GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ — m m m m m m m ■ ■ ŠTEV. 7 JULIJ 1980 LETO IV. TISOČ DELAVCEV SODELAVCEV Delavci naj slišijo in V junijski številki glasila Zveze sindikatov Slovenije, Delavski enotnosti, je pod tem naslovom izšlo sporočilo predsednika RK SZDL Mitja Ribičiča, s katerim opozarja na pomembnost akcije »Tisoč delavcev sodelavcev.« Gre za akcijo širjenja in podružabljanja predvsem pisnih informacijskih kanalov v združenem delu, in širše , v listu Delavska enotnost in Komunist«, je obenem tudi osnovna naloga, razširiti dosedanjo kvaliteto obveščanja delavcev o vsem, kar jim služi za samoupravno komuniciranje in dopolnjuje možnosti osveščanja. Tako je tudi naša naloga in dolžnost, da razširimo krog sodelavcev, da pridobimo čim večje število novih dopisnikov, s čimer bomo vsebinsko kvalitetno dopolnili naše glasilo, pa morda z nekaterimi novimi sodelavci našli mesto v »Delavski enotnosti« ali »Komunistu.« Iz sporočila Mitje Ribiča, smo povzeli nekaj osnovnih izhodišč za aktivno Vključitev v akcijo, ki nas v DO AGIS vsekakor ne sme obiti. »Prvega maja letos so naši delavski sindikati začeli novo pomembno in široko zasnovano akcijo. Z njo naj bi močneje uveljavili delavca — samoupravi j alca kot Odgovornega in enakopravnega nosilca obveščanja v združenem delu in družbi. Geslo akcije je »TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV«. To geslo pomeni, da bi se v času organizirane akcije do konca tega leta z družbeno pomočjo in spodbujanjem uveljavili tisoči delavci kot novi nosilci samoupravnega obveščanja. Že doslej smo si močno prizadevali, da bi v našem političnem sistemu u-reshičili Kardeljevo zamisel v Vseobsegajočem notranje povezanem objektivnem sistemu informatike, ki bo v službi delovnega človeka in njegovih samoupravnih sfcufpnosti, družbenih organov in družbenih organizacij. Težili smo za tem, da bi bili delavci dobro obveščeni ne le o razmerah v svoji organizaciji združenega dela, pač pa tudi o vseh družbenih problemih. Danes so delavci že dokaj dobro seznanjeni z bistvenimi podatki, ki jih potrebujejo, da lahko samou- povedo resnico pravno odločajo. Z akcijo bi hoteli še bolj dvigniti kulturno, jezikovno in vsebinsko raven informacij, M bi naj bile kratke, razumljive, očiščene nepotrebnih posplošenih fraz in izumetničenega besedičenja. Sindikalna akcija pa ima tudi drugo plat. Obrniti hoče tok in smer informiranja. Ne samo od družbe do delavca, ampak tudi od delavcev do družbe. Z akcijo naj bi dosegli, da bi delavci sami več pisali in javno utemeljevali svoja stališča in mnenja o svojih in širših družbenih problemih. V akciji naj bi zrasla množica novih sodelavcev tovariškega tiska, lokalnih in širših glasil. Dobiti bi hoteli čim več napisanih, tdi govorjenih prispevkov delavcev samih. V javnem političnem in samoupravnem naj bi se močneje slišal glas in začutil neposreden vpliv združenega dela in znanja. Sindikalna akcija ima posebno težo tudi zaradi časa, v katerem jo naše sindikalne organizacije izvajajo. To je čas naše velike borbe za stabilizacijo gospodarstva. Čas širokega samoupravnega gibanja za večjo družbeno odgovombsit vsakogar na vsakem delovnem mestu, za kvalitetnejšo delo, za varčevanje in večjo delavsko kontrolo. Delavci naj povedo kako ravnamo z ustvarjenim dinarjem. Morda bo akcija prispevala tudi k temu, da se bomo močneje zavedali velikega pomena delavskega tiste, nenadomestljive funkcije partijskih in sindikalnih glasil »Komunista«, »Delavske enotnosti« in drugih. VAJA ŠTABA IN ENOT CZ DO AGIS V počastitev dneva civilne zaščite, je štab CZ DO AGIS organiziral in izvedel dne 27. 6. 1980 vajo štaba in enot CZ DO AGiS. V vaji štaba in enot CZ DO AGIS je osrednjo vlogo odigrala RBK (radiolcško-biološko-kemič-na) enota. Namen vaje je bil prikazati vsem gledalcem, bilo jih je le nekaj, ki so se odzvali vabilu štaba CZ DO AGIS, postopek pri dekontaminaciji ljudi, zemljišča in motornih vozil. Za vse tiste, ki se niso udeležili ogleda vaje CZ objavljamo kratek potek vaje. Ob priliki prikaza zračnega napada je bila vaja prikazana, kot da bi sovražnik med drugimi sredstvi zračnega napada uporabljal tudi radiološka in borbena sredstva. Ob signalu za zračni napad so se pripadniki takoj odpravili na (Nadaljevanje na 2. str.) Kje škriplje vemo, ali se tega tudi zavedamo? Ukrepi za stabilizacijo našega gospodarstva, v situaciji, ki nujno zahteva in narekuje dokajšnje zmanjšanje naših razvad, nas potiskajo v nujnost poravnavanja za sabo sledov, posledice, katerih se čutijo danes in so tudi tako neprijetno odmevajoče, da segajo daleč vnaprej, v daljnosežnost. Od nas vseh, ki smo delali tako, ki smo prevečkrat zahajali v prevelike skrajnosti, tudi zavisi kdaj in koliko uspešno bomo te skrajnosti uspeli nadomestiti z boljšim delom, z večjo količino dela, skratka z maksimalnim trudom in naporom za odpravo vseh posedic negospodarnega obnašanja. Načrti, s katerimi zbrano zdravimo obolela področja, ni formalistična vsebina nekih namišljenih ukrepov, je odraz resnega pristopa celotnega kolektiva, k čim hitrejši odpravi dosedanjih neugodnosti. In ta celoten kolektiv je dolžan tudi kvalitetno spremljati vse pozitivne in negativne pokazatelje ustalitvenih teženj. Prav sedaj ob pregledu računov za šest mesecev dela in po šestih mesecih sprejema ustalitvenih programov, je tudi čas, da raportiramo, kako daleč smo dospeli, oziroma zakaj nismo dlje. Iz poročil TOZD izhaja, da smo se programov lotili zavzeto, pa tudi to, da je potrebno sprejeti še dodatne ukrepe, ki jih je tudi nujno izvajati v bodoče, seveda če želimo doseči cilj, zaradi katerega smo se odpravili na pot. TOZD AVTOOPREMA Ob polletnem pregledu in ugotavljanju realizacije ter dolse-dnega izvajanja ustalitvenega programa, M je obenem tudi sestavni del letnega načrta naše TOZD, zadovoljno ugotavljamo, da smo Hjulb objektivnim odstopanjem dosegli dokajšnje rezultate, ki nas tudi vnaprej odločno vodijo v izvajanje teh nalog. Da bi pa to potrdili, želimo navesti izdelan pregled dosedanjih prizadevanj in približkov k uspešnejšemu poslovanju. POLIZDELKI ZA IZDELAVO ZAVORNIH AGREGATOV — začasno ostajamo odnosno še širimo asortiman uvoza tesnil od firme Freudenberg, vendar istočasno intenzivno iščemo domačega proizvajalca (PTT, AGIS TOZD GUMARNA), čeprav že vnaprej računamo z višjimi cenami in motnjami pri dobavah — s Teleoptikom Zemun smo v dogovoru za izdobave magnetov za magnetne ventile, ki jih sedaj uvažamo. Začetek dobav se planira v letu 1981 (letni devizni prihranek cca 250.000 DM) — preusmeritev dobave nekaterih vzmeti za zavorne agregate ki jih še uvažamo, na domače dobavitelje. Kljub temu, da je za najzahtevnejše vzmeti osnovna surovina (žica) uvožena (gre za vzmetni akumulator-letni devizni prihranek 50.000 DM) smo se odločili za dobavo doma (FV Kraljevo). Vzorci so bili potrjeni že v letu 1979. Rednih dobav, zaradii težav FVK pri nabavi surovin, še ni. — precejšen devizni prihranek je dosežen s tehniko začasnega uvoza delov za tiste zavorne agregate, ki jih v sklopu izvozimo (pri trenutnem obsegu izvoza pri firmi Grau je mesečni prihranek cca 10.000 DM). —■ nadaljnji devizni prihranek predvidevamo tudi z rešitvijo razreza stekel iz kalotov za zrcala 574 in 575 (rok 4. kvartal 80, prihranek še ni izračunan, ker še ne razpolagamo z ustreznimi ponudbami) — z osvojitvijo štirhkrožnega ventila 314 ... in filtra 310 ... smo ustvarili mesečni devizni prihranek v višini 200.000 DM letno. (Nadaljevanje s 1. strani) mesto, kjer so počakali do signala za prekinitev zračne nevarnosti. Nato je poveljnik štaba CZ DO AGIS napotil iz zaklonišča izvidniško RBK ekipo z nalogo, da ugotovi morebitno kontaminiranost ozemlja in smer širjenja vetra. izvidniško RBK ekipa je ugotovila, da je sovražnik dejansko uporabljal RBK orožje in nato označila s posebnimi opozorilnimi tablami in zastavicami kontaminirano območje. O vseh opažanjih, je vodja RBK izvidniške ekipe seznanil preko kurirja poveljnika štaba CZ DO AGIS, ki se je še vedno nahajal v zaklonišču. območju, in na kraju še dekontaminacija pripadnikov RBK IZVIDNIŠKE EKIPE. Dekontaminacija motornih vozil in pripadnikov RBK izvidniške ekipe je bila izvedena tako, da so se pripadniki RBK izvidniške ekipe oprhali izpod tuša, ki je bi! pripravljen posebej za ta namen. Po dekontaminaciji sta dva pripadnika RBK enote ugotavljala z radiološkim in kemičnim detektorjem, če morda še kateri od pripadnikov RBK izvidniške ekipe kljub dekontaminaciji ni kontaminiran. V tem primeru je bila opravljena ponovna dekontaminacija. Ta je takoj za tem poslal iz zaklonišča posebno RBK ekipo z nalogo, da dekontamšnira kontaminirano območje. Dekontaminacija ozemlja je bila izvršena z razprševanjem vode po kontaminiranem območju. Takoj za tem je bila tudi prikazana dekontaminacija motornih vozil, ki so se v času zračnega napada nahajala na napadenem S tem je bila vaja štaba in enot CZ DO AGIS zaključena. Žal pa vaja ni v celoti dosegla cilja, ki mu je bila namenjena. Namen vaje je namreč bil, seznaniti čim večje število zaposlenih v naši DO s postopkom dela RBK enote. ŠTAB CZ DO AGIS EMBALIRANJE Pomemben varčevalni ukrep je bil storjen pri načinu emba-liranija za naša najpomembnejša kupca, to je TAM in TOMOS, ker smo v večini primerov opustili kosovno embaliranje in prešli na embaliranje in odpremo v euro—box paletah. Planirani prihranek cca 100.000 din na mesec v celoti dosegamo, imamo pa probleme s pomanjkanjem palet in kovinskih zabojev, ker jih je večja količina v začasni uporabi v drugih TOZD. ODREZKI PLOČEVINE V skladišču surovin smo organizirah sistematično zbiranje odrezkov pločevine, ki jih organizirano vračamo v proizvodnjo. Prihranek še ni okvantificiran, nalogo rešujeta OPD in TPP, in je stalnega značaja. ZAVORNO OLJE UK 2 Zavorno olje UK 2 še ne regeneriramo, ker ni na razpolago ustrezne črpalke. Za dokončno rešitev problema zadolžen TPP. ZAPOSLOVANJE V PROIZVODNJI IN REŽIJI Nameščanje novih izvajalcev v proizvodnji se izvaja dejansko samo ob nabavi novega osnovnega sredstva, pri nadomestitvi izvajalca, ki je prekinil delovno razmerje odnosno pri pokrivanju najbolj kritičnih kapacitet, če nismo našli zamenjave v lastni TOZD. Povečanje izvajalcev v režijo od 1. L do L 6. 