Št. 41 (864) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 20. oktobra 1966 DOLENJSKI LIST Ena lastovka se ne pomeni...! V soboto in nedeljo je v Kranju zasedala letna skupščina Zveze tabornikov Slovenije. Tako kot delo in življenje številnih naših drugih mladinskih organizacij gre tudi dejavnost tabornikov skoraj nekam mimo naše »družbene stvarnosti«, češ saj pri tem strahovitem tempu življenja res ni časa misliti še na vsakega posameznega Člana »društva prijateljev nialih železnic in podobnih Organizacij« ... Morda je čas, da se ob sPlošni problematiki mladinske vzgoje in težkih posledicah, ki jih nojevska Politika obeta naši in mednarodni družbi, končno le ^mislimo in vprašamo, kakšno bodočnost priprav-jja naša skupnost mladim ljudem. Socialistična mo. raia, tovarištvo, humanizem — vse to so besede, v katere mladina težko še y^name! Vsakdanjost, »na-sa družbena vsakdanjost«, J1 že ne daje dobrega zgleda' če je taborniška organi-saoija ena prvih, ki najbolj neposredno vpliva na zavest mladega človeka, po tem je toliko bolj razumljivo razočaranje nad maj «flo pozornostjo družbe tei organizaciji, ki so ga plazili številni delegati na ?ranjski skupščini. — Nih-^e ne taji, da ni Zveza tabornikov izrazito moralno ln. oolitično vzgojna orga. njiacija in da tako ndnožič- m stalnega vpliva na gladino nima nobena dru-|a nodobna. Poročilo GO Slovenije navaja, da s° taborniki pri gojenju Partizanskih tradicij do-^RH večje uspehe kot vse *frttRe organizacije skupaj! ^ dodatkov Zveze tabor ni^ov Jugoslavije je raz-da nobena druga *niadinska organizacija ni ^.Pžila toliko konkretnih ^zadevanj v utrjevanju ^ratstva in enotnosti jugo-^ovanskih narodov kot Pav taborniška. Pri vsem L*n pa ni deležna niti ta-, 6ga priznanja, kot ga je ^ela skavtska v stari Jugoslaviji ali pa kot imajo podobne organizacije da-n6s po svetu! e sesti kongres SZDL Jugoslavije je obširno raz. Pravi j ai in sprejel resolu-3)° o družbeno ekonom-/7eni položaju, izobraževa- Jn in vzgoji ter sodelova-j|JU mladine v samouprav-J^nju. Družbeni položaj niadih ljudi ni samo »mla-^n^ko vprašanje«, ampak £f°blem vse družbe! Ven-resolucija kongresa do danes še ^ prišla teren<<- Protest in želja S1 e_gatov na kranjski skupin je samo ena izmed ^tovk, ki zahtevajo, _naj družba tudi dejansko ^ Predvsem učinkovito las?atne za mladino. Ena i^j^oyka še ne pomeni pobi a°-i. vendar upajmo, da Ql zadnja! M. MOŠKON ^ihodnji teden 32 strani Polaganje vencev pred spomenik v Šentjanžu. (Foto: M. Legan) Kot da bi narava vedela 2» praznik. Ko se je po dolinah še valila gosta jutranja megla, se je praznično odeti Šentjanž že kopal v prijet-kem jesenskem soncu. Na stotine ljudi je prihitelo na proslavo 25-letnice izseljevanja in obletnice smrti domačinov — narodnega heroja Milana Majcna in Jančeta Mevžlja. 2e v jutranjih urah je igrala po vasi radeška godba, zbirali pa so se tudi v pražnje uniforme oblečeni gasilci. Gojenci predvojaške vzgoje so uprizorili simboličen napad, nakar se je začelo slavnostno zborovanje, na katerem je govoril znani pr-voborec in komisar brigade Franci Kolar. V spremstvu nekdanjih borcev in domačinov ter zastopnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je položil venec na grob obeh junakov, ki so ju občudovali celo sovražniki. Na slovesnosti je nastopil radeški pevski zbor, s pesmijo in recitacijami pa so se predstavili tudi šent-janškd pionirji. Popoldne je bilo ljudsko rajanje. VINICA — ZAČETEK MEDNARODNE AKCIJE GOLOB MIRU z otroških rok Otroci viniške osemletke, ki že dalj časa uspešno delujejo v krožku OZN, so se odločili za edinstveno in velikopotezno akcijo: za dan Združenih narodov — 24. oktober nameravajo začeti z akcijo miru: namenjena je vsem mladim v Jugoslaviji, verjetno pa se bo razširila tudi preko meja naše domovine. Viniški pionirji bodo vsem šolam v domovini poslali listino miru, na katero pričakujejo pismene odgovore šol in posameznikov. Z listino miru nameravajo pionirji, mladina in vse druge organizacije v SFRJ, ki vključujejo delo z mladimi, opozoriti, da budno spremljajo svetovne dogodke, zlasti pa vojno v Vietnamu, in da jim ni vseeno, kakšno mladost preživljajo njihovi vrstniki po svetu. »Svet pripada nam, mladim — in ni nam vseeno, kakš- Pobratenje Brežic in Velika Plane 10. oktobra je delegacija iz Brežic obiskala občino Velika Plana v okraju Smederevo, kjer so ji izročili listino o trajnem medsebojnem sodelovanju obeh občin. Štajerske in spodnjeposav-ske občine goje že nekaj časa prijateljske odnose z občinami in okraji Srbije, letos pa so jih še poglobile z medsebojnimi obiski oblastnih in političnih funkcionarjev. Zibel tega prijateljstva izhaja še iz medvojnih časov, iz gostoljubja, ki so ga prebivalci Sr- Znova pomoč papirnici v Sremski Mitrovici Tovarna papirja v Sremski Mitrovici, ki je bila zgrajena pred dvema letoma, se še vedno bori s težavami. Ker ji primanjkuje strokovnjakov, je zaprosila za pomoč med drugim tudi Tovarno papirja v Krškem, katere strokovnjaki naj bi pomagali izboljšati tehnološki postopek. Tovarna namreč posluje z velikimi izgubami in ne kaže, da se jih bo kaj kmalu otresla. Strokovnjaki krške tovarne so že pred letom dni pomagali tovarišem v Mitrovici, ki so pomoči še potrebni. V kratkem bo odšlo nekaj papirni-čarjev v Mitrovico, kjer bodo poskusili izboljšati proizvodnjo. Pavk. 5 milijonov! 14. oktobra ob 9. uri je v Lcš-nici gorelo gospodarsko poslopje Mihaela Jenca. Novomeški gasilci so ogenj omejili, kljub temu pa je bilo za 15.000 Ndin škode. 15. oktobra okoli 14. ure je gorelo v Mokronogu gospodarsko poslopje Jožeta Ziherla. škodo so ocenili na 5.000 Ndin. Istega dne ob 16.30 se je vnelo tudi gospodarsko poslopje Antona Gašperšiča v Selih pri Dragatušu. Popolnoma je zgorel skedenj, se. no, kosilnica, voz in nekaj orodja, škode je bilo za 30.000 Ndin. Menijo, da so vse tri požare zanetili otroci pri igri z vžigalicami. bije nudili izseljenim Slovencem. Delegacija iz brežiške občine je 10. oktobra obiskala občino Velika Plana v smede-revskem okraju. Ta je slavila občinski praznik in na slavnostni seji 5. oktobra proglasila stalno sodelovanje z občino Brežice. Listina o medsebojnem sodelovanju govori o utrjevanju prijateljskih odnosov, o medsebojnem spoznavanju kulturnega, gospodarskega in družbenopolitičnega življenja. Predstavnikom občine Brežice so na tem obisku slovesno izročili dokument o po- bratenju. Podpredsednik občinske skupščine Brežice se je ob teg priložnosti zahvalil za lepi sprejem in izrazil iskreno pripravljenost za nadaljnje poglabljanje prijateljskih stikov obeh občin. Poudaril je, da izhaja to iz obojestranskih želja, saj ima to prijateljstvo globoke korenine v skupnih akcijah, žrtvah in naporih v času narodnoosvobodilnega boja. Občinska skupščina v Brežicah bo slavila svoj praznik 28. oktobra. Na slavnostno sejo so povabili tudi predstavnike Velike Plane. Tedaj bo proglašeno sodelovanje z bratsko srbsko občino in prijateljska delegacija bo prejela pismeno zagotovilo o stalnih stikih in medsebojni izmenjavi gospodarske, kulturne in politične problematike Poslanci o delu krajevnih skupnosti Včeraj je obiskala novomeško občinsko skupščino skupina poslancev skupščine SRS. V razgovoru z domačimi predstavniki so se poslanci zanimali predvsem za delovanje krajevnih skupnosti v novomeški občini. Danes seja občinske skupščine Kočevje Danas bo seja občinske skupščine v Kočevju. Na dnevnem redu bo: obravnava, nje osnutkov predpisov o stanovanjskem gospodarstvu in gradnji stanovanj za splošne namene, poročilo komisije za družbeni nadzor, poročilo komisije za uvedbo skrajšanega delovnega časa, predlog odloka o pokopališkem redu za novo pokopališče in vprašanja opornikov ter odgovori nanje. nega bomo dobili v upravljanje,« je eno izmed gesel listine miru. Akcija miru bo vključena v Jugoslovanske pionirske igre, podprli pa jo bodo tudi vsi klubi OZN v državi. Najboljše odgovore oz. protestna pisma mladih proti vojni bodo z Vinice pošiljali republiškemu odboru kluba OZN, ki jih bo izdal v posebni knjigi. Gradivo, zbrano v knjigi, pa bodo poslali Združenim narodom ter vsem vidnejšim voditeljem držav, ki imajo vpliv na svetovno politiko. Pobuda viniških pionirjev zasluži vse priznanje in pozornost širše javnosti. S pripravljalnimi deli za akcijo so že začeli, uradno pa se bo akcija miru začela 24. oktobra. OD 20. DO 30. OKTOBRA Nekako do 24. oktobra suho oziroma lepo vreme. Od 25. oktobra dalje močno deževje z ohladitvijo, sneg včasih do nižin, zlasti okrog 27. oktobra. Dr. V. M. »Zapomnite st, zgodovi-S na se ponavlja; učimo se jj zato, da ne bomo delali " napak v prihodnje,« so B nas vzgajali v šolt m trti dili. da se učimo za življenje. Imam nov dolcaz, da je m šola reforme res potrebna, pričujoča zgodba pa naj to potrdi. Naj ne bo zamere, če je predmet tega dokaza krompir, čisto ■ navaden krompir, za katerega je za nas pomembno ■ predvsem to. da ga ima- ■ mo na mizi večkrat kot ■ šopek cvetja. Torej krompir. Spomla-5 di, še preden so kmetje m začeli odpirati nedrja svo-m jih njiv, sem z veseljem t brusil pero, da bo letos m krompirja dovolj, saj so ga zasadili t>eč kot pona-m vadi. Vsi smo peli hvalni- ■ ce tistim kmetijskim za-' drugam, ki so z vnaprej ■ povedanimi zajamčenimi cenami spodbujale zani- ■ manje za saditev krompir- ■ ja. Med njimi je posebno izstopala ena izmed naših, dolenjslcih, in prsili smo se zaradi tega. »Tako je prav, to je začetek urejevanja tržišča s kmetijskimi pridelki, to je načrtno ustvarjanje materialnih rezerv, to je trdna, prava kooperacija s pridelovalci,« so deževali le zadrugam tiste posredniške trgovine, s katerimi So bile spomladi sklenjene pogodbe. »Beseda ni konj,« so si mislili zadružniki. »Ne damo se v kozji rog, v svoji pravdi bomo podporo pri tistih, ki so nam spomladi ploskali.« ZA ŽIVLJENJE SE UČIMO! blagoslovi z vseh forumov; s tistih, ki se spoznajo na krompir, in s tistih, ki vedo le, da Je dober h pečenki (posebno pomfri); od občine pa tja naprej... Prišla je jesen, krompir je obrodil. S tem se šolska lekcija šele začne. »Ne bodite smešni, po 65 dinarjev da bi vam ga plačevali, ko ga je po 45, kolikor hočemo,« so deja- Toda glej: prav tisti ljudje sedaj trdijo čisto nekaj drugega, kot so spomladi, češ da se zavzemajo za nižje cene krompirja, ker s tem r>arujejo potrošnika. Kako vabljivo se to sliši! Ker so to izjavili, mero-dajni faktorji', je pač treba odnehati. Pogodbe bodo, kot kaže, razdrte, kmetje in zadruge izigrane, krompir v trgovini pa nič cenejši. Osel je šel znova na led (tudi z našimi pregovori ni vse v redu J. Na zimo se bomo zbrali na konferenci Socialistične zveze, razpravljali o kmetijstvu in dejali: treba si je prizadevati za tesnejše sodelovanje kmetov z zadrugo, treba je ... treba je... treba je. Na koncu bomo ploskali in zapisali, da je konferenca dobro uspela. P. S. Podobnost z razmerami v trebanjski ob-iini in zadrugi ni zgolj slučajna. Na tem mestu mi, tovariš urednik prihranite prostor za prihodnje leto ob tem času, se bo spet dalo kaj napisati, posebno če bo letina bolj slaha. če se ve motim, bo takrat Ivaležna tema: Visoke cene in skrb za potrošnika. Sicer pa je mogoče škoda pamrja, saj tega ne bodo prebral) tisti, ki bi morali. M. LEGAN Šentjanž je praznoval OSREDNJA MISEL METLIŠKEGA POSVETA Zdravstvo ima monopol nad potrošnjo! V prihodnje: toliko delili, kolikor dobili! — Anuitete »povečujejo« storitve — Komu naprtiti preventivo? — Izterjava kmečkih prispevkov brez kompromisna — Izredni prispevek drugo leto? Predsedniki občinskih skupščin, občinskih odbo rov SZDL in občinskih sindikalnih svetov iz občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje so 9. oktobra na posvetu v Metliki razpravljali o stanju v skladih delavskega in kmečkega zavarovanja. Osnovne informacije je dal direktor novomeškega KZSZ Zvone šuštaršič. Prisotni pa so imeli v rokah tudi a lalize o poslovanju zdravstvenih skladov. Podatkov, .ugotovitev in misli je bilo dovolj, to pa je predstavnika občin spodbudilo k zanimivi razpravi in treznemu sklepanju o nadaljnjem gospodarjenju z družbenimi sredstvi v zdravstvenih skladih. Navzoči so menili, da je res nujno potrebno odpraviti primanjkljaj v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev. Rekli so, da se da to napraviti le s skupnimi močmi. Pri tem bi naj večje breme nosila zdravstvena služba, ki ima, kakor so poudarili, dejanski monopol nad potrošnjo sredstev. Strinjali so se, naj zdravstveni zavodi za zdaj prispevajo del sredstev za pokritje primanjkljaja po določenem ključu, medtem ko bi bilo treba to vpraša, nje prihodnje leto rešiti drugače. Omenili so, da bi vpeljali in utrdili sistem, po katerem bi dobili le to iiko sredstev, kolikor bi se jih nateklo v sklade, ali pa bi z dolgoročnim programom razvoja zdravstve ne službe določili prioriteto zavodov v dolenjski skupnosti. V primeru, da se bo treba spet pogovoriti o težavah, ne bi smeli sredstev odvzemati vsem zdravstvenim zavodom po enakih merilih, marveč tistim, ki bolje gospodarijo, manj, drugim več. Izločiti anuitete! V razpravi je bilo načeto tudi vprašanje anuitet. Zdravstveni zavodi na območju novomeške skupno sti morajo na leto plačevati po 200 milijonov S-din za anuitete. Anuitete so vračunane v cene zdrav stvenih storitev, kar pa zamegli dejansko ceno teh storitev. Na metliškem posvetu so predlagali, naj bi v prihodnje že pred sklepanjem pogodb o plačeva nju storitev z zdravstveno službo izločili anuitete, ker bi jih zdravstveni sklad plačeval banki direktno. Kdo je dolžan plačevati preventivo? Prisotni so povedali tudi svoje mnenje o zdravstveni preventivi. To dejavnost plačujejo skladi zdravstvenega zavarovanja in deloma občanske skupščine. Predpisi pa naj govore o tem, kdo je dejansko dolžan plačevati zdravstveno preventivo. Predlagali so, naj bi organi, pristojni za ta vprašanja, preučili to stanje in povedali, kdo mora vzdrževati preventivno dejavnost. V izterjavo brez kompromisov! Udeleženci posveta so bili nadalje seznanjeni s stanjem v skladu zdrav, stvenega zavarovanja kmetov. Ta sklad je posloval ob koncu avgusta že s primanjkljajem (vštet lanski dolg) 305 milijonov S-din. Sklenili so, da bodo poskrbeli za čimboljšo izterjavo prispevkov za lansko in letošnje leto. Menih so, da je naloga občinskih uprav za dohodke, da brezkompromisno izterjajo vse prispevke. Po oceni bi lahko dosegli vsaj 85-odstotno izterjavo. Zaključni račun bo pokazal, kateri dohodki niso izterljivi, šele tedaj pa bi se, po mnenju navzočih na posvetu, lahko odločili za predpis izrednega prispevka. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Kitajsko-sovjetski spor gre prek okvira ideološke politike. Sovjetska zveza in druge socialistične zveze so dolgo potrpežljivo sprejemale žalitve in izzivanja kitajskega vodstva. Toda enkrat se je moralo ustaviti. Bilo je že očitno, da Kitajska naravnost uživa v tem, da si Sovjetska zveza »ne upa« vračati milo za drago. To so imeli kitajski voditelji za dokaz nemoči, strahu. In bolj kot so v to verjeli, bolj so bili drzni, hujše so bile njihove žalitve. Navsezadnje so najbrž res začeli verjeti, da bo Sovjetska zveza popustila in da bo Kitajska zveza zapustila prizorišče spopada kot zmagovalka. Voditelji Sovjetske zveze, ki so doslej previdno molčali ali pa so zavračali kitajske obtožbe, ne da bi povedali naravnost, da mislijo pri tem na Kitajsko, so zdaj prenehali z anonimnostjo. Ob obisku poljske državno.partijske delegacije v Sovjetski zvezi sta na »zborovanju prijateljstva« govorila Brežnjev in Go-mulka. Prvi je med drugim rekel, da bj. bili hinavci, če ne bi pošteno in odkrito povedali, da kitajska politika nima nič skupnega z marksiz-mom-leninizmom. Brežnjev je obtožil Kitajsko, da se noče sporazumeti o skupni akciji za obrambo Vietnama. Namesto da bi pomagala, Ki- tajska napada tiste, ki pomagajo Vietnamu. Tudi sekretar poljske partije ni varčeval z besedami, ko je kritiziral stališča kitajskih voditeljev. Dejal je, da kitajsko vodstvo spodbuja ZDA, da podaljšujejo agresijo v Vietnamu. Ostro je obsodil notranjo in zunanjo politiko kitajskega vodstva. Tudi komunistične partije drugih evropskih socialističnih držav so ostro obsodile stališča kitajskega vodstva. Vse države, razen zadržane Romunije, so naslovile na Kitajsko hude obtožbe. Podobno so Ostra obsodba kitajske politike se opredelile tudi mnoge komunistične partije zahodnoevropskih in drugih držav. Longo je v imenu Komunistične partije Italije rekel, da se bo KP Italije borila proti »razdiralni politiki KP Kitajske«. Obenem je poudaril, da je veliko močnejše tisto, kar združuje komunistične partije, kot pa tisto, kar jih ločuje. Zanimiva je tudi zadnja gesta Pekinga: zavrnitev pobude za pogajanja o prenehanju vietnamske vojne. Kitajski voditelji se zavzemajo za to, da korejsko ljudstvo nadalju. je boj, dokler ne bo vrglo iz Vietnama vseh ameriških in tujih vojaških enot. Res, lepo od njih, toda pri tem pozabljajo, da Kitajska v tej vojni ne sodeluje, temveč jo samo razpihuje, in da na razne načine zavira skupno akcijo socialističnih držav za obrambo Vietnama. To je zelo pomembno, kajti Kitajska je edina socialistična država, ki meji na Vietnam in preko katere mora vsa pomoč Vietnamu. Vrh vsega dogajanja in razpleta sovjetsko-kitajskega spora je sestanek partijskih voditeljev socialističnih držav v Moskvi. Prišli so vsi razen mongolskega šefa partije Ce-denbala, za katerega pa upajo, da bo prišel kasneje. Domnevajo, da se bodo na tem posvetovanju pogovarjali o sedanjem položaju v mednarodnem delavskem gibanju. Spor s Kitajsko se je najbrž razvil do takšne stopnje, da je nujen resnejši skupni nastop vseh komunističnih partij socialističnih držav. Tako odslej ne bodo več obtoževali kitajske voditelje posamič, vsak zase, temveč bo prej ko slej dobila kritika kitajske politike obliko skupne deklaracije. GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V JULIJU Povprečje 73.900 S-din Najvišji dohodki v državnih in družbenih službah Po najnovejših statističnih podatkih so znašali povprečni prejemki zaposlenih v Jugoslaviji v juliju 73.900 starih dinarjev, to je za 7.100 din ali 11 odstotkov več kot junija. Tako visok porast nominalnih osebnih dohodkov, ki ga je treba pripisati predvsem izplačilom raznih stimulacij in »viškov« po letnih periodičnih obračunih, je vplival na znatno povečanje realnih prejemkov. Ker so se življenjski stroški v tem času nekoliko znižali, so biM realni prejemki zaposlenih v Jugoslaviji julija za 12 odstotkov večji kot junija. Najvišje povprečne prejemke so v juliju imeli v državnih in družbenih službah — 92.900 starih dinar ev. Obenem so v tej dejavnosti zabeležili v primerjavi z junijem tudi največji porast: 14.500 dinarjev. Sledijo trgovina in gostinstvo, kmetijstvo, stanovanjsko-komunal-na dejavnost in promet, a šele zatem industrija, gradbeništvo in gozdarstvo. Zadnja po vrstnem redu je kuJfcurno-so-cialna dejavnost, kjer so se prejemka julija povečali povprečno samo za 400 starih dinarjev na zaposlenega. Nekoliko se je v juliju spremenil tudi vrstni red republik po višini povprečnih nominalnih dohodkov. Srbija je z 72.800 S din prišla s četrtega na tretjo mesto, medtem ko je prvo mesto obdržala Slovenija s 84.600 S din povprečnega osebnega dohodka. Druga je Hrvatska (76.300), četrta Bosna in Hercegovina (70.000), sledita Crna gora (64.100) in Makedonija z 62.200 starimi dinarji povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega. Avgusta so se kot običajno ti dohodka normalizirali, toda o tem še ni uradnih podatkov. Računajo, da bodo na avgustovske osebne dohodke že vplivali poostreni pogoji za izplačilo osebnih dohodkov v tistih podjetjih, ki ne plačujejo redno svojih dolgov. (Večer) Jože Smole predaval v domu JLA 15. oktobra je glavni urednik Dela iz Ljubljane Jože Smole predaval v novomeškem Domu JLA starešinskemu kadru novomeške garnizi-je. Govoril je o vojni v Vietnamu, o kitajski kulturni revoluciji in o splošni mednarodni politični situaciji. ; Na mostu v Krškem ne bo zastojev Prispevki delovnih organizacij za most v Krškem dotekajo po dogovoru in gradnja se nadaljuje. Tovarna celuloze je tudi že nakazala 1,000.000 N din, z zamudo sicer, toda svoje obveznosti je poravnala. Skupščina občine Krško je zaprosila Dolenjsko banko za premostitveni kredit. Pogodbo je sklenila za 850.000 N din. Letos bo izkoristila 500.000 N dir. tega posojila, ostanek pa bo porabila v februarju prihodnjega leta. Sleherni prebivalec krške občine želi, da bi se dela na mostu neprekinjeno nadaljevala in da se ne bi več ponovile denarne zadrege zaradi nerednosti delovnih organizacij. Skupščina bo kot investitor ukrenila vse, da ne bo zastojev in da bo most služil svojemu na menu. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED D VI. SEJA CK ZKS. Na VI. seji CK ZKS pod predsedstvom Mihe Marinka so izvolili nove organe — predsedstvo, izvršni komite in komisije. Predlog komisije za reorganizacijo ZKS je obrazložil Franc Popit, ki je med drugim dejal, da je namen reorganizacije organov centralnega komiteja ta, da se CK uveljavi kot pobudnik in nosilec stalne idejne in politične aktivnosti in odločanja. Vsi ti organi skupaj naj omogočijo kolektivno delo CK. Za predsednika predsedstva so izvolili Alberta Jakopiča, za člane predsedstva pa Viktorja Avblja, Tilko Blaha, Staneta Dolan-ca, Vinka Hafnerja, Ivana Janžekoviča, Vla-dimirja Krivica, Franca Leskoška, Leva Mo-diea, Milana Osredkarja, Tineta Remškarja, Janka Rudolfa, Janka Smoleta, Vido Tomšič, Janeza Vipotnika, Borisa Ziherla in Marijo Zupančič. Edvard Kardelj, Boris Kraigher, Ivan Maček, Lidija Šentjurc in Miha Marinko so člani predsedstva CK ZKJ. Za sekretarja izvršnega komiteja so izvolili Franca Popita, za člane izvršnega komiteja pa Rudija Bregarja, Marka Bulca, Miho Košaka, Staneta Kranjca, Toneta Kropu ška, Andreja* Marinca, Francka Mirtiča in Mitjo Ribičiča. Stane Kavčič in Roman Albreht sta člana izvršnega komiteja CK ZKJ. Plenum je izvolil tudi predsednike šestih komisij. Potrdil je tudi sestavo komisije za reorganizacijo in razvoj ZKS, v kateri bodo še vnaprej delah' njeni dosedanji člani. ■ PREJEMKI FUNKCIONARJEV. Da bi preprečili razne neutemeljene govorice o ■bajnih« dohodkih naših funkcionarjev, so razni organi in organizacije začele objavljati podatke o plačah svojih funkcionarjev. To je tudi povsem v skladu z načelom javnosti in z načelom javnega nagrajevanja političnih in drugih funkcionarjev. Po teh podatkih POBUDNIK STALNE POLITIČNE IDEJNE AKTIVNOSTI imajo sodniki ustavnega sodišča Jugoslavije osebne dohodke od 245.000 do 295. tisoč, zvezni sekretarji do 285.000, namestnik vrhovnega komandanta oboroženih sil 340 tisoč, zvezni javni tožilec 275.000 itd. Največji mesečni zaslužek v Zvezi komunistov znaša 320.000 din in ga dobivajo sekretarji CK ZKJ in posamezni politični sekretarji po republikah. Osebni dohodki političnih delavcev, zaposle, nih v centralnih komitejih, se gibljejo od 70.000 do 256.000 starih dinarjev. Predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ima osnovni osebni dohodek 300.000 din in funkcionalni dodatek 90.000 din, ■ ZAINTERESIRANI SMO, DA DELOVNI KMETJE ŽIVIJO ČEDALJE BOLJE. Edvard Kardelj je v pogovoru z zadružniki v bački vasi Stapar pri Somboru med drugim rekel, da mora biti naša socialistična skupnost zainteresirana, da delovni kmetje živijo čedalje bolje, da si ustvarjajo boljše pogoje, toda z lastnim delom. Bačka vas Stapar je ena tistih, kjer na njihovih poljih že nekaj let zraste največ koruze na nektar zemlje v zasebni lasti v Jugoslaviji. Ti zgledni poljedelci so lani pridelali povprečno 70,3 metrskih stotov suhega zrnja na hektar, medtem ko bodo letos pridelali še več. Zato jih je tovariš Kardelj upravičeno pohvalil, ko je rekel: »Pokazali ste drugim, kaj je mogoče storiti, kadar hoče človek nekaj napraviti, kadar se s srcem loti dela.« ■ RAZPREDELITEV NACIONALNEGA DOHODKA V KORIST IZOBRAŽEVANJA. Predsedstvo centralnega odbora sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije se je zavzelo za razpredelitev nacionalnega dohodka v korist izobraževanja, in to na vseh ravneh. Prosvetni delavci ne morejo ostati pri dosedanjih dohodkih. Kaže, da smo pozabili, da je najbolj rentabilna tista investicija, ki jo vložimo v človeka. Tudi predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti se je zavzelo za to, da bi namenili več sredstev za izobraževanje. V ta namen je tudi izoblikovalo pripombe k osnutku predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji. kratke Z RAZNIH STRANI • UPRAVIČENA PRITOŽBA — Varnostni svet je proučil pritožbo Konga proti Portugalski, češ da tuji plačanci z ozemlja njenih kolonij ogrožajo neodvisnost kon-govske države. Varnostni svet je ocenil, da je pritožba bila upravi-cena. Pozval je Portugalsko, naj ne dovoli evropskim plačancem, da bi izkoriščali angolsko ozemlje kot oporišče za vmešavanje v notranje zadeve Konga. •IZRAELSKO JORDANSKI IN-CIIJKNT — Incidenti med Izraelom in Sirilo ter Izraelom in Jordanom sc vrste čedalje bolj pogosto. Težko je oceniti, kilo jo krivec. Incidenti so namreč samo odsev nerešenih problemov med izraelsko državo in arabskim svetom. Zadnji incident je prijavil Izrael, ko je obtožil Jordan, češ da je skupina oboroženih ljudi postavila zasedo nekemu izraelskemu vojaškemu vozilu. © SPOROČIM) O POGOVORIH MED BUMEDIENOM IN TITOM — V skupnem sporočilu o pogovorih, ki so bili med obiskom Bumediena v Jugoslaviji, je med drugim tudi ugotovitev, da je imperialistični pritisk glavni vzrok za spopade v Afriki. Oba državnika sta izrazila trdno prepričanje, da se bodo afriški narodi ob podpori vseh naprednih in miroljubnih sil n?. svetu mneSn>» postavili po robu poskusom, da bi z zarotami, umetnimi delitvami iit neokolonialističnimi melonami zavrli proces politične in ekonomske osamosvojitve. • SPOR ZARADI GIBRALTARJA — V Londonu so bila brifan-sko-španska pogajanja o usodi britanske posesti Gibraltarja, trdnjave v neposredni bližini Španije. Pogajanja so potekala v shla-jenem ozračju. Španija ter.ia to britansko posest zase. Pri tem se noslnžire tudi ri nleil] in piIIJ«Xa. London preti Španiji s sodiščem. Kdo bo uspel, je vprašanje, na katerega se ni mogoče dati odgovora. • JOHNSON V MANILI — Predsednik ZDA je na obisku T Manili, kjer se udeležuje sestanka voditeljev držav, ki sodelujejo na strani Američanov v vietnamski vojni. O tem sestanku je Johnson dejal: »Ponovno moramo proučiti stanje vojaških operacij, našo glavno pozornost pa moramo posvetiti nevojaški, konstruktivni plati vietnamskega problema.« O SUBANDRIO OBTOŽUJE TUDI SUHARTA — Bivši indonezijski zunanji minister dr. Subandrio. ki se zagovarja pred vojaškim sodiščem zaradi domnevnega sodelovanja v lanskem spodletelem državnem udaru, je izjavil, da je do neke mere kriv tudi sedanii predsednik vlade Suharto. saj bi kot takratni šef varnostne službe moral vedeti za to. da se pripravlja udar. Novi dinar v obtoku Pretekli teden se je spet pojavil v obtoku kovanec za 1 N din, ki smo ga po novem letu le redkokdaj videli. Podružnice banke zdaj že jemljejo iz obtoka obrabljene bankovce za 100 S din in dajejo namesto njih v obtok kovanec za 1 N din. Z novim kovancem se bomo torej odslej pogosteje srečavali. V zadnjih dveh mesecih ie prišla v obtok tudi več i a količina kovancev za 5 par. Omejitev dnevne porabe elektrike Našim gospodarskim organizacijam je dnevna poraba elektrike omejena za 22 odstotkov, gospodinjstvom pa za 17 odstotkov - Kadar bo dovolj elektrike, bo omejitev začasno ukinjena - Če se omejitev prizadeti ne bi držali, so lahko kaznovani, razen tega pa bi zaradi pomanjkanja elektrike lahko odklopili posamezne dele mesta oziroma skupine naselij — Kako si pa dobil štipendija podjetja, ko so rekli, da jih bodo dajali samo najbolj: talentiranim? — Saj je moj oče med najbolj talentiranimi! (Iz včerajšnjega PAVLIHE)| Z zveznim predpisom je bila pred kratkim omejena poraba električne energije. "Pri obratu Elektro v Kočevju smo se pozanimali, kako bo omejitev prizadela delovne organizacije in gospodinjstva v kočevski, ribniški in grosupeljski občini. - Omejitev je utemeljena predvsem zaradi pomanjkanja vode, okvare nekaterih termoelektrarn, povečanja porabe elektrike in ker proizvajamo premalo elektrike. Predpis o omejitvi razdeljuje potrošnike v štiri skupine. Na našem območju imamo le potrošnike 3. in 4. skupine. V tretji skupini so zajete gospodarske dejavnosti, ki trosijo elektriko za pogon Posojilo za obnovo vinogradov AGROKOMBINAT v Krškem se je odločil za pomoč zasebnikom pri obnovi vinogradov. Kmetom, ki želijo načrtno obnavljati nasade vinske trte, bo dodeljeval kredite. Ker pa ta kmetijska organizacija nima na razpolago dovolj lastnih sredstev za posojila zasebnikom, priporo-ča občinska skupščina drugim delovnim organizacijam v občini, naj pri kombinatu nalagajo svoj denar za te namene. motorjev in razsvetljavo; za razsvetljavo ulic, izložb in reklam ter za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Za to skupino velja omejitev 22 odstotkov. Omejitev je računana od mesečnih pogodbenih količin, ki so razdeljene na potrošnjo po dnevih. V četrto skupino spadajo gospodinjstva (razen ogrevanja stanovanj z električnimi pečini, kar spada v 3. skupino), za katere znaša omejitev porabe elektrike 12 odstotkov. Ker pa so gospodinjstva že doslej trošila okoli 5 odstotkov več elektrike, kot je bilo planirano, znaša dejanska omejitev zanje 17 odstotkov. Za kršilce tega prepisa so predvidene tudi kazni (Ur. 1. SFRJ 35/65). Ce potrošniki predpisov in navodil ne bi upoštevali in bi zato zmanjkovalo elektrike, je predvideno, da bodo izklopili posamezne dele mesta in skupine naselij. Izklopitve bi trajale tako dolgo, dokler bi bilo potrebno, se pravi lahko tudi po več ur. Seveda pa se lahko -zgodi, da pristojni razdeljevalni centri omejitev porabe elektrike tudi začasno ukinejo, če je proizvodnja elektrike zadovoljiva za kritje vseh potreb. Tako se je že zgodilo, da je bila omejitev porabe Grad čaka in čaka... '. Trebanjski grad pomeni mnogim stanovalcem te prehodno prebivališče, ki ga, brž ko je mogoče, zapustijo. Vendar jim kljub temu ni vseeno, če preti nevarnost, da se le pega dne udre del strehe. Na to vse bolj opozarjajo, ko se bližajo zimski meseci, ko bo'ležalo na obširni strehi na tone snega. Na stanovanjskem podjetju smo vprašali, kako je z letošnjimi vzdrževalnimi deli. Dejali so, da imajo v letošnjem načrtu popravilo strehe z opeko, ki je ostala od popravila pred tremi leti. Skupna vrednost del bo skoraj pol milijona dinarjev. Za kaj več pa podjetje nima, saj dobi na primer od vseh stanovalcev gradu le 28.000 Sdin stanarine na mesec. Ob tem ponovno oživ ljajo želje, naj bi poskušali potrkati za pomoč pri Zavodu za spomeniško varstvo. Znova se govori o preureditvi dela gradu v gostinski lokal, saj leži grad tik ob avtomobilski cesti, po kateri v poletnih mesecih drvijo reke tujih avtomobilov. Prelomnica v obutveni industriji Jugoslovanska konferenca modelarjev kopit in krea-torjev obutve, ki je bila pod pokroviteljstvom sevniške Kopitarne v začetku oktobra, je sprejela standarde za izdelavo čevljev, ki jih je predložil domžalski usnjarski inštitut. To pomeni začetek standardizacije, ki je vse mjnejša zahteva industrijskega načina proizvodnje in ki bo omogočila ogromne prihranke pri izdelavi obutve, ugodno pa bo vplivala tudi na poslovne uspehe kopitarn. Kmetijski nasveti Malokrvnost pujskov v Na Dolenjskem je precej rejcev plemenskih svinj, ki ^a.rsikje dobro poznajo svoj posel. Malokrvnost ali ane-3 ta pujskov jim ne pogublja mladičev, ker se ji znajo Preprostimi sredstvi upirati. Toda vsi rejci niso taki. j • Malokrvnost imenujemo bolezen, ki povzroča zmanj-v^je rdečih krvničk v krvi. Pri pujskih je najpogostnejši v.r°k te bolezni pomanjkanje železa, ki je bistvena šesta-^ krvničk, ki prenašajo kisik iz pljuč po organizmu. fyt'0 ob pomanjkanju pujski hitro in globoko dihajo, so 2^ in prav nič živahni. Vrat in tilnik jim pogosto ote-'a> dobijo drisko in pljučnico ter radi poginjajo. Ker vsebuje mleko svinje premalo železa, prašički 1^ Se rodijo brez zalog v jetrih, je gotovo, da bodo kma-lj0 boleli, če nimajo pri svinjaku izpusta in stika z zem-Drj' ^ vsebuje železo. Zato je bolezen pogostna posebno ^ krnskih prasenjih, ko so mladiči zaradi mraza in snega ' ^k"11 Pujskom je nujno vsak dan pokladati svežo 'Ali 0 uovico> kar Je "najpreprosteje. Bolezen prepre-tudi mazanje vimena doječe svinje z železno galico. sVi sta ta dva načina pri reji velikega števila plemenskih t1je J (farme) preveč zamudna, se je uveljavilo vbrizgavajo . različnih železovih spojin v obliki injekcij. Najbolj se fje1?'^azal železov dekstran. Ker pa je preparat precej drag .^y°žen), so naše tovarne začele delati cenejša zdravila, k[d . dajemo pujskom skozi usta. Takšni zdravili sta ane-in miap. Ker je pokladanje ilovice prav gotovo najcenejši boig*1 za kmečko rejo, se bodo tega načina preprečevanja ^Jam1^ P°zinii naši rejci najbolj posluževali. Brejim svi-kf^. Pa je treba v tem času nuditi vsaj nekaj svežih Wl ~~ korenja, pese in repe, da bo dobil njihov organi-čimveč vitaminov. Ugotoviti enotne standarde za obutev v jugoslovanskem merilu, kjer so zaradi pisanosti našega prebivalstva precejšne razlike tudi v anatomskih značilnostih, ki imajo izvor v različnem dosedanjem načinu življenja, je zelo težavno in zahtevno delo. Obsega meritve in proučevanje nog pri vseh skupinah prebivalcev. Ob tem, da morajo standardi upoštevati povprečne zahteve nog, ne smejo hkrat; utesnjevati modnih ustvarjalcev, ki hočejo ustreči kupcem. 