SL 131 ritim rmffi irn m—1—it r*T Posamezna številka 25 stot. Letnik Ll list Mk dan rjotraj cazcn B ncMOt L XL—t poi icu L 38.^ 6,50 vtfc — POttn>cxo« F 1 unitnlce. zaha M*U ogMi .xuqka. L 3 v t ™ ; jHM 7S i uvodov n^jaiaj L 3. tDI Uredništvo fa> upr»Tniitro: Trtt (3), ulic« S Fraacesca d'Ataisi 20. Te-1U57. Dopisi na} «e poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« madie In denar pa upravniitru. Rokopisi m ne miaja Neireokitana plam« sc ne Sprejemajo. — Last, založba ln tisk TIskarne „Edinosti Poduredništvo ▼ Oorlcl: ulica Oiosuć Cardacd ft. 7, L n. - Telet št. 827 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. „Slovanska Pl . ^ v Ml bil in njena srriđw i. fašistov po- g. umorne indln poumtelf iz SonDnUe GAETA. 2. Danes ob 10. predpddnel e slovar« S^SS^S^mm^ I je dosprfsankaj iz Sanlinije na jahti je ^ ° . T^lrvntm.a I vrki£1. XTl VaI kraJi. IV] Proti zaključku svojega govora se je odvetnik Petris razgreval radi «ne-slovanske propagande« in je Na velikem zborovanju ^ (krajine istrske se je - poleg kom^a Hoi-Venturlja -podtajnik te pokrajinske odvetnik Nino de Petris, ki se je tudi fcavil z «vprašanjem drugorodcev» Že začetek je bil zanimiv, ker je vsekal priznanje, da je r^mca v kriC^ -?em navzkrižju s svoječasno slovesno prerokbo g. Tolomei-a, tega trentmske-ga senatorja in zasnovatelja načrta za raz narodov an j e drugorodmh državla-n/>v - s preskrbo namreč, da bo na ozemlju, kjer bivajo drugorodci v b letih vse italijansko. Gospod Peuis pa jo zapel nekoliko dn^Cno pesem. Iz- Vaiy resnici žalostno je, da se moramo po osmih letih od odrešitve sem se vedno trdo boriti, še izrabljati svoje energije, da varujemo nedotaknjeno zapuščino narodnega jezika na tem ozemlju, irridobljenem zopet s krvjo nad pol milijona mrtvih, ko se dozdeva, kak« da je bilo nase trpljenje v časih suženjstva _ ko smo morali s skrajno m srdito energijo ped za pedjo braniti naso grudo pred slovansko poplavo zastonj pretrpljeno, ker si neko eksotično pleme, po nesreči zaneseno sem, drzne italijanski državi, ki gospoduje tu, otipkati nje suvereniteto in pravico do vzgajanja italijanskih državljanov v italijanskem jeziku». Na trditev, da so bili Slovani «po nesreči zaneseni v Istro», bodi kratek odgovor, da je to pleme došlo na srečo pokrajine, pozvano, da je ono edino kultiviralo in obdelovalo popolnoma zapuščeno zemljo! Na frazo o »eksotičnem plemenu» pa bodi v odgovor zgodovinsko dejstvo, da so se mogotci ze na taboru na rižanskem polju 800 let po Kristu, za časa cesarja Karla Velikega, bavili s tem «eksotičnim plemenom« in mu grozili: «Et nos ciciamus eos foras!» Torej že pred nad tisočletjem so to «eksotično pleme» — «ven metali«, iz česar sledi logično, da je bilo že poprej tu! . Sicer pa nam mora biti gori navedena izjava g. Petrisa le v zadoščenje m pobudo, ker vsebuje priznanje, da ljudstvo, ki se zaveda svojega rojstva, svojega narodnega dostojanstva, svoje etične in kulturne vrednosti in zato tudi pravice do svojstvenega narodnega življenja — da takega ljudstva m tako lahko izkoreniniti, kakor si domišljajo in bi hoteli raznovrstni — To-lomeiji. Da je moral govornik Petri s sam občutiti, kako preperela je podlaga njegovih argumentacij, priča dejstvo, da si je pomagal s trditvami, ki so v očitnem navzkrižju z resnico, in tudi takimi, ki dišijo po namenu ovajanja! Ker kaj razločno se čuje iz njegovih izvajanj zvok: oblast, posezi vmes, pomagaj nam! Očitno neresnična je namreč trditev, da «eksotično pleme» — to je: naša narodna manjšina — odreka italijanski državi suvereniteto in pravico na trh ozemljih do vzgajanja italijanskih državljanov v italijanskem jeziku. Med našim življem ne more biti tako nespametnega človeka, ki bi ne priznaval dejstva, da je to naše ozemlje danes sestaven del kraljevine Italije ter da je torej podrejeno njeni suvereniteti. Gospod odvetnik Petris ni le navdušen italijanski patrijot, ampak gotovo tudi inteligenten in zelo naobražen Človek. Tem čudnejše je, da meša in ne razlikuje dveh bistvenih pojmov, izrazito ločenih drug od drugega. Da, gospod petris: mi smo italijanski državljani v državnopravnem smisla, nismo pa Italijani po rojstvu, po pokoljenja! G. Petris ne razlikuje med načelom državne pripadnosti in nacijonalnim načelom, kar je tem čudnejše, ker je sam pripadnik naroda, ki sta mu nacijonalno načelo in nacijonalna ideja sveta — načelo nad vsemi načeli! Priznavamo pa g. odvetniku olajševalno okolnost, da je okoli njega velika družba, ki je zamrežena v isto idejno navzkrižnost in zablodo. Na gori navedeno trditev, da mi ne priznavamo italijanski državi suverenitete in pravice do vzgajanja italijanskih državljanov v italijanskem jeziku, odgovarjamo konkretno, določno in »koncizno: nikdo se ne more sklicevati jia nobeno dejstvo in ne kazati na no-jfcen in tudi ne najrahlejši znak, ki bi kazal na to, da smo mi nasprotni vzgajanju v italijanskem jeziku tistih državljanov, ki so Italijani po italijanskem rojstvu, pa naj živijo tudi med našim ljudstvom kot neznatna manjšina v dotičnem kraju. Ravno zato pa, ker 'kot Slovani priznavamo državno suvereniteto Italije nad nami, smemo pričakovati, da bo tudi država nam privoščala vzgojo v našem materinskem jeziku. In to po istem vzvišenem nacijonalnem načelu, ki se mu italijanski narod ima zahvaliti za svoje ujedinjenje in svojo sedanjo veličino! s tem ____H___ vestni koncept senatorja Toiomei-a. Slovanska propaganda v Istri razpoia-ga — je zatrjeval govornik — * ▼ re» - sredstvi, ki pnhajajojz mejel! Ta ci ogromnimi Trsta in od onkraj sredstva so tolika, da bi j" menil g. Petris — prisiliti Italijane v razmišljanje in bi morali ti VO^fnn zardeti, če jih primerjajo s sredstvi, ki jih imajo oni na razpolago! Po vsej pokrajini — je razlagal govornik dalje — se širijo brezplačno tisoči in tisoči izvodov listov, lističev, dan na dan in vseh vrst, slovenski in hrvatski. Zdi se g. Pe-trisu neverjetno, kako se vzdržujejo, ko Italijanom v Istri že izdajanje enega samega lista dela težave. Zelo važno in obsežno mesto v fronti slovanske propagande tvori — po tolmačenju gosp. Petrisa — tudi slovanska gospodarska organizacija: naše posojilnice, nase za-druge, male «kmetske banke», ki pa — zopet namen ovadbe! — ne uspevajo od prihrankov ubogih kmetov in ne morejo dovoljevati velikih kreditov brez podpore od strani mogočnih inozemskih zavodov, ki imajo pomičen interes na tem, da se one organizacije ohranjajo! Sledi še odstavek, ki ovaja slovanske duhovnike, učitelje in dijake kot vodilne činitelje pri vsej naši gospodarski in — kakor pravi de Petris — takozvani kulturni organizaciji. Na ta odijozni poizkus sumničenja pred italijansko javnostjo, kakor tudi na napade na našo narodno duhovščino in učitelj stvo v prejšnjih izvajanjih govornika, odgovorimo prihodnjič s primernim pojasnilom g. Petrisu o izvorih sredstev našega kulturnega in gospodarskega snovanja «Savoia» Nj. Vel. kralj. RIM, 2. Ob 16.30 sta Nj. VeL kralj in princesinja Giovanna dospela iz Gaete. Smrt Italijanskega raziskovalca PA VIA, 2. Sinoči je umrl raziskovalec ing. Luigi Robecchi Bricchetti. Star je bil 71 let. Vse svoje premoženje je zapustil pavijski občini in univerzi. Sela ju$ofloueiuke narodne skupščine Seja ministrske*« sveti RIM, 2. Pod predsedstvom on. Mus-solinija se je danes v palači Viminale sestal ministrski svet. Prisotni so bili vsi ministri razun ministra za kolonije Di Scalea, ki je službeno zadržan. Na predlog vladnega načelnika je sklenil ministrski svet predložiti zbornici zakonski načrt, ki predvideva ustanovitev mednarodnega zavoda v Rimu za unificiranje zasebnega prava. To delo bo vršil mednarodni zavod po navodilih, ki jih bo dajala Družba narodov. Na predlog finančnega ministra conte Volpija je ministrski svet odobril načrt, *ki predvideva podaljšanje prepovedi izvažanja žita do 30. junija 1927. Ministrski svet je odobril tudi zakonski načrt za razlastitev rojstne hiše Giuseppe Mazzinija v Genovi. Ta hiša je bila nedavno že proglašena za narodni spomenik in se bo uporabila deloma za bolnico in deloma za zavod, kjer bosta shranjena mazzinijanska bibliografija in arhiv risorgimenta genovske občine. _ Proračun flnartnett ministrstvi Razprava v poslanski zbornici RIM, 2. Poslanska zbornica je danes pričela razpravljati o proračunu finančnega ministrstva za poslovno dobo 1. julija 1926 do 30. junija 1927. Takoj se je priglasil k besedi komunistični poslanec Lossardo ter je prečita! nar-slednji dnevni red: Zbornica ne odobri proračuna finančnega ministrstva za poslovno leto 1926-27 ter prehaja na dnevni red. V imenu komunistične parlamentarne skupine je Lossardo poudarjal, da predvideva finančni proračun 20 milijard dohodkov in da plačujejo v Italiji razmeroma največje davke neimoviti krogi (Hrup in trušč). Polovico teh dohodkov izda država za vzdrževanje državne uprave, katera pa posluje kljub nedavni reformi zelo netočno (Pri teh besedah je govornika prekinil