i Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, APRIL 29, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII 1 varda gre uradno za Lauscheta, v 32. vardi to s silo preprečil vardni vodja John Rožanc rh seja uradnega demokratskega kluba & varde je soglasno indorsirala Lau-* ot)rimo njegovo kandi- : i^^maci ja je pritrje- 4 ^klar e*im Uln besedam našega \noV°dje Gornika, ki je že S no Pokazal, da stoji na ^ in da govori ter M j' rnu svetuje njego-Pa koristi naroda in l Negove varde. ^ 'k kluba, koncilman Nlotdal nato na glasova-se uradno indor Um 4 < / ifi •h , Je za guvernerja. loh^ Pl'otipredlog, toda jl^^ega. Nato je zbor-' Predlog odobrila in !t\0UŠena obljubila Lau-> je P°dporo v kampanji. 8el uradni demokratki) n varde prvi na rekord Uu,yaho^> da bo pod-ta' kljub sklepLl J<1 ti^°^fatske organizaci- '^ije in njeni klu-^^ ne priporočajo ni-L. 'H^J- zavednim državlja-^ j,^avUankam 23. varde, ^kf l2^2^1' da s0 vredni . ^fŽavljanov v vardi. S * * * SJ*j« Rožanc v 32. v 8 silo preprečil \ Lausclietu Sfj^1 je bila sinoči tudi demokratskega nasprotnem duhu in se končno razbila z veliko nevoljo večine zborovalcev. Na seji kluba 32. varde je dobil besedo koncilman 32. varde John J. Prince, ki je v znešenih in toplih besedah priporočal, da zbornica odobri kandidaturo Lauscheta. Poudarjal je, da je izmed vseh kandidatov na demokratski listi Lausche na prvem mestu, ne samo po svojih vrlinah, po svoji izpričani gospodarski zmožnosti, po svoji iskrenosti in nepristranosti, ampak tudi kot 1007^ demokrat. Koncilman Prince je izvajal, da je 32. varda po ogromni večini za Lauscheta, zato ni več kot prav, da tudi zbornica sledi želji državljanov v tej vardi in se soglasno izreče za Lauscheta, kot uradnega kandidata tega kluba ter mu da vso pomoč v kampanji. Stavil ' je predlog, da se zbornica topogledno izreče in od-glasuje. Isto je poudarjala tudi agilna in odlična demokratinja, Mrs. Smrekar, ki je rekla, da je prepričana, da je vsa zbornica za Lauscheta in da bo z glasovanjem samo javno izjavila to, kar je hotenje ogromne veČine državljanov v 32. vardi. Za odobritev je odločno govoril tudi kandidat za državnega poslanca, Anthony J. Tomše, F. Lavrich in mnogi drugi. Na seji je bilo kakih 50 članov in članic in videlo se je po živahnem pritrjevanju govornikom, da je velika večina za odobritev Lauscheta. Toda tedaj se je pa zgodilo nekaj nečuvenega. Sejo je namreč vodil vardni vodja 32. varde, John Rožanc, dočim je bila podpredsednica Ann Dor-rington. Oba, Rožanc in Mrs. Dorrington, sta bila odločno proti temu, da bi se seja uradno izrekla za Lauscheta, čeprav, je rekel Mr. Rožanc, smo vsi zanj. Zbornica je zahtevala, naj da Mr. Rožanc na glasovanje predlog, da se Lauscheta uradno odobri za kandidata. Temu se je pa on odločno uprl in najsi je videl,.da jih je bilo izmed 50 navzočih, vsaj 45 za predlog, ga ni hotel dati pod nobenim pogojem na glasovanje. Vse dokazovanje od strani zbornice, vsi apeli in prošnje niso pomagali nič, Rožanc in Mrs. Dorrington sta vztrajala na tem, da zbornica, pomislite, ljudje božji—nima pravice o tem sklepati. Ko so videli navzoči, da ne opravijo nič, so odšli razočarani in z gnusom v srcu iz dvorane. Mr. Rožanc je s tem, kot vidimo, igral zelo žalostno vlogo. ŽUPAN LAUSCHE BI BIL PRIŠEL SKORO S KRAVO DOMOV I Chillicothe, O.—Clevelandski župan Frank J. Lausche, ki je na kampanjski turi po južni j Ohio, bi bil skoro poleg nomina- VSI NOCOJ NA SEJO SLOVENSKEGA DEMO- icleville je opazoval na neki far- (l mi javno dražbo. Prodajalec | je ravno ponujal lepo kravo za Nocoj ob osmih bo v Slovenskem delavskem domu na Water- $85 in vprašal: kdo da več? loo Rd. ZELO VAŽNA seja Slovenskega demokratskega kluba 32. Tedaj je župan Lausche dvig-varde. Ta seja bo popravila ono, kar je zagrešil redni demokratski nil roko, da si popravi lase in klub varde po prizadevanju vardnega vodje John rtožanca in da dražilec je mislil, da hoče ku- 1 uradno odobri kandidaturo Franka Lauscheta, ter tako tudi urad-1 piti kravo. Komaj se je župan no zastopa interese kandidata Lauscheta v 32. vardi. | ubranil čade. Državljani in državljanke! Ta seja nocoj je skrajne in po-1 Včeraj je govoril Lausche v membne važnosti. Udeležite se seje v kar največjem Številu vsi in sledečih okrajih : Pickaway, pridejo naj tudi vsi tisti, ki se zanimajo za to, da izvolimo Franka Fayette in v Chillicothe. Po-Lauscheta guvernerjem. vsod je navdušeno sprejet in Pokažite svojo zavednost s svojo navzočnostjo n(|coj na seji! vse s zanimanjem sledi njegovim iskrenim ter prepričevalnim besedam. Število njegovih volivcev z vsakim dnem narašča. -o- Naslovov vojakov, ki so iz dežele, se ne sme priobčati v časopisih Vztrajal je pri sklepu političnih bossov v mestu, ki so proti Lauschetu ,ter se izneveril svojemu narodu ter se postavil po robu ogromni večini državljanov v 32. vardi. Res je, da to, ker je lastni rojak tako zatajil slovensko kri, ne bo imelo nobenega vpliva na izid volitev, ker Lausche bo nominiran tudi brez Rožan-ca,'ampak g*'e pri tem za princip in tega je Rožanc na celi črti pogazil ter si pritisnil pečat, katerega ne bo mogel niti čas izbrisati. Vsa čast pa koncilmanu John J. Princu.,m l^SSm *Požat in odl.očen nastop, enako tudi hvala vsem drugih, ki so se potegnili za Lauscheta. Nič zato, če je Rožancu vseeno, ako je nominiran Lausche ali Sweeney, drugi pa pojdimo toliko bolj vneto na delo za Lauscheta, da bo njegovih nasprotnikov sram v dno dušo. Živijo, slovenska zavest! Mi Mr. Rožancu ne odrekamo pravice biti za katerega že hoče kandidata, toda ostro pa obsojamo njegov diktatorski nastop,, ker ni pustil zbornici glasovati o predlogu. Kaj takega je mogoče samo pri nacijih in ne pri svobodnih Amerikancih. Proč z diktaturo, pa naj bo kjer koli, proč s takimi političnimi bossi'! Kar bi mi zdaj članom demokratskega kluba 32. varde svetovali, je to, da skličejo izredno sejo, ker imajo to pravico, in na tisti seji postavijo za predsednika zborovanja človeka, ki bo vsaj toliko DEMOKRATSKI, da bo dal predloge na glasovanje, potem naj pa zbornica odglasuje že kakor