1980 ni bilo. NADURE IN PISARNIŠKI MATERIAL Nadure koristimo samo v proizvodnji odnosno v službah, ki so tesno vezane na odvijanje proizvodnje (kontrola, Skladiščni delavca, razrez pločevine in podobno) Porabo pisarniškega materiala, reprezentance, potnih stroškov smo omejili v okvir platna. Obenem, ko smo ugotavljali mero napredovanja v racionalnejšem in ekonomičnejšem odnosu do vseh gibanj v proizvodnji, smo Se tudi odločili za zapis dodatnih programov, ,s katerimi bi ustalitvena prizadevanja dosegla še svoj večji namen. Toda tokrat z našimi predvidenimi prizadevanji »segamo« tudi v druge TOZD in DSSS, iz česar izhaja, da slonijo dodatni programi na težnjah skupnih prizadevanj in na sodelovanju. V kolikor bomo ta naš skupen namen dosegli tudi ni bojazni, da ne bi uresničili rezultatov, ki jih vsi želimo. TOZD GUMARNA Stabilizacijski program TOZD GUMARNA je razdeljen iz organizacijskega aspekta na tri faze: a) trenutne akcije b) kratkoročne akcije c) dolgoročne akcije Kratkoročne in dolgoročne alccije so opredeljene predvsem v preventivncHsanacijsko investicijskem programu oove Gumar-ne in se nanašajo ,predvsem na novo tehnološko opremo in sodobno tehnologijo, kadrovsko strukturo in boljše delovne pogoje. Trenutne akcije pa so pogoj za realizacijo kratkoročnih dn dolgoročnih in temu dajemo v danem časovnem obdobju vso prioriteto. Ponudbe — osvajanja V prvi polovici leta je bilo izdelanih 240 ponudb za domači trg in 14 ponudb za izvoz. Dejanski učinek izdelanih ponudb je minimalni, ker še vedno niso bistveno skrajšani roki osvajanj in ni dogovorjena in uzakonjena enotna metodologija kalikuidranja vseh TOZD udeleženk. V analizi strukture osvajanj in že osvojenih artiklov ocenjujemo, da se celotni prihodek ne bo bistveno povečal, saj gre v večini primerov potrjenih ponudb za manjše serije. Pri tem pa naj poVdarimo -tudi to, da intenzivno osvajamo gumi izdelke za potrebe ostalih TOZD (KO, VO, TAP), ki so bili do sedaj predmet uvoza (zavorna tesnila, tesnila za GRAU ...) Delovna učinkovitost Smatram, da je delovna disciplina še premalo prisotna tako v režiji, kot v proizvodnji, da interes posameznikov še vedno prevladuje nad skupnim iiiteresom za dosego postavljenega cilja. Kljub temu pa lahko trdim, da smo z zaostrovanjem delovne in tehnološke discipline dosegli manj izgubljenih in čakalnih časov, tako, da je izkoristek tehnoloških sredstev večji. Velik problem je ostal v nezasedbi injekcijskih stiskalnic, za katere smo v preteklem obdobju izdelali orodja, vendar ni naročil. Zato je is TOZD Komerciala načrtana akcija za rešitev problema iin zagotovitev dovolj naročil za zasedbo vseh prostih kapacitet. V času od 10. 3. 1980 do 10. 6. 1980 je bilo opravljeno snemanje vseh režijskih del in opravil po MTO. Po izvršenem izračunu in analizi bo DS tsprejel ukrepe za racionalnejši izkoristek delovnega časa posameznikov kot delovnih skupin. Na področju zaposlovanja nove delavne sile smo glede fizičnega obsega proizvodnje lin izkoriščanja notranjih rezerv .bodisi zaradi nove tehnologije, organizacije dn večje discipline, zaposlovali le v primeru .fluktiuaoije, tako da je število zaposlenih v TOZD ostalo enako, kot je bilo ob koncu poslovnega leta 1979. Razvoj, izboljšave in unifikacija zmesi Ena od primarnih nalog je tudi zamenjava uvoženih surovin s cenejšimi in domačimi substituti. — laboratorijska analiza zamenjave Parbunan 3307 s Perbu-nanom 3302, — osvojitev zmesi za živilsko kvaliteto v svetli in črni barvi, — vpeljevanje Nairita A v proizvodnjo, ker je cena 3 krat nižja od Bayprena in SMR — 20 namesto RSS — 3, — dosežena kvaliteta in dobavni pogoji za zahtevnejše artikle ISKRE, TAM in DONIT, — konstantno se izdelujejo meritve fizikalnih in kemijskih lastnosti standardnih zmesi, — izdelan je pregled pozicij po posameznih zmeseh in prehod na zmanjševanje različnosti oz. unifikacijo zmesi. Prepričan sem, da bomo ob polnem zalaganju vseh, večji tehnološki in delovni disciplini, boljšem delovnem izkoristku, pravilni strategiji, strateškemu Odločanju ,tako v ekonomskem, samoupravnem dn političnem smislu dosegli postavljene cilje. Jože LEBER TOZD ORODJARNA V skladu s 679. sklepom delavskega sveta DO AGIS in splošne gospodarske situacije, smo izdelali naslednji program varčevanja ter realizirali: 1. Zmanjšanje zalog nekorantnega materiala: ■— Po inventuri za poslovno leto 1979 smo ugotovili zaloge negibnega maiteriala, ki ga moramo v letu 1980 uporabiti ali odprodati. Z osvajanjem orodij za sedalo sedeža 935 za TOZD VELIKA OPREMA, smo uporabili namensko nabavljene Odlitke dn ostale standardne elemente, M so! bili nabavljeni v letu 1976. Finančni efekt in zmanjšanje zalog bosta razvidna na osnovi bilance uspeha za I polletje leta 1980. Ravno tako smo dostavili seznam materiala za Odprodajo TOZD Komerciala — nabavni službi. Realizacija v reševanju. Da bi lahko zmanjšali zaloge in asortiman kvalitetnih orodnih materialov, smo izdelali ustrezne standarde in jih posredovali TOZD Komerciala — N S v letu 1979 s potrebami po kvartalih v letu 1980. Vendar iz strani NS ta naloga ni bila realizirana in je ostalo samo pri sporazumu številka 220/80, sklenjenim s »ČELIK« Beograd. Vzrok te nereaiizacije ima za posledico uporabo večjega asortimana 'kvalitetnih črednih materialov, tako po .dimenzijah kot 'kvaliteti dn s tem v zvezi večjo angažiranost sredstev v zalogah repromateriala. Še naprej se angažiramo skupaj z NS za realizacijo postavljene naloge, M bo imela ekonomski efekt na daljše obdobje z ozirom na težave, ki se dnevno poslabšujejo gidde preskrbe tržišča s potrebnimi kvalitetnimi orodnimi jekli. 2. Zmanjšanje uporaba elementov orodij iz uvoza — Vpenjalne elemente DE-STA-co srno v letu 1979 uvažali v vrednosti 150.000,00 din deviznih sredstev. Če upoštevamo najnovejšo situacijo, glede devalvacije dinarja napram tuji valuti, pomeni to znatno večja sredstva kot smo jih upoštevali ob priliki postavljenega plana v začetku leta 1980. Za nadomestilo zgoraj omenjenih elementov iz uvoza bomo prešli takoj po izčrpani zalogi na uporabo elementov po lastni konstrukciji dn elementov domače proizvodnje, od »REK« DO Plastika Velenje. — Spiralne vzmeti za orodja tip »DANLY« v celoti uvažamo v skupni vrednosti 200.000,00 din deviznih sredstev. Ta vsota je z ozirom na novo nastalo situacijo znatno Višja. Za zamenjavo zgoraj omenjenih vzmeti bomo uporabili gumi vzmeti domače proizvodnje SAVA Kranj, pod oznako »VUL-KOLAN«, katere že preizkušamo. — Oljne filtre za Oldktroerozivno obdelavo kovin smo uvozili v vrednosti 15.000,00 din. Tudi ta uvoz smo v letu 1980 prekinili z uporabo filtrov domače proizvodnje »DONIT« Medvode. 3. Maksimalno izkoriščanje delovnega časa — Posebno pozornost moramo posvetiti zmanjšanju režijskega časa. Povprečno so znašali stroški režijskih ur v oddelku izdelave orodij in priprav v višini 3,9 % od celotne realizacije v TOZD Orodjarna, v oddelku vzdrževanje orodij in priprav pa 1,65 % od celotne realizacije. Z ozirom na pogoje deda smo postavili plan zmanjšanja teh stroškov v oddelku izdelave, naj ne bi presegali 3 %, v oddelku vzdrževanja orodij pa naj ne bS presegali 1,6 %. Z ozirom na zmanjšanje stroškov režijskih ur v oddelku izdelave novih orodij in priprav iz 3,9 % od celotne realizacije, smo te v obdobju januar — junij 1980 zmanjšali povprečno na 2,8 %, kar smo prispevali k povečanju razpoložljivih kapacitet. Ravno tako smo zmanjšali režijske stroške v obratu vzdrževanja orodij dn priprav iz 1,65 % na 1,1 %. V oddelku pripravljalnih služb smo se angažirali na izdelavi standardne dokumentacije v cilju hitrejše priprave potrebne tehnične dokumentacije in v cilju znižanja stroškov za TOZD naročnice. Izdelali smo osnutke standardne dokumentacije za štančna orodja v treh izvedbah. — »Stag« rezilna orodja v prečni izvedbi v šestih velikostih — »Stag« rezilna orodja v vzdolžni izvedbi, v šestih velikostih — »Stag« orodja za rezanje in pridržavanje v treh velikostih 'Omenjeni osnutki so v poskusni uporabi in bodo na osnovi izpopolnitve in dopolnil predani ido konca leta 1980 službi »STD« v potrditev. Še so nerešeni problemi na področju produlktfivnasti dela in če vemo, da ne bo mogoče uvoziti najsodobnejše tehnologije (osnovnlih sredstev), se maramo maksimalno angažirati v drugi polovici leta 1980 na področju izobraževanja, kadrovanja in medsebojnih odnosov v TOZD Orodjarna. Če bomo sledili postavljenim ciljem in povečali produktivnost za 3 %, se bodo proizvodni stroški zmanjšali za cca 450.000,00 din. 4. Doseganje planskih vrednosti Ravno tako smo se pri planiranih stroških gibali v okviru planskih kazalcev, katere sproti zasledujemo, s ciljam najracionalnejše porabe. Še naprej bomo vgrajevali v sistem poslovanja TOZD Orodjarna ukrepe varčevanja, v cilju znižanja stroškov in povečanja kapacitet ter krajših rokov osvajanja, v cilju povečanja izvoza in zmanjšanja uvoza proizvodnih TOZD v DO AGIS. Mirko TOMAŠIČ TOZD KOVINSKA OBDELAVA V TOZD KO so DPO skupaj z vodstvom TOZD v začetku 1980 načrtovale stabilizacijske ukrepe. Pri kontroli izvrševanja postavljenih stabilizacijskih ukrepov opažamo, da smo pri določenih postavljenih zadolžitvah bolj uspešni, pri določenih pa manj. Ocenjujemo, da nismo izpolnili točke 4, (ki govori o kontroli stanja zalog. Po sedanjih podatkih nabave se danes pojavila na tržišču izredno kritično stanje posameznih materialov. Zaradi tega se čestokrat pojavlja, da se določeni nakupi vršijo z zamudami, kar nadalje povzroča nestabilnost v proizvodnji. Ugotavljamo, da imamo v TOZD velikokrat določene proizvode proizvedene do določene stopnje, in da moramo delo odložiti ter nadaljevati na drugih izdelkih. Na-primer: izdelana imamo ohišja zavornih valjev, pa nimamo na zalogi posameznih tesiniil, ventilov ali (drugih polizdelkov. V Oddelku Oljinih hladilnikov smo priča vse [pogostejšemu pomanjkanju argona, kar ima za posledico zaustavitev celotne proizvodnje. (V mesecu juliju je izpad že 7 (delovnih dni). Pri takem stanju je navedeno kontrolo zalog silno težko izvrševati 'in je potrebno mnogo dodatnega dela oz. truda, da lahko dosegamo planirane rezultate. Kljub vsem navedenim težavam, pa bomo morali