prometni minister). Lossardo je pripomnil, da znaša vojni proračun približno 4 milijarde lir, medtem ko je vlada le neznatno zvišala izdatke za javna dela (Ropot in medklici). Nadalje je govornik očital vladi, da je zopet zvišala izdatke vojnega ministrstva za prihodnje poslovno leto in da finančni proračun najjasnejše priča o konservativnih in meščanskih tendencah italijanskega fašizma. Zbornica bo nadaljevala razpravo jutri popoldne. ZUomlco bo odšla v potek no počitnice RIM, 2. «Popolo di Roma» pravi, da bo poslanska zbornica po odobritvi proračuna finančnega ministrstva od-Jla v petek na počitnice. Za sto tisoč lir draguljev Je nkradla RIM, 2. Grofica Elizabeta Lucernari je naznanila kvesturi, da ji je njena 25-letna služkinja Marija Meloni ukradla za sto tisoč lir draguljev. Marija Meloni je vstopila v službo pri grofici Lucerneri šele pred Štirimi dnevi in je danes brez slovesa izginila Podaljšanje dela zakonodajnega odbora BEOGRAD, 2. (Izv.) Današnja seja nar. skupščine je pote&la precej živahno Ob priliki razprave o podaljšanju funkcijske dobe zakonodajnega odbora se je razvila zanimiva notranjepolitična debata. Pred prehodom na dnevni red je dr. Ninčić predlagal narodni skupščini, naj v smislu čl. 9 ustave pooblasti ministrski svet, da ukrene vse potrebno za izvedbo onih pogodb, ki so bile sklenjene z Italijo. Skupščina bo tem predlogu razpravljala na eni prihodnjih sej. Skupščina je nato prešla k razpravi o podaljšanju funkcijske dobe zakonodajnega odbora. Zakonski načrt vsebuje samo dva člena in določa, da bo zakonodajni odbor deloval še tri leta. V debato so posegli dr. Hohnjec, poslanec Vilder in zemljeradnik Uletic ter je mestoma prišlo do precej živahnih prizorov. Zakonski načrt je bil nato sprejet in seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v torek. Sestanek Male antante Zunanji minister dr. Ninčić je popoldne dal novinarjem nekatera pojasnila o zedevah svojega resorta. Potrdil je, da se bo vršil sestanek Male antante 17 junija na Bledu. Jutri bo dr. Ninčić odpotoval v Topolo ter bo kralju poročal o svojem potovanju v Ženevo. Iz vladnih krogov doznavajo, da se bo na Bledu razpravljalo o evropski situaciji, o dosedanjem delu Družbe narodov, o sodelovanju Male antante v Svetu Družbe narodov in o določitvi njenega zastopnika v tem Svetu. Poleg tega pa se bodo ministri razgovarjali tudi o stanju na Madžarskem ter o gospodarskih zvezah med državami Male antante. Istočasno se bo vršil na Bledu tudi novinarski kongres Male antante in udeležili se ga bodo najbrž tudi zastopniki poljskega, francoskega in angleškega tiska. \ Konvencije med Italijo ln Jugoslavije BEOGRAD, 2. (Izv.) Popoldne se je v ministrski sobi narodne skupščine vršila prva seja odbora za proučevanje zakonskega načrta o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Italijo ter o nettunskih konvencijah.Sejo je otvo-ril posl. Demetrovič, ki je zahteval, da se morajo predložiti vse konvencije ter trdil, da je treba razpravljati o vseh obenem. Vsa država ima vtis, je rekel poslanec, da so te konvencije škodljive. Ministrski svet bi moral narodni skupščini pojasniti vsebino vseh konvencij, katerih je 47. Predlagal je, naj se razprava odgodi, dokler ne bo vlada predložila odboru vse konvencije. Vladna večina je njegovo zahtevo odklonila. Dr. Krajać je povzel besedo in govoril o vsebini predloženih dveh konvencij o trgovinski plovbi in veterinarstvu. Odbor je te konvencije sprejel s 7 proti dvema glasovoma. Novi predsednik poljske republike bo prisegel Jmtri VARŠAVA, 2. Predsednik Moscicki ne bo položil prisege danes, kod je bilo sklenjeno, pač pa v petek 4. junija Novi predsednik Ignac Moscicki se je rodil L 1867. Njegov oče je bil veleposestnik in se je 1. 1863. udeležil upora. Ignac Moscicki je dovršil srednjo šolo v Varšavi, v Rigi pa politehniko. L. 1892. se je podal v London, kjer je ostal pet let, pozneje pa je odšel v Švico, kjer je predaval na univerzi v Friburgu. Honoris causa je > bil imenovan doktorjem lvovske in varšavske politehnike. ____ Vladna kriza na Švedskem STOCKHOLM, 2. Sandlerjeva vlada v državnem zboru doživela poraz. Vlada je ostala v manjšini. Tako glasovanje je bilo predvidevati, ker je parlamentarna komisija /za državni proračun dala prav komisiji za brezposelnost v sporu z vlado glede rudarjev pri rudnikih Stripa. Vlada je obžalovala postopanje komisije za brezposelnost, ki je odtegnila stavkujočim podporo ter je stavkujoČe nadomestila z brezposelnimi delavci. Kakor Brantingova vlada 1. 1925., tako je tudi Sandlerjev kabinet padel radi delavskega vprašanja. STOCKHOLM, 2. Državni zbor je s 84 glasovi proti 50 in pri drugem glasovanju s 114 glasovi proti 104 odobril sklepe komisije za državni proračun Po zmasi zagrni pase Pred komplikacijami v Egiptu? LONDON, 2. Politična situacija v. Egiptu se trajno zasleduje z veliko pozornostjo. Zadnje volitve so dale Zaglul paši veliko večino in vse odvisi od njegovega nadaljnega političnega zadržanja V letu 1922. je Anglija v posebnem proglasu priznala Egiptu neodvisnost in si pridržala za poznejša pogajanja sledeče točke: 1) Vprašanje Sudana. 2) Promet po Sueškem kanalu. 3) Obramba Egipta proti tujim napadom. 4) Zaščita tujega premoženja v Egiptu. Zaglul paša je prišel leta 1924. v London in konferiral s tedanjim ministrskim predsednikom o političnih vprašanjih Egipta. Toda sporazum ni bil dosežen. V nedeljo je imel lord Lloyd, vrhovni glede kreditov za podporo brezposel- angleški komisar za Egipt dve uri trajajočo konferenco z Zaglul pašo, ki se je nanašala na zgoraj omenjene štiri točke. Zdi se, da so nastale v poga- Rnska podpora angleškim radarjem MOSKVA, 2. Glavni odbor sindikatov ZSSR je poftlal angleški rudarski zvezi četrto podporo v znesku 300 tisoč rublje v. Do sedaj so ruski delavci poslali angleškim rudarjem 3 milijone 327 tisoč rubljev. Prispevki se še zbirajo. _ Madžarski ponarejevalci bodo pomllo-Ščeni? BUDIMPEŠTA, t. Kakor poroča «Magyar Orszag», bo državni upravitelj Horthy povodom 400-letnice bitke pri Mohaču na dan 29. avgusta proglas sil amnestijo za vse one, ki so bili obsojeni na največ 6 let ječe. Pomiloščenja bodo deležni tudi ponarejevalci frankov. mm. Sandler je podal ostavko celokupnega kabineta. STOCKHOLM, 2. Kralj je poveril Ek-manu, načelniku ljudske prohibicijske stranke, mandat za sestavo nove vlade. Začasna portugalska vlada sestavljena Sporazum med gen. Gosto in po v. Ca-becadasem LISBONA, 2. Delavska zveza je proglasila splošno stavite, ker hoče s tem preprečiti vojaško diktaturo. General Gomez Costa je brzojavil tvsem divizijskim poveljnikom, da je sedanjo vlado potrdil predsednik republike in da torej ta vlada ne zasluži zaupanja vojaštva. General Gomez de Costa zbira sedaj pred Lisbono sedem divizij, s katerimi hoče vkorakati v glavno mesto. COIMBRA, 2. Poveljnik Cabecadas in gen. Gomez Costa sta imela daljšo konferenco ter sta sporazumno sestavila začasno vlado. General Costa je prevzel ministrstvo za vojno, za kolonije in za poljedelstvo, poveljnik Ca-becadas je dobil ministrstvo za finance in za pravosodje, poveljnik Ochoa pa notranje in zunanje ministrstvo. Pov. Camara je postal višji komisar za Angolo. LISBONA, 2. Na konferenci med poveljnikom Cabecadasem in gen. Go-mezom Costo v Colmbi ni bila samo sestavljena začasna vlada, marveč se je tudi izpričalo popolno soglasje med vojsko in voditelji revolucije. Kako Je Briand debli zaupnico PARIZ, 2. Včeraj se je vršila seja poslanske zbornice. Herriot je naznanil več interpelacij o finančni situaciji in finančni politiki vlade. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da smatra takojšnjo razpravo o interpelacijah za neprimerno. Vlada bo na podlagi poročil finančnih strokovnjakov izdelala zakonski načrt o sanaciji finančnega stanja države, ki bo predložen finančni komisiji v pretres, ki pa ne bo nod-' vzela ničesar, dokler vlada ne konča dela za učvrstitev franka. PARIZ, 2. Zbornica je s 313 proti 147 glasovom izglasovala Briandovemu kabinetu zaupnico. 