hoče. Take pravice imamo namreč še vedno v Ameriki, da ima članstvo katere koli organizacije, društva ali kluba—pravico glasovati o predlogih. IZ bojneIronte (Petek, 28. aprila) V ZRAKU—Zavezniška zračna ofenziva proti Nemčiji in va-zalskim državam gre že v 14. dan. Včeraj so bombardirali Friedrichshafen. V 18 urah so vrgli zavezniki na Nemčijo nad 10,000 ton bomb. PACIFIK — Ameriške čete so na Novi Holandiji vzele Japoncem že tretje vojaško letališče, Avstralci so pa osvojili Alexishafen nad Madan-gom na Novi Gvineji. BURMA—V severni Burmi je ameriški general Stilwell stri odpor Japoncev. Odločilen boj za Kohimo se naglo bliža. NOVI GROBOVI Josephine Slapnik V sredo ob 7. uri je preminila v Lake County Memorial bolnišnici v Painesville, 0., Josephine Slapnik, preje Gradishar, rojena Potočnik. Stara je bila 55 let in je zadnje leto in pol živela na farmah v Madison, O., preje pa je stanovala na 14305 Jeane Ave. Doma je bila iz Ljubljane, odkoder je prišla v Ameriko leta 1905. Bila je članica društva sv. Jqžefa št. 169 KSKJ, društva Cleveland št. 126 SNPJ in podružnice št. 18 SŽZ. Tu zapušča žalujočega soproga Antona, tri sin.ovw: Franka, Juliusa in Harry Gradishar, hčer Josephine, poročeno Bolek, in sestro Marijo Little. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9:45 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnobevzete in nato na Calvary pokopališče. Pogrebna maša se bo brala v pondeljek ob 9:30 uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete. Joseph Pižem V Warrensville bolnišnici je umrl po dolgi bolezni Joseph Pižem ,star 74 let. Doma je bil iz Šmihela pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 53 leti. Tukaj zapušča tri sinove: Anton, John, Michael, tri hčere: Mary Benevol, Ana Maver, Frances Čampa in več vnukov. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ in podružnice št. 3 S M Z. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarij o iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim sožalje. Joseph Juh V četrtek zjutraj je bil zadet od vlaka pri delu v Bethlehem Steel Corp., Johnstown, Pa., rojak Joseph Juh, star 63 let, doma iz Primskovega pri Litiji. Pred 25 leti je živel v New-burghu. Tukaj ima brata Franka, ki se nahaja že dlje časa v Warensville sanatoriju, dalje bratranca Franka in sestrične: Ano Keglovič, Frances Gliha, Alice Keglovič in Molly Bohte. Truplo bo pripeljano nocoj v Cleveland in bo položeno jutri zjutraj na mrtvaški oder v Fer-foliatovem pogrebnem zavodu, odkoder bo pogreb v pondeljek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarij o. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim izrekamo sožalje. -o-—*—— Dvanajsta obletnica V soboto ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Andrew Bajta. Chicago, 111. — Dva vojaka ameriške armade sta na rokah odnesla iz pisarne Sewell L. Averya, ki je star 69 let in ki je predsednik veletrgovine Admiral Nimilz in general MacArlhur sta se prvič sestala Pearl Harbor.—Admiral Ni-mitz in general MacArthur sta se prvič sestala v generalnem stanu v Avstraliji ter se posvetovala o nadaljni vojaški strategiji na Pacifiku. Kdaj se je vršil ta prvi sestanek obeh poveljnikov ameri-!Moqtsromery Ward & Co., ki jo ške bojne sile na Pacifiku, po-!-»e Povzela vlada m ukaz pr^d-ročilo ne pove!' Poročilo pove! sednika Roosevelta. Pfedsedhik samo to, da sta se sestala oba'Avery Prišel včeraJ zJutra' poveljnika, ki sta napravila po-1V pa ni hotel izročiti drobne načrte za skupno akcijo ^ 11J 1 K vladnim zastopnikom armade in mornarice proti sovražniku. Vojaški strokovnjaki smatrajo, da je bil ta sestanek silne važnosti. Na sejo! Glavnim odbornikom, zastopnikom in članstvu se naznanja, da se vrši seja Zveze slovenskih Urad vladnega cezorja nag obvešča, da zaradi varnosti naše armade ni dovoljeno priobčevati popolnih naslovov fantov, mož in deklet, ki služijo pri ameriški bojni sili izven mej Zed. držav. Vzrok temu je, pravi cenzor, ker ima sovražnik pazne oči in bi iz teh naslovov lahko dognal, kolikor in katere divizije, polke, bataljone, letala, tanke, ali ladje ima ameriška bojna sila v tem ali onem kraju. Lahko se poroča v časopisu, da se je oglasil ta in ta od 'nekje iz Anglije, Afrike, ali Pacifika," toda pod nobenim pogojem se ne sme objaviti v javnosti njegovega naslova. Dovoljeno bi bilo priobčiti njegovo ime in poštno (APO) številko, kar bi pa za dostavo pošte ne zadostovalo. Ime in naslov se sme napisati samo na pisma, pakete, ali časopise, ker ostane to vse v rokah pošte in do tega pa sovražnik ne more priti. Sme se pa priobčevati imena in natančen naslov vojakov, ki služijo še v taboriščih doma. To smo priobčili na željo vladnega cenzurnega urada iz Washingtona v vednost našim naročnikom. Torej vsak sme pisati vojaku in mu kaj poslati, sme mu poslati časopis, toda naslov ne sme biti priobčen v javnosti. Ako hoče torej kdo zvedeti za naslov svojega prijatelja pri vojakih, ga mora dobiti pri njegovih starših, ali pri kom drugem, ki ve za njegov naslov. Mi še vedno sprejemamo naročila za sobotno Ameriško Domovino vojakom, kot prej, in jo pošiljamo kamor koli, toda njegov naslov bo znan samo onemu, ki bo list naročil, nam in pa pošti. Vojaki so odnesli iz njegove pisarne predsednika Ward Co., ki jo je prevzela vlada Nato je poveljnik čete, ki je zasedla poslopje tega podjetja, ukazal dvema vojakoma, naj sivolasega predsednika odnese-ta iz pisarne. Prijela sta ga in ha j d ž njim skozi vrata. Predsednik Roosevelt je ukazal trgovinskemu tajniku pre-društev Naj sv. Imena v nedeljo1 vzeti veletrgovino, ki sicer nima ^J-V' 30. aprila in sicer pri fari Mari- nobene z v e z e z izdelovanjem ' ' je Vnebovzete v Collinwoodu. v0-inih Potrebščin, ampak ker se vodstvo ni pokorilo ukazu vladnega delavskega odbora, da da mora podaljšati preteklo pogodbo med podjetjem in unijo Cerkvena pobožnost bo ob 2:30 popoldne, potem bo pa seja. K molitvi Članice društva sv. Marije unija ima pravico zastopati večino delavcev. Sliši se, da bo šla firma zdaj na sodni j o in da bo gnala zadevo celo na najvišje sodišče, če bo