najbolj analitično pristopiti k reševanju stanja zalog, ker imamo veliko pomanjkanje obratnih sredstev. V točki 7 (se ne bi mogli [pohvaliti z nekimi bistvenimi rezultati. Vzrok zato je verjetno v vefiih vprašanjih kot je: nagrajevanje, sistem sankcioniranja, 'strokovnega dojemanja posamezne problematike in drugo. Največji Uspeh smo verjetno dosegli pri zamenjavi uvoženih delov z materiali iz domačega trga 'ali izdelki, ki smo jih naredili v AGIS-u. Na tem področju smo uspeli zamenjati nekatera tesnila z domačimi, kar predstavlja precejšnjo vrednost. Z mformiranjern, o čemer govori točka 13 še vedno nismo popolnoma zadovoljni. Opažamo pa, da delavci zahtevajo vedno več (kvalitetnih (informacij, kar priča, (da so delovni ljudje vedno bolj osveščeni. Pri izvozu smo v letošnjem letu dosegli določene rezultate z izvozom zavornih valjev »KNOTT« in Oljnih hladilnikov. Ponuja ise nam možnost izvoza tudi pri regularnih mehanizmih. Še bolj si moramo prizadevati skupaj z TOZD Komerciala in TOZD Orodjarna, da se bo izvoz vršil v predvidenih molkih, v zahtevni kvaliteti, ker si bomo na ta način zagotovili več deviznih sredstev sami. Po analizi programa [Stabilizacijskih in varčevalnih ukrepov ugotavljamo vidni napredek, vendar na nastalo gOspodrško situacijo je potrebno pogram dopolniti. Maks FRIDL TOZD VZDRŽEVANJE Eden dd temeljnih pogojev krepitve samoupravnega in ekonomskega položaja (delavca je gotovo gospodarska stabilizacija. Naša osnovna naloga je odpraviti gospodarsko nestabilnost. Te prav gotovo ne bomo Odpravili samo z večjo storilnostjo, enako pomembno je zmanjšanje vseh oblik porabe. Za dosego tega smo isd v TOZD-u Vzdrževanje zadali naloge: — da _bi zagotovili dvig produktivnosti v smislu boljše kvalitete jStoritev in optimalno izkoriščanje vseh [razpoložljivih močnih in strojnih kapacitet, smo si na področju: — ORGANIZIRANOSTI POSTOPKOV DELA V VZDRŽEVA NJU — PLANIRANJA — INTERNEGA NAROČANJA RE IN OSTALEGA VZDRŽEVALNEGA MATERIALA — DECOONE DOKUMENTACIJE Z OBRAČUNOM IN FAKTURIRANJEM — SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA ZADALI NALOGE: ORGANIZIRANOST NA PODROČJU POSTOPKOV DELA V VZDRŽEVANJU Uvajamo postopke tehnologije Vzdrževanja DS zaradi: — pravočasnega naročanja vzdrževalnega materiala in rezervnih dementov, da bi s tem preprečili daljše zastoje, -—■ definiranje preventivnih pregiddov za zmanjšanje pogostosti okvar in zastojev, —• izvrševanje pradkalkulacije za ugotovitev smotrnosti popravil, — sistemskega vodenja vzrbkov napak, da (hi zmanjšali čas odkrivanja in reševanja slabih mest in s tem zmanjšali pogostost okvar in daljših zastojev. PODROČJE PLANIRANJA —- dopolniti izdelavo letnega planiranja Vzdrževanja DS, — izdelati operativno kvartalne in mesečne plane vzdrževalnih akcij in razporeditve ročnih in (strojnih kapacitet; Zaradi tega: — da se bo ugotavljala učinkovitost izvajalca po (stroškovnih mestih, — da se bodo lahko na osnovi dogovarjanja med izvajalcem in naročnifcoim pravočasno planirali posegi brez večjega zastoja, — da bodo razporeditve ročnih in strojnih kapacitet planirane, da ne bo vprašanje racionalne zasedbe vzdrževalcev. PODROČJE INTERNEGA NAROČANJA RE IN OSTALEGA VZDRŽEVALNEGA MATERIALA — oblikovati interno naročilo z (Vsemi potrebnimi karakteristikami, — termmsko spremljati interna naročila; Zaradi tega: — da bomo imeli povratne informacije, kdaj bodo rezervni deli dobavljeni, — da bomo lahko planirali vzdrževalne posege, — (da imamo pregled, v kakšni fazi realizacije se kakšna naročila nahajajo. PODROČJE DELOVNE DOKUMENTACIJE Z OBRAČUNOM IN FAKTURIRANJEM V cilju (racionalizacije delovne dokumentacije, delovni nalog, delovni list tako oblikovati, da bo obračunani delovni nalog istočasno interna faktura in da bo en izvod arhiviran v dosje stroja iz sledečih razlogov: — da se ne bi istih podatkov vpisovalo na različne dokumente, — da bi bila pot do fakture čim krajša In ne tako kot sedaj, da je potrebno šest različnih dokumentov, da pridemo do fakture. PODROČJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA — poiskati prostorsko rešitev za skladiščenje, — definirati minimalne in maksimalne zaloge za standardne rezervne dele, — dopolniti šifrant, —• dopolniti postopek sprejema, skladiščenja in izdaje rezervnih elementov in ostalega vzdrževalnega materiala; Da bi se lahko: — uredil sistem fiksnih lokacij, kar bi omogočalo veliko preglednost ndd nahajališči posameznih rezervnih elementov, — dosledno ločiti rezervne elemente na (stamdaidne in namenske in s tem (omogočiti sistem obnavljanja zalog po sistemu minimum, maksimum, — urddil šifrant in Is tem [preprečil da ne pride pri prevzemu do različnih nazivov za enak artikel. Najpomembnejša naloga na področju porabe, ki smo si jo zadali, je_ »zmanjšanje porabe in varčevanje z energijo«, da bd s tem zajezili pospešeno rast (stroškov energije. __ Nalog, ka so bile v smislu zmanjšanja in varčevanja z energijo sprejete, je precej realiziranih, ostale so v teku: 1. Toplotna energija — Regulacija temperature prostorov z MTO avtomati je izvedena in popravljena samo v kotlovnici bivše Sigme, v fa> tlovnicd bivšega TAP-a pa to ni izvedeno. Regulacija je ročna, kar ne daje najboljših rezultatov. — V začetku kurilne sezone so bili pregleldani cevovofdi in ugotovljene poškodbe, katere .so tuldi odpravljene. — Pregledani in zamenjani tso bili dotrajani ikondanzni lonci, ravno tako ventili in cevi, ki so puščale paro. •— Novi termodinamični Ikondanzni lonci niso bili nabavljeni zaradi tega, ker bo ta problem rešen v novi gumami. — Še vedno Ostaja odprt problem koriščenja kondenza, to je tople vode, cca 90° C. Ta problem je rešen v novi igumami tako, da konldenz prddgreva vodo za sanitarije oz. gretje. — Obstaja možnost kurjenja odpadnih olj, vendar ta sedaj zbiramo in .pošiljamo nazaj rafinerijo. Ostane še problem uporabe emulzije za kurjenje ki jo rafinerija ne vzame v predelavo. •— V času kurjenja so bili 2 krat izvedeni prebledi in potrebno servisiranje gorilnikov. — Nadalje je v teku nabava dodatka Soren IV za gorivo, ki vpliva na boljše izgorevanje, manjše usedline v rezervoarjih. Izračuni kažejo, da letno prihranimo samo pri gorivu 60.000 din. naj večji pa je prihranek, ker občutno odpade čiščenje pdči in rezervoarjev za gorivo. 2. Električna energija — Enojno Odjemno mesto ne predstavlja direktne štednje z električno energijo, ker bi s tem dobili samo nižje cene KWh električne energije, hkrati s tem pa ima tudi enojno Odjemno mesto .to slabo stran, da nam pri izpadu visoke napetosti izpade iz napetosti celotna DO AGIS, zato v tej smeri ni bilo nič narejeno. Nadaljnje reševanje tega problema v zvezi z napajanjem nove gumarne kaže, da je najboljša rešitev v gradnji več transformatorskih postaj, ki imajo dvosmerno napajanje (v primem izpada ene veje je možno uporabiti drugo) in izvesti centralno merite'^ na enem mestu s tem, da povežemo transformatorske postaje med sabo z impulznimi kabli, kar da isti učinek kot enojno odjemno mesto, seveda pa ima svoje prednosti. — Uveden je vsakodnevni popis števcev in vodena evidenca porabe. — Dodatno bo potrebno izdelovati takšne tehnološke postopke, kjer bomo s čim manj energije dosegli isti učinek. Zelo važno vlogo ima pri tem ostrina orodja, hitrost in način rezanja. — Kaže tuldi razmišljati o tem, kako znižati konično obtežbo, ki vpliva na ceno KWh električne energije. Rešitev bi bila v tem, da merimo in grafično spremljamo obremenitev in iz rezultatov meritev sklepamo katere velike porabnike bomo kdaj vključevali. 3. Energija stisnjenega zraka — Pregledani 'in zatesnjeni so cevovodi zraka, tako ventili, zasuni in pipice. — Voden je vsakodnevni nadzor kompresorjev. — Avtomatski izpusti kondenzata niso montirani. — Izmenovodje in vodje oddelkov bi morali preprečiti uporabo zraka za čiščenje strojev, ker to zelo kvarno vpliva na življenjsko dobo stroja, poraba zraka je takrat zelo velika, saj je cev takrat popolnoma odprta. 4. Poraba tehnološke vode — Nadaljnje zmanjšanje porabe vode ni mogoče, ker delujejo stroji na minimalnih tehnoloških pretokih. — Pregledani so porabniki in ne povzročajo večjih izgub vode izven tehnološkega procesa. Egon ZOREC TOZD SERVISI Iz opravičenih razlogov bo tokrat izpadel pregled izvajanja ustalitvenih nalog v TOZD Servisi, v zameno pa objavljamo kritični prikaz stanja, ki nujno zahteva dosledno izvajanje začrtanih ustalitvenih programov, in morda tudi takojšnjo dopolnitev le-teh. Servisno remontna dejavnost je nasploh izredno problematična predvsem iz vidika pridobivanja dohodka, saj je akumulacija izredno nizka, oz. je iz čiste servisne dejavnosti celo negativna. Da bi v naši regiji poskušali zagotoviti normalno poslovanje je odbor za malo gospodarstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici, v lanskem leitu, izdelal samoupravni sporazum med uporabniki in izvajalci servisno remontnih storitev, s čimer bi bil vsaj za določen čas ta problem do neke mere rešen. Žal ta sporazum ni bil sprejet oz. ni dobil soglasja od SO Maribor, zaradi česar se v ostalih občinah naše regije sploh ni o njem razpravljalo na svetu potrošnikov. Presenetljivo je, da je sporazum bil potrjen v Mariboru na konferecni potrošnikov z minimalnimi spremembami v tekstualnem delu, dočim na cene storitev, ki so sestavni del tega sporazuma ni bilo pripomb. Posebej bi hotel povdariti, da so tovrstni sporazumi bili sprejeti v Zagrebu, Ljubljani, Brežicah, Kopru in še v nekaterih drugih krajih, predvsem iz vidika poenotenja vrednosti določenih storitev v servisno remontni dejavnosti. Cene storitev za osebna vozila so zaradi nesprejetja samoupravnega sporazuma v naši regiji nasproti ostalim regijam v znatnem razkoraku, ,saj je cena storitvene ure v Ljubljanski regiji 170.00 din, v Podravski regiji ali točneje v Ptuju 113.00 din. Pri kapaciteti ,136.000 ur je negativno razlika samo iz tega naslova 820.000.— din, kar je približno polovico obveznosti za plačilo anuitet v temeljni organizaciji Servis motornih vozil. Drug bistven problem, ki nam onemogoča v tekočem letu normalno poslovanje so zamrznjene marže, blagovni promet pa ni toliko višji, da bi povečane stroške nabave lahko pokril. Pri Republiškem poslovnem združenju za trgovino, smo si izborili pridobitev statusa prodajalca vzhodnih vozil in grosista za severno Slovenijo in Pomurje. Računali smo, da bomo iz tega naslova imeli razliko v ceni približno 1.700.000.