobil zavozM v delavca, ki *e je vračal na kolegu domov, in ga povodi do smrti, prc^d neka.j meseci je pa blizu stadiona tovorni avto do smrtai povozil mladega ruskesra Inženjerja Pavla Parkova. Snoei se je pa na Dunajski cesti pripetila zopet t«>:';ka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško življenje, več ponesrečencev «o pa moraM prepeljati v bolnico. Žrtev težke nesreče je postal ugledjri ljubljanski obrtnik In občinski svetnik - Ivan M i h e 1 c C č. VCer •• napravil »Ivan Mihekr z večjo družba krajši izlet v ljubljnsV«, okolico m :>:■; večeru so se vsi vračati do-n>!*v v ntomobilu, ki ga je Sofilral 26« letni M im-mičev sin Ivan Mihelčič so Bedi poleg obeh MihelČičev tudi hčerki Man; h n 61etna Frančiška, dalje Mihel-ciceva zaročenka Cirila Scbmidtova, no b>st't:kovji hčerka iz Dražgoš pri že'ezni-k :i in /.;iroče»nec hčerke Marije, trgov««« Fri li*rik Prevc iz Prezida pri čabru. Oba M helčica sta se leia snredao, drugd pa za-ln.1. Kako se je i&ssreča pripetila j okrog 20.45 je avtomobil vozil po Dir ceatt proti Ljubljani. Ko je pri vozil do stadiona nasproti Kovacičeve gostilne, s>l- je prlipetila usodna nesreča. Jvan Mihelčic ml. je za hip izgubiJ oblast nad volanom, avtomobil je krenil preveč na desno stran ceste in nesrečno naključje je hotelo, da je desni blatnik zadnjega kolesa zadel v obcestni kamen. Sunek je bil tako silovit, da je avtomobil zaneslo kakih 20 metrov naprej, kjer je zađe! ob dmq kon-fin. Posledice so bile seveda strašne. Silovit sunek je vrsrel iz avtomobila štiri osebe, ki so v loku Z-le-fcoJe na cesto. Mihelčič star. in hčerka sta nezavestna obležala, dočriim so bili ostali reč ali manj poškodovaoL Se najlažje je bil poškodovan sin Ivan Mihelčič. ki jo zajdobi! samo lažje praske. Na kraju nesreče Začuli so se obuipni klici na pomoč. Preti M.ihelčdčevLm avtomobilom je malo pred nezgodo vozil trgovec France Kham z limuzino >FiaU, ki je svoj voz ustavil kakili 50 metrov pred krajem nesreče in B na levo stran ceste. Ko je čnl obupne kiice, je takoj pribitel na pomoč, ts1 "asao so pa že p»nisli iz bližnje Kora-fcičeve gostilne ljudje na pomoč. Prva sta bila gostilničar Viljem Kovač ta njegova 7.otia, dalje poslovodja Oto Klemetnčič in še nekateri dnigi pa.santii. Nrl~ šel je tdkoj stražnik, ki me je zaslišal ter napravil protokol v gostilni Kovačič. Cepi a v me jc zelo pretresio^ zlasti sem *e prestrašil zaradi očeta, sem bil vendar še povsem pri sebi nekaj časa, dokler so me zasliševali. Ko me je pa Kham prepeljal domov, sem bil ve$ iz sebe in se nisem mogel pomiriti; doma me je obvezal zdravnik m mi da! zavžiti uspavalno sredotvo. Kakor vidite, sem zdaj že pokonci. — Avtomobil je star, znamke Chevrolet Prevrnil se ni, menda je pa hudo poškodovan, odtrgalo cnu je streho. Sporočili so mi, da je sestra izven vsake nevarnosti, že govori. Težko je, ne vam, kako bom potolažil mater. Mlajšo sestro smo poslali i-z Ljubljane, da ji prikrijemo strašno resnico. ★ V bolnici, kot znano, ne dajejo, po sklepu zdravnikov - primari jev. več podrobnih izjav ter čuvajo zdravniško tajnost Mihelčič st. je umrl tokoj po prevozu v bolnico in je bila vsaka pomoč brezuspešna. Seveda se nd niti zavedel. Friderika Prev*ca, trgovca iz Prezida pri Čabru, so pa odpustili takoj po pregledu in prvi pomoči, ker je lažje poškodovan, ob-rerza-n od stekla in nekoliko obtolčen. 20-letna Marica Mihelčičeva bo pa baje tudi kmalu okrevala. Ker že govori, gotovo nima hujših notranjih poškodb. Poleg neposrednih sredstev, odnosno ukrepov za pobijanje brezposelnosti razpravlja poročilo Mednarodnega urada za delo, o katerem smo že poročali, govori še o ukrepih za zaščito delavcev, ki 6icer niso v direktni zvezi s pobijanjem brezposelnosti, vendar pa vplivajo na splošno gospodarstvo ter na zatiranje brezposelnosti. Skrajšanje delovnega časa Zaradi krize so delavske strokovne organizacije ponovno zahtevale skrajšanje delovnega časa. Večina teh organizacij je 7a-htevala, da se delovni čas zniža na 44, odnosno 40 ur na teden. Delavstvo je zavzelo to stališče predvsem zaradi tega. ker so podjetja v nekaterih primerih zaposlovala delavce celo v nadurah, medlem, ko je v istih gospodarskih panogah že vladala brezposelnost. Delavstvo se je sprijaznilo s skrajšanim delovnim časom iz solidarnosti, da bi breme brezposelnosti padlo na vse enako. Vendar bi bilo češče celo umestnejše, da bi podjetja raje ustavila obratovanje, kot da se itak neizbežna ustavitev odlaša in sicer zaradi tega, da bi se pravočasno preskrbela delavcem sigurnejša eksistenca z zaposlitvijo drugod Skrajšanje delovnega časa je tudi težko spraviti v sklad z brezposelno podporo V skrajšanem delovnem času delajo navadno tudi na skrivaj in na takšen način, da je otežkočeno nadziranje, v takšnih primerih seveda niso izključena izrabljanja delavstva. Zato pa delavstvo tudi trpi pomanjkanje zaradi skrajšanega ilelov-nega časa, ker ne prejema primernih podpor. />aradi tega je potrebno, da se skrajšanje delovnega časa primerno uredi. Primernejše bi bilo zaradi nadzorstva, da delo počiva po ves dan v tednu, ne pa, da se krajša po urah vsak dan. Za dni, v katerih bi delo počivalo, pa bi delavci prejemali podporo. Tudi za podjetja je takšna uredba koristnejša, ker se pod izvestnimi pogoji zmanjšajo obratni stroški. Kriza sama je prisilila delojemalce in delodajalce, da vzajemno sodelujejo pri takšnih vprašanjih. Glede trajnega skrajšanja delovnega Časa, pa niso delodajalci in delojemalci istega naziranja. Delavstvo zagovarja trajno skrajšanje s stališča, da se s skrajšanim delovnim Časom regulirata potreba in nadprodukcija: stalno bi bilo lahko zaposleno večje število delavcev, produkcija bi se bolj približevala potrebi; enaka količina dela bi se razdelila na več delojemalcev. Tega naziranja je delavstvo žp doljjo. delavske strokovne organizacije so ?e pophi-ževale teh argumentov že v začetku borb** za 8-urni delavnik. Ti argumenti so utemeljeni, ker je nadprodukciio zakrivilo č>z-urno delo v času visoke konjunkture Zadnja leta se je tudi dvignila storitev dela, n. pr. v Ameriki že za 50 odstotkov kar je seveda tudi povečalo brezposelnost. Glede na to se je delavstvo začelo zavzemati, da racijonalizaclja ter napredek v produkciji ne smeta voditi do Čim hujše brezposelnosti, temveč mora biti napredek v korist splošnnsti. Zato je delavstvo mnenja, da mu po praivci pripada na račun tehničnega Kdo je kriv? Kaj je pravi vzrok nesreče, bo ugotovile šele preiskava. Ivan Mihelčič mlajši zatrjuje, da je vozil z brzino kakih 40 do 45 kilometrov na uro Ko je privozil blizu stadiona, mu je privozil nasproti drug avtomobil, ki jc ;mel odprte žaromete in mu je popolnoma zaslepil vid. Zaradi tega je krenil preveč na desno in zadel ob konfm. Nekateri očividci pa zatrjujejo, da je avtomobil preveč naglo drvel in da je bila velika hitrost zakrivila nesrečo. Ivan Mihelčič st« Vest o smrti uglednega obrtnika Jvana Milieleiea se je davi nag!o raznesla po mestu in pov-<>d vzbudila splošno sočutje s težko prizadeto rodbino. Pokojni je bil znan kot ugleden in splošno spoštovan obrtnik. Rojen je bil 11. maja 1875 na Vrhu pri Sv. Trojici. Prišel je v Ljubljano kot čevljarski pomočnik, bil je pa izredno podjeten, priden in ukaželjen. Pozneje je stopil v službo pri Mestni elektrarni, kjer je ostal nad 25 let Končno se je pa osamosvojil in začel samostojno elektrotehnično obrt^ katero je dvignil na tako višino, da danes po pravici uživa sloves ene vodilnih tvrdk v Ljubljani. Zadnja leta je vodil obrt skupno s sinom Ivanom. Pokojni je bil pa tudi sicer podjeten m delaven mož. Pred 10 leti je ustanovil zadrugo elektrotehnikov v Ljubljani, katere načelnik je bil vsa leta, bil pa je tudi Tia-čelnik Zveze obrtnih zadrug, ki je sedaj v likvidaciji in podpredsednik novega društva jugoslovenskih obrtnikov. Pokojni je bil 2. 10. 