potrebno, ker trdi, da vlada ni imela .nobene pravice, zasači podjetja, ki ne izdeluje stvari za vojno. Ta korak vlade je zbudil po vsej deželi veliko zanimanje in slišijo se glasovi za in proti. Več kongresnikov se je že oglasilo, da bodo zahtevali natančno preiskavo. V Chicago je dospel z letalom sam zvezni generalni pravd-nik Biddle, ki je razsodil, da ima vlada pravico zaseči tako e v slučaju vojne, tudi potreb- če ne izdeluje vojnih ščin. Poslanec Dewey iz Illinoisa je že vložil v zbornici resolucijo, da se imenuje poseben komi-tej ,ki naj vso zadevo preišče. Na vsak način bo pa ta korak vlade zelo močno odmeval tekom letošnje predsedniške kampanje. TXXTTXXXTXXXXXXXXXXXXTXXXXXXXXXXXXTXXXXXXXXXXXXXXIX Nasi fantje - vojaki v SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Magd. št. 162 KSKJ naj pridejo! CIO. Vodstvo podjetja trdi, da danes popoldne ob 2:30 v Za-j uni-ia CIO nima večine med krajškov pogrebni zavod, da se. 9.000 dela.vci in da naj vladni poslove od pokojne Terezije Ma-i delavski odbor najprej razpiše tos. članice podružnice št. 18' volitve, da se izkaže, katera SŽZ naj pridejo pa nocoj ob| osmih v Svetkov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Josephine Slapnik. Kennick ima shod Nocoj bo demokratski shod v prostorih na 6530 St. Clair Ave. Politični govorniki bodo obrav-, , , . , navali, zakaj bi moral biti no- Cyril V. Zalar, G 3/C, srn Mr Mr. m Mrs. Joseph Rakovec, miniran Lausche za guvernerja1 * Mrs- Anthony Zalar' 1384 3915 SP°kane Ave- naznanjata, in Wm. J. Kennick za senatorja. Zadušnica V soboto ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Wolf v spomin 26. letnice njene smrti. Maša 30 dnevnica V soboto ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Rose Jaklič ob priliki 30 dnevnice njene smrti, v pondeljek bo pa darovana maša v isti namen v cerkvi sv. Vida. Pridite na shod! Za nocoj je sklical Slovenski demokratski klub iz Euclida sejo v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Rojaki, državljani, pridite v velikem številu, da boste slišali dobre govornike, ki vam bodo priporočali kandidate za primarne volitve. 171. St. je prišel na kratek do-j da je bil njun sin Frank povišan pust. Nazaj se bo vrnil v ponde- v Angliji v štabnega narednika in Ijek večer. Prijatelji ga lahkoj da je prejel letalsko odlikovanje hrastovo pero radi izredno hrabrega obnašanja pri napadih na sovražnika. obiščejo na gornjem naslovu, n n M V soboto je odšel služit Strica Sama Henry Hlabše, sin Mr. in Mrs. Anton Hlabše, 1082 E. 72. St. To je že četrti sin te družine, ki je šel v ameriško bojno silo. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. m m n Al. L. Gelich, sin Mr. in Mrs. Joseph Meglich iz 1003 E. 64. St. se nahaja za nekaj časa v bolnišnici in njegov naslov je: Al L. Meglich, S 2/C E-l, U. S. Naval Hospital, Corona, Calif. M M M Družina Semich iz Beech Grove, Indiana, je naročila dnevnik Ameriško Domovino za sina Petra, ki služi nekje na Pacifiku. Njegov brat Joseph je bil tudi premeščen iz kolegija in je njegov naslov sedaj: Pvt. Joseph Rakovec, 15127118, 1st Prov. Ord. Tng. Co. T-SS Ordnance School, OPG Aberdeen, Md. m M n Pfc Victor Jerič, sin Mrs. The-rese Rangus, 3583 E. 81. St. je pisal iz Kalifornije, da so vedno: drugi kraji, druga mesta — kamor jih popelje cesta. Radoveden je, kaj je novega v Clevelandu, zato mu je mati naročila sobotno Ameriško Domovino. Njegov naslov je: Pfc. Victor Jeric, Co. C. 3rd Signal Bn. Camp Young, Indio, Calif. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBHVEO. Editor) •111 St. Clair Ave. HEnderaon W28 Cleveland S. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7-50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3,50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.2j Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente_________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mail, $4.00 for 8 months C. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 month«. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents _ Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.________________ gfe, 83 No. 100 Fri., April 28, 1944 Zakaj so proti Lauschetu Kot znano, je Millerjeva demokratska organizacija sklenila, da ne bo uradno indorsirala nobenega kandidata. Tako so sklenili in odglasovali vardni vodje potem, ko je to priporočal poseben odbor, ki ga je načelnik Ray T. Miller imenoval nalašč za to priliko. Toda trditev, da je organizacija tako sklenila, je čisto navadna bajka, vržena in poslana med take, ki takim pravljicam verjamejo. V resnici ni pa to nič drugega, kot da je nacel'n-ik Miller proti Lauschetu in drugi, ki so dvignili roke, kar bi naj bilo njih lastno prepričanje, so svojemu bossu Mil-lerju samo pokimali. Tako demokratska organizacija v okraju Cuyahoga ne bo priporočala za primarne volitve nobenega kandidata. To se pravi, da demokratski državljani lahko volijo kogar koli hočejo. To se nadalje pravi, da ker sta iz okraja Cuyahoga samo clva kandidata za guvernerja: Frank J. Lausche in bivši, razvpiti Martin L. Sweeney (ki, mimogrede rečeno, kandidira samo zato, da ne bi bil' nominiran Lausche), je uradni demokratski stranki očividno vseeno, ali državljani glasujejo za Sweeneya ali za Lauscheta. Mimogrede povedano je bilo na tisti seji v pondeljek večer, ko je načelnik Miller svoje podložnike tako lepo pripeljal' tje, kamor jih je hotel, navzočih tudi več slovenskih vardnih vodij, moškega in ženskega spola, ki niso imeli toliko poguma, da bi dvignili roko v prid kandidata Lauscheta, ili pa morda niso hoteli. In potem bodo pa prišli ti vardni vodje med svoje rojake in jim ob volitvah polagali na srce: mi, Slovenci, moramo držati skupaj! Seveda, seveda in kakopak! Uradna demokratska organizacija v okraju Cuyahoga je torej pustila odprto kampanjo, ne da bi priporočala tega ali onega kandidata. In zakaj to? Za nič drugega, to poudarjamo izrecno: ker načelnik Miller ni za Lauscheta, javno proti njemu si pa ne upa nastopiti. To je vse na stvari in nič drugega ' Zakaj naj bi silil načelnik Miller ravno zdaj, naj bo