115 poslancev ni glasovalo. Briand je stavil vprašanje zaupanja v zvezi z vprašanjem ^»ričetka finančne debate, ki jo vlada slejkoprej odklanja. Izgleda, da se je večji del radikalov vzdržal glasovanja. Vse interpelacije, ki so bile stavljene pričet-kom seje, so bile odgodene, ko se je zvedelo za izid glasovanja. Briand je z izidom glasovanja zelo zadovoljen, zlasti ker je 30 radikalov glasovalo za zaupnico. PARIZ, 2. Predsedništvo radikalnega udruženja seinskega departementa je snoči v dnevnem redu protestiralo proti sobotni izjavi vlade o valutni reformi, ki jo označuje kot protiparla-mentarao. Zastopniki strank v zbornici se pozivajo, naj opozorijo vlado, da se drži ustave. PARIZ, 2. Proti vladi je včeraj glasovalo 147 poslancev in sicer: 28 komunistov in 98 socijalistov, 7 radikalnih socijalistov, 11 republikanskih socijalistov in trije neodvisni poslanci. «Norge» pripravljena za vkrcanje NOME (Alaska), 2. Polkovnik Nobile in petero članov posadke zrakoplova «Norge» So prispeli z motornim čolnom iz Tellerja v Nome. Nobile je izjavil, da je zrakoplov «Norge» popolnoma razložen in pripravljen za vkrcanje. ______ • Gdansko dobilo Škofa GDANSKO, 2. Včeraj se je v olivski katedrali pri Gdanskem vršilo svečano ustoličenje prvega gdanskega škofa mons. Orourka. janjih težave, ker je Zaglul paša tudi nekoliko prizadet pri umoru Sirdarja Tee Starka, ki se je izvršil, ko je bil Zaglul paša ministrski predsednik. LONDON, 2. Listi označujejo položaj v Egiptu kot zelo resen. Poročevalec lista «Morning Post» v Kairu javlja: Politični položaj se je zelo poostril. Ako v kratkem času Zaglul paša ne bo iz-premenil svojega stališča, bo prišlo do zelo resnih dogodkov. Nacionalistične čete pred Pekingom PEKING, 2. Nacionalistične čete, katerim je poveljeval preje general Feng, so predrle sovražno fronto in se naliar jajo 15 kilometrov pred Pekingom. Čete generala Vu-Pej-Fuja so ostale med bitko nevtralne. AmeriSka zbornica pričela razpravo o sporazumu glede ureditve francoskega dolga WASHINGTON, 2. Zbornica Je pričela razpravo o sporazumu glede konsolidacije francoskega vojnega dolga. Predsednik finančne komisije je sporazum priporočal s toplimi besedami- Rimska koncertna sezona (Od našega rimskega dopisnika) RIM, koncem maja. «Utihnil glas je vijolin, strunar od-brenkal je». V Augustovem mavzoleju, v današnjem Augusteju, kjer so se še pred kratkim razlegali sladki zvoki italijanske glasbe, nebeške melodije Beethovena, mogočni akordi \\ agner-ja, sladko-otožni vzdihi Dvoraka in strastno-hrepeneče tožbe C.ajkovske^a, vladata sedaj grobni mir in tišina. Kakor da se je to ogromno poslopje zopet povrnilo k svojemu prvotnemu namenu, k grobnici, v kateri so nekdaj počivala trupla rimskih cesarjev. Ko sta se pred mnogimi leti rimsko mesto in akademija sv. Cecilije odločili, da bosta prirejali v Rimu redne letne koncertne sezone, tedaj je nastalo vprašanje: kje, v katerih prostorih naj se vrše koncerti? Za Rim, ki ima — kakor menda večina italijanskih mest — mnogo gledišč, a niti ene večje dvorane, ki bi bila pripravna za koncerte, kaj težko razrešljivo vprašanje. Dolgo časa so si ustanovitelji orkestra zaman belili glave z iskanjem koncertne dvorane. V Rimu, ki ima nebroj cerkva, prostornih palač in razkošnih vil, pripravne koncertne dvorane ni bilo mogoče dobiti. Ko je dozna 1 za skrbi, ki morijo rimske mestne očete, je neki magistratni sluga vzkliknil: Avgustej! Takrat je gostoval v mavzoleju rimskih cesarjev neki konjski cirkus. Pa ni nikako čudo, ako ni prišel nikdo iz ustanoviteljev simfoničnega orkestra na to misel. Zakaj nekdanji mavzolej rimskih cesarjev, so poginoma zakrile in ga še vedno zakrivajo visoke neokusne hiše, ki so se tekom srednjega veka naslonile na njegove mogočne stene. Ko sem se prvič podal na sinfonični koncert v Avgustej, sem moral dolgo iskati in povpraševati i>o njem, predno sem našel vhod v njega notranjost. In zdi se mi, da v Rimu sploh malokdo ve za to poslopie razen onih, ki posečajo sinfonične koncerte. Misel magistratnega sluge se je izkazala za naravnost ženijalno, kajti tako originalne, tako pripravne in tako prostorne dvorane za koncerte nima menda nobeno mesto na svetu. Avgustej je zgrajen v obliki ogromne kupole. Je torej popolnoma okrogel, kar mu pri-daja izredno akustiko. Okoli ogromnega parterja se vzpenja eno nadstror;ei lož, nad ložami amfiteater in I. galerija, nad to pa II. galerija. V enem delu krogove periferije stoje mogočne orgije, pod njimi tribuna za pevske zbore, spodaj pa nizek oder za orkester. Čeprav dvorana lahko že sedaj sprejme vase ogromno število poslušalcev, obstoja že dalj časa načrt, po katerem sq bo njena prostornost še bolj povečala*. Ravno tako je tudi v regulacijskem načrtu mesta osvoboditi nekdanji mavzolej rimskih cesarjev in sedanji rimski koncertni dom od vseh onih zamazanih bajt, ki ga obkrožajo in zakrivajo, ter, mu povrniti staji blesk in sijaj. V takih prostorih se tedaj vrše rimske koncertne sezone, ki uživajo sven toven sloves. Sedanji artistični ravnan tel| Avgustej a in obenem glavni kapel« nik slnfoničnega orkestra je Bernardino Molinari, ki slovi za enega iz nai« y «EDINOST» \ Trstu, dne 3. junija 1926. boljših italijanskih kapelnikov. Ali traven glavnega kapelnika nastbpa tekom sezone na koncertih še cela -vrsta jttrugih italijanskih in inozemskih kapnikov, in zraven stalnega orkestra cela vrsta svetovnoznanih solistov, katere povabi j a vodstvo Avgusteja na gostovanja. ; Za čađa mojega bivanja v Rimu so nastopili, razen Molinarija in njegovega namestnika, še mladega a mnogo obetajočega Rossi-ja, kot kapelniki-gostje Vittorio Gui, artistični ravnatelj turinske opere, Sergio Failoni, prejšnji jdrugi kapelnik milanske Scale in skladatelj Peter Mascagni. Največje triumfe je slavil seveda Peter Mascagni, ki je nastopil na nič manj nego sedmih koncertih pred skoraj vedno razprodano in nabito polno dvorano. Na nekaterih iz njegovih koncertov je navdušenje prešlo naravnost v delirij. Ali navzlic temu navdušenju občinstva, kakor mu ga še nisem videl enakega v svojem življenju, sem pa vendarle mnenja, da je Mascagni ne-prekosljiv kot dirigent svojih in drugih del domačih mojstrov, nikakor pa ne kot dirigent del tujih mojstrov. -.Tako se mi je zdela, na primer, Dvora-kova 5. sinfonija mnogo lepša pod taktirko mladega Sergija Failoni-ja nego pod ono Petra Mascagni. Tako se mi je zdela Molinarijeva interpretacija Beethovna mnogo bolj globoka nego Ma-Fcagni-jeva. Pač pa je Mascagni od tujih del krasno podal patetično sinfoni-jo Čajkovskega. Kar me je pri mladem Sergiju Failoni-ju prijetno iznenadilo, je bilo to, da je dirigiral koncert na pamet. Tekom ravnokar minule sezone so bila na programu sledeča večja dela: Bach: maša v «si minore», Bach: Trpljenje Kristusovo po sv. Mateju; Berlioz: Requiem; Haendel: Izrael v Egiptu, oratorij; Ilonegger: Kralj Da- glu, podan vid. sinfonični psalm; Malipiero. Frančišek Asiški, misterij. Ker sem prišel v Rim šele sredi sezone, sem imel priliko slišati od teh del samo Honeg-gerjeva «Kralja Davida», Malipierove-ga «Sv. Frančiška« in pa Berliozov «Re-quiem». Prvi dve deli sta bili izvajani na enem in istem koncertu pod taktirko Molinarija in ob sodelovanju zbora sv. Cecilije. Malipierov «Sv. Frančišek« me ni prav nič navdušil, dasiravno ga je večji del občinstva sprejel precej dobrohotno ter večkrat pozval navzočega auktorja na oder. Pač pa je krasen umotvor moderne glasbe Honeggerjev «Kralj David». Ker nastopa razen solistov, zbora in orkestra v tem psalmu tudi pripovedovalec (recitant), ki je recitiral v francoščini ter bil včasih morda, preživahen, je bilo Honoggorje-vo delo tekom izvajanja večkrat v nevarnosti. Nesrečnega pripovedovalca je občinstvo malodane izžvižgalo. Toda zaključni zbori so tako krasni, da je moral oditi vsakdo s koncerta z občutkom, da tvori to delo biser moderne glasbene umetnosti. Zato je tudi pri ponovitvi delo popolnoma prodrlo. Berliozov «Requiem» si je izbral Bernardino Molinari za zaključek letošnje sezone in to najbrže radi velike pom-po7,nosti tega dela. Berlioz je namreč predpisal za izvajanje tega dela razen navadnega, pomožnega orkestra in zbora še 16 timpanov in štiri posebne orkestre na pihala, ki nastopajo v raznih delih te pompozne skladbe. Za orkestre na pihala so bili zgrajeni posebni odri nad zborom in ob straneh orkestra. V celoti je nastopilo pri izvajanju tega dela okrog 400 sodelujočih. Ali navzlic vsej svoji pompoznosti nima ta skladba skoraj nikake umetniške vrednosti. Zanimanja vredna je zgolj s tehničnega in zgodovinskega stališča. Drugače pa ostavi poslušalca skoraj popolnoma hladnega. Niti ne vzbuja v njem, navzlic vsem svojim trombam in trobentam, nikakega strahu pred onim strašnim dnem, kakor ga vzbuja Verdijev «F5equiem», niti one pobožne in brezmejne vdanosti, kakor jo vzbuja s svojim «Requiem» Dvorak. Edino ofer-torij in «Sanctus» sta morda v stanu nekoliko ogreti. Ali Berliozovo delo ima, kakor rečeno, svojo veliko zgodovinsko in tehnično vrednost in zato je tvorilo jako dostojen zaključek letošnje rimske koncertne sezone. V ostalem so bile, v nasprotju z operno sezono, na vzporedu rimske koncertne sezone po večini skladbe tujih, nedomačih mojstrov. Pa tudi ni moglo in ne more biti drugače, ker so v sinfonični glasbi Italijani znatno zaostali za drugimi narodi. Dominiral je seveda Beethoven. Za njim prihajajo Wagner, Debussy, Strauss i. dr. Pa tudi slovanska glasbena literatura je bila častno zastopana. Sergio Failoni in Mascagni sta naravnost slavila triumfe z Dvora-kovo 5. sonfonijo. Mascagni je povrh tega izvajal na enem iz svojih številnih koncertov overturo iz Smetanove «Pro-dane neveste» in patetično sinfonijo Čajkovskega, ki je njegova ljubljenka. Pa" tudi rimsko koncertno občinstvo je treba pohvaliti. Medtem ko je namreč rimsko gledališko občinstvo skrajno