2e pred devetimi leti se je preučevanja tandardov lotil zagrebški inštitut, vendar s svojim predlogom ni prodrl, ker jih proizvajalci čevljev niso hoteli sprejeti. Standardi takrat še niso bili dovolj proučeni. Domžalski inštitut se je s tem delom ukvarjal tri leta. Svoje ugotovitve je predložil letošnji konferenci, ki so se je udeležili najboljši strokovnjaki iz največjih jugoslovanskih tovarn čevljev, modni ustvarjalci in zastopniki zvezne gospodarske zbornice ter republiških gospodarskih zbornic. Domžalskim standardom so priznali upo- rabnost v jugoslovanskem me-merilu. Standardi omogočajo ogromne prihranke v obutveni industriji. Zmanjšajo število potrebnih strojev in naprav, povečajo število serij, ne da bi hkrati trpelo udobje nog, prav nasprotno: počutje noge v takem čevlju se izboljša, kar dokazujejo čevlji tovarn Peko, Planika in Lilet, v katerih so naredili že večje serije čevljev po teh standardih. Kupci se vse manj pritožujejo, saj je obutev narejena na osnovi velikega števila meritev. Predvsem se lepo prilega zadnji del čevlja, medtem ko" je sprednji del deležen modnih sprememb. Prav standardi pa dajo modnim ustvarjalcem merilo, da so lahko čevlji kljub modnim zahtevam še vedno udobni. Direktorja Kopitarne Maksa Bilca smo vprašali, kaj si od uvedbe standardov obeta njihovo podjetje. Odgovoril nam je: »Standardi nam ne bodo omogočili tolikšnih prihrankov kot čevljarski industriji, vendar bodo tudi nam koristili. Poenotili bomo kopita, izven sezone bomo lahko pripravljali stan- dardizirane zadnje dele kopit, kar nam bo omogočalo boljše izkoriščanje delovnega časa in surovine — lesa. M. L. Odplačilo posojil podjetjem Do konca leta 1966 bo novomeška občina prenesla vse investicijske obveznosti do gospodarstva na ustrezala podjetja. Za plačevanje anuitet v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih porabi občina letno 6 odstotkov proračunskih sredstev. Z brežiškega sejmišča V soboto, 15. oktobra, Je bil v Brežicali običajni pra šič.ji sejem, na katerem je bilo kupcem na voljo 880 pujskov. Za nakup je bilo precej zanimanja, saj so tokrat prodali 646 prašičkov. Za manjše so zahtevali 951) din. za večje pa 680 din za kilogram žive teže. Za prašiče ne manjka kupcev 17. oktobra je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 996 prašičev, za katere tokrat ni manjkalo kupcev ne iz bližnjih ne iz bolj oddalje-nih krajev. Prodali so jih 803. Za manjše so zahtevali 12.000 do 18.000 din, za večje pa 19.000 do 30000 dinar jev. Cene so ml zadnjega sejma ni so dosti spremenile elektrike na našem območju začasno ukinjena, ker so se izboljšali pogoji za proizvodnjo elektrike (več vode itd.). Od 11. do 18. oktobra je bila na našem območju omejitev porabe elektrike začasno ukinjena, ker so se zboljšali pogoji za proizvodnjo elektrike. Omejitev pa je na primer veljala od 6. do 10. oktobra. Začasnih ukinitev omejitve bo verjetno še več ali pa bodo sedanje ukinitve omejitev podaljšane, če bo to dovoljevala proizvodnja elektrike. J. P. Kjer ni več tožnika, ni treba sodnika Pred dvema letoma je po naročilu in plačilu sevni.ške-ga gozdnega sklada brežiško Kmetijsko gozdarsko podjetje zasadilo 4,70 ha rdečega bora, prav tako pa z borovimi sadikami izpopolnilo 1.50 ha že obstoječega intenzivnega nasada. Toda glej: ko so sredi lanskega leta hoteli Sev-ničani dokončno prevzeti nasad, so ugotovili, da je bilo vse delo zaman, ker so se sadike vse po vrsti posušile. Tu se /godba šele začenja. Upravni odbor gozdnega skla da se je posvetoval in ugibal. Končno je sklenil zahtevati od podjetja, naj takoj na no-vo pogozdi ali pa povrne škodo v znesku 2,147.800 S din, v čemer ni všteto izgubljeno leto. Ugotovljeno je namreč bilo, da je za škodo odgovorno podjetje, ker je za saditev uporabilo dalj časa izkopane in poplavljene ter s tem neuporabljive sadike. Na zagrebškem fitopato-loškem inštitutu so ugotovili, da so sadike presahnile verjetno zato, ker so jim pore, skozi katere rastline dihajo, zamašili drobni delci napla vin v času, ko so bile pod vodo. KGP Brežice je odgovorilo, da v strokovni literaturi ni proučen vpliv poplavljanja na rast sadik, da škode ne bodo povrnili, pač pa bodo do aprila 1966 na novo pogozdi li. To je bil njihov odgovor v začetku lanskega avgusta. Takrat so že vedeli, da se bliža novi zakon o gozdovih, ki bo ukinil gozdne sklade po občinah in gospodarjenje prenesel nanje. Tako se je tudi ■godilo. Tožnik — gozdni sklad v Sevnici — je prene hal obstajati. Z njim je, kot kaže, »umrla« tudi odgovornost. Kjer ni tožnika, tam ni sodnika, pravi naš progo vor. Mačji hrib je ostal nepo-gozden, tolikokrat peta .pesem' o odgovornosti pa za konec ni potrebna. ML LEGAN *1n vaša uprava trdi, PA Mik deset V let upravljamo VINOGRADI IN VINO POMENIJO BIZEUČANOM ŽIVLJENJE Srečna dežela je, vino rodi.. . Zadružništvo je na Bizeljskem znano že iz predvojnih časov. Posebno vinska kriza 1935. leta je prisilila vinogradnike, da so se združevali in zahtevali zase večji kos kruha. Pred šestdesetimi leti se je nekdanji vinarski zadrugi priključilo tudi posestvo Rdeča zvezda, leto kasneje pa še zadruga Pišece s svojimi zemljišči. Današnja bizeijska zadruga zajema čez 5000 ha zemlje, v veliki meri pokrite z vinogradi. Sama ima 160 ha obdelovalne zemlje, od tega 60 ha vinogradov, večinoma na novo urejenih Ne samo zadrugi, tudi večini kmetovalcev Bizeljske pomenijo vinogradi glavni vir zaslužka. Zatorej ni čudno, da s tolikšno zavzetostjo in občutkom govorijo o njem. Slaba letina ali nizka odkupna cena jih lahko silno prizadene-ta. Vse bolj spoznavajo, koliko morajo še narediti, da jih ne bo napredek pustil za zebo j. Zanimajo se za trsni izbor, posebno pa za možnosti, kako znižati Milan Piritarič, prizadevni delovodja v zadružnih vinogradih, je dve leti delal pri znanem avstrijskem vinogradniku Lemu Mo-serju v Rohrendorfu pri Kremsu, ki ga poznajo skoraj povsod tam, kjer gojijo vinsko trto. On je tvorec Moserjeve vzgoje, ki je pokazala svoje prednosti tudi v sodobnih bi-zeljsk&i vinogradih. proizvodne stroške, kako delo Človeških mišic zame. ujati s strojem, težko vinogradniško motiko s plugom, kako zmanjšati porabo delovne sile in kako toboljšati kakovost pridelka. Vse pogostejše so njihove besede: Nujna je obnova vinogradov Vinska trta je dolgotraj na kultura; njeni trsi da jejo desetletja vinogradni ku svoje plodove, zato zah teva nasaditev novih vino gradov ali obnova starih zelo premišljeno delo. Pre. ozke vrste med trtami in nizka vzgoja v starih vino gradih sta največji oviri za sodobno obdelavo in nego. Na to mislijo tudi v Dizel j ski zadrugi. Ker je nemogoče, da bi vsak vinogradnik zase obnavljal vinograde, je zadruga že za čela pripravljati načrte za obnovo celotnega bizeljske-ga vinogradništva To pa velja veliko denarja. Kljub težavam zadruga dobro gospodari; ob 461 milijonih celotnega dohodka je v letošnjem prvem polletju ustvarila za 35 milijonov dinarjev skladov, njenih 80 zaposlenih ljudi pa je zaslužilo povprečno po 56 tisoč S-din na mesec. Vendar to še daleč ne zadostuje, saj je treba ob. no viti skoraj večino vino gradov. Toda za začetek bo šlo, na "banki pa so jim obljubili polovico udeležbe, če bodo 30 odstotkov zbrali sami, 20 pa prispevali lastniki vinogradov. Za kooperacij sko obnovo vinogradov, ki jo bodo zasnovali na čistih računih, kmetov verjetno ne bo treba dolgo prepričevati. Svoj prispevek za obnovo bodo lahko odslužili z de lom. »Ne bomo jih silili, naj sami povedo, če so za to,« so povedali v zadru gi- Ne gre več tako, kot je delal moj oče Tudi v vinogradništvu odmerja neizprosni zakon napredka skromnejši zaslužek tistemu, ki se mu upira. Vinogradniki spo- znavajo, da ne morejo več delati tako, kot so delali njihovi očetje v času, ko so bili vinogradniški kraji najrevnejši in je bila ljudem pijača najboljša tolažba. Pesnik M. Valjavec je takrat zložil verze: Trta vesela je, tugo podi... Da bi nadomestili čimveč človekovega dela s stroji in povečali pridelke ter dohodke, je nujno treba zamenjati staro, nizko vzgojo v gostih vrstah, kamor niti plug ne more, s sodobnejšim načinom jn večjimi medvrstjiimi razdaljami, ki bodo dovoljevale delo strojev. Znani avstrijski vinogradnik Lenz Moser je v svoji vzgoji, ki nosi po njem ime, izkoristil znano lastnost trte, da se lahko silno razraste, in oblikoval vzgojo, ki je dala tudi v vinogradih bizeljske zadruge izvrstne uspehe. V svoji knjigi .Vinogradništvo enkrat drugače', ki je prevedena v veliko jezikov, je v uvodu lepo opisal, kaj ga je gnalo, da se je tako vztrajno lotil iskanja pomoči praktičnemu vino gradniku. Dejal je nekako takole: »Ko sem v mladosti v potu svojega obraza ročno obdeloval vinograde svojega očeta, so mi misli nenehno uhajale drugam, kako bi odpravil to suženjsko delo vinograd -nikovo ...« Medvrstne razdalje Moserjeve vzgoje, ki jo lahko vidimo na terasastih nasadih bizeljske zadruge, so tolikšne, da lahko obdeluje jo vinograde s traktorji goseničarji ter škropijo z modernimi motornimi škropilnicami — atomizeT. ji, ki omogočajo, da so nasadi poškropljeni v zelo kratkem času. Uspeh ni izostal, pridelki so dosegli tudi 50 hektolitrov na hektar in čez, kar je trikrat toliko, kot dajo vinogradi z nizko vzgojo, ki zahteva- Tit Dobršek, pisec knjige »Sodobno vinogradništvo« in znani poznavalec dolenjskih in bizeljskili vinogradov, obišče vinogradnike in se z njimi posvetuje, kadar le utegne. Na sliki je v razgovoru z vodstvom bizeljske zadruge letos, ko sta šentlovrenka in ranina že vreli. razen tega še veliko več ročnega dela. Potrebna je sodobna klet Začudeno človeka pogledajo v lokalu, če pravi, da bi rad pil bizeljčana. Ne zato, ker tam ne pridelujejo dobrega vina, pač pa zato, ker vedo, da vam lahko postrežejo z drugimi vini in obenem trdijo, da so natočili pravega. Vzrok je v tem, da bizeijska vina nimajo zaščitenega porekla, ali kot temu strokovno pravimo, provenience. Poreklo je v trgovini z vinom sila pomembna in tudi dobro plačana stvar. Zajamčeno je lahko le na zaprtih ste. klenicah. Kljub temu da so lani pridelali v svojih vinogradih ali odkupili od vinogradnikov 9000 hI vina, Bi-zeljsko nima svoje sodobne kleti, kjer bi lahko predelovali grozdje v enotna, tipizirana vina, čeprav je to znano vinogradniško področje in krasijo pisarne zadruge mnoga priznanja z vinskih sejmov. Vino, ki ga pridelajo, oddajo naprej, da ga drugi ustekleničijo in z njim zaslužijo, sami pa lahko hrani jo v šestih zasilnih prostorih na Bizeljskem in v 56-letni Franc Balon je že dolga leta, tako rekoč od vojne sem, predsednik zadružnega sveta ali upravnega odbora. O delu zadruge pravi: »Bil sem vedno zraven, ko se je odločalo, čez vodstvo ne morem reči nič slabega. Direktor se je vedno zavze-mal za pomoč kmetom in za sodelovanje z njimi Toda pred nekaj leti ni bilo močidobHi krečitov za kooperacijsico obnovo vinogradov, čeprav so se pri zadrugi prvi zavzemali zato. Vinogradi so bili ob-nove zelo potrebni, banke pa so dajale denar le za arondacijo in prišlo je do nesporazumov na Janževi gorci. Sedaj se je to že pomirilo in vse več vinogradnikov bi rado preuredilo svoje tnnograde na strojno obdelavo. Samo ! nekaj je: preveč mladih je odšlo, ki bi prijeli za delo, ostali s??io predvsem stari, ki se počasi umika-mo.. .**; let že redkost ,\. Napredek si vztrajno ^ ra pot tudi v deželico-ji vino pomeni življenje- ZA OBČINSKI PRAZNIK BREŽIŠKE KOMUNE lepo pozdravljamo člane vseh delovnih organi^10^ in želimo vsem, posebno pa še vsem zadružnikoiP v občini, kar največ novih delovnih uspehov 15 zadovoljstva! DELAVCI KMETIJSKE ZADRUGE BIZELJSKO DOLENJSKI LIST Št. 41 0 Ker je v Sloveniji dve tretjini vseh kmetij v višini nad 400 m, je na željo mnogih kmetovalcev Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju s Koroško zadružno zvezo, ljubljansko Agrotelmiko in slovenj egraško zadrugo priredil 17., 18. in 19. septembra v Slovenjem Gradcu posvetovanje o preusmerit-hribovskih kmetij in ogled prmiernih strojev. Kako veliko je zanimanje za take vrste sestankov je pokazal posebno praktični prikaz strojev, saj se je okoli njih dobesedno trlo ljudi: bilo jih je čez 2.000. •Sodelavci Kmetijskega inštituta, so se lotili praktičnega proučevanja hribovskih kmetij- Izbrali so nekaj značilnih domačij in jih na osnovi d bro proučenih načrtov preusmerili v tiste dejavnosti, za katere so smatrali, da ima hribovska kmetija bodočnost. ZAKAJ PREUSMERITEV HRIBOVSKIH KMETIJ? Znano je, da tveganje oziroma negotovost ni pri nobeni dejavnosti tako velika kot prav v kmetijstvu. Zato je treba pri dolgoročnih preusmeritvah pošteno premisliti. Preusmeritev in specializacija sta nujna, če hočemo bolje in donosne je gospodariti- Sosednja Koroška ima podobne razmere kot Slovenija, zato velja pogledati, kakšne so tamkajšnje izkušnje. Poslušajmo, kaj nam je povedal Blaž Singer, zastopnik Koroške zadružne zveze: »Spoznali smo, da preusmeritev ni le stvar kmetov, temveč skrb vse družbe, zato mora dati v prvih letih tudi pomoč. Tudi pri nas so eni trdili, naj kmetje počasi zapustijo hribovsko zemljo, češ da ne daje dovolj velikih dohodkov. Pred nekaj leti je zvezna vlada sprejela t. i. »Zeleni načrt«, ki vključuje tudi preusmeritev kmetij in denarno pomoč za to delo. Začeli smo ustanavljati pre-usmeritvene skupnosti, katere član je lahko postal kmet,, ki se je podredil njenim načrtom. Skupnost vodi upravni odbor, k vsaki izmed njih pa je določen kmetijski strokovnjak, ki ga plačuje država. Vsi člani morajo imeti na svojih gospodarstvih molzno kontrolo in knjigovodstvo. Te skupnosti začno načrtno preusmerjati kmetije- Do dveh tretjin vseh stroškov, ki obsegajo preiskavo tal, sestavo gnojilnih načrtov, preusmeritev na najprimernejše kmetijske rastline, nakup rodovniških krav, povečanje hleva, izgradnjo silosov in cest ter napeljavo elektrike, je plačanih iz sredstev »Zelenega načrta« in kreditov. Ko je načrt preusmeritve v nekaj letih izpolnjen, pomoč ni več potrebna. To so dokazale številne gorske domačije, s katerih ljudje ne silijo več v dolino. Danes so hribovske kmetije v Avstriji glavni vir preskrbe prebivalstva z mlekom, maslom in mesom. Pokrajina je ostala obljudena in privlačna za turiste, pri katerih imajo hribovci lep vir dodatnega dohodka.« Podobne stvari je povedal dr. Kohlfurst, predsednik štajerske kmetijske zbornice iz Gradca, kjer so po hudi krizi pitanja volov preusmerili nad 9000 kmetij v intenzivno rejo plemenske živine, ki daje kmetom mnogo večje dohodke. Pri njih je zanimivo tudi to, da so razen kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov vključili tudi gospodinjske svetovalce. Delo strokovnjakov je odločilno vplivalo na uspeh, celo bolj kot denarna pomoč. Udeleženci posveta so si take preusmerjene kmetije lahko ogledali na Svinji planini in Koroškem. Tam redi kmet na višini 950 m na 11 ha obdelovalne zemlje, preusmerjene večinoma na krmo. 24 glav velike živine in 50 prašičev. Njegove krave dajo povprečno 4000 1 mleka na leto. Do- Posebno veliko pozornost je na prikazu kmetijskih strojev za hribovske kmetije zbudil kombinirani motorni spravljalnik za seno znamke Motorheuer 2.000 P, namenjen večjim kmetijam v strminah, kamor traktor več ne more. Dodatna železna kolesa in nizko težišče orno gočata stroju, da lahko gre po zelo nagnjenih bregovih. Napravo sestavlja 16 KM močni Puch-Haflingerjev motor, Bussatisova kosilnica z dvojno koso, širine 150 cm, in verižni obra čalnik ter zgrabi jalnik za seno. Vendar je njegova cena za naše razmere zelo visoka (61.650 šilingov brez carine. mačija mu daje 65.000 šilingov ali čez tri milijone dinarjev čistega na leto. DOMAČE IZKUŠNJE Pri nasvetih za preusmeritev so potrebni predvsem dokazi. Marsikdo bi dejal: »Svetujete preusmeritev v mano vrst kmetove dejavnosti; ali ne veste, da krize in padci cen bolj prizadenejo speci- V ČEM JE BODOČNOST HRIBOVSKIH KMETIJ? NAJ KMETIJA UMRE? »Deri ti mene, če ne, bom jaz tebe,« pravijo, je ukaz kmečke domačije. Te besede pomenijo težaško in vztrajno delo ter stiskanje pasu, ki ga kmetija zahteva. Nasledniki mnogih gospodarjev, ki bi morali prevzeti zemljo, so si poiskali delo raje kje drugje. V dolinah, kjer so možnosti za zaposlitev, so še ostali v hiši in razen dela v tovarnah obdelujejo polja, v hribovskih kmetijah pa so marsikje ostali brez mladih rok. Na kmetijsko zemljo se je marsikje začelo širiti grmičevje. To je naravni proces, smo dejali, ne bomo ga ovirali. Vendar se ni in ni hotel ustaviti. Ko je začelo primanjkovati pridelkov, je bilo vse več vprašanj, v čem je bodočnost hribovskih kmetij. Ko smo jim priznali obstoj in koristnost ter odpisali davke, smo mislili, da bo naprej šlo kar samo. Zanje nismo storili dovolj, ker jih nismo začeli usposabljati za življenje in jim vztrajno iskati tak način gospodarjenja, ki jih bo postavil na lastne noge. alizirane kmetije kot nespecializi. stvetovanju naš znani travniški rane« Vendar je to le delno res; strokovnjak inž. Fajdiga. specializirane kmetije so sposob- Poskusi so pokazali, da te trne ceneje proizvajati ki tekmova- ditve držijo. Na 1 ha trav inja je ti na trgu tudi v neustaljenem go- mogoče pridelati prav toliko hra-spodarstvu, medtem ko imajo v nilnih snovi kot na 1 ha njiv, in urejenem gospodarstvu, h katere- kar je najpomembnejše: na trav-mu težimo, veliko prednost. Ker natem svetu so cenejše! To je žeje velikost kmetij pri nas omeje- lo pomembno za hribovske kmeti-na, so pri razmeroma dragi meha- je, ki se bodo morale preusmeri nizaciji edino specializirane kme- ti v boljše izkoriščanje teh povr-tije gospodarne. To so dokazale šin- Travna ruša daje ustaljen pri-preusmerjene kmečke domačije na delek,- ki se ne zmanjšuje z nadmorsko višino kot pri njivskih posevkih. Trava je samonikla, domača kultura in izkoristi vse sonce; mlada trava pa ima več beljakovin kot vsaka druga krmna rastlina. Trava ne zahteva obdelave in posebnih strojev, zemlja pod njo je rahla kot na njivi po oranju- To bogastvo moramo bolje Izkoriščati. Gnojenje, čredinski pašniki, siliranje in pašno kosm oačđn izkoriščanja travinja so povzročli, da ga v naprednejših ieželah vse drugače cenijo. Ne samo potratno, ampak celo škodljivo je poleti držati živino t hletih. da gleda skozi okno zelene pašnike- Treba je pasti v čre-linkah, to so na prekate pregra-jeni deli travnika, ter pašo kombinirati s košnjo. Pri spravilu krme za zimo moramo izbrati tak način, pri katerem se izgubi čim manj hranilnih snovi. Siliranje ima vse večjo veljavo. LE NA SPECIALIZIRANIH KMETIJAH SO STROJI GOSPODARNI Prikaz avstrijskih strojev za spravilo zelene krme in sena na hribovskih domačijah, predvsem pa njihove cene, so pokazali, da sedanje kmetije z velikim številom posevkov ne bi prenesle stroškov za nakup teh strojev. To je pomembno posebno pri nas, ko imamo omejeno velikost zasebnih kmetij. Razumljivo je, da se gospodarnost strojev povečuje, čim bolj so izkoriščeni in čim več zemlje obdelujejo. Vse to spet govori •za preusmeritev. Prav pri mehanizaciji hribovskih kmetij smo pi nas šele na začetku. Celo vrsto stvari je treba urediti, da se bo premaknilo na bolje. Krediti, dobro sodelovanje z zadrugami ter spoznanje naših tovarn, kolikšne kupčije se jim ponujajo, in še kaj. Naše tovarne preveč čakajo, kmetovalci pa si pomagajo z nakupi v tujini, kakor pač kdo more, zraven tega plačujejo še visoko carino, kar so na posvetovanju vsi obsojali. Da še marsikaj škriplje, so povedali kmetje iz vseh krajev Slovenija, iz njihovih vrst so prišli klici za večjim sodelovanjem z zadrugami. Gorenjskem in Štajerskem, ki so opustile setev žit in v veliki meri tudi okopavin, ker zahtevajo veliko dela, ter se usmerile v rejo plemenske živine, v pitanje mlade živine ter v rejo krav — mle-karic- Temeljito so spremenile kolobarjenje in gnojenje ter uvedle naijcenejši t- i. pašno-kosni način izkoriščanja travnatega sveta- S tem se je zmanjšala potreba po delovni sili in zelo povečaj dohodek Tudi pri nas na Dolenjskem je že nekaj takšnih domačij. NA TRAVINJU NE ZNAMO GOSPODARITI »Naša dežela je predvsem živinorejsko področje. Toda pri nas pridobivamo meso in mleko v veliki meri z njivskih površin, namesto da bi jih s travnikov. Uvažamo drage beljakovinske koncentrate in močna krmila, čeprav stojimo do kolen v cenejših domačih krmilih. Samo neznanje je krivo, da ne naredimo tega. Naše prepričanje, da je travnati svet manj vreden, izvira iz tega, ker srno ga vedno odrivali pa slabšo zemljo, čeprav je enakovreden njivam,« je dejal na po- j^e bi imel primeren kalup, bi si lahko vsak kmetovalec sam naredil montažni silos, kakrs-J*6 prodaja gradbeno podjetje Dravograd. Njegov silos, ki ga prikazuje gornja slika, ima pre er 3 m in višino 6 m, vanj pa gre 45 m' silaže. Pokrit je z leseno streho. PISMA UREDNIŠTVU Mar je surovost pomagala? Tovariš urednik! 10. oktobra sem bila popoldne na paši na travnikih pri Primostku ob Kolpi. Ko sem hotela proti večeru živino odgnati domov, se mi je razbe-žala. Mlajši dečki iz vasi so mi pomagali loviti šest glav živine, vendar je nismo mogli takoj po"oviti, ker se je razbežala na vse strani — tu di na zorano njivo ter v ze. Ije in peso. Tekla sem, da bi jo pognala stran, tedaj pa je pritekel lastnik njiv. Zmerjal me je z izrazi, ki me jih je sram zapisati nato pa me je še brcnil. Razumem, da je bil jezen, toda lahko bi tud: on razumel da živine nismo mog i takoj ujeti Mislim, da me ta človek do takrat sploh še ni videl, ker sem doma iz 7 km oddaljenih Gribelj, zdaj Pa sem pri teti, ker imam bliže do poklicne šole »Beti« v Metliki. Tovariš urednik, povejte mi. ali je ta človek ravnal prav? Anica Papič poklicna šola »Beti« k Metlika SAP Ljubljana: več pozornosti potnikom! Tovariš urednik! Potniki smo podjetju SAP —Ljubljana sicer hvaležni za zvezo Kočevje—Ljubljana, po grešamo pa več pozornosti do potnikov. Pred nedavnim sem se peljal z avtobusom LJ 14-44, JU ni imel na sedežih skoraj nobenega ročaja več. Prav Medvedja nadloga tudi na Velikih Poljanah Okoli Velikih Poljan so se pojavili medvedje. Ni dolgo tega, kar je kosmatinec na gozdni cesti med Ortnekom in Velikimi Poljanami prestrašil mlekarice, ki so se vračale iz Ortneka. Zgodnja jutra in večeri so posebno nevarni in ljudje se pred dnevom ne upajo od doma, saj nihče ne more vedeti, kako bi se neprijetno srečanje lahko končalo. V. PREZELJ neprijetno jey ko človeka na ovinku premetava, pa se nima kam prijeti. Pepelniki so bili polni nesnage, od ogorkov do ogrizkov in papirja. Z malo dobre volje bi lahko vse spravili v red. žal to ni edini avtobus v takem stanju na tej progi. Andrej Arko. Kočevje Slabe ceste v Beli krajini Tovariš urednik! Ceste v Beli krajini so razen ceste Metlika—Črnomelj izredno slabe: polne so kotanj in ob slabem vremenu blata. Vožnja po njih ni udobna, še manj pa varna, hkrati pa se kvarijo vozila. Sicer jih pogosto posipajo z gramozom, toda avtomobili ga sproti odmetavajo na cestni rob. Zato bi jih bilo treba bolje urediti, saj je znano, da tudi turisti ne marajo v kra. je s slabimi cestami. Turi-zem je v Beli krajini še v povojih, čeprav cest ne bodo popravili, je že vnaprej obsojen na neuspeh. Jože Konda Črnomelj, Kolodvorska 8 Nepravilnost je na železniški postaji v Brežicah Tovariš urednik! Ze dalj časa hodim v Brezi cet a na železniški postaji naletim vedno na iste napake. V moškem stranišču so že dobre štiri mesece školjke raz. bite. če že nimajo denarja, da bi kupili nove (česar pa ne verjamem), naj bi vsaj odstranili razbitine. Čuden se mi zdi tudi način, kako prodajajo vozovnice. Na drugih postajali jih začnejo prodajati že pol ure pred odhodom vlaka, v Brežicah pa komaj deset minut prej — in še takrat z neprijetnim mrmranjem. Zgodilo se je tudi, da vlakovni odpravnik ni ho. tel dati karte, če potnik ni imel drobiža. Alfred Cizel, Koželjeva S, Ljubljana Kaj bo z Debelim rtičem? Zadnje čase se na občinskem odboru RK v Novem mestu vse pogosteje oglašajo starši in organizatorji počitnic za otroke, ter vprašujejo, kar je z Debelim rtičem. Je res, da je otroško zdravilišče ukinjeno in prodano tujcem v gostinsko-turi-stične namene? Na Debeli rtič je odhajalo vsako leto na okrevanje precej otrok z našega konca. Tudi naši prebivalci so sodelovali v zbiralni akciji, s katero je bil dograjen. Nič čudnega torej, če se ljudje zanimajo za usodo daleč znanega in edinega otroškega zdravilišča. Resnica je takšna: zaradi znanih težav pri fonansiranju zdravstva je otroško zdravilišče ukinjeno kot samostojen zdravstveni zavod. Debeli Rtič obstaja še naprej kot posebna delovna enota glavnega odbora RK Slovenije, odslej kot center za letovanje otrok. Na Debelem rtiču ni več zdravstvenih strokovnjakov (ile-tem so morali dati zaradi pomanjkanja denarja odpoved), pač pa bo posloval poleti s honorarnimi sodelavci kot počitniška kolonija. Cena oskrbnega dne bo znatno manjša, kot je bila doslej. Pisatelj Ingolič v Kočevju Že danes opozarjamo na obisk akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki bo v okviru prireditev za letošnji občinski praznik gostoval 28. oktobra zvečer v novomeškem Domu kulture. Ne zamudite izjemno priložnosti in si pravočasno zagotovite vstopnice.! Mladinski oddelek kočevske knjižnice je prejšnjo sredo organiziral razgovor s pisateljem Antonom Ingoličem. Razgovora so se udeležili učenci višjih razredov osemletke in poklicne kovinarske šole. Pisatelj, ki je sicer preko 35 let preživel za šolskim katedrom kot profesor, je poslušalcem pripovedoval o svojem življenju in delu. Povedal je, da ni lahko pisati knjig, saj mora pred tem pisatelj marsikaj doživeti in skusiti, če hoče napisati lep roman. Posebno še, ker mora dobro poznati snov, ki jo obdeluje v romanu. Mladim poslušalcem je pripovedoval, kako sta nastajali dve n|je- »NAŠ VRT« izhaja šestkrat na leto Časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo. Izdaja državna založba v Ljubljani šestkrat na leto; ureja uredniški odbor, glavni urednik Jože Strgar Novi časopis NAS VRT je namenjen vsem, ki obdelujejo zemljo in jo cenijo, prav tako pa ljubiteljem narave, vrtnarstva in sadjarstva, strokovnjakom, biologom in agronomom, učiteljem in mladini ter tistim, ki nimajo koščka zemlje, a bi si želeli zelenja in cvetja okoli šobe ter v stanovanju pričarati košček narave. Ze prve šte- Kmetovalci, pozor! NUDIMO VAM POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI NAKUP TRAKTORJA ZETOR 2011 - 25 KS po ceni 23.130 Ndin plus davek in jermenica 555 Ndin plus davek. To je traktor odlične kvalitete, preizkušen tudi pri nas in sodobno opremljen za najbolj zahtevnega uporabnika saj ima dvostopenjsko sklopko, kompresor in hidravlične zavore. Nanj lahko priključimo vse priključke sistema Ferguson, po želji tudi jermenico. Originalne bočne kosilnice in plugi bodo v prodaji do spomladi. Ne zamudite ugodne priložnosti! Naročila sprejema in daje informacije AGROTEHNIKA LJUBLJANA, Titova c. 38 telefon 310-598 vilke kažejo, da bo list vsebinsko bogat, oblikovno pa lep in privlačen, lahko razumljiv in uporaben. Vsa vsebina je povezana z vrtom in človekom v vrtu, z naravo in rastlino; njegova ide-ja nas vodi med lepote narave in vrta, ki ima danes še posebno družbeno vlogo v tej ali oni obliki. Ze sam pogled med primestna stanovanjska naselja nas prepriča, da je zelenje, trata. vrtiček ali park sodobnemu človeku prav tako potreben kot* druge duhovne in materialne dobrine. Vrtnarstvo in sadjar-"stvo se razvija v deželah z visoko življenjsko ravnijo, v razviti civilizaciji in kulturi. če smo že na tej poti, nam je oživljen strokovni časopis potreben in bo izdržal tudi gospodarsko reformo, v kateri se je ponovno rodil. Z vrtnarsko in sadjarsko literaturo imamo Slovenci zelo bogato tradicijo. Letos poteče 150 let, kar je izšla prva slovenska strokovna knjiga Urbana Jarnika Sadje-reja 1817); Kranjski vrtnar Franca Pirca je izšel 1828. leta, Slovenski vertnar kot priloga »Novic« je izšel 1848. Knjižica Umni sadjerejee je izšla 1878. Rihard Dolenc je 1887 izdal Sadjarstvo ali ovo-čarstvo. Prvo vrtnarsko knjižico Vrtnarstvo je 1888 izdal Gustav Pire, v prilogi Kmetovalca pa je od 1890 do 1893 izhajal časopis Vrtnar, čeprav je potem izšlo še več strokovnih knjig iz sadjarstva in vrtnarstva, je preteklo vendar še 20 let, ko je leta 1913 Martin Humek začel izdajati časopis Slovenski sadjar, ki se je leta 1922 preimenoval v Sadjar in vrtnar, leta. 1949 pa v Sadjarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo (izhajalo do 1961). Dediščina je torej bogata, tako da so novi časopis že ob napovedi toplo sprejeli nekdanji, člani Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije, zadružni sadjarji in strokovnjaki, posebno pa ljubitelji in mladi rod. Uredniški odbor, v katerem so sami mladi, vendar pa zelo znani in delavni strokovnjaki, je znal poiskati sodelavce, ki zagotavljajo kakovost novega časopisa. Uvodni članek »Iz vrta k človeku in nazaj« je napisal Dušan Ogrin, ki obravnava in povezuje duhovne vrednote vrta s pomenom slovenskega časopisa za sadjarstvo in vrtnarstvo. Primer vzornega hišnega vrta s skico in legendo ter vrsto člankov o posameznih vrtnih prvinah in motivih, kot so skalnak, trata, vrtne stezice, pohištvo in druge, objavlja Marjan Jančar. Vinko Strgar opisuje volčin v naravi in vrtu ter posebej še nekatere samorasle vrste tega rodu. botanični opis ter načine množenja in gojitve. V članku »Kaj je novega med vrtnimi jagodami«, opisuje Milica Oblakova novejše sorte debeloplodnih jagod. Temu sledijo prispevki o, rastlinskih boleznih in škodljivcih, o škropljenju, obrezovanju sadnega drevja in vrtnic ter krajši sestavki o kaktejah, telohu, šolskih vrtovih in tekočih opravilih na vrtu. V naslednjih številkah, ki so bod jnamenjene ali sadjarjem ali vrtnarjem, obravnavajo kmečko sadjarstvo, naše nove jabolčne sorte, sajenje in vzgojo sadnega drevja. Med članki iz vrtnarstva izstopajo — Viburnurn, Gradnja vrtnih poti, Vrtnine, ki jih sami pridelamo, Razkuževanje semena. V vseh zvezkih so objavljeni zelo lični posnetki, v drugem zvezku pa je barvna fotografija novih mariborskih jabolčnih sort. V vsakem zvezku so članki o varstvu rastlin s koledarjem in sredstvi za škropljenje, prispevki o vrtnem orodju in strojni opremi, o obrezovanju, vzgoji nasadov ter drobne zanimivosti, vesti iz hortikulturnih društev, osebne vesti in dopisi bralcev in naročnikov. F. A. govi knjigi: Tajno društvo PGC in Na splavih. Ko je pisal o splavarjih, je moral prej temeljito spoznati življenje splavarjev. Ves mesec je prebil med njimi in celo delal kot splavar na Dravi, šele potem je lahko napisal roman. Prav tako je obiskal tudi naše izseljence po evropskih državah, v Nemčiji, Ho-landiji, Franciji, da je dodobra spoznal njihovo življenje in iz tega je nastal znani roman Kje ste, Lamutovi? Poslušalci so mu zastavili vrsto vprašanj, pa tudi on jib je povprašal po njihovem delu. Zelo se je začudil, ko je zvedel, da skoro ne hodijo v planine, saj je on še zdaj navdušen hribolazec. Na koncu je povedal, da je pravkar v tisku njegova nova knjiga — Gimnazijka, v kateri opisuje učence gimnazije in njihove probleme. Izšla bo v začetku prihodnjega leta-Zdaj pa že snuje nov roman, in sicer bo posegel po snovi, ki ga je mikala že davno pred vojno: po življenju gozdnih delavcev, sploh življenju v gozdu. Ze dalj časa obiskuje gozdove, se razgovar-ja z gozdarji, tudi sam se poskuša v podiranju drevja, tako da nam bo lahko kar najbolje predstavil naše gozdove in delo v njih. -vec ŠPORT IN TURIZEM: DVE PRVI NAGRADI S slovesno sklepno predstavo f kinu Center v Kranju se je v nedeljo zvečer končal prvi mednarodni fitaiski festival Šport in turizem. Slovesne predstave so 56 med drugimi udeležili \Villian1 Jones, generalni sekretar mednarodnega sveta za šport in telesno vzgojo, in Tomo Martelanc, republiški sekretar za kulturo im presveto. Mednarodna žirija festival* šport in turizem je nagradila n*" slednje filme: najboljša filma ^ jugoslovanski Hokej (režija Mi«* Milošević) in nizozemski — .Tad«"*" nje (režija Toma Tliolen). Film* sta dobila prvo nagrado — bff, Triglav. Srebrni Triglav je dobi' francoski film Aquarella frezU* Dominique Delouche). bronast Triglav nizozemski film Nizozern' ska dekleta (režija Rob Houver). S posebno nagrado žirije je "K nagrajen sovjetski film Ljudie na** oblaki. žirija je dodelila tri posebne diplome: francoskemu filmu ^r'l?g coski dirkači, madžarskemu 1,5 sekund« in italijanskemu Z-(Kvi neke palače. Zlato medaljo narodne filmske ustanove ClDA.,' je dobil francoski film Anuare'1«^ srebrno pa vzhodnonemški f1' Borba za ničlo Prvo nagrad" '.j goslovanskega CIDAIvC ie 1,0 filmski delavec Metod Badjur« } Ljubljane za svoje pionirsko ' dolgoletno uspešno delo na P° ročju turistično-športnesa fi'n1?Lrte Jugoslaviji. Nagrado turista« zveze Jugoslaviie za naiboi'*' ' goslovanski turistični film .i<* , J bil film Obrada Gluščeviča ««? poletnim soncem Srebrni kroz",j časnika Sportska tribina .je jugoslovanski športni film ^>ir Posvet sekretarjev o reorganizaciji ZK 14. oktobra je bil v Npveg mestu področni posvet sek.^. tarjev občinskih komite'0* ZK. Razpravljali so o reorg* nizaciji v najvišjih ZKS. 6 DOLENJSKI LIST št. 41 («64) NOVO MESTO POTREBUJE Že vsa leta po osvoboditvi raste šlevilo prebivalstva v Novem mestu, vzporedno pa je vedno več tudi šoloobveznih otrok. S preureditvijo šolske mreže v občini Je novomeška matična šola dobila tudi tri podružnice, in sicer osnovne šole v Prečni, na Karteljevem in Malem Slatniku, iz katerih prihajajo učenci po končanem četrtem razredu obvezno v Novo mesto. Stavba, v kateri je danes osnovna je bila pred vojno zgrajena za neprimerno manjše število otrok. Kronika wPred vojnih let se je zgubila, na voljo pa je nekaj podatkov o vpisih po končani vojni. V šolskih letih 1945/46 do 1956/57 se je število vpisanih učencev od I. do V. razreda gibalo med 280 do 370. 