organizacija nevtralna, ko slučajno kandidira župan Lausche za ohijskega guvernerja? Ali se vam, cenjeni državljani, to ne zdi čudno, ko vendar vsak ve, da je isti načelnik Ray T. Miller, z isto organizacijo, z istimi vardnimi voditelji, pred dvemi leti izbral in odobril za guvernerskega kandidata Wal-terja Heera iz okraja Franklin, s katerim je tako žalostno pogorel (njegov kandidat je bil komaj četrti po štetju glasov) ter s tem preprečil, da ni bil izvoljen eden izmed močnejših demokratskih guvernerskih kandidatov: John Mc-Sweeney, ali Joe Ferguson. Torej pred dvemi leti načelnik Miller ni hotel biti nevtralen, ni hotel pustiti odprtih primarnih volitev, ampak zdaj pa, ko vidi nevarnost, da bo nominiran župan Frank J. Lausche, zdaj je pa Miller udaril na drugo politično struno v namenu, da pomaga k porazu Lauscheta. - Tako je, pa nič drugače! In zakaj to? Čakajte, bomo povedali svoje mnenje in prepričanje. Načelnik Miller je proti Lauschetu zato, ker stoji Lausche na samostojnih nogah in se noče vdinjati političnim bossom, ki gledajo pri vsaki priliki samo za svoje lastne koristi in ne za koristi stranke ali meščanstva sploh. Župan Lausche je v kampanji, ko je kandidiral prvič za župana, izjavil, da bo on, če bo izvoljen, županoval vsem in ne samo par privilegiranim osebam in koristolovcem. In te smernice se župan Lausche točno in vestno drži. Zato se je pa zameril političnim bossom in njih trabantom. Zato pa, ker ti politični koritarji vedo, da če bo Lausche izvoljen guvernerjem, ne bodo v ka-pitolu v Columbusu politični bossi gospodarji, ampak bo on, zato zdaj napenjajo vse sile, da mu ovirajo izvolitev, odnosno nominacijo in delajo, seveda ne javno, na tem, da bi bil nominiran kateri drugi, ki bi plesal po muziki političnih žepar-jev. Ali ni potem, dragi rojaki, ki vam je pri srcu poštena vlada, še vseh nas večja dolžnost, da napnemo vse sile in pomagamo temu poštenemu Slovencu, temu vzor- možu, Franku Lauschetu, do zmage ^ Ne ravno samo zato, ker je sin našega klenega slovenskega naroda, ampak zato, ker nam je s svojim županovanjem dokazal, da je gospodar, kot mora biti pravi gospodar, ker ne pozna ne prijatelja ne sovražnika, ne pozna razlike med osebnim prepričanjem ne med plemenom, ampak je župan vsem in vsakemu in v prvi vrsti dober varuh mestne blagajne. Ako nam tako dobro gospodari v našem milijonskem mestu,, ali ne bo potem tudi dober gospodar države ? All so politične stranke organizirane zato, da služijo koristim par oseb, ali so organizirane zato, da gledajo za koristi spfošnosti? To, zadnje bi moralo biti, kar pa, seve, ni. Toda državljani, ki vidijo samopašne spletkarije politikašev, sodijo drugače in bodo pri primarnih volitvah 9. maja glasovali po svoji vesti in ne tako, kot jim narekujejo bossi. Kot rečeno, ravno to, kar smo vam razložili v tem članku. hi moralo vzdigniti vsakega državljana, jugoslovanske narodnosti, da bo šel 9. maja na volišče in oddal glas za — FRANKA LAUSCHETA! Pismo od Father McCauleya, predstojnika reda sv. Trojice, se glasi: "Pravkar smo prejeli od Mon-signora Treacya ček za $339.31, to je tista vsota, ki so jo darovali vaši farani za misijone. To je res čudovito in bo v veliko pomoč misijonom tukaj na jugu. želimo še zahvaliti dobrim ljudem vaše fare za njih velikodušnost. Vaši farani bodo v ved-nem spominu v naših molitvah in pri svetih mašah. V sv. Trojici hvaležno udani, Father Jude." * * * To pismo smo priobčili, da bodo vsi dobrotniki misijonov videli s kakšno hvaležnostjo je sprejeta pomoč za misijone. V Ameriki je 13 milijonov črncev. Od teh jih je komaj četrt milijona katoličanov. Vsi drugi so, ali brezverni, ali pa spadajo k eni ali drugi protestantovski sekti, če se janimamo za misijone v Afriki in v Indiji, se moramo naj-preje zanimati za misijone doma. Med temi ubogimi in zanemarjenimi črnimi ljudmi dela danes komunizem na vse prete-ge, ker upa, da se bo v Ameriki enkrat s pomočjo teh nesrečnih ljudi povspel do iste diktatori-čne nadoblasti, kot jo ima na Ruskem in jo partizani skušajo pridobiti tudi v Sloveniji potom strahovlade in terorizma. Edino uspešno zdravilo proti komunizmu je Katoliška Cerkev. To vedo tudi komunisti in zato jo črtijo iz dna srcij. * '•!' * NE POZABITE, DA SE V SOBOTO PONOČI ČAS SPREMENI. PREDNO GRESTE SPAT V SOBOTO, DENITE KAZALEC NA URI ZA ENO URO NAPREJ, NA PRIMER, POTISNITE GA OD 9 NA 10 IN POTEM SE V NEDELJO RAVNAJTE KAKOR DRUGIKRAT. * * * "Koliko stane ta klobuk?" "Ta klobuk stane $25." "Kje so pa luknje?" "Kakšne luknje?" "Luknje za ušesa tistega osla ki bi plačal $25 za ta klobuk." * # » Na seji cerkvenega odbora je bilo sklenjeno, da bomo letos enkrat, najbrže pri praznovanju farnega patrona sv. Lovrenca, ki se vrši 13. avgusta, sežgali vsa zadolžna pisma ali tako zvani "mortgage." To bo v veliko veselje vsem, kateri so se vsa ta leta trudili za odplačevanje dolga. V bljižni bodočnosti bomo razposlali diplome še ostalim, kateri so svojo kvoto dopolnili. Kdor jo še ni, lahko to še stori letos. Hvala je tem potom izražena vsem, kateri so tako vrlo sodelovali pri tem velikem farnem podjetju. Nekdo bi rad vedel, kaj je "diplomat." Najlažje vam dopovemo potom male zgodbice: Mož je prišel domov nekega večera in našel svojo boljšo polovico zelo nevoljno. "Ali se zavedaš, John," je dejala, "da je danes moj rojstni dan in ti si čisto pozabil na to?" Mož se ustraši, hitro se je zavedel in pravi: "seveda sem pozabil. Saj ni niti najmanjše stvari na tebi dragica, ki bi kazala, da si tudi en dan starejši, kot si bila lani ali pa pred desetimi leti." žena se je nasmehnila in bila je zopet vesela. Ta mož je diplomat. "Ali bi ne bilo bolje, da iščemo priznanje in časti po svojih potomcih mesto po svojih prade-dih? Bolje je, da bo ostal plemeniti spomin za nami, kakor pa, da smo imeli plemenite pradede. Tako živimo, da bodo naši sinovi in sinov sinovi s ponosom vodili svoje otroke na naš dom in jim kazali sobo, kjer smo živeli." Tako govori angleški pisatelj, John Ruskin. In mi pravimo na to, podpura. Telefon iz Johnstowna, po katerem nam je Father Tomaž Hoge