1927 izvoljen v Ljubljani na kandidatni listi naprednega bloka v ljubljanski občinski svet, kjer se je marljivo udej-stvoval, bil je član gradbenega i» obrtnega odseka, direktor mestne zavarovalnice, zastopnik občine v rekrutni komisiji itd. Bil je tudi navdušen Sokol ter je sodeloval pri raznih drugih naprednih društvih. Bodli mu ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodibini pa naše iskreno sožalje! napredka in civilizacije tem več počitka, za kolikor se je zvišala produkcija in to v obliki ponovno skrajšanega delovnega časa. Nekateri seveda dvomijo, Če je skrajšanje delovnega časa na podlagi tehničnega napredka upravičeno in. Če je potrebno, da se napredovanje racijonalizacije v produkciji znanstveno odmeri. Sicer bi pa naj pristojne ustanove proučile to vprašanje ter ugotovile, če je skrajšanje delovnega časa upravičeno na podlagi tehničnega napredka. Toda za to skrajšanje govore Številke. MUD je glede skrajšanja delovnega Časa na 44 ali 40 ur zavzel stališče, da bi bil še preuranjen, dokler bi ne zaslišal obeh strani in bi ga praksa in zakonodaja v posameznih državah ne upravičili. MUD je v takšnih primerih vedno posredovalec in skuša vsa stremljenja usmeriti vedno v pravcu socijalne pravičnosti. To nalogo pa vrši tako, da skuša nove ideje, preden jih sprejme, znanstveno in s prakso utemeljiti. Mnenja so pa, da je nepravilna ureditev delovnega časa povzročila brezposelnost. Delovni čas tudi ni bd skrajšan v tolikšni meri, kot sta zahtevala napredek tehnike in organizacija gospodarstva. Zalo je naj-umestneje nadaljevati delo v pravcu 1. 1919 v VVashingtonu sklenjenega dogovora in zaradi tega stremeti za tem, da ga bodo ratificirale vse države. MUD pozdravlja idejo skrajšanja delovnega časa, toda dokler ne bo povsod uveden 8-urni delavnik, smatra za svojo prvo nalogo to uvedbo. V nekaterih gospodarskih panogah so posebne delovne prilike in tehnični napredek res že vzbudile vprašanje skrajšanja delovnega časa izpod 8 ur. V premogovni industriji je pa delovni čas že skrajšan. Omejitev nadur in znižanje mezd Tehnični odbor MUD preiskuje pomen sistema štirih izmenjav po 8 ur v topilnicah stekla v svrho splošne uvedbe 8-umika, v obratih, kjer de'ajo neprekinjeno, pa nameravajo uvesti 4 izmene po 6 ur. 8-urni delavnik bi naj tvoril splošno podlago za ureditev delovnega časa. Mednarodna omejitev nadur ne bo koristila samo delojemalcem, temveč tudi delodajalcem. Slednje bo ščitila pred krivičnim medsebojnim tekmovanjem ter pred« nad-produkcijo. Vendar se pa Jelodajalci nočejo tako hitro sprijazniti z redukcijo delovnega Časa kot delojemalci, ali vgaj ne pod istimi pogoji. Trde, da bi to skrajšanje neizogibno povzročilo večjo obremenitev obratovanja, če bi se z njim vred ne reducirale tudi mezde. Ce bi bila sedanja kriza po svojem značaju lakšna. kot so bile prejšnje, bi bilo to naziraiije vsaj navidez pravilno V prejšnjih krizah so namreč poživili trgovino z zniža njem cen. ker so * tem znižanjem dvignili kupno moč konzumentov. Delodajalci so si v splošnem ediui ie v tem. da pridejo pri znižanju produkcijskih stroškov delavske mezde zadnje na vrsto ^o pa tudi uekater: tako iznajdljivi, da so prepričani, kako velikanskega pomena bi bilo znižanje delav skih mezd, ki bi bilo po njihovem mnenja, v velik prid splošnemu gospodarstvu. Po njihovem mnenju bi namreč zaradi reduk- , cije mezd, padli produkcijski stroški tako, da bi se znižale cene živil in drugih produktov, kar bi biko tudi v interesu delavstva. Končno bi s tem pospešili dvig ko njunkture. Delavstvo bi imelo torej dvojno korist V krizah podjetja tekmujejo med seboj mnogo bolj kot sicer, ter streme, da bi mogla producirati ter prodajati čim cenejše blago. Treba je torej znižati produkcijske stroške. In. ko jih ne morejo znižati več nikjer drugje, pridejo ponovno na vrsto delavske mezde Znižujejo jih, seveda, ne da bi se zavedali, kam to vodi. Vidijo pred seboj samo svoj ril j: dobiček In ne pride jim niti na misel, da je njihova zmota uso-depolna. Najbrž niti ne vedo, da so že vse države, ki tekmujejo na svetovnih tržiščih s svojimi produkti, znižalo delavske mezie do minima. Ako bi jih potem hotel še kdc reducirati, bi se morali temu znižanju prilagoditi še drugi, kar bi šlo lahko tako daleč, da bi moral končno plačati delavec delodajalcu še za čast, da bi smel delati. Pametnejše bi bilo, da bi države tekmovalke sklenile dogevore v svrho zaščite delovnih pogojev, da bi nobena izmed njih ne mogla samovoljno zniževati mezd. Jasno je, da z znižanjem produkcijskih stroškov ni niti daleč rešeno glavno vprašanje ter ne bodo s tem odpravili krize, najmanj pa z znižanjem mezd. Delodajalci smatrajo, da bi z znižanjem produkcijskih stroškov dvignili izvoz, lastno industrijo bi zaščiti pred dražjim tujim blagom, zaustavili bi postopno zniževanje delovnega časa, dvignili bi konzum in s tem produkcijsko delavnost. Vse to bi bilo v splošnem interesu. Ne pomislijo p«*, če bi se vse to res izpolnilo, kar si obetajo od znižanja produkcijskih stroškov ter mezd. Nimajo garancije, da se bodo z znižanjem produkcijskih-' stroškov znižale sorazmerno tudi cene na drobno. Cešče se celo dogaja, da cene pri nadrobni prodaji poskočijo, medtem, ko se pri prodaji na debelo znižajo. Za to trditev so na razpolago statistični podatki. V Ameriki je n. pr. padel indeks cen na debelo na koncu 1. 1930 v primeri z L 1923 za 24 odstotkov, pri nadrobni prodaji pa samo za 11 odstotkov. Ko bi mogli izravnavati razlike med cenami na debelo in drobno, bi se tudi delodajalci in delojemalci lažje sporazumeli, ker bi slednji ce&če radi dovolili znižanje plač, če bi imeli zagotovilo, da se bodo s tem znižanjem prilagodil« cene življenjskih potrebščin. In končno bi se morali delodajalci tudi »pomniti, da pomeni znižanje plač padec kupne moči, ne le pocenitev blaga. Ako pa padejo cene blaga sorazmerno z znižanjem mezd, smo pa še vedno tam, kjer smo bili dotlej. Kajti kupno moč lahko dvignemo le, 6© dvignemo življenjski standard, odnosno, če dvignemo mezde do maksima, cene pa znižamo do minima. Seveda trde delodajalci, da je kaj takšnega nemogoče, ker bi se s tem povečali produkcijski stroški. Ne morejo se pač sprijazniti z mislijo, da se produkcijski stroški lahko znižajo še kako drugače, razen z znižanjem mezd. Ne zavedajo se, da je treba produkcijske stroške znižati predvsem zaradi zvišanja kupne moča — ne pa zaradi zvišanja dobičkov. Torej, ali so povzročile krizo preniska ali previsoke mezde? MUD baje ne more zavzeti glede tega vprašanja odločnega stališča, ki bi ga utemeljil z znanstvenimi ugotovitvami. V USA so nekateri gospodarski strokovnjaki propagirali za visoke mezde. Trdili so, da se mora Amerika zahvaliti za svoj gospodarski proč vi t samo okolnosti, da je ameriško delavstvo dobro plačano. Zdi se pa, pravi poročilo MUD, da so se zelo motili. Ameriški kapitalizem je nezmožen rešiti najvažnejše vprašanje: določiti pravilno razmerje med plačami in cenami. MUD se ni mo^el zavzeti za visoke mezde. V poročilu je izražen dvom, da bi zvišan konzum po delavstvu spravil v ravnovesje ponudbe in povpraševanja itd. Iz statistike je razvidno, da se je povprečna delavska meizda v USA v izveš me m času dvignila za 76.80'«, vrednost produkcije pa medtem za 156.2°/«: vrednost produkcije torej hitreje narašča kot mezde. In ameriške mezde so višje sorazmerno s kupno močjo od mezd v drugih državah. Kje tiči zlo Sledi zaključek, da je baš v neenakem porasru vrednosti produkcije in mezd, odnosno nazadovanjem mezd v primeri z dvi- gom vrednosti produkcije — koren zla Ali bi ne bili odpravljeni vsi sedanji peredi gospodarski problemi, če bi vzpostavili ravnotežje med porastom vrednosti produkcije »n višino plač? V poročilu najdemo na to vprašanje ta odgovor: če hočemo obdržati gospodarsko ravnotežja, moramo re>iti vprašanje razdelitve produkcije v evriio vzdrževanja in preskrbe (naprave) produkcijskih sredstev (oprema obratov) na eni in v svrho pridobivanja potrošnega blaga na drugi strani. To se pravi, ako so produk cijska sredstva nezadostna — v primeri i prirastkom prebivalstva — je nesadoatoa tudi produkcija, odnosno vsi delavci nim;n> dela. Ako »o pa produkcijska sredstva nepolno izrabljena, ako so obrati opremije-ii čez potrebo, odnosno Če jih je preveč, pride do nadprodukcije — produkcija je vaifft, kot potreba. To vprašanje je v zvezi z mezdnimi. Mezde odtekajo zopet tja, od koder so priile, namreč z njimi mora delavstvo kui>ovati življenjske potrebiži—, denar gre torej za konzum, ne pa v hranilnice ali v no_ravi-.». Medtem se pa kapital redi od kosmat.'ga dobička produkcije... Kaj storiti Kaj je torej treba storiti? Kot smo videli, ni treba ničesar drugega kot \ '^»slaviti ravnotežje, harmonijo, med produkcijo in konzumom. Pri tem se pa moramo zavedati, da je treba vedno predvsem skrbeti, da zvišamo konzum, ne pa, da ga zaradi nadprodukcije celo znižujemo. Ako bi bilo svetovno gospodarstvo zdravo v svojem bistvu ter ako bi bila njegova načela logična, bi ne mogle nastopiti zaradi