nedisciplinirano (prihaja in odhaia, kadar se mu zljubi, v mnogih glediščih kadi v dvorani in med predstavo), vla^ da v koncertni do vrani za časa izvaja^ nja pobožna tišina in zbranost, da se človek naravnost boji kihniti iaji za-kaši jati, ako je k temu primoran. Kakor sem svoječasno poročal, je za- čani sezoni nastopiti z orkestrom Avg-u-steja daljšo koncertno turnejo po Jugoslaviji, Ogrski in Češki. Kakor pa vse kaže, so splavali vsi njegovi načrti o turneji po vodi. Sicer pa izgleda, da je priSel Bernardino Molinari v veliko nemilost pri odločujočih krogih. Ko je namreč dirigiral Peter Mascagni svoje štiri koncerte v Au-gusteju, ga je hudo napadla francoska revija «Comedia», ki mu je menda očitala, da ni izvajal na svojih koncertih nikakih večjih del, ampak samo odlomke iz lastnih in drugih italijanskih oper. Neopravičeno očitanje francoske revije je izzvalo v italijanskem časopisju precej ostro polemiko, tekom katere se je očitalo tudi Molinariju, da se ni zavzel za Mascagni-ja, kakor bi se bil moral zavzeti kot artistični ravnatelj Augusteja. Od tedaj je Molinari v znatni nemilosti, Mascagni pa je bil povabljen, da priredi po že končani sezoni v Augu-steju tri izredne koncerte, kar je tudi narediL V poslednjem Času pa se celo govori, da nastopi Mascagni z orkestrom turnejo po večjih italijanskih mestih, kar bi mogoče znalo pomeniti, da bo v prihodnji sezoni Mascagni zamenjal Molinarija v artističnem ravnateljstvu Augusteja. _ Đerzewfć Je uverjen, da se mora mm Nemčijo, seveda varujoč pri tem svojo narodno neodvisnost. Še bolj velja to za Avstrijo, s katero je sedanja Madžarska spojena po rasnih pridobitnih vezeh. Pri tem pa je zanimivo, da v eventuelnem priključenju Avstrije k Nemčiji vidi govornik neko nevarnost za Madžarsko. Tej poslednji da ne more biti vseeno, kdo je njen sosed, ali Avstrija, katere se ni treba bati, ali pa Nemčija. Obnovitev srednjeevropskih razmer je po mnenju govornika možno samo ob trajnem sodelovanju Nemčije, Avstrije, Madžarske in Romunije. Govornik je izjavil, da je z Avstrijo sporazum možen, z Romunijo pa da bodo pogajanja zelo težka, ker zavzemljejo sedaj v Bukareštu Madžarski nasprotno stališče in ker si tam niso povsem v svesti, da se obe državi potrebujeta medsebojno. Govornik je trdil celo, da se Romunija mora Čuvati pred Slovani. Pozival je Romune — kot sva- rilen primer —s na napade Slovanov na Evropo. Po mnenju madžarskega govornika hi mogla sodelovati v tej smeri tudi z Italijo, ki da ji grozi isti slovanski element na Jadranu. Madžari M« — je nadaljeval govornik — * vsemi i"f"*i delovali na to, da se v Evropi ustanovi protislovenski blok, ki daHUlT zaščito in rešitev (III) srednja Evrope! Značilno je, da romunski tisk ni ugodno sprejel tega govora, marveč naglaša, da po izkustvih iz prošlosti ne more Madžarski nikdo verovati ter da so Madžari stalna nevarnost za države-naslednice, ker se Madžari ne odrekajo svojih ekspanzivnih načrtov. V romunskih političnih krogih se opozarja tudi na to, da je govor predsednika madžarske akademije v nesoglasju z današnjo srednjeevropsko politiko ter da Madžarska v sedanjem položaju sploh ne more računati na sodelovanje Avstrije, ki je n. pr. s Čehoslovaško v najboljših odnošajih. DNEVNE VESTI Samomori Politične vesti JUBILEJNA PROSLAVA FR. PALACKEGA prošle nedelje v Pragi se je razvila v celo vrsto veličanstvenih vsenarodnih manifestacij, ki so izražale ljubav osvobojenega naroda napram enemu največjih sinov svoje zgodovine in napram največjemu^Cehu XIX. stoletja. _ V sredo dne 26. maja so se številni predstavniki javnega življenja, z ministrskim predsednikom I. Črnim na čelu, podali v Lobkovice pri Pragi, kjer je Palacky pokopan. Popoldne istega dne se je vršila v Staromestski svetovalnici svečana seja ob udeležbi znanstvenih krogov in posebno tudi predstavnikov slovanskega sveta. Sejo je o tvoril s toplim govorom primator Baxa. O življenskem delu Palackega pa je predaval vseučiliščni profesor dr. Josip Pekaf, ki je posebno poudarjal, kako je Palacky razumeval rodo-ljubje, prožeto od evropstva in huma-nitete. V imenu Rusov je govoril prof. dr. Vladmur, A. F ran cev, ta Ukrajince prof. dr. Kolesa, za Poljake prof. dr. Marjan Szykowski, za Jugoslovene profesor Murko, a za Bolgare profesor Bori na. Tudi najmanjši slovanski narod, Lužiški Srbi, je poslal svojega za-stopnika- v osebi lektorja Krejčmara, ki je tolmačil hvaležnost za delo Pa-lačkega. na korist Slovanstva in polab-skega Srbstva. Zaključni govor je imel slovanski evangeliški škof Soch, ki je poudarjal pomembnost Palackega za edinstvo čehoslovaškega naroda ter je končal svoj govor z željo, da tudi kraj razlik, ki često delijo češke in slovaške politične stranke, bodi ena domovina, en narod, en cilj in eno stremljenje od Šumave vse do Tatre! Na večer se je vršila pred spomenikom Palackega veličastvena manifestacija.. Tu sta govorila predsednik poslanske zbornice Malypetr in predsednik senata KlofaČ. Poseben sijaj pa je dal tej manifestaciji impozanten sprevod od spomenika do hiše, kjer je Pa-lacky umrl. Tu se je svečanost končala z odpevanjem slovesnega korala in narodnih himen. Svoj višek pa so dosegle proslave v nedeljo dne 30. maja, ko so se v panteonu Narodnega muzeja ob navzočnosti predsednika republike Ma>saryka, vse vlade in diplomatskega zbora zbrali zastopniki češkega znanstvenega in umetniškega sveta, delegacije poedinih korporacij, predstavniki mesta Prage in mno^i drugi. V imenu vlade je govoril minister prosvete dr. Jan Krčmar, potem predsednik češke znanstvene akademije prof. dr. Zubaty, ki je v obširnem predavanju ocenil delo Palackega. V spremstvu članov vlade in potomcev rodbine Palackega se je nato predsednik republike podal na balkon muzeja, odkoder se je pogledu nudila veličastna slika ogromnega števila udeležencev teh redkih svečanosti, ki so se bili nagromadili na Vaclavskem na-mešti okoli spomenika kneza sv. Vacla-va. Istega dne se je spominjal svojega slavnega rojaka tudi rojstni kraj Palackega Hodislavice na Moravskem, kjer so položili temeljni kamen za zgradbo šole, ki bo nosila njegovo ime. ROMUNSKI LISTI O MADŽARSKIH NAČRTIH Romunski listi vobče zavzemajo sedanjemu madžarskemu režimu nasprotno stališče. Posebno faisifikacij-ska afera je Madžare popolnoma kompromitirala v očeh romunske javnosti. Poleg tega romunski tisk kaj pazno zasleduje vse važnejše madžarske dogodke, kakor tudi delovanje vseh vidnejših osebnosti madžarskega javnega življenja. V zadnjem času je izzval veliko pBir njo govor, ki ga je imel predsednik madžarske akademije je bivši minister in njegov govor je bil večinoma političen. Po mnenju romunskih listov je ta govor zelo karakterističen za sedanje na-ziranje madžarskih merodajnih krogov. Berzewič je govoril o restavraciji srednje Evrope, a iz njegovega govora je razvidno, kako si sedanja Madiar- Nastala je prava kuga samomorov. Vsi listi so polni poročil o njih. Manija se širi in je zavzela že pretresljiv obseg. Javnosti se je polotilo upravičeno vznemirjenje. Kam to pelje, kje so vzroki, kako omejiti val samomorne manije, ki buta ob še zdrave zidove družb«? Pred kratkim se je bavil s tem vprašanjem tudi italijanski senat. Govorniki so resno opozarjali vlado na to prodirajočo nevarnost ter zaktevali odločne ukrepe za njeno pobijanje. Pa tudi drugače se javnost zanima za to vprašanje. Mi smo prejeli že nekoliko pisem, v katerih se priporočajo razni načini pobijanja samomorne blaznosti. Nekateri predlagajo drakonsko moralno sredstvo, postali kinematografi naravnost ostudne moralne beznice. Kdor je imel priliko videti, kako se s takimi umazanimi »dramami« zapeljujejo k napačnemu in nezdravemu naziranju in čustvovanju vsi sloji prebivalstva, kako postajajo ob pogledu na te neme samomorilke gledalci do solz ginjeni — in med njimi so večinoma otroci, matere z mladimi hčerkami, sploh mladina — za tega ni nobenega dvoma, da so kinematografi kot nalašč ustvarjeni, da se vzgaja v njih mladina v nemoralne osebe s pomanjkljivim življenjskim hero-izmom. Tu bi morala javna oblast tre?, dvoma poseči vmes z uvedbo najstrožje cenzure, ki bi dovoljevala le take filme, ki so res poučni in vzgojni in izločila iz kinov vse «drame» s protiživljenjskimi ki naj bi obstojalo v tem, da bi se odredilo ; tendencami in «junaki». kar s posebnim tozadevnim zakonom, da j Koliko višje nad takimi kinematografs-bodo vsi samomorilci pokopani na način, 'Jtimi «junaki» in «junakinjami» stoji n. pr. kakor kaka žival, v neposvečeno zemljo in j herojska Crnogorka, ki se ob truplu svojega tudi izven pokopališča, kjer počivajo [ sina, katerega ji je raztrgala granata, ne ostanki onih, ki so umrli naravne smrti j samo ne umori poleg sina-edinca, temveč ali x-adi nasilja od zunaj. Sramota po se niti ne joče. Ne dopušča, da bi niti za smrti naj bi svarilno delovala na «kandi- j hip omagalo v njej življenjsko junaštvo, date samomora« že za življenja. Prejeli To je klasičen primer življenjskega hero-smo še druge «precHoge», ki 9« več ali ;izma in v njem je več estetične lepote nego manj podobni zahtevam in predlogom, ka- ;.v vseh «junakinjah» modernih kinemato- tere so objavili te dni tudi razni italijanski listi. Toda z vsemi temi «predlogi« se postavljajo toliko občinstvo kolikor tudi listi na zelo enostransko statiSče. Predlaga se eno- grafov. Tudi naš narod je k sreči ohranil svoj zdravi življenjski heroizem. Nekateri naši kritiki se pritožujejo, da ni še naše ljudstvo zrelo za gledališče, ker sprejema naj- stavno pobijanje samomorne manije z na- ^ragičnejše prizore na odru navadno s silnimi sredstvi, dasi so ta sredstva bolj ^mehom. To de je velika napaka. V resnici, moralnega značaja. Jasno je, da so taka fpa je ravno nasprotno, posebno če gre za sredstva obsojena na neuspeh. Nesreča, ki zadene prizadete družine s tem, da postane ta ali oni njen član samomorilec, je že itak tako grozen moralen udarec, da si je težko misliti večjega. In če se samomorilec ni plašil zadati tak udarec svojcem, potem mu bo tudi vseeno, kaj bo z njim samim po smrti. To bi bilo torej le nekako zvonjenje po toči, katero, kakor znano, ne pomaga. Da ostanemo pri tej sliki, recimo torej 'uio^ojza i}o*id oqjoq ftuadvu *ia«Jd as o* 'oso; pajd ijkioaz ef «p 'tsouAejuu ki morejo zapeljati človeka k takemu usotjrfiemu koraku. In ti vzroki so najraz-novrstnejši, kakor nae uči vsakdanja kronika po listih..Eni sklenejo račune s tem svetom na tak način radi nvKidib — m teh je zelo mnogo —, drugi radi nesrečne ljubezni, tretji radi neozdravljivih bolezni, četrti iz blaznosti, posebno alkoholiki, drugi zopet radi isgufee časti, razni drugi iz strahu pred višjimi, pred s t ariši, zopet drugi celo iz maščevanja itd. Take in podobne vzroke samonorom navajajo tozadevna poročila po listih. Znanstvo navaja kot splošen vzrok samomorov dedno obremenjenost s takim nag-nenjem. «Edinost» je priobčila v podlistku Bourgetov roman «Jej edini cilj in tvoja misel. Zate V Trstu, dne 3. junija 192C. cEDHiObt» boš živela večno v naših srcih, misel nate nam bo uteha v težkih dneh in mnogo, mnogo nas, Tvojih tovarišev, bo korakalo po isti poti kakor Ti, za istim ciljem. Spavaj sladko, TonČi najdražja, in prosi za nas, da bomo stali vedno trdni in kljubujoči vsem viharjem in prevaram. Mara Samsova. DrUitViM VMftl — Z. M. D. Radi neprevidenlh zaprek se nameravani izlet prenese. — S. D. «Prlmorje» vabi vse člane na redni sestanek, ki se bo vršil v soboto 5. t. m. v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer, — Kdor ni poravnal mesečmne do meseca maja, naj jo poravna v soboto na sestanku. — Predsednik. — D K. N. Tommaseo. Za danes napovedana tekma z «Obzorom» odpade radi nepredvidevanih zaprek pač ^ sevrši zjutraj ob 8.30 trenaža. Jutri ob 1915 uri se vrši športni sestanek; potrebna je navzočnost vseh nogometašev._ SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Današnja seja O. S. V. se prenese na soboto za 21. uro. Vabi se na sejo gg. revizorje. — Tajnik. # Uradno poročilo T. V. N. (Seja 2. VI. 1926.) Odobrene tekme: I. div. Obzor - Gorica 2 : 0 lorfait. — II- div. Rocol - Višava 2 : 0 forfait. — Tommaseo - Jadran 3:0. Prenešcne tekme: Radi odsotnosti sodnika rn-morje - Prošek- „ _ . Nedeljske tekme 6. VI. 26: II. div. Primorje -Trosek, igrišče Primorje ob 17. — Magdalena -Tommaseo, igrišče Obzor ob 14. T. V. N- T V. Hazena: Prvenstvene tekme. V nedeljo 6. VL 1926: Igrišče Primorje ob 16. Primorje - Prosveta. S. S. Sodniki za nedeljske tekme Magdalena -Tommaseo g. Kras, Primorje - Prošek g. Berton- celj. Redovan je II. divizije O.T. D .T. N.T. Z.T. G Z. G .D. G. A.T. ob progi, nenadoma skočil na tir pred lokomotivo. Strojevodja je takoj spustil pro-tiparo in naglo ustavil vlak, a bilo je prepozno; kolesa težkega vlaka so že šla prečko neznanca Groznemu dogodku, ki se je odigral na mostu, kakih 200 metrov od postaje, je bil priča tudi neki mladenič, ki se je slučajno mudil blizu proge; ta je hitel telefonirat na rešilno postajo, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik. Toda prišel je zaman, kajti nesrečnik je bil mrtev; kolesa so mu gladko odrezala glavo. Na lice mesta so se podali orožniki, ki so zastražili truplo do prihoda sodne komisije. Ker pa ta do pozne ure ni prišla, ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je samomorilec. Nesrečnik je približno 30-leten mož, srednje postave, oblečen v črno obleko, na nogah ima nizke rumene Čevlje, na glavi pa siv klobuk. Vlak skočil s tira radi — starega čevlja! Predsinočnjim se je pripetila na postaji pri Sv. Andreju nezgoda, ki je zelo redka, če ne edina v kroniki železniških nesreč. Osebni vlak št. 604, ki je ob 17.35 odrinil proti Podbrdu, je par sto metrov od postaje skočil s tira. Nezgoda je povzročila med potniki precejšnjo paniko, a hujšega k sreči ni bilo, ker se vozovi niso prevrnili. Veliko pa je bilo začudenje potnikov in še posebno železničarjev, ko se je ugotovilo, da je nezgodo zakrivil star čeveli, ki ga je nekdo vrgel na tir, tako da je po čudnem naključju obtičal v Žlebu tračnice. Na lice mesta je bil odposlan oddelek Železničarjev, ki so po skoro dveurnem napornem delu spravili vozove zopet na tir. Ob 19.20 je vlak mogel nadaljevati svojo pot.__ Cele Tommaseo Magdalena Jadran Rocol Primorje Prošek Višava 12 12 12 11 10 11 10 12 10 6 4 4 2 2 32 28 27 23 22 9 9 7 6 21 13 28 22 23 24 21 12 11 9 6 4 4,571 4,666 1,285 1,764 0,786 0,409 0.391 P s: O. T. = odigrane tekme; D. T. = dobljene tekme: N. T. = neodločne tekme; Z. T. = zgubljene tekme; G. Z. = goah zabiti; G. D. = goal, dobljeni; T. = točke; G. A. = goalaverage. Porotno sodiita Razprava proti štndentn-nbijalcn odgodena Pri včerajšnji razpravi proti visokošolcu Karlu Nepitello, morilcu elektrotehnika Bruna Landsmanna, se je nadaljevalo zasliševanje prič, ki so v tem procesu precej številne. Priča Adriana Burlini je povedala, da je tri dni pred krvavim dogodkom priso-sostvovala prepiru prepiru med zakonskima Nepitello, kateremu je dala povod okolščina, da se je Nepitellova udeležila ponočnega izleta s čolnom v družbi Landsmanna. Pri prepiru je bil navzoč tudi njun sin. Ob neki drugi priliki je mož Nepitello ve v navzočnosti Ide Mosettigeve in njene sestrice Olge, grajal obnašanje svoje žene: med drugim je potožil, da mu je v mesecu dni zapravila 36.000 lir. Takrat je Branitelj odv. Robba se je uprl temuinika. Radi tega sklepa je bila obravnava predlogu, toda predsednik je po dolgem i prekinjena in odložena do prihodnjega po-posvetovanju odobril predlog drž, pravd- i rotnega zasedanja.__ Vesti x Goriškega Magdalena - Tommaseo V nedeljo 6. t. m. ob 14. uri se srečata na «Ob-zorovem* igrišču rivala za prvenstvo II Magdalena in Tommaseo. Po dosedanph rezultatih je smatrati kot favorita Tommaieo — toaa ^ mo£ zejG razburjen znano je, da je tudi Magdalena vajena le ^mag. | Mof Nepitellove, ki je bil nato zaslišan. Rezultat zavisi od odločnosti pred goalom. V tem zavrafa] izjave priče Burlini, Češ, da oziru ima Tommaseo svoi plus v -so netočne in pretirane. Dejal je, da je ta- ki sc odlikuje po hitrici »P^«™^1™^ vedel šele iz listov vzroke, radi katerih je Možno pa ,e da si ^f^^ri 2 točki, že-1 prišlo do tragedije. Bil je tako iznenađen Hmo'da zmaga bolji« iTvredn^ moštvo. in potrt, da sploh ni m ogel verjeti, kar so da Z Ž 1 , ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7*20. Za celo zdravljenje zadostuje • steklenic. Dobiva se le v lekarni C«ililliii .09 M ra S c « 3 _ ga ^^^ tm OD U H a> Od 26. junija do 5. julija ObiSćite važni VL Drtirarodfli uzortnl veleselem v Ljubljani Od 26. junija do 5. julija Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30 in izkaznice go L 1,-, k. dajala pravico do znSanja vizuma jugoslorenakega konzulata na potnem listu za L 10.— kakor tudi do 30% znižane vožnje na italijanskih in 50«/. najugoslovenskih iekzn»cah obrmle s€ na velesejma za Italijo: Oglasni zavod C. Čehov in - Trst. Urad: V.ale XX Setembre 6V1. desne in v čakalnici Kr. Konzulata kraljevine S. H. S.. Trst Piazza Venezia l prilUčje. Vaiao! Na ieljo onih posestnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za posi-ljatev vstopnic in vizuma jugoslovenskega konzulata. V tem slučaju naj dotičn.ki doposljejo potni list, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L 7.— za rezijske in rkrttnp utroške. Odlikovana delavnica valerio & martini Udlne — Via Clsla 12 popolheMphroe za žgakjekdho na ogenj in na paro, ki se vporabljajo za tropine in za sadje. Zadnji vzorec, ki nudi najpopolnejši obrat in največje jamstvo. V zalogi imamo tudi precejalnice za vino in za žganje. foDLlST E K JULES VERNE: (54) Skrivnostni otok Mraz je trajal do sredine septembrain ujetniki granitne hiše so se začeli dolgočasiti. Skoraj vsak dan so skušali napraviti kak izprehod, toda niso prišli daleC. z-a-torej so se vnovič spravili na izdelovanje eobne oprave. Delo so si sladili s pogovori. Cir Smith je o vsem poučeval svoje tovariše s posebnim ozirom na praktično uporabo znanosti. Knjižnice niso imeli; toda inženir je nadomestoval vsako knjigo. Vsakikrat je odprl tisto stran, ki jo je potreboval. Bila je to knjiga, ki je odgovarjala na vsa vprašanja, in neprestano so Čitali iz nje. Tako je mineval čas in vrli ljudje niso bili v skrbeh zaradi bodočnosti. Vendar pa so si vsi želeli, da bi se to ujetništvo že končalo, da bi vsaj mraz nekoliko ponehal, če ni bilo pričakovati še BDomladi. Ce bi bili vsaj dobro preskrb- ljeni z obleko, koliko izprehodov bi bili že napravili k sipinam ali k močvirju vodnih raci KakSen bogat lov bi tam imeli. Cir Smith pa je polagal veliko važnost na to, da nihče ne postavlja svojega zdravja v nevarnost, ker so bili vsi potrebni za delo. In poslušali so njegov svet. Za PencroIIom se je kazal najbolj nestrpen Top, pes, ki mu je bila granitna hiša veliko premajhna. Neprestano je tekal iz prostora v prostor in na razne načine izražal svojo nevoljo nad zaporom. Cir Smith je zapazil, da Ce se je Top približal temnemu rovu, ki je bil zvezan z morjem, je vsakikrat čudno zarenčal Večkrat se je smuka! okrog zaprte luknje in včasih je skušal celo s Sapami dvigniti pokrov; nato je besno in nemirno zalajal. Inženir je ponovno opazoval Topovo vedenje. Kaj se je skrivalo v brezdnu, da se pes ni mogel umiriti? Brez dvoma je bil rov napeljan v morje. Ali se je pod otokom razcepil še na druge strani? Ali je bil v zvezi s k akimi drugimi votlinami? Morda je iz dna prihajal na površje kakften morski velikan vdihovat zrak? Inženir si ni pasjega vedenja ni mogel pojasniti in iskal je najneverjetnejše razlage. Navadno je bil v svojih sodbah in sklepih silno premišljen, toda v tej zadevi se je večkrat zalotil na stranpoticah. Kako naj bi si razložil to, da je Top vedno vohal in prisluškoval okrog rova? Bil je premoder pes, da bi na luno lajal. Topovo vedenje je inženirja vznemirilo, dasi si ni hotel tega priznati. Poročevalcu se je izpovedal, toda drugih ni hotel m svojim pripovedovanjem vznemirjati posebno Še, ker je bilo morda vse skupaj samo Topova muha. Končno se je mraz ublažil. Zopet so nastopila deževja, nevihte, vetrovi, toda to izpremenljivo vreme ni dolgo trajalo. Sneg in led sta se otajala, a obrežje, planota in Hvaiin breg so bili zopet hodni. Povratek pomladi je vlil stanovalcem granitne hiše novo življenje in v kratkem so ostajali dozna samo ob urah počitka in spanja. O priliki pogostih lovov v septembru je Pencrofl mnogokrat omenil zadevo pušk, trdeč, da mu jo je Cir Smith obljubil. Inženir je dobro vedel, da se puške ne dado izdelati brez izvrstnih In mnogovrstnih orodii toda vsakikrat se ie izognil odgo- voru in odložil zadevo na poznejše čase. Poudarjal je tudi, da sta Harbert in Gedeon Spilett spretna lokostrelca, ki sta že mnogo naj razno vrstnejše divjačine pobila, zato se pač ne mudi z izdelovanjem pušk Trmasti mornar pa ni hotel o tem nič slišati ter je še dalje gnjavil inženirja s svojim moledovanjem. «Ce žive na otoku divje zveri, in o tem ni dvoma, potem moramo skrbeti, da jih iztrebimo. Morda pride čas, ko se te dolžnosti ne bomo mogli več otresti.» Cir Smith se za zdaj ni hotel ukvarjati z novim orožjem, pač pa ga je skrbela obleka. Oblačila, ki so jih naselniki nosili, so pač trajala vso zimo, toda da bi dočakala nove zime, je bilo izključeno. Najprej so si morali preskrbeti kožuhe zveri ali volno prežvekovalcev. Zato so mislili na to, kako bi se dala udomačiti čreda divjih ovc, ki bi oskrbovala potrebščine naselbine Na primernem prostoru otoka je bilo treba napraviti hlev in kurnik; to se je inženirju zdelo najnujnejše opravilo z nastopom poletnega časa. V ta namen je bilo potrebno spoznati se neraziskane dele otoka, t. j. velike gozdo- ve, ki so se razprostirali od desnega brega Hvale do Kačjega polotoka, kakor tudi na sever, obalo zemljine. Za ta izlet pa je bilo treba stalnega vremena, zato so ga morali odložiti bržkone za en mesec. Seveda so vsi nestrpno pričakovali tistega časa; tedaj pa se je zgodilo neka i, ki je v naselnikih še bolj podžagalo željo, da bi raziskali ves otok. Bilo je 24. oktobra, aPencroff je šel preiskovat lovske jame, ki jih je imel vedno pripravljene. V eni jami je našel tri živali, ki so bile za kuhinjo kaj dobrodošle, namreč eno pekarijevo samico z dvema mladičema. . Ves vesel nad uspešnim lovom je Pen-croff odhitel domov in se bataal kakor po navadi. «Evo imenitne večerje, gospod Cir, je vzkliknil, in vi, gospod Spilett, vi boste tudi jedli! — Seveda bom jedel, je odgovoril poročevalec, toda kakšna posebnost je to? — Mladi prešički. — Ali res, Pencroff? Ko vas človek ptv sluša, bi mislil, da prinašate jerebice in gomoljiko domov. *EDHf08T» 7 Trstu, dne 3. junija 1926. Ce nima en gospodar dovolj blaga za cel voz, naj se jih združi več skupaj in naj odpeljejo blago na mesto, ki je vsaj trg. Na ta način so nekateri že delali. Treba le« da se način posploši. Nam je treba denarja v vas, ne pa prekupcev. S črešnjami je pa tudi prvo sadje v kraju, ker zlasti breskve pri nas ne uspevajo vzorno ali sploh ne. Živi to drevo dve, tri leta, potem pa usahne. Hrušk in jabolk pa je precej in letos kaže, da bo letina obilna. Škoda le, da nimamo kakih vzornih vrst teh dveh sadežev. Prejšnje Čase se je namreč pri nas pridelalo dokaj žganja. In temu primerno so naši očetje sadili tudi drevje. Tudi tu bi trebalo precejšnjega preobrata v gospodarstvu, ki bi bil na korist vsem. Skozi našo vas je najbližja pot na naj višji vrh trnovskega grebena: Kucelj. Zato se tudi tu skozi podajajo razni, v prejšnjih letih dokaj redki, letos pa naravnost številni izletniki. V nedeljo dne 30. maja so srečavali ljudje, ki so šli k prvi maši skupine, broječe po 50 izletnikov. Res da je bilo to nekaj posebnega, vendar pa se opaža, da smisel za planinstvo pri nas znova porašča. Vojna mu je neprimerno škodila, sedaj se dviga ljubezen do naših gor, do strmih pečin. — Sicer pa je med našimi vaščani in -ankami še vedno dokaj ljubezni do prijaznega vrha nad vasjo in so osebe, ki ga letno posetijo trikrat, štirikrat. Živinoreja pri nas ne uspeva v toliki meri, kot bi bilo treba, čeravno nas Sv. Pavel s svojimi pašniki, ki segajo prav do vasi, spodbuja naravnost k melijoraciji te vrste kmetijstva. Treba pa bo zlasti niže ležeče pašnike zboljšati. Potruditi se bomo morali. Glavna letina: vino kaže dobro. Bog daj da bi ne prišlo nič vmes! Naj omenim h koncu še naše društvo ki počasi, a vztrajno uspeva. Učimo se tridejansko komerlijo, o kateri nočemo kdo ve kaj govoriti, vendar hočemo dati vsem našim ljudem z njo malo zabave ter jo dobro pripraviti. ČRNI VRH NAD IDRIJO Obljubil sem že v «Edinosti» od 27. pret. meseca, da bom poročal o predstavah dne 22. in 30. maja. Igral se je Ganglov «Sm». Priznati moram, da so igralci dobro igrali na sploh, a da bodo prihodnjič še boljše nastopili, jih opozarjam tem potom na nekatere Uibe. Režiser Vončina Kari (Sin) je dober, le glas naj skuša ugladiti, kar velja tudi za Pirca Franceta (oče). Dobro je pogodila ulogo matere Fr. Čuk, tudi druge so bile dobre, a le preveč bojazljive, sramežljive, kakor bi se bale nastopiti. Na sploh pa sem s tema dvema nastopoma popolnoma zadovoljen. Le po tej poti naprej in v prvi vrsti več poguma! Pri tem le častitam društvu, izkazalo se je, da potrebuje Crni vrh enotnega in močnega kulturnega središča. Na delo za blaginjo našega podeželskega društva. S pravim delom po-društvih se dvigne naša izobrazba, ki jo danes tako krvavo potrebujemo. VRH NAD KANALOM Tudi v naši vasi, ki se peča v pretež-xii večini z živinorejo, se je končno vendarle ustanovila mlekarna. Predvidevamo že sedaj v začetku, da bomo imeli okoli 3 hI mleka, tekom enega leta pa upamo doseči 6 hektolitrov. Rabili bomo sedaj le izurjenega mlekarja, katerega bomo primerno nagradili. Naša skrb bo, da bomo redili sedaj čim več mlečne živine. Kličemo vsem našim sovaščanom, da gredo vsi složno na delo za čim popolnejše uspevanje mlekarne ter seveda obenem naših skupnih gospodarskih interesov. SV. LUCIJA OB SOČI Tukajšnja Narodna čitalnica je uprizorila v soboto 29. t. m. in v nedeljo dne 30. t. m. v dvorani gostilne Mikuž O. Blumenthal - G. Kadelburgovo veseloigro v treh dejanjih: «Pri belem ko-njičku». Ne vem iz kakšnih vzrokov se je predstava tako zakasnila, kajti zamuda je v nedeljo presegla celo uro. Vendar so nevoljo ljudi ob tej zamudi vzorno pokrili igralci s svojim pozneišim nastopom. Težko je govoriti o posameznih vlogah in igralcih, kajti skoro vsi so svojo vlogo prav dobro rešili, jo razumeli in se vanjo poglobili. Posebej naj pohvalim glavne osebe: gostilni-čarko, Oroslava Bučka, Tilko, njegovo hčer, dr. Kovača, posebno pa glavnega natakarja Žana, ki se nam je pokazal pravi mojster v svoji vlogi. Med deja-pji je deloma zaostajalo tretje, ker so bili prizori začudenja slabeje izvedeni. Kuliserija zelo težka, vendar je zmagala. Tudi razsvetljava je nekoliko nagajala. K dobremu uspehu je mnogo pripomogla tudi igra sama na sebi, ki je za naše odre in poletne lahke sezone primerna. Med odmori je sviral naš mladi tamburaški zbor iz Volč, ki vrlo napreduje pod spretnim vodstvom g. Majnika. Zanimivo pa je, kako je majhno zanimanje za take prireditve med našimi ljudmi iz okolice, ki so iz Tolmina in tudi drugod skoraj popolnoma izostali. BATUJE PBI ČRNIČAH Poslednji čas se naše, prej zelo okrnjeno znanje vidno izpopolnjuje. Česar prej nismo vedefi, vemo danes. Trije ljudje sestavljajo komun, trije otroci šolo itd. Tudi visokih obiskov smo postali vredni zadnji čas. Nadzornik Rub-bia se večkrat pripelje v našo cenj. vas. Oni, ki so nam tako prijazni, da nam vse to poskrbijo, bodo morda tudi poskrbeli, da stariši, ki imajo po tri šoloobvezne otroke, pošljejo lahko vsaj enega kam na rejo ali kako drugače, da ne bo potreba kazni itd. Od gnadlje-vih ljudi vsaj pričakujemo kaj takega. Preko naše postaje se prepelje silno lesa. Kam gre vse to? E, Trnovski gozd in Gol jaki se krčijo. Avtov in kupcev je pa vedno več. In denarja manjka, povsod. — Kaj bo, če pojde tako dalje? Izobraževalno društvo zaključi letošnjo sezono z uprizoritvijo G. Hor-stove veseloigre v 3 dejanjih aPereat moški» ali «Svet brez moških*, dne 5. in 6. junija v rudniškem gledišču. Veseloigra se je igrala dosedaj v Mariboru, odkoder jo je nade društvo prejelo. Prepričani smo, da bo tudi pri. nas našla vsesplošnega odziva in razumevanja kot v Mariboru. Vsebina je nekako sledeča: V starem tržaškem mestu istanujejo tri dekleta skupno v podstrešni sobi. Poštena dekleta, tako poštena da «frdamanih dedcev» ne morejo kraj oči. Nekega večera, ko se ravno spravljajo k počitku, jih doleti nenavadna nesreča: po-seti jih nenadoma neki odvetniški kon-cipijent, v naglici pojasni, da mora bežati, ker ga zasledujejo. Ženske ga podijo ven ter mu, ker ni mogoče drugače, postavijo preko ulice v nasprotno hišo likalno desko, po kateri se mu posreči uiti. Stvar se potem naglo razvija: najhujša sovražnica moškega spola se že prvi v^čer zaljubi v tega fanta, drugi dve pa dobita pozneje službo v isti odvetniški pisarni, kjer je on koncipi-jent. Okoliščine jih zbližajo, toda oni dve se ne vdasta, da je njiju sovraštvo le navidezno. Vendar se koncipijentu posreči dokazati istino. Tretja, ona najhujša, je osamljena in obenem vsak dan bolj ljubosumna. Radi neke napake v pisarni advokat odpusti obe uslužbenki, ki se skupno s tretjo najdejo znova v podstrešju in tekom 3. dejanja se stvar na čudežen način tako razvije, da se koncem dejanja vse tri zaročijo. Komedija je polna komičnih prizorov od začetka do konca. Izbrali smo si to lahko stvar nalašč, da se veseli poslovimo za kake 4 mesece počitnic. Upamo radi tega, da nas naše občinstvo poseti v čim večjem številu ter se še enkrat letos nasmeje iz polnega srca. Pridite!! Naši odri Ajdovščina pa ima, da nadaljujem, svoj specijelen, lahko rečem stalen krog, ki ga predstavlja ajdovska inteligentnejša družba, in nestalnega, ki sestoji iz okoličanov, pa nima toliko smisla za gledišče kot bi bilo pričakovati in je prav radi tega zelo nestalen. — Splošno stoji Ajdovščina nekako v sredi med Gorico in Idrijo. Nekatere predstave so dobro, druge zopet slabše obiskane. Spominjam se dveh gostovanj: I. Žena-vrag. Gostovali so Idrijčani in je bilo občinstvo skrajno nedisciplinirano. Isto «Mrak» gor. akad. društva «Adrije». Pri «kralju na Betajnovi» letos pa je bilo morda isto občinstvo naravonst vzorno. Mislim, da je Dramski pododsek Z. P. D. na tem polju vršil vzorno nalogo in jo je tudi, vsaj deloma, dovršil: vzgajal si je ljudi. Seveda ne manjka raznih izjem, ki premnogokrat motijo. A splošno se je Ajdovščina dvignila in se še bo. — Poslanstvo tega odra je veliko. Dramski pododsek ga bo vršil v vzornem redu, tega sem gotov. Zato pa znova poudarjam, da je Ajdovščini treba boljše dvorane za njeno požrtvovalnost. Dotakniti se mi je še najtežjega poglavja: igralskega osobja na teh navedenih odrih. Vem, da bo morda v tej oceni tu pa tam preoster, ali preveč natančen, vendar nas to vprašanje mora zanimati. Pišem to poglavje zlasti za naše igralce na teh treh odrih, da se medsebojno spoznajo. Začnimo torej zopet v Gorici. Glede prejšnjih let in sezon svetujem vsakemu, da prečita morda članek g A. Kozmana v jubilejni številki Edinosti z dne 17. januarja 1926. Jaz osebno ne poznam dela prejšnjih let, zato se moram baviti podrobneje le s tem, kar mi je bilo dano videti letos. Vendar pa je osobje letošnjega leta le plod truda v prejšnjem letu, sad g. Cirila Bra-tuža, ker je pač letošnji ansambl v glavnem enak lanskemu letu in je torej letošnje vodstvo to točko prav po nepotrebnem zanemarilo, ker pač ne smemo smatrati v poboljšek raznih prirastkov letošnjega leta, ki niso vzorni. Zato pa v tem o žiru dajem lanski sezoni prednost pred letošnjo. Kar nam je lanska ustvarila, se je letos samo ob sebi spopolnilo, in to s ponovnimi in različnimi nastopi. Letos je bila začetkom leta tudi enomesečna dramska šola, uvedena že po g. Bra-tužu. Vodil jo je g. Kozman s slabšim uspehom od lanske in pa še po stari metodi. Zato se mi zdi — tudi ni bilo jasno vidnih sadov te šole. — Njene napake: Slaba organizacija, ki ne prisili nobenega, da bi tako šolo resno jemal, kar se opazuje tudi pozneje med letom; nestrokoven pouk, in nerazumevanje s strani udeležencev. Tako šolo je treba spretneje organizirati. Sicer pa je ansambl precej številen. Skoro vsaka igra nam je postavila kakega novega igralca na oder. S tem se je dosegla ona pestrost, ki ustvarja občutek razlike, ker bi sicer z vedno istim krogom diletan-tov oder izgubil. Postal bi enoličen. Glavna oseba letošnje sezone je pač poklicni igralec g. Košuta Gust, ki je deloma znan po goriški okolici in po Jul. Benečiji sploh po lanski uprizoritvi in turneji Strindbergovega Očeta. Takrat je bil na Goriškem odru prvič. Potem je nastopil že kot režiser dramskega društva v Jakobu Rudi, kjer je bil še dokaj dober in je poleg tega s svojo efektnostjo vplival. Pozneje je izgubil na vplivu kot vsakdo, ki večkrat nastopi, zlasti pa če so njegovi nastopi redno enaki. Košuta ne igra z dušo. Z gesto, z obrazom, glasom vpliva, zadene, od značaja do značaja, pa ne ustvrja. Dal nam je Jakoba Rudo kot mnogo pozneje Maksa v Kralju, a ni popolnoma utelesil one velike razlike, ki je med obema. Ločila ga je beseda, igra pa je ostala ista, celo v Pogumnem krojačku, tej lepi stvarci, kjer je bil enak. Njegova igra je dresirana, priučena in je prišla do veljave le pri «Vragu», kjer, je bil že po ulogi edini na odru in je torej našel samega sebe. — On se n. pr. poslavlja vedno enako: stopi, stoji ravno, stisne roko, sklone glavo (malo postrani) usta, nato odide. Vedno tako. Je sicer to igralsko, a umetniško ni. Potem tudi ni imel notranjega, duševnega vpliva na svoje igralce. Ti so ga sicer mnogokrat kopirali naravnost, s čustvom niso sloneli na njem. Niso mogli. — Da bi ustvaril med seboj in soigralci nekaj skladnega, zato se niti ni potrudil. Kot režiser bi bil moral to. Vzlic temu pa je dal goriškemu odru mnogo. Sezona je bila lepo razvrščena in nam je dala dokaj dobrih del in novih, kar je bila njegova zasluga, mnoga druga društva so imela priliko čutiti njegovo pomoč, ni se strašil truda, samo da je dal svoje. — Želeti bi ga bilo še na gor. odru,, le režija naj bi bila druga. Ker sem že začel z moškimi naj nadaljujem z njimi in g. Živec ne bo jezen, če ga vzamem kot prvega v roke. Živec se je razvil na gor. odru. In precej je napredoval. Čeprav bolj ustvarjen za komične vloge, je vendar nastopil tudi v drugih, ki pa so se mu manj posrečile razen morda Brdar-ja. V Kralju je župnika skušal zadeti, pa ga ni. Tudi Broš se mu ni posrečil. S svojo majhno in čokato postavo, obilnim, rdečim obrazom je za razne debeluharje v komiki izvrsten. Letos smo ga videli takega v «Ulici ... št. 15». — Poleg veselja ima tudi dokaj spretnosti, ki bi jim zamogel dati režiser dobro lice, če bi bil g. Živec režiji sploh dostopen. Toda on si tega ne dovoli. In je to precejšen križ goriškega odra. Ne samo pri njem, tudi drugi se namrdnejo, če ne dobe take ali take vloge, kot si jo ravno želijo. Kjer se seveda dela z umetnostjo kompromise, kjer bi bili radi grdi lepi, stari mladi, komični rasni itd. tam neha ono pravo, po izpopolnitvi hlepeče in uspeha iščoče delo in ostane le odbijajoče čustvo, ki ga ustvarja neizgovorjena poštena in potrebna beseda. — Zato pa je tudi Živec ostal nekako sredi one poti, ki bi jo lahko imel že danes vso s seboj. — Kot je treba kamen obsekati, da postane obli-čen, tako je treba talent vežbati. — Če ga g. Živec noče, je to dokaz, da je svoji nalogi nezvest, in je ne čuti in ne uvrščuje med svoje dolžnosti, pač pa med zabavo. G. Vendramin je tihe nature in mož bolečin, vlog onih tihih, trpečih. Letos ni imel nobene teh. Priučen je odru, potrudi se mnogo, vendar ne more spremeniti enega svojega lica, ki ga posebno uporablja za mučeniške vloge. Ni trd, mehek je. Zamogel bi po svoje dobro igrati, tudi oživel bi se, pa mu manjka one trme, ki je na odru delujočim potrebna. — Škoda da se misli posloviti od nas. (Dalje) — Igor V. — TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU ulica Rafllneria 7 in Torre bianca 10 ima v zalogi: Modro galico: angleško «Maple Brand» z 98—99%. Žveplo ventilirano in superventilirano ter isto s 3% modre galice. Azol, apneni arzenik, za pokončavanje rastlinskih škodljivcev. Prah Kafaro, sredstvo za pokončavanje .peronospore. Škropilnice, znamke «Vermorei» origi-nlane, znamke Ferrari, Volpi, Dozzi, sistem Vermorel, Signa, Insuperabile. — Škropilnice originalne «Vermorel*, katere veljajo kot naffeotfie in najbolj trpežne, stanejo 210 lir. Na željo jih pošljemo po železnici proti nakazilu gornjega zneska. Žveplalnike, ročne in nahrbtne. Kose «Merkmr», vsake mere, nove dijamantne koae «Himalaya», katere tovarna jamči za vsako posebej, in razne, dru g£zn mke. Kosisfta, (kosje) javorjeva in bukova, grablje lesene. Brusilne kamne od navadnih do najfi-neiših vrst, po ceni od 3 do 14 lir kos. Čilski souter, najboljše umetno gnojilo za pospeševanje rašče rastlinam. Orehnve trof*ne, klajno apno, seme itd. Semena detelj in trav, jesenske repe, inkarnatne detelje, ter razna poljska, vrtna in zelenjadna semena. Stroje in kmetijsko orodja. Kmetijske stroje, katerih nimamo v zalogi, jih po želji naročimo. V našem uradu imamo cenike in cene vseh kmetijskih strojev in orodja. Tržaška kmetijska dražba v Trstu ulica Torrabianca žt- 19. Telefon št 44-39. ZATIRA JMO RASTLINSKE BOLEZNI! Mnogovrstne so bolezni, ki napadajo naše rastline ter jim manjšajo njihovo rodovitnost in s tem naš pridelek. Razne so rastline, ki so napadene od teh mnogovrstnih bolezni, in v raznih oblikah se pojavljajo na njih te bolezni. Vsakemu trtorejcu je danes Že znana j>eronospore ali strupena rosa, in vsakdo pozna oidium ali plesen trte. Saj mu te bolezni večkrat tako poškodujejo trto in grozdje, da je ves njegov pridelek v vinogradu ogrožen in so tako vsi stroški za obdelovanje in ves njegov trud zaman. Pojavljajo se pa tudi bolezni v razni obliki *-«« drugih raznih poljedelskih rast- biti na jasnem glede vseh teh škodljivcev, kadar so njegove rastline obolele in je letina njegova, kruh njegov, ogrožen, ako ne zatira pravilno in pravočasno bolezni. Kakor se zatekamo za ljudske bolezni k poklicnemu zdravniku, tako naj se zateka kmetovalec za rastlinske bolezni k strokovnjaku, kateri mu priporoča za posebne bolezni rastlin gotovo najboljše zdravilo in mu da najboljši nasvet za pravilno postopanje s tem zdravilom. Bridke izkušnje posebno zadnjih let nas prav dobro učijo, kaj donese pravilno, odnosno koliko škoduje kmetovalcu nepravilno in nepravočasno zatiranje rastlinskih bolezni. Kmetje, trtorejci, ne prepuščajte več svojih pridelkov usodi! Bojujte se in zatirajte z vsemi priznanimi sredstvi rastlinske bolezni in škodljivce, U vam ogrožajo letino, vaš kruh! Ing. A. čok. DAROVI G. Josip Mahnič (Dekani) daruje L 20 za Šol. društvo. Fran Budin iz Vrdelce daroval tamošnjemu otroškemu vrtcu 2 kg bele moke in 6 kolov za napravo latnika. Obč. svet v Vel. Repnu zbral na poslovilnem večeru L 50 za Šol. društvo . Istemu društvu daruje g. M. Z. iz M. v. L 100. Ob priliki krsta malega Raubar-ja nabrano med botri L 60 za šentjakobsko podružnico Sol. društva. Neimenovani iz Oseka v Franciji daruje L 4 za šol. društvo. V počastitev spomina prerano umrlega Srečka Kosovela daruje Maksa Samsa L 20 «Dijaški matici». (Denar hrani uprav-ništvo). Vsem cenjenim darovalcem nasrčnejša hvala z željo, da bi našli obilo posnemovalcev! □□□□□□□□□□□□□□□□□oizioa □ ...... ______□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ . . 100 koles za oddajo vedno priprav- q □ ljenih od L 450— naprej. Potrebščine □ □ in materjal za izdelovanje koles 6! d □ g G. MilocH & C. § g Trst, XXX ottebre 4 B □□□□□□□□□□□□□□□□□□□[□D ff]'BiM figtfgl Zobozdravnik M. D. dr. D. Sardcč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekdjoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16 J. (prej Via S. Biomi) od 9-12 in od 3-7 iioa a _ Ji - — Bjg g Siliš] Borzna porotiSa. VALUTE Milan, 2. junija. London 127.80, Pariz 86,45, Švica 507.50, Berlin G26, Praga 78.25, Beograd 46.35, Amsterdam 10.56, Bruselj 83.50, Madrid 396, New York 26.28, Bukarešt 10.75. Vojnoodškodninske obveznice 69.10. VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČER VIN JAN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.—; la.—; 18.15; 19.30; 23.45. Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15; 17—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi: 5.40; 6.25; 7.10; 8.20; 12.45; 15.35; 17.30; 19.55. Dohodi: 7.53; 835; 11.50; 14^5; 18.—; 19—; 20.—; 22.55. TRST - NABRE2INA - SV- PETER - POSTOJNA Odhodi: 1.—; 5.05; 7—; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45* 20.20; 21.05. Dohodi: 4—; 7.—; 7.35; 8-30; 9.15; 11.25; 12.35; 16.42; 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BU JE - POREČ Odhodi: 5.—; 1©.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - POĐBRDO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 11,51; 15.35; 21.25; 22.40. TRST - HERPELJE - PULA Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32; 9.50; 1&04; 21.32. laneno JAKOB BEVC nrarna In zlatarna Trst, Campo S. GJacovno S Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih canah krona plačuje višje kot vai drugi. Zal »ga raznovrstaJi ur in zlatenine. (617 po L 2.10 komad Zlato, biiljanfe, plaiia, ZD-krgoske zlafe taaiž kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urama Trsti Via Hazsinl 46 605 Priporočljive tuicSke „AtirEa čevlji" trgovina GORICA — Corso Verdi i; Posebnost: Vefka zaloga raznih čevljev za spor. Mea tiskarna združena s knjigoveznico GORICA — Via C. Favetti 9. Uoa kfjipiia zdrožsca s papirnico GORICA — Via G. Carducci 7 BREŠČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14 Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5 KRUŠiČ in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Eroanueic III. 37 KERŠEVANI JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9 ZOBOTEHNIČNI AMBULATORU M. BIZJRK sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—«12 Trst, Olale XX Settembre 39, I (prej Acquedotto) Telefon 25-41. 641 Telefon 25-41 tudi na linah in tako ogrožajo celoletni pridelek kmetovalca. Omeniti nam je tukaj predvsem plesnobo ali strupeno roso na krompirju, na pesi, na paradižnikih itd. Sadno drevje vseh vrst trpi večkrat radi napada od strani glivic in od strani mrčesa. Zatiramo vse te poznane bolezni z vsakovrstnimi sredstvi. Tudi sredstva sama rabimo v razni množini, ker vplivajo različno na posamezne vrste rastlin. Ni dovolj, ako rabimo proti krompirjevi plesni ali proti (fusiklodiju) pegavosti sadnega drevja istotako 1% brozgo modre galice, kakršno navadno rabimo pri zatiranju peronospore na trti. Tudi na trti sami bi ne imeia enoodstotna brozga modre galice še nobenega učinka proti črni rji (black-rot), čeprav ta odstotek popolnoma zadostuje za uničenje glivic peronospore. Razen tega je še pripomniti, da vse rastline ne prenesejo enako močnih sredstev. Dočim škoduje na pr. breskvi že enoodstotna brozga modre galice, prenaša trta še nad dveod-stotno brozgo. Pri zatiranju rastlinskih bolezni pridejo razen teh zgoraj omenjenih činiteljev še mnogi drugi v poštev, katerih pa tukaj ne moremo opisovati. Omenimo naj le na kratko, da so nekatera sredstva, na pr. strupena, druga zopet ne škodujejo niti živini niti ljudem itd. Razvidno je iz povedanega, da si pri-napne prost kmetovalec, nestrokovnjak, ne more JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamelli 6. (Čolska ul! Ne pozabite, da ima tvrtka M Ensiairt" Trst, Cono V. LIII, 26 nasprotf zastavljalnici izjofflulj. obleke površnike ^ to-fn inozemsko blago Lastna krojainica I. reda Govori se slovensko Inseriralte o „Edinosti" Martin Poznajeišek odlikovana krojačuica z izbiro vzorcci TRST — Via Giosue Carducci 36 H6LAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11 TržoSkn posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvon uradu}« v tvoji lastni hiši ' uiica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun \i vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje mrpo4%*m§ večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoii račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ha razpolago varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke od 8 V* do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Ste v. telet- 25-67. ' 50; Najstarejši slov. denarni zavod Predrto kaj nakupite, o bi §<311 a 5*4 Veliko skladište pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI Vta Rettorl it. 1 - Via MaKaaton It Ml 6paJno eobe* obodne eobet posamezni kosi pohištva v veliki izberi.