O. F. M. pravkar naznanil govori, da je tam vlak povozil Joseph Juha in mu odrezal obe nogi ter, da je v kritičnem položaju. Joseph Juh je bil dolga leta tukaj v našem delu mesta. Starejši ljudje so ga dobro poznali. To je grozna nesreča, katere ne more nobena cena popraviti. Naše simpatije mu izražamo tem potom in upamo, da bo on še vse eno prišel k zdravju. Njegov brat France leži že več mesecev v Warrensville Infirmary na smrt bolan. * * * Pravkar nas je obiskal Father Patrick, naš nekdajni kaplan, kateri je na dopustu za nekaj dni. Father Patrick je bil že dalj časa na oni strani, v Afriki in drugih krajih, dokler ni bil zbolel in bil prisiljen za nekaj mesecev pustiti službo. Zdaj je zopet zdrav in čaka, kdaj ga pozo-vejo nazaj v Italijo ali pa kam drugam. * * * Obiskal nas je tudi Cpl. Toni šabec iz Washingtona, kjer je v službi glavnega vojnega kaplana. Tonijev; dom je v Barberto-nu, kjer se " je pridno udejstvo-val pri slovenski župniji sv. Srca na vseh izobraževalnih poljih. Come Again, Toni. * * * Na dopustu je tudi Sgt. Alfred Huth iz Garfield Heights. In, ker je imel nevesto že izbrano poprej, se ju namenil, da jo popelje v teh dnevih dopusta pred oltar. Nevesta je Victoria Janežič iz Orleans Ave. čestitamo in želimo jima obilo sreče, ko se Alfred zopet povrne iz bojnega polja. ♦ m * "Ako nočeš, da bi se ti nos ne svetil, ga nikar ne vtikuj v zadeve drugih ljudi." Tako govori star pregovor. Zanimivo, pa resnično. * * * Ameriški komunisti so strašno ogorčeni, ker ima Španska menda 35,000 raznih jetnikov. Od časa do časa zahtevajo, da se morajo ti jetniki izpustiti. V Rusiji pa je 12,000,000 jetnikov. O teh pa ne črhnejo besede. Komunisti in doslednost niso se nikdar šli skupaj. 7 ■ * * * Pri August Supanu se veselijo male Mary Ann, katera se je pridružila ateju in mamici, da ne bosta kar sama. Stric Louis in teta Ančka sta bila za botre. Peter Kmet in njegova sestra Mary pa sta prinesla h krstu malo Joan Audrey Moška 1. Mrs. Moskal je iz Jernej Kmetove družine. Audrey ali Adeltruda je bila angleška svetnica. * * * Vpondeljek je prvi maj. S tem dnevom se pričnejo šmar-nice, ki se potem nadaljujejo vsak večer ob 7:15 skozi celi mesec maj. Kdo ne ljubi krasno majniško pobožnost, v kateri se tako jasno zavedamo, da smo otroci Marijini. Mogoče se dobijo ljudje, kateri Boga črtijo zato, ker ga ne poznajo in se ga boje, boje se kazni, ki jo zasluži greh in greh pa nočejo opustiti. Toda, kdo bi bil tako nečloveški, da bi ne ljubil dobre matere? Marija je naša dobra mati, polna materinske ljubezni In usmiljenja do nas. Toda, o tem bodo govorile šmarnice. Zopet se bo slišala mila šmarnična pesem: "Že slavčki žvrgolijo . . ." ali pa "Zvonovi zvonijo . . . Veš o Marija moje veselje," itd. Kadar vsi navzoči pojejo ubrano in harmonično, je to krasota, ki presega vsako opero, šmarnice so za stare in mlade. Nobenemu sinu ali hčeri slovenskih staršev se ni treba izgovarjati, da ne razume, šmarnice lahko vsak razume — kdor hoče, seveda. * * * Prejšni teden smo pokopali j Japelnovega očeta, kateri je dosegel visoko starost. Malo ljudi doseže tista leta v mestu, kjer dan za dnem požiramo dim, saje in plin vsake vrste. Naj počiva v miru. Zadnji pondeljek pa je šel po poti človeštva Joseph Bar-le, "Barletov Jožek." Pokojni je bil vsa leta v tej naselbini in se je rad udeleževal raznih prireditev. Vsakdo ga je rad imel, ker je bil vedno vesel in prijazen. Toda bolezen ga je zgrabila tako hudo, da se je ni mogel ubraniti. Naj se sedaj veseli v nebesih, kamor je odšel potem, ko je po sprejemu vseh zakramentov za umirajoče, zatisnil svoje oči za ta svet. ♦ * * Pravkar je tudi prišla vest, da je Joseph Juh, o katerem sem preje omenil, da mu je vlak obe nogi odtrgal, podlegel 'težkim poškodbam. Tudi on je pred smrtjo prejel sv. zakramente. Sprevidel ga je Father Tomaž Hoge v Johns-townu v bolnišnici. Naj počiva v miru.. * * * "Prosim, dajte mi nekaj papirja za pisma." "Ali si gost v tem hotelu?" "še malo ne. dan.' Jako nam je žal, da je Mrs. John štautihar še vedno privezana na posteljo. Njena bolezen je res dolga, toda upamo, da jo bo z resno voljo in dobro postrežbo prav. kmalu premagala in popolnoma okrevala. * * * Kdor ni bral Jože£ Zalarje-ve izjave v Ameriški Domovini, je zamudil nekaj, kar bi jaz ne bil zamudil ali pa prezrl za veliko. V tej izjavi g. Zalar pove jasno, kje je SANS sedaj. Pove pa tudi naše zahteve naravnost in brez ovinkov. Te zahteve niso nič drugega kot smernice, katere je kongres spočetka dal SANSu. Zdi se mi pa, da bosta Adamič .in Kristan peljala svojo pot, kakor sta do sedaj. Katoliški Slovenci smo bili sploh nespametni, da smo po tolikih žalostnih izkušnjah skušali peljati z njimi. Kjer vesti ni, ni tudi zdravega razuma. * * * Še enkrat opozarjamo na spremenitev časa v soboto. Potisnite v soboto večer uro naprej in potem gre vse po vrsti, Plačam $5 na kakor je šlo do sedaj. -o- la ,ko si se ločila iz te doline. |« Profesor na vseučil^" mostu (Insbruck) Tir0' poklical k sebi svojo * otroke, da jim'poda za" svet: "Ljubi otrodi, «d ^ moč, slava in bogastvo ^ ^^ smrti brez pomena; edl .ti ^ nična opora v življenj, smrti je sveta vera- ^ ^ Slovenci nazaj pamet j tev! Molitev premika vs čno roko. Kaj je dala Slovenija Ameriki Pred kratkim je umrla v našem mestu Mrs. L. Baznik. Bivala je tukaj 51 let. Poročili smo jo v šolski kapeli pri Svetem Petru, corner Superior Ave. in E. 17 St. Takrat še Slovenci nismo imeli nobene svoje cerkve v Cleveladnu. Ustanovila je svojo družino kakor so to storila druga dekleta, ki so prišla iz Slovenije. Mož je služil takrat po $1.25 na dan. S tem skromnim zaslužkom je preživela in vzgojila 9 otrok. Kdo tukaj rojenih bi mogel kaj takega storiti? Takih mater in očetov ni dala Slovenija Ameriki malo. Slovenke so bife pridne in verne žene, ki so se popolnoma posvetile svoj im družinam; ravno ker so bile zveste svojemu Bogu, so bile zveste svojim družinam in svojemu rodu. O razpo-rokah takrat nismo čuli pri slovenskih družinah, ki so prišle iz katoliške dežele. Mrs. Baznik je bila zgled in tip prav take zveste bogaboje-če matere, ki je služila svojemu Bogu, za to tudi svoji družini. Lep in veličasten zgled je zapustila v tem Ameriki. Doibro vzgojena družina v strahu božjem ji je bila zato tudi udana do skrajnosti, ker je to tudi zaslužila. Kdo je na svetu bolj spoštovan, ljubljen in čislan kakor dobra mati, ki je bila pravična v vseh ozirih d'o svojih otrok. Za to ji je tako skazana čast spoštovanje in ljubezen zaslužena in pravična. Otroci ji izkazujejo največjo in toplo hvaležnost. Bog ti daj blaga Mrs. L. Baznik večni mir in pokoj, tukaj v Clevelandu pa trajen spomin in mnogo posnemalcev. Vitus Hribar (Nekdajni tvoj dušni pastir) Brezbožci pa, ki ne verujejo v Boga, kako drugače ravnajo v življenju in ob smrti! Goethe, največji nemški pesnik, pravi aetist (brezbožec) "slavi blato in blati Boga." Vidim večkrat pri Slovencih kakor je pisano v časopisu, ko je imel civilen pogreb popoldne ob dveh, brez molitve, brez Boga! Ali ni to žalostna, obžalovanja vredna slika!. Njegovo edino upanje je mrzlo in umazano blato! Taka tolažba za neumrjočega duha, to je nemogoče! Za neumr-jočo dušo, ki je ustvarjena za nepopisno veselje in večno srečo, je to najbolj črni zločin za človeka, ki ga more človek storili v svojo škodo. To je tema, prepad brez dna in upa za katoličana, ki je bil krščen in po-dučen v krščanstvu, ki je hodil v cerkev, prejel sveto obhajilo, je to črn obup in neodpustljiv zločin do samega sebe, če je bil pri zdravi pameti. Ali bi kdo še hotel in mogel poslušati tako potvaro in ceneno norost, da ni Boga in da je konec vsega s smrtjo. Mrs. Baznik je vzgojila devet otrok, trije so umrli, šest je še živih, ki so vsi postali vzgledni in koristni člani človeške družbe ; eden celo duhovnik katoliške cerkve, ki uči in širi katoliško resnico med svojimi sorojaki v tem mestu. Kako globoko se te bodo spominjali blaga mati, tvoji otroci za veličasten zgled, ki si ga jim zapustila v poduk za poznejše življenje. Najlepši spominek si človek izkleše dobrim in pravičnim življenjem v preteklosti. Vsi, ki te poznajo in ki so imeli srečo biti tvoji prijatelj iin znanci, te bodo ohranili v nepozabnem spominu, posebno pa tvoja družina. Gotovo se te bom jaz spominjal vse dni svojega življenja kot vzgledne svoje nekdanje fa-ranke, ki je vršila svojo dolžnost v polni meri do svoje cerkve in svojih dušnih pastirjev. O da bi vse matere, posebno slovenske matere, sledile kras nemu in kremenitemu vzgledu, Mrs. L. Baznik, ki je hodila po poti Božjih postav! Res da ne *lobiš vsega kar želiš na tej poti, vendar pa je gotovo da naj več sreče boš d'eležna ravno na tej poti. Največ iz življenja od-nešeš na ta način na tem svetu, posebno pa ob smrti. Tvoja smrt je mirna, zadovoljna si sama s seboj, da si hodila po potih Božjih postav, za to mirno pričakuješ v večnosti plači- Prijatelju Frank Ku v spomni Kadar grem po 81-mo hiše Frank Kužnih* ;y šam: Frank, kje si? J med nami. Velika "eSl ^JNo; za vso družino in i; „ Lovrenca. Vprašam se jfl kaj si moral umreti se ^ moči kot si bil Ti, k0^ jj^ okolici veliko takih, ^ ol jj^ di umrli, pa ne moreJ vpB vor na to je: ura TV ^ 1 jen j a se je iztekla tos o velikonočnih 1 ^, Vseh nas drugih Pa t ista pot v dolgo večnof' si Ti srečno prekorac^j*^.. Dasi se nam krči ^jjjviJ sti, pa Ti nismo neJ° h, če, katero sedaj uŽiv _ ljubljeno soprogo i" 6 hovnikom, s katerim? ^ ^ združen za vedno. SaJ ra nas uči, da se zope nad zvezdami. Pokojni Frank mož povsod. V se ni govorilo proti v ^ mi je slučaj, ko so ^ hoteli samo malo P°n ji!-vere in duhovnikov, P . J Frank na kratko P°ve t tiC v njegovi gostilni ^ govorilo in takoj so j; Skrbel je za zemlji kot trgovec, ^li bogat. Skrbel pa )e „ premoženje svoje duše. Kdor ga je vpi'? •; * moč, jo je gotovo J Kolikrat je pistopi1 ^ ni mizi, pa je zapis3 -Vi Vel .iiifl dobrih del. Res, telesno nisi ■ mi, a v hvaležnem ^ pj vsa Tvoja dobra neš med nami, dokler m venci živeli v fari sV' ct1 To bo pa gotovo še P . Počivaj mirno, POZOR! Pri (ari sv. Vida bodo nocoj dali posebno nagrado $25 vojni bond kot nagrado pri vratih pri prireditvi ki jih prirejajo ob peikih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! tel j, v materi ze smo vsi vzeti in v < pet vsi povrnemo- p stali sinovi in hčer® tol^l* prijatelji naj bo v ^t je vaš oče, vaš bra ' telj šel po plačilo \ katere je delal vse ^ ti" zemlji. Najbolj zadnja ura v živ1-1 ^ večkrat pravijo č. 8- • f ti - T^ vere tudi umrje. . tllc Ti, Frank in tako Blagor Ti. «6: V Nt % v bar, za tistega, kih svete vere in v - ^ O dolžini r v >lcl' O tem so razlik skih prazgodov svo.1^( marsikaj, a zadnja ^ prava, ki se je P1 ,oVe.; podala v te prafe'o2C. rj ( tovila, da so prejš"-' f^ ci precej pretiravanji., namreč, da so v ^ z*1 Iri f10 ^ na primer boe, _ metrov dolge. <5lam ^ stvene odprave pa®' tako dolgih kač ms j li in da so bile na^oji ^ so se z njimi na ^gifl1 poti srečali, dolge metrov Produkcija rti®* vahvletu 1942 jez ^ lijonov funtov 'K,I.!_ULI ■B#a jgji! 1- -,i,:I Jo Van Ammers-Kulleri UPORNICE ROMAN i ■■r Zopet je Steven silovito za- del, da je izbral k svoji novi sii mahnil z roko, da bi odgnal te misli. Kratko in malo ni hotel vi obleki posebno mladostno ovratnico in da si je svoj svetli več misliti na te stvari, pač pa'mehki klobuk še 'bolj podjetno' kakor po navadi posadil na glavo. Zaupno se držgča za se vsega prepustiti redkemu užitku, da pojde s svojo najmlajšo hčerko na sprehod. Kako je bila zopet očarljiva; saj je bila edina izmed njegovih hčera, ki se je znala z malo drznim, toda zanesljivim okusom oblačiti, o čemer je on sodil, da brezpogojno spada k čaru mlade žene,! Minuto pozneje se je smehljale se zave- pod pazduho sta šla skozi malo stransko ulico proti parku ob vodi; tu, kjer je poprej stala Coornveltdiva tovarna, valjal-nica in pisarna, je bila zdaj garaža. Šofer, ki je ravnokar ob-rizgaval veliki voz Lincoln, se je znal tako spretno zasukati, da je pokazal svojemu gospodarju hrbet. Steven se je bil včeraj spri z njim, fant je godrnjal, ker je moral tri večere do 12. ure čakati pred kazino v Nordwijku. Neprijetna vrsta ljudi, ti