1957/58 je bilo na šoli 16 oddelkov prvega do četrtega razreda s 564 učenci. 1958/59 je po reorganizaciji osnovna šola dobila učence bivših nižjih gimnazij in začela predstavljati obvezno osemletno šolanje od Prvega do osmega razreda. V Novem mestu je bilo takrat 35 oddelkov s 1180 učenci leta 1959/60 36 oddelkov in 1255 učencev in 1960/61 38 oddelkov ter 1359 učencev. Y šolskem letu 1961/62 sta se osnovni šoli I. in II. združili in je imela združena matična osnovna šola »Katja Rupena« 41 oddelkov s 1411 učenci, naslednji dve letj je bilo na šoli 45 oddelkov in 1486 oziroma 1464 otrok, šolsko leto 1964/65 je Prineslo šoli 46 oddelkov, leto 1965/66 pa 45 oddelkov s 1485 učenci. V tekočem šolskem letu je na matični šoli 1556 šolarjev v 48 oddelkih. Đa je mogoče zagotoviti skladen pedagoški režim, naj bi nobena osnovna sola ne štela več kot 600 — 700 učencev. Edina novomeška osnovna šola pa ima ,etos I55(j učencev in 48 oddelkov. S tem dejstvom smo pri bistvu težav, ki jih °"čutijo otroci, vzgojitelji in ne nazadnje tudi starši. KRIŽI IN TEŽAVE. Novomeška osnovna šola v okviru staro železne ograje, ki simbolično ponazarja njeno stisko. (Foto: M. Moškon) Najprej se lahko vprašanj, kako to, da ima dolenj-ska metropola eno samo osnovno šolo, ne da bi pri tem iskali krivca, ker bti ga težko našli Naj bo tako ali tako, danes je skrajni čas, da mesto dobi novo stavbo za Polovico trenutno vpisanih otrok. Matična osnovna šola »Katja Rupena« ima 48 oddelkov: 6 oddelkov prvega, P° oet oddelkov od drugega do četrtega razreda, peti raz-5ed je razdeljen v sedem in ^sti v osem oddelkov, sed-PM in osmi razred pa imata P° šest paralelk oziroma oddelkov. Ker imamo v stavbi samo 23 učilnic, oddelkov pa je letos do izselitve ekonomske srednje šole nujno, da ima prvi razred pouk v treh izmenah. Prvega novembra bo ESS izpraznila šest učilnic, le-te nam pa še ne Mogoča j o enoizmeničnega Pouka v dopoldanskem času, trenutno bomo torej lahko odpravili samo tretjo izmeno za prvi razred, pridobili dve možnosti za kabinetni Pouk ter pomožno telovadm-00 7-a nižje razrede, ker sedanja daleč ne zadošča, saj ni morali imeti kar tri telovadnice, če bi hoteli zadostiti vsem zahtevam načrta. Napačno mnenje o stanju po izselitvi ESŠ V mestu se je razširilo i^onje, da bo že letos po delitvi ESS pouk za učence od I. do IV. razreda sa-mo popoldne, od V. do VIII. razreda pa samo v dopoldanskem času. Za višje raz-rsde bi to bilo zelo ugodno, je za njihov težji pouk čas neprimerno ugodnej-ker pa imajo največkrat P° šest ur pouka, bi se oddaljeni tudi tako kasno ne ^racali na svoje domove, kaj-J .če upoštevamo, da se sedaj šesta učna ura popoldanskega pouka zanje konča *ele ob pol sedmih zvečer, 'ahko predvidimo, kdaj so doma otroci iz okolice Male-2:, Slatnika, Prečne ali Kar-*^Uevega .. ' Zaradi števila ^oložljivih učilnic bi to-^ tako lahko fiksirali ves ^k višjih razredov v do-ujjdanski čas, s tem, da bi rrJ učenci od I. do IV. raz-°da stalno v šoli samo po r°'dne. Za tako organiziran Pa nimamo primerno Pfemijenih učilnic, saj bi ^ Primer učenci V. razreda g^ali potemtakem sedeti na fahv ' ^ Jih P°P°ldne UP°-ra» *° najmlajši v prvem u?***!. Zato se je šola od-lo£,a' da se zaenkrat ne bo 8art reorganizacije sedanje-dvoiarieničnega »vrtiljaka«, dri,^ dvoizmenični pouk je lahRaČen kot pri ostalih šo-v v občini. Drugod imajo ViST.(?Po!danski izmeni učence hrJ1.1? razredov, mlajši pa Tav1J0 v šol° le popoldan. so tla do štirih, petih, včasih tudi že ob treh popoldne, učilnice prazne oziroma na voljo za krožke in ostale dodatne dejavnosti. V Novem mestu pa imamo v obeh izmenah po polovico učencev od I. do VIII. razreda, tako da se ob 13.20 začne prav tak pouk, kot se je zjutraj ob osmih, šolski zvonec pa se nazadnje oglasi šele ob pol sedmih zvečer. Zaradi tako velikega števila učencev šola ne more uspešno nuditi dodatnega pouka in gojiti svobodnih dejavnosti, kajti tu so otroci združeni iz obeh izmen in je za skupno delo izredno tež- ko najti skupni prosti čas za učence in učitelje po pouku ali v vmesnem času med obema izmenama. Pri vseh teh dejavnostih, ki jih gojimo, lahko res aktivno vključujemo le približno petino učencev, morali pa bi vse. Podobne so težave za pevske vaje, najrazličnejše proslave, izlete in ekskurzije. Posledice odtujenosti spričo gneče v šoli: 1556 učencev in 48 oddelkov! Na tako veliki šoli se vsi učenci in učitelji med seboj ne poznajo dovolj, marsikdaj komaj na videz. V tej medsebojni tujosti so nešteti negativni momenti, ki puščajo otroke neprizadete pri vzgojnih težnjah šole, kajti najuspešneje moremo vzgajati z r»posredmimi človeškimi stiki. Pri nas ne moremo pripraviti skupnega šolskega roditeljskega sestanka za starše 1556 otrok, ker bi bila zanj tudi največja dvorana v Novem mestu premajhna. Nič drugače ni s šolskimi proslavami in z občnimi zbori šolskih organizacij, nikdar in nikjer ne morejo biti vsi skupaj, zato moramo imeti proslave v oddelkih ali v skupinah v Domu kulture ter zbore po delegatskem sistemu. Učencem take dejavnosti ne vzbujajo občutka kolektivne pripadnosti do šole, ki pa bi bil včasih v vzgojnem pogledu tako potreben. Zaradi vsega navedenega ostaja večina učencev v vzgojnem pogledu samo pod vplivom učnih ur. Vsa ta številčnost povzroča včasih tudi prevelik nemir med odmori. Med stoterimi učenci je kaj lahko najti ugodna tla za najrazličnejše glasnejše in manj kulturne izpade. Razumljivo pač, dovolj je po hodnikih samo sedemsto glasno izgovorjenih Zakaj nosi to srajco? Nič čudnega! Izdelana je po zadnjem Italijanskem kroju Iz najsodobnejše tkanine - SINCOTON (83 % česanega bombaža, 17% poJvester vlaken, NON-IRON apretura), v modni pastelni barvi (roza, svetlomodra, reseda) in je ni treba likati. Srajce iz tega blaga izdeluje v Jugoslaviji samo tovarna perila LABOD. - Želite biti lepo in elegantno oblečeni? Zaupajte svojo zunanjo podobo tovarni perila LABOD, ki Vam nudi pestro izbiro kvalitetnih izdelkov po konkurenčnih cenah! Srajce LABOD lahko kupite v vsaki dobri trgovini! Tovarna LABOD zaposluje v svojih obratih v Kostanjevici, Kršem tn Novem mestu 600 ljudi. Na sliki: letos dograjeni obrat v Ločni (864) besed in tak zbor glasov lahko ustvari podobo neurejenosti, pa čeprav bi bila samo navidezna. Ce ta mladostmi nemir lahko razumemo, je vendarle možno trdita, da je lahko vzdušje med učenci drugačno, bolj intimno in umirjeno, če je v šoli manj učencev. Zdaj: kopica nerešljivih pedagoških preprek Se nekaj o učiteljskem zboru, ki ga sestavlja v matični šoli, treh podružnicah in varstvu 78 učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. Ta bi lahko detlal bolj poglobljeno, če bi ga ne oviralo toliko nerešljivih zaprek, dokler se polovica učenov in pedagogov ne preseli v novo stavbo. Ker celodnevnega pouka ne moremo in ne smemo prekinjati, moramo imeti vse obvezne konference in seje v večernih urah. V drugačnih delovnih organizacijah je to drugače, vse posvete lahko opravijo med rednim delovnim časom. Tudi če bi konference ne bile obvezne, bi bile pri nas nujne, saj prizadevanja ne morejo biti uspešna, če se ne posvetujemo in ne usklajujemo svojega pedagoškega dela s tako številnimi učenci, ko se vendar vsi med seboj dnevno tako malo vidimo: polovica pedagoškega kadra je v šoli dopoldne, polovica popoldne in v zbornioi za vse naenkrat ni prostora. Velikim šolam radi obešamo vzdevek »kasarna«, ki naj bi označeval brezosebnost in togost pedagoškega usmerjanja. V tem je veliko resnice, na škodi pa so seveda učenci, ki od šole nimajo tega, kar naj bi imeli zlasti v pogledu vzgojnih smotrov. Naša sedanja novomeška šola je postala že skrajno prevelika, da pa je stiska še hujša, se vsi ti učenci razmeščajo po učilnicah od jutra do večera v prostorih, ki so bili zidani že pred vojno za neprimerno manjše število učencev, ko je bilo Novo mesto veliko manjše, kot je danes. Na šoli je skupno s podružnicami in varstvom ter s pomožnim osebjem zaposlenih 98 ljudi, številka ilustrira nepoznavalcu težaven položaj vzgojne ustanove. Svet šole in učitelji stopajo pred javnost Svet šole in učiteljski zbor osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu sta primorana zaradi nevzdržnih razmer postaviti pred družbo zahtevo, naj se takoj začno priprave za novo poslopje v Kandiji ali v Bršlinu. Svojo, zahtevo v kratkem podpirata z naslednjimi dejstvi: g 48-oddelčna osnovna šola je prevelika v organizacij- (Nadaljevanje na * str.) DOLENJSKI LIST 7 p Glin Pelin: okličdte pričo Ivana Stojanovi Ivanova,« je rekel predsednik sodi- šča. Sluga je na pol odprl vrata in za. hrul na hrupni hodnik: »Ivan Stojanov Ivanov!« »Tukaj!« se je oglasil krepak moški glas in v dvorano je pritekel napio in nekam domače, kakor da bd že ne vem >d kdaj tukaj prebival, človek srednjih let, pol kmečko, pol mes;no oblečen. Njegove oči so hlastno in lokavo ogledale sodnike, obtožene, odvetni-ke( in občinstvo in mirno čakaje ob. visele na predsedniku. »Ime in priimek, rojen, star, oženjen in tako dalje,« je predsednik avtomatično zastavljal že stokrat premleta vprašanja. »Ivan Stojanov Ivanov,« je hitro in odsekano kakor vojak odgovoril na vsa vprašanja in prav nič se ni zmedel. »Poklic?« vprsAa zopet predsednik avtomatično in hiti zastavljati novo vprašanje. »Strankarstvo,« odgovarja brez najmanjše zadrege priča Ivan Sto. janov Ivanov in mirno gleda. Predsednik neha zastavljati svoja vprašanja, prav kakor zavre šofer voz, ko zasliši pok gumijastega ob. roča na kolesu, dvigne glavo,vse blagohotno nasmiha in znova vpraša, kakor da je preslišal odgovor: »Kako? Kako? Poklic?« Ljudje v dvorani so se začeli premikati in vleči na ušesa. Tajnik je dvignil svinčnik in roka mu je ne. nepremično obvisela v zraku, čemerni prisednikd, katerih misli so do sedaj blodile po nebu, na njihovih nepremičnih obrazih pa. kot da je bilo napisano — naveličali smo se »veta zaradi teh tožarjenj med ljud. ml — so se zdrznili. Odgovor priče je kratko in malo vplivalo na vse v sodišču prav tako, kakor vpliva pok gumijastega obroča na potnike v avtomobilu. Ivan Stojanov Ivanov, ki niti opazil ni. kakšen učinek so napravile njegov« besede, pa je le bolj suho odgovoril na znova sastavljeno sodnikovo vprašanje: »Strakarstvo. gospod sodnik, po poklicu tem strankar.it Zdaj je nastala še splošna veselost. OBRT Sodniki so gledali človeško kakor nikoli proti vznemirjenemu občinstvu, med katerimi se je slišalo celo glasno smejanje, se blagohotno zadržali in prav nič niso pripomnili. Predsednik, resen človek srednjih let. plešast, kakor se že spodobi, Je posebno radovedno pogledal pričo, ki je stala tam čisto brez zadrege, zavrl pravilni potek razprave in do. volil sebi nekaj vprašanj, ki niso imela prav nobene zveze s stvarjo. Čudno, da se odvetniki niso nič pritoževali in ugovarjali. »Zanimiv poklic« reče predsednik. »Kpjiko let ga že izvršujete?« »Odkar se zavedam sebe, gospod predsednik. Ne spominjam se, da kdaj ne bi bil strankar.« »Kje ste se pa učili te obrti?« zopet vpraša predsednik. »Prirojena mi je. gospod sodnik, na srce mi je prirasla.« »Res je, toda da bi se prirojena nadarjenost razvila in postala poklic, se je treba učiti, treba ga je tudi vršiti. Virtuoz ne more igrati vio. line. Če se tega ni učil. ..« »Tako je, gospod predsednik. Svoje obrti sem se naučil po gostilnah, po časopisju, po vaseh, po mestih. To je najlepša obrt. Zadostuje, da imaš usta in se Igračkaš z besedami ln — to je vsa modrost. »Samo to?« Priča se je zamislila. »Ne, še nekaj. V srtu ta mora goreti ogenj. Sovražiti moraš znati, zanikavaiti, obrekovati. nagajati, se. gnati nasprotnik* v mišjo luknjo. Strast je to gospod predsednik, prav tako kakor lov, kvartopirstvo, pijančevanje ... Tudi to opaja, tudi to sladi srce----« »Toda ti pripisuješ svoji obrti to. liko slabih lastnosti.« »V borbi je vse dovoljeno.« »Za kaj se boriš? Za pravico, za idejo, za Bolgarijo?« »Za stranko.« »Katere stranke si?« »To ni važno ... Vseeno je. Nasprotnik te sam postavi na pravo mesto.« J. H. Roesler: v KINU Liza hodi rada v kino. Devetnajst let ji je in kdo v teh letih ni zaljubljen v kino? »Kako vam je bil všeč film, Liza?« »Kateri film?« »Tisti vendar, ki ste ga pravkar gledali.« Lizi so pordela lica in blaženo se je nasmehnila. »Nisem se dosti zmenila za film.« je priznala. »Bila som s Petrom. Ali vaju lahko seznanim ... moj zaročenec je.« Liza je že deset let poročena. S svojim Petrom. Vzela sta se iz ljubezni. In spet sedita v kinu, kajti kino je sestavni del življenja sodobnega človeka. »Kako vam je bil všeč film, Liza?« »Kateri film?« »Tisti vendar, ki ste ga pravkar gledali.« Liza Je globoko vzdihni-la. »Bolj malo sem gledala na platno. Mnogo skrbi imam. S Sonjo ni vse v redu. Da ni gripa! Upam, da ne bo nič resnega. Mali Toni dobiva zobe in revček vso noč ni zatisnil očesa. In jutri imam veliko pranje. Tudi zavese bo treba popraviti, še dva obroka moramo plačati za hladilnik, Peter pa potrebuje novo obleko. Najbrž jo bo tudi treba kupiti na obroke. Da, pa še mama ni najbolj zdrava. Morala bi v zdravilišče, pa je ne moremo spraviti. Tako sedim v kinu In premišljujem. Skrbi, same skrbi...« Minilo je novih deset let. liza se približuje petdesetim. Spet seda poleg svojega Petra v ldnu. Držita se za roko kot vedno. »Kake vam je bil všeč film. Liza?« »Kateri film?« »Tisti vendar, ki ste ga pravkar gledali.« Liza se je prisrčno nasmehnila. »Zelo dober je bil,« je rekla, »to se pravi, saj ni. ti ne vem, kaj je bilo na platnu. Po glavi so se mi pletle lastne misli. Selili se bomo v svojo hišo. zelo prijetno bo, vrtiček ima in otroci bodo končno dobili svoj kotiček. Sonja se bo čez nekaj mesecev poročila. Spravili srno ji že skupaj nekaj stvari. Toni je pred maturo. Z banko ne bo tako težko, le obresti nas bodo še precej časa dajale. Pa sem kar srečna. In kje naj človek premišljuje o vseh teh stvareh, če ne v kinu . . .« LizT je že čez šestdeset let. Sedi v kinu s svojimi vnučki. Poleg nje ni več Petra, pokopala ga je pred osmimi leti, a otroci vedo, kako rada gre babica v kino. Po stari navadi Jo primejo za roko in jo peljejo k predstavi In ko je filma konec: »Kako ti je bil všeč film, babica?« »Kateri film?« »Tisti vendar, ki ste ga pravkar gledali.« Babica se nasmehne. »Ah, otroci moji. opro. stite mi. prav nič nisem videla,« Je priznala. »Poza. bila sem doma naočnike in vam raje nisem povedala, da ne bi kdo tekel domov ponje in potem zamudil film. In veste, kaj je bilo potem? Lepo sem sa-nlaA* in sanjalo se mi je o mojem Petru •. m Med občinstvom je znova nastal hrup in odmeval je smeh. »Kakšen nasprotnik?« »Tisti na vasi ali v mestu, ki zbuja tvojo zavist zaradi česar koli, tisti, ki je, kar ti nisi in kar nikoli ne boš. Ko se srce enkrat vname za to se kmalu najde vrag, ki te uvrsti v neko stranko, in potem... Vse gre po zlu.« Sodniki so se v zadregi spogledovali, predsednik se je blagohotno nasmehnil. Kar nič si ni bil na jasnem, kakšen človek stoji pred njim, ali nor ali pameten. Toda jasni in odločni pogled priče ga je vztrajno prepričeval, da stoji pred njim popolnoma norma-'len človek, človek s plodnimi, na. breklimi, betoniranimi mislimi, polnimi sodobne, splošne narodne nadarjenosti. Z mislimi, ki so se oblikovale s pomočjo časopisja, prire ditev, po gostilnah, kavarnah, krčmah, z agitacijo, na zborovanjih kongresih, s pomočjo letakov, gesel intervjuvov, prepirov, dnevnic na. rodne skupščine — z mislimi, ki so sijajno napravile izpit pri vsakih vratih ogromne šole bolgarske politične vzgoje, iz katere tudi največji prostak pride pameten in se lahko kosa s komer koli. Ena sama stvar je v teh mislih ostala naravna, živa, ki je lastna večnemu Bolgaru: ironija, nerazumljiva ironija samega sebe in vsega na svetu ... »Menda ne bo tudi nje zmanjkalo.« je pomislil sodnik. »Iz nje se lahko znova rodi zdravi smisel.« »No, ali ta obrt kaj nese?« vpraša predsednik. »Prav nič, -gospod predsednik; uničila me je, odtujila me je — de. lu, otrokom, družini... Pa se ne morem ločiti od nje. Živim z njo, upanjem zaliva moje srce.« »S kakšnim upanjem?« »Tega pa niti sam ne vem.« Med občinstvom je zopet zašume-lo. »Kateri poklic naj torej vpišem?« »Kratko in malo strankar.« »Toda ta poklic ni odobren po zakonu.« »Nad zakonom je.« »Ali naj zapišem, .svobodni poklic'?« »Ne, zapišite: narodni poklic,« se je nasmehnila priča. Predsednik je nadaljeval razpravo. (Prevedel Tone Potokar) Misli o ljubezni LA ROCHEFOUCAULD: Težko je določiti pojem ljubezni; edino toliko lahko rečemo o njej, da je v bistvu strast po vladanju; v duhu je sočustvovanje, a v telesu je samo skrito in nežno poželenje po posedovanju tega, kar ljubimo, po mnogih skrivnostih. MUSSET: 0 ljubezen, počelo sveta! Dragoceni plamen, na katerega vsa narava nenehoma pazi kakor nemirna vestalka v božjem svetišču! HUGO: Ljubiti — to je imeti v rokah za vse pre-Skušnje nit vodnico, za vsa pota plamenico in čašo za zajemanje v vseh vodah. BATAILLE: Ljubezen je samo krik upora proti praznoti življenja. Jaroslav Hašek: Ameriška humoreska — Nikakor ne, mladi prijatelj! — je rekel VVilliams mlademu možu, ki mu je sedel nasproti. — Ne, gospod Chavvean, poslušajte me pazljivo in se skušajte pri tem česa naučiti. Prosite me za roko moje hčerke. To pomeni, da hočete postati moj zet in tako priti do denarja. Na moje vprašanje, ali imate premoženje, ste mi malo prej odgovorili, da je borih dvesto dolarjev vse vaše premoženje. Gospod VVilliams je stegnil nogo na mizo in nadaljeval: — Pravite, da sem bil tudi jaz nekoč revež in da nisem imel niti dvesto dolarjev. Tega ne tajim. Poudarjam pa, da sem imel v vaših letih precej več kakor vi. Denar sem si pridobil z razumom, ki ga vi nimate. Ko mi je bilo šestnajst let, sem prišel k svojemu stricu v Nebrasko. Da bi si pridobil denar, sem pregovoril strica, da so na njegovem posestvu linčali nekega črnca. Prostor smo ogradili in kdor je hotel prisostvovati, je moral plačati vstopnino. Le-to sem pobral jaz. Ko so črnca obesili, sem z vstopnino vred še isti večer izginil. Obešeni črnec mi je prinesel srečo. Za ta denar sem si na severu kupil zemljo in razglasil, da sem našel v njej zlato. Razumljivo, da sem zemljišče hitro prodal, seveda za drag denar. Tega sem vložil v hranilnico. Komaj je omembe vredno, da me je kmalu nato eden od prevaranih obstrelil. No, krogla mi je prebila kakor nalašč kost desne roke in mL prinesla dva tisoč dolarjev odškCKlnine. Nato sem pobegnil s hčerko brooklvnskega bogataša Hamelsta v San Francisco in tako njenega očeta prisilil, da mi jo je dal za ženo. Zagrozil sem mu, da bom sicer z njo živel v San Franciscu, dokler ne bom objavil v časopisju, da je postala njegova hči nezakonska mati. Vidite, mladenič, tak sem bil Jaz. Vi pa v svojih letih niste napravili se ničesar, po čemer bi mogel sklepati, da ste pameten človek. Sedaj vam pa postavljam poslednje vprašanje: koliko denarja imate pri sebi? — šestintrideset dolarjev! — Dobro. Govoril sem z vami pol ure. Prosili ste me za nasvet o denarnih vprašanjih. Zato zahtevam od vas trideset dolarjev. Dolar na minuto. — Oprostite, gospod VVilliams, — se je slo* šal upreti mladi mož. — Ne utegnem oproščati! — je z nasmehom odvrnil gospod VVilliams in pogledal na uro-— Zahtevam enaintrideset dolarjev, ker je sp^ pretekla ena minuta. Ko je presenečeni mladi mož plačal zahtevan^ vsoto, mu je gospod VVilliams ljubeznivo rekel'- — Sedaj vas pa prosim, da čimprej zapustit0 mojo hišo, sicer vas bom prisiljen vreči ven. — A vaša hčerka? — je vprašal mladenič ^ med vrati. * — Takemu bedaku svoje hčerke ne dam! -7 £ rekel VVilliams mirno. — Izginite čimprej, sice* boste požrli svoje zobe. , — No, lepega zeta bi dobil, — je rekel gosV°r VVilliams hčerki, ko je mladi mož odšel. — T, Chavvean je tepec, ki se ne bo nikoli spametov*1, — Torej ni upanja, da bi postal moj mož? je vprašala gospodična Lota. — Pri teh pogojih ne! — je odvrnil oče. — D kler ne dokaže z dejanjem, da ga je srečala P met. a In gospod VVilliams je začel pripovedov** hčerki o bičanju črnca, o svojem razgovoru z S spodom Chaweanom in dodal: — Dal sem mu d volj naukov za življenje. y Naslednjega dne je gospod VVilliams odpotov^ po trgovskih poslih. Ko se je čez osem dni vr*0' je našel na svoji pisalni mizi pismo: »Spoštovani gospod! Zelo sem vam hvaie*^ za nasvet, ki ste mi ga dali pred osmimi dn^j o denarnih zadevah. Tako sem se navdušil n jj njim, da sem med vašo odsotnostjo pobeg*111 0 Loto v Kanado Hkrati sem pobral iz blag^l vso gotovino in vrednostne papirje. Vaš Chawean.« Pod te besede pa je pripisala hčerka: rj »Dragi očka, prosiva za blagoslov. Obene**1 v sporočava, da nikakor nisva mogla najti klJVice-od blagajne in sva Jo zato odprla z nitrogi rinom. Tvoja Lota.* Nemir v galeriji sodobne likovne umetnosti na prostom v kostanjeviškem gradu je pred tedni potihnil. Lepega sobotnega popoldne pa smo za zidom stare cerkve vendarle spet slišali kiparjevo dleto: Dragica Cadež Lapajne, mlada kiparka iz šole B. Kalina iz Ljubljane, je tiste dni zaključevala svojo Plastiko, prispevek k letošnji FORMI VIVI. Mlada umetnica nam je povedala, da s posebnim veseljem tokrat Prvič dela v tako velikem kosu lesa in da v oblikovanju abstraktnih form išče in najde svoje zadovoljstvo -in umetniški izraz. Tudi njen kip v Kostanjevici bo del simbolične monumentalnosti, čeprav se v svojem oblikovanju nagiba k posnemanju in obvladovanju človeškega telesa v njegovi »arhitektonsko-konstrukcijski enotnosti«, kot je mlado umetnico ob njeni lanski prvi samostojni razstavi ocenil Aleksander Bassin. (Foto: T. Gošnik) V Stipendirale naj bi šole V dneh, ko visokošolske zavode v vseh naših republikah vznemirjajo podatki o skrajnje nizkem številu študentov, ki imajo za tekoče študijsko leto zagotovljene štipendije, ima vedno več somišljenikov predlog, naj bi štipendije podeljevale šole. Ce bi odločanje o tem, kdo naj dobi štipendijo, skoraj v celoti prenesli na šole, bi to nedvomno izboljšalo sestavo študentov naših univerz, štipendiranje na šolah bi morali urediti tako, da bi dobili štipendije in posojila resnično najbolj sposobni dijaki in študenrje. V Sloveniji je bil letos ustanovljen sklad za štipendiranje posebno nadarjenih mladih ljudi, ki sicer ne bi mogli nadaljevati šolanja na srednjih in visokih šolah. Kandidate iz tega sklada je tednik Mladina predstavil svojim bralcem in slovenski, javnosti. Izbrali so najboljše med najsposobnejšimi in jim omogočili študij- V Beogradu so — baje prvič — podelili štipendijo dekletu, ki se je šele vpisala na tehnološko fakulteto. Izredno nadarjena Vera Kolb v vseh letih osnovnega in drugostopenjskega šolanja ni dobila drugega reda kot peti- ce, vendar za vpis na univerzo ni imela denarja. Postala je štipendLsfk i univerze- Dobro razvito štipendi ranje in dajanje posojil imajo tudi višje šole v Mariboru- Seveda uspehi na tem torišču niso odvisni predvsem od dela izobraževalnih ustanov. Šole, naj bodo- srednje al; visoke, nimajo lastnega ienarja za štipendiranje in ga torej morajo od neko 1 dobiti- Morda bi bilo prav, da bi se v sklade za štipendiranje pri šolah stekal ves denar, ki ga dajejo v ta namen občinske skupščine in gospodarske arganizacije- Potujoča razstava jugoslovanskega slikarstva V Portlandu v ZDA so odprli razstavo najznamenitejših del jugoslovanskega sodobnega slikarstva. Zaradi ugleda naše umetnosti bo razstava teh del še v petih večjih ameriških mestih. Kočevska« Svoboda« na novi poti v ponedeljek, 17. oktobra, 3 °b 18. uri v mali dvora-ni množičnih organizacij (za cestnim komitejem ZKS) v Kočevju prvi skupni sesta-nek dramske, pevske, folklor-ne. lutkovne' sekcije in dru Kln -sekcij pri DPD Svobodi p°govorili se bodo o programu in delu v okviru mestne-^a delavskega prosvetnega QrUštva. Pričakujejo, da se k°do sestanka udeležili vsi, ki jim je pri srcu rast amaterske kulture. PRI GLASBENI ŠOLI V NOVEM MESTU Ustanovljena koncertna poslovalnica Na prvem koncertu 24. oktobra bosta v Dolenjski galeriji nastopila harfistka Pavla Uršič-Petrič in flavtist Fedja Rupel V sezoni 1966-67 je v Novem mestu predvidenih razen tega pet koncertov. Letos bodo nastopili še ansambel za staro glasbo ter violinist KONCERTNA POSLOVALNICA pri Glasbeni šoli v Novem mestu razpisuje ABONMA ZA KONCERTNO SEZONO 1966/67 naslednje koncerte: 1. Pavla Uršič-Petrič (harfa), Fedja Rupel (flavta) 2. Ansambel za staro glasbo 3. Vladimir Škerlak (violina), Marjan Lipovšek (klavir) 4. Večer opernih arij in pesmi 5. Dubravka Tomšič-Srebotnjak 6. Slovenski oktet Vsi koncerti bodo v dvorani Dolenjske galerije. Cena za vseh šest abonmajev: 30 N-din oz. 24 N-din. Abonmaje lahko kupite v pisarni Glasbene šole (tel. 21-143) med 9. in 12. uro do vključno 24. oktobra do 18. ure. Posamezne vstopnice boste lahko kupili dve uri pred koncertom v Dolenjski galeriji. GLASBENA ŠOLA - NOVO MESTO Marjan Lipovšek. Prihodnje leto pa solisti ljubljanske Opere na večeru opernih arij in pesmi. Slovenski oktet in pianistka Dubravka Tomšič -Srebotnjak. Vsakokrat bosta po dve predstavi: popoldne za šolsko mladino v eni šolskih telovadnic, zvečer pa za odrasle v Dolenjski galeriji. Vseh šest koncertov bo veljalo 10.600 N din, vendar bo Novo mesto prispevalo le po- Jubilej Jakova Gotovca Avtorja najpopularnejše jugoslovanske opere Ero z onega sveta Jakova Gotovca so prejšnji teden imenovali za častnega gosta hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Na svečani prireditvi, na kateri so izvedli poleg te opere še njegovo drugo znano delo Simfonično kolo, so umetniku predali spominsko plaketo dosmrtnega častnega člana tega gledališča. Ob 71. rojstnem dnevu je Gotovac dobil mnoge brzojavke in čestitke. Med njegova najuspe-lejša dela iz umetniškega obdobja, ki je trajalo skoraj pet desetletij, štejejo Koledo za moški zbor, Simfonično kolo in komično opero Ero z onega sveta, ki je bila prikazana na 80 evropskih odrih. lovico te vsote. Prvič bodo uvedli tudi abonmaje za obisk koncertov. Koncertno poslovalnico bodo odprli te dni pri glasbeni šoli v Novem mestu. Predstavnik Koncertne direkcije Slovenije Tone Kozlevčar je povedal, da bo ta poslovalnica samostojna ustanova za glasbene prireditve v Novem mestu. Koncertna direkcija bo svoji novomeški poslovalnici pomagala vsestransko, zlasti pa pri organizaciji prireditev. Program bo predlagala direkcija, v poslovalnici pa ga bodo obravnavali in sprejemali. Direkcija bo prav tako tiskala sporede za več koncertov ali pa bo dobila napovedovalca za občinstvo. Tovariš Kozlevčar je še povedal, da bi v Novem mestu prihodnje leto lahko gostovala eden ali dva umetnika iz tujine. Za Novo mesto, ki je do zdaj lahko le redko pozdravilo v svoji sredi znane glasbene interpretacije, je koncertna poslovalnica velika pridobitev. Naša skupna dolžnost je, da jo ne le ohranimo pri življenju, marveč da jo vsestransko podprerho in ji pomagamo, da bo uspešno opravljala kulturno poslanstvo v Novem mestu kot mestu s pomembno kulturno tradicijo. I. Z. Koncertno sezono v Novem mestu bo pričela harfist ka Pavla Lršič Petrič, umetnica iz Ljubljane, ki bo izvajala Haendlova, Mozartova, Rousseaujeva, Debussvjeva, Ravelova in Hindemitova dela ter skladbe drugih tu jih in domačih ustvarjalcev Sola, ki nikoli ne zapre vrat! iJSsko leto je bil prvi vpis mi-Vil0 en in je bilo predvideno šte-Let d°seženo pri drugem vpisu. Pr4i-S pa se je že pri prvem vpisu ™vUo več kot 80 dijakov.« ^ma0111 Pris°Jate povečano za-SoiiV6 Za šolan^e na g°stin.sld > '^kaj sta dva razloga: prvi je gosl5j:.da je turizem danes v Ju-javtir Ji naJbolJ ekspanzivna de-' ki ^ najhitreje razvija, Wi Pa ^e verJetno tudi ta, ker učenci (ne le vajenci) že v graci samega šolanja določeno na-Suje v učni praksi, kar zmanj-^ str°ške njihovega šolanja, ki &it>ravSicer v breme družinskega %8tv a" Poleg teg* dobiva go-Vo vse večjo družbeno velja- vo in ugled. Gostinski poklic je v tujini, pa tudi že pri nas v turistično razvitih področjih ne samo enako družbeno rangiran z osta limi poklici, temveč ima ponekod, kot se izražajo v tujini, celo višjo »ceno«. Turistično razvite države se zavedajo, da je turistični dinar zlasti v pogledu deviznega priliva najceneje pridobljeno bogastvo in da je gostinstvo naj rentabilne j ši izvoz, saj tu ne prodajamo samo materialnih dobrin, ampak »prodajamo« v veliki meri prirodne lepote in privlačnosti. V turizmu ni dovolj, da sodelujejo samo turistični in gostinski delavci, ampak prebivalstvo v najširšem pomenu te besede, ki naj bi bilo propagator, informator in vsesplošni pospeševalec turističnega razvoja.« »Učenci gostinske šole v Novem mestu so bili v letošnjem letu na praksi v obmorskih letoviščih. Nam lahko poveste kaj o tej učni praksi?« »Ker želimo, da se naši učenci v teku učne prakse izpopolnjujejo in usposabljajo za delo v raznovrstnih gostinskih obratih, stalnega in sezonskega značaja, smo v letošnjem letu poleg tega, da smo pokrili zahteve po učni prak si na domačem področju, del učencev poslali na prakso v sezonske gostinske obrate na morju, v Vr-sar, Ankaran, Banjole, Cres, Lošinj itd. S tem so bili zadovoljni tudi učenci, ki so spremenili okolje, se spoznali s tipom sezonskega gostišča na morju in se končno tudi rekreirali. Iz razgovorov s posameznimi predstavniki go- stinskih delovnih organizacij ugotavljamo, da so bili tudi oni zadovoljni z delom naših učencev, in v zvezi s tem smo dobili ponudbe za prihodnje leto. Za posamezne počitniške domove bi v celoti zagotovili kader z našimi inštruktorji oziroma pedagogi, s čimer bi še nadalje izboljšali vzgojno delo in uspeh v učni praksi. V začetku so se na našo šolo vpisovali predvsem tisti učenci, lft se niso mogli vpisati na druge šole II. stopnje. Danes, pri vpisu v šolsko leto 1966-67, pa smo vi deli, da je sestav prijavljencev dokaj spremenjen, saj so prišli v šolo dijaki, ki so končali osemletko z dobrim ali tudi prav dobrim uspehom.« Kako hitro se menjajo mnenja že v obdobju nekaj let! Gostinska šola v Novem mestu prevzema po potrebi organizacijo občasnega nuđenja gostinskih storitev ob posebnih priložnostih, kot so pikniki za srečanja borcev, zleti, otvori- tve večjih objektov, tekmovanja itd. Tako je šola pravkar zaključila z delom pri prehrani 1200 inozemskih udeležencev III. mednarodnega tekmovanja v Karlovcu. šola bi hotela v bodoče še v večji meri poglobiti sodelovanje z gostinskimi delovnimi organizacijami: Rada bi dosegla to, da bi go-sitnei posvetili večjo pozornost domači ureditvi prostorov, domačim jedem, napitkom in pijačam ter da bi tako imelo vsako gostišče svoje posebnosti, ki bi privlačile goste. Istočasno pa bi želela, da bi se postopoma dvigala tudi splošna raven gostinstva, kar je eden od osnovnih pogojev za uspešen razvoj turizma tudi na Dolenjskem. Gostinska šola v Novem mestu nikoli ne zapre svojih vrat, Pouk se ne neha za šolskimi vrati, šola želi prilagajati svoje delo potrebam gostinskih organizacij, ker šola ni in ne sme biti sama sebt namen. PETER BREŠCAK S SESTANKA ODBORA ZA GRADNJO KOPALIŠČA V KOČEVJU Za lokacijo kopališča sta dva predloga Kopališče pri kemični tovarni ali v športnem parku - Oba predloga imata dobre in slabe strani - Delavski svet KTK že sklenil, da bo dal brezplačno toplo vodo za bazen Odbor za gradnjo kopališča v Kočevju je pred kratkim razpravljal o lokaciji bodočega kopališča. Osnova za razpravo, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenih organizacij, občinske skupščine, delovnih organizacij in Turističnega društva, so bile programske osnove kopališča v Kočevju, ki jih je izdelal Projektivni atelje iz Ljubljane. Analize so pokazale, da ima Kočevje v enem letu povprečno 44 kopalnih dni. če bi bila v odprtem kopalnem bazenu topla voda, bi se število kopalnih dni zvišalo na 70. Program predvideva nadalje, da bi meril bazen 33,33 metrov krat 33,33 metrov in bil pregrajen na dva dela. En del bi bil za neplavalce, drugi pa za plavalce. V drugem delu bi lahko vadili tudi vaterpolisti in plavači. Udeleženci sestanka so imeli pomisleke o dolžini bazena, končno pa so po pojasnilu projektanta inž. Marjana Božiča uvideli, da je predvidena oblika bazena najprimernejša. Prisotni pa se niso zedinili, kjer naj bd kočevsko kopališče stalo. Strinjali so se, da lokacija pri Rožnem studencu ni primerna, niso pa se odločili, če naj bi stalo pri kemični tovarni ali v sortnem parku. Lokacija pri kemični tovarni ima te dobre strani: je blizu toplotnega vira; je skoraj v središču mesta in torej lahko dostopna za vse prebivalce; teren omogoča cenejšo gradnjo, dalj je sončno, zemljišče je komunalno opremljeno (vodovod, kanalizacija, parkirni prostori, elektrika) itd. Slaba stran pa je predvsem, da je utesnjeno med industrijskim in stanovanjskim delom mesta, nekateri pa se boje tudi trušča s kopališča Dobre strani lokacije v športnem parku pa so: kopališče ne bo utesnjeno, ker je v naravi; trušč kopalcev ne bo motil prebivalcev, vsi športni objekti bodo skupaj. Slabe strani so: oddaljenost od toplotnega vira; zemljišče komunalno ni opremljeno, kar bi gradnjo precej podra- žilo; sonce se tu prej skrije; oddaljenost od središča mesta. ■ Udeleženci sestanka so se potem zedinili, naj strokovnjaki še enkrat temeljito pre-uče oba predloga. Odbor za gradnjo kopališča bo potem dal obe inačici v razpravo še delovnim kolektivom. IZ PROGRAMA DPD »SVOBOD« KOČEVJE »Divji lovec« na prostem? Poživiti nameravajo dramsko, pevsko, folklorno in lutkovno dejavnost ■ Dramska sekcija je uvrstila v program Haškovega »Svejka«, čapkovo utopistič-no igro »RUR«, Golarjevo »Vdovo Rošlinko« in Finžgar-jevega »Divjega lovca«, ki ga namerava uprizarjati na prostem (brez kulis) ob gozdu. »Svejka« bo režiral Ovetko Novak. Pri predstavah bo sodelovala rudarska godba »Svobode« iz rudnika. ■ Pevski odsek ima pisan okvirni program. Vsebino dela bodo obogatili pevci sami, ki jih bo vodil profesor Miloš Humek. ■ Folklorna skupina bo vadila ljudske plese, narodne običaje, gimnastiko in podobno. ■ V lutkovnem gledališču bo delala pretežno šolska mladina, povabili pa bodo še režiserje, inscenatorje, aranžerje, animatorje izdelovalce lutk, glasbenike in druge ljubitelje lutkovne umetnosti- Dejavnost »Svobode« bo zajela še zabavno glasbo, delo slikarjev in kiparjev amaterjev, družbene plese, literarne večere, filmske predstave iz kinoteke in drugo. Seveda bo tako obsežen program možno uresničiti z dobro voljo in ljubeznijo do dela, zato so na delo povabili vse, ki imajo te lastnosti. C N. S SEJE ODBORA TVD PARTIZAN KOČEVJE DELO ŠPORTNIH DRUŠTEV NAJ BO SKRB VSE DRUŽBE! 