nadprodukcije kriza ter beda, nego samo blagostanje. Cim bolj bi narastla vrednost produktov — odnosno količina -- v primeri s Številom ljudi, tom bolj bi bili bogati, tem več produktov bi pripadlo slehernemu človeku, ki je bil sodeloval pri produkciji. Tudi poročilo MUD je prišlo do tega gor-dijskega vozla, ki ga ne upa nihče presekati. >_ — nevarnost je, da bo premoč Radio v ljubljanski bolnici Ljubljana, J6. aprila. Da olajfta boLnikom v njđnovejn trndj^ mjn gorje to dA jiih nekoli/ko razvedri ter pokTatkoćasi, Je jvotarenH prdmarlj internega oddelka g. dr. Jenko plemenito akcijo. Na njegovo Inicijativo In x njegovimi osebnim mM-zadetvanjem ee Je namreč začelo zbiTati za fond za napravo i.n Instaliram je radča v lJTi2>!,jan«k1 bolnlel. V ta namen 90 piri«pevaki Kmetska posojilni' a. ▼ Ltfubljani, TPD, tovarnar Ivan Bizjak. Kreditni zavod v LJubljani, Mestna lira-niilennca in «am primerij dT. Jenko, /a zbrani denar je biil kupljen aparat znmuke Tneelen U 4 tn nam-oSeen v internem oddelku, ff posameznih »obeh te-ga oddelka do pa brtt tnata!l-r«n4 TvoAndkt Mtazo le irvTStl k and. frner. Bor-te Jenko, primani-iJev »tn, aodelovalo na je tudi tehrrrl&n-o osoibje Rardlo I^j/ublja: Te dud je bila na*>ra ... ■ • ršeaa, a*pa>-cmt ki xrvo6nJki montiran^ m boiaAhfl *> ft* tabko poaluiaAi p«renoae. K ar je «la>b •prejem, nadomeeu ra I ■ i i i boLnakl plemenitim dobrotn kom tek) m.aleini m *» x veseljem pozni.i>.. \i torafc. OmenJjtd moraiu^ ie, !;i je £ei dobrotnikom tudfl ranmatalj • đr. Gerfović IJnJbeznjivo na roko in da bodo, 6a pojde vse no arečn, sčasoma Šob > Idelkt ljubljanske bolnice rad« > r Virtuoz na d\ oru. Nedavno umrli saški kralj Friderik TTT. je bil v občevanju z ljudmi vse prej kot kralj. Na dvornem koncertu snške-ga dvora je igral škotski virtuoz Fre-deric Lamond. Kralju je bil virtuoz všeč in navezal je z njim pogovor: — Maestro, — je dejal kralj, — slišal sem slavnega virtuoza Paderewske-ga ... Lamond se je spoštljivo priklonil. — Slišal sem starega Rubensteina.. Lamond se je poklonil še spoatljive- — Moram vam pa odkrito povedati, da se noben teh pianistov ni tako strašno potil, kakor vL Vsem obrtnim zadrugam in društvom syjOrX>temo Jftlofitno vest, da je nenadoma preminul gospod Ivan Mihelčič st. elektrotehnik, občinski svetnik itd. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 27. t. m. ob Vi 5. uri uopoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice. Vzornemu obrtniku. Id si je kot predsednik Zveze obrtnih eadrog, načelnik Zadruge elektrotehnikov in obrtniški organizator pridobil za obrtniški stan nevenijivih zaslug, bodi ohranjen časten spomin! Likvidator Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani — Filip Pristou Delovni čas, mezde In brezposelnost še nekaj zanimivih misli in podatkov iz poročila Mednarodnega urada za delo Stran 4 »SLOVENSKI NAHOD«, dne 26. aprila 1932. ctev. 94 Dnevne vesti Vzorec iz občinskega gospodarstva Odgovor g. Hajka Turka na napad v sobotnem „Slovencu44 — Iz državne službe. Za profesorja na državni trgovski akademiji v Mariboru je imenovan uradniški pripravnik iste akademije dr. Vladimir Kralj; premeščen je za višjega uradnika glavne podružnice Državne mpotek&rae banke v Lđuoljani uradnik glavne podružnice Državne bipotek&rae banke v Sarajevu D rago ti n Banjac. — Razpisana zdravni&ka služba. Umobolnica v Stenjevcu rabi zdravnika pripravnika. Prošnje je treba vložiti do 1. maja. _ Namestnik zagrebškega župana. Ban savske banovine je določil zagrebškega senatorja Dane sanica za namestnika zagrebškega, župana. Senator šari-c bo !tadomestoval dr. Srkulja tlo imenovanja novega žuapna — Kaj bo letos z godbo po kopališčih. Zadnjic smo poročali, da godbe letos po kopališčih ne bo, ker zveza kopališč in letovišč ni mogla doseči sporazuma z avtorsko centralo. Avtorska centrala nas pa naproša ugotoviti, da se zveza kopališč in letovišč letos z njo v zadevi pavšalnega plačila avtorskega honorarja sploh še ni pogajala in da torej o pretiranih zahtevah avtorske centrale ne more biti govora. Vest, da letos po kopališčih in letoviščih ne bo godbe, so priobčile najprej zagrebške Novosti«, v soboto pa še »Jutarnji list«, ki pravi, da je večina kopališč glede na prevelike stroške in pavšalne cene, ki bi jih morala plačati avtorski centrali, sklenila javne koncerte letos opustiti. Oči-vidno gre za kopališča na naši rivijeri, kajti v Sloveniji bodo po naših informacijah tudi letos javni koncerti po vseh letoviščih, kjer so bili druga leta. _ K on kur/i In prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 11. do incl. 20. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (1), v savski banovini 2 (1), v primorski banovini — (1), v drinski banovini — (1), v zetski banovini — (1), v dunavski banovini 1 (—), v moravski banovini 4 (—), v vardarski banovini 1 (3), Beograd, Zemun, Pančevo — (—). Otvorjene prisilne poravnave izven konknrza: v dravski banovini 2 (5), v savski banovini 9 (1), v primorski banovini — (2), v drinski banovini 2 (1), v zetski banovini — (.1), v dunavski banovini 5 (5), v vardarski banovini 1 (1). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (5), v savski banovini — (1), v primorski banovini — (1), v dunavski banovini 2 (2), v moravski banovini — (1), v vardarski banovini 1 (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (—)f v savski banovini — (1), v drinski banovini — (1), v dunavski banovini 16 (2). _ Fi I harmonična družba v Ljubljani je razpisala nagrado za slavnostno overturo s slovenskim narodnim obeležjem. Po preteku termina je bilo vloženih 9 del. Junija, sestoječa iz gospodov: .ravnatelja Poliča, kapelnika Nefifata in štritofa, je vsa dela pregledala ter izjavila, da sta na.1-o'llio:u'.iš: deli omi, vložen! pod geslom >Festirval Gtaeftene Matice« in H.vmnus slavicus«;. Odbor Filharmaaabčne draibe 3« danes obema deloma prranal fanpitattO nagrado. Ostale p. n. gOS&ode, ki *o se udeležiti s svojimi skladbami raspisa, prosi odbor, da dvignejo skladbe v pisarni" Glasbene Marice. _ Redukcije brez konca in kraja. Velika predilnici prediva v Dugn reau, ki zaposluje obenem s tavamo nogavic okrog 5500 delavcev, ho v ftacetktl maja reducirala delo in delovni čas za ~>0 •/». Delavci bodo razdeljecii v d»ve skupini, ena bo delala en teden, druga pa počivala. Seveda Je to za delavce hud udarec, ker jim bodo že itak pičle mezde za polovico zjiižano. _ Binkoštni izlet Jadranske straže na morje. Opozarjamo vnovič, da se je treba prijavni za omenjeni telet najkasneje do tm. Placa se pa lahko op prvem maju. Prospekte in intormacioe dajo Vzletna pisarna Ja-dranske Straže, GUedalifika ulica št. 8. v popoldanskih in večernih urah. Rezervirajte si pravočasno mesta! — Dobave. Strojni oddelek direkcije državmh železnic v Ljubljani sprejema do o0. t. m. ponudbe glede dobave 3 Komadov brusnih kaminov; do 4. maja pa glede dobave 200 zvitkov Impregniranih trakov. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Oddaja zakupa in dogradnje butfeta na postaji Grosuplje se bo vršila potom ofertne licitacije dne 23. maja pri direkciji državnih železnic v TJ ubijan i. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani. _ Cernar Nikola, roj. 3. 10. 