šoferji ... In premišljal je, Kitty v veliko zabavo, kaj bi bil njegov ded ali pra-ded dejal ali storil, če bi imel človek, ki je bil pri njem v službi, toliko poguma, da bi ga ne pozdravil. "V tem oziru," si je dal duška svoji jezi, ko sta dospela pod drevje malega parka, ki se je razprostiral na kraju mestnega obzidja, kjer sta se pred več kakor osemdesetimi leti v poučnem pogovoru spreta jala Lodewijk Coornvelt in Miebetje Sylvain, "v tem oziru se res ne moremo hvaliti s kakim napredkom. Dandanes porabiš kot delodajalec polovico svojega časa z računanjem povišanja plač, pokojninskih doklad in počitniških priboljškov. Gospodje delavci žive kakor knezi s svojim ose-murnim delavnikom in svojimi noro visokimi plačami, ti pa si in ostaneš njih izkoriščevalec in dedni sovražnik, ki se ma stiš od znoja svojih podani kov." In bolj sebi kakor njej v zabavo se je na dolgo in široko razgovoril o starem času kar je v svoji mladosti čul oc očeta. Kako ni/ hotel njegov praded niti slišati o pari, kateri je zrekel belcebubova sapa kako sta njegov prastric Ni-colaas in ded Abraham v kleti skrivaj spravila v tek majhen model parnega stroja 'kako bi se en,a }zmed hče,ra starega oblastnega Lodewijka tako rada poročila z van Doevereno-vim sinom in kako je oče posegel vmes, samo zaradi tega, ker so bili van Doeverenovi njego vi tekmeci in so v svoji tovarni uvedli parne stroje. Nad poti v parku je dremal nedeljski mir. Tu in tam so se Cleveland, O., 28. apr. 1944. j po grmovju igrali otroci in ne- j ka1 stara žena se je solnčila na _'klopi; razposajeni ptiči so I vprizarjali v vejah svoj neu I metelni koncert in iz daljave V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE IN DOBRE MATERE IN SOPROGE Ane Rus ki je za vedno .zatisnila svoje oči 28. aprila 1943. Kruta smrt, čemu odvzela si nam drago matrico? Kar najraje smo imeli, spravila si v jamico. Naj vam večni Bog poplača vaše delo in skrbi, katere ste za nan imeli, večni mir vam podeli. žalujoči ostali: SOPROG IN OTROCI. VABIMO VAS NA KONCERT ki ga priredi GLASBENA MATICA v nedeljo večer 30, aprila v SND. POD VODSTVOM IVANA ZORMANA Vstopnice dobite v predprodaji pri članih in članicah ter pri Mrs. Mary Makovec v SND. Prijazno vas vabi GLASBENA MATICA se je oglašalo tiho, pridušeno enolično zvonjenje cerkva. "Kakšno strašno gnezdo je bil in ostane ta Leiden," je vzdih-nil Steven, ki mu je nenadoma postal ta pokojni samotni mir neznosen. "Pomisli, da je bil v starih časih na glasu gosposkega bivališča in da so se ljudje kvečjemu nekajkrat na leto vozili v vlačilnem čolnu v Haag ali v Haarlem!" Na rahlo in skoraj v zadregi je Kittyn glas prekinil njegovo glasno premišljevanje, "čuj, papa, nehaj že vendar s svojimi povestmi iz starega časa; govoriti moram s teboj o nečem, kar sem ti hotela že davno reči." Steven je pridržal korak. "Ali me je zaradi tega treba na vse zgodaj metati iz postelje!" je vzkliknil nejevoljno z glasom razvajenega dečka. "V zadnjem času imam zares že zadosti skrbi in neprijetnosti, s katerimi se moram ubijati. Ali bi že zopet rada pričela s staro istorijo in nama pokvarila lepi sprehod?" Toda deklica se ni zmenila za njegov izpad; obesila se mu je pod pazduho in ga s svojimi lahkimi, prožnimi koraki prisilila, da je' krenil dalje. "Zdaj sem se odločila," je dejala in on je videl, kako so ji pod poletnim klobukom trepalnice nemirno utripale, "prihodnji mesec odidem v Draž-dane, da se pri Mary Wigman izobrazim v moderni plesni umetnosti. To je zares moj trdni sklep in rada bi, da bi navzlic temu ostala dobra prijatelja in da mi ne prideš več s tako nespametnimi in omejenimi ugovori." "Za vraga vendar!" je preklinjal v svobodno božjo naravo, "kaj še zmeraj jašeš na tej blaznosti? Ti veš, da dajem vam otrokom vso svobodo, vsak od vas si je smel izbrati poklic, katerega je hotel; toda to ni noben študij in nobeno delo za dostojno dekle. Zaradi mene lahko postaneš igralka, ali pa piši ali slikaj, če imaš umetniška nagnjenja, toda da bi moja hči z golimi nogami in napol golim telesom skakala pred občinstvom, sama in brez nadzorstva v tej Nemčiji, kjer so k sreči odpravili tudi moralo, in v Bog ve kakšni ciganski družbi . . "Ko boš končal," je vzkliknila deklica užaljeno, "mi morda dobrotno dovoliš, da jaz zinem besedico. Pred vsem sploh ne veš, o čem govoriš, papa; ti poznaš balete, kakršni so bili pred dvajsetimi leti v modi, in plesalke iz varietejev, toda resne plesne umetnosti bržkone sploh še nisi videl. Ničesar si ne želim bolj, kakor vcepiti ti drugačno mnenje v glavo. Pojdi vendar jutri ali po jutrišnjem z menoj v Haag, Edith pl. Schrenck pleše, ali pa preberi vsaj nekaj knjig, ki jih imam o moderni plesni umetnosti." "Iskrena hvala; kar vem o tej umetnosti, mi je zadosten vzrok, da te ne pustim v to nezdravo, prerazdraženo razkazovanje same sebe. Dokler imam še kaj oblasti nad teboj, ne bo prišlo do tega; kadar postaneš polnoletna, ne bom imel več moči, da ti prepovem. Toda zapomni si enkrat za vselej, iz mojega žepa ne dobiš niti centa za to blaznost." "Saj sem si lahko mislila, da bo takoi tvoje naziranje," je grenko vzkliknila Kitty. V njenem lepem, drobno rezanem obrazu se je pojavlia trdovratna poteza, ki je napravila iz njega pravi Coornveltski obraz —. Izpustila je njegovo roko in šal sta vštric, drug na drugega zagrizeno jezna. "Do moje polnoletnosti je še dvoje debe-ih let. Ti seveda računaš na to, da se bom v tem času gotovo poročila ali pa prišla na druge misli, toda jaz ti zago-;avljam, to mislim sveto resno, da bom dosegla svoje in nic, čuješ, nič na svetu me ne bo od tega odvrnilo." 1896 1944 J^aznanilo in 2Lahi)ala Od bridke žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalo5tn° vest, da je nemila smrt nepričakovano zahtevala življenje in izgubili smo za vedno iz naše družine prelj0'' ljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta i ANTON NOSAN ki nas je nanagloma za vedno zapustil in zaspal večno spanje dne 28. marca 1944 v najlepši moški dobi, * 47 let. Doma je bil iz Goriče vasi pri Ribnici. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga p° ^ ' ■H^l ložili k večnemu počitku dne 3. aprila 1944 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno lepo zahvaliti Rev. Francis Baragi za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Fr. Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam na en način ali drugi lajšali bridke ure in bili ob času prevelike žalosti v prvo pomoč in tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Obenem se tudi prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda. V globoki hvaležnosti želimo izreči našo prisrčno zahvalo vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci cvetja v blag spomin pokojnemu in sicer: Mr. in Mrs. Joseph Nosan družina, Mr. in Mrs. John Nosan družina, Mr. in Mrs. John in Angela Nosan družina, Mrs. M airy Perusek, West Park, O., Mr. in Mrs. Jack Wid-mar družina, Miss Sophie Omersa, Mr. in Mrs. Jack Omersa, Mr. in Mrs. Frank Usnik, Mr. in Mrs. Emil Charmolee, Mr. in Mrs. Anton Skrabec, Mr. in Mrs. Joe Ponikvar, E. 61 St., Mr. in Mrs. Joseph Stare, Mrs. Frances Slapnik, Mr. in Mrs. James Slapnik, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Mr. in Mrs. John Pianecki družina, Mrs. Pauline Stampfel, Mr. in Mrs. Jos. Stampfel, Mr. in Mrs. Robt. Stampfel, Mrs. Jennie Perusek, E. 61 St., Mr. in Mrs. Louis H. Perusek družina, E. 61 St., Mr. in Mrs. W. F. Prosek družina, Betty Jane in Rog. Prost, Mr. in Mrs. Jim Tekautz in družina iz Mentor, Ohio, Mr. in Mrs. Frank Pucel družina, Madison, Ohio, Mr. in Mrs. Petric družina, Hecker Ave., družina Joe Mihelich, Mr. in Mrs. Louis Peterlin, E. 64 St., Mr. in Mrs. Frank Virant in družina, Mr. in Mrs. John Kromar družina, družina Andrew Bav-dek, Smrekar družina, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Anton Tanko, Mr. John Novak, Mr. in Mrs. John Friedel, Mr. in Mrs. Walter Niedzwiedz, Mr. in Mrs. Frank Laurich in družina, Mr. in Mrs. Charles Slapnik, Mr. Joe Otonicar družina, Mr. in Mrs. Tony Schuster.in sin, Urankar družina, St. Clair Ave., Mr. M. Kirbish Jr., Ray »n Rose Greggs, društvo Ribnica št. 12 SDZ, Office and members of Local 1108, Carl J. Schwar-zer, president Carpenters Local 1108, Friends of The Marquette Metal Co., National Yeast Co., Minneapolis Flour Co., Employees of National Acme: Virginia Seifert - Theresa Smith - Gussie Fielitz - Betty Sane -Stella Kniola - Ruth McGinty - Mary Linke - Eleanor Radonski - Feroe Fulgham. Naša prav prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega, namreč: Mr. in Mrs. Jack Omersa, Mr. in Mrs. J. Widmar, Mr. in Mrs. Frank Usnik, Mrs. Frances Perusek, McGowan Ave., družina Mr. in Mrs. Joe Stare, Pvt. Joseph J. Stare, Mr. in Mrs. Anthony Skrabec in družina, Mr. Anton Skrabec, Jr., Mr. in Mrs., Frank in Angela Vidigoj, Mr. in Mrs. B. Friedel, Mr. in Mrs. Frank Drobnic, Sr., Mr. in Mrs. Frank Zobec, Glass Ave., Mr. Carl Zobec, E. 63 St., Mr. John Stare, Mr. in Mrs. Carl Smoltz, Mr. in Mrs. Joe Post, Mrs. John in Mary Leustik, Mr. in Mrs. Frank tr t p Mrs. Caroline Govze, Mrs. Mary Papish, Pueblo, lorado, Mr. in Mrs. J. Jozel, Lena Ave., Mrs. Vidmar, Mr. Joe Lovsin, Mr. in Mrs. Tony in Th«* ^ Levstik, Mr. in Mrs. Mike SUc, Mr. in Mrs. F'» Drobnic, Mr. in Mrs. Louis Silc, Mr. in Mrs. Lou>* * vačič, Mr. Mike Ponge, Mr. in Mrs. Charles SlaP1"^ Mrs. Jennie Krai, Mr. in Mrs. Joseph Levstik, Mrs. Ignatius Jeraj, Jr., Mr. in Mrs. L. Sinkovic, in Mrs. F. Blatnik, Mrs. Frances Koželj, W. I30, S'" Mri' Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. in Mrs. Jos. Krajc, 130 S' job" Frances Petric in sin, Mr. in Mrs. Klun, W Mr. in Mrs. Stephen Brodnik, W. 130 St., Mr. Glavac, Miss Mary in Mr. John Ferkul, M«- ^ ..rS, ■ i0 M il fif1 I Ot* Independence Rd., Mr. in Mrs. F. Kosec, Mr. Frank Svigel, Mrs. Tony Fortuna, Mr. in Mr«-Charmolee, Mr. in Mrs. John Pozelnik, Mrs. Fr® j| Oražem in družina, Mr. in Mrs. Matt Zaro, l*1 j^.j Mrs. John Golich, Erwin Ave., Miss Anne in Mrs. Louis Oblal^ Mrs. Mary Kovach, Marcel'®^, Mr. in Mrs. Mohorčič, Miss Jennie Oberstar, t Tončka Jevnik, Mr. in Mrs. Jos. Novak, Mr. Finch, Miss Anna Finch, Mr. in Mrs. John Ruta*-, Makovec, Mr. in Mrs. John Habjan, Mr. in M*5* j, Iich, Kirton Ave., Mr. Anton Prime, Mr. in Mr«-Greben, Mr. in Mrs. Jos. Grdina, Mr. Jos. Z°r ^ Helen Fivadar, Mrs. Senk, družina Andrew KaUC^ct) Mr. Andrew Campa, Mr. in Mrs. Stephen Gerce družina, Mr. in Mrs. Anton Znidarsic, Mrs. Mar/ i, If glic, Mrs. Besenicar, Mr. in Mrs. Frank Race, -> 61 St., Marquette Metals and Friends, Mr. J°e ^ mic, Mr. Joe Krajic, Mr. in Mrs. Kodric, Mr. ,n p. Max Cermelj, Mrs. Praznik, Mrs. Luznar, Mr-Leustig. dali PHHJI pi'* Mrs. Bernard Friedel, Mrs. Stampfel, Mr. J°hP necki, Mrs. J. Urankar, Mr. Rudolph Starnisha. hv Nadalje naj bo izrečena naša iskrena jQ se članstvu pevskega zbora Glasbene matice, k« ,.e< zbrali in zapeli ganljive žalostinke ob krsti P° ga. Enako naj tudi sprejmejo našo iskreno za ^ člani društva Ribnica št. 12 SDZ za udeležbo Prl£p» maši in zadnjem sprevodu, posebna prisrčna hv*^ \ zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso postrc ^ naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno v0 pogreba. i iP^ Slučajno, če se je katero ime pomotoma stilo, prosimo, da nam oprostite, ker se žel>m° najprisrčneje zahvaliti. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so je avtomobile na razpolago pri pogrebu, in 5,C V „ Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, težko nam je pri srcu, ker se je tako prenaglo ze ^ čala Tvoja pot življenja in globoka žalost se je naselila v naša srca, ker si se tako nanagloma že ločil od V globoki žalosti nad Tvojo nenadno in bridko izgubo prosimo ljubega Boga, da naj usliši naše prošnje ,0 i '*' Ti bo usmiljen sodnik in naj Ti podeli večni mir v prezgodnjem grobu in lahka naj Ti bo ameriška ze Ob- žalujoči ostali: MARY NOSAN, soproga ANTHONY, WILLIAM in JOSEPH, sinovi Zapušča tukaj tudi žalujoča brata Joseph in John Nosan in žalujočo sestro Angelo Nosan, v stari domo*""1 žalujočo mater in sestro ter številno sorodnikov tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, 28. aprila 1944. i t S"