11 oktobra je imel upravni odbor kočevskega Partizana se.jo, na kateri so govorili o finančnem stanju v društvu. Čeprav so ime-i športniki na voljo dokaj skromna sredstva so z njimi prav do. bro gospodarili in doseglj tudi več vidnih društvenih uspehov. Na .s*-ji so bili mnenja, naj bodo uspehj društev v bodoče glavno DROBNE IZ KOČEVJA ■ AVTOBUSNO POSTAJO so prad nedavnim začeli preurejati. Dt-la je prevzela domača Oprema, investitor pa je ljubijanski SAP. V zgradbi bodo čakalnica, poslovni prostori podjetja in lokal kočevskega turističnega dru&tva. ■ ODKAR JE PRKVZEIX> GRADNJO NOVEOA POKOPALI-SCA podjetje Zidar, dela hitreje napredujejo, tako da bodo mrliške vežfoe kmalu narejene. ■ V PODGORSKI ULICI j« v teku več gradbenih in cestnih dal, tako da je prehod za pešce precej ot«žen. P NA ELEKTRIČNEM DROGU pn pisarni mestne pekarne na Ljubljanski cesti Se štirinajst dni po občinskem prazniku visita dve zastavi, ne da bi se kdo »pomnil in ju pospravil ■ NA VRTU UPRAVE SOP Zl-DAR so začeli sekati kostanje, ki so se posušili ali podivjali, ker zanje ni nihče skrbel. Za stolpiči je zdaj nastal precejšen prostor, ki bi ga lahko uporabili za otroško igrišče. ■ OBJESTNE2I SO SPET RAZBILI LESENE KLOPI V SPREHAJALIŠČU proti Gaju, železne pa so odnesli drugam. Razbili so tudi koške za smeti, polomili veje . . . Kdo jim bo stopil na prste? Modernizacija Podgorske Stanovanjsko podjetje Kočevje je sklenilo z gradbenim podjetjem Zidar pogodbo za modernizacijo dela Podgorske ceste v Kočevju. Pogodba do. loloča, da mora Zidar do konca leta modernizirati 250 metrov ceste za 23 milijonov S din. Načrt sicer predvideva, da je potrebno modernizirati 370 metrov, ker pa Stanovanjsko podjetje ne more zagotoviti še nadaljnih 11 milijonov S din, bo letos asfaltirano le 250 metrov. Nova zazidalna načrta V Kočevju je zmanjkalo lokacij za zasebne gradnje, zato morajo interesenti dolgo čakati na odobritev gradnje in dodelitev parcel. Svet za urbanizem je na zadnji seji o tem razpravljal in sklenil predlagati občinski skupščini, naj odobri zazidalni načrt za del Trate, in da je treba do konca novembra pripraviti zazidalni načrt za Rožno ulico. Predlagani načrt za deđ Trate predvideva 35 stanovanj. Na tem območju je sicer prostora se več, a zemljišče še ni dovolj preiskano. Poziv društva Svobode Da bi poživilo kulturno dejavnost v Kočevju, je delavsko prosvetno društvo Svoboda povabilo k sodelovanju vse prebivalce in prijatelje dramske, pevske, folklorne in lutkovne dejavnosti. Pričakujejo, da poziv ne bo zastonj, saj je kulturno mrtvilo v Kočevju nujno treba odpraviti. Razprodaja lahke obutve Tovarna lahke obutve iz šmart. nega pri Litiji je od 14. do 17. oktobra razprodajala v dvorani družbenih organizacij v Kočevju lahko obutev. Zanimanje za razprodajo je bilo med prebivalci v Kočevju precejšnje, 6aj jo je že prvi dan obiskalo več sto kupcev. Vse kaže, da so razprodaje za potrošnike zelo privlačile, saj je tudi nedavna razprodaja knjig v Kočevju imela lep uspeh. merilo pri razdeljevanju za to namenjenega denarja, važna pa je tudi osnovna vzgoja mladine, ki je društva gojijo. Ker je izkoriščanje doma telesne kulture zdaj bolj smotrno urejeno, bo imelo društvo na voljo kar trj popoldneve in vse večere v tednu Razširilo bo nekatere oddelke, nekaj pa jih bo vpe. ljalo na novo. Pričeli so že z vadbo predšolske mladine v starosti od 4 do 6 let, kar so starši sprejeli s posebnim zadovoljstvom.. V kratkem bo pričel delati tudi oddelek za rekreacijo starejših članic. Na sestanku so naredili načrt za zimsko vadbo v telovadnici ter program za zimski fiport. Udeleženci so znova opozorili, naj bo delo telovadnih društev skrb ne samo nekaterih nesebičnih vodnikov oddelkov, ki so po večini učitelji in profesorji telesne vzgoje, temveč vse družbe. Prav tako bi morala mladinska organizacija pokazati več zanimanja in pripravljenosti, saj je šport resna dejavnost, ki hkrati vzgaja mladino. A. ARKO Pred kratkim so začeli v Kočevju popravljati mestno kanalizacijo na levem bregu Rinže. Stare ozke cevi bodo zamenjali z novimi, širšimi. Kanalizacija se bo stekate v Rinžo za zapornicami. Zaradi popravila pa spuščajo odpadke iz kanalov v Rinžo pri stolpnicah. Zato pa so spet začele poginjati ribe. Tej škodi se brez občutnih stroškov ni dale izogniti. Da bi poginilo manj rib, je Vodna skupnost začela ponoči spuščati iz nekaterih hidrantov vodo v Rinžo, kar bo delno le pripomoglo k manjšemu poginu rib. Najbolj pa bo ribam pomagano, če bo izvajalec del SGP Zidar novo kanalizacijo čimprej dokončal. (Foto: J. Prime) 1300 litrov mleka je namočilo jarek V petek, 14. oktobra dopoldne, se je na cesti med Mlako pri Kočevju in Bregom v bližini železniške postaje pripetila prometna ne sreča. Voznik tovornjaka t last KGP Kočevje), ki je vozil mleko, se je naproti prihajajočemu osebnemu avtomobilu umaknil. Pri tem se )e nagnil tako da so z njega zdrknile posode, napolnjene z mlekom. V obcestni jarek se je zlilo 1300 litrov mleka. Povečani izdatki v zdravstvu Med pripravami na volitve v občanski svet zavarovancev so v posameznih delovnih organizacijah kočevske občine podrobneje obravnavali probleme socialnozdravstvenega zavarovanja. Za zdravljenje v bolnišnicah so se letos izdatki v kočevski občini P°~ večali za 22 odstotkov, za zobno protetiko 47. za ambulantno zdravljenje 17, boleznine nad 30 dni za 65 in do 30 d«j za 33 odstotkov. Do zdaj ni bilo večjega primanjkljaja-vendar pa se bo sorazmerje porušilo, če v zdravstvu ne bodo bolj varčevali. Zato s° na zborih zavarovancev opO; zorili, da je treba sprejeta ustrezne ukrepe, ki bodo pripomogli k načrtnemu reševanju nalog na področju zdravstvenega varstva. Razmah gradbeništva Gradbena sezona kljub vča. sin slabemu vremenu še traja. SGP Zidar gradi precej objektov, ki so že v zaključni fazi. Kmalu bo dokončan tudi drugi trakt nove osnovne šole, v Podgorski ulici pa nov stanovanjski blok. Ko bo blok dokončan, bodo asfaltirali celotno ulico in uredili razsvetljavo. Ta mesec bodo spravili pod streho tudi samopostrežno trgovino med stolpnicami ob Rinži. Uprava rudnika se je zdaj, ko so se zdravstvene ustanove preselile v novi zdravstve. ni dom, odločila, da bo staro zgradbo preuredila v stanovanjski blok z dvajsetimi družinskimi stanovanji. Vsa dela naj bi bila opravljena še pred zimo. Potrjen naslov mojstrskega kandidata Na 76. redni seji komisije za registracijo in kategorizacijo pri šahovski zvezi Slovenije so pri znali Rudolfu Ostcrmanu iz Ko čevja naslov mojstrskega kandi data za uspehe, ki jih je dose gel na članskem šahovskem pr venstvu Slovenije. —V Draga sindikalna gniloba Polovica jabolk, ki jih je priskrbela za svoje člane sindikalna podružnica, je bila gnilih in neuporabnih Je že tako, da sindikalne podružnice še vedno skušajo oskrbeti svoje člane s poceni ozimnico. Pri tem imajo" nekatere več, druge pa manj sreče, nekatere vzamejo oskrbo bolj, druge manj resno. Neka večja sindikalna podružnica v Kočevju je sklenila oskrbeti svoje člane z jabolki za ozimnico po 150 Sdin. Jabolka so člani sindikata res dobili po tej ceni in jih znosili v kleti. Vsi so bili z njimi zadovoljni, saj je že površni pogled na gajbe povedal, da so jabolka res lepa. Nekaj dni kasneje je šla neka ženav v svojo klet, da bi nabrala nekaj »sindikalnih« jabolk in skuhala kompot. Toda glej ga, vraga! Ko je pobrala iz gajbe nekaj vrh- njih lepih jabolk, se je spodaj pokazala prava katastrofa. Večina jabolk je bila obtolčena, gnila ali nagnita, kakšnega jabolka pa je bilo tudi le tričetrt, pol aH samo četrtina, ostali del je manjkal. Ob natančnejšem pregledu vseh jabolk je nesrečna lastnica »sindikalne ozimnice« ugotovila, da je točno polovico jabolk neuporabnih in jih je morala vreči v smetnjak. Od ostale polovice jih je bilo polovica močno obtolčenih in drugače poškodovanih, ostala pa so bila lepa. Če računamo, da je bilo polovico jabolk neuporabnih, je veljal kilogram 300 Sdin, se pravi precej več, kot bj člani kolektiva plačali zanje, če bi jih kupili v trgovini. , IX. SNO brigada Kočevska' S IX- brigada ni bila ustanovljena v enem samem kraju in ob istem času. To ni bilo mogoče, ker je odred prerasel v brigado, izpolnjujoč svoje borbene, vojaške in delovne naloge. En bataljon je nastal v Kočevski Reki, drugi v Kočevju; po ustanovitvenem aktu pa je brigada nastala 12. septembra 1943 na Polomu. Prvega do tretjega oktobra, ko je zasedal Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda — temu zasedanju je posvečen občinski praznik Kočevja — je brigada vojaško varovala prvi slovenski parlament pred morebitnim napadom sovražnika. O tes obstaja povelje Glavnega štaba, za izvršitev naloge pa je bil odgovoren takratni namestnik komandanta, tu prisotni narodni heroj Vinko Robek. Povelje se je glasilo takole: Glavni štab NOV in POS, dne 29. 9. 1943 Glavni štab NOV in POS, dne 29. 9. 1943 ZA VARNOSTNO SLUŽBO KOČEVJA odrejamo 1. da se en bataljon IX. UB z namestnikom komandanta brigade takoj premakne v Staro cerkev pri Kočevju. 2. Namestnik komandanta brigade naj čimprej stopi v stik s komandantom kočevskega področja v Kočevju, tovarišem Vodopivcem, ki določi, kako naj bi se izvršila služba zavarovanja po navodilih tov. Mi... 3. Za varnost vsega sektorja je odgovoren namestnik komandanta IX. UB. 4. Bataljon mora biti v Stari cerkvi 30. t. m. zvečer in bo trajala njegova služba do 4. X. 1943. Takrat naj se vrne nazaj na mesto, ki mu ga bo določil štab brigade ali pa XVIII. divizija. 5. Namestnik komandanta brigade naj bo za čas službe v zvezi s tov. Alešem [Štefan Trobež, sedaj ravnatelj osemletke Vide Pregarc v Ljubljani], (tov. Vodopivec ima zveze z njim), ki je član okrožnega odbora Kočevje. Tov. Aleša naj namestnik komandanta večkrat obvesti o stanju, posebno o eventualnih dogodkih v okolici Kočevja. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Politkomisar: Janez — B. Kraigher; Namestnik komandanta: general • •. Po končanem Kočevskem zboru f° se vse enote nemudoma razporedile Ja' gozahodno od Ljubljane, napadi' vznemirjale in vezale nase sovražne, takrat že nemške enote, razporejene o° magistralni progi na odseku Ljubljani" Borovnica. Drugi in tretji bataljon sf se bojevala z Nemci in domobrane okoli Rakitne (tu je prisoten eden ^ kratnih komandantov — Lojze BeleTl ko); 7. oktobra je 2. bataljon dggj železniško postajo Preserje, razdej' progo proti Borovnici in uničil Pr serski most. 15. oktobra je brigada hitela najPr|J proti Prežganju in v smeri Litije, n bi, ko so Gubčeva in druge briga" prodirale proti Radečam pri Zidane mostu, napadla in uničila nekaj P°s^ jank na dolenjski strani Save in s te neposredno vzhodno od Ljubljane Pr drla do obsavskega dela magistra" železnice. Toda nemško poveljstvo ni SI*Vj]e čakati. Eno svojih divizij je iz odpoklicalo na Reko, od tam P8 Luiziani poslalo do Delnic sredi i**' skega kotara z nalogo, da nato najbližji poti prodre do Ljubljane, tamkaj uredi in nadaljuje P°L.tr vzhodno fronto. Zgodovinsko ni W S SEJE SVETA ZA URBANIZEM V RIBNICI Urbanističnega programa niso potrdili Program oziroma osnutek je imel več pomanjkljivosti - Dopolnjen mora biti v mesecu dni, nakar ga bo svet ponovno obravnaval Na zadnji seji sveta za urbanizem in komunalne zadeve občinske skupščine Ribnica so razpravljali o urbanističnem načrtu Ribnice in Sodražice. Seje so se udeležili tudj republiški urbanistični inšpektor inž. Ostoj Stare, projektanti Agrobiroja iz Ljubljane in drugi. Namen seje je bil, da bi potrdili urbanistični načrt za obe naselji, ki bi ga dali nato v razpravo občanom, končno pa v potrditev občinski skupščini. Razprava pa je pokazala, da ima urbanistični načrt več pomanjkljivosti in da to pravzaprav ni načrt, ampak le osnutek. Urbanistični načrt je v delu že od leta 1926 se pravi, da njegova izdelf va le počasi napreduje. O takrat so bili za posamezn dele Ribnice že sprejeti is vlečki zazidalnega načrta, ke drugače ne bi mogli graditi Pripombe, ki jih je ime svet za urbanizem na osnu tek urbanističnega načrta, s< bile v glavnem naslednje: po samezne cone niso grafične prikazane in površinsko izra čunane, cestna mreža ni izde lana dokončno, ni rešena tra sa bodoče tranzitne ceste lokacija bodočega pokopali šča ni določena, komunalne naprave (kanalizacija, čistil ne naprave, zaščitni pasov: ob cestah) niso obdelane in ni določena njihova lokacija Svet je bil mnenja, da je treba osnutek urbanističnega načrta dopolniti in upošteva ti pri tem vse pripombe, ki jih je svet osvojil. Nadalje je sklenil tudi, da mora biti urbanistični program dopolnjen v mesecu dni, nakar bo svet o njem ponovno razpravljal in ga predvidoma tudi sprejel. Avtobusnih čakalnic je premalo Jesen nam že ponuja deževje in nas opominja, da tudi zima ni več daleč. Potniki, ki se vozijo z avtobusi, bodo spet prepuščeni slabemu vremenu ob cestah, zato je nujno, da bi postavili na vseh avtobusnih postajališčih tudi čakalnice. Na smrt obsojeni še živita Hiši na Kolodvorski cesti v Ribnici so nameravali že lani porušiti, pa še stojita — Zataknilo se je zaradi električne napeljave — Izolirno žico namreč izvažamo, sami je pa nimamo — Danes potrebuje vsako gostišče tudi primerne parkirne prostore *-»ve msi na Kolodvorski cesti v Ribnici, ki sta bili že lani predvideni za rušenje, še vodno stojita. Tudi v našem časopisu smo pisali, da bosta Porušeni v nekaj tednih, zdaj °o kmalu minilo že leto dni, napoved pa se še ni uresni-čila. Najprej smo se pozanimali, zakaj hiši še stojita, v Ribnici. Zvedeli smo, da Elektro ne more premestiti električne napeljave. Pri enoti Elektro v Kočevju pa so nam Povedali, da ne dobe izolirane žice, s katero bi spojili omrežje s kabelskim, ki je pod zemljo. Tako žico sicer izdelujemo v Jugoslaviji, a Jo izvažamo, za domače potrebe pa jo je zelo težko dobiti- Ko bo Elektro dobil žico, tudi ne bo več ovir za ureditev električnega omrežja, torej tudi ne za rušenje obeh hiš. Na prostoru, kjer z 1950 ČrnCev v ZDA- rf/^o Je PreJel Nobelovo 03ie Ha2a mir' ()d leta 1954 tafka n?^111^ generalr>oga rič* vrvT - 88 Pose »na poH-0 Prasanja. reiema in odda-Ja vaše želje BRODAR - JEZERNIK: lg£®* ~ gT«UWlT^^Tf?» H 141. — Činču se je začela vračati zavest. Krogla ga je bila samo krepko osmuknila po lobanji in se zarila v bližnje drevo. Negotovo se je dvignil. Bilo mu je hladno. Vse naokoli je bila tema; nebo je bilo zastrto z oblaki, le sem in tja je medlo žarela kakšna zvezda. V zraku je še ležal vonj po neznancu s parabelo. činča je nenadoma popadel bes. Divje se je zakadil proti grmu, iz katerega je bil prej stre. Ijal neznanec. Razočaran se je ustavil. Nikjer ni bilo nikogar. Nemirno je nekaj časa tekal sem in tja, ne yedoč kaj bi 142. — Vrnil se je in prišel na pot, po kateri sta se pred nekaj urami prišla z Jožetom. Zaokrožil je okoli mesta, kjer je prej ležal miličnik, in zavohal kri. Vznemirjeno je iskal. Toda Jožetovih sledov ni bilo nikjer. Dvignil je glavo v zrak in zaleglo zatulil, nato pa naglo stekel po neznančevi sledi. Oči so se mu že za silo privadile na temo, tako da je kar hitro napredoval. Noč je bila popolnoma mirna, brez slehernega vetra. Vonj po neznancu je bil jasen in izrazit. 143. — že je bil na vrhu griča, od koder je neznanec malo prej gledal proti vasi. Tudi Činč se je ustavil in opazoval, kako so svetla okna drugo za drugim -ugašala in tonila v temo. Potem je stekel naprej. Kmalu je bil pri Matijevi hiši. Sled je vodila vanjo in spet naprej. Bila je še popolnoma sveža, kajti nežna nec je odšel iz hiše komaj pred dobrimi desetimi minutami. Činč je zamolklo zarenčal in planil po sledi naprej. V daljavi so se videli nejasni obrisi gugajoče postave. Pes se ji je približeval v dolgih, iztegnjenih skokih. 144. - Neznanec je^^ieno ob gornjem jo"0 0% goloma. Ved. no manj je pomnil se ie ne varnega bleska gW ff* e na- stavil pawbelo»» v Je^Je bi bilo, da ga je ustrelil je ^ ^W ^ »£ na misel. Ta clo* ,3^ ^jiv. Morda bo celo prijavil. dof SC^Pravil zamujeno! Todai ni f fl£^*U ko je idrv'el 9",° m*Sm^2r«e ? ShNotol* se r«vala po tleh, potem p»£ st»*SC; oakrušil velik kos zemlje m oo«» »a v globino. Z rokometnega srečanja Olimpija — Krmelj (Foto: Legan) MlISIIMH j S/MEH STOLETIJ j Slavnega skladatelja Verdija je na njego- §} S vem posestvu obiskal pisec libretov Ghislan- | 1 zoni. Pod oknom sobe, v kateri sta prijatelja I I govorila, je bil velik kup smeti in gnoja, jš I Ghislanzoni se je temu začudil in dejal: »Le kako moreš trpeti tak smrad pod ok- 3 I nom?« »Vidim, da nisi gospodar,« se je posmejal jj Verdi. »Ta kup smeti je vreden najmanj pet g tisoč lir.« »Tako? Torej ravno tri tisoč lir več, kot si 1 ti meni plačal za besedilo ,Aide'?« Verdi je brž spremenil snov pogovora. Slikar Tranquillo Cremona si je s prijateljem ogledoval slikarsko razstavo. Prišla sta do slike vplivnega slikarja — profesorja, ki ga je imel Cremona hudo v želodcu. Slika je predstavljala dečka s psom in profesorju vdani časopisi so pisali o njej kot o veliki mojstrovini. Prijatelj je z malce zlobnim namenom vprašal Cremono, kaj meni o sliki. Cremona je odgovoril: »Tako se mi zdi, kot da je psa naslikal otrok, otroka pa — pes.« V samostanih katoliške Italije so se postili pogosteje kot drugi verniki. Lepega dne je gledal gvardijan skoz okno in videl, kako visi v pritličju samostanski brat skoz okno in se masti s kračo »Oh,« mu je zaklical, »kaj pa delaš? Saj je vendar post!« »Da. toda le v samostanu,« je odvrnil brat. * . Cesar je sprejel genialnega skladatelja Wolf-ganga Amadeusa Mozarta v službo kot komornega skladatelja m mu določil letno plačo osem sto goldinarjev. Mozart ni nikoli dobil kake posebne naloge, le dvorna pisarna ga je enkrat prosila, naj pošlje poročilo o svojih dohodkih. Odgovoril je: »To, kar prejemam, je preveč za tisto, kar delam, toda premalo za ono, kar bi lahko naredil.« Dolenjska pred 65. in pred 15; leti (ZAHVALa/. — .,. i.....i. je prišel na Podlipo prebia-gorodni gospod c. kr. okrajni komisar Janez Krese ter je razdelil med pogorelce 3000 K državne podpore, katere je ministerstvo notranjih zadev dovolilo ponesrečnežem. Ob jednem se je razdelil tudi dar, katerega je naklonil ve les. deželni odbor v znesku 1000 K ter 227 K 16 h, katero je nabralo si. c. kr. okrajno glavarstvo. Ponesrečenci so bili vsled blagodušnega daru do solz ganjeni. — (RAZSTAVA KROMPIRJA). — Kmetijska šola na Grmu priredi v nedeljo dne 10. novembra 1.1. v dvorani g. Win-diseherjeve gostilne v Kandi-ji razstavo raznih vrst krompirja. Na to razstavo pošljejo lahko tudi drugi gospodarji svoje pridelke, in sicer od vsake vrste najmanj eno kilo. Dotični krompir naj se pošlje na vodstvo kmetijske šole na Grmu saj do sobote 9. novembra 1.1. (ZA IZSELJENCE V AMERIKO). — Vlada Zedin jenih držav prepoveduje vstop na ameriška tla osebam, ki imajo kakšno nalezljivo bolezen. Po najnovejšem odloku spada med te bolezni tudi je-tika. Jetičasti ljudje se torej ne smejo seliti v Ameriko. Dolenjske Novice. 15. okt. 1901 ZDAJ JE CAS ZA NAJRAZLIČNEJŠE TEČAJE Naloge frontnih organizacij v jesenskem in zimskem času nikakor niso majhne, vendar pa jim bodo organizacije kos, če se jih bodo lotile pravilno in takoj. Osnovna naloga, ki smo jo že nakazali, je: vzgoja ljudskih množic in usmerjanje javnega mnenja. Fronta ima pravico in dolžnost razlagati nove gospodarske ukrepe. LOVCI NA SINJEM VRHU SO USTRELILI VOLKULJO Pred kratkim so se priklatili v okolico Sinjega vrha volkovi in v enem dnevu poklali na Damlju in na Sinjem vrhu 5 ovac. Precej škode so naredili tudi med domačimi psi in divjačino v go zdovih. Lovci s Sinjega vrha, ki so priredili pogon na volkove, so imeli nekaj uspeha. Ivan Snelar je ustrelil 40 kg težko volkuljo, drugega volka pa je obstrelil, da je močno krvaveč zbQ?ai v To-»d DOLENJSKI LIST 20, okt. 1951 21-347 niso cestarji Kratek pogovor po telefonski žici. Pa še nekaj ... »Zadnjič ste pisali, da s koprivami zaraščena in zanemarjena jx>t k sodišču ne dela cestarjem časti.« »Ljudje vidijo, ljudje so povedali. ..« »že, že, toda vsakdo ve, da drži ta pot od praga našega podjetja, mj pa nismo cestno podjetje.« ? ? ? »Letos smo to pot že štirikrat uredili, pa nič ne zaleže ...« ? f ? » ... kljub družbenim dajatvam ...« LOUIS HOUT: (9) Puške za Tita Peto ofenzivo so Nemci skrbno pripravili, ker so se odločili, da morajo uničiti Titovo vojsko. Uporabili so več kot dvanajst divizij, da bi obkolili partizane. Petnajstega maja so se pognali v ofenzivo, misleč, da je to poslednji napad. »Edina rešitev je bila v protinapadu, tako da bi si z bojem utrli pot iz obroča,« je dejal Tito. »Tedaj smo pričakovali prve britanske zvezne oficirje; čakali smo jih do 27. v mesecu, ko so naposled prispeli. V naslednjih štiridesetih dneh smo se prebijali na sever in zahod skozi nemške položaje kakih petdeset milj daleč. Britanski oficirji, ki so se pomikali z nami, so s svojimi daljnogledi prvič videli četnike. Četniki so bili z Nemci...« Nazadnje je 9. junija na meji Bosne blizu gore Milan Klada preostali del Titove vojske prebil nemški obroč. Proboj je terjal 12.000 mrtvih Nemcev, sami pa so imeli 4.000 izgub in si utrli pot v notranjost. Napravili so velik ovinek proti severu in prispeli v Jajce. »Kot vidite,« se je nasmehnil Tito, »tu se zdaj kar dobro počutimo. Tu imamo priložnost, da izpopolnimo svojo organizacijo. Gverilske enote spreminjamo v redno vojsko, in ker nam število poklicnih oficirjev ni zadoščalo, smo tu osnovali oficirsko šolo. Več armadnih korpusov je bilo reorganiziranih in zdaj jim poveljujejo oficirji, katerih imena so objavljena v Uradnem listu.« »Kje izhaja Uradni list?« sem vprašal. »Kar tukaj,« je odgovoril. »Dal vam bom nekaj primerkov, da jih boste vzeli s seboj. Vsa imenovanja in napredovanja so začasna, dokler niso uradno objavljena.« V Jugoslaviji sta obstajali dve kvizlinški vladi, kot ju je imenoval Tito. Ena je bila v Zagrebu, tej je načeloval Ante Pavelić, terorist, ki ima na vesti umor kralja Aleksandra v Marseillu leta 1934; druga v Beogradu, pod vodstvom generala Nediča. Po atentatu na Aleksandra je imel Pavelić v Italiji do leta 1941 politični azil, dokler ga niso v Zagrebu Italijani ustoličili za fašističnega diktatorja hrvaške marionetne države. Nedič je bil germanofilski srbski general, ki je imel v letih 1940 in 1941 prav tako malodušne nazore kot knez Pavle. Preživel je ostanke državnega udara in invazije ter postal tipičen kvizlinški komandant. Tega večera je Tito govoril o obeh, o Paveliču m Nediču. Dejal je, da šteje Paveličeva vojska okoli 50.000 ustašev. To so bili, italianizi-rani hrvaški fašisti ter pravi teroristi v Jugoslaviji. Bili so edina vojska v deželi, kateri ljudje niso izkazovali prav nobenega gostoljubja. Oni in partizani so vodili med seboj uničevalno vojno, ne eni ne drugi niso priznavali medsebojnih ujetnikov. Ljudje so tožili nad ustaši in jim pripisovali devetdeset odstotkov vseh grozodejstev, storjenih v deželi. »Ali nima Pavelić nobene druge prave vojske?« sem vprašal. »Ima domobrance,« je odgovoril Tito. Ko je omenil to vojsko, so se vsi pri mizi nasmehnili. »To so naborniki brez pravega nagnjenja za vojaščino. Morda jih je kakih dvesto tisoč, a razen za dolžnosti po postojankah jih nimajo kaj rabiti. Veliko jih je že dezertiralo in stopilo v naše vrste.« Tita je prešinila komična misel, da se je nenadoma zasmejal. »Domobranci so del naše oskrbovalne službe,« je dejal. »Lahko jih je umeti. Polovimo jih in jim poberemo obleko in orožje. Nato jih gole pošljemo domov, da jih spet oblečejo in opremijo, potem pa so znova sposobni za ujetništvo. To je eden najboljših virov za naše uniforme.« O Nediču Tito ni veliko pripovedoval. Odkar je bil odkrit sodelavec Nemcev, je bila njegova usoda, kot Lavalova, povezana z usodo Nemcev. Ni mu bilo kaj oporekati. Bil je popolnoma odkrit, preprost pripadnik sovražnikovih vrst. »Smešno je, da po beograjskem radiu vztrajno brani Mi-hajlovića.« je dejal Tito. Pogovor se je znova dotaknil političnih uspehov in partizanskih načrtov o prihodnosti Jugoslavije. Njihov namen je bila združitev vseh prvin jugoslovanske skupnosti, Srbov, Hrvatov. Slovencev, Črnogorcev, pravoslavnih, katoliča-no, mohamedancev... v homogeno demokracijo. Vprašal sem: »Kaj govorite ljudstvu Jugoslavije? Kaj pravite, da bodo imeli, ko bo vsega tega konec in ponovno mir?« ->Mi mu ničesar ne obljubljamo,« je odvrnil Tito. »Ravnamo se po njegovi želji. Ljudstvo se bojuje za svoje pravice, da bo samo odločalo o tem, kaj bo imelo.« »Toda vendar morate imeti kak načelni program,« sem kljuboval. »Ta je čisto preprost,« je odgovoril. »Smrt fašizmu! — in da bomo lahko živeli skupaj v miru in enakopravnosti. Vsakdo, ki opravlja v tej deželi javno funkcijo, je bil zanjo izvoljen. V nekaterih okrožjih je pač težko izvajati volitve, zato politično čim manj odločamo ter čakamo, da bo v imenu vsega ljudstva odločilno spregovoril pristojni antifaši-stični svet.« Zanimal sem se za ustroj volitev in presenetilo me je, ko sem zvedel, da prve volitve opravijo podtalno, preden je območje osvobojeno. Brž ko pa so Nemci pregnani, izvedejo nove volitve, na katerih občina izvoli svojo krajevno upravo in predstavnike za osrednji svet narodnoosvobodilnega gibanja. »Prihodnji mesec bo tu v Jajcu zasedal Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije,« je povedal Tito. Udeležili se ga bodo delegati iz vseh krajev Jugoslavije. To bo reprezentativno zborovanje, kakršnega doslej še nismo utegnili izvesti. Iljić je dodal: »Organiziramo se podobno, kot ste vi pred nedavnim organizirali orvih trinajst kolonij.« General Popović pa je pripomnil: »Tudi vi ste imeli spočetka težave da ste se zbrali, ko pa vam je uspelo, ste postali zelo močni.« Tito je rekel: »Želim, da bi vaši rojaki in Britanci spoznali resnico. Videti je, da nas ne poznajo docela, sicer ne bi predvajali programov, ki jih slišimo iz Združenih držav in Anglije. Mi se borimo za demokracijo in razen nas ga ni naroda, ki bi za poraz fašizma plačeval tako visoko ceno, da bi lahko v miru živel po zakonih, ki si jih bo sam postavil.« »Kaj naj bi storili, da bi nas ameriška javnost spoznala takšne, kakršni smo?«, je vprašal Tito. »Razmišljamo, če ne bi poslali nekaj svojih pesnikov, kiparjev in pisateljev v Združene države, kjer bi predavali o partizanskem gibanju. Ali mislite, da je ta zamisel dobra?« 20. oktobra je gorela Škrpela... Kako je bilo med nemško ofenzivo oktobra 1943 v tistih dneh, ki jih je Vinica izbrala za svo praznik, pripoveduje eden izmed udeležencev hu dih bojev - Jurij Hudak Piše se Jurij Hudak, doma je iz Seojega sela, a je vsem domačinom bolj znan kot Jura Juričev. Bil je udeleženec hudih bojev okoli Vinice oktobra 1943, zato smo ga prosili, naj nam tedanje dogodke natančneje opiše: — 18. oktobra 1913 se je začela nemška ofenziva. Bil sem na komandi Vinice. Sovražnik je prodiral s hrvaške strani in na raznih krajih skušal prebiti našo obrambo. Sami smo se hrabro borili, dokler nam nista prišla na pomoč belokranjski bataljon in neka brigada, katere imena se ne spominjam več. Porušili smo most, da ne bi mogli Nemci čezenj, oni pa so začeli metati zažigaine bombe na Vinico. Tako je 20. oktobra gorela škrpela, to je del Vinice nad mostom. Niso odnehali in so postavili še pontonski most ter prodirali s tanki preko Kolpe proti Sečjemu selu. Njihov pontonski most pa je stal samo tri dni. Vrgli smo ga v zrak. Premoč Nemcev in četni-kov je bila očitna še posebno tedaj, ko so nam prišli za hrbet z metliške strani. Dobil sem nalog, naj grem z mitraljezom in vodom partizanov v špeharje, da bi po- stavil zasedo, če bi hoteli na našo stran preko Lukovega dola. Krogle so žvižgale vsena-okrog in avioni so letali nizko nad nami. Naenkrat smo zavonjali v zraku dim. Splezal sem na bukev, da bi videl, kje gori. Zagledal sem domačo vas v plamenih. Ostale so samo tri ali štiri hiše, vse druge so zgorele. Nismo mogli dolgo ostati, ker so nas Nemci opazili in nas začeli obstreljevati. Padlo je novo povelje: vsi na Sinji vrh. Tam so nam rekli, naj gre vsak, kamor ve in zna. Pred Nemci nisem nikoh bežal, samo na ukaz. Da ne boste mislili, da sem se jih bal, — je dejal in privzdignil klobuk. — Bil sem še v dosti hujših situacijah, a se desetih Nemcev nisem bal. Takrat pa je bil ukaz tak, da moramo odnehati. Zatekel sem se v Hrast k sorodnikom. Lačen in utrujen sem zaspal, še prej pa slekel uniformo in zakopal puško. Ko sem se drugo jutro zbudil, je bila vas polna Nemcev. Moral sem tvegati. Naredil sem se, kot da šepam, in počasi stopal skozi vas, proti gozdu. ,še me boste videli,' sem dejal napol naglas. Saj me tako niso razumeli. In res smo se še večkrat srečali, toda jao njima'! Jurij Hudak iz Sečjega sela je pred 23 leti sodeloval v hudih bojih za Vinico, zdaj pa se ukvarja s kmetijstvom. Zadružne novice • KLJUB SLABI LETINI je poslovna enota kmetijske zadruge na Vinici odkupila doslej okoli 100 ton industrijskega sadja. Trenutno odkupujejo kostanj po 70 din in pravijo, da je dobro obrodil. Večje težave 30 s krompirjem. Kmetje imajo veliko krompirja na zalogi (računajo na okoli 100 ton v vsem viniškem koncu), a ga zadruga ne more odkupovati, ker zanj trenutno še ni kupcev. • VSAK MESEC ODDAJO kmetje v okolici Vinice 40.000 do 50.000 litrov mleka. Hkrati s povečanim odkupom mleka pa so uvedli tudi rodovniško službo živine. To. delo pa v zadrugi težko nadzorujejo, ker kmetovalci ne izpolnjujejo niti obrazcev o mlečnosti živine. • KMETOVALCI PORABIJO vsako leto več umetnih gnojil, kar kaže, da se le lotevajo sodobnejšega kmetovanja, medtem ko posvečajo mnogo manj pozornosti nabavi semen. Zadruga ima za jesensko setev na zalogi dovolj umetnih gnojil vseh vrst. Se pred Vinico res ustavi napredek? Kaj tare Viničane, je povedal predsednik krajevne organizacije SZDL Jože Grdun ter napovedal živahno politično dejavnost v letošnji zimski sezoni — JNa splošno velja med občani mnenje, da na Vinico ne prodre noben vidnejši napredek. Tako ljudje pomnijo še to, da so že v stari Jugoslaviji začeli gradita železnico. Prišla je le do Črnomlja, čeprav imamo postajna poslopja tudi na viniškem koncu, šolo gradimo že deset let, a še vedno ni dokončana. Vodovod se je ustavil pri Dragatušu. Računali smo vsaj na obljube glede asfaltne ceste. Tudi to zaman. Težko je ljudem na zborih volivcev ali na sestankih SZDL dopovedati, zakaj tako, ko se vse pogosteje oglašajo z nejevoljo in z nezaupanjem do načrtov širše družbene skupnosti. Letos smo (s težavo) pripravili prebivalce nekaterih vasi, da so poleg Viničanov spreje- li krajevni samoprispevek za dograditev šole. Ker ni prišlo do predvidene gradnje, spet sumijo, da se je zataknilo. Mnogi nam svetujejo, naj bi se bolj ukvarjali s turizmom. Brez ceste pa ni turizma, to. bi lahko vedel vsak, kdor se le enkrat pripelje v Župančičev rojstni kraj. Turizem smo sicer zasadili, a ker ga ni s čim zalivati, nam bo vsak čas povsem usahnil. — Kako pa je z delavnostjo Socialistične zveze? — Organizacija je sicer delavna, vendar priznam veliko pomanjkljivost v letos-njem letu: nismo še pobrali članarine. Kar nas je v odboru, smo z delom v službi tako zaposleni, da res nimamo časa hoditi po hišah, člani pa nimajo navade sami prinašati denar. Sklenili smo, da bomo v kratkem zamujeno s pomočjo poverjenikov nado knadili. Prepričan sem, da bo v letošnji zimski sezoni delo vseh političnih organizacij zelo razgibano, zlasti pa SZDL. Pred namj so spomladanske volitve. O kandidatih za odbornike občinske skupščine in za vodstvo SZDL že razmišljamo. Imamo celo že nekaj predvidenih, toda njihovih imen zaenkrat še ne bd izdal. S povečano dejavnostjo na vseh poodročjih, s katerimi se ukvarja naša organizacija, nameravamo začeti takoj, ko se končajo jesenska dela kmetovalcev. • V Črmošnjicah prenovljena trgovina Splošno trgovsko podjetje Potrošnik iz Črnomlja je pre. uredilo svojo poslovalnico v črmošnjicah. Razen velikih in svetlih prostorov za trgovino je zgradilo tudi stanovanje za poslovodjo. Preureditev je ve. ljala več kot 130.000 N din. J. K. Še vedno se dviga prah Na enem od letošnjih zborov volivcev so Viničani zahtevali, naj krajevna skupnost poskrbi, da v naselju ne bi bilo toliko prahu. Ob vedno gostejšem prometu se dostikrat prah na makadamski cesti sploh ne poleže. Ker nimajo sredstev, da bi cesto skozi VinicT asfaltirali, je krajevna skupnost prosila republiški sekretariat za promet, naj vsaj omejijo hitrost vožnje motornih vozil na 30 m. Dobili so odgovor, da je predlog umesten, da pa so zadevo odstopili Cestnemu podjetju. Od dopisa z dne 29. junija pa se ni na Vinici še nič spremenilo. Ali so pri Cestnem podjetju na to pozabili? Za otvoritev skoraj 7 milijonov iztržka 12. oktobra so v Črnomlju odprli prenovljeno poslovalnico VELETEKSTILA iz Ljubljane - Po slavnostni otvoritvi velik naval kupcev - V nekaj urah so prodali za več kot 6,5 milijonov dinarjev blaga Črnomaljski gostje v Celovcu 14. in 15. oktobra je vodstvo občinske organizacije Zveze borcev iz Črnomlja obiskalo Celovec kot gost avstrijskega bataljona, ki je bil med NOB ustanovljen v Tri-bučah. S sobo red, tovariši iz Avstrije, imajo čmomaljci tudi sicer zelo dobre stike. Predstavniki ZZB iz Črnomlja so bili v Celovcu zelo lepo sprejeti. Jutri praznujejo na Vinici V počastitev 21. oktobra, viniškega praznika, ki ga slavijo v spomin na težke dni med nemško ofenzivo 1943, ko je bil del Vinice požgan, so pripravile vaške organizacije naslednji program: V petek, 21. oktobra, bo ob 19. uri v dvorani osnovne šole delavska univerza iz Črnomlja predvajala film iz partizanskega življenja. V nedeljo, 23. oktobra, bodo glavne slovesnosti: dopoldne ob 9.30 zborovanje občanov v dvorani osnovne šole, nato pester kulturni spored. Popoldne ob 14. uri bo tekmovanje gasilskih društev v carnpin-gu ob Kolpi, zafem pa veselica v gostilni školnik in v gostišču Kolpa. Krajevna skupnost Vinica prisrčno vabi na praznovanje skupno z vsemi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami vse bivše borce NOB, občane in prijatelje Bele krajine. ZA OTVORITEV SKORO 7 MILIJONOV IZTRŽKA V prvem nadstropju velike Veletekstilove trgovine v Črnomlju nudijo kupcem bogato izbiro konfekcije. V preurejeni trgovini je omogočena specializirana prodaja blaga in mnogo večja izbira (Foto: Ria Bačer) Z avtostopom od Kumrovca do Bele krajine Bela krajina. Kolikokrat sem imel v rnislih ti dve besedi! Morda prvič takrat, ko so nam v šoli govorili o belokranjski dobroti do borcev NOB. Videl sem Gorenjsko, štajersko, Primorsko, del Dolenjske, a Bele krajine ne — in razumljivo je, da sem se zelo razveselil prijateljevega povabila, naj grem z njim domov v Belo krajino. Da bi se mu oddolžil, sem ga povabil k sebi na štajersko. Pilštanj, srednjeveško gnezdo, stisnjeno ob strmem pobočju, kraj, znan iz NOB in moj rojstni kraj, nama je bil izhodišče za pot z dvignjenim palcem. Ponoči je deževalo, a zjutraj se je prismejalo sonce. Blizu Kum. rovca sva se poslovila od Slovenije. Bližala sva se Titovemu rojstnemu kraju. 