1890, neznanega bivakšča, naj predloži svoj rojstni m krstni Ust Izšel jamskem u nadzorniku v LJubljani zaradi izposlovanja rente pri zavarovalni družbi Ziirtch. Potrebuje se tudi točni naslov CVrnarja ali njegovih bližnjih sorodnikov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo, čez dan toplo vreme. Včeraj je bilo še po večini krajev naše države oblačno in deževno, le v dravski banovini smo imeli že lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 19, v Zagrebu 18, v Ljubljani 17.6. v Mariboru 15.2, v Beogradu 15, v Splitu 13, v Sarajevu 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5, temperatura je znašala 4.4. — Iz plesne dvorane v smrt. V nedeljo zvečer se je ustrelil na Sušaku policijski uradnik Josip Povičič. Tik pred samomorom je plesal z neko gospodično, ki jo je pa naenkrat zapustil im odšel iz dvorane na stianišče, kjer si je pognal kroglo v prsi fen obležal mrtev. — Živj mrtvec V Sisku so našli nekega ruskega emigranta na cesti pred go-sfcjlno na videz mrtvega. Mož je znan v mestu kot notoričen pijanec. Po po*Hcu je delavec, ki zelo rad pid« žgamje. Ves sashiiek sproti zaptje. Na cesti ga $e na- še4 stražnik in ga odpeljal v mrtvašnico, ker je mislil, da je mrtev. Ponoči je pa grobar naenkrat zaslišal rs mrtvašnice razbijanje po vratih in klice na pomoč. V mrtvašnici se je pijanec stresni: i in seveda m« je postalo tesao pri srcu, ko je spoznaj, kje je. Pri sebi je imel še steklenico denaturiranega Sparita. _ Brat ubil brata. V Kozarcu pri Prijedoru sta se v nedeljo sprla brata Omer in Džem a.1 Bašlagrič zaradi zemljišča. Oba sta bila znana kot vročekrvna fanta. Om«r je navalil na brata in ga s sekiro udaril po glavi. Brat mu je hotel se-kuro iztrgati, med ruvainjem ga je pa brat še enkrat udaril tako, da se je agrudil in izddhnil. Ubijalca so aretirali. — Tragedija mladega Inženjerja, V tvornici La Dalmatienne v Dugem ratu pri Omišu se je pred sedmimi mesci smrtno ponesrečil 231etni Inženjer Hrvoje Pe-nojević. Izumil je bil naprav« za avtomatično regietirrranje človeškega glasu ter prenašanje človeškega glasu na stroje. Izum so rnu pa patentirali šele po tragični smrti. Njegova vdova »i dobila od tovarne niti toliko, da bi poravnala pogrebne stroške. — Z oetovo kislino zastrupljeno dete. V Bizeku pri Zagrebu se je zastrupil po nesreči dveletni sinček Stjepana Merlina Dragutin. Očeta in matere ni bilo doma, dete je vzelo z okna steklenico z oetovo kislino in si tako sežgalo usta in grlo, da je v strašnih mukah umrlo. Iz Ljubljane _!j Srbska pravoslavna cerkvena občina Gjpozarja svoje člane (člani so vsi ■pravoslavni verniki, ki so nastanjeni v Ljubljani najmanj šel tednov!), da si oeledajo volilni", seznani za volitve cerkveno - občinskega sveta, ker je isti javno razgrnjen v pisarni parohijalnoga urada (kasarna Vojvode Mišica) do vštevšega četrtka 28. t. m., ko bo zaključen. Vsak parchijan ima praviico do tega roka napraviti svoje pripombe »oper volilni seznam aH Boper posameznega volilca v istem. (Kdo ima voliilno pravico, odreja čl. 173. kdaj pa to pravico izgubi, odreja cM. 171 neovc cerkvene ustave od 16. novembra 19ol.) Vse pripombe (reklama« ;je> je napraviti pasmino ter najpozneje do ''štev-t-ega 28. t. m. oddati začasni kom siji člani, ki do tega roka niso plačai ce,-kveno-obeinsike doklade za p rošU> ielo ali ki dolgujejo doklade za prejšnja '.era, bodo imeli volilne pravice. Vsa potrebna pojasnila so dobe v .pisarn! paron»jalnega urada. _i|j Občinstvo pogreša klopi. Na vsem Krakovskem nasipu in Grudnovem nabrežju ni niti ene kiopi. Lani ji h je bilo še nekaj. Bile so sicer že siabe, zda. j pa še takih ni. In tudi na Poljanskem nasi.pu toliko razmahnila, za kolikor se je zaradi s!ahosra vremena zakasnsila. V Postojnski nlkv so včeraj stoviii ostrešje na v:sokopT.it!ič.ui enonadst/ropni v iLi prof. Kunca. Poslopje je pozno jeseni pognalo iz tal. a je moralo zidanje zarada mraza prenehati. V istii ulici kopJjcjo mehka tla za enona-d stropno hišo Franceta Svilijroja. Zidarska dela je prevzelo stavbno podjetje Anton Mavric. Ker je zgrajena Oraz-n* >va ulica, je jako olajšano dovaža-n*je gradbenega materiala. — Pod Groharjevo uiico so pričeli včeraj s prvim delom za enonadstropno le«eno vilo, k« si jo postavi ga. Marija H u mek. — Ij O poskušanem samomoru na Kar-lovskem mostu dne IS. t. m. nam dodatno poročajo. Tisto dekle na doma tam nekje od Jesenic, kakor je pripovedovalo na policiji, temveč iz Sela v robovski občimi pri Velrk.ih Laščah. Tako vsaj je končno policija ugotovila. Piše se Pavla K—r in ima še očeta m mater na domu. Zadnje leto je služMa v Ljubljani tu in tam, a ni nikjer dolgo ostala, čudno je, da ni poleg Kandaretove in Lavričeve hiše omenila izprva nobene ljubljanske službe, kjer W se bila policija že naslednji dan o njej lahko natančneje in form i ral a. — lj V podzemeljskem transformatorju na Marijinem trgu bodo kmalu končana zidarska dela, nakar začno elektro-insta-lacijska. Transformator je zelo prostoren Ln prezidan v več koj. V tem transformatorju se bo fcransformiral trofazni tok, stani transformator, fcj je pod kioskom pred frančiškani in ki zdaj pleskajo in popravljajo kiosk nad njim, še ostane za transformacijo enosmernega toka. —Ij > Ljubezen sedemnajst letnega« osmič in devetič na šent gledališkem cdro. V soboto 30. t m. ln ledeljo oiaja ob 20.15 ponovi šentjakobski oder prekraano Dreverjevo dramo >Ljubezen sedemiajst-letnega*, ki je doživela dosedi-i že sedem popolnoma razprodanih hiš. Drama je izvrstno naštudirana in n »stopa'o v nj* prve moča odra. Glavni ženski T losi ig~ata pr vakinja odra gdč. Wrolno* roa rasprodane, proi'mo ct-njeno občin-sivo, da si kopi vsto>*Ci najkasreje do 20. ure. ker se bolo a*ce* brespogojno ^-'■da.c naprej. Sob-^tj* a nedeljska predstava sta nepreklicno zadnji predstavi! te krasne drame, na kar opozanjamo cenjeno otehisLvo. Za solK>to 7. maja te pripravlja premijera izvirne domače spevoigre >studejntje smo . - c, nakar že sedaj opozarjamo cenjeno občinstvo. —Ij Plesni večer Katje Delakove. Kakor smo že javili, priredi Katja Dolakova 2. maja ob 8. uri zvečer v operi plesni večer izredno zanimivim in pestrim sporedom. Med drugimi točkami pokaže plesalka tudi plese po izrazitih narodnih motivih, tako Musorgrskega ruski ples »Gopak«, Brahmsov ogrski ples, zanimivost zase pa so plesi po židovskih in zamorskih motivih. »Zamorska ekstaza«, zamorski dari-tveni ples, ki je deljen v dva dela: v pri-ganjajočega in gnanega; po židovsk;h narodnih motivih sta izdelana VVolisonov »Chusend!«, kar bi po naše pomenilo m'a-de£a židovskega ženina na ogledih. Ostale tofke večera so: Beethovenova »Žalna koračnica«, Blattov »Vihar . Chopinova »Po-loneza«. Prokofijcva »Groteskna koračni-cac, Petvrekov »Odlomek iz cirkusa« in iSeriabinovo ^Sproščcnje-. Na klavirju spremlja ves program konservatr rist M a-rij an L i p o v 5 e k. Za ta večer veljajo znižane operne cene. —Ij Likvidator Zveze obrtnih zadrug Filip Pristou vabi vse obrtmištvo, da ?e udeleži pogreba blagop^k^jnesa načelnika Zveze s: Ivana MobeK'i-ča star., ki bo v s»v<1- do, dne 27. t m. ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže Snlošiie bolnice. Vsled preureditve se stranke ne sprejemajo od 24. aprila do'10. maja 1932 Dentist tehnik SABO IVAN, Radeče pri Zidanem mostu u— Znatno znižane cene v Elitnem kinu Matic«. Uprava FMitnega kina Matrice je, upoštevale vseobčo krizo in jv^uiaujka-njo denarja znižala z današnjim dnem ceno vstopnicam nad 30%. da omogoči na ta način tudi manj i movi ti m reden .poset kinopredstav. Cena parketnem sedežem do 20 vrste znaža le 10 Din (poprej 13 Din), rezerviranim sedežem le 12 Din (prej 18 Din J. sedežem na balkonu tudi le 12 Din (prej 18 Din), tako da znaša znižanje pri sedežu 5 m celo 6 Din. Upamo, da bo občinstvo sprejelo ta korak z veseljem in v čim \rečjom številu posečalo predstave. Pri po ni niti moramo k bemu. da se bodo v Matkvi pni teh nizkih cenah rarrootalBO še predvajale premiere najodl'eneiš'li zvočnih Btmov, zvočni tednik* pri slehernemu programu tako da 1k> r.a sieht-rme^a najboljša in najcenejša zabava r»f>Ret Klitnega kina Matice. —lj Sokol II javlja, rta je kruta usoda r.opet posegla v naše vrste in nam iztrgala Iz naše srede dolgoletnega nenadomestljivega člana uprave !>r. Ivana M l-helčiča st. Pogreb zaslužnega sokolske-ga delavca bo » sredo -27. t. m. ob pol 17. uri iz mrtvašnice Splošne bolnice. Nena-drt-mestljive^a brata spremim-o poln*x«*ievil-no v krojil in s praporom. —Ij Strokovne zadruge kom. elektrotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani poživlja svoje člane, da se v čim častnejšem številu udeleže pogreba dolgoletnega načelnika g. Ivana Mihelčiča. ki bo jutri 27. t. m. ob pol 5. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani. Načelstvo. —Ij <"i»«stvo jugoalovenakih obrtnikov sn poziva k udeležbi pri pogrebu g. Mihelčiča Ivana. Pogreb bo jutri ob 16.30 izpred mrtvaške veže splošne bobniče. _lj Za pomladno sazono kuipite trpežne in lepe čevlje po najnižjih cenah pri A. Ororse, Stari trg 15. 32-T _l,j Adaptacija. Ga. Mariria ziberni je dala prezidati v hiš.? štev. 2 na Bregu pritlični lokal za točilnico. —Jj članski sestanek Zveze naprednih akademskih starešin bo danes ob 20- v re. stavraoii.i Zvezdi & Poročal bo narodni poslanec dr Stane Rane o raznih perečih vprašanjih. Ako kak član pomotoma ni dobvl vabila, ga vabimo tem potom. — Odbor. — lj Občni zbor šentjakobsko - trnovske podružnice CM D se vrši 27. t. m. ob 20. uri v gostilni pri BengMttU, Cerkvena trtica v Trnovem. Vabljeni vsi člani in prijatelji dnržbe. 273-n —lj Dobra srra! Bivši priv. uradnik, oče treh otrok, sedaj brezposeln že več mesecev in tudi brez stanovanja, ker je bil deložiran. prosi dobra srca za malenkostno podporo v hrani ali denarju Na uredništvu ^Slov. Naroda«. —lj Moderna vrtna ograja je v delu nred čemažarjevo hišo (štev. 23( v Groharjevi uli d. —lj Nov ključ s St. 1 je bil najden davi v Tivoliju. Dobi se v našem uredništvu. Iz Celja _e Karambol dveh kolesarjev. Prel-\ čerajšnjim popoldne se je pripeljala po Dečkovem trgu po ozki ulici proti Grofiji na kolesu precej naglo neka uslužbenka iz Celja izza oela. Pred grofiioo pa je v Istem trenutka prikolesaril neki državni nameščenec. Oba kolesarja se mista poslužila zvonca, ker pač itolesarenje tamkaj ni običajno. Karambol je bil precej hud in je trpelo kolo neprevidne kolesarke težke poškodbe, tako da ni bilo več uporabno za vožnjo. Pa tudi dekletovo krilo se je razparalo v vsej dolžini od pasa do kolen, daljše pa na bilo. _c člani najboljši tekači na 100 m in članice na 75 m iz celjske Sokolske župe se udeleže izbirne tekme do 10. maja, nato* pa skupnega treninga v Ljubljani ali Zagrebu za tekmo v stafetnem teku v Pragi. V Celjski Sokolska župi je dosti dobrih tekačev, ki bodo gotovo uspešno zastopali našo ŽJUjpo v Pragi. Ko modruje modrijan, uživa sam, ko pa nori nespametni, se vsi zabavajo. Ljubljana, Zo. aprila. Pod tem naslovom je sobotni > Slovenec ^ prinesel članek, iz katerega se raz vidn, da dop>ian*iku ne gre za varčevanje, temveč le sa oseben afront proti podpisanemu, in nul nad bo zato dovoljeno sledeče pojasnilo: Ne bi-m se spuščal v to, v koliko je mestna pripresrn rentubilna za mestne finance, ker vsak da\ koplačevaJec ve, da je to podjetje skoraj v vsakem proračunu pasivno Strokovnjakom je pa tudi znano, da bi to podjetje vsako leio končalo še z večjim deficitom, ki bi šel v sto tisoče, če U se avtomobilske vožnje, kočijske vožnje za komisije, nadalje nočne vožnje za ipometanje m vožnje za škropljenje v zaracunanj*i liiiialp na tisto višino, kot bi se faktično tudi morale. Naj se navedene vožnje razpišejo, pa se bo to takoj pokazalo. Tako zvane dnevne mestne vožnje je zaračunavala mestna pristava pred razpisi »m cestnemu asjosorstrn vedno 10 do 20 Din za 1 par d.nevno vjše, kot se je pa taiste plačevalo privatnim voznikom. Privatnih voznikov je toliko, da zaradi eventualnega razpusta mestne priprege do po-viška cen v vožajah ne bi prišlo, temveč do znižanja in vsaj delna likvidacija mestne priprege bi v ten težkih časih davko-1'iačevaleem Ljubljane prihranila precej. Mestna pristava, če se nekaterim zd.i, da mora obstojati, naj bi se bavila samo z avtomobilskimi vožnjami i u to za škropljenje kot za osebne avtomobilske vožnje, 'ialje za kočiijske vožnje za komisije in sMčno in pa kvečjemu še za odvoz gnojni-le. Vse druge voz ni e naj se pa oddajo privatnim voznikom, ki bodo to lahko dosti cenejše napravili kot pa birokrataa;-rana mestna priprega. Kes je, da so bile lan«i meseca decembra lazpisa.ne vožnje za mestno plinarno. Res je pa tudi, da sem jaz bil najcenejši, to je za 1 vagon z vsemi delavci vred Din 107. Mestna priprega je oferirala Din 110, tretji podjetnik Din 150 lin četrti Din 180 Bil sem torej najcenejši ponudnik, kar je samo ob sebd umevno, ker sem privatni podjetnak s skrajno racionaliziranim obratom Upravni odbor je moral s tem računati., da pride teh 250 vagonov pre-moza v 4 letnih partijah. Vsaka taka partija preko *i0 vagonov dospe z ladjo na s ušate in od tam v Ljubljano tak o, da je treba 60 vasronov prepeljati v 3 do 4 dneh Če se ne odpelje, gTe stojnfrna takoj v tisoče in tisoče. 20 let obavljam te vožnje, pa ni mestna plinarna še nikoli pdaeala nobeme st->nine. Iz te&a je razv»id«no, da je mpravoi odbor postopal popolnoma pravilno in oddal vožnje premoga cenejšemu in najbolj zmožnemu ponudniku Vožnje, za katere je btta mestna priprega eenej-ša, so se oddale pa njej. Smešna je bila potem dober mesec dni po razpisu odnosno pregledu ofer ponudba mestne pristave plinarni, da na čemi (popusti na T>in 105. pravni odbor mestne p*narne »tepa ni mogel in ni smel upoštevati, ker bi potem vsak razpis postal brezpredmeten in ker obrtnikov - oferta/ntov ni mogel vleči za no*. Sicer je pa mestno načelstvo, za kar mu sre vsa čast. vedno stalo na stališču, da se naj vsa, tudi man za T>in SSS. Od 1. jan. 1924 pa do konca leta 1026 za dovoz v elektrarno za D?ti 240 ln za dovoz v Kleči- za Din 400. Od 1. lan. 1927 pa do konca leta 1929 pa za dovoz v elektrarno IMn 180, za dovoz v Kleče pa r»:n 400. Poleg teh visokih je morala mestna elektrarna šr večkrat kroti vefl primanjkljaj mestne priprege v ponovnem iznosu preko 100.000 Din, kajti mestna pristava je kratkoma.!o svoj deficit motivirala s tem. da je mestni elektrarni prevoz prenizko zaračunala in ker ima elektrarna lakaza.n letni pribitek. naj ona krije deficit mestne priprege. Ker je vse to in pa že itak visoke cene mestnSentinei-škoda< avtomobil za vse prevoze. Ta avtomobil je res kmalu dospel rn od takrat obavlja vse vožnje mestna elektrarna sama. Kmalu sem si nabavil tudii jaz veLik tovorni avtomobil in ker sem vedel za ceno, po kateri jc mestna priprega elektrarni tc vožnje oterirala in od katere kljub opetovanim opozorilom ni hotela popustiti, češ da je to najskrajnejša, sem mestni elektranu stavil ponudbo za prevoz premoga v primerih, ko njen lastni avtomobil ali zaradi kakega defekta ali generalnega čiščenja ali kake reparature ne more prevažati premoga. Kljub temu, da sem vedel, da bo prišlo v postev letno samo nekaj vagonov, sem ponudil za ta prevoz ceno, ki je bila 35 W nižja od cene mestne pristave v tistem času, ko je pristava vosila še ves premog v elektrarno. Po dva meseca skupaj ne speljem niti enega vagona aa mestno elektrarno ali vodovod te le t skrajni ssM, kadar se avto elektrar- no ;."kvani, Birepetjeai v enem ali (Ve en, dneh nekaj premoga Mislim, da se za tak prevoz nihče ne puli in da je mestna elektrarna gotovo zadovoljna, da ima za taik kritičen moment takoj lahko na razpolago podjetnika, ki poseduje enako velik avtomob.il. Vse to >Sio\sačst * do5>.snik tuda dobro ve, saj dan na dan violnoma neosnovan na ipad. ki mi vzbuja neprijetne miniscence na čase, ko sem med vojno presedel — SSSBSja) deuuneijaoije — v zaporu in konfi-nacijri. Bil sem ia.krat kot danes odk-.i Jugvpkrvau in zato smatram članek, ki ja dzšel v glasilu ljudi, kil so me takrat potom svoje pisarne v katoliški tiskarn-* denuncirali v Av&trijh, tako odiozmim, da ne odgovarjam nanj zaradji svojo osebe, temveč zato, zavrneni očitek neracijo-nalnee:a gospodarstva mesuio občine. Ljobljana, SLOVENSKT N ARO Dv, dne 26. aprila 1932. «5* Kaj kažejo zvezde v maju rojenim Moški so po značaju dobri, iskreni in prijazni, ženske pravi po mladni popki To, kar ve povedati astrologija o vplivu zvezd na ljudi, velja v našem primeru za moške in ženske, rojene od 21. aprila do 22. maja. Ti ljudje so rojeni v znamenju Ovna. To sozvezdje vpliva blagodejno na moške in ženske, rojene v njegovem znamenju. Moški so simpatični, blagega značaja in dobrega srca, ženske vesele, zabavne in dobre, predmet zavisti svojih prijateljic. Po zatrjevanju astrologov obvladuje znamenje Ovna glavo in obraz. Značaj Moški so po značaju v bistvu dobri. So iskreni in prijazni, vedno si prizadevajo uveljaviti plemenite nagibe, ki spe v njih. V tej svoji dobri volji so vztrajni. Pac pa imajo nekatere napake, ki jim značaj kvarijo. Radi so trmasti, nepopustljivi, željni oblasti in svojeglavi. Trma Jim v življenju često škoduje. Ne koristijo jim niti pretirani izrazi simpatije, ker pridejo često v nevarnost, da jih prevarijo tisti, ki so jih smatrali za svoje prijatelje. Navadno so brezskrbni, pogosto celo malomarni. Toda baš zaradi te svoje lastnosti navadno ne poznajo strasti drugih ljudi, odnosno jih nočejo priznati. Drugače so pa marljivi in dajejo prednost delu celo pred zabavo in razvedrilom. V znamenju Ovna rojene ženske so zelo marljive in agilne. So vesele, zabavne, zmožne globoke udanosti, pa tudi neizmernega sovraštva. Ker so veselega temperamenta, ostanejo dolgo mlade. Zdravje V znamenju Ovna rojeni moški so trdnega zdravja. Tudi če jih bolezen napade, se jim ni treba bati, ker ne bo imela važnejših posledic. Ozdravijo hitro, ne da bi mnogo trpeli. Navzlic temu pa naj bodo previdni. Biti morajo zmerni v jedi in pijači, zlasti se pa morajo varovati težkih vin. Daljši počitek jim koristi, zato ni dobro, če zgodaj vstajajo. Koristi jim tudi zmerna telovadba. Tudi ženske so v splošnem trdnega zdravja. Če zbole, okrevajo kmalu in sploh velja glede zdravja o njih vse, kar velja o moških. Nadarjenost Moški so nagnjeni k umetnosti. Z velikim uspehom se lahko uveljavijo v literaturi, glasbi in slikarstvu, pač pa nimajo za trgovino nobenega praktičnega smisla. Trgovska karijera jim je večinoma tudi nedostopna. Vzrok bo najbrž v tem. da ne znajo ceniti denarja, ki ga smatrajo samo za plačilno sredstvo, brez katerega žal ni mogoče živeti. Ženske so močno neodvisne. Zato lahko dosežejo pri svoji znatni inteligenci in smislu za umetnost velike uspehe tudi v svojem samostojnem delu. Ker so umetniško navdahnjene vidijo svet v najlepših barvah in imajo vedno ideal, ki nanj čustveno reagirajo. V denarnih zadevah jim je sreča navadno mila. Ljubezen V ljubezni so moški čustveno razpoloženi in ljubijo naslado, toda brez zlih strasti. Zato najdejo sladko zadovoljstvo in čustveno se vesele življenja. Rojeni so v mesecu sile in svežosti, zato so za te lastnosti ljubljeni in v splošnem nimajo v ljubezni ovir. Oni, ki so od narave v polni meri obdarovani, so krepki, imajo velika usta. bujne lase, čelo nizko, krepke noge in roke. mišičasto telo in močan glas. Ženske so pravi pomladni popki. Navadno imajo mehke, valovite lase, majhna usta, lepe zobe, krasno izbočeno obočje, majhne nosnice, okroglo brado, poln obraz in majhno postavo. Če se zaljubijo, ljubijo resnično in s polnim žarom. Včasih se zaljubijo pozno, toda resnično. Moškim so všeč še v starosti, ko druge ženske že davno pokopljejo vsako nado na ljubezen. Zakonsko življenje V zakonskem življenju so moški v splošnem srečni. Če so iskreni in udani, so vzorni zakonski možje. Najbolje store, če se oženijo zgodaj, ker jih prevelika vihravost kaj lahko zapelje k trenutni, ne baš srečni odločitvi in zato jih vroče-krvnost lahko požene v naročje strasti. Ženske ljubijo resnično in zato je njihova zvestoba vzorna. So nežne, dra-žestne in dobre zakonske žene. Imajo vse dobre lastnosti, ljubijo red. so vzorne gospodinje in domače ognjišče okrase z izbranim okusom, da se počuti mož doma dobro in da je srečen. So zelo marljive, od jutra do večera se pečajo z gospodinjstvom. Imajo lahko mnogo otrok, seveda če jih hočejo. Splošni nasveti V znamenju Ovna rojeni imajo v življenju srečo in treba se jim je samo malo potruditi, pa gre vse tako, kakor si sami žele. Morali bi napraviti mnogo napak in biti zelo neprevidni, da bi si pokvarili srečno bodočnost. Srečna zvezda ne ugasne tako lahko. V znamenju Ovna rojenim je treba samo vzeti, kar jim nudi njihova srečna zvezda, pa jim je uspeh v življenju zagotovljen. Moški ne smejo preveč jesti, ne piti preveč težkih vin; varovati se morajo prenapornega dela, ki jim zelo škoduje, pa tudi jeze Steklene kopalne obleke Ameriške dame se že pripravljajo na letoviško sezono in se seveda zanimajo za vse, kar prinaša moda v letošnji sezoni novega. Najbolj se pa zanimajo za izum neke žene iz Los Angelesa, ki bo pripomogel, da bodo vodne vile letos v kopališčih posebno privlačne. Gre za kopalno obleko iz predenega stekla, ki je baje enako praktična, kakor elegantna. Da ne bo že vnaprej pohujšanja, moramo omeniti, da te kopalne obleke niso prozorne. Lahka steklena prevleka je našita na tanki svileni podlagi in telo se v nji lepo leskeče. V solnčnem svitu na obali nastane nebroj refleksov, ki bodo nedvomno poživili kopališko življenje. Kopalna obleka je dopolnjena z nekakšno čepico iz kristalnega stekla, ki valovi kakor lasulja. Stekleni pas in ogrlica iz steklenih biserov lepo izpopolnjujeta to krasno kopalno obleko. Zanimivo je pa. da lahko dama v nji nemoteno plava. 255 let srečnega življenja V kitajski vasici Šang Cuan živi starec Li Cin Yun, ki je star baje 255 let. Dopisnik ^North China H^raida« se je zanimal za tega edinstvenega Metuza-lema in dognal, da je res star 2n5 let. Čudno je pa. da še daleč ni podoben mumiji, temveč da je čil in zdrav. Ima imeniten spomin, čita brez očal in kot 100 letni »mladenič« je lahko prehodil 50 km na dan brez najmanjše utrujenosti. 80 let je prodajal zdravilna zelišča, potem se je pa umaknil v zatišje. Bil je štirinajstkrat oženjen in zdaj skrbi zanj 180 potomcev. Starec ni razvajen, za življenje rabi malo. Ni čuda. da prihajajo mnogi v starčevo rojstno vas, da bi jim odkril tajno dolgega življenja. Starec jih posluša, ogleduje svoje dolge nohte na desni roki in rad odgovarja na vsa vprašanja. Kdor hoče dočakati visoko starost, se mora držati po njegovem mnenju štirih osnovnih pravil. Prvo ie ohraniti si mimo srce. drugo sedeti kakor želva, tretje hoditi kakor golob, četrto pa spati kakor pes. Po domače povedano bi se glasili ti recepti: Otresaj se skrbi, razmišljaj o vsem v miru. hodi z izbočenimi prsi in dvignjeno glavo. r>o- in razburjenja. Ženske se ne smejo ukloniti svojim živcem in biti preveč občutljive, varovati se morajo prenagljenosti in nepremišljene zgovornosti, ker lahko izdajo tudi moževo tajno. Previdne morajo biti tudi pri izbiri prijateljic in znancev. Vpliv sozvezdja Vladar znamenja Ovna je Mars. V tem znamenju rojeni ljudje so pogumni in podjetni. Često pa dosežejo samo prehodni uspeh, potem pa pridejo zopet težave in skrbi. Nekateri so nagnjeni k vrtoglavosti in jezi, kar jim zelo škoduje. Mislijo, da je vse pripravljeno samo za nje, zato pa store mnogo napak in radi postanejo brezobzirni do svoje okolice. Imajo zelo dober spomin in zato se lahko uče. Družabno so prijazni, kot prijatelji dobri in sploh obvladajo svoje duševno življenje. Če znajo obvladati tudi svoje misli, jim je zagotovljena trajna sreča. Neradi se podrede drugim in zato se često prepirajo z nadrejenimi. Ker mislijo, da morajo vedno in povsod imeti glavno besedo, ni dobro, če preveč zahajajo v družbo. Najprikladnejši jim je samostojen poklic. Radi slišijo o sebi hvalo in so zadovoljni, če so jim ljudje hvaležni za usluge, ki so jim jih storili. So močno častihlepni. Ljubijo naravo in živali in radi menjavajo svoje bivališče. svečaj spanju dovolj časa in spi, kadarkoli čutiš potrebo po spanju. Ljudje, ki so videli Li Cing Vuna, pravijo, da je njegov obraz svež kakor obrazi moških, mlajših 200 let od njega. Vsak dan hodi na izorehod daleč toda vedno počasi. Pred 200 leti j a bil vojak in zdaj nosi odlikovanja cesarja Kang lisi. enega prvih članov dinastije Mandžu. Ima tudi nad 200 let stara civilna odlikovanja. V domači vasi rešuje vse spore in zlasti v zakonskih sporih velja za Salomona. Pravijo, da ni bil zaman štirinajstkrat oženjen. Mnogi ne verjamejo, da je res tako star, in k>ve ga z raznimi vprašanji, nanašajočimi se na kitajsko zgodovino Nobenemu se pa še ni posrečilo ujeti ga. Na vsa vprašanja odgovarja gladko in točno, vsega se dobro spominja. Pokvečene noge Kitajk Prava kuiijoznost, ki nima v ženskem svetu primere, je pokvečena nožica kitajske žene. Navdušenje za nežne nožice se je prijelo tudi Kitajca in nič posebnega ni, da mole mnogi Kitajci med spanjem noge kvišku, ali pa si krive prste na nogah z žico. Kitajska žena se je in se deloma še sedaj ceni samo po velikosti nog in majhna nožica je za njo prava dota. Siromašni ženi je pomagala majhna nožica v boljšo družbo, dočim so tudi odlične žene z velikimi nogami v boljši družbi prezirali. Majhna nožica je Kitajcu večinoma še sedaj najpikantnejši del ženskega telesa in niti lastni mož je ni smel videti gole. Evropci, ki so hoteli videti pokve-čeno nožico kitajske prostitutke, so naleteli na odločen odpor kljub visoki denarni ponudbi. Sliko take nožice si lahko našel samo v pornografski literaturi. Pokvečena nožica Kitajke ima svoj izvor v pradavnih časih. Favoritka nekega kitajskega cesarja, ki je vladal 600 let po Kristusu, je imela baje ostudne, kravjim parkljem podobne noge, kar je bilo cesarju zelo všeč. Dvornim damam torej ni preostajalo drugega nego prilagoditi se novi modi in začele so svojim hčeram že v otroških letih kvečiti noge. V kitajski literaturi naletimo pogosto na pesmi, opevajoče zlato lilijo ali najmanjšo žensko nožico. Po padcu dinastije Mandžu je bilo kve-čenje ženskih nog strogo prepovedano, kljub temu pa naletimo na take prime- re pogosto še zdaj. Pokvečena noga kitajske ženske je prav za prav skrčena v nekakšno nest. Prsti so stegnjeni k peti in ženska hodi namesto po stopalu po hrbtu noge. Pokvečene noge jo seveda v začetku zelo bole, toda to jo prav tako malo moti, kakor je naše ženske pred 50 leti steznik. Težka letalska nesreča Bata ima v Otrokovncah pri Zlinu lastno letališče, kjer se je pripetila v nedeljo težka letalska nesreča. Proti poldnevu se je dvignil dvokrovnik z letališča, start je bil gladek, kmalu se je pa letalo močno nagnilo in treščilo iz višine 20 m na tla. kjer se je popolnoma razbilo. Izpod razvalin so potegnili pilota FrantiŽka Morkusa že mrtvega, potnik František Hustoles je bil pa smrtno nevarno ranjen in je že med prevozom v bolnico umrl. Vzrok nesreče še ni točno ugotovljen, zdi se pa, da jo je zakrivil Hustoles, ki se je učil letati in se je pod Mor-kusovim vodstvom pripravljal na letalski izpit. Najbrž je pilotiral takoj po startu Hustoles in ker še ni bil popolnoma vešč pilotiranja, se je zgodila nesreča. Pilot Morkus je bil star 27 let in leto dni je bil v službi pri Bati. Bil je zelo dober pilot in lani se je udeležil nesrečnega poleta ^ Havilanda za Bato v severno Afriko; letalo je moralo zaradi slabega vremena in defekta pristati na obali Sicilije. Malo je manjkalo, da Morkus pri tem ni izgubil življenja, ker mu je bil propeler pri startu v Neaplju tako ranil levo roko, da z njo ni mogel držati krmila. Druga žrtev nesreče, 311etni František Hustoles iz Prage je bil šef reklamnega oddelka Bafinih tvornic. Konji izumirajo Poznamo mnogo vrst živali, ki so že izumrle. Druge sicer še vedno žive, spadajo pa že k skupinam, ki so višek svojega razvoja že davno dosegle in zdaj samo še životarijo. Prirodoslovci jim pravijo živeče okamenine, med katere bo treba kmalu prištevati tudi konja. Njegovi sorodniki tapirji in nosorožci bodo gotovo kmalu izumrli. Divji konji izumirajo ali pa so že izumrli. Evropski divji konj tarpan je živel še ob koncu 18. stoletja na Poljskem, toda zadnjo kobilo so ubili L 1876 v tavriški guber-niji v Rusiji. Morda še živi nekaj čred belega tundrskega konja ob reki Kolimi v vzhodni Sibiriji. Polosel je izginil iz ruske srednje Azije, živi pa še v Tibetu in Mongoliji. Divji osel Atlasa je že izumrl, njegovega nubijskega sorodnika bo pa najbrž kmalu zadela enaka usoda. Tudi zebre naglo izumirajo. O. Antomus, ki se je pečal s temi vprašanji, naglasa izrecno, da je človek z lovom in zasledovanjem samo pospešil iznimiranje konja, ni pa bil glavni vzrok. Glavni vzrok vidi Antonius deloma v napredujočem kultiviranju pustih krajin, deloma pa v naravnem ali umetnem izsuševanju step. Zakonska tragedija štorkelj Londonske »Times« so priobčile te dni zanimivo poročilo svojega poročevalca iz Turčije o prenagljenosti ljubosumne štorklje, ki je do smrti izkljuvala svojo zakonsko družico, ker jo je po krivem dolžila, da je imela ljubavno razmerje s puranom. V neko anatolsko vasico sta se vrnili na pomlad dve štorklji in se naselili v svojem starem gnezdu. Samica je znesla nekaj jajc, pridno je sedela na »jih, zvalila je mlade in vse je šlo dobro. Nekega dne sta se pa začela zakonca kljuvati in ravsati. Kmalu je samec odletel in privedel nazaj več tovarišev. In komisija dolgokrakih sodnikov je skrbno preiskala gnezdo, potem je pa odletela, krožila nekaj časa nad gnezdom in se na nekaj hudo jezila. Ko je bila temperamentna diskusija končana, so planili zakonski mož in dva člana rodbinskega posvetovanja na va-lečo samico in jo začeli neusmiljeno klju- vati. Ko so jo do smrti izkljuvali, je vzel vdovec v kljun enega mladiča in ga odnesel na tla. Ljudje, opazujoči ljubavno tragedijo v ptičjem carstvu, so spoznali, da mladič ni štorklja, temveč mlad puran. Samica je bila očividno obsojena zaradi nezvestobe in svoj dozdevni greh je morala plačati z glavo. Potem se je pa tragedija pojasnila. Neki paglavec je bil zamenjal štorkHi eno jajce s pura-novim. Nič hudega sluteča štorklja je izvalila med svojimi mladiči purana, ki ga je pa samec opazil in kruto kaznoval samico, misleč, da je prelomila zakon-k i zvestobo. Seveda ne moremo jamčiti, da je ta zgodba resnična, znano je pa o štorkljah, da žive res neke v konsko življenje in da znajo biti tudi ljubosumne. Vihar Emil Jannings prvak nemških igralcev Ana Sten divna, plavolasa Rusinja v vlogi zapeljive in koketne A nje <■! OBOKO ZNIŽANE CENE! Oglejte si ta spored! Predstave ob 4., i<8. in %M ari Z vitamini pitane podgane Vsako leto, ko se oglaša pomlad, občinski očetje poljskega mesta Bjalosto-ka energično nastopijo proti podganam, ki jih je od leta do leta več. Prišli so na to, da se je treba boriti proti tej golazni z najmodernejšimi sredstvi. Naročili so v Italiji morsko čebulo, ki je znana kot najmočnejši strup proti glodalcem Čebulo so razdelili po režijski ceni vsem hišnim posestnikom in vsi so jo hitro kupovali, boječ se, da bi ne bila prekmalu razprodana. Več let so uspešno pobijali podgane, zadnja leta, posebno letos, pa niso imeli sreče. Letos se je namreč zdelo, da podgan ni manj, temveč celo več in da so čim dalje bolj predrzne. Postajale so tudi vedno debelejše, pojavile so se celo na magistratu in oglodale vse, kar se je le dalo. Če bi bili uradniki pozabili zakleniti akte, bi jim bile podgane najbrž oglodale in požrle še te. Ko predrznost podgan ni več poznala mej, so poklicali mestni očetje strokovnjake, da bi jim povedali, zakaj morska čebula naenkrat nič ne izda. In strokovnjaki so povedali, da prihaja čebula iz Italije vela in da nima v sebi nobenega strupa. Vela morska čebula ima pa vendar v sebi še nekatere redilne snovi, ki podganam dobro teknejo, tako da se lepo odebele. Namesto strupa so dajali hišni posestniki Bja-lostoka podganam vitamine. In ker naročajo čebulo v Italiji že več let. so sie podgane tako razmnožile in zredile, d> jih bodo sedaj zelo težko zatrti. Najboljše priporočilo. — Prinesel sem vam nove čevlje za vašo polarno ekspedicijo. Ste bili zadovoljni s prvimi, ki sem vam jih naredil? — Zelo sem bil zadovoljen. To so bili najboljši čevlji, kar sem jih kdaj jedel. Mie d' Aghonne: 15 (pu&toCovike Roman — To ni mogoče! — je vzkliknila mlada žena vsa iz sebe. — Ah, bože moj. okradli so me! Okradena sem. mama! Povejte to Diegu in pokličite doM-cijo, naj preišče hotel! Ah, moj nakit, moj dra^i nakit! — Ne kriči, ne razburjaj se in nikar nikogar ne kKci. ne policije, ne tujih ljudi. Povej mi samo. če nima tvoj mož med vso vajino prtljago posebno skrivnega prostorčka. kjer bi lahko skrival kaj pred teboj. — Da, moj mož ima zelo velik nece-ser z dvojnim dnom. kamor spravlja, baje svoje vrednostne papirje, rodbinske dokumenta in listine, ki dokazujejo njegovo plemstvo. Nikoli ga nisem prosila, naj mi jih pokaže. — Kje ima pa ključ od tega neceser-ja? — je vprašala gospa de Marillac. — Nosi ga vedno v žepu. — Ta ključ morava dobiti, — 13 dejala mati. — Cemu nama pa bo? — se je začudila Klara. — Na sumu imam tvojega moža. da je tako lakom en na denar, da je najbrž vzel tvoj nakit in ga spravil kam na varno. — Saj vendar ni njegov, temveč moj. — je ugovarjala Klara. — To je moj nakit iz dekliških let. tisti, ki ste mi ga dali vi. v satniji sem pa imela tudi nakit, ki sem ga dobila kot poročno darilo. Tega nakita bi ne dala za vse na svetu. — O tem sploh ne smeš govoriti! — j* vzkliknila gospa de Marillac. — Nakit! Res je dragocen, toda človek ga lahko izgubi in zopet naide. Klara, in baŠ zato ne smeš govoriti, da bi ga ne dala za vse na svetu. Morda najdeva med tvojimi in mojimi Ključi pripraven kliuček. ki bo dprl možev ueceser. Ali rabi tvoj mož neceser vsak dan? — Ne. odkar sva na potovanju, ra še nisem videla, da bi ga bil odprl. Rabi moj neceser ali pa toaletno omarico, ki sva jo imela v vsaki hotelski sobi. — No, ta človek ti je pa res pripravil življenje d:i nikoli tega, - je odgovorila gospa d? Marillac žalostno. — Skratka, poskusiva odpreti niiegov neceser. potem bova pa že videli, kako in kaj. — Počakaj vsaj, da Diego odide iz hotela, — je dejala Klara, ki je bila tako vajena, da je mati za njo mislila in delala, da ji še na misel ni prišlo ugovarjati. — Kdaj pa odhaja tvoj mož brez tebe z doma? — je vprašala gospa de Marillac. — Vsak večer med deseto ki dva- najsto uro. Diego ima trgovske sestanke, tako mi vsaj zatrjuje. In res, čim je odbila ura v -zvonikih svetega mesta deset, je potrkal markiz Diego y Trasmonte na vrata sobe, kjer sta se njegova žena in tašča še pogovarjali. — Srček moj. dragica moja. moja dušica. — je dejal Klari, — objemi me m pojdi spat. prosim te. Saj veš. kam grem. Vrnem se, čim bo mogoče. Ah. s temi rudniki imam toliko skrbi in sicer samo zato. ker sem slepo zaupal ljudem, ki so jih imeli v najemu. — Klara poide kmalu spat in jaz tudi, — je odgovorila gospa de Marillac. — Opravite svoje posle, ljubi markiz, in vrnite se čim prej. — Skrbi, ki jih ima človek z bogastvom, so težke in utrudljive. je odgovoril markiz. Na svidenje, dušica moja, — je dejal š? enkrat in vroče po- , ljubil svojo ženo. — Na svidenje, ma- ! dame. - je pripomnil, se priklonil pred svojo taščo in ji spoštljivo poljubil končke prstov. Noč je bila krasna. Mati in hči sta videli skozi okno. kako odhaja markiz veselih in urnih korakov. Ko je zavil v drugo ulico, je dejala Klara svoji materi: — V to smer gre vsak večer! — Kaj ti tri prišlo še nikoli na misel, da bi šla za njhn? — je vprašala gospa de Marillac svojo hčerko. — Ne, še nikoli, — ie odgovorila mlada žena. — liubosumna namreč nisem. — Ah. kako srečna je Georgetta! — je vzdihnila markiza, — in kako je njen položaj vreden zavidanja! — Res je, — je odgovorila gospa de Marillac. — toda obupati še ne snuva. Mati in hči sta hitro odšli v sobo. kjer je stanoval markiz s svojo ženo! Klara je pokazala materi možev kovčeg. S spretnostjo in silo. ki bi je človek ne pričakovali pri tako razvajeni m mehkužni ženi. je dvignila mati izredno težak kovčeg in ga postavila na mizo v kotu sobe. Hitro je odpela jermenčke in odstranila usnjeno prevleko. Gospa de Marillac in njena hči sta zagledali z usnjem prevlečeno in zlatimi arabeskami o-krašeno šatuijo. — Če ie prava. — je dejala gospa de Marillac. — nama ne bo dolgo kljubovala. Preizkusila je vse ključe, pa ni mogla odpreti šatulje. — Daj mi nož ali britev, če jo imaš pri rokah. — Diegove britve so tanke, — je odovorila Klara in dala eno materi. Gospa de Marillac je takoj obrnila šatutjo z dnom navzgor. Hotela jo je spodaj prerezati, da bi markiz odprtine nekaj dni še ni opazil; markizu bi se gotovo zdelo čudno, da mu brska tašča po kovčegu. Hotela je prerezati dno šatulje, pa J ie naletela na odpor, ki ga ni pričako-va4a: nsnje je prerezala, toda pod nrim je bilo železo. — Tega pa nisem pričakovala, — je dejala. — Tako skrbno tvoj mož gotovo ne skriva samo toaletnih potrebščin. Sicer si pa lahko pomagava. — Poglej, če je kdo na hodniku. W vodi v mojo sobo. Odpri vrata na hodnik in čim pridem za teboj, jih za-nre.Š za menoj. Klara je odšla naprei. mati ti ie na sledila s težko šatuljo v rokah. Ko sta bili že v drugi sobi. jc dejala mati hčerki: — Po ključavničarja grem. Med vožnjo sem izgubila svoie klinče. To se lahko pripeti vsakemu. In odšla ie. Kmalu se je vrnila s ključavničarjem, ki je imel s sebo.' vse potrebno orodje. datulja ie dala mnogo dela. nazadnje jo je pa ključavničar le odprl. Gospa de Marillac ie stisnila ključavničarju neka' drobiža in ko jo odšel, ie zaklenila vrata za njim. Zgoraj so bile potne potrebščine, zložene v tenki plasti. Gospa de Marillac iih je odstranila. Povezane z batistovim trakom z erbom m mon o gramom uboge Klare, ki še vedno ni mogla verjeti svojim očem, so bile v šatulji skrite vse njene dragocenosti. Btran 6. ftte*. 04 >%Mali o£fcisf< "Vsaka, beseda SO par. Plača me lahko tndi w znamkoK Ma od&ovor znamko I — Na vprašanja bra znamk* m i odgoggrfafim - Najmanj*? o£lam m» 5»—». «w ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1 (nasproti opere) 19/T VOZOVE-KOCItTE 1 landauer, 2 bruna In 1 skoraj aovo polodprto kopijo z gumi obroči ter 3 pare konjske opreme po zelo nizki ceni proda — Špedicija Turk v Ljubljani. 1659 Najcenejfil nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKEB, UTJBLJAZSTA, Sv. Petra c. 14. 22/T TOUGUKT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne >Evropa<). Po želji dostavlja tndi na dom. 41/T NEZADOVOLJNA V ZAKONU 28 letna gospa, želi prijateljstva z istotakim resnim gospodom, najraje tujcem. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod > Sprememba 1704«. STAN07\WI\ STANOVANJE DVEH SOB kuhinje in pri ti kJ in (po možnosti tudi kopalnico) išče mirna in snažna uradniška stranke. Vselitev 1. avgusta. Najemnino plača lahko za tri mesece vna-| prej. Ponudbe z navedbo cene J najemnine na upravo »Slovenskega Naroda« pod > Stalen In točen plačnik 1699«. KUPIM BELEGA KROMPIRJA jedilnega, kupimo za takoj. Na ponudbe brez cene se ne ozira. Viktorija, Zagreb, Kraljice Jelene 4. 1698 OTROBNE VREČE dobro ohranjene, za debele otrobe kupi mlin. Nastran, poŠta Radomlje. 1696 NtPCiniLNINt KUPIM HIŠO novozidano, stanovanjsko, z vrtom, v predmestju Maribora, za približno 40.000 do -45 tisoč dinarjev proti gotovini. — A. Kum i k, Sv. Andraž, Haloze. P/\ZNO SKLADIŠČE veliko in suho, sredi mesta takoj odda Rajko Turk, Ljubljana, Komenskega ulica štev. 17. 1658 VINO CEZ ULICO Haložan beli lit. Din Rizling Dolenjska črnina Dolenjski cviček I>almatirLsko črno Burgundec rdeč Muškat silvanec Sadjevec Ia Prepričajte se, da se kljub Tii^kim cenam dobe prvovrstna in sortirana vina le pri S. J. JERAJ, Sv. Petra c. 38. 47/T 7.— 9.— 9.— 9.— 9.— 12.— 12.— 4.— SLUŽBE NATAKARICA stara 23 let, ki zna opravljati tudi vsa hlSna dela, išče službo v Ljubljani ali na Gorenjskem Naslov v oglasnem oddelku > Jutra«. 1695 BRIVSKEGA POMOČNIKA za moško postrežbo, dobro iz-u j enega tudi v vodni ondulacijt, sprejme takoj Miroslav Goric, frizer, Kraljevica, Primorje. 1694 POSLOVODJO (-INJO za podružnico na Jesenicah — sprejmem takoj. Kavcije zmožni naj se predstavijo osebno. — Prešeren, tovarna čevljev, Kranj. 1693 TOVORNI AVTO > Chevrolet c, lahki, z odprtim in zaprtim zabojem za tovor (500 kg), takse prost, v brezhibnem stanju — naprodaj. — Praktičen tudi za potnika in prevoz blaga. Ogled v garaži Stupica, Slomškova ulica. 1661 KLAVIRJI, PIANINl prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 18/T Hitro in poceni Vas preseli „LEVANTE" Kolodvorska ulica 30 Telefon 21=17 + Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša dobra in nad vse ljubljena mamica, babica in prababica, gospa Jv i i LJUBLJANA ALEK5AND&0VA8 M ARi BO ft GREGOPtćiCEVA 20 Obiščite na si pclnikal MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gos posve t ska cesta St. 16 (pri Levu) 25T d. (lŽefhic dne 26. t. m. v 89. letu starosti Boguvdano mimo preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 27. aprila 1932 ob 3. uri popoldne od doma žalosti na domače pokopališče. Vrhnika, dne 26. aprila 1932. Žalujoče rodbine: ING. BRICELJ, Vrhnika — VERBIC, Vrhnika — VERBIC, Logatec — VERBIC, Vrhnika-Sap — KNAFLIC Šmartno — KNAFLIC, Kamnik — ING. KOBLER, Litija — DOMICELJ, Maribor listni pogrebni ti**4 VEZEN IE 7 T:ES, PERILA. MONOGRA?'~-~ ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE >BREDA« 2EPNI ROBCI. RAZNA PREDTISKANA 2ENSKA ROČNA r>F7.A Strokovna zadruga konc. elektrotehnikov za Dravsko banovino v Ljubljani javlja, da ie njen ustanovitelj m dolgoletni načelnik, gospod Sporočamo pretužno vest o smrti gospoda Mihelčič Ivana podpredsednika in soustanovitelja Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, upravnega svetnika Zanatske banke, občinskega svetnika, bivšega načelnika konces. elektrotehnikov, bivšega načelnika „Zveze obrtnih zadrug44 itd., itd. Pogreb se vrSl v sredo VI. t- m. ob \/z 5. uri popoldne Iz mrtvašnice splošne bolnice. Društvo jugoslovanskih obrnikov za dravsko banovino v Ljubljani elektr. podjetnik, posestnik, obe. svetovalec, i. t. d. nenadoma preminul. Velezasluznemu ustanovitelju in neumornemu sodelavcu ohrani zadruga trajen hvaležen spomin. Ljubljana, dne 26. aprila 1932. firas peMtm*g» otrreatCa Ifartni pogrebni wat*m& V neizmerni Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Mihelčič Ivan elektrotehn. trgovec in občinski svetovalec dne 25. t. m. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 27. aprila 1932 ob Vfc 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križa. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 26. aprila 1982. Frančiška Mihelčič, roj. Balant, soproga Ivan, Franci, Stanko — sinovi Marija, Ivanka, Francka — hčere in ostalo sorodstvo 4 ■■ 0NEn» L~trMvtr>* &estni podrtimi atrod MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA javlja, da je nenadoma preminul občinski svetovalec gospod Mihelčič Ivan elektrotehn. trgovec, hišni posestnik itd. Zaslužnemu javnemu delavcu bodi ohranjen trajen, časten spomin. Pogreb bo v sredo, 27. t. m. ob pol 5. popoldne iz tukajšnje splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 26. aprila 1932 «— Za oprale •eratnt Orni oaicvi Otoa Cbrtstat, — Val « Ldunlfan.* (