— din, vendar je zaradi devalvacije interes po teh vozilih popolnoma izhlapel, saj dnevno vračamo plačane zneske iz naslova avansov. Z uvoznikom programa SSSR Ferramoto Maribor pa sporazuma o prbdaji pod trenutno znanimi pogoji niti podpisali nismo. Iz zgornjih .prikazov ni težko zaključiti v kakšnem položaju se je znašla naša TOZD, kljub velikemu prizadevanju in uspelim akcijam, ki so kazale na začetku leta pri snovanju letnega načrta dokaj dobre rezultate. V servisnem delu opažamo vse lato upadanje naročnikov naših storitev, predvsem zaradi omejitev par-mepar, kakor tudi zaradi višje cene goriva, ki ima bistveni vpliv na racionalno koriščenje motornih vozil. Pričakovati je, po dosedanjih podatkih, da bo v servisni dejavnosti potrebno število zaposlenih nekoliko zmanjšati do konca letošnjega leta. Da bi to' potrditev podkrepili z določenim podatkom bi navedel, da smo v lanskem letu meseca juhi a imeli naročila vnaprej od 7—20 dni, v letošnjem letu pa v najboljšem slučaju za 2 dni vpnaprej, v določenih oddelkih pa je že čutiti dnevno pomanjkanje. V temeljni organizaciji trenutno nimamo nobenih strokovnih služb, ki bi obdelovale tehnološko plat, kar je pa važnejše, riimamo niti analitikov časa, bi bi bili več kot potrebni, v cilju povečanja produktivnosti dela, saj so časovni normativi proizvajalcev čestokrat pomanjkljivi oz. niso prirejeni našim tehnološkim pogojem. Glelde na trenutno stanje ni izgledotv, da bi lahko našo organizacijo izpopolnili z ustreznimi kadri in napravili korak naprej k izboljšanju kvalitete opravljenih storitev. DPO vlagajo precejšnje napore, da bi se predvsem samoupravna disciplina v naši temeljni organizaciji izboljšala, čeravno pri tem naletimo na velike probleme na vseh področjih samoupravljanja. Aktivnost DK je izredno slaba, zaradi tega je politični aktiv predlagal zboru delovnih ljudi postopek razrešitve le-te. TOZD VELIKA OPREMA Viktor KELENC Delavski svet TOZD VELIKA OPREMA je na 2 izredni seli dne 30. L 1980 sprejel Sklep varčevanja za TOZD VELIKA OPREMA. Program varčevanja je zajemal naslednja področja: 1. Varčevanje v neposredni proizvodnji 2. Varčevanje v strokovnih službah 3. Rast izvoza in zmanjšanje uvoza 4. Varčevanje na področju skupne in splošne porabe 5. Rast zaposlovanja 6. Dohodkovni Odnosi znotraj DO AGIS L Varčevanje v neposredni proizvodnji ni v popolnosti sledilo programu. Velik povdardk varčevanju na tem področju smo dali izkoriščanju razpoložljivega delovnega časa in strojnih ka- pacitet. Vendar ugotavljamo, da nam ti dve postavM nista doprinesli ničesar, zaradi še včdno neodgovornega obnašanja po-edinih delavcev. Še vedno imamo več neopravičenih izostankov z dela, ravno tako pa so preseganja norm ostala na nivoju prejšnjega leta. Nekoliko več smo naredili na zmanjšanju reklamacij in izmeta. Tu beležimo dobre rezultate v Vseh treh oddelkih. Istočasno pa ugotavljamo', da smo na razrezu cevi in pločevin prihranili v I. polletju cca 100.000 din zaradi sortiranja ostankov, katere smo nato uporabili za redno proizvodnjo. V proizvodnji še vedno ugotavljamo neracionalno trošenje zaščitnih sredstev in pogrošnega materiala. Z večjo pazljivostjo lahko na tem področju še precej prihranimo, saj smo TOZD, katera troši največ 'Omenjenih sredstev. 2. Varčevanje v strokovnih službah je potekalo po' programu. V OPD smo materiale naročali po potrebi. Zato smo samo v mesecu juniju znižali zaloge za 2.133.392,63 din. S tem nam je skupna vrednost zalog padla od 16.545.400 din na 14.412.007,37 din ali 12,9 %. Mislim, da je potrebno akcijo okrog zniževanja zalog intenzivno nadaljevati. Istočasno smo premaknili roke za dobavo osnovnih materialov za 15 dni, ker je bilo to mogoče izvesti. Tudi s tem Ukrepom smo dodatno pripomogli k likvidnosti TOZD. 3. Pri rasti izvoza in zmanjšanju uvoza smo tudi v celoti sledili programu. Izvoz smo' realizirali z indeksom 100,5 %. Izdelali smo tudi 4 ponudbe za izvoz, na katere še nismo dobili Odgovora. Za zmanjšanje uvoza smo Si v začetku leta postavili plan, katerega smo v veliki meri realizirali. V 12 zaključkih smo stornirali tujemu dobavitelju Bremshey skupno za 285.577,10 DM. S tem smo uspeli prihraniti velik del deviznih sredstev. Istočasno pa moramo povedati, da proizvodnja zaradi stomov ni bila zmanjšana. Na tem področju smo uspeli osvojiti od 25 pozicij, katere smo uvažali še v januarju 1980, 23 pozicij, 18 pa smo jih že vgradili v naše proizvode do konca II. kvartala. Pri osvajanju uvoženih pozicij nam je v DO AGIS bila v veliko pomoč TOZD KOVINSKA OBDELAVA. Delavci te TOZD so osvojili 3 vrste vzmeti za naše sedeže. S tem so precej pripomogli k zmanjševanju uvoza na pozicijah, katere so pomenile velik odliv deviznih sredstev. Istočasno smo z vsemi polizdelki, katere smo upeli osvojiti doma, prihranili 1.181.972 din. S tem smo popolnoma opravičili osvajanje proizvodov, katere smo uvažali z osvojitvijo na domačem trgu. 4. Na področju skupne in splošne porabe smo se gibali v Okviru platna in sprejetih stabilizacijskih ukrepov. 5. Pri rasti zaposlovanja smo se do sedaj obnašali stabilizacijsko. Od planiranih 118 delavcev, nas je skupno zaposlenih 111. Menim, da bomo še nekaj časa lahko vzdržali^; nekaj manj zaposlenimi delavci. 6. Dohodkovni odnosi znotraj DO AGIS so ostali na ravni prejšnjih let, še vedno delamo na kupoprodajnih odnosih in nihče nd pripravljen narediti koraka dalje. Menim, da^bomo morali v drugi polovici leta posvetiti tem odnosom več časa. TOZD PRECIZNA MEHANIKA Peter BELA TOZD Precizna mehanika si je v začetku leta postavila stabilizacijski program gospodarjenja, v katerem je zajeta vsa ključna problematika poslovanja TOZD-a. Utrjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov se je izvajalo v I. polletju v sledečem obsegu: — Samoupravno obveščanje in odločanje se izboljšuje. Samoupravi] alci dobivajo graldivo v pisni obliki praviloma pravočasno, da se lahko na sestankih pravilno samoupravno odločajo. — Proizvodne naloge se izvajajo glede na plan v naslednjem obsegu: Proizvod Tahografi Registr. trakovi PM Registr. trakovi kooperacija Gibljive gradi Rezervni dali za TH ian L poli. Izvršitev Indeks 9.600 9.396 98 900.000 996.400 110 300.000 300.000 100 7.200 10.221 142 104 poz .po realizirane posebni specif. vse razen 1 poz. (urni mehanizem) Iz podatkov je razvidno, da se izvajajo proizvodne naloge slabše kot je bilo planirano pri izdelavi tahografov in rezervnih delov, in boljše kot je bilo planirano pri proizvodnji registrirnih trakov in gibljivih gredi. —■ Povečanje produktivnosti in izboljšanje organizacije deda se izvaja z: ■ izboljšano tehnološko in konstrukcijsko rešitvijo funkcionalnosti in kvalitete tahografa TH 103 T ■ izboljšana konstrukcijska rešitev naprave Pnevko za »Vozila« Nova Gorica ■ racionalizacij v tem letu še ni bilo ■ neproduktivni čas (čakalne ure) na račun popravil strojev, pomanjkanja orodja, materiala, energija, sestanki, zdravnik, se je zmanižal iz 1764 ur v I. polletju 1979 na 1141 ur v I. polletju 1980. —■ Izkoriščanje strojnih kapacitet se je napram enakemu obdobju lani 'izboljšalo, vehdar še vedno ni ustrezno, saj znaša zasedba važnejših strojev v eni izmeni le: stružnica BRT 36 66 % avtomatska Stružnica TD 16 56 % Stiskalnica 12 % Potrebno bi bilo proste kapacitete izpolniti z ostalimi TOZD v AGISU in z novim proizvodnim programom. —- Zmanjšanje izmeta v proizvodnji kaže že na rahlo zmanjšanje v letu 1980: izmet v proizvodnji je znašal v I. poli. 1979 111,78 ur izmet v proizvodnji je znašal v I. poli. 1980 97,7 ur —■ Izkoriščanje delovnega časa se je delno izboljšalo: delovna in tehnološka disciplina je še vedno slaba bolniški stalež je znašal v lanskem I. polletju 2510 ur bolniški stalež je znašal v letu 1980 v I. poli. 2332 ur sestanki samoupravnih organov, komisij in odborov, DPO in zbori delavnih ljuldi so bili praviloma izven delovnega časa. Izjema je bila komisija za MDR in OD ter poslovni odbor. —• TOZD Precizna mehanika bo morala za izvajanje programa KIENZLE vzpostaviti dohodkovne Odnose s kupci prvo in drugogradnje in z nekaterimi dobavitelji. Trenutno je v pripravi samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. z UNICOMERC Zagreb, ki je pripravljen sovlagati v novo proizvodnjo in je bil ta mCsec dan v samoupravno odločanje delavcev. — Problematika nabave repromateriala in delov iz kooperacije ter standardnega orodja je bila v I. polletju dokaj pereča. Predvsem 'so bile kritične dobave urnega mehanizma od »ISKRE« in nekaterih orodij za osvajanje. — Za proizvodnjo registrirnega papirja smo zainteresirali le »AERO« Celje, ki razvija ta tehnično zahtevni registrirni papir, vendar še trenutno nimajo konkretnih rezultatov. Potrebno bo iskati še možnost izdelave pri drugih proizvajalcih papirja. — Investicijska vlaganja se še ne izvajajo po programu, ker še vedno ni odobren krvesticijiski kredit, za katerega moramo imeti potrjen samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev (sovlaganje). Do sedaj je bilo realizirano le plačilo enkratne licenčnine firmi KIENZLE v višini 1.200.000 dim in nabava viličarja v višini 360.000 dim. Pred nabavo investicijske opreme bo potrebno vsako nabavo dobro proučiti in dati prednost osnovnim sredstvom, s katerimi bomo dosegli izvoz, prav tako pa proučiti in realizirati možnosti uporabe domače opreme namesto uvožene. — V TOZD Precizna mehanika še vedno primanjkuje tehnično izobraženih kadrov za uvajanje novih programov, kijih kljub razpisom težko 'dobimo. Potrebno pa bo za obstoječe kadre dodatno izobraževanje, da bo prispevek k boljšemu delu večji. — TOZD Precizna mehanika pripravlja na osnovi koopera-oijtske pogodbe s firmo KIENZLE izdelke za izvoz k tej^ firmi. Nekateri vzorci, ki smo jih izdelali so že potrjeni in pričakujemo naročila delov, za katere je bila dana ponudba. —- Stabilizacijski program spremljajo DPO in samoupravni organi. Skozi analizo izvajanja stabilizacijskega programa so bili obravnavani vsi ključni problemi gospodarjenja TOZD. Vindiš Edvard S stabilizacijiSMm