2e mnogokrat sem bil tam, toda za prijatelja Francija je bilo enkratno doživetje kot zame kasneje Bela krajina. Titova rojstna vas naju je sprejela z dežjem. Med ogledovanjem partizanskih krajev v Hrvatskem Zagorju in Titove rojstne hiše sva dočakala lepo vreme. Zelen jak, majhen kraj nedaleč od Kumrovca z veličastnim spome- nikom avtorju hrvaške himne Lepa naša domovina, je bil kraj najinega prvega počitka. Ob spomeniku sva se lotila malice, pravzaprav zajtrka, čez nekaj časa sva že dobila obiskovalce — turiste iz Zagreba, ki so nama nevsiljivo voščili svoj »prijatno, dečki«. Hip nato sem že — z zadnjim zalogajem v ustih — ustavil majhen kamion z zagrebško registracijo. V družbi veselih delavcev sva nadaljevala pot preko Hrvatskega Zagorja proti cilju. Zabok, industrijski kraj na cesti Kumrovec-Zagreb, nama je prinesel nove svežine. Čeprav je bilo megleno, se je vendarle zdelo, da bo popoldne lepše. Polna upov sva se postavila na cesto in kot nalašč — pred nama so zacvilile gume opel rekorda. Nemška registrska tablica! No, se bova že kako znašla ... »Ajde, dečki, brže, brže, ovde se ne smije stojati!« Presenečenje, sicer pa nič čudnega — naše ljudi najdeš povsod. Vse od Zaboka do Bosancev je bila vožnja čudovita. Med prijetnim razgovorom z voznikom sem opazoval pokrajino pred seboj. Nič podobnega s Štajersko, proti koncu vožnje so se začele po. javljati v gozdovih ob cesti breze, ki jih pri nas ni nikjer v taki množini. Otroci ob cesti so prodajali gobe. Pred menoj se je odpiral svet, ki ga nisem poznal. Bosanci, majhen kraj ob slovensko hrvatski meji, je bil zaključna točka najinega stopanja. Poslovila sva se od prijaznega voznika, ko se je v neposredni bližini nad bregovi Kolpe že risala Bela krajina. Spet sva v Sloveniji. Na vsakem koraku se spominjam na besede velikega pesnika slovenske zemlje in Bele krajine Otona Župančiča. Zdaj ga razumem, čutim njegovo ljubezen do te krpice slovenske zemlje. V dveh bornih sobicah na Vinici, kjer je pesnik živel in ustvarjal, vidim zgolj prikaz njegovega dela, njegove umetniške rasti, njegovega življenja. Mnogo več mi pove pokrajina. Zdaj vem, zakaj toliko lepote v pesmih. Kadar hočeš pesnika ali pisatelja doživeti in popolnoma razumeti, pojdi na kraj njegovih navdihov! V Beli krajini naju je za hipec presenetilo sonce. Na poti do pri" iir s&e komam Pet let Obrtnega servisa v Semiču 15. oktobra so imeli v se-miškem obrtnem servisu manjšo slovesnost, s katero so proslavili peto obletnico obstoja podjetja. Ob tej priložnosti so podelili 4 članom kolektiva priznanja in jih obdarovali. V Semiču je bilo že vse od konca vojne čutiti potrebo po kovinski delavnici, zlasti pa je bila ustanovitev take delavnice potrebna ob rastoči tovarni kondenzatorjev. Štirje domačini so tako 1. oktobra 1961 začeli z delom v obrtni delavnici. Konec leta 1961 je bilo ustvarjenega že za 500.000 dinarjev bruto-produkta, promet pa je iz leta v leto rasel. Leta 1965 je 35-članski kolektiv odvedel v sklade blizu 10 milijonov dinarjev ter ustvaril za 90 milijonov dinarjev prometa. Letos nameravajo v obrtnem servisu s 30 zaposlenimi ustvariti za 120 milijonov dinarjev proizvodnje, 12 milijonov pa je namenjenih skladom. F. D. 12. oktobra so ob 10. uri dopoldne v prisotnosti predsednika občinske skupščine, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov podjetja Velet ekstil iz Ljubljane odprli prenovljeno prodajalno v Črnomlju. S preureditvijo so pridobili okoli 200 m prodajnega prostora v prvem nadstropju stavbe in več skladišč ter uredili specializirano prodajo blaga. V novi trgovini imajo slasti bogato izbiro konfekcije najbolj znanih podjetij, kot io Kroj-škofja Loka, BEKO-Beograd, MURA-Murska Sobota, ELEGANT-Celje in še nekaterih drugih. Vsi gostje so pohvalili sedanjo ureditev trgovine ter menili, da je najlepša v Čr-lomdju. Zatem so prodajalno >dprii tudi za kupce. Ljudje >o tega komaj čakali, kajti litro se je razvedelo, da bo-___.„.......„___.___.................—~__.............. do prvi dan prodajali blago z 10-odstotnim popustom. V trgovini so računali na večji naval, zato jim je ta dan priskočilo na pomoč pri strežbi tudi 8 trgovskih po močnikov iz Ljubljane, vendar je bilo strank še mnogo več, kakor so pričakovali. V nekaj urah so prodali za 6,742.000 din blaga, največ pa konfekcije in posteljnega perila. Kaj takega v Črnomlju še niso doživeli! Tudi naslednji dan so imeli ves dan polno strank. Potrošniki se kaj hitro privajajo novosti, da plačujejo 40 obravnav na Vinici Viniški poravnalni svet ima še vedno dosti dela, čeprav se ljudje vse manj tožarijo. Letos so obravnavali že 40 zadev, od tega so dosegli 32 poravnav, kar je lep uspeh. Največ prijav prihaja iz vasi Draga pri Sinjem vrhu in z Brega, medtem ko so v Lipi, sodeč po prijavah, najbolj miroljubna občani. le pri blagajni v pritličju, kjer jim tudi izroče zavito blago. Iz prvega nadstropja dostavljajo blago k blagajni s posebnim dvigalom, kar je ena izmed posebnosti nove trgovine. Za tak način organizacije dela se je kolektiv odločil zato, ker je tako omogočena boljša kontrola, razen tega so prihranili mesto blaga jničarke v prvem nadstropju. V soboto bo občinska seja 22. oktobra bodo odborniki obeh zborov občinske skupščine Črnomelj na skupni seji obravnavali poročilo o delu šol v lanskem letu in trenutno stanje na šolah, predlog o prevzemu ustanoviteljskih pravic do Poklicne šole kovinarske stroke ter poročilo o zdravstveni službi. Mimo tega bodo razpravljali o nekaterih odlokih ter o podelitvi domicila Cankar, jevi brigadi. V novi šoli ni kal kritizirati! V novi metliški šoli po prvem mesecu pouka - Nova stavba je izpolnila vsa pričakovanja prosvetnih delavcev in učencev Odkar se je 19. septembra začel pouk v novozgrajeni osemletki v Metliki, so zadovoljni učitelji in učenci. Kaj vse .so z novo stavbo pridobili, nam je povedal ravnatelj šole tov. Ivan Žele: — Najpomembnejše je to, da imamo lepo urejne posebne predavalnice za pouk fizike, kemije, za likovni pouk in glasbo. Tako lahko učencem nudimo kabinetni pouk, kakršnega zahteva učni načrt za višje razrede osemletke. V novi stavbi smo uredili še poseben prostor za mladinski klub, kjer je nameščena šolska knjižnica. Ta prostor bomo uporabljali še za vaje za proslave in igre, uporaben pa je tudi za sestanke, šele zdaj je učiteljska knjiž- nica dobila spodobno sobo, imamo mnogo lepšo in bolje urejeno tehnično delavnico ter kuhinjo. Poseben prostor je namenjen šolskemu varstvu otrok, eno izmed sob pa smo uredili za televizijske oddaje in predvajanje filmov. — Kakšne so pripombe glede na razporeditev prostorov? — Vsi prostori so premišljeno grajeni in res uporabni. Ni nam žal tega, da smo se za projekt tako potegovali. Mnogi so nas prepričevali, da smo slabo izbrali in so nam hoteli vsiliti drug načrt za gradnjo, vendar smo vztrajali in zdaj se je izikazalo, da smo imeli prav. Edina pomanjkljivost je ta, da je jedil- nica pri šolski kuhinji premajhna in da je telovadnica s 4 učilnicami ostala nedograjena, ker je zmanjkalo denarja. Zaenkrat imamo pouk telovadbe v nekaj deset metrov oddaljenem Domu Partizana, nameravamo pa že prihodnje leto usposobiti za pouk na pol dograjene prostore s telovadnico v novi stavbi. Še letos pa bomo uredili stezo in stopnice do zasilne telovadnice, zraven šole bomo postavili kolesarnico in shrambo za vrtno orodje ter začeli urejati okolico šole. Ves prostor okoli šolske stavbe bo prihodnje leto dokončno urejen po načrtih strokovnjaka iz Ljubljane. Sklenili so tako, a delajo drugače Krajevna skupnost Rosalnice je morala prekiniti dela pri urejanju pokopališča, ker občani ne plačujejo prispevka - Pri popravilih potov pomagajo samo nekateri - Z grr^n« vodovoda zaenkrat ne bo nič Krajevno skupnost Rosalnice smatrajo za eno najboljših in -najbolj delavnih v metliški občini. Delo se odvija s pomočjo dveh stalnih komisij: komisije za urejanj-o pokopališča in popravilo potov ter začasne komisije za izgradnjo vo dovoda. Takoj ob ustanovitvi krajevne skupnosti, ki zajema vasi Svržaki, curile, Rosalnice in Radoviči, so sklenil; najprej urediti pokopališče, kjer pokopavajo mrtve iz 16 okoliških vasi. Dogovorjeno je bilo, da bodo občani plačevali krajevni samoprispevek (po številu grobov) za vzdrževanje in urejanje pokopališča. Toda ponekod so se z dogovorom sicer strinjali, denarja pa ne pošiljajo. Krajevni skupnosti Rosalnice in Slam-na vas sta v celoti pobrali, prispevek, v Drašičih je plačalo le 70 odst. zavezancev, v Lokvieah še nobeden. Poina dvorana za pesmi Beneških fantov V nedeljo, 16. oktobra zvečer, so priredili Beneški fantje koncert v dvorani TVD Partizan v Metliki. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev iz Metlike, še več pa jih je prišlo iz okoliških vasi. Cena vstopnic (300, 250 in 150 din) se ljubiteljem narodnih viž ni zdela pretirana za dve uri zabave, kolikor je trajal program. S koncertom so bili poslušalci zelo zadovoljni. Še bolj nerodno je pobiranje prispevka v Grabrovcu, Božakovem in Zelebaju, kjer krajevne skupnosti še nimajo. Zato bo oskrbnik pokopališka v kratkem obiskal navedene vasi in se zglasil pri vseh lastnikih gorbov. Dela na pokopališču ustavljena če bi letos vsi občani plačali prispevek, kakor je bilo predvideno, ne bi krajevni skupnosti Rosahuc zmanjkalo denarja sredi del na pokopališču. Tako pa so jih morali prekiniti. Do 1. novembra so nameravali prekriti vso pokopališko ograjo, a je le del zidu dobil novo streho, drugi del pa še nadalje propada. Razen tega bi radi uredili še glavne etasse in zasadili nekaj cipres. Vsa dobra volja predsednika Jožeta Vukšiniča, tajnika Leopolda Šegine, Janka Pc-čariča in drugih delovnih članov odbora ne zaleže dosti, če ni denarja in ne razumevanja med občani. Ti tovariši so si mnogo prizadevali še za vodovod. Napeljati so ga hoteli v Svrža-ke ter čurile in Rosalnice. Vaščani so bili pripravljeni vsa zemeljska dela in prevoze opraviti s prostovoljnim delom, občina pa bi prispevala le strokovno delovno silo in cevi Tudi ta načrt zaenkrat ni izvedljiv, pa ne zaradi denarja, temveč zato, ker zmanjkuje vode v jamni-škem zajetju. Tako morajo prebivalci teh vasi še nadalje dovažati vodo v cistermah z Obrha, kajti v bližini ni nikjer pitne vode. Izjem ne bodo več trpeli Tudi pn popravilih vaških potov ne gre gladko. Vaščani iz Svržakov in Ourii sodelujejo pri prostovoljnem delu, občani Rosalnic in Radovič pa se izmikajo. Najraje bi videli, da bi jim pota popravljala občina. Eni delajo, drugi ne, zato često prihaja do očitkov in besed. Krajevna skupnost pa bo tudi temu naredila konec. Sestavili bodo pravilnik, s katerim bo vsak posameznik obvezen sodelovati pri popravilih potov. Kdor ne bo dela opravil, bo moral plačati, ker bo namesto njega delalo komunalno podjetje. Po sklepu DS »LEPIŠ« - Suhor prodajamo iz osnovnih sredstev leseno lopo v izmeri 144 m-. Vsa po jasnila lahko dobijo gospodarske organizacije do 29. oktobra, po tem datumu je možna prodaja zasebnikom. Davke ho t»eba plačati Davčni zavezanci s področja metliške občine so prsd -mesecem dni že dobili dokončno odmero svojih obveznosti do občine in socialnega zavarovanja. Do konca leta naj bi dolg plačali, ker je sklenila občinska uprava poskrbeti za dosledno izterjavo. Kar zadeva plačilo prispevkov od kmetijskih dohodkov, je možen odpis davkov na podlagi prošenj, vendar je rok za oddajo prošenj potekel. Plačilo prispevka za zdravstveno varstvo, kd najbolj bremeni davčne zavezance, pa bo creba plačati v celoti, ker komunalni zavod za sociabio zavarovanje zaradi primanjkljaja v skladu kmečkega zavarovanja zahteva v celoti plačano odmero obveznosti. Po 70 km vožnje si je vodilna skupina kolesarjev na nedeljski mednarodni kolesarski dirki »Po Beli krajini« priborila nekajminutno prednost. Ko so drugič privozili v Novo mesto, je skupino vodil eden najboljših jugoslovanskih kolesarjev Rudi Valenčič (Rog). (Foto: Slavko Splihal) BREZ DENARJA ne greste skoraj nikoli v trgovino; navadili smo se sproti plačevati vse, kar ootrebujemo- Kaj pa DOLENJSKI LIST — ste zanj naročnino že poravnali? Če je morda niste, pošljite denar takoj, če želite Ust nemoteno prejemati še naprej. Lepo vas pozdravlja UPRAVA LISTA Na kolesarskih dirkah množica gledalcev Sobotne in nedeljske mednarodne kolesarske dirke so privabile v Belo krajino množico gledalcev, največ pa jih je bilo na cilju v Metliki. Končana je II. mednarodna kolesarska dirka »Po Beli krajini«. Številna udeležba tekmovalcev iz jugoslovanskih klubov in sosednje Italije, zagrizena športna borba, dobra organizacija tekmovanja in veliko zanimanje občinstva — vse to je povsem izpolnilo pričakovanja organizatorjev. Lepo jesensko vreme je nedvomno prispevalo svoj delež k tako množičnemu obisku gledalcev, ki so spremljali tekme vzdolž vse tekmovalne proge, največ pa se jih je zbralo na cilju v Metliki. Na sobotnih dirkah v parih sta bila prva naša tekmovalca Cvetko Bilič in Mllivoj Pocrnja, za njima pa so se zvrstili italijanski in naši tekmovalci, ki so se pomerili v tej težki disciplini. Na nedeljskem tekmovanju za plasma posameznikov je bila na 112 km dolgi progi Metlika — Črnomelj — Metlika — Dolenjske Toplice — Metlika dosežena povprečna hitrost 38 km na uro. Startalo je 37 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo 26 Prvi je Pridobitev v mesnici Minuli ponedeljek so začeli v metliški mesnici na Cesti bratstva in enotnosti strankam tudi rezati meso (faširati). V Metliki takega stroja doslej niso imeli, zato je novi električni stroj za rezanje mesa precejšnja pridobitev za potrošnike. Stroj je veljal malo manj kot 200.000 dinarjev. bil Italijan Gianfranco Galon iz Genove s časom 2:56,43. Drugo in tretje mesto je prav tako pripadlo italijanskim tekmovalcem, medtem ko se je na četrto mesto uvrstil Rudi Valenčič iz Ljubljane. Razen njega so med našimi tekmovalci zasedli vidnejša mesta še Franc Skerlj iz Ljublja- ne, Cvetko Bilič iz Pule, Milivoj Pocrnja iz Splita, Tone Ukmar iz Ljubljane in drugi. Prireditelja tekmovanja kolesarska zveza Slovenije in kolesarski klub Odred iz Ljubljane sta se lepo zahvalila sodelujočim tekmovalcem, pokrovitelju tekmovanja občinski skupščini Metlika, miličnikom in vsem drugim, ki so pomagali pri organizaciji uspele prireditve. jateljevega doma sva nabirala gobe. čeprav jih ni bilo veliko, sem jih zvečer s slastjo jedel. Vseskozi do Belčjega vrha sem lahko opazoval belokranjske ljudi. »Glej, vsak korat ti je prvi,« mi je rekel prijetelj, ko sva se bližala domu. Res, vsak je bil prvi in vsak po svoje lep. Na rebrih naokoli so sedele preproste kmečke bajtice, pristna slovenska bivališča starih rodov. Prijateljeva domača vas je bila vsa v znamenju dela. Mlatili so, midva pa sva prišla ravno na »likof«. To je bil moj prvi stik z ljudmi tostran Kolpe. Nasproti mi je prišel Francijev stric, prijazen možak, še ves črn od prahu, ki se je dvigal nad mlatilni-co, in mi segel v roko. Srečanje s Franci j evimi starši je bilo nadvse prijetno. Z neprisiljeno dobro voljo kmečkega človeka so me sprejeli in me posadili za mizo. Oh, ta belokranjska gostoljubnost! Moral sem jesti, kolikor se je pač dalo. Najsi sem se izgovarjal tako ali tako, odgovor je bil vedno pripravljen: študent še nikoli ni bil sit! Zvečer smo se pogovarjali pozno v noč — o vsem, največ pa o Beli krajini in njenih ljudeh, navadah, o partizanščini in seveda — o turizmu. Cesta, ta nesrečna cesta je kriva vsega, pravijo. Za novo cesto od Vinice do Kanižarice so že prišli ljudje, ki so v dolini merili, postavljali količke, dobro jedli in pili, kot govore ljudje — in odšli. Količki so ostali, ostala je stara cesta. Ob tem pogovoru sem se spomnil belokranjskega pregovora: »Gde se kopa, gde se orje, nema me; gde se pije, gde se jede, evo me!« Beseda je nanesla na vojna leta. Francijev oče je bil v NOB, še danes je predsednik ZB v Dragatušu. Govorili smo o trpljenju — Francijev stric je bil ustreljen, potem ko so ga Nemci ujeli v vinogradu v Knežini. Njegov oče je za las ušel smrti. Naslednjega dne sva odšla na obisk k stricu, ki naju je veselo sprejel. Ob zvokih narodnih smo pridno praznili kozarce jabolčnika. Popoldne sva se odpeljala v Draga-tuš. Sprehajala sva se po ulicah, opazoval sem ljudi, poslušal govorico. Navado imam, da vedno, kadar pridem v kak kraj, obiščem tu. di pokopališče. V Dragatušu so pokopane žrtve fašističnega terorja, med njimi Francijev stric, žalostno — nikjer nisem mogel odkriti njihovega poslednjega bivališča. Vse je zapuščeno in niti po skromnem obeležju nisem mogel spoznati gro bov. S prijateljem sva odšla k njegovim sorodnikom. Slavili so. Spet sva se pojavila kot gosta med mnogimi sorodniki, ki so prišli na slavje, pravzaprav po slovo. Na čelu mize sta sedela izseljenca Jožef Gregorineič, vodja slovenskega mladinskega pevskega zbora Zarja iz Clevelanda, in žena, rojakinja z Belčjega vrha. Spoznal sem lepoto belokranjske ljudske pesmi, ki ima v sebi odtenek sosednje, hrvaške. Vrstile so se zdravice, oči so napolnile solze. Tako sem spoznal Belo-kranjce še z druge strani. Na pogled so taki kot vsi ostali, meni pa se je zazdelo, da so globoko čuteči — za razliko od Štajercev in Gorenjcev, ki so trdi in grobi in svoja čustva skrivajo globoko v sebi. Tiho sem sedel in jih poslušal. Z vsako besedo se mi je bolj razločno risala podoba Bele krajine. Skupaj z njimi sem zapel, ne besedila, le melodijo sem ujel. Toda, kar je najvažnejše, čutil sem isto kot oni. Ne bom pozabil Bele krajine in rad bi se še kdaj vrnil med ljudi ob Kolpi. Milenko Strašek Kako dolgo še v kleti? Približno mesec dni je tega, kar je kmetijska zadruga v Metliki začela preurejati svojo trgovino na Suhorju. Medtem posluje prodajalna . v kletnih prostorih, kar pa ni všeč ne strankam ne prodajalkam. Vsi si želijo, da bi trgovina čimprej začela poslovati v preurejenih prostorih. Dogovorjeno je bilo, da bodo 20. oktobra že pripeljali novo opremo, vendar so se gradbena dela zavlekla, največ zato, ker se je med delom podrl strop in so ga morali povsem obnoviti, kar ni bilo predvideno. S preureditvijo lokala bo do pridobili precej skladiščnega prostora, tako bodo lahko kneli večje in boljše zaloge blaga. Kdaj bo trgovina odprta, je odrisno od komunalnega podjetja v Metliki, ki je prevzelo gradbena dela. Lokal je dobil PIONIR Lokal, iz katerega se je pred kratkim izselila uprava metliške mesarije, ni ostal dolgo prazen. Te dni se je vanj vselila pisama gradbenega podjetja PIONIR iz Novega mesta, ki ima v Metliki več gradbišč. Anketa med odborniki Komisija občinskega odbora SZDL in občinske skupščine v Črnomlju je pred kratkim začela 6 pripravami na analizo dela občinske skupščine in njenih samoupravnih organov v preteklem dvoletnem obdobju. Da bi dobili nekatere potrebne podatke, bodo najprej anketirali odbornike, s pomočjo njihovih odgovorov bodo ugotovili dosedanje pomanjkljivosti v delu skupščine in dodelili predloge za uspešnejše delo v prihodnje, hkrati pa bodo določili merila za nove odbor-niške kandidate. Lahko se zadovoljno reži, saj nese nabasano vrečo blaga in polno pest denarja. Vsaj za bankovce bi se moral pod nosom obrisati, ko jih nepremišljeni gospodar ne bi hranil doma ... DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in za tramovi na podstrešju! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Trebnjem in Metliki. Ugodne obresti! Posebno namensko rirčeva-nje za nakup, graditev in obnovo stanovanj! meHiškitiirtednik Oživljena preteklost posavske pokrajine in njenih ljudi. Predstavljana je skromno, toda z izrednim čutom za estetiko. (Foto: Baškovič) GALERIJA BAROČNIH DEL, PRIDOBITEV V BREŽIŠKEM GRADU imfonija minulosti v Posavskem muzeju Ob otvoritvi preurejenih zbirk in obnovljene grajske notranjosti čaka obiskovalce prijetno presenečenje — Prikaz zgodovine Spodnjega Posavja je dopolnjen vsebinsko in oblikovno V ponedeljek, 24. oktobra, bo Posavski muzej odprl vrata preurejenih in na novo postavljenih zbirk. Za predstavitev preteklosti je muzej končno dobil vse gornje nadstropje brežiškega gradu. Prostorne grajske sobane so zaživele novo življenje. Obogatene zbirke prikazujejo minulost posavske pokrajine v dovršeno ubranem okolju. -Skoraj desetletno snovanje načrtov je dobilo končno podobo v zaključeni muzejski celoti. Brežice so dobile muzej 1949. leta. Prenesli so ga iz Valvasorjeve hiše v Krškem, kjer ni bilo več dovolj prostora za nenehno rastoče zbirke. Po zaslugi zbiratelj- NOVO V BREŽICAH ■ V NEDE1JO ZVEČER bo gimnazijska mladina uprizorila v prosvetnem domu Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Delo vadijo dijaki že od lanskega leta. Veliko truda so vložili vanj, z njimi vred pa tudi prof. Zorkova kot režiser. Predstava je vključena v program prireditev v počastitev občinskega praznika. ■ DELAVSKA UNIVERZA je zbrala 25 prijavljencev za politično šolo, ki jo organizira skupaj z občinskim komitejem ZKJ. Na razpis so se odzvali razen članov Zveze komunistov tudi drugi interesenti, ki želijo dobiti širše politično obzorje in osnove za boljše uveljavljanje v samoupravi. Stroške šolanja bo poravnal občinski komite ZK. ■ V BREŽICAH SO JAVNE POTI. PARKI IN ZELENICE tudi letos ostali brez gospodarja. Za njihovo vzdrževanje ni skrbel nihče, ker ni bilo finančnih sredstev. Svet za urbanizem je predlagal, naj bi skupščina v letu 1967 name. nila za ureditev igrišč, parkov, poti in parkirnih prostorov 20.000 Ndin. Skrb za vzdrževanje pa naj bi prevzelo stanovanjsko in ko. muaalno podjetje. ■ V ZDRAVSTVENEM DOMU bodo verjetno kmalu vpeljali posebne ordinacijske ure za alkoholike. V občini je namreč alkoholizem še vedno pereč problem. Ker zakona o obveznem zdravljenju alkoholikov se nimamo, je nujno preventivno zdravljenje v drugi obliki. To bo pomagalo rešiti tudi marsikateri socialni problem. Bolje nekaj kot nič! ■ VRTNARIJA NA ČATEŽU že ves oktober oskrbuje trgovino s sadjem in zelenjavo z izredno dobro papriko in paradižnikom. Paradižnik je obrodil v toplih gre. dah. Dovolj ga bo vso jesen in zimo. Potrošniki bodo imeli ves čas na izbiro zeleno solato. V obdobju, ko bo trg prazen, bo dobrodošlu sleherni gospodinj; ■ IZVOLJEN) SO NOVI ČLANI SKUPŠČINE. Pretekli teden so po predhodnih skupnih sestankih, na katerih so govorili o socialnem zavarovanju in statutih, volili tu. di nove člane skupščine skupnosti socialnega zavarovanja. V prvi volilni enoti so izvolili Ludvika Metelka, v drugi Boža Kerina, v tretji Maksa Topliška, v četrti pa Rudija Požar j a. Upokojence bo v skupščini zastopal tov. Klemenčič. ■ SINDIKALNA ŠPORTNA TEKMOVANJA. V okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika bo tudi športno tekmovanje sindikalnih podružnic v namiznem tenisu, šahu, malem nogometu, odbojki, streljanju in kegljanju. Doslej so bila zaključena srečanja v šahu. kjer so zmagali člani trgovskega podjetja Ljudska potrošnja. V namiznem tenisu so bili prvi člani sindikalne podružnice Livarne iz Dobrave, v stre. ljanju z zračno puško pa ekipa obrata NMV. Druga tekmovanja bodo še ta teden. Rezultate bodo svečano razglasili 28. oktobra v Dobovi, kjer bodo zmagovalne ekipe prejele plakete in prehodne pokale, ■ V SOBOTO, 15. OKTOBRA, je v Domu JLA v Brežicah predaval glavni urednik DELA Jože Smole o sedanjem političnem stanju v svetu. Zanimivega predavanja so se v velikem številu udeležili predvsem starešine garnizi-je in rezervni ter upokojeni oficirji. ■ V PONEDELJEK, 10. OKTOBRA, se je sestalo predsedstvo zveze Združenj borcev občine Brežice. Udeleženci so govorili o delitvi posojila za gradnjo in popravilo hiš kmetov borcev, o sodelovanju na proslavi ZB na Pečicah ter o udeležbi v Banja Luki. Razpravljali so tudi o izobra. zevanju rezervnih oficirjev in pod-oficirjev. BREŽIŠKE VESTI asi ske in raziskovalne vneme prof. Stiplovška in kasneje prof. škalerja se je muzej kaj hitro razvil v eno najpomembnejših kulturnih ustanov Spodnjega Posavja. Sloves sd je pridobil ne le med domačini, ampak v vseh slovenskih pokrajinah, prav posebej pa še na Dolenjskem in štajerskem. Zelo ga cenijo tudi v hrvaški prestolnici, od koder pogosto vodijo na ogled njegovih zbirk dijaško mladino. Posavski muzej ima bogato arheološko zbirko, obsežen prikaz narodopisnega blaga, zanimivo kulturnozgodovinsko gradivo, dokumente o kmečkih uporih, lepo urejen oddelek iz narodnoosvobodilnega boja, čudovite galerijske prostore ter znamenito baročno stensko slikarstvo na grajskem stopnišču, v kapeli in slavnostni dvorani. Freske so restavrirane in se izredno lepo vključujejo v muzejsko celoto. Ob otvoritvi čaka torej obiskovalce veliko presenečenje. Podoba, kakršno je dobil muzej sedaj, predstavlja visok vzpon njegove rasti. V novi postavitvi zbirk in ureditvi prostorov se skriva ogromno ustvarjalnega dela, ki sta ga opravila muzejski ravnatelj Stanko škaler in arhitekt Franc Filipčič. Nešteto ur sta tiho, skoraj neopažena snovala. Muzeju sta dala novo estetsko podobo, iz katere diha pristnost posavske pokrajine in življenje njenih ljudi v bližnji in daljni preteklosti. JOŽICA TEPPEY Kulturni delavci v Artičah Prosvetno društvo »Oton Župančič« iz Artič praznuje letos 35. obletnico aktivnega dela. V soboto, 15. oktobra so se v Artičah zbrali številni kulturni delavci, ki so veliko pripomogli, da je društvo postalo najbolj delavno v brežiški občini. Na prijetnem večeru so obujali spomine na kulturno dejavnost predvsem v povojnem obdobju. Naša občina pred praznikom © NEDELJA — 23. oktobra: ob 9. uri rokometne tekme republiške lige na igrišču v Brežicah; ob 14. uri tekmovanje v motocrossu na Čatežu (državno prvenstvo SFRJ!); ob 14. uri razvitje prapora KO ZZB NOV Pečice; ob 19. uri večer domačih pesmi in plesov v prosvetnem domu v Dobovi; ob 20. uri Molierova komedija »Namišljeni bolnik« v brežiškem prosvetnem domu. ® PONEDELJEK — 24. oktobra: ob 14. uri otvoritev gimnazijskega poslopja v Brežicah; ob 17. uri otvoritev prenovljenih muzejskih zbirk in baročne galerije v Posavskem muzeju; ob 19. tiri koncert v viteški dvorani brežiškega gradu. 9 TOREK — 25. oktobra: ob 19. uri večer mo ških pevskih zborov ter nastop učencev šole bratov Ribarjev in glasbene šole Brežice v prosvetnem domu v Dobovi. £ SREDA — 26. oktobra: ob 13. uri jesenski kros na stadionu TVD Partizan v Brežicah; ob 15. uri zaključna srečanja v malem nogometu in rokometu na brežiškem rokometnem igrišču. @ ČETRTEK — 27. oktobra: ob 18. uri baklada in kres v Dobovi; ob 19. uri slavnostna akademija v brežiškem prosvetnem domu; ob 19.30 slavnostna akademija v prosvetnem domu v Dobovi. $ PETEK — 28. oktobra: ob 8.30 razglasitev rezultatov športnih tekmovanj sindikalnih podružnic in podelitev pokalov v prosvetnem domu v Dobovi; ob 9.30: štafetni tek športnikov, mladine in pripadnikov armade v pozdrav občinskemu prazniku — iz Brežic v Dobovo. 0 Ob 10. uri: slavnostna seja občinske skupščine Brežice v dvorani prosvetnega doma v Dobovi; ob 11. uri: otvoritev novih prostorov za pošto in avtomatsko telefonsko centralo v Dobovi; ob 14. uri: zabavna prireditev s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe v Dobovi, nato ob 17. uri: skupne vaje gasilskih društev v Dobovi; ob 19.30: koncert Slovenskega okteta v Dobovi. 9 SOBOTA — 29. oktobra: ob 10. uri otvoritev obrata za konfekcijo »Jutranjke« iz Sevnice v Brežicah; ob 12. uri otvoritev nove tržnice v Brežicah; ob 13. uri otvoritev ceste Brežice—Bizeljsko; ob 14. uri otvoritev ceste Brežice—Dobova; ob 19. uri zabavna prireditev s plesom v Dobovi; ob 20. uri nastop kulturno-umetniškega ansambla LADO iz Zagreba v prosvetnem domu v Brežicah. @ Za letošnji občinski praznik bodo od 23. do 29. oktobra 1966 tudi proslave in različne prireditve v vseh krajevnih središčih brežiške občine. / $ Radijska postaja Brežice bo od 23. do 29. oktobra oddajala poseben praznični program. .Informator" dober priročnik Te dni se je v Brežicah pojavil v prodaji INFORMATOR OBČINE BREZICE. Izdal ki založil ga je Zavod za kulturo v Brežicah (Delavska univerza), gradivo zanj pa je zbral in uredil Damjan Va-hen. Knjižico je natisnila Valvasorjeva tiskarna v Krškem, kopica priročnih podatkov v njej pa je takoj vzbudila razumljivo pozornost. V INFORMATORJU, ki bi mu lahko rekli tudi »koledarček naslovov in podatkov o gospodarstvu, prometu, kulturi, zdravstvu in drugih službah v občini«, je kopica zares koristnih podatkov in številk: najvažnejše telefonske številke v občini, avtobusni vozni redi, podatki o turizmu, gospodarskih in drugih delovnih organizacijah, pregled šol, organov ObS, kratek pregled zgodovine bolnice, zdravstvenega doma, zavoda za kulturo in matične knjižnice, delavske univerze, gimnazije itd. — INFORMATORJA so tiskali 2000 izvodov, v drobni prodaji pa stane 200 S-din. Oglejte si ga! L. K. Trčenje na ovinku Voznik osebnega avtomobila Jožef Grotz se je 9. oktobra proti večeru na cesti Čatež — Cateške Toplice hotel izogniti dvema pešcema. Pri tem je zapeljal preveč v levo in trčil v avtomobil, s katerim se je pripeljal naproti Zelj-ko Zagorac iz Zagreba. Pri trčenju je na obeh avtomobilih nastalo za okrog 700 Ndin škode. Krmilo je odpovedalo 16. oktobra dopoldne se je iz Bizeljskega proti Brežicam peljal z osebnim avtomobliom Anton Dragestin iz Gregovcev. V vasi Bu-košek mu je odpovedalo krmilo, da je zavozil na levo in s prednjim delom avtomobila zavozil s ceste. Pri nesreči sta bila voznik in njegov sopotnik Miloš Stefano-vič lažje poškodovana in so jima v brežiški bolnišnici nudili zdravniško pomoč'. Skoda na avtomobilu znaša 4000 Ndin. Stebri za most na Ulico 21. maja so že zabetonirani. Do 29. oktobra mora PIONIR napraviti še cestišče. Oh otvoritvi bo most prehoden le za pešce, vozila pa bodo smela čezenj mesev dni pozneje. (Foto: Baškovič, Brežice) DOBOVCANI - praznik vas vabi! Brežiška občina bo praznovala svoj letošnji občinski praznik na krajevnem območju D o b o v e. Počastimo to slavje z množično udeležbo na vseh proslavah in prireditvah na našem področju! PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV: C NEDELJA —. 23. oktobra: ob 19. uri večer domačih pesmi in plesov v prosvetnem domu v Dobovi. $ TOREK — 25. oktobra: ob 16. uri otvoritev novih prostorov zdravstvene ambulante v Dobovi. — Ob 19. uri večer mo ških pevskih zborov ter nastop učencev © ČETRTEK — 27. oktobra: ob 18. uri baklada in kres v Dobovi, ob ognju spored godbe, zbornih pesmi in recitacij. — Ob 19.30 slavnostna akademija v dobovskem prosvetnem domu. v O PETEK — 28. oktobra: ob 8.30 razglasitev rezultatov športnih tekmovanj sin- dikalnih podružnic občine in podelitev po kalov v prosvetnem domu v Dobovi. — Ob 9.30 štafetni tek športnikov, mladine in pripadnikov armade v pozdrav občinskemu prazniku iz Brežic v Dobovo. — Ob 10. uri slavnostna seja ObS Brežice v dvorani prosvetnega doma v Dobovi. — Ob 11. uri otvoritev novih prostorov za pošto in ATC v Dobovi. — Ob 14. uri zabavna prireditev s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe v Dobovi, ob 17. uri skupne vaje gasilskih društev v Dobovi. — Ob 19.30 koncert Slovenskega okteta v dvo rani prosvetnega doma v Dobovi. © SOBOTA — 29. oktobra: ob 14. uri otvoritev ceste Brežice—Dobova. Ob 19. uri zabavna prireditev s plesom v Dobovi. ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAŠIM OBČANOM! Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije v Dobovi 16 DOLENJSKI lISI Št. 41 (864) PREDNOST GRADITELJEM V NEPOSREDNI BLIŽINI MESTA CELULOZA: po treh poteh do stanovanj Za gradnjo družinskih hiš je tovarna odobrila posojilo 49 prosilcem — Delavski svet se je na zadnji seji odločil za nakup 16 stanovanj v novi -stanovanjski zgradbi na Vidmu — Podjetje pomaga tudi varčevalcem in nalaga zanje denar pri Dolenjski hranilnici V Celulozi so po presledku dveh let spet obnovili skrb za stanovanja zaposlenih. Stanovanjska izgTadnja za delavce se je zaustavila leta 1963 s pridobitvijo novega papirnega stroja. Podjetje je bilo brez denarja, toda desetletje poprej je veliko vlagalo za standard svojih delavcev. V tem času je bilo sezidanih 256 stanovanj. Letos so se možnosti za gradnjo stanovanj spet odprle. Delavski svet je na zadnji seji sklenil, da bo tovarna odkupila 16 družinskih stanovanj v poslovno-stanovanj-ski zgradbi, ki jo namerava graditi SGP PIONIR. Tovarna ima sicer še nedokončan 24-stanovanjski blok, imenovan samski dom, Na koncu prijetnega potovanja razočaranje Komisija za vprašanja borcev pri Tovarni papirja v Krškem je pred kratkim priredila za svoje člane prijetno potovanje po Dolenjski tn Beli krajini. 56 nekdanjih borcev in njihovih svojcev je potovalo skozi Novo mesto na Bazo 20, od tod v Črnomelj in naprej v Metliko. Vreme je bilo potnikom zelo naklonjeno; ogledali so si večino znamenitosti krajev, ki so jih obiskali. Prijetni dan so taklručili v Kostanjevici, kjer pa so bili neprijetno presenećeni. V restavraciji »Pod Gorjanci« so bili izredno slabo postrežem, še zdaleč ni moči primerjati tamkajšnje postrežbe s kosilom v restavraciji .Grad' v Črnomlju, kjer so jim razen z dobrim obedom postregli tudi 2 odličnim vinom. Kljub točnemu predhodnemu dogovoru organizatorjev z upravnico restavracije so bili udeleženci izleta zelo razočarani nad malomarno postrežbo, slabo večerjo, predvsem pa nad slabim vinom. Udeleženci izleta si bodo restavracijo »Pod Gorjanci« dobro zapomnili. VINKO POLJANC vendar stanuje v njem le 5 družin. Trakt, ki ga je še pred nedavnim uporabljal PIONIR za svoje delavce, sta po izpraznitvi zasedla vrtec in osnovna šola. CELULOZA pred izgradnjo nove šole in varstvene ustanove' na ta stanovanja ne more računati. Stanovanja, ki jih bo odkupila CELULOZA v bodoči PIONIRJEVI zgradbi, bodo veljala 1,390.000 N din. Toda to ni vse, kar je kolektiv letos namenil za stanovanja; odločil se je še za dvoje drugih poti, da bi spravil pod streho čimveč zaposlenih. Za gradnjo družinskih hiš so spomladi dali 360.000 N din v obliki posojil. Omenjeno vsoto so razdelili 49 prosilcem. Na ta način so kreditirali samo gradnjo v neposredni bližini mesta, največ do 5 km razdalje. Prednost so imeli borci, družine z neprimernimi in pretesnimi stanovanji in družine, ki bodo po vselitvi v lastne hiše izpraznile tovarniška stanovanja. J. ZA STANOVANJA VARČUJE 74 ZAPOSLENIH Zanimiva je nadalje še tretja pot, po kateri želijo priti delavci CELULOZE do stanovanj To je varčevanje prd Dolenjski branilnici. Interesenta morajo nalagati denar najmanj 13 mesecev, nakar jim banka da še svoje posojilo. Takih varčevalcev je zdaj 74. Tovarna pa prispeva vsakomur dvakratni znesek v obliki posojila. Tudi pri tej obliki kreditiranja imajo prednost graditelji v neposredna bližini mesta. Tistim, ki so oddaljeni več kot 5 km, podjetje sicer pomaga, vendar z manjšo vsoto. Zanje ne nalaga 200 odst., ampak polovico manj. Stanovanjska stiska pa kljub temu ne bo tako hitro rešena. V podjetju je še vedno 75 nujnih prošenj in 16 takih interesentov, ki bi zaradi povečanja družine morali dobiti prostornejša bivališča. Januarja letos je bila pri podjetju ustanovljena enota za gospodarjenje z obstoječimi stanovanji. Komisija je šla od stanovalca do stanovalca, od bloka do bloka in ugotovila, da so zgradbe in stanovanja izredno slabo vzdrževana. Krivde za to ne nosijo le hišni sveti, ampak tudi stanovalci. Bili so primeri, ko so stranke na račun hišnih svetov kupovale štedilnike, vinaz ploščice za tla, strehe pa so puščale vodo. Okolica stanovanjskih zgradb je bila malone povsod zapuščena. Da bi vsaj nekoliko polepšali podobo naselja, bosta odslej skrbela za vzdrževanje okolja dva upokojena delavca. J. T. Tretja zmaga Krčanov V 4. kotu zasavske rokometne lige je kršiti Partizan doma premagal Partizana iz Smartnega pri Litiji s 33:20. Zmago so domaći igralci zaslužili, lahko pa bi bila Se večja, ko bi ne bili v prvem polčasu tako slabo streljali. Pri Krčanih so se izkazali zlasti Slamnik, Iskra, sulc in Gane. Maloštevilni gledalci so pozdravili nji. novo tretjo zaporedno zmago. B. I. Šolska mladež iz Koprivnice.. Vsak učonec bi dobil rad za spomin sliko iz časopisa. (Foto: J. Teppev) DROBNE S SENOVEGA ■ PREDAVANJA O OBRAMBNI VZGOJI PREBIVALSTVA 5e je u- deležilo 130 ljudi. Predavatelj iz Brežic je govoril o elementarnih nesrečah in posredoval izkušnje o zaščiti pred posledicami potresov in poplav. Predavanje •so spremljali filmi. ■ ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC je v polnem teku. Zamenjava bo verjetno končana že ta teden, ce ne bo preveč zamudnikov. ■ VPIS PREDSOUSKIH OTROK V VRTEC je bil na Senovem 18. oktobra. Zamuda je nastala zaradi bolnSkega dopusta vzgojiteljice, za katero niso imeli zamenjave. ■ V NEDELJO, 9. OKTOBRA ZVEĆER so trije žejni junaki po 23. uri stopah v restavracijo kar skoz okno, ker so bila vrata že zaprta. Za prekršek bodo odgovarjali pred sodnikom. ■ V KLANSKOVI GOSTILNI lezejo polži kar po podu, žabe pa gostje lahko brcajo z nogo. 10. oktobra je nekdo kupil pol litra mošta. Natakarica steklenice ni niti iplaknila, kupec pa je potem, ko je mošt že skoraj popil, v njej našel 10 cm dolgega polža, čistoča pa taka! Življenje šole utripa s krajem in ljudmi V Koprivnici se veselijo povečane šole in upajo, da bodo za dograditev na vrsti prihodnje leto - Prebivalci tega okoliša so zelo delavni in se radi lotevajo prostovoljnih delovnih akcij - Trenutno gradijo kar tri ceste šola Koprivnica je že na meji štnarske občine. To je popolna osemletka z 219 otroki. V šolski zgradbi so le tri učilnice, eno pa imajo kar v zasebni hiši. V tem okolišu število otrok ne upada, zato upravičeno snujejo načrte za povečanje šolske zgradbe. Pokazali so mi idejni projekt za dograditev. Seveda še niso na vrsti, toda na občini v Krškem so dobili zagotovilo, da je Koprivnica prva za Brestanico. Za pouk v dveh izmenah bi v Koprivnici potrebovali štiri učilnice. V načrtih so predvidene tudi delavnice za tehnični pouk in telovadnica, ki je sedaj prav tako nima- IZ RAZPRAV NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE 11. OKTOBRA Vsi bi pozdravili oinovo vinogradov Ko so na torkovi seji občinske skupščine v Krškem obravnavali gibanje proizvodnje in finančno stanje v podjetjih za prvo letošnje polletje, so ugotovili, da je stanje kar zadovoljivo. Pri tem pa so izvzeti rudnik Senovo, Zavod za rehabilitacijo invalidov ter tovarna čokolade in peciva IMPERIAL v Krškem, kjer imajo stalne težave z nabavo surovin. Ker živi v krški očbčini še vedno skoraj polovica občanov od dohodka iz kmetijstva, so govorniki znova opozorili, da je treba obnoviti vinograde, ki so ponekod sta- ri že tudi blizu 80 let. V novih vinogradih naj bi zasadili predvsem sorte, iz katerih pridobivamo cviček, ki je vse-bolj iskano vino. Po približnih računih je bilo ugotovljeno, da bi se s sodobnejšimi nasadi povečal dohodek kmetov za skoraj 2 milijardi starih dinarjev. Misel o obnovi vinogradov so vsi pozdravili, na predlog sveta za gospodarstvo pa so sklenili, da bodo v podjetjih zbrali 17 milijonov S-din kot posojilo za dobo 10 let, s katerimi bi začeli pripravljati obnovo. Od novih vinogradov si razen gospodarskih koristi obeta ob- čina tudi večje zanimanje mladine za prevzem kmetij. Na seja so tudi sklenili, da bodo poostrili terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki je v precejšnjem zaostanku. Posebej so govorili o rudniku na Senovem, ki je še vedno v težavah. Skoraj ves dohodek gre za plačilo delavcev, položaj pa se bo še poslabšal, ko bo treba plačevati vodni prispevek in prispevek za energetiko. Ker je večina rudnikov v Sloveniji v podobnem položaju, so na seji menili, da je treba to vprašanje reševati v širšem, republiškem merilu. V.P. jo. V Metnih prostorih bodo uredili šolsko kuhinjo in jedilnico. Malico dobivajo otroci že sedaj vsak dan, prinašati pa jo morajo v razred, ker je kuhfntja v drugi zgradbi. Za povečanje šole kažejo ljudje v Koprivnici in sosednjih vaseh veliko dobre volje. Morda je je že nekaj splahnelo spričo zavlačevanja, toda prosvetni delavci še niso zgubili upanja. Njihovo življenje utripa s krajj in ljudmi, zato jih spodbujajo na vse načine. Tovarišici Tii-ka Polšakova in Malka 2varo-va, ki sta imeli tisti dan po uk v popoldanski izmeni, sta povedali veliko dobrega o prebivalcih. Tovarišica Malka Zvarova je v Koprivnici že 20 let. Tam je dobila prvo službeno mesto in pravi, da bo tam tudi ostala. Všeč so ji kraji in ljudje. »Zelo so delavni,« pripoveduje o domačinih in našteva njihove prostovoljne akcije. Trenutno delajo cesto Veliki kamen — Veliki Dol, cesto Koprivnica — Leskov-ce — Križe ter cesto Koprivnica — Kladje. Krajevna skupnost Senovo prispeva denar za prevoze in material. Tovarišica Malči pripoveduje tudi o prizadevnih pevcih mešanega zbora. Poznajo jih v vsem Spodnjem Posavju, saj so se lani predstavili na medobčinski reviji kulturno-prosvotne dejavnosti in nastopili v raznih krajih. Vadijo v glavnem rx>zimi, ko imajo največ prostega časa. Tovarišica Tilka Polšakova vodi šolsko kuhinoo in skrbi, da noben otrok ne ostane brez malice. Dobijo jo tudi tisti najrevnejši, ki je ne morejo plačevati. »Jeseni precej aberemo za zimo in to se nam veliko pozna,« razlaga prizadevna voditeljica kuhinje. Otrokom skuhajo trikrat na teden enolončnico, trikrat na teden pa imajo za malico kavo, čaj in kruh z namazom. Mesečni prispevek za malico je 800 in 400 S din. Nekateri dobe malico brezplačno, če pa je is ene družine več šolarjev, dobijo popust. »Imate velik šolski okoliš?« »Precej daleč sega, saj pešačijo najbolj oddaljeni učenci tudi po šest kilometrov daleč,« mi pojasni tovarišica Polšakova. 2e mi tudi pripelje dva prvošolčka, Tinka Tovornika iz Reštanja in Janka šašteriča iz Mrčnih sel. Oba sta sinova rudarjev. Dve uri in pol hodita do šole in prav toliko časa nazaj domov. 2e zsdaj se vračata po temi, ker imata popoldanski pouk. Za jutranjo izmeno pa bi "se morala odpraviti od doma kmalu po peti uri, kar je zanju spet težko. Pa sta se kar sprijaznila s potjo, čeprav sta po dolgem pešačenju utrujena. šolske malice se zelo veselita, saj je prav oddaljenim otrokom najbolj potrebna. Starši so učiteljem zelo hvaležni za skrb, ki so je deležni njihovi otroci v šoli. Jt. VESTI IZ KRŠKE OBČINE pominu revolucionarja Maksa Stermeckega 7. julija letos smo poročali, kako so v Krškem počastili spomin na revolucinarja Maksa Stermeckega. Spominsko ploščo je 1. julija zvečer odkril narodni heroj Jože Borštnar, sodnik ustavnega sodišča SRS. Objavljamo besede, ki jih je ob odkritju spominske plošče o Maksu Stermeckem povedal tov. Borštnar. Mislim, da je pošteno in humano častiti spomin dobrih, slavnih in velikih ljudi, ki so se posebno odlikovali s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom na različnih področjih dejavnosti in v raznih obdobjih za dobro svojega naroda. Taki ljudje so vedno ostali živi v zgodovini, tn kar je še pomembnejše: ostali so živi v ljudstvu. Tudi zgodovinarji, ki so že ali še bodo pisali zgodovino Posavja v zadnjih letih stare kraljevine Jugoslavije in o prvih letih okupacije Hitlerjeve tašistične Nemčije, ne bodo mogli mimo imena Maksa Stermeckega, velikega revolucionarja, kateremu odkrivamo danes spominsko ploščo na Počivalškovi hiši. Maks Stermecki se je ro- dil 1908 v Venceju pri Krmi-nu, v družini finančnega preglednika.- Po štirih razredih osnovne šole v Krškem je 1927 končal realno gimnazijo v Ljubljani in se vpisal na medicinsko fakulteto, vendar je zaradi stalnih političnih preganjanj ni dovršil. 2e kot mlad gimnazijec se je navdušil za delo in cilje Komunistične partije in kmalu stopil v organizacijo komunistične mladine. Leta 1928 je bil sprejet za člana KP in je delal že kot član pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Na univerzi v Ljubljani je ustanavljal 1929 skupaj z Alešem Beblerjem, seskom, Prezljem in drugimi klub naprednih akademikov, ki pa ga takratna oblast ni dovolila. Po šestojanuarski diktaturi v letu 1929 je vodil partijsko tehniko in skrbel za ilegalni komunistični tisk, katerega širjenje je v tej dobi znatno napredovalo. Poleti 1929 je postal sekretar pokrajinskega v komiteja SKOJ za Slovenijo in s :em član pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Utrjeval in širil je krajevne organizacije komunistične mladine, organiziral sestanke in konference. Na okrožni konferenci skojevcev rudarskega revirja je bil 12. januarja 1930 v Trbovljah zaradi izdajstva aretiran še s šestimi udeleženci. Na velikem sodnem procesu zoper 40 komunistov iz Slovenije marca 1931 v Beogradu je bil obsojen na 7 let zapora, ki ga je prestal v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Dobil je eno najtežjih kazni izmed vseh slovenskih komunistov prav zato, ker se je pred sodiščem junaško držal in napadal buržoazno »justioo«. V dolgih letih zapora je izpo- polnil svojo teoretično izobrazbo v marksizmu, kar mu je omogočilo, da se je v kasnejših letih popolnoma posvetil propagandi komunističnih idej. Tudi v kaznilnici je ostal dosleden komunist in borec za pravice političnih jetnikov; sodeloval je v treh gladovnih stavkah, ki so trajale 11—15 dni. Po prestanem zaporu leta 1937 je živel v Ljubljani, kjer je nadaljeval študij na medicinski fakulteti, vendar ga ni dokončal. Razvil se je v poklicnega revolucionarja, ilegalnega partijskega delavca in javnega političnega aktivista pri »Kmečko-delavskem gibanju« in pri »Zvezi delovnega ljudstva«. Bil je član kmečke komisije pri CK KPS, predaval je v celicah, pisal članke v liste in revije. Leta 1939 je prišel Maks Stermecki v Krško, kjer je delal kot stažist v krški bolnici. Z njegovim prihodom se je okrepilo partijsko delo in aktivnost komunistov v Maks Stermecki, predvojni revolucionar KPS in organizator partijskega dela v Spodnjem Posavju. vsem Posavju. Komunisti so bili takrat tu maloštevilni in raztreseni po posameznih krajih Posavja. Maks je s široko razgledanostjo, združeno s skromnostjo, razbijal ožino in postavljal široko področje za delo komunistov. Takrat smo stali pred drugo svetovno vojno. Fašizem, zlasti nemški, se je širil po vsej Evropi; njegovi agenti so delovali tudi v Posavju, saj so oili znani centri KuUurbun-da v Sevnici, Krškem in Brežicah. Tedanji oblastniki v Sloveniji in Jugoslaviji so gledali predvsem na svoje koristi, malo pa jih je brigala usoda delovnih ljudi; cvetela je korupcija in špekulacija v vsej bujnosti. Delovno ljudstvo Slovenije in Jugoslavije je bilo pred usodno odločitvijo: ali se odločiti za fašizem, kapitalizem in mračno reakcijo ali pa za napredek, resnico in pravico, za nove socialistične odnose med ljudmi in naredi. In ravno Malcs Stermecki je znal s svojimi izvrstnimi apz-lizami svetovnih in do-mvč"-. dogajanj in preprostimi bedami mobilizirati ne sani komuniste, temveč vsa n:-predne množice Posavja, da so strnile in razširile svečo dejavnost za bližnji boj proti hitlerizmu in nazadnjaštvu, za boj za boljše in lepše življenje delovnih ljudi ne samo Jugoslavije, amp^k na vsem svetu. (Konec prihodnjič) S proslave v Šentjanžu. Govori ljudski poslanec Franci Kolar. (Foto: M. Legan) Neupravičen sum v „Pionirja Čeprav so že pojenjale govorice, da je novomeško gradbeno podjetje »Pionir« pri podražitvi gradnje scvniške šole neupravičeno zaslužilo, je občinska skupščina na eni izmed prejšnjih sej ustanovila posebno komisijo, ki je imela nalogo, da stvari podrobneje prouči. Iz gradiva in podatkov, ki so ji bili na voljo, je ugotovila, da že sam način plačevanja po tako imenovanih situacijah izključuje večje napake. Več do-datnih del, sprememba lokacije ter podražitve v času gradnje so skupaj povzroči- Prof. Ivan Mlinar o Bizeljskem Po skoraj 30 letih, odkar je profesor zgodovine na celjski gimnaziji, Ivan Mlinar na povabilo tedanjega muzejskega društva začel raziskovati zgodovinske ostanke Bizeljke-ga, je izšla njegova študija v Časopisu za zgodovino in narodopisje. V svojem delu avtor podrobneje govori o slikoviti vinorodni pokrajini ob Sotli, o njenih zgodovinskih znamenitostih ter o izvoru imena, ki izhaja od gradu Bi-zelj, ki stoji nasproti Klanjca na Hrvatskem. S. SKOCIR Krmeljska »Svoboda« dobila nov projektor Pred dvema tednoma je dobila »Svoboda« iz Krmelja težko pričakovani kinoprojektor kranjske Iskre. Pridobitev je velikega pomena za delavno kino sekcijo, saj bodo predstave zdaj mnogo boljše. Za projektor so prispevali nekaj lastnih sredstev, do bili pa so tudi posojilo skla. da za razdeljevanje filmov SRS. le, da so se stroški občutno povečali, vendar cena šole po mnenju izvedencev še vedno ni pretirana, šola je stala 371 milijonov, ima pa 4270 kvadratnih metrov čiste površine; to pomeni, da so stroški enega kvadratnega metra 87 tisoč S din. kar je še vedno precej manj, kot so bili stroški mnogih takih gradenj. Na zadnji seji občinske skupščine so sklenili, naj komisija preneha delati. Uspeh pri zdravljenju zob šolskih otrok Po poročilu o poslovanju zdravstvenega doma v Sevnici so z rednimi pregledi, predvsem pa s stalnim delom šolske zobne ambulante, občutno zmanjšali število otrok, ki jim je gniloba načela zobovje. V šolskem letu 1962-63 je bilo takih učencev še 64 odstotkov, v lanskem šolskem letu pa le še 22 odstotkov v nižjih in 11 odstotkov v višjih razredih. Po šolah so tudi redno razdeljevali fluor-kalcijeve tablete, ki delno varujejo zobe pred gnilobo. Vse večja potreba po novem zdravstvenem domu Dosedanji zdravstveni dom v Sevnici, ki je bil preurejen iz zasebne vile, postaja vse bolj tesen, ker se število bolnikov, ki iščejo pomoč v njem, stalno povečuje. Kolektiv zdravstvenega doma je iz svojih sredstev že plačal načrte za novi dom, ki so stali skoraj 8 milijonov S din. Ker nima denarja za gradnjo, je pozval občinsko skupščino, naj v bodoče do bi dom prednost pri občinskih sredstvih. TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA nudi potrošnikom v svojih prodajalnah vse vrste prehranbenega in industrijskega blaga po zmernih cenah. Obiščite nas in prepričali se boste o konkurenčnih cenah in solidni postrežbi! S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 11. OKT. Tokrat predvsem o zdravstvo Kako pomembna je zdravstvena služba za vsakega posameznika, je pokazala obširna razprava o poročilih sveta za zdravstvo in zdravstvenega doma - Odborniki so bili podrobneje seznanjeni z delom veterinarske postaje, odobrili pa so tudi najetje posojila za dograditev šole na Primožu V poročilu sveta za zdravstvo, je njegov predsednik Zvonko Krajne govoril predvsem o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Odkar je v veljavi novi zakon, so posebno prizadeti čisti kmetje, ker so kmetje — delavci prenehali plačevati v sklad socialnega zavarovanja kmetov. Le-ta ima stalne denarne težave, ki ne dopuščajo razširjenega zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa močno bremenijo kmetovalce, kot sta v razpravi povedala Stanko Balec in Jože Urbančič. Tov. Krajne je tudi sporočil, da je za letošnje leto predvidenih 28 milijonov dinarjev za plačilo zdravstvenih storitev nezavarovanih ali plačala nezmožnih ter za socialne podpirance in splošno preventivo. Veliko število bolezni jeter, ki imajo izvor v okuženi vodi, je letos znova opozoril na zaskrbljujoče stanje vodovodov, predvsem v Bo-štanju, Tržišču, Krmelju, Šentjanžu in Jelovcu. Preiskava je namreč pokazala, da je voda pogosto okužena s klicami, ki povzročajo različne bolezni. Tudi upravnik zdravstvenega doma v Sevnici dr. Jurij Pesjak je govoril o slabem higienskem stanju, ki ga povzroča pomanjkanje zdrave, tekoče vode v nekaterih šolah, kar je omogočilo močan nastop nalezljive zlatenice. Po- Načrti gostinskega podjetja Pomanjkanje turističnih sob in vse večje zahteve po kvalitetnejših gostinskih storitvah narekujeta sevniškemu Gostinskemu podjetju, da njegov kolektiv vse bolj razmišlja o modernizaciji in razširitvi svojih prostorov. Pri-gospodarili so 22 milijonov S din, za preureditev pa bi jih potrebovali približno 60. S prizidkom k sedanji stavbi bi pridobili prostora za 22 sodobnih prenočišč, ki bi zadovoljili tudi zahtevnejše goste. V kratkem se bodo po gajali z banko o najetju kredita. Verjetno ne bo šlo težko, saj imajo sami dobro tretjino potrebnega denarja kot lastno udeležbo pri najetju posojila. sebej je nakazal utemeljeno potrebo po novem zdravstvenem domu, saj so sedanji prostori pretesni, razen tega pa imajo tam tudi stalne težave s tekočo vodo. Vse to vpliva na kakovost dela in na nerazpoloženje bolnikov, o čemer je na seji govorila tudi Marija Pavlovič. Upravnik doma je vprašal, kaj je z gradnjo vodohrama. Njemu in odbornikom Rudiju Cimper-šku, Dani Dolinšek in Francu Ogorevou, ki so razpravljali o vodovodu, je odgovoril predsednik skupščine Jo že Knez. Dejal je, da bo novi vodohram stal 27 milijonov starih dinarjev; na voljo jih imajo le 22, pet mili Jonov pa sd bodo sposodili. Pričakovati je, da bo zgrajen spomladi. Vodohram bo le trenuten izhod, treba bo misliti na gradnjo vodovoda izpod Lisce ali pa iz Rajglove jame. Ker o vodi že dolga leta razpravljajo, so odborniki sklenili, da je treba pripraviti obširno poročilo, ki naj vključi tudi ukrepe, kako zbirati denar za dokončno ureditev tega pomembnega vprašanja. Na vasi so bolj prizadevni kot v mestu Ker so v sevniški krajevni skupnosti prebivalci okoliških vasi bolj pripravljeni prijeti za delo kot prebivalci mesta, so temu podobni tudi letošnji delovni uspehi. Medtem ko v mestu ni kaj pokazati, so si vaščani čret, Konjske glave, Dobja in Zajčje glave ter Ledine uredili vrsto cest in vaških poti-To je za te kraje velika pridobitev, saj se na Ledino do letos ni dalo pri- ti z avtomobilom. Na Ore. hovem pa gradijo tudi vodovod. K večji pripravljenosti in volji je pripomogel tudi sklep krajevne skupnosti, da daje denar šele po izvršenem delu ki ga cestni nadzornik pregleda in oceni. Za popravilo potov in cest pa prispeva tudi Kmetijsko-go-zdarsko podjetje iz Brežic. ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico \ ali znamko ra 30 din. UPRAVA LISTA Volitve in imenovanja Sovniska občinska skupščina je na zadnji seji imenovala Antona Medveda iz Krškega za novega načelnika oddelka za notranje zadeve pri občinski upravi. Dosedanji načelnik Milan Jeraj je odšel študirat v Ljubljano. Na mesto dosedanjega medobčinskega gozdarskega inšpektorja Inž. Vinka Seska je bil imenovan Inž. Niko Zalokar, doslej vodja sektorja za urejevanje gozdov pri KGP Brežice. SkupSčina je imenovala tudi tri člane v svet stanovanjskega podjetja, in sicer: Franca Hruše-varja, Franca Ogorevca in Franca Avsca. Loka je dobila gasilski avtomobil Pred kratkim se je uresničila dolgoletna želja PGD v Loki, da bi dobilo gasilski avtomobil Gasilska zveza v Sevnici jim je dala kombi, ki bo služil gasilstvu, v primeru nujne pomoči pa bodo vozili tudi bolnike v bolnišnico. Vozilo je skoraj že plačano, društvo pa je že tudi poskrbelo za gasilskega šoferja. PGD Loka se gasilski zvezi lepo zahvaljuje. S. Sk. POPRAVEK V predzadnji številki našega lista nam je spet ponaga-jal, tiskarski škrat. V sestavku, Urejen drevesni nasad na Čanju pri Blanci je bilo namesto 80 ha, kolikor nasad v resnici meri, zapisano samo 2 ha, kar sedaj popravljamo. ASFALTIRANJE CESTE: V petek in soboto so asfaltirali v Sevnici še en odsek mestnih cest: od mostu čez Savo do doma TVD Partizan. (Foto: M. Legan) V letu 1695 je baronica — vdova Kajzeljeva prodala grad in trg ter deželsko sodišče grofu N. N. Rajsi-ku (Reussig). Ta grof je 1707 umrl in nasledil ga je njegov sin grof Karel Jožef Daniel Raj sik, ki je bil dostojanstven gospod, a velik ženskar in zapravi j i vec. Poročen je bil z Ano Marijo pl. Kristalnik (Chri-t stallnigg) iz Svinca na Koroškem, baje iz slovenske plemiške rodbine. Imela sta hčerko Marijo Jožefo. Ko je grof Rajsik 1751 umrl, se je hčer. ka odpovedala dediščini v dobro svoje matere Ane Marije. Tako je ta postala lastnica gradu ter se je 1758 poročila z baronom Jožefom Ignacem Formentinijem. Ko je temu 1789 umrla soproga Ana Marija (bila je prva pokopana na sedanjem pokopališču), je prodal grad in trg z deželsko sodnijo svoji nečakinji Ani Mariji Šchaeffmarm (1789—1790), ki se je poročila z baronom Vencljem Storchom pl. Sturmbrand (1790—1795). Temu je predala grad in trg ter deželsko sodišče in posestvo Stolp Spodnji Mokronog, katerega je dokupil že njen stric baron Formentini. Po smrti svojega soproga je spet prevzela grad, trg, deželsko sodnijo in posestvo Stolp Spodnji Mokronog v svoje roke in vse obdržala do 1814, ko se je po odhodu Francozov iz naših krajev vselil na grad ba. ron Ludvik Mandell. Ta se je poročil s hčerko Ane Marije Schaeff-mann, Ano Jožefo Judito Storch pl. Sturmbrant. Bil je predsednik odbora za pomoč oškodovancem po francoski zasedbi. Napravil je veliko kaščo za shranjevanje žita in drugih poljskih pridelkov, ki jih je odbor delil stradajočim ljudem. Njegova hčerka Luiza se je 1850 poročila z baronom Bergom. Oba sta dobila poleg gradu in trga Mokronog še posestvo Stolp Spodnji Mo. kronog, posestvo trebelske podružnične cerkve na Sv. vrhu, dvorec Zagorico (ki ga je dokupil Mandell) z inkorporiranim posestvom Most, nadalje posestvo Mlin pri štaten-bergu in dvorec Kurethof s Schrot-tovim posestvom. Baron Gustav Berg je grad Mokronog temeljito popravil in olep- šal. Zgradil je zid na severozahodni strani gradu z dovozno cesto, ki je peljala neposredno iz trga na grad. Uredil in zasadil je lepe parke. Gojil je živino, zlasti v pristavi Ko-nopni dol, ter izdeloval tavolete in parkete, ki jih je izvažal daleč naokrog. 1902 je Berg prodal grad za pol milijona kron družabnikoma Bahovec & Hladnik iz Ljubljane. Sam je odšel v Gradec in s seboj odnesel Hemin čeveljc z obljubo, da pripade po njegovi smrti cerkvi v trgu. To pa se ni zgodilo, in je čeveljc zdaj v deželnem muzeju v Celovcu. 1904 je postal edini lastnik gradu Mokronog Bahovec. Tudi ta ga ni imel dolgo v lasti; prodal ga je prekupčevalcu, nekemu Mavsarju iz šentruperta. Drugo posestvo je bilo prodano baronu VVamboldtu s Hmeljnika, posamezne parcele gozda in njiv pa okrog 140 posestnikom. Mavsar je v denarni stiski moral grad prodati 1910 ga je kupil neki Smrekar iz Ljubljane, 26. marca 1912 pa je tudi Smrekar moral grad prodati; odkupil ga je na javni Kocka je padla Prejšnji teden je občinska skupščina v Trebnjem končno vložila tožbo na republiško ustavno sodišče, v kateri obtožuje republiški izvršni svet, da v svojem odloku o mejah gozdnogospodarskih območij ni upošteval mnenja občinske skupščine, kar ni v skladu niti s 4. in 5. čl. zakona o gozdovih niti s 66. čl. rep. ustave. Ne da bi republiški izvišm svet vprašal za mnenje trebanjsko občinsko skupščino, kot to zahteva 4. člen zakona o gozdovih, je proti koncu lanskega leta izdal odlok o mejah bodočih gozdno-gospodarskih območij, po katerem naj bi z gozdovi v občini gospodarila dva gospodarja: GG Novo mesto in KGP Brežice. Vendar občinska skupščina ni hotela izročiti obema podjetjema paseb-nih gozdov, ker je vztrajala, naj v občina upravlja gozdove eno samo gozdno gospodarstvo, in sicer tisto, ki bo lje gospodari in več vlaga za obnovo gozdov. Po podatkih o dosedanjem gospodarjenju obeh podjetij so se občinska skupščina, svet za kmetijstvo in gozdarstvo ter zbori kme-tov-lastnikov gozdov odločili, naj bi vse gozdove dobilo v upravljanje GG Novo mesto. KGP Brežice ima namreč med svojimi obrati tudi kmetijsko dejavnost in vanjo preliva del dohodkov iz go zdarstva, zato v gozdove manj vlaga. Dvajsetletne dosedanje izkušnje pa kažejo, da gravitirajo gozdovi trebanjske občine prej k Novemu mestu kot k Brežicam. Kmalu bo leto dni, odkar se je spor začel. Pritožbe so potovaie sem ter tja. Prejšnji mesec je republiško vrhovno sodišče na pritožbo KGP Brežice odločilo, da bo namesto občinske skupščine samo izdalo sklep o izročitvi gozdov brežiškemu KGP, ki bo nadomestil odločbo občinske skupščine. Na zadnji seji skupščine so odborniki sklenili, da poiščejo pravico na ustavnem sodišču, ker je po njihovem mnenju odlok izvršnega sveta značilen primer zgolj formalnega razlaganja samoupravnih pravic prizadetih lastnikov gozdov in občine. Samoupravnih pravic izvršni svet ne bi smel izigravati, posebno takrat, kadar gre za mejno območje in ko tudi širši gospodarski interesi govorijo za drugačne rešitve. M. LEGAN ŽIVAHNA GRADBENA DEJAVNOST. V občini Trebnje so letos dali že 315 grad benih dovoljenj, od tega največ za preureditev hiš in stanovanjskih poslopij kmetovalcev. Dali so tudi 29 dovoljenj za nove lokacije, od tega 19 v Trebnjem. Doslej so ugotovili le 3 črne gradnje. Na sliki je del novega naselja pod pokopališčem v Trebnjem. (Foto: M. L.) Zanimivo predavanje v Trebnjem Pred obširnimi nalogami V petek, 21. oktobra, bo ob 14. uri v dvorani občinske skupščine v Trebnjem predaval Franc Šetinc, novinar DELA in član glavnega odbora SZDL Slovenije. Poslušalcem bo govoril o vlogi osebnosti v našem samoupravnem sistemu. Vse manj zahtevkov za priznanje posebne dobe Na seji občinskega odbora ZZB NOV v Trebnjm 11. pktobra so razpravljali o delu komisij. Ugotovljeno je bilo, da dobiva komisija za ugotovitev posebne dobe vse manj zahtevkov, ker se bliža 31. december, ko bodo prenehali sprejemati prošnje. Komisija, ki skrbi za- življenjske razmere borcev in invalidov, je sporočila, da je že podpisana pogodba za 5 milijonov S din, ki jih bo prispevala občina za gradnjo in popravilo stanovanj kmetov borcev. Tako bo s 6 milijoni, ki jih je prispeval glavni odbor ZZB NOV Slovenije, na voljo skupno 12 milijonov dinarjev. Na torkovi seji so se tudi dogovorili za ponoven sestanek z nekaterimi prvoborci, ki pomagajo urejevati in preverjati gradivo NOB, ki bo izšlo v posebni knjigi; govorili so še o ukrepih, ki - so potrebni, da bodo grobovi padlih dostojno okrašeni pri-. čakali dan mrtvih. Kako je uspela reforma? Zvezni poslanec Ludvik Golob bo imel v četrtek, 20, oktobra, razgovor o dosedanjih rezultatih gospodarske reforme v trebanjski občini in nasploh ter o ekonomski politiki v letu 196"*. Razgovora, ki bo ob 14. uri v Trebnjem se bodo udeležili direktorji podjetij, predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic ter ves občinski politični aktiv. Dodatni pouk je pomagal K izboljšanju lanskega učnega uspeha v osnovnih šolah trebanjske občine je veliko pripomogla dodatna pomoč učencem, ki imajo težave pri nekaterih predmetih. Razen v Knežji vasi so pomoč organizirali v vseh drugih dvanajstih šolah in s tem pomagali 1267 učencem, kar je skoraj polovica vseh. Pretežni del ali 1063 šolarjev je imelo dodatno pomoč pri matematiki ali slovenščini, manjši del pa je odpadel na vse druge predmete. Izmed učencev, ki so imeli dodatni pouk, jih je 721 ali 57 odst. popravilo oceno. Oktobrska razširjena seja občinskega odbora SZDL v Trebnjem je bila posvečena pripravam za bodoče volitve novih odbornikov skupščine in novih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Ko so govorih o kriterijih za bodoče kandidate, ki vključujejo predvsem kandidatovo dejansko delo, moralne kvalitete, družbeni ugled in delovne sposobnosti, so menili, da so to zelo važna določila, vendar jih ne bo. do smeli jemati preveč ostro, ker drugače občani ne bodo hoteli kandidirati. Ko so govorih o dosedanji pomanjkljivi dejavnosti večine odbornikov, so udeleženci sklenili, da bodo na posebni razpravi to vprašanje temeljiteje proučili. K osnutku pravilnika Socialistične zveze v občini so predlagali, naj ga delno skrajšajo, njegova sploš-nejša določila pa bolj nave žejo na statut Socialistične zveze delovnih ljudi Jugo sla vije. Sekretar občinskega odbora Janez Oven je opozoril, da je potrebno do konca leta izvesti konference krajevnih odborov, pove. čati število članov organizacije in pobrati članarino. Na 70 članov organizacije naj bi izvolili enega člana občinske konference, vsaka konferenca krajevnega odbora pa naj bi izvolila enega člana v nadzorni odbor občinske konference. TREBANJSKE IVERI ■ TREBANJSKA VETE RINARSKA POSTAJA je zaprosila za lokacijo, kjer bi postavila novo zgradbo. Na občini menijo, da bo leta morala biti izven središča naselja, ker bo postaja imela tudi začasno spre jemališče za bolno živino. ■ PREJŠNJI TEDEN JE sindikat kupil v okolici Tržišča 3500 kg jabolk in jih prodajal članom delovnih skupnosti po 170 idin. Ker so jih v zelo kratJcem času prodali, jih nameravajo še pripeljati. ■ OKOLI NOVEGA PO SLOVNO-stanovanjskega bloka je že postavljena ograja in SGP PIONIR gradnjo nadaljuje. . Ker je bil blok grajen za trg, z delom ndso nadaljevali, dokler ndso bila vsa stanovanja kupljena. Za poslovne prostore v pritličju doslej ni pokazalo zanimanja še nobeno podjetje, zato bo- do zaenkrat uredili le tiste prostore, v katerih bo otroški vrtec. ■ MIZARSKO PODJETJE v Trebnjem je nedavno začelo napeljevati centralno kurjavo v svoje prostore. ■ V PETEK SO IMELI USLUŽBENCI občinske uprave že drugi seminar o zakonu o splošnem upravnem postopku. Predavala sta dva pravnika iz Novega mesta. ■ DELAVSKA UNIVERZA je dobila večje število prijav za nov tečaj večerne eko nomske šole in bi ga kazalo začeti že letos. MINULI TEDEN je ne- Zupanoičevi hiši steklenice in še nekatere druge dobitke, postavil rampo in čakal na obiskovalce, ki bi z metanjem obročkov na vratove steklenic poskušali .srečo. Ker jih nd bilo, se je kmalu odselil. čeprav so neznanci izrazili na plakatu, ki je vabil na prvenstve no tekmo, mrtvaško glavo s kost mi in s tem »napovedali« izid tekme za domače moštvo, so tre banjski odbojkarji v pomembni predzadnji tekmi II. republiške odbojkarske lige s svojo igro nav, dušili čez 100 domačih navijačev ki so po tekmi kar drli na igri šče. Igralci so namreč s skrajni mi močmi v zelo zanimivi igri premagali največjega tekmeca za 3. mesto, zelo uigrano ekipo Šenčurja, z najtesnejšim rezultatom 3:2 (12:15, 15:6, 9:15, 15:5. 15:13). Ko je že kazalo, da bodo zmagali gostje, so se domačini ob viharni podpori gledalcev posebno zavzeli in v odločilnem setu zmagali. Z:: Trebnje so igrali: Opara, Mišmaš, štor, Mrvar, Pavlin, Pandža in Glogovšek. V svojih vrstah niso imeli slabega moža Tekmo je do-bro vodil sodnik Zanevski. V zadnjem kolu bo igrala ekipa Trebnjega v Žirovnici. Na sliki je prizor z nedeljske tekme. (Foto: M. Legan) Premalo denarja za vse potrebe Delavski svet stanovanjskega podjetja v Trebnjem je na nedavni seji sprejel program uporabe sredstev, ki se po kriterijih občinskega odloka o minimalnih tehničnih normativih zbirajo za investicijsko vzdrževanje stavb. Ker ima podjetje 65 odst. vseh hiš starih, kot so povedali na avgustovski skupščini stanovalcev, je bilo kaj težko razdeliti vsega dobrin tri in pol milijone starih dinarjev, kolikor prispevajo vsi stanovalci na leto za investicijsko vzdrževanje. Posebne težave imajo s starimi gradovi, ki potrebujejo iz leta v leto večja popravila. Letos bodo nekaj več sredstev namenili za gradova v škrljevem in Trste-niku ter za nekatere druge stare stanovanjske zgradbe. TREBANJSKElOYICE dražbi ljubljanski advokat dr. Va-lenčak. Med prvo svetovno vojno je gospodaril na gradu neki direktor Hoffmann z Dunaja, ki je vodil rudarska dela v Hrastnem pri šentru-pertu. Po prvi svetovni vojni je b;l lastnik gradu Ladislav Pečanka, direktor Kreditne banke v pokoju, potem banka sama in nato tovarnar Savel Kalin. — Med NOB je bil grad 1943 požgan in je sedaj v razvalinah. 2. ŠKRLJEVSKI GRAD Grad škrljevo je menda med najstarejšimi med vsemi gradovi v mi-renski dolini, še sedaj stoji sredi rodovitnega sveta pri vasici škrljevo v severozahodnem kotu šentru. perškega polja. Pod gradom je obširen sadovnjak, za gradom pa lepa hosta., Ime kraja izvira od škrlja-stega kamna, ki ga je poln ves hrib za gradom. Kdo je grad sezidal, Valvasor ne ve. Pač pa je bil prvi Mokronoški grad z južne strani L 1937 znani lastnik gradu grof Viljem pl. Spanheim, gospod od Brež in Selč. Poročen je bil z grofico Hemo Seli-ško. Ko je Viljem umrl, je podedo vala Škrljevo, Mokronog in Novi grad z mnogimi drugimi gradovi na Kranjskem, Koroškem in štajerskem vdova Hema. Smrt je doletela oba njena sinova Viljema in Hartvika, ki sta v zgodnji mladosti padla v nekem uporu rudarjev na Koroškem. Zato je grofica Hema vse svoje premoženje in posest zapustila samostanu v Krki na Koroškem, ki ga je bila sama ustanovila, in je bila v njem do konca svojega življenja (1045) opatica. Ko je bila ustanovljena krška škofija na Koroškem, je papež Aleksander II. skupno s cesarjem Henrikom IV. 1. 1072 odvzel samostanu v Krki vsa posestva in jih dodelil novi škofiji v Krki. Tako je tudi škrljevo pripadlo krškim škofom, ki so tam postavljali svoje oskrbnike. Grad ima kvadratast tloris in je brez dvorišča. Vsa zgradba je po krita s široko piramidasto streho. Ob vogalih gradu so stolpi, med njimi ima eden okrogel tloris. Grad je dvonadstropen. Ima globoke kle. ti in skriven izhod. V gornjem nadstropju še danes kažejo sobo, kjer je bivala Hema, ko je poleti prihajala na svoje posestvo. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja Stanovanjskega podjetja TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali visoka izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih; — srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih; — nepopolna srednja šola s 15-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Prednost imajo kandidati, ki izpolnjujejo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka tudi daljšo prakso s področja gospodarstva. Ponudbi za razpisano delovno mesto je treba priložiti kratek življenjepis z navedbo dosedanjih zaposlitev, dokazila o strokovnosti in nekaznovanosti. Ponudbe sprejema razpisna komisija pri Stanovanjskem podjetju Trebnje do 4. novembra 1966. Veletrgovina MERCATOR, PE Gradišče, Trebnje komisija za delovna razmerja, razglaša po sklepu DS podjetja naslednji prosti delovni mesti: — SKLADIŠČNI DELAVEC, nekvalificiran, nastop službe 15. novembra; — BLAGAJNIČARKO za poslovalnico »Samopostrežba«, Mirna, za začasno delovno razmerje 5 mesecev. Pogoj : kvalificirana trgovska delavka z nekaj prakse. Nastop službe takoj. Ponudbe je treba poslati do 27. oktobra 1966. Joze Mlinari^: J-VVVALVASOR O NOVEM MESTU $ VSEBINA Ime kraja Novo mesto. Njegova lega. Na njegovih tleh je nekoć stalo rimsko mesto. Gotje so to mesto zaman oblegali. Mesto je bilo rezidenca kralja Dietricha. Atila razruši to staro mesto. Vojvoda Rudolf sezida Novo mesto. Ustanovno pismo novomeško. Na tleh Novega mesta je stal nekdaj dvor Gradec. Lega Novega mesta. Mesto je po naravi kar dobro zavarovano. Mesto ima proštijo in samostane. Kdo je proštijo ustanovil in kako je urejena, število kanonikov. Obsežno poročilo o prostiji. Imena dosedanjih novomeških proštov. Grb prostije. Kakšna je novomeška kapiteljska cerkev. Njeni oltarji. Straus-sova ustanova večnih maš. Kapela sv. rožnega venca Naše ljube gospe in ustanova roženvenske bratovščine. Kdo je bil ustanovitelj omenjene ustanove. Kapela sv. Barbare. Kapela sv. Jakoba. Bratovščina svetega rešnjega telesa. Kapela štirinajstih svetnikov -pomočnikov in ustanova zanjo. Relikvije v tej kapeli. Kri sv. mučenca Feliksa, še ena kapela. Okrasje notranjščine kapiteljske cerkve. Umetniška podoba svetega Miklavža. Tekst molitve k svetemu Miklavžu, še en napis. Lep poduk, kake je treba Bogu v čast peti. Nagrobni napis enega izmed proštov. štiri podružnice. Prva podružnica in njene kapele. Druga podružnična cerkev in njeni oltarji. Tretja podružnica in njeni oltarji, četrta podružnica. Stavba šentruper-ške cerkve. Različni imenitni grbi v tej cerkvi, ščit, zastava in nagrobni napis enega gospodov Lamber-ških. Kdo je sezidal frančiškansko cerkev. Nagrobni napis gospoda Willanders. Kdaj je bil sezidan kapucinski samostan. Novo mesto pripade grofom Celjskim. Vojvoda Albreht brezuspešno oblega mesto. Zato podeli cesar Friderik mestu sijajne privilegije. Turki pogosto vpadejo v novomeško okolico. Kako srdito so tu divjati Turki leta 1492. Zaradi ognja trpi mesto veliko stisko. Kuga strahovito razsaja v Novem mestu. Zaradi tega začne mesto propadati. Vendar je Novo mesto še zmeraj za Ljubljano najimenitnejše mesto. Dobre ustanove in običaji v Novem mestu. Volitev tukajšnjega mestnega sodnika. Apote-karji in doktorji. Koliko letnih sejmov je v mestu. Kdaj so ti letni sejmi. Tukajšnji meščani sprejmejo leta 1567 luteranskega pridigarja. Rodovitna okolica Novega mesta. Blizu mesta ležeči dvor Kamen. Dvor Slatnik. Mesto je deželnoknežje. Mesto Rudolphswerth, sicer obče Neustadtlein imenovano, po kranjsko Novo mesto, po latinsko pa Rudolphwertha ali Neostadium, spada k Dolenjski, leži pa med. Ljubljano in Karlovcem: osem milj od mesta Ljubljane, od Karlovca šest, od mesta Metlike pa tri milje. Preden pa si nadalje ogledamo položaj in lego sedanjega mesta, se moramo seznaniti s starim mestom, ki je stalo na tleh sedanjega in čigar ime je obenem z njim brez sledu izginilo. Po pričevanju neke stare koroške kronike, iz katere so vzeti podatki, ki so mi jih poslali sami novomeški očetje, naj bi nekoč tu stalo rimsko mesto; razprostiralo pa naj hi se od kraja, kjer stoji današnje mesto, pa do gradu Hmeljnika, ki varuje mesto z ene strani. To mesto naj bi kralj Gotov Chiniga za vlade cesarja Decija napadel, trdo stiskal, vendar ne zavzel. Tudi kralj Dietrich von Bern je baje imel tu svojo rezidenco. Ko je leta 451 Atila, kralj Hunov, z vojaško silo drl preko štajerske nad Ljubljano, naj bi njegov brat, toda z manjšim številom vojakov, prišel preko Hrvaškega, omenjeno staro mesto oblegal, ga hudo stiskal, a moral oditi, ne da bi kaj opravil; nato je odšel k svojemu bratu Atili v Ljubljano in po zavzetju tega mesta z vsemi vojnimi silami zopet oblegal staro mesto, ga s pomočjo bojevite Atilove roke zavzel, nato pa popolnoma razrušil in razdejal. O imenu tega nekdanjega mesta pa poročilo, ki sem ga prejel, in tudi stara kronika, iz katere je to poročilo, prav ničesar ne pove. Naj bo kakorkoli že, zanesljivo pa je le-to, da je leta 1365 avstrijski vojvoda Rudolf X. postavil sedanje mesto, mu dal podobo, kakršno ima danes, ter ga počastil s svojim imenom, ko ga je imenoval Rudolphsvverth. O vsem tem jasno govori dodano ustanovno pismo, ki je prepisano iz originala. (Ustanovno pismo nadvojvode Rudolfa IV. za novo ustanovljeno mesto Novo mesto.) — Glej: Dolenjski list, 8. aprila 1965, št. 14 — Ustanovno pismo Novega mesta — prevedel Božo Otorepec. Preden je Rudolf to novo mesto ustanovil, je tu stal dvor, imenovan Gradec, last stiškega samostana; v zameno zanj je dal nadvojvoda Rudolf IV. samostanu druga posestva in dohodke in si tako pridobil dvor, na čigar tleh je dak sezidati današnje Novo mesto. Novo mesto leži ob reki Krki, čez katero vodi lep lesen most. Mesto stoji na čednem gričku ter je po naravi dobro utrjeno, vendar pa vse naokoli obdano s hribi, ki so večji in višji mimo njega samega, tako da mu je s topovi zelo lahko priti do živega, a brez njih bi sovražnik ničesar ne opravil. V mestu je velik trg, čedne hiše, prostija, frančiškanski in tik pred mestom kapucinski samostan. Za gradnjo šole: razumevanje in dinar ZA ZIDANJE NOVE OSNOVNE ŠOLE se bodo Novomeščani odločili na referendumu, ki bo sklican še letos. PREDLOG ZA SAMOPRISPEVEK: zaposleni 1 odstotek izplačanih osebnih dohodkov, delovne organizacije pa 1 odstotek sredstev iz sklada skupne porabe. Tako so sklenili predstavniki delovnih organizacij družbeno političnih organizacij, občinske skupščine in krajevne skupnosti na posvetovanju 12. oktobra. Posvetovanje je sklicala novomeška krajevna skupnost z namenom, da sliši mnenje o predvidenem zidanju osnovne šole. Direktor SGP PIONIR in član šolskega svet »Katja Rupena« je menil, da bo treba šolo, o kateri teče beseda, nedvomno postaviti. Menil je, da bi jo lahko zgradili na Grmu. Pripomnil pa je, da bodo morale vse delovne organizacije »porušiti morebitne plotove okrog sebe« in solidarno pomagati pri reševanju res hudega problema. Tone Valentinčič, predsednik sveta za urbanizem, je povedal, da ima občina že nekaj let načrt za novo novomeško osnovno šolo. Izdelal ga je inž. Navinšek. Do dal je, da bi bil ta načrt morebiti uporaben še zdaj. Stekla je tudi beseda o tem, koliko bi naj prispevali Svet za kulturo pri ObS Novo mesto se je odločno zavzel za to, da je treba novomeško godbo denarno podpreti — Kako prav bi prišel sklad za kulturo! Kar ima novomeška godba novega kapelnika, je o njej več slišati, v javnost pa so prodrle tudi težave, v katerih se je godba znašla. Slavko Novakovič, ki je rad prevzel kapelniško mesto, se je, kot kaže, odločno zavzel, da bo godbo opremil, jo pomladil in pripeljal na kvalitetno raven. Vendar Novakovič ne more prodreta, kot bi rad. Težave je kapelnik novomeške godbe razložil svetu za kulturo občinske skupščine v Novem mestu. Ko je ravnateljica osnovne šole »Katja Rupena« Nada Gostič opisala hudo prostorsko stisko in druge težave najštevilnejše osnovne šole v novomeški občini, ki s 1556 učenci m 48 oddelki, toda samo s 23 učilnicami, »ruši« vse utrjene pedagoške normative, po katerih naj bi nobena osnovna šola ne imela več kot 600 učencev, ni bilo na posvetovanju nikogar, ki bi se ne bil sprijaznil z resnico, da je Novemu mestu res potrebno novo šolsko poslopje. Novo mesto potrebuje novo šolo (nadaljevanje s 7. strani) skem in pedagoškem pogledu, saj 1556 učencev ni mogoče zajeti v vse vzgojne de-javnosti, ko je učilnic dovolj komajda ta dve izmeni pouka. g Popoldanski pouk je za učence višjih razredov malo koristen, predstavlja pa letno polovico učno-vzgojnega procesa. Posebno so v tem pogledu prizadeti oddaljeni učenci. ■ šola zaradi rednega pouka od 8. ure zjutraj do 18.30 zvečer ne more uspeš uo organizirati dodatnega pouka za učence, ki slabše napredujejo, čeprav jo zakon zavezuje. Z rednim dodatnim poukom bi odpravili marsikatero nesrečo s ponavljanjem razreda. ■ V šolsko varstvo bi mo rali zajeti vse učence tako, da bi Novo mesto imelo dovolj osnovnošolskih učilnic za enoizmenični dopoldanski pouk. popoldne pa bi se učenci lahko zadrževali v šolski stavbi in opravljali z učitelji vse potrebno delo za šolo in se tudi primerno udej-stvovali v izobraževalnih in zabavnih krožkih. Sedanja kapaciteta varstvenega oddelka je izredno majhna in tudi predraga. ■ Moderna šola naj bi ne izobraževala in vzgajala le z besedo. Posluževala naj bi se tudi radijskih in televizijskih oddaj, imela naj bi opremljene prostore' s kinoprojektorji, diaprojektorji in ostalimi novimi pripomočki, ki bi učence vodili v svet sedanjih spoznanj. Kako naj se zvrsti na primer pred TV sprejemnikom 1556 otrok? Kako naj posluša na primer 8 oddelkov šesiega razreda v neozvočeni šoli radijsko šolsko oddajo, ko sprejme največja učilnica komaj 60 do 70 otrok? ■ šola sama ne more nositi odgovornosti za učence, ki se pozno zvečer vračajo domov. Vse te težave in nevarnosti bi odpr.die. če bi bil v dveh novomeških osnovnošolskih stavbah predmetni pouk samo dopoldan. ■ ŠOLA NI TOVARN A.ki tudi z veliko delavci lahko poveča produktivnost, ŠOLA DELA Z LJUDMI ZA LJUDI, za tako dejavnost pa je tolikšna množičnost ovira za žele ni uspeh. NADA GOSTIČ ravnateljica osnovne šole »Katja Rupena«. občani in koliko podjetja. Menih so, da obremenitev ne bi smela biti prehuda. Sprejeli so predlog, naj bi morda zaposleni prispevali 1 odstotek izplačanih osebnih do hodkov, delovne organizacije pa 1 odstotek sredstev iz skladov skupne porabe. Koliko bo zidanje šole veljalo, ni vedel nihče povedati, ker še ni investicijskega programa. Tak program pa bo dala krajevna skupnost kmalu naplaviti. Pohiteti bo treba tudi zato, ker bodo občani, ko se bodo odločali za prispevek ali proti njemu, zahtevali številke. Podpredsednik ObS Andrej Grča je predlagal, naj bi se občani za samoprispevek ne odločali na zborih volivcev, marveč na referendumu. Udeleženci posveta so menili, da bodo morali izvedbo programa podpreti vsi samo upravni organi v delovnih organizacijah in družbenopolitične organizacije. Led je torej prebit in kaže, da bi začeli prispevke lahko zbirati že v začetku prihodnjega leta. Vedeti pa moramo, da šole ne bo že jutri, saj bo treba zbirati več let. Pristanek delovnih organizacij (čeprav načelen), da bodo pomagale reševati trenutno najbolj pereče vprašanje Novega mesta, vprašanje šolstva, je nedvomno zelo po memben tudi za krajevno skupnost. Le-ta je namreč vse do tega posvetovanja oklevala, ali bi naj v svoj program uvrstila zidanje nove šole ali ne, zdaj pa nejasnosti ni več. Krajevna skupnost bo izvedla eno največjih akcij na Do len j skem sploh, sad njenega dela pa naj bi bila nova osnovna šola, ki bi jo verjetno izročili namenu okoli leta 1970. I. ZORAN Šolstvo na razpravi sveta Svet za izobraževanje, telesno in tehnično kulturo pri občinski skupščini v Novem mestu je 15. oktobra obravnaval problematiko šolstva in financiranja izobraževanja in vzgoje pred sprejetjem ustreznega republiškega zakona. O zanimivi razpravi in sklepih sveta bomo obširneje poročali kasneje. Ne dajte, da novomeška godba utihne! Presenečenje na Daljnem vrhu Na vrtu Barbke Grlica na Daljnem vrhu 11 pri Novem mestu že teden dni cveti bela sliva. Drevo, ki so ga posadili pred 6 leti, je tudi letos dobro rodilo, zdaj pa je zno. va pognalo nežne bele cvetove in listje. Ljudje ugibajo, ali bo Bar. bkina sliva rodila tudi prihodnje leto, ko je zdajle tik pred zimo. tako mimo koledarja in vseh navad letos že drugič pokazala svoje cvetove ... Topličani bodo kopali Ce bo šlo vse po sreči, bodo v Dolenjskih Toplicah še letos začeli urejevati kanali, zacijo. Predvideno je, da bi zemeljske izkope opravili To. pličani sami. ostalo pa Komunalno podjetje iz Novega mesta. Mrtvašnica ali gasilski dom v Škocjanu? V škocjanu stoji stavba, ki jo pokopališko obzidje deli v dva dela. Notranjo polovico hiše. ki leži na pokopališču, imajo za mrt. vašnico, zunanjo pa uporabljajo gasilci za orodjarno. Eni in drugi uporabniki se že dalj časa ne morejo sporazumeti, kdo to zgradbo bolj potrebuje. Krajevna skupnost bi rada mrtvašnico uredila, zaradi prerekanj pa tega ne more. Svet je obravnaval zlasti dvoje psrečih vprašanj: kako dobiti nove aištrumente in kje najti primeren prostor, v katerem bd godba nemoteno vadila. Za instrumente (pihala) bi morali zbrati 1,500.000 S-din, za ureditev prostora (v stavbi študijske knjižnice?) pa okoli 500.000 S-din. Člani sveta so menili, da bi godbi lahko pomagale gospodarske organizacije. Ko bd rešili najbolj pereče (denarno) vprašanje, bi vse drugo rešili precej lažje. Zlasti godbe bi ne bilo težko pomladiti. Nove godbenike bi dajala glasbena šola, ker bi morali njeni učenci — ob manjših stroških šolanja — obvezno igrati v godbi. »Bo morala novomeška godba res utihniti?« so se spraševali člani sveta ob misli, da od gospodarskih organizacij ne bi nič dobili. Pripomnili pa so, da bi morale občinska skupščina, SZDL, ZKS, ZMS in druge organizacije povedati, kaj mislijo o obstoju godbe. Tudi ta primer dokazuje, da perečih kulturnih problemov ni mogoče reševati brez sklada za kulturo. Novomeška občina pa. žal, takega sklada še ni ustanovila. I. Z. MALI KULTURNI BAROMETER ■ V Novem mestu bomo imeli prihodnje dni priložnost pozdraviti Akademski pevski zbor. Ta je doma in v tujini prejel za svoje delo številna priznanja. V Novem mestu pa bo gostoval 28. oktobra. Zvedeli smo tudi, da bo v začetku novembra predstava ljubljanske Drame ali pa slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. ■ Domači igralski ansambel »Dušana Jereba« pripravlja za 29. november delo Va-sje Ocvirka »Ko bi padli oživeli ...« Po dokajšnjem zatišju v gledališkem delu do mačih igralcev je za to predstavo že sedaj precejšnje za- nimanje. Zvedeli smo, da predstavo režira Jože Zam-ljen. ■ V Novem mestu ni mogoče kupiti Slovenskih literarnih revij: Sodobnosti, Pro blemov in mariborskih Dialogov. Zanimivo je, da jih ni najti niti v knjigarni Mladinske knjige, ki sicer sproti prejema knjige, ki izidejo na domačem založniškem trgu. Tudi časopisa za družbena in kulturna vprašanja, Naših razgledov ni mogoče kupiti v vsaki prodajalni, ki se ukvarja s prodajo časopisov. Poskrbljeno pa je za širok izbor krimdnalk. „OPREM ALEŠ" NOVO MESTO, Trdinova 45 OBVEŠČA CENJENE STRANKE: odprli smo prodajo svojih pohištvenih in tapetniških izdelkov V SKLADIŠČNIH PROSTORIH V NOVEM MESTU, Partizanska 13 (bivša tapetniška delavnica). Nekaterim izdelkom so cene občutno znižane. Sprejemamo tudi VSA NAROČILA ZA IZDELAVO ZAVES, AVTOMOBILSKIH PREOBLEK TER DRUGIH TAPETNIŠKIH USLUG. NOVOMEŠKA KOMUNA 20 DOLENJSKI LIST Št. 41 (864) PRVI STAVNI STROJ V NOVOMEŠKEM »KNJIGOTISKU« Odslej tudi pri nas tekoči svinec KNJIGOTISK povečuje poslovne prostore - Kupili so stavni stroj, ki je prvi na Dolenjskem - Odslej v KNJIGOTISKU tudi večja tiskarska naročila Prostori, v katerih se stiska novomeško tiskarsko podjetje KNJIGOTISK, so že od vsega začetka premajhni. 23-članski kolektiv bo ustvaril letos za približno 60 milijonov S-din vrednosti. Razen tiskarskih opravljajo še knji-goveške in kartonažerske storitve. Za tovarno perila LABOD izdelujejo prsne in ovratae kartone za srajce ter razne manjše kartonske škatle. V KNJIGOTISKU imajo 7 tiskarskih strojev. Nekateri so že pravi veterani. Pohvalijo pa se lahko tudi z dvema novima sodobnima avtomatoma in enim predelanim starim strojem, ki pri tisku veliko odleže. Tiskajo prospekte, brošure, lepake, obrazce vseh vrst, poslovna poročila za podjetja in podobno. Sobice, v katerih se stiskajo ročna stavnica, strojnica ter knjigovemica in ekspedit, so majhne in temačne, zato že nekaj časa mislijo na razširitev. Vsa reč se je premaknila letos poleti, ko je začel 14 metrov visok oporni zid nad Krko, na katerem sloni precejšen del KNJIGOTIS-KOVIH prostorov, pokati. Strokovnjaki so že prej prav zaradi trhlosti tega zidu odsvetovali kakršnokoli povečanje dejavnosti tiskarne. Letos pa so s pribižno dvema milijonoma S-din ta oporni zid temeljito popravili in s tem dobili osnovo za preureditev. če vas te dni zanese pot h KNJIGOTISKU, boste na dvorišču naleteli na precejšen nered: tam so razne lesene letve, zidarska oprema, vreče cementa in opaži. Gradijo novo stavbo, ki povezuje dosedanje poslovne prostore. Pridobili bodo okoli 85 kva*i ratnih metrov delovnih površin. To bo omogočilo novo razvrstitev delavnic in boljši tehnološki postopek. Ročna stavnica se bo razširila v prostore dosedanje knjigoveznice, kjer bodo urejene tudi sanitarije. Strojnica bo ostala nespremenjena, v novi stavbi pa bo knjigoveznica z rezkalnico papirja in ekspeditom. Skladišče se bo povečalo za prostore, v katerih so bili do zdaj garderoba in ekspedit. Preureditev bo veljala približno 5 milijonov in pol S-din. Lahko si mislite, da se Takšen je stavni stroj v novomeškem KNJIGOTISKU. Stavec tipka po njem kot po pisalnem stroju, stroj pa sproti vliva iz raztopljenega svinca vrstice besedila. (Foto: Miloš Jakonec) Začasna odločitev o perišču 13. oktobra je bil v Dolenjskih Toplicah dobro obiskan Turnir v malem nogometu Pretekli teden je bil na Loki v Novem mestu veliki turnir v malem nogometu, v katerem je sodelovalo 7 ekip: TVD Partizan Mirna peč, Otočec in Straža ter 4 moštva iz Novega mesto. Tek. movali so za prehodni pokal občinske skupščine Novo mesto. Rezultati predlekmovanja: JLA : Pionir 2:0, Mirna peč : Steklarna 6:1, Novo mesto . Straža 4:1, pol-tinultt: Novo mesto : Otočec 5:2, Mirna peč : JLA .2:2, v podaljšku 3:2 za Mirno peč; finale: Novo mesto : Mirna peč 6:1, za 3. oz. 4. mesto Otočec .: JLA 2:0. Prehodni pokal je osvojil NK Novo mesto jm Avtobusi že ustavljajo Lokalni avtobus, ki vozi po Novem mestu, je ob koncu preteklega tedna že ustavil na novem postajališču pri Industriji obutve, ki so ga naposled le uredili. Umikališči sta kockani, kocke pa so pobrali Po vsem mestu. Postajališ. ee sta delala dva izvajalca: Komunalno podjetje in TJsluž. nost ves kolektiv veseli dne, ko bodo laže zadihali v večjih prostorih. £e bolj kot tega pa so veseli pred nedavnim kupljenega stavnega stroja, ki je začel vlivati svinčene vrstice konec pretekieta tedna. Stavni stroj v KNJIGOTISKU je prvi stavni stroj na Dolenjskem. Opravil bo veliko zamudnega dela ročnih, stavoev, ki so morali do zdaj vse tekste sastavljati tako, da so zbirali posamične črke iz predalov. Stavni stroj je neke vrste pisalni stroj, le s to razliko, da pisalni stroj po udarcih na tipke prenaša črke preko traku na papir, stavni stroj pa odliva črke v vrstice iz svinca. Razumljivo je, da v zelo kratkem času opravi enako delo kot več ročnih slavcev. Na novomeški KNJIGOTISK se bodo odslej podjetja lahko obračala tudi z večjimi naročili; k temu bo največ pripomogel prav stavni stroj. M. J. Vsi jih bodo lahko videli Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu je objavil seznam filmov in razpored predstav v počastitev občinskega praznika. Filme »Marš na Drino«, »Desant na Drvar« in »Ne joči, Peter« bodo v mestu in na podeželju predvajali od 27. oktobra do 14. decembra. Prikazovali jih bodo zlasti v krajih, kjer so šole, zato bosta marsikje tudi po dve predstavi istega filma: dopoldne ali popoldne za učence, zvečer pa za odrasle. Vstopnina bo enotna, in sicer za učence 1 Ndin, za druge pa 2 Ndin. Brez denarja ni nič Škocjanska krajevna skupnost je sklenila obnoviti dva mostova v Zavin-ku in Grmov j ah in popraviti cesto iz Klenovika v Rakovnik, vendar brez denarja ne more nič napraviti. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo do krajevnega praznika v maju 1967 dobili pitno vodo Gr-moveljčani. Ker za ta vo. dovod nimajo zagotovljenih sredstev, se boje, da tudi ta sklep ne bo uresničen. NOVA BAZA AMD. V nedeljo dopoldne so v dolinici nad železniško postajo v Novem mestu slovesno izročili namenu nove upravne prostore z delavnico in garažami novomeškega AMD. Gradnja novih prostorov je stala okoli 15 milijonov Sdin, cLETMCE IZ HIŠE rui Bregu št. 15 gredo v svoji objestnosti tako dal«č, da na sprehajalce za Loko mcoejo paradižnike, če same ne znajo loftiti šale od nesramnosti, bi jih lahko vsaj starši poučili, kaj je prav. ■ k no rzKomsčA otroka, se sprašujejo ljudje, ki jim majhen, pluvolas deček ponuja tt po mesni tn po hišah. Otrok Je tako majhen, da še ne ve, koliko je star — in vendar prodaja Časopise! Kdorkoli ga k temu navaja, je vreden obsodbe! Malček, komaj zrel za vrtec, ne hi smel opravljati dela, primernega odraslemu človeku! ■ gibanje P1UC11Iv alstva — rodile so: Bika Kapš iz Ulice Majde šile 8 — dečka, Marjeta Zaman z Mestnih njiv 12 — Andreja, Marija Zgane iz Pudcrfeiče. ve ulice — Natašo, Ljudmila Dre. nik iz Ragovske ulico 7 — defika, Pepca Pirnar iz Kettejevega drevoreda 7 — dečka, Anica Jordan b Trdinove I — Matejko in Marija Djukič s Partizanske 17 — dve deklici. Kanalizacija v Bršlinu opravljena Te dni je novomeško Komunalno .podjetje uredilo kanalizacijo na vsej trasi br-šlinske ceste, ki bo asfaltirana. Do zdaj so asfaltirali del od železniških zapornic do mostu. Z asfaltiranjem nadaljujejo. Zakaj ne v smetnjak? V Novem mestu lahko vsako jutro vidimo rumen tovornjak, ki odvaža smeti izpred hiš. Kjer stanovalci poznajo red, lahko delavci smeti kmalu naložijo, kjer ne, pa gre teže. Vsaka hiša še nima smetnjaka, nekateri pa so smetnjak skrili in ga uporabljajo kdove za kaj. Dobra tretjina Novome.ščanov smetnjakov sploh ne pozna, za ostre sajo smeti kar okoli liiš. Tako delajo, kot bi ne vedel-: za odlok, ki ureja spaaKan.fe reda in predpisuje kazni z« kršitelje. Št. 41 (864) DOLEMJ8K1 LISI 21 Pogovor z zdravnikom 23. oktobra zaključna atletska prireditev v Novem mestu — Za najboljšega pripravljen pokal Atletska sezona gre h koncu. Na tekmovanju 15. oktobra so na. stopili v "lavnem mlajši novome, ški športniki. V štafeti mlajših mladink na 3x300 m sta poskušali sestri Močnik z Bretkovičevo izboljšati republiški rekord, pa je do rekorda manjkala le dobra se. kunda. Rekord je naskočil tudi mladi Kovačič, pa je v teku na 600 m prav tako zaostal za eno sekundo. Nekateri rezultati: 60 m — pionirke: Mervar 6,6; mladinke: Plev-nik 9,2; pionirji: Mrak 8,9; 100 m — člani: Istenič 11,4; mladinci: Penca 11,6; 400 m — mladinke: Lovšin 81,1; 600 m — pionirji: Kovačič 1:33,0; 1.500 m — člani: Popovič 4:24,2; mladinci: Vovk 4:28,0:3x600 m mlajše mladinke D. Močnik, Bratkovič in K Močnik) 5:32,4; štafeta 4\60 m — pionirke: osnovna šola Novo mesto 38,1; pionirji: osnovna šola Novo me- sto 35,6; višina — mladinke: Zagore in Jereb po 1,30 m; članice: Petančič 1,30 m; daljina — mladinke: Jereb 4,19 m; pionirke: Ja. ketič 3,50 m: člani: Istenič 5,99 m; mladinci Penca 6,00; kopje — mladinci: Pavlic 47,80 m; mladinke: Zapore 25,47 m; krogla — mladinci: Guštin 12.54 m; mladinke: Pe. terle: 6,72 m; članice: Facja 8,21 m; disk: — mladinci: Guštin 32,08 metrov. Zaključno atletsko tekmovanje bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 9.30, zatem pa bodo podelili nagrade najboljšim delovnim kolektivom, ki so tekmovali v letošnjih športnih igrah. Najboljšemu atletu je občinski sindikalni svet namenil pokal v trajno last Ker se bodo tekmovanja udeležili razen domačih atletov in najboljših tekmovalcev s sindikalnega atletskega prvenstva tudi nekateri atleti iz drugih slovensk'h krajev, pričakujemo zanimive boje. J. G. Triglav (Kranj) : Kočevje 3:1 Danes teden ste se na šentjernejskem kegljišču srečali dve Iskri: v kegljanju sta se pomerili šentjernejska in novomeška Iskrina ekipa. Zmagali so šentjernejčani, ki so podrli 33 kegljev več. V soboto pa so Šentjernejčani premagali tudi kegljaško ekipo bolnišnice iz Novega mesta in si v jesenskem delu tekmovanj priborili 2. mesto, za kar jim iskreno čestitamo. Želimo jim, da bi v bodoče pridobili tudi več mladega naraščaja v svoje vrste. Na sliki: zaključni pozdrav s četrtkovega srečanja. (Foto: Polde Miklič) Ljubljana zmagovalec turnirja V nedeljo je bil v Novem mestu že peti tradicionalni turnir mest v balinanju. Tokrat se turnirja nj udeležila reprezentanca Zagreba, sodelovala pa je močna ekipa in:fiAt:;s3S of os pj 'ouefiqnr^ res najboljši tolkači. Poleg gostov so nato sodelovali še domačini s tremi ekipami V prvi tekmi je Ljubljana s težavo premagala drugo ekipo Nove. ga mesta (Sturm, Cvar, Vovko, Barbič) s 13:11. Domači so vodili že 7:0. Prva ekipa je hitro prema, gala tretjo ekipo s 13:4. V odločil, nem srečanju za prehodni pokal je nato Ljubljana (Antunovič, Kiš, Rozman. Kosar) po enakovredni igri premagala prvo ekipo Novega mesta (Legiša, Hren, Mraz, Bratož) s 13:11. Ostala srečanja niso bila odločUna za vrh. Tako je druga ekipa izgubila s tretjo 13:7, prva je premagala drugo 13:4, za presenečenja pa je poskrbela tretja ekipa, ki bi skoraj premagala Ljubljano, vendar je biJ končni rezultat 13:10 za goste. Vrstni red turnirja mest je naslednji: zmagala je Ljubljana, ki je tretjič prejela prehodni pokal, sledijo prva, tretja in druga ekipa Novega mesta Skoda, da se ekipa Zagreba ni udeležila turnirja. (en) Zmaga senovskih nogometašev 9. oktobra so senovski nogometaši premagali NK Vojnik z rezultatom 7:1 (3:0). Gole so dosegli: Gaser 3, Gabrič 2 ter Budna in Zupevc po enega. Ekipa NK Partizana Senovo je zasluženo slavila visoko zmago, saj je igrala zelo dobro. Edini gol so domačini dobil v zadnji minuti iz enajstmetrovke, ki je vratar sploh ni hotel braniti. Kopina 167 krogov Na strelskem tekmovanju v počastitev občinskega praznika je 16. oktobra zmagal Božo Kopina iz SD Pionir s 167 krogi, pred Janezom Berlanom (164) in Janezom zibertom (161). Zmagovalec je dobil pokal, drugi in tretji pa doplome. , Tekmovanja z zračno puško se je udeležilo 26 strelcev i/, osmih družin v novomeški občini. I. Ž. V nedeljo so odbojkarji Kranja in domačini odigrali doslej najbolj zanimivo odbojkarsko tekmo na domačih tleh. Kranjčani, ki so na vrhu razpredelnice, doslej niso izgubili še nobene tekme, medtem ko so Kočevarji trdno na drugem mestu. Zelo zanimiva in privlačna tekma se je končala z zmago gostov 3:1 (15:8, 8:15, 15:7, 15:12). Za Kočevje so igrali: Bi-žal, Murovič, Kersnič, Pogorelec, Poje, Figar, Kavčič, Cokorilo in Arko; za goste pa: Soklič, Bizjak, Keše, šmuc, Markovič. Kozel, Že-pič, Jenko in Mohorčič. ŽELEZNIČAR - prvak Dolenjske Na kegljaškem prvenstvu Dolenjske v borbenih partijah za leto 1966 v Novem mestu je prvo mesto in naslov prvaka osvojil KK Železničar iz Novega mesta Rezultati: Železničar 1467, Vseh devet 1359, Krka 1341. Elektro 1168, Bolnic:. 1157. Pionir je bil diskvalificiran, ker je po prvem nastopu zapustil tekmovanje. Brez dvoma slaba poteza ekipe, ki tekmuje kot ligaš v slovenski ligi. Občinska kegljaška liga V 4. in 5. kolu občinske keglja ške lige Novega mesta so bili doseženi naslednji rezultati: l. skupina: Starih devet : Pionir 276: 219 (!), Železničar : Vseh devet 363:331, Vseh devet : Luknja 343: 265; II. skupina: Krka : Elektro 303:256, Bolnica : Iskra (Nm) 299-247. Bolnica : Krka 265:331. Iskra (Nm) : Elektro 287:306. V prvi skupini sta v vodstvu Železničar ir. Pionir z 8 točkami, v drugi skuuini Toplice in Elek tro z 12 točkami. im Kotiček za starše dr. Bergant - dr. Humer: Strah ovira otrokov razvoj Nedavno smo na tem mestu opozorili na dragoceno zbirko, ki jo je lani začela izdajati Cankarjeva založba pod naslovom Mala knjižnica za starše. Našteli smo dela, ki so doslej že izšla, in obenem na kratko prikazala eno izmed njih, da bi starši( ki jim je zbirka v prvi vrsti namenjena, videli, kakšna je njena vsebina in na kakšen način avtor razpravlja. Danes bomo na podoben način seznanili naše bralce s pravkar izišlo knjižico Strah ovira otrokov razvoj. Napisale sta jo dve avtorici: pedagoginja in zdravnica. Iz njunega uvoda povzemamo naslednje misli: »Otrok se rodi telesno in duševno tako nebogljen, da govorijo nekateri antropologi celo o »prezgodnjm rojstvu« otroka; nobeno drugo živo bitje ne potrebuje tako dolgo časa kot človeški otrok, da se telesno in duševno osamosvoji in postane sposoben samostojnega, neodvisnega življenja. Prav zaradi dolgotrajne nebogljenosti, ki je značilna za otroka, ima strah velik pomen v njegovih doživetjih in je ponavadi posebno med ored.šolskim obdobjem prvi izraz motenj in težav v njegovem duševnem in telesnem ravnovesju ter zdravju. Ker pa je otrok v tem času tudi zelo čustveno občutljiv in ranljiv, je zelo važno, da znajo vse take motnje starši čimprej odpravljati ali preprečevati.« Knjižica ima naslednja poglavja: Zakaj je plašnost škodljiva in nevarna otrokovemu razvoju; Kateri so glavni vzroki za plašnost; Strah pred tujimi obrazi; Strah pred živalmi; Nočni strah; Strah pred napakami; Strah pred osamljenostjo; Otrok se boji zdravniškega pregleda in bolnice; Otrok se boji bolezni; Kako pomagamo bolnemu otroku, ki se boji. Tako je že iz samih naslovov poglavij razvidno, kako bodo v knjižici dr. Bergan-tove in dr. Humarjeve starši lahko našli odgovor na marsikatero vprašanje, ki jih muči zavoljo njihovega otroka. V naslednjem ponatiskujemo še odlomek iz drugega poglavja: »Starši se večkrat premalo zavedajo, kako močan strah in grozo lahko občutijo njihovi otroci pred kaznijo, posebno pred telesno. Predvsem nervozni, občutljivi otroci doživljajo tako grozo pred telesno kaznijo, da jim povzroča hude ševne rane . . . Mnogo laži. pobegov, popravljanja in ponarejanja ocen bi si starši pri svojih otrocih laže razložili, če bi se zavedali, kakšen paničen strah pred telesno kaznijo lahko doživljajo njihovi otroci. Mnogi nepotrpežljivi in ambiciozni starši mislijo, da je mogoče s strahovanjem in silo doseči hitre vzgojne uspehe. Hiter, brezobziren tempo življenja, ki je značilnost modernih časov, prenašajo tudi na vzgojni postopek, pri tem pa povzročajo več škode kot koristi. Tako vidimo npr. poleti ob morju prizore, ko nespametni starši — pri tem prednjačijo očetje — s silo vlečejo otroka v vodo, mu spoclnesejo noge ali pa ga celo vržejo v globoko vodo, meneč, da se bo tako najhitreje naučil plavati. Ne moti jih pri tem pretresljivo kričanje otroka, ki doživlja resnično smrten strah in kateremu lahko taki .vzgojni' doživljaji povzroče življenjsko škodo in strah pred vodo in plavanjem.« Knjižica Strah ovira otrokov razvoj stane 350 din in jo dobite v vseh knjigarnah. Vreme le bilo lepo, toda malo preveč vetrovno. Rekordno število gledalcev je vneto bodrilo domače, ki pa kljub temu novemu članu prve republiške odbojkarske lige niso bili kos. Tekma je pokazala lep napredek domačih, ki se niso dali tako zlahka odpraviti kot spomladi, ko so tekmo izgubili z rezultatom 3:0. Upamo, da bo zimski trening koristil domačinom, ki se bodo pripravljali za srečanja v prihodnjem letu, če bo liga še obstajala. A. ARKO Zaporedni zmagi krmelj-skih nogometašev 9. oktobra so rokometaši Krme-lja gostovali v Šentvidu in proti borbenim domačinom slavili zasluženo zmago z rezultatom 15:11 (9:5). Izkazala sta se oba vratarja, .med strele: pa so bili najboljši Vrtačnik (Šentvid) ter Krme! jčana J. Lozar in Metelko s petimi zadetki. V zaostali tekmi ljubljanske conske rokometne lige je ekipa Krme-lja na domačem igrišču premagala Radeče z 18:12 (8:6). Tekma je bila v močnem dežju, igrišče pa je bilo blatno in spolzko. Domačini so se boljše znašli in dosegli novo zmago V drugem polčasu je prišlo do nešporntih izpadov gostov, ki so neupravičeno protestirali zoper dosojeno >edemmetrovko. Po tekmi so grozili sodniku Vačovniku iz Sevnice, ki je kljub neugodnim pogojem tekmo sodil objektivno in dosledno Najuspešnejši strelec je bil domačin J. Lozar, ki je dosegel kar deset golov. Z dvema zaporednima zmagama so Krmeljčani močno izboljšali svojo uvrstitev. D. B. Brežice : Selca 9:4 V lepem, sončnem nedeljskem dopoldnevu so domače igralke rokometa pred skoraj 400 gledalci premagale trenutno vodečo ekipo republiške rokometne lige z rezultatom 9:4 (4:1 > Sodil je B. Kastelic iz Ljubljane. Brežice: Bo/ičnik. Bo/.ančič 3. Molan 4. Slak. Engel, Jurečic, Kolar 1. Les Mišic 1. Malus in Jurman. Selca: Gartnar, Benedičič 2, Piku.š 1. Jelene. Golja, Veber, čutar I 1, Cufar II, Smiri. Domače igralke so tako dobro zaigrale, da bi lahko zmagale še z večjo razliko Najboljši med njimi sta bili Molanova in Bo žančičeva, pri gostjah pa Bone. dičičeva. S to zmago so se "Bre-žičanke utrdile tik pod vrhom lestvice. V 8. kolu bodo igrale doma z ekipo mariborskega Branika. MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! — Poskusite! reobčutliivostne bolezni Naše telo postane lahko sčasoma preobčutljivo na nekatere snovi, ki jih najdemo v hrani, pa tudi na zdravila in druge snovi. Navadno so take snovi kemično beljakovine, lahko pa povzroče bolezen tudi enostavnejše kemične sestavine. Takim povzročiteljem preobčutljivostnih reakcij našega telesa pravimo alergeni. Ti povzroče v telesu, ki je dalj časa ali pogosto z njimi v stiku, tvorbo posebnih protisnovi. To traja približno 2 do 3 tedne. Če sedaj ponovno dobimo v telo alergen, se sproži preobčutljivostna reakcija. Najpogostejši alergeni so: sobni prah, perje, plesni, dlake raznih živali, bakterije, svinina, ribe, paradižnik, jagode, marelice, čokolada, jajca, mleko, peni. cilin, sulfamidi, jod, razni serumi itd. Dejansko lahko skoraj vsaka stvar povzroči alergijsko reakcijo, zgoraj naštete so le najpogostnejše. Preobčutljivostna reakcija je lahko zelo hitra, nastane v trenutku in je v bistvu šok. Bolniku je nenadno slabo, se zruši, utrip je zelo hiter in slab ali pa ga ni. Tako stanje ni pogosto, vendar ga lahko takoj spoznamo. Zdravniška pomoč je nujna. Najpogostnejše pa so preobčutljivostne reakcije, ki nastopajo počasi ali pa celo čez več dni. Mednje spadajo astma, koprivka, ekcem, nahod. Astma ali naduha, ki jo povzročajo alergeni, je huda, dihanje težavno, bolnik se duši, kašlja, lovi zrak, zahteva odprto okno, da dobi svež zrak, obupuje. Koprivka je v bistvu izpuščaj raznih oblik po koži, ki je navadno dvignjen, podobno, kakor če bi se opekli s koprivami. Odtod tudi ime. Izpuščaj močno srbi, posebno na toplem, npr. pod odejo. Bolnik se kar naprej praska, večkrat mu je tudi slabo. Ekcem nastane na koži tam, kjer je prišlo do dotika s preobčutljivostno snovjo. Koža je rdeča, srbeča, včasih mehurjasta in boleča. Nahod je kot vsak drug nahod, navadno pa se mu pridruži še kihanje. Ker se pri vseh teh pojavih navadno poveča tudi telesna temperatura, se bolnik močno prestraši. Ker je reakcija včasih res zelo huda, posebno če zatekajo veke, ustnice in grlo, je zdravniška pomoč vsekakor potrebna. Če imamo doma bolnika, ki določenih snovi, zdravil ali pa hrane ne prenaša, potem bomo vedeli iz izkušnje, kako naj ravnamo. Tisto snov je pač treba izločiti iz hrane, iz stanovanja ali pa je ne smemo uporabljati. Zdravil, ki bolniku povzročajo nevšečnosti, ne smemo jemati. V takem primeru je potrebno tudi opozoriti zdravnika, ki bolnika ne pozna, da to ali tisto zdravilo povzroča preobčutljivostno reakcijo. Predpisal bo drugo primerno zdravilo. Zoper preobčutljivostne bolezni imamo precej zelo dobrih zdravil, ki hitro pomagajo. Ker pa zdravila ne preprečijo teh reakcij v bodoče, je potrebno takega bolnika preizkusiti v daljšem časovnem raz-! dob.ju na vse snovi, ki bi mu lahko škodovale, potem j pa ga poskusiti zdraviti z desenzibilizacijo, to se pra-I vi z injekcijami, ki preobčutljivost postopoma od-' previjajo. Dr. BOŽO OBLAK DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Novomeški £■ !listi merijo moči V novomeškem Šahovskem klubu se le od 30. septembra srečuje 19. ekip iz 14 sindikalnih podružnic. Rezultati pred tekmovanja: Brežice : Slovenj Gradec 19:31 V 7. kolu republiške rokometne lige so rokometaši Brežic doživeli hud poraz z 12 goli razlike. Tekmo je dobro vodil J. Bartolj iz Kranja. Brežice: Berglez, Rovan 1, Šetinc 6, Bršec 3, Avsec 1, Bosina 3, Jurešič, Kukavica 4, Deržič 1, Pavli-'-. Kostanjšek. Slovenj Gradec: Kravzer, Kranjc 4, Gologranc 3. Stumberger 5. Kreuh 2. Naglic 1, Jeriček 9. Ermenc 4, Vninč 1, Ocepek 2, Jurjac. Igra je bila ostra, gostje so pokazali živ rokomet, za razred boljši od domačinov. Večino zadetkov so dosegli iz hitrih protinapadov. Med domačini je igral tildi Bosina, ki se je nedavno vrnil od vojakov. Prihodnjo nedeljo bodo igrali doma z ekipo Kovinarja iz Maribora. M!linil«!;ri!i;i,'-'lih^ I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski K postaji: Ana iVla.jetič, gospodinja z Iglenika; Karlo Majctič, =§ član kolektiva Komunalno podjetje Novo mesto; Anton Fink. U član kolektiva Gorjanci Straža; Frane Prime, Oraga Kamr- g narič, Stanka Saje, Albina Irt. Jožefa .lakše, Lada Scčniak, ■ Slavko Vavpetič, Slavko Kav.šek, Branko Pogeljšrk in Marija s Ponikvar. člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Franc tio- ričar, Slavko Nagelj, Štefan Horvat in Jože Košmrlj, člani g kolektiva IMV Novo mesto; Franc Golob, Betka Plaznik. Jj Miha Hrovatič. Roman Zelnik. Antonija Čolnar, Niko Pali devski, Anica Tomšič, Andrej Kesman, Katica Turk in Jože g Fortc. člani kolektiva Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo g in urejanje naselij Novo mesto, Ivo Goršin. Milan Senica. g Milka Hofbauer. Sonja Klohčar in I ore Kloličar, člani koli lektiva Novo'.ehna Novo mesto; dr. Leopold Morela, dr. Ju-p re Opuder, dr. Pavel Zupan. Kristina Galič, Frančiška Sinje, Marija Graliek. Zoriea Gabrnn, Ivanka Civič, Joža g Stric, Ana Stipančič in Marija Turk, člani kolektiva sploš- = ne bolnice Novo mesto; Alija Crkič. Frane Celic. Stane ža- H gar, Ivan Ferkolj, Jože Pavlic in Pavel Rabadžič, člani ko- g lektiva Opremales Novo mesto. 1»lli»ri!1"!itf!»-Zmaga Crnomeljčanov je zaslužena. J- m- 22 DOLENJSKI LISI Št. 41 (864) ,Rad bi vedel za svojo pravico../ ogledalo Klopce po Krki plavajo... Veliko je ljudi, ki bi radi vedeli za svojo pravico. Manj je takšnih, ki hkrati povprašujejo tudi za dolžnosti. Kar precej pa je v naši družbi ljudi, ki sploh ne razmišljajo ne o enem in ne o drugem, ampak živijo, kar se pravic tiče, na veliki nogi. Predstavljam vam Franca Jančarja, natakarja (z odpovedjo!) v hotelu Kandija v Novem mestu. Oglasil se je v našem uredništvu in povedal, da bi rad vedel za svojo pravico. Pred javnostjo je pripravljen iztresti vse, kar ga teži. V kolektivu hotela Kandija je najbrž bolj malo takšnih. Toda Franc Jančar, kvalificirani gostinski delavec, je oče dveh otrok, njegova žena ni v službi, zadnjega oktobra letos pa se mu izteče odpovedni rok. »Kam nato,« se vprašuje, »in kdo ho potem skrbel za družino?« Tov. Jančar je pripovedoval takole: »Notranji odnosi v hotelu Kandija so zelo nezdravi. Pri tem gre za veliko stvari. Vse nepravilnosti bi se dale dokazati, če bi si kolektiv upal govoriti resnico. Toda ljudje živijo v strahu pred posledicami in raje molčijo in trpijo. Direktor pa ima poleg tega skupino svojih privržen, cev, ki ga podpira v njegovi samovolji. Materialno poslovanje v po. djetju dopušča možnost zlorab. Osebje se stalno menju-je. Podjetje je vsako leto po večkrat kaznovano zaradi pomanjkljive sanitarno-higien. ske ureditve in zaradi raznih drugih prekrškov. Ko sem pred nekaj manj kot tremi leti prišel v kolektiv, sem kot poslovodja gostišča Rotovž zahteval, naj se materialno poslovanje uredi, naj se pri točilni mizi vsak dan popisu, je zaloga, skladišče pa naj izdaja blago samo na dobavnice. Takšne zahteve sem postavil, preden sem podpisal delovno pogodbo, vendar hi. sem uspel. Na sestankih sem se v začetku večkrat og'asil, ker pa sem vedno zahteval organizirano poslovanje, sem postal nezaželen. Leta 1964 sem bil predlagan v delavski svet, toda direktor je predlog zavrnil, češ da sem premalo časa v podjetju. Lani sem bil predlagan za disciplinsko odpoved, pa je kljub temu nisem dobil. Od decembra lani do konca ok. tobra letos je bilo v podjetju ukinjenih skupno 6 delov nih mest ali pa so bile vročene disciplinske odpovedi. Kolektiv hotela Kandija pa šteje 24 ljudi. Čudne odpovedi Med prvimi je dobil od-po. ved šofer. Vozil je tovornjak in bil hkrati delavec v ekono-matu. Med drugim je pral tudi direktorjev avtomobil. Ko je odšel on, so morale to »dolžnost« prevzeti vajen-ke. Tovornjak se je konec lanskega leta pokvaril. Potrebno je bilo večje popravilo, in da ne bi šoferja tačas zaman plačevali, je bilo nje. govo delovno mesto ukinjeno. Ko je bil tovornjak popravljen, je podjetje najelo honorarnega šoferja. Drugo odpoved je dobil ekonom. Ta je bil prej to-čaj, ko pa je bil premeščen na delovno mesto ekonoma, je bilo to mesto ukinjeno in dobil je odpoved. Tožil je podjetje in dosegel poravnavo. Tretjo odpoved je dobil drugi ekonom. To je bila disciplinska kazen zaradi pri. manjkljaja vina v skladišču na Grmu. Ekonom pa sploh ni imel ključev od tega skladišča. Tožil je podjetje in dosegel poravnavo. Četrto odpoved je dala perica, ker ji kaj drugega ni preostalo. Perilo se suši na nezaščitenem dvorišču hotela in stalno so zmanjkovali prti in prtički, zaradi česar je imela stalne težave. Zato je dala raje odpoved. Ko so se nekoč podrli drogovi za sušenje penila, je direktor za. hteval, naj jih sama popravi,. .. Peti je dobil disciplinsko odpoved kantiner. in sicer za. radi samovoljne zapustitve delovnega mesta. Potreboval je dopust za popravilo hiše. Neposredno nadrejeni mu je dopust odobril s pripombo, naj vpraša še direktorja. Direktorja je iskal tri dni, in ker ga ni našel, je odšel na dopust. Ko se je 6ez sedem dni vrnil, je dobil odpoved. Jaz sem nekoč iskal direktor- KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto razpisuje LICITACIJO za prodajo kmetijskih strojev in opreme, ki bo 24. 10. 1966, ob 8. uri na Grabnu pri Novem mestu. Prodali bomo: 1. 2 traktorja Ferguson »FE-35« 2. BCS kosilnice 3. traktorske priključke in vprežne stroje Prednost (prvo uro licitacije) ima družbeni sektor. Vse informacije dobite pred pričetkom licitacije. MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA SEVNICA vabi k sodelovanju za zasedbo prostih delovnih mest 15 K V mizarjev za delo v montažnem obratu 5 PKV delavcev priučenih v lesni industriji, za delo v strojnem obratu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, Prijave je treba poslati kadrovskemu sektorju podjetja. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. ja štiri dni, preden sem lahko odšel za 10 dni na dopust! »Šesta odpoved velja meni« Šesto odpoved sem dobil jaz. Ko sem prišel v hotel Kandija, mi je direktor v uvodnih razgovorih obljubil stanovanje. Do danes ga še nisem dobil. Najprej sem delal pet mesecev in pol v gostišču Rotovž. Nato sem bil premeščen za prvega natakarja v Kan-dijo. Po desetih mesecih je bilo to delovno mesto ukinjeno in uvedeno delovno me>ito pomočnika šefa strežbe, b bi po vseh pravilih pripadalo meni. Toda za pomočnika šela strežbe je bila imenovana vajenka z nedokončano učno dobo. Jaz sem postal natakar. Po treh mesecih in pol je bilo tudi to delovno mesto ukinjeno, ker je v prvem tromesečju letos padel promet za okoli 7 •/». Odločbe pa nisem dobil, pač pa sem bil kmalu nato, ko je dobil kantiner disciplinsko odpoved, nastavljen za kantinerja v Bršlenu. Takrat se je že vedelo, d« bo to kantino prevzela podoficirska men-za Ta mi zaposlitev ponuja, toda osebni dohodek je prenizek in tudi deljen delovni čas mi ne ustreza. Hotel je kupil trisobno stanovanje, v katerega naj bi se vselila družina iz upravne >Lavbc. Ta družina je vselitev odklonile. Direktor je nato mimo vseh samoupravnih organov nastanil v stanovanju svojega prijatelja Toneta Jeleniča in naročil, naj stanovanje grejemo s hotelskimi drvrm. Člani kolektiva, ki nimajo stanovanj, so nato ponudili, da io pripravljeni plačat; toliko kot Jele-ni£. Potegovali st« se dve družini in ena samska kuharica. Prošnjo je nato takoj vložil še direktor. Na sestanku D.S (direktor ni bil navzoč) smo nato sklenili, da se dodeli stanovanje direktorju pod pogojem, da se * enem mesecu vzeli z družino, v nasprotnem primeru pa se vselita s souporabo dvočlanska družina kuharice in tričlanska družina kantiner j a Sklep ni obveljal, direktor pa je vselil v to stanovanje dve vajen-ki in se preselil vanj rudi sam brez družine. V hotelu je ie eno leto prosto delovno mesto snažilke, vendar ni zasedeno, ker na tem delovnem mestu nobena ne more vzdržati. Gostišče čistijo vajenke. Od C do 12 jih stanuje v eni sobd, kjer spdjo in te učijo, poleg tega pa se tam pozimi in v deževnem vremenu susi še hotelsko perilo. Spijo na posteljah v dve nadstropji. Ker ni snažilke, vstajajo posamezne ob drugi uri zjutraj in začno čistiti hotel. Ob 7. uri gredo nato v šolo. Ce dobijo slabe ocene, dviguje direktor vik in krik. Člani kolektiva, ki ne stanujejo v hotelu, lahko vzamejo blok za hrano in plačajo tak blok 12.000 Sdin. Ti, ki stanujejo v hotelu, pa plačajo za hrano 12.000 Sdin, če jedo ali ne, in ne dobijo bloka. Tako plačuje hrano tudi direktor, toda on je »a la carte«. Pri jedi pa tarna, da se je že tako prenajedel zrezkov, da jih več ne more. . . Ali res komu .sleduje' zlata ura? Poglavje zase so lani dodeljene nagrade za izredno prizadevnost. UO je pred tem sklenil, da ne morejo dobiti nagrade tisU, ki so bili disciplinsko kaznovani, ki so škodovali ugledu podjetja, povzročili materialno škodo ali pa malomarno opravljali delo. Direk. tor je bil v letu 1965, za katerega so delile nagrade, kaznovan dvakrat od okrožnega gospodarskega sodišča z 20.000 in 15.000 Sd*n kazni, podjetje pa z istima sodbama na 850 Sdin kazni zaradi raznih malomarnosti. Toda direktor je kljub temu dobil 150.000 Sdin nagrade! Pred kolektivom je to utemeljil takole: »Nisem bil zraven, ko so se te nagrade delile. Grem v penzijo in mi je nagrada potrebna zaradi pokojnine. 2e 10 let delam v podjetu, zato mi "sleduje* zlata ura, namesto tega pa naj bo ta nagrada!« Posamezniki so se hodih zaradi nemogočih razmer in samovolje pritoževat na sindikat in ob&no. Direktor je po takšnih primerih razgrajal in žugal, da za Ust«, ki hodijo tožit, ni prostora v kolek-Uvu. In res je tako . . .« xxx ■ Naj nanizam k Jančarjevi pripovedi še nekaj statističnih podatkov, nabranih po uradni poti. B V letu 1965 je bil hotel Kandija dvakrat kaznovan od okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Prvič (ker je imel t prometu stara Svila) hotel ■ 350.000 S din direktor pa s 15.000 Sdin kazni. Drugič (zaradi pokvarjenega mesa) hotel s 500.000 Sd>n. direktor in kuharica pa «f po 20.000 Sdin kazni. Pri sodniku za prekrške še teče postopek zaradi reje piščancev in smeti na dvorišču hotel«. Inšpekcijske službe OhS Novo m<'««o mq 5«''al" Ivtelu ; odločbo o pleskanju prostorov in odpravi sanitaino-higicnskih po maiijkljivosti. uvedle s« po.stop.-k zaradi nesnage in prisotnosti glodalcev v kantini. Zaradi grobih kršitev osnovnih pravil higiene v kuhinjskih in skladiščnih prostorih pa so bile izrečene v letu 1sm>"> naslednje mandatne kazni: 20. aprila 3000 Sdin, 24. aprila -.000 Sdin. 30. juliju 2000 Sdin, 23. septembra 2000 Sdin in 2. novembra 2000 Sdin. Stara pesem se nadaljuje . . . ■ Letos se stanje ni zboljšalo. Okrožno gospodarsko sodišče je zaradi prodaje bolnega vina kaznovalo podjetje z 80.000 Sdin. ekonoma pa s 2j.000 Sdin kazni. So dnik za prekrške je kaznoval hotel, ker vino ni bilo označeno z alkoholnimi stopnjami, s 60.1h.o Sdiu, direktorja pa z 10.000 Sdin kazni. Sodnik za prekrške je zaradi nereda v kantini kaznoval hotel s 25.000 Sdin, kantinerja pa s 15.000 Sdin kazni. Marca letos je bilo ugotovljeno, da so v hotelu Kandija prodajali vino, mešano z vodo. O tem prestopku bo še izreklo sodbo okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani. Razen naštetega so letos inšpekcijske službe ObS s tremi odločbami naložile hotelu Kandija, naj odpiavi razne pomanjkljivosti. Lani in letos jc bil torej hotel sodno kaznovan z 1,050.000 Sdin kazni, posamezniki v kolektivu s skupaj 101.000 Sdin kazni, inšpekcijski organi pa so izrekli za 1!).000 Sdin mandatnih kazni. Zelo zanimiva je slika o menjavanju ljudi v kolektivu. Iz pripovedi tov. Jančarja je slutiti, da v hotelu Kandija kar dežujejo disciplinske od. povedi in ukinitve delovnih mest. Približno enako sodbo imajo o tem tudi na Zavodu pa zaposlovanje v Novem mestu. Podatki iz matične knjige zaposlenih v hotelu Kandija kažejo, da je v zadnjih 6 letih bilo tam zaposlenih povprečno po 21 ljudi; v istem razdobju je prišlo v kolektiv 67 ljudi, zaputiti J«) pa ga je 69 ljudi. Res je sicer, da v gostinstvu porab ljajo tudi sezonsko delovno silo, vendar pa je za tako majhno gostišče 300 odst. izmenjava kolektiva v 6 letih le preveč! Kaj je s samoupravljanjem v hotelu KANDIJA? Kdo naj bo nosilec in pobudnik demokratičnih odnosov v tem kolektivu? Odgo. vor je samo eden: Kolektiv mora dati samoupravnim organom pobudo in moč, da bodo zaživeli. Gradiva za razpravo je dovolj! Zakaj so hotel in posamez. niki tolikokrat kaznovani zaradi raznih nepravilnosti? La. • ni in letos je bilo izrečenih za več kot milijon S din kazni- ki gredo iz dohodka podjetja. Ta dohodek pa ustvarja ves kolektiv! Direktor je bil lani dvakrat sodno kazno, van, pa je prejel v nasprotju s sklepom UO nagrado, ki je celo večja od kazni, ki mu je bila izrečena. Mar ni to posmeh sodnim organom, ki so izrekli kazni? Ali so samoupravna organi in kolektiv kdaj razpravljali o vzrokih za toliko ukinjenih delovnih mest in disciplinskih odpovedi? Morda se bo kdo izgovarjal: ni dobrih ljudi, treba je pač vzeti to, kar se ponudi. Dobri kadri pa zahtevajo primerne pogoje dela, teh pa, v hotelu Kandija ni! Zakaj ne? Zakaj je bila potrebna zunanja intervencija zavoljo slabega odnosa do vajencev? Ali kolektiv sodeluje pri de. litvi tega, kar ustvarja, ali pa se morda on in samoupravni organi vijugajo med molkom in strahom pred za. zamero? Pretehtajmo vse to in upoštevamo vodila IV. 3'enuma ZKJ. Brez samoupravljanja dandanes ne gre več! MILOŠ JAKOPEC Motoristova smrt V prejšnji številki Dolenjskega lista smo poročali o nesreči Jožeta Kotarja iz Griča pri Kostanjevici, ki je 7. oktobra ponoči padel z motornim kolesom na cesti Kostanjevica—Orehovec in se težje poškodoval. Zvedeli smo, da je zaradi hudih poškodb dva dni po nesref-j umrl v zagrebški bolnišnici. Da na vodi ne plavajo samo race in papirnate ladjice, so menda hoteli pred dnevi dokazati neznani objestneži, po vsej verjetnosti Novomeščani, ki so zmetali v Krko klopce s sprehajališča med Loko in Novoteksom. Delavci komunalnega podjetja so klopce le s težavo potegnili iz vode in jih namestili spet tja, kamor spadajo. Isti ali drugi objestneži niso prizanesli tudi klopcam na otroškem igrišču v parku za novo pošto in drugod v mestu. Teh sicer niso zmetali v Krko, ker bi jih morali nesti predaleč, so jih pa oblatili ah jih drugače pošleodovali. Skrbniki so klopcam vzeli naslonjala in tako prisilili vse, da na klopcah sedijo, ne pa jih teptajo s čevlji. Hudo škodo so nepreuidneži napravili v parkih, kjer so steptali travo, lomili okrasno drevje in napravili poti. da bj lahko po njih vozil parizar. Nekatere so motile luči javne razsvetljave, pa so pomerili nekaj kamnov vanje. Da so bile potolčene luči na konzolnem mostu čez Krko, smo že pisali. Pred dnevi so pobili domala vse luči javne razsvetljave ob cesti iz Kandije proti šmihelu. Nismo navedli vsega, kar so napraviti objestneži. Tudi za škodo se ne ve natančno, čeprav nekateri trdijo, da se tako uničujejo milijoni. Toda škoda je ugotovljena in vemo, da jo neznanci nalašč povzročajo, ne vemo pa, kdojo bo povrnil! Kdaj bo objestnosti konec? Nihče se ne bo pregrešil, kdor bo objestneže prijavil Za objestneže ne bo nobena kazen premiki. Ali pa bomo niar dovolili, da nam bodo še delali ikodo? IVAN ZORAN Smrtna kazen za detemorilko Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi obsodilo na smrt Milko Ralič iz vasi Rip-nja, ki je marca letos zverin, sko umorila svojega 5-letaega sdna. V grlo mu je potisnila rokavico, da se je otrok zadušil, in gledala, kako je umiral. Obtozenka se je pred sodiščem zagovarjala, da je urno rida sina zato, ker ga moški, s katerim je dalj časa živela in se hotela z njim poročiti, ni maral. Čeprav je branilec prosi?, da bi obto-ženko poslali na podroben psihiatrični pregled, je sodišče odločilo, da je bila v trenutku, ko je storila to stras. no kaznivo dejanje, popolnoma prisebna, da ga je storila naklepno in da je amoralni tip. Eden po kokoši, drugi po transistor V noči med 15. in 16. okto broni je neznanec vdrl v kur-nik Florjana Hrena v Ločni in odnesel 14 kokoši. 2. oktobra ponoči je bil na delu zmikavt na Veselici pri Metliki. Iz letne hišice gostinskega podjetja je odne-sel več oblačil in transistor, last Alojza Medleta in Rudija Hrastarja. 9 let strogega zapora za uboj tašče Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen 44-letnd Stane Rovanšek na devet let strogega zapora, pri čemer mu je sodišče štelo za olajševalno okoliščino njegovo priznanje in pa bolezen. Rovanšek je bil obsojen zato, ker je letos 7. julija v Moravčah pri Gabrovki ubil taščo Marijo Bolte, staro 70 let, S polenom po glavi -in smrt 17. oktobra je v novomeški bolnišnica umrl 40-letnd Gazo Fartelj iz češče vasi, delavec v opekarni Zalog, za poškodbami, ki jih je dobil med pretepom 10. oktobra ponoči pri železniški postaji v Bršlinu. Tega dne so se Fartelj, 36-letni Jože Avber z Daljnega vrha in 23-letni delavec brez zaposlitve Marjan Uršič okoli 22.30 ure pred Kumpovo gostilno tepli. Pri nakladališču železniške postaje sta Fartelj in Urbančič napadla Avberja. Napadeni je verjetno Fartlja udaril po glavi z metrskim polenom. Komisija za nabavo in prodajo osnovnih sredstev pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto razpisuje za 28. 10. 1966 ob 8. uri v prostorih uprave GG Novo mesto, Gubčeva ul. št. 15, soba št. 1 JAVNO DRAŽBO naslednjih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij: stanovanjska hiša v Žabji vasi št. 18, stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje na Otočcu št. 46, stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje v Prečni št. 42, stanovanjska hiša Kot št. 23 pri Dvoru, stanovanjska hiša v Žabji vasi št. 1, stanovanjska hiša v Žabji vasi št. 3, stanovanjska hiša v Trebnjem št. 90, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Tribučah št. 48, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Kotu št. 77 pri Semiču. Izklicna cena za posamezne objekte, ki so predmet dražbe, in drugi dražbeni pogoji bodo objavljeni pred dražbo. Vsak udeleženec dražbe mora pred začetkom stavljenja ponudb položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene. Vsa stanovanja, ki so predmet dražbe, so zasedena po nosilcih stanovanjske pravice. VTEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 21. oktobra — lirika Soboia, 22. oktobra — Zorislava Nedelja, 23. oktobra — Scverin Ponedeljek, 2-1. oktobra — Rafael Torek, 25. oktobra — Darijan Sreda, 26. oktobra — Lucijan Četrtek, 27 oktobra — Sabina VALENTINA KORDIŠA iz Kočevja se zahvaljujemo hišnemu svetu Kolodvorska 3, podjetju LIK in vsem, ki so mu darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena. hčerke z družinami in drugo sorodstvo Ob prerani smrti našega ljubega sina in brata JOŽETA SALMIČA iz Leskovca 86 iskreno zahvaljujemo vsem, ki SO ga spremili na zadnjo pot, ga obdarovali s cvetjem, venci in nam izrekli BOŽalje, Zahvala tudi kolektivu IMPERIAL. Papirkonfek-ciji Krško, pevcem, GD Leskovec, duhovščini, sorodnikom, prijateljem in sosedom. Posebna zahvala tov. direktorju Račiču, tov. Potočniku in tov. Kotarju za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoči: ata, mama, brata Loj/i, Branko in sestra Marjana. Ob bridki izgubi našega moža in očeta FRANCA SLUGE iz Mirne peči se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje. Posebna hvala železniškemu podjetju, podjetju BETI v Mirni peči, gospodu župniku, sorodnikom ter vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena, otroci, oče in bratje Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi moža, očeta in brata LOJZETA LUZARJA iskrena hvala vsem, ki ste se v tako velikem števdu poslovili od njega, ga spremili na zadnji poti, mu darovali toliko cvetja, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ter z nami iskreno sočustvovali. Posebna zahvala dr. Oblaku, medicinskim sestram Gričarjevi. Šuštaršičevi, Zuničevi, Hostniko-vi ter celotnemu osebju zdravstvenega doma v Novem mestu za požrtvovalnost v času njegove težke bolezni, kolektivu »Ind"8lTi je obutve« za pomoč in organizacijo pogreba, govorniku, ,, • cem, učencem, godbenikom in učenkam VIII. c in III. c razreda šole Katje Rupctm, razredničarkama Hrova'.ičevi in Caničevi, č. duhovščini, posebno p. Petru, sosedom in vsem, ki ste nam ob težki izgubi stali ob strani in nam pomagali, še enkrat vsem prav prisrčna hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Marjan, hčerka Mojca in drago sorodstvo. operacijo, dr. Mastenovl, dr. Vodniku ter vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju splošne »ilce Novo mesto, za nadalinie Pravljenje prisrčna hvala! Ivanka Venrelj IVAN PUST iz Dol. Vrhovega 9, Mirna peč, prepovedujem vodenje živine po svoji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Prek licu jem izjave, ki sem jih dala na občini Kočevje Janezu Ovnu in na domu svojih staršev o svojem možu Jožetu Zabjeku, Kočevje, za neresnične. S tem se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Julka Zabjek. Jože Ternpšič, Gor. Kronovo 7, Otočec ob Krki, prepovedujem hojo, pašo in vožnjo po svojem travniku v Otavnu pri Beli cerkvi. Kdor tega ne bo upošteval, UGODNO PRODAM dobro oaiai njen motor NSU Maks 175 ocm, letnik 1963, Franc Kaistelic, Jezero 9. Trebnje. MOPED COLIBRI v dobrem sta nju ugodno prodam (dve brzini). Naslov v upravi lista (1185-66). UGODNO PRODAM kuhinjsko kredenco in 9 posteljnih vložkov. Drasler, Petane 5, Novo mesto. PRODAM 2 sobni kredenci, mizo in 4 stole. Novo mesto. Vrhov* čeva 1. UGODNO PRODAM okovje za ..v.n^i>i-..-.o i'.uti.i.i.u na območju Grma. Plačam z devi. zami ali dinarji. Naslov v upravi lista (1169/66). IŠČEM opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu. Pla. čam po dogovoru. Jože Fabjan, Jama 32. Dvor pri Žužemberku. TAKOJ VSEIJIVO enodružinsko stanovanje iščem v Krškem ali okolici. Nagrada v devizah. Hugo Klanvpfer. Vransko 10 SPREJMEM DOBREGA mizarskega pomočnika za stavbena dela in gospodinjsko pomočnico. Hrana, stanovanje preskrbljena. Ignac Gerdcn, mizarstvo, Ivančna Oo. rica. POŠTENA GOSPODINJSKA PO. MOĆNICA, vešča kuhe in vrta, dobi službo pri starejšem zakonskem paru. Mlakar. Novo mesto, Cesta herojev 52. Sobota od 13. ure dalje in cela ne. delja prosti. Plača dobra. Oglasite sc samo v soboto in nedeljo. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRACKO. NOVO MESTO, Ragovska 7: vsako soboto I od 15. do 17. ure. PEROTTI-EXPORT I S FRANCESCO 41, TRST t t DRUŽINA dvema otrokoma i.šce pošteno dekle za gospodinjsko pomočnico. Alenka Šega, Gorenj, ska cesta 3, Radovljica, Gorenj" sko. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka S (poleg univerze). PRODAM STROJ za izdelavo stres, ne opeke (folc), jekleni modeli, in vprežno kosilnico. Jože Ro. gelj, Sp. Brnik 10, Cerklje" KVanj. DEKLE s končano osnovno šolo se želi izučiti za šivilijo ali ple-tilijo. Naslov v upravi tista (1189/66). CENTRIFUGO ugodno prodam. Gantar. Bršlin 5, Novo mesto. TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico. Hrana in stanovanje preskrbljena. Naslov v upravi lista (1191/66). ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri "Vrov skem, podjetju HMrT^w^r telefon 21-129 in STANDARD — telefon 5H-15H Brežice: 21. m 22. 10. ameriški barvni film »Posodi mi svojega moža«. 23. in 24. 10. ameriški barvni film »Robin Hood«. 25. in 26. 10. francosko-italijansko-nem ski film »Proces«. Črnomelj: 21. in 23. 10. ameri ški barvni film »Past za starše«. 25. in 26. 10. italijanski barvni film »Gepard«. Kočevje — »Jadran«: 21. do 23. 10. jugoslovanski barvni film »V senci orlov«. 24. in 25. 10. ameriški film »Zakon zapada«. 26. in 27. 10. nemški film »Soba 13«. Kostanjevica: 23. 10. angleški barvni film »Veseli klub mladih«. Metlika: 22. in 23. 10. italijanski film »Tarus, Atilov sin«. 26. in 27. 10. japonski film »Hiroši-ma. žalost moja«. Novo mesto — »Krka«; 21. do 24. 10. ameriški barvni film »Cat iiaUou-. 2o. uu ii, 10. španski barvni film »Greh ljubezni«. Ribnica: 22. in 23. 10. ameriški barvni film »Goli in mrtvi«. Sevnica: 22. in 23. 10. ameriški film »Fedra« 2G. 10. poljski film »Nocoj bo umrlo mesto«. Sodražica: 22. in 23. 10. jugoslovanski film »Svetovljan«. Šentjernej: 22. in 23. 10. francoski barvni film »Salambo«. Trebnje: 22. in 23. 10. ameriški barvni kavbojski film »Dvoboj na soncu«. Stara cerkev: 22. in 23. 10. ameriški film »V vrtincu«. Pretekli teden :so v novomeški porodnišnici rodile: Jelka Ivicak iz Okljuka — Branka, Anica Bele iz Dolnjih Lakovnic — Jožeta, Mira Brajdič iz Kanižarice — Branka, Martina Bačar iz Sela — Jožico, Antonija Starašinič iz Zemlja — Antona, Jožefa Pekolj iz Ceš-njevka — Marka, Marija Smuk iz Crmošnjic -- Andrejko, Danijela Rauh iz Črnomlja — Alenko, Danica Gašperšič z Broda — Mira, Marija Blatnik iz Dobindola — Nevenko, Nada Murn iz Prečne — Marinko. Alojzija Lavrič iz Dolnjih Ponikev — Mojco, Anica Re-par iz Globooic — Miro, Marija Fir iz Bereče vasi — Darinko, Dragica Novosel iz Reštova — Gordano, Marija Mencin iz Gornjih Dol -- Marico, Zofija Sušta-rič iz Dragatuša — Roberta, Stanislava Avsenik iz Soteske — Ivana, Justina Jelaršič iz Zaloke — Ireno. Marija Feronac z Broda — Štefana, Tončka Potočnik iz Krupe — Vesno, Angela Blatnik z Visejca — Angelo, Stanislava Re-denšek iz Krškega - Vladimiro, Marija Vene iz Dola — deklico, Anica Mavsar iz Velikega Slatnika — deklico, Mihaela Vidmar iz Malega Podljubna — deklico, Darinka Kurent z Mirne — deklico, Slavka Grabljevec s Kukenberga — dečka. yl BR*ŽIŠK£