programom želimo vapodb.uditi vse delavce naše TOZD, da s še večjo racionalizacijo dela in porabe sredstev povečajo svoj doprinos k boljšemu 'poslovanju, ne samo naše TOZD, temveč celotne delovne organizacije. Naša stabilizacijska prizadevanja so usmerjena v glavnem na: — zmanjševanje nadurnega dela na minimum, — z dobro in čim cenejšo ter pravočasno nabavo kvalitetnih surovin in reprodukcijskih materialov, zagotoviti proizvodnjo in ažurno prodajo, — s stalnim povečanjem izvoza bo treba zagotavljati vedno večji delež pri pokrivanju uvoza z lastnimi deviznimi sredstvi. Z uresničevanjem navedenih stabilizacijskih usmeritev v le-tošnjem I. polletju ne moremo biti zadovoljni. VzrOki za to so objektivni in subjektivni. Šestmesečni podatki nam kažejo, da se materialni stroški niso gibali v začrtanih okvirih, temveč so večji za 9 %. Največja prekoračitev stroškov beležimo pri transportnih in PTT storitvah, indeks 175, stroških investicijskega vzdrževanja in tekoča popravila avtomobilov — indeks 279 %. Na nastanek teh stroškov nismo imeli vpliva zaraldi zvišanja cen poštnih stroškov, goriva in storitev. Stroški reprezentance in potni stroški so bili v skladu z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevoze za službena potovanja, prav tako tudi reprezentančni stroški. Nadurno delo v naši temeljni organizaciji se iz meseca v mesec -bistveno zmanjšuje. Že v I. polletju smo Od platiiramih 2050 ur opravili le 1655 nadurnega dela. To delo se v največji meri opravi v službi transporta in skladišču gotovih izdelkov. Kar se tiče oskrbe z repromaterialom in surovinami, naj povemo, da ne moremo govoriti niti o dobri, pravočasni, kaj šele o ceneni dobavi. Težave, ki se pojavljajo na tržišču in v odnosih z našimi dobavitelji se kažejo v: — zamujanju dobavnih rokov. Dobavitelji se izgovarjajo, da svojih obveznosti ne morejo pravočasno izpolnjevati zaradi pomanjkanja repromaterialov, uvoznih materialov, surovin itd. Kljub podpisu SaS pa nimamo nobenih zagotovil, da bomo npr. pločevino imeli na razpolago v željenem roku. Takšni sporazumi so lep primer izsiljevanja in nesamoupravnega dogovarjanja, — nenormalnemu povečanju cen, na področju nabave ugotavljamo, da se je povišanje cen v I. polletju gibalo od 40 %. Naj večji porast beležimo pri orni metalurgiji do 25 %, barvni metalurgiji za 25 %, gumarske surovine do 40 %, — spremembi plačilnih pogojev, ki so za nas izredno neugodni, saj prihajamo v razkorak med nabavnimi in plačilnimi pogoji. Pri naših dobaviteljih so le-ti iz dneva v dan slabši, tako, da po nekdd prihaja do izsiljevanja. Tako nekateri večji dobavitelji zahtevajo za polovico pogodbene vrednosti plačilo z virmanom ali celo avanse. Z Metalko smo napr. v tem mesecu podpisali aneks k pogodbi o plačilu dobav proizvodov črne me-talugije z virmanskim nalogam. Da bi omenjani ražkorak med nabavnimi in plačilnimi pogoji zmanjšali, smo od naših največjih kupcev prvo in drugogradnje posredovali predlog novih plačilnih pogojev (razmerje plačil 60:40 v korist virmanov), — zahtevkih po združevanju sredstev za povečanje reproduktivne sposobnosti naših dobaviteljev. V mesecu juniju je prišlo do podpisa SaS o vlaganju sredstev zaradi zagotavljanja proizvodnje pločevin dn trakov z Železarno Smederevo, v pripravi pa je še z Železarno Sisak. Izredno problematične so še zahteve za sovlaganje v njihove kapacitete dobaviteljev TGA in Balt-a. Omenjena vlaganja bi bistveno zavrla invCsticajsko sposobnost naših TOZD pri realizaciji investicijskih programov. — zmanjševanju letnih kontingentov, — zmanjševanju kroga kupcev in preusmeritvi teh na prometne organizacije zaradi oženja kupcev in nezanimivih naro-čilnih količin (predvsem pri proizvodnji čme metalurgije) se moramo v letošnjem letu v veliki meri obračati na trgovske organizacije. To za Agis pomeni vezavo dodatnih denarnih sredstev oz. večje nabavne cene repromateriala. V letošnjem letu se moramo v veliki meri posluževati nakupa pri teh organizacijah, ne samo zaradi zgoraj navedenega, ampak tudi zaradi stalnih intertvenoijfških nakupov, da ne "bi prišlo do večjih zastojev v proizvodnji, —- opuščanju določenih programov (kot napr. brezšivne cevi, vlečeno brušeno jeklo, profilno jeklo). V delovni organizaciji se iz dneva v dan srečujemo z vse večjo problematiko kakovosti dospelega blaga, saj imamo toliko reklamacij, kot še nikoli doslej. Do konca junija je bila sledeča stopnja reklamacij: mesec št. dob. št. reki. % januar 1831 108 5,80 februar 2114 121 S,12 marec 1960 102 5,20 april 2007 111 5,53 maj 1760 88 5,00 junij 1765 64 3,64 V sliki, izvajanje nalog štaba in enot civilne zaščite Vrednost vseh reklamacij smo ovrednotili in znašajo din 10.392.000. —. vNa področju pokrivanja višine uvdza z izvozom niso Mi doseženi zaželjeni rezultati. Ugotavljamo vse večji delež napofcri-vanja uvoza z lastnimi deviznimi sredstvi, kar ima za posledico zmanjševanje uvoza oz. povzročanje težav pri oskrbi z rapro-materialom iz uvoza. Ob tej priliki naj navedemo, da smo le 14,303.558 din uvoženega blaga od skupno 20,303.538 din pokrili z izvozom. na zapadno tržišče, medtem ko smo morali za 6.000. 000 din ustvarjenega Uvoza pokriti iz naslova samoupravnega sporazumevanja. Za takšen način pa smo morali v AGIS-u odšteti 2,050.000 din kar pomeni zmanjšanje dohodka v navedeni višini. Nad tem podatkom -se bodo morale vse TOZD vsekakor zamisliti. V prihodnje bomo morali vse načrtane ukrepe v zvezi s stabilizacijo in v smislu dobrega gospodarjenja nadaljevati in se pri tem maksimalno angažirati. Cvetka PAPST KULTURA IN MI Kultura je nepogrešljiv del človekovega dela in bivanja, je pogoj za kakovostnejše samoupravne odločitve, je pot in cilj do boljšega človeka in boljšo družbo. Družbena stališča so znana. Dogovorili smo se zanje, zapisali smo jih in vanje verjamemo. Vemo, kako jih moramo uresniče-vait in vemo tudi, kdo mora pri tem kaj storiti, in kako ter kolikšen delež mora k temu prispevati organizator kulturnega življenja delavcev v organizacijah združenega dela. Toda kaj lahko storiš sam ali peščica ljudi? Mar nismo vsi delavci v DO moralno dolžni vspodbujati h kulturi, ali pa celo na svojem delovnem mestu prispevati k temu. IZGRADMA GUMAMIE TIK PGED KONCEM Začnimo kar pri likovni kulturi. K dobremu počutju na delovnem mestu in na večji efekt dela, prispevajo svoje ter vplivajo tudi momenti ustrezno urejenega delovnega okolja. Različni ljudje tudi različno pojmujejo in dajejo drugačen povdarak temu, kar izvira iz njihove razgledanosti in potrebe po likovni dejavnosti. Prav gotovo smo tu lahko rahlo razočarani, saj nas ne maldkje iz zidav pisarn pa tudi sten delavnic, gledajo razgaljena dekleta iz raznih revij, ki prav gotovo ne sodijo tja! Pa gremo dalje na bralno kulturo. Res je, da še v DO AGIS nimamo leposlovne knjižnice. Pa se morfda ravno ob tem zapisu vprašajmo, ali je njena ustanovitev upravičena?! Že večkrat smo ugotavljali, da našega glasila delavci ne či-tajo, in da imajo do njega zelo negativen odnos. Nimamo bralnih navad ali časa? V Ptuju imamo dve knjižnici; študijsko in mladinsko, pa tudi po krajevnih skupnostih imajo lepe knjižnice, pa vendar so knjige le same sebi v namen. Tudi tu sprašujemo zakaj? Torej to' je le nekaj, kar vzbuja skrb ob razmišljanju ustanovitve knjižnice. Drugo dejstvo pa je, da moramo storiti več, da človek ne bi bil samo podaljšek stroja, pač pa vsestranska osebnost. Samoupravi j alski in delegatski sistem nas silita v to, saj je na primer v nekaterih občinah že vsaki 5 občan delegat. Izkazalo pa se je, da naši delovni ljudje v marsičem niso usposobljeni za upravljanje svojih delegatskih pravic in dolžnosti. Njihovo razgledanost po družbenoslovhih vprašanjih pa ni mogoče doseči brez razvijanja bralnih navad. Še posebno se zaostruje vprašanje socialne diferenciacije, saj raziskave dokazujejo, da je neprimerno več nebralcev med delavci z nižjo izobrazbo. Ljudje bi torej morali segati po knjigi, kot informacijskemu sredstvu in kot možnosti kulturne zabave. In proslave? Tudi povpraševanje po tej zvrsti kulturnega udejstvovanja je graje vredno. Kako torej dalje? Vedno znova slišimo, da je prišel čas, ko moramo spremeniti način življenja in poiskati nove kvalitete življenja, novo vsebino, ki bo' bližja človeku. Potrošništvo, razsipnost, vsakdanja dirka za višjim življenjskim standardom, vsega imamo čez glavo, siti smo! Kdo pa smo zdaj mi, tako imenovani organizatorji kulture?! Kako pritegniti, pripraviti delavca — samoupravljalca za kulturo, kaj mu nulditi, in kako dvigniti njegovo kulturno raven? Kdo je to samouprav-ijalec? To je naš sodelavec, naš občan, naš sosed. Njegovim potrebam in željam pa lahko ustrežemo le s skupnim dogovarjanjem. Kajti le tako bomo storili korak, k boljšim Odnosom med ljudmi. Zavedati se moramo tega, da je vsak človek ustvarjalec in to ne samo vsakdanjih materialnih dobrin, ampak tudi oblikovalec svojega okolja, svoje družbe. Maks MENONI Ekonomski učinki investicije v novo Gumamo Zaradi občutnih podražitev in nekaterih sprememb na objektu nove gumame smo morali ponovno pristopiti k izdelavi rebalansa Investicije v novo gumamo. Pri tem smo tudi upoštevali učinke, ki nastanejo z združevanjem sredstev med SAVO Kranj TOZD GTI in DO AGIS TOZD Gu-marno. V tem trenutku realni izračuhi pokažejo, da je za zaključi tev investicije v novo gumamo, ob istočasnem reševanju mešalnih kapacitet v SAVI Kranj za potrebe TOZD Gumame, nujno zagotoviti 130 mio. din. Rekonstrukcija finančnih virov in analiza že porabljenih sredstev za to investicijo, pa pokaže, da se mora najeti pri Kreditni banki Maribor 20 mio. din dolgoročnih kreditov, o čemer je že sprejet sklep delavskega sveta TOZD Gumame, katerega pa mora verificirati tudi delavski svet DO AGIS. Proizvodnja TOZD Gumame ter dela stiskanih izdelkov TOZD GTI Sava Kranj bo tekla v novih ter obstoječih delovnih prostorih DO Agis. Planirana oprema iz osnovnega programa je razširjena za del, ki je potreben za prenos programa iz Save Kranj v vrednosti približno 3,3 mio din, vlaganja pa so razširjena še za prenos tehnološke dokume-ntadije v vrednosti 1,8 mio din ter za gradbeni objekt. Tehnologija za izvedbo programa je v Savi Kranj osvojena, zato jo skupno s potrebno opremo prenašamo v Ptuj (petnajst stiskalnic). Proizvodni program se z ozirom na osnovnega, s prenosom programa iz Save Kranj, razširja za nekatere gumi izdelke za široko potrošnjo, farmacijo, dopolnjuje pa se tudi z osvojenimi izdelki, ki sodijo v naš osnovni proizvodni program. Fizični obseg proizvodnje pri polni zasedbi je planiran za 980 t izdelkov, pri čemer bo surovine oz. polizdelke zagotavljala Sava Kranj, kamor AGIS vlaga 20 mio din v potrebne mešalne kapacitete. Skupaj prevzete obveznosti, ki nastanejo z investicijo v gumamo pa bodo terjale letno vračanje posojil kreditor-jem v naslednjih 5 letih po 16 mio din letno. Analiza ekonomskih učinkov za posamezno leto vračanja pa pokaže, da TOZD Gumama sama ne bo zmogla v letih 1981 in 1982 ter bo za to potrebno doseči pri poslovni banki dvoletni moratorij odplačil, sicer bodo morale del manjkajočih sredstev za vračanje združevati TOZD znotraj DO AGIS. Pri optimalni zasedenosti kapacitet bo nova gumama pri tekočih cenah lahko dosegala cca 170 mio din celotnega prihodka. Na osnovi obstoječega proizvodnega programa, prenesenega proizvodnega programa iz SAVE Kranj in načr-tainega proizvodnega programa iz strani marketinga, bi se dalo pri tem celotnem prihodku doseči cca 87 mio din dohodka, oz. 15 mio din akumulacije in 7 mio din amortizacije, kar bi zadostovalo za celotno pokrivanje obvez, ki jih nosi TOZD Gumama v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pri tem pa posebej poudarjamo, da bo možno te učinke doseči le v primem, da se bodo zraven delavcev v TOZD Gumami v celoti angažirali tudi TOZD Komerciala, ki v zadnjem času, sicer ne zagotavlja več polne zasedenosti kapacitet v tej TOZD, nadalje TOZD Orodjarna, ki še vedno daie predolge roke osvajanja orodij ter TOZD Vzdrževanje, ki je večkrat odgovorna za izpad dohodka v TOZD Gumami, zaradi slabega vzdrževanja opreme. Velik del odgovornosti pa leži tudi na delovni skupnosti, predvsem v tistem delu, ki meji na razvoj in organizacijo. Enota prve pomoči v akciji Se o akciji ”TIS0C DELAVCEV SODELAVCEV,, Samokritično moramo priznati, da se morda, upoštevajoč njen začetek, pozno vključujemo v akcijo »TISOČ DELAVCEV SODELAVCEV«. V povzetku sporočila Mitje Ribičiča, pod naslovom »Delavci naj povedo in slišijo resnico«, smo zabeležili osnovne težnje akcije, ki brez dvoma vodi v boljšo kvaliteto obveščanja in sprotnega medsebojnega komuniciranja delavcev. Toda takoj za tem moramo zapisati, da pa vseeno nismo stali samo ob strani, da ves čas izdajanja našega glasila poskušamo pridobiti nove sodelavce, kar nam občasno tudi uspe. S tem želimo reči, da smo kljub temu sodelovali na spontan način, ki pa seveda ni imel takšnega učinka, ki bi odpiral enake možnosti razvoja in širjenja dopisniške mreže. enotnosti, za sodelovanje s pri- Za še boljše razumevanje in vsipodbudo pisanja sporočil bomo navedli nekaj konkretnih izhodišč akcije »Tisoč delavcev sodelavcev«. Najprej morda ponovno o-pozorilo, da sodelovanje ne sme seči samo do tovarniških glasil, .temveč morajo posamezna sporočila najti tudi svoje mesto v Delavski enotnosti, ki je -uvedla stalno rubriko za nove sodelavce. In kdo bi naj bili ti novi sodelavci? Vsi delavci in občani! In kake zvrsti sporočil pridejo v poštetv? Razni članki, poročila, vesti, reportaže, komentarji, fotozapi-si, podlistki itd. Avtorji prispevkov morajo te posredovati urednikom glasil (konkretno za nas, Šnebergerju). Njegova naloga pa je, da sporočila Objavi v glasilu, v kolikor po predhodni oceni zadovoljujejo zahteve javnega obveščanja. In naprej, da poskrbi tudi za vez z uredništvom Delavske Z željo, pomagati TOZD Gumami je bila imenovana s strani delavskega sveta DO posebna strokovna komisija, M se pa le občasno sestaja, zaradi velike obremenjenosti članov komisije z drugimi tekočimi nalogami. Zato bomo v tej smeri morali naortati še dodatne ukrepe. Ne glede na spredaj navedene probleme in težave pa ocenjujemo, da je nova gumaima velika pridobitev, ne samb za DO Agis, ampak za celotno ptujsko gospodarstvo, saj bo pri polnih kapacitetah zaposlovala 400 delavcev, s tem, da ima v povezavi s SAVO Kranj tudi omogočen bodoči dinamičen razvoj. Zlatko Špoljar Majda Petrovič spevki novih sodelavcev, v rubriki, ki je temu tudi mame-njemia. Prispevek novega sodelavca mora biti podpisan, zaradi natančne evidence pa mora vsebovati še: — datum, — poklic avtorja, — delo, ki ga opravlja, — organizacijsko enoto, kjer je zaposlen, — naslov avtorja. Natančno evidenco uspešnosti poteka akcije, vodi občinski svet ZSS Ptuj. Iz vzroka ocenitve akcije in podelitve nagrad avtorjem, novim sodelavcem, organizatorjem, skratka slehernemu udeležencu, ki bo prispeval kaj koristnega za potek akcije. Vsak udeleženec bo dobil, kot nagrado, simbol akcije: Pero z emblemom »Tisoč delavcev — sodelavcev«. Tiste, ki pa boste vlagali še več truda, pa čakajo priznanja in diplome. In kaj naj zapišemo ob koncu? To, da akcija traja do izteka tega leta, da si želimo čim več novih sodelavcev, in da bomo mesečno poskušali tudi zbrati v posebno sporočilo vse, ki se nam boste oglasili. Torej, delavci, oglasite se s svojimi prispevki, pišite o vsem, kar Spremlja vaše in naše delo, pa tudi tisto, kar z delom ni tako tesno .povezano. Ob koncu leta nas čakajo nagrade, pa to ni tako pomembno, dali bomo velik del za skupno razumevanje in sprotno spoznavanje vseh delov našega življenja. Srečko Šneberger Tudi mladi so ocenili svoje delo »Tudi naša naloga je, da zavzeto in odgovorno sledimo vsem premikom ustalitvenih prizadevanj«, je bila misel, ki je dajala ton predvsem začrtanim smernicam dela vnaprej mladih, ki so se pred nedavnim zbrali na programski volilni konferenci, da zberejo aktivnosti za nazaj in si zadajo smeri dela za naslednje mandatno obdobje. Razprava, ki je v začetku kazala na preveliko skromnost in nekritičen odnos do množice zadev, ob katere se tako in vedno radi .spotikamo, se je na izziv delovnega predsedstva razvila na dokaj kvalitetna področja. Začetna misel prisotnih da je bilo z biltenom in osrednjim poročilom, dotedanjega predsednika koordinacijskega sveta, povedano vse, se je že po prvem razpravljalcu spremenila v potrebo po konkretizaciji številnih težav in neugodnosti, ki 'spremljajo aktiv-nositi mladih. sotnoist na vseh delovnih akcijah, na katerih je sodelovala OK ZSMS Ptuj, in to od občinskega do zveznega nivoja. Nasi mladinci so z voljo in zavzetim delom .pokazali, da ne želijo samo statusa sodelovanja, da so na akciji predvsem zato; da delajo, kar dokazujejo tudi priznanja in značke udamika. Ob tem pa ne smemo pozabit, da je bilo organiairamih tudi nekaj srečanj s kolektivi in mladimi izven občinskih meja, kar je kazalo na to, da se pomanjkljivosti zavedajo in da izkušnje .drugih lahko mno- Kot vedno znova tudi tokrat v razpravi niso morali mimo osnovnega problema, ki kali bistrost izhodišč za vse aktivnosti. Kar zapovrstjo so prisotni ugotavljali, da še vedno ni moči in oblike, s katero bi dosegli pri mladih večjo voljo za interesne dejavnosti, voljo in Pdgovornost za delo v mladinskih celicah. Te ugotovitve so naložile mladim in nalagajo vsem v delavni organizaciji Agis, predvsem pa aktivnim dejavnikom družbenopolitičnega življenja, da iste in vedno ponavljajoče izide ob njihovi smotri, s skupnim delom in trudom, večjim kot .doslej, zamenjajo v bodoče z ugotovitvijo, da se je končno nekaj premaknilo. S tem uspehom pa bomo premaknili in pognali kolo, ki, če že ne stoji, pa se leno vrti okrog svoje osi. Da pa ne bomo zgolj kritiki povemo, da so v minulem obdobju dosegli tudi nekaj u-spehov, ki govorijo, da vsi niso enako zadovoljni z nedelom, da so med njimi tudi manjše skupine, ki si delati želijo, tudi delajo in aktivno prispevajo .svoj del za družbeno interesna gibanja. Omeniti velja predvsem uspešno izvedbo vrste akcij prostovoljnega dela, lokalnega značaja in pri- go dodajo za boljše v prihodnje. S povdarkom smo poskušali zapisati nekaj akcij, ki jih ocenjujemo kot Uspešnejše. Iz tega pa lahko zasledimo, da kljub sprejetim usmeritvam, na drugih področjih ni bilo skoraj nič doseženo. Prav ta capljanja so mlade opozorila, da je potrebno začrtane in sprejete programe izvajati z neprimerno večjim poslanstvom. Programi dela ponovno zajemajo vrsto akcij za Mejno politično usposabljanje mladih in konstruktivno .sodelovanje ob razreševanju spornih momentov na samoupravnih in družbenopolitičnih organih in organizacijah. S svojim večjim deležom na vseh ravneh in področjih pa bodo dali tudi svOj prispevek za odpravljanje motenj iki pogojujejo1 težko in neugodno gospodarsko situacijo. Torej, kako v bodoče vemo, samo volja je tista, ki nam je prevečkrat manjka. Z njo pa bi si pridobili tudi večje zaupanje in spoštovanje. Ena izmed pomembnejših akcij je tudi akcija 'izvedbe kviza na temo SKOJ, v katero so bile vključene prav vse osnovne organizacije in kjer so mladi pokazali dokaj solidno (znanje. S SLABO KAKOVOSTJO PROIZVODOV V NEKATERIH TOZD VSTRAN 90 USTALITVENIH TEŽENJ Služba kaikavosti iadetliuije poročila o kakovosti za posamezne proizvodne TOZD na podlagi pioidaitkov tekdče im prevzemne kontrole, služb kontrol kakovosti. Istočasno je tudi organizator mesečnih TLIVhstoih sestankov za regulacijo kakovosti, na katerih se obravnava problematika, podana v poročilih o kakovosti. Z analitičnimi in grafičnimi podatki želimo informirati delovne ljudi AGISA o gibanju kaikavosti v posameznih TOZD v obdobju apnil, maj in junij 1980. 1. TOZD AVTOOPREMA — TAP 1. 1 PO ORGANIZACIJSKIH ENOTAH >S g 0 J3 'Sg H ^ % slabe kakovosti v TOZD mehan. obdal. GRAU odldel. avtom. polav. LIV. sd C/D S STROJNI april ma junij 16,61% 18,75% 21,46% 15,97% 16,73% 10,58% 7,25% 6,90% 8,88% 11,85% 15,77% 23,17% 50,26% 17,41% 57,49% 15,70% 60,37% 18,12% 1.2 PO ORGANIZACIJSKIH ENOTAH p .O « gg Prevzemna ^ ^ kontrola sJI > mehan. obdel. GRAU 03 >N g < > H-( GO ^ STROJNI april maj junij 5,09% 8,34% 9,77% 5,20% 4,43% 4,02% 29,86% 32,35% 39,22% 7,09% 11,69% 4,51% 5,76% 2,39% 3,41% 4,20% 3,68% 14,57% Precizno merjenje v oddelku merilnice DO AGIS Občutna je tendenca porasta slabe kakovosti v tekoči in prevzemni kontroli, zato je potrebna večja angažiranost vseh struktur, vključenih v ustvarjanje kakovosti proizvodov, za izboljšanje stanja. S tem bo dan tudi večji prispevek k stabilizaciji TOZD oz. DO AGIS. Eden od vzrokov za visoki Odstotek slabe kakovosti v oddelkih livarna, stiskalnice in strojni, moramo iskati v Slabem vzdrževanju obdelovalnih orodij (TOZD OR) in strojev (TOZD VZDRŽEVANJE). 2. TOZD KOVINSKA OBDELAVA 2. 1 Tekoča kontrola % slabe kakovosti v TOZD PO ORGANIZACIJSKIH ENOTAH AKG STROJNI april 14,81% 5,05% 15,69% maj 15,04% 1,16% 16,31% junij 14,55% 1,32% 15,46% Zahtevna dela nastavitve grau agregatov, s končno kontrolo delovanja 2.2 Prevzemna kontrola % slabe kakovosti v TOZD PO ORGANIZACIJSKIH ENOTAH AKG STROJNI MONTAŽA april 4,46% 4,75% 5,16% 4,29% maj 4,06% 4,37% 6,18% 1,81% junij 2,32% 4,17% 2,40% 2,02% V TOZD KO ugotavljamo ustaljenost slabe kakovosti, kar je eden od pogojev za uvajanje nagrajevanja po kakovosti, bodisi po avtokontroli ali kvalitetni normi. Ustaljenost določenega nivoja slabe kakovosti kaže umirjenost proizvodnega procesa. 3. TOZD GUMARNA 3.1 Tekoča kontrola — oddelek: vulkanizacija april 16,93% maj 18,42% junij 23,20% Vzroki slabe kakovosti na vuikanizaciji so zaradi: — slabega vzdrževanja orodij (TOZD OR) — slabega vzdrževanja vulkamizacijskih preš (TOZD VZD) — priprave surovca Z ozirom na relativno visok odstotek slabe kakovosti v mesecu juniju, ki jo beleži tekoča kontrola, je potrebno organizirati vse službe, ki bi lahko neposredno vplivale na izboljšanje kakovosti, kajti s takšnimi posegi edino lahko pripomoremo TOZD GUMARNA, da v sedanji situaciji (velike investicije) z manjšimi težavami pride do boljših poslovnih rezultatov. 3.2 % slabe Prevzemna kakovosti kontrola v TOZD PO ORGAN I ŽAGI J S KIH ENOTAH pripr. sur. vulkaniz. obrazov. april 2,51% 8,06% 3,17% 0,49% maj 3,05% 5,92% 4,15% 1,13% junij 1,91% 6,47% 4,13% 0,33% 4. TOZD PRECIZNA MEHANIKA 4. 1 TEKOČA KONTROLA — oddelek: Podsklopi april 15,67% maj 6,87% junij 12,27% 4. 2 Prevzemna kontrola —- oddelek: Podsklopi april 0,89% maj 039% junij 0,94% Glede na podatke iz prvega kvartala (niso navedeni) in podatke iz drugega kvartala za oddelek podsklopi, bi kazalo začeti z uvajanjem avtdkanitrale v tem oddelku. Nekatera pripravi j al- Sprejet je obširen program dela Na prvi seji odbora za orodjarstvo pri Splošnem združenju kovinske industrije Slovenije je bil soglasno sprejet program dela. V uvodni besedi je tovariš Lipovž Janko, predsednik Splošnega združenja kovinske industrije Slovenije poudaril, da mora biti odbor za orodjarstvo enakovreden vsem ostalim odborom, ki delujejo v okviru združenja. Pomembno je, je nadalje dejal, da je sestava odbora prilagojena panožnemu in regionalnemu principu. Program dda odbora: — orodjarstvu, kot dejavnosti, ki zahteva veliko dodanega visokokvalificiranega dela, mora dati svoje melsto v Sloveniji, in mora biti kot tako vključeno v plane 1981—1985; — programski del mora biti zelo povdarjen, zlasti regionalno vsklajene ambicije posameznih OZD. Sedaj uvažamo ogromno orodij, imamo neizkoriščeno opremo, nikjer pa kapacitet za razvoj večjih orodjarn. — Glede na kapacitete bi lahko izdelali doma še več orodij, če bi se pravilno organizirali. — V Sloveniji se pojavljajo tendence po ustanovitvi velike orodjarne v Celju, prav talko na koprskem, mariborskem in podobno. — Projekt za orodjarno na koprskem je že izdelan. Orodjarna bo mešanega tika in naj bi povezovala goriško in po-stojnjsko regijo. — Tudi delovna skupina pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki pripravlja tipizacijo orodij, je opozorila na potrebo po enotni centralni orodjarni. Glede na veliko pomanjkanje orodja na jugoslovanskem trgu se pojavljajo take tendence tudi v drugih republikah. — Smotrno bi bilo imeti več večjih orodjarn, ki bi se specializirale za velika orodja, za izdelavo standardnih elementov orodij in pddobno. —• Potrebne bi bile tudi povezave s tujimi orodjarnami na osnovi kooperacijskega sodelovanja. Vse te specializacije pa so pogojene s stanidaidi-zacijo! orodij. Potrebno bi bilo TEKOČA KONTROLA - SLABA KAKOVOST l/ DO AGIS 1980 ^ mesec TOZD H 1979 januar februar marec april maj JV"')' ti!')' avgust september okiober november december AVTOOPREMA 18,37 15,36 14,70 18,32 16,61 18,75 21,46 KOVINSKA OBDELAVA 10,52 10,44 12,42 (9,66 14,81 15,04 14,55 GUMARNA 14,51 18,03 18,35 17,70 16,93 18,42 23,20 PRECIZNA MEHANIKA 16,74 11,57 12,56 13,85 15,67 6,87 12,27 VELIKA OPREMA 16,19 13,95 14,21 18,31 16,14 17,44 19,78 ipbember oktober november december prekiniti z obrtniško miselnostjo in tudi pri izdelavi orodij uveljaviti delitev dela. — Enoten koncelpt razvoja orodjarn bi izdelavo orodij poenostavil in pocenil. — Orodjarne v OZD zaostajajo za razvojem v okviru DO, zato bi bilo potrebno ugotoviti kapacitete slovenskih orodjarn, kjer je po neuradnih ocenah veliko kapacitet še neizkoriščenih. S predloženega programa je jasno razvidno, da bo osnovna PREVZEMNA KONTROLA - SLABA KAKOVOST V DO AGIS 1980 ' "— mesec TOZD -— 1979 januar februar marec april maj junij jut/ avgust september oktober november december avtooprema 7,70 7,32 14,77 9,87 5,09 8,34 9,77 KOVINSKA OBDELAVA 5,25 3,88 3,99 5,79 4,86 4,06 2,32 GUMARNA 4,91 2,94 2,86 2,09 2,63 3,05 1,91 PRECIZNA MEHANIKA 0,70 1,09 1,95 1,55 0,89 0,39 0,94 VELIKA OPREMA 4,98 3,02 3,10 2,24 2,68 3,(7 2,07 »pril rnaj junij julij avgust septemkr oktober november december 1979 januar februar funkcija odbora v smislu akcijskega programa, ki bo vseboval bistvene elemente, kot so: šolanje orodjarskih ka- drov, specializacija orodjarn v Sloveniji, koordinacija v SFRJ ter tehniška vprašanja. Program je torej sprejet, problemi v orodjarstvu so evidentni, sedaj pa je naša naloga, da se program realizira, da bodo člani odbora s polno mero odgovornosti do širše asoci- POPRAVEK Ponavadi ne moremo mimo tega, da bi izšli s številko nar šega glasila brez napak. NI tako hudo, ko se nam vrinejo manjše tiskarske napake, ki vsebino bistveno ne spremenijo, je pa sila neprijetno, ko nekatere besede v stavkih tudi tega Vsebinsko spremenijo tako daleč, da kdaj pa kdaj izide prav nasprotno kot je, oziroma smo želeli zapisati. Vspo-■redno z izdelavo zrcala poskušamo čim natančneje, pred tiskom glasila, prebrati vsa sporočila in izvesti tudi korekture. Vedeti pa moramo tudi to, da ob pregledu stoštiridesetih strani materiala, ali celo več, pozornost in natančnost proti koncu pade in spregledano napako zasledimo šele, ko je glasilo že natiskano, oz. razdeljeno. V junijski številki, kot v ostalih, je bilo prav tako nekaj napak, tudi napaka, mimo katere ne moramo brez opravičila in pojasnila. V nadaljevanju prispevka, na četrti strani, »Razgovor s tov. Vrabičem o nekaterih aktualnih vprašanjih v združenem delu,« smo v odgovoru na predzadnje vprašanje, v drugem odstavku, zapisali: »Potrebno bo še več vlaganja v zunanje in svobodne tehnološke postopke.« Stavek bi se moral pravilno glasiti: »Potrebno bo še več vlaganja v znanje in sodobne tehnološke postopke.« Vsem, predvsem pa tov. Vrabiču, se opravičujemo za napako. Uredništvo ČLANARINA ZK NIŽJA Ob analizi prihodka sredstev članarine in analizi potrebnih sredstev za delovanje Zveze komunistov ter ob upoštevanju ostanka sredstev iz preteklih let, sta se administrativno — finančna komisija pri predsedstvu CK ZK Slovenije in nadzorna komisija Zveze komunistov Slovenije odločili, da Centralnemu komiteju ZK Slovenije predlagata občut-nejše znižanje lestvice članarine. Predlog je bil posredovan tudi OK ZKS, ki so ga tudi podprli, enako pa je že storil tudi CK ZKS. Lestvica, ki prične veljati od 1. 7. 1980 in znižuje sredstva članarine za 25,8 % in ki zajema večino članstva je naslednja: DO 1500 1 din 1501 —3500 5 din 3501 —4500 15 din 4501 —5500 25 din 5501 — 6590 1 % 6501 —8000 1,5 1% 8001 — 10 000 2 % 10 001 — 15.000 2,5 % nad 15.000 3,0 % 10 001 — 15.000 2,5 % acije opravili svoje delo. Tuidi naša orodjarna je s svojim predstavnikom aktiven član odbora. Franc KRABONJA ti IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA VARSTVA PRI DELU-PRISPEVEK K BOLJŠEMU JUTRI Kot smo vas v prejšnji številki glasila »V AGISU« že obvestili, potekal je v mesecu maju seminar za vodstvene in vodilne delavce s področja varstva pri delu. Udeleženci so po opravljenem seminarju opravili pre- izkus znanja, na katerem so pokazali zadovoljivo znanje s področja varstva pri delu, ki je potrebno za opravljanje del in nalog, na katere so vodilni in vodstveni delavci razporejeni. Seminar, kakor tudi preizkus na dela so že izvedena, potrebno je še izvesti spremembe samoupravnih aktov, potem pa pričeti z izvajanjem in nagrajevanjem dela po avtokontroli. Na TIM sestankih za regulacijo ika-kovasti je Služba kaikovosti večkrat opozorila vodstvo TOZD PM za dokončno ureditev pogojev za uvajanje Avtotkontnole. 5. KAKOVOST VHODNIH MATERIALOV Že dalj časa opozarjamo TOZD KOM in koop. TOZD TAP na poslabšanje kakovosti Vhodnih materialov in s tem povečanje števila in vrednosti reklamiranega blaga. Referenti nabave in kooperacije, ki imajo neposredne kontakte z našimi dobavitelji nimajo velikega vpliva na izboljšanje stanja kakovosti. Problematika slabe kakovosti bi se morala reševati sistemsko, z neposrednima kontakti med dobaviteljem in strokovnimi sodelavci prizadete TOZD. Za ilustracijo stanja podajamo sledeče podatke: Pregled reklamacij po TOZD MESEC DO AGIS TOZD TAP TOZD VO TOZD PM TOZD KO TOZD GUM TOZD OR TOZD VZD dobave 2007 908 185 260 318 96 63 177 IV raMam. 111 64 6 8 30 2 1 % 5,53 7,05 3,24 3,08 9,43 2,08 1,59 — dobave 1760 735 147 227 273 117 118 143 V reklam. 83 34 11 14 27 1 1 % 5,00 4,62 7,48 6,17 9,89 0,85 0,85 — dobave 1765 612 199 213 373 109 75 VI Tekilam. 64 37 6 3 15 3 — — % 3,63 6,04 3,01 1,41 4,02 2,75 — — Montažna dela grau agregatov Vrednostni pregled reklamacij (din) za obdobje januar —- junij 1980 TOZD : dobave i reki. vrednost raki. vrednost reki. Ji v juniju za leto 1980 Avtooprema 612 37 6,04 330.875,12 5,715.981,12 Vel. oprema 199 6 3,01 130.684,45 604.860,13 Preoiz. meh. 213 3 1,41 48.805,00 433.775,32 Kov. obdelava 373 15 4,02 158.826,60 2,775.949,47 Gumama 109 3 2,75 20.930,40 438.282,05 Orodjarna 184 — — — 422.081,70 Vzdrževanje 184 — — — 891,00 DO AGIS 1765 64 3,63 690.121,57 10,391.821,49 Vsako poslabšanje kakovosti osnovnih materialov ali polizdelkov od dobaviteljev ali kooperantov ima za posledico zastojev na montažah, kopičenje zalog oz. nedokončano proizvodnjo. Momčilo SAVIČ znanja je potekal pod organizacijo inštituta za varstvo pri delu Maribor, z njim pa smo zadostili, pogoje, navedene v 15 členu zakona o varstvu pri delu (ur. list SRS 32/74). Seminarja so se udeležili 203 delavci iz naslednjih TOZD: AVTOOPREMA —79 delavcev GUMARNA —19 delavcev KOV. OBDELAVA —18 delavcev ORODJARNA —15 delavcev VEL. VPREMA —15 delavcev SERVISI —14 delavcev DSSS —14 delavcev PREČ. MEHANIKA —-11 delavcev VZDRŽEVANJE —11 delavcev KOMERCIALA — 7 delavcev Vsi so seminar oz. preizkus znanja tudi uspešno opravili in sicer v prvem preizkusu 169 delavcev, v drugem pa je preizkus znanja uspešno zaključilo še ostalih 34 delavcev. Z rezultati seminarja s področja varstva pri delu smo zadovoljni in upamo, da se bo stanje v naši DO in v TOZD še obrnilo na boljše, in da bomo s skupno pomočjo uspeli zmanjšati število nesreč pri delu, poklicnih bolezni, ter drugih škodljivih posledic v zvezi z delom. Izboljševanje varstva pri delu mora biti sestavni del naših vsakodnevnih nalog, to je neobhodna komponenta in dragocen prispevek pri nadaljni graditvi utrjevanja samoupravnih in socialističnih odnosov in naš prispevek k stabilizaciji. L. J. Delovni uspeh TOZD VELIKA OPREMA Po večmesečnem intenzivnem delu, ki se je pričelo s 1. 1. 1980, smo v TOZD VELIKA OPREMA uspeli v mesecu juniju izdelati sedež iz lastnih polizdelkov. S tem smo pripomogli tudi k stabilizaciji DO AGIS, kakor tudi k stabilizaciji celotnega gospodarstva Jugoslavije. V začetku leta smo imeli iz uvoza še 10 različnih podsklo-pov sedeža za traktor, ki se sestoji iz 69 različnih delov. V relativno kratkem času smo uspeli osvojiti najzahtevnejše elemente iz uvoza kot sta npr.: vzmet in amortizer. Amortizer nam je osvojila tovarna amortizerjev iz PRIŠTINE, vzmet pa smo osvojili doma v TOZD KOVINSKA OBDELAVA. TOZD Kovinska obdelava se moramo istočasno zahvaliti še za osvojitev dveh vzmeti za sedeže. Z osvojitvijo so dokazali strokovno znanje na eni strani, na drugi pa dali vzgled za poslovanje in sodelovanje med TOZD-i v DO AGIS. Prvi sedež domače proizvodnje je zapusti! montažo sedežev dne 18. 6. 1980. Do konca meseca junija nam je uspelo izdelati še 240 kom. traktorskih sedežev iz domačih polizdelkov. Meseca junija pa se nismo zadovoljili samo z osvojitvijo traktorskega sedeža, ampak smo z malo spremembo osvojili tudi kamionska sedeža, 945 in 947 za drugogradnjo. Izdelali smo vsakih po 50 kom. Nadalje smo izdelali tudi 93 kom viličarskih sedežev 943. V mesecu juniju smo osvojili 4 tipe hidravličnih sedežev iz polizdelkov narejenih doma. S tem smo v veliki meri zmanjšali uvoz ter si zagotovili kontinuirano proizvodnjo v oddelku sedežev, ki sedaj ne bo več v takšni meri odvisna od uvoznih restrikcij. Uspeh delavcev TOZD VELIKA OPREMA je uspeh strokovnega tima, ki se svojih nalog dobro zaveda, ter plod dobrega sodelovanja s proizvodnimi delavci, ki so strokovne rešitve tudi realizirali. PETER BELA Učenci in dijaki na delovni praksi v DO AUIS Kot vsako leto so tudi letos v našo DO prišli učenci ter dijaki poklicnih in srednjih šol izpopolnjevat teoretično znanje s praktičnim delom. Izvedbo obvezne prakse pa je, glede na veliko število praktikantov, zahtev učnega programa praktičnega dela in prostorske stiske v na DO, težko dosledno realizirati. Kljub temu smo večini omogočili opravljanje obvezne počitniške prakse. Ker bi želeli imeti tudi povratno informacijo o vtisu in počutju praktikantov med prakso, smo prosili nekatere med njimi, da nam povedo nekaj o svojem počutju v sredinah, ki se bistveno razlikujejo od dijaškega življenja. Marija ČUS Že v preteklem letu sem opravljala počitniško prakso v DO AGIS, in sicer v samostojni kadrovski službi. Zaupane naloge sprejemam z odgovornostjo in veseljem, saj se tako tudi .mnogo naučim. S kolektivom, med katerim opravljam prakso, sem zadovoljna. Sodelavke me s trudom in veliko mero volje usmerjajo ter usposabljajo za lažjo in hitrejšo Vključitev v delo, ob koncu šolanja, oziroma začetku sklenitve delovnega razmerja. Tako bom skozi vsa ta leta s koristnim praktičnim delom tudi kvalitetno dogradila znanje, ki mi ga daje šola. Reči še želim to, da bi želela tudi v prihoidnje opravljati prakso v DO AGIS. Metka KELENC Letos opravljam že tretjič obvezno počitniško prakso. Po mojem mišljenju je praksa zelo pomembna, ker se praksa in teorija dopolnjujeta. Marsikdaj ,si teoretično drugače razlagamo kot pa je v resnici. Zato 'je praksa pomemben del izobraževanja. Je pa tudi oldVisno v kateri DO opravljaš prakso, ker nekateri obravnavajo praktikante neresno in jim ne zaupajo odgovornejših opravil. V DO AGIS, na srečo, nisem tega doživela, da bi opravljala samo dela, ki niso nujno potrebna, ampak nadomeščam delavko med dopustom. Upam, da s sodelovanjem ostalih sodelavcev uspešno opravljam zaupane naloge ter tako opravičujem moj ponovni prihod med kolektiv, ki ga cenim in spoštujem. Jožica SKLEDAR Zaključila sem tretji letnik Ekonomske srednje šole. Učni načrt zahteva tudi prakso, ki si jo dijaki pridobimo v raznih delovnih organizacijah in drugih skupnostih. Učni načrt za 3. letnik ESŠ zajema vrsto potreb po praktičnih znanjih iz različnih področij. Seveda DO ne more uresničiti celotnega načrta za vse praktikante naše šole. Mogoče imam jaz nekoliko več možnosti v tem pogledu, saj sem že tretje leto na praksi v vaši DO. Delam v saldokontih. Delo je zelo zanimivo: knjiženje, izpisovanje banke, pisanje temellj-nic, izpisovanje faktur itd. Mislim, da praksa, ne da samo dopolnjuje učni načrt, ampak je nujno potrebna, da spoznamo, kako se dejansko dela. Veliko je stvari, ki sem isi jih v šoli predstavljala drugače. Najboljše bi bilo, če bi prakso uvajali med šolskim letom (kar seveda bo z usmerjenim izobraževanjem), saj bi bila teorija nam bolj razumljiva in tudi profesorji bi imeli lažje delo. Včasih tudi pomislim, kam z našim kadrom, saj je že administrativnih delavcev preveč. Čudim se, da so na takih delovnih mestih, kjer zahtevajo srednjo šolo, delavci s poklicno? Ali ne bi opravljal svojega dela tisti boljše, ki je za ito usposobljen?! Sonja DUH Letos sem končala UAŠ in sem vse do sedaj opravljala počitniško prakso v AGIS. Naučila sem se veliko, saj so mi ljudje, h katerim sem bila dodeljena, z veliko volje in str- pnosti poskušali približati vse, kar mi je dajalo novih znahj in spoznanj. Torej, praksa je zaključena, ostane samo še moja velika želja, da v kolektivu, kjer sem tudi ves čas opravljala prakso, dobim službo. Ivan FUKS Ob prihodu v delovno organizacijo sem bil po programu dodeljen v OPD TOZD Gumar-ma. Dela in naloge obvezne počitniške prakse sestojijo iz raznovrstnih področij, ki me celovito seznanjajo z vsem, od proizvodnje, do -spremljajočih opravil. V OPD TOZD Gumama imajo delavci veliko razumevanja do dela s praktikanti. Prav to pa je tudi bistven prispevek za vs-postavitev vezi med praktičnim delom in šolo. Odnos teh ljudi do nas, ki je vse prej kot slab, obenem daje večjo možnost zaključka s tako kvaliteto, ki tudi v bodoče opravičuje še nadaljnje utrjevanje skupnih smeri razvoja mladega človeka. Iz dosedanjih spremljan razlik med šolo in detlom v proizvodnji, bi lahko dejal, da še veldno prihaja do prevelikih odtujenosti, kar upam, da bomo odmislili z usmerjenim izobraževanjem, s tesnejšo povezavo in skupnim načrtovanjem. Marjan TOMŠE V DO AGIS opravljam počitniško prakso že drugo leto. S ponovnim izkoristkom možnosti uspešno dograjujem znanje, iz preteklega leta in si obenem pridobivam praktična spoznanja za boljše razumevanje učnega gradiva v šoli. Seznanil sem se s postopki izdelave najrazličnejših orodij in proizvodov, ki jih s temi orodji proizvajajo. Prav tako pa tudi z vrsto drugimi nalogami, za katere moram reči, da sem si jih pred tem predstavljal drugače ali jih sploh nisem poznal. DELAVCI, KI SO SKLENILI IN PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JUNIJU m JULIJU 1980 DELOVNA SKUPNOST SKUP NIH SLUŽB — LAZAR HedViga, delavka čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij — za dolo- CGH CHS — MEZNARIČ Marija, delavka čiščenje poslovnih pras-to-rov in sanitarij — za dolo- — JANŽEKOVIČ Marjana, komercialni tehnik analitično evidentiranje tekače proizvodnje — za do-koče proizvodnje — za nedoločen čas TOZD AVTOOPREMA — BRATEC Marica, delavka montiranje zavor — za določen čas — SLATIČ Franc, strojni ključavničar rezkanje polizdelkov — vrnitev iz JLA TOZD KOVINSKA OBDELAVA — MEDVED Zvonimir, delavec šabkmiranje manj zahtevnih vzmeti — za določen čas —■ GRM Marija, delavka šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — za določen čas — KOLARIČ Janez, delavec šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — za nedoločen čas (Nadaljevanje na 15. strani) V kolektivu s pogledi v skrajnost vzajemnega obnašanja Pred nedavnim smo v uvodu enega izmed prispevkov junijske izšle številke glasila zapisali, da je trenutno v Agisu vse tiho in mirno, kot da se nič ne dogaja. Isto bi lahko trdili tudi tokrat. Z razliko, da nas ta navidezni mir in tišina ne ovijata tako prepričljivo v blagostanje in lagodnost, tako prepričljivo kot si morda kdo misli. Zadnji dogodki, ki so dvignili mnogo prahu in skalili že tako navidezno bistrost, nas ponovno opozarjajo, da za vsem tem ne sme slediti spontan razvoj. Ti dogodki zahtevajo mnogo in sigurno več dela tudi tam, kjer ga je bilo do sedaj premalo in od česa zavisi to, kako se bomo razumeli jutri in si vzajemno pomagab. Upoštevajoč dejstva, da se je že tolikokrat dvignjeni prah usedel ponovno med nas, še nas bolj prepričljivo vodi razmišljanje, da je nujno v prihodnje narediti daljši in odločnejši korak predvsem pri razčiščevanju medsebojnih odnosov. Kajti spontan razvoj nastalih dogodkov, ki jim dajejo ton še stare in nerazčiščene zadeve, ne pelje na boljše, temveč nekatere ponovno postavlja na prežo, drugič druge in vedno se ve, »kdo bo koga«. Prav zato pa ne smemo upati, kot smo morda že kdaj prej, da bo čas zacelil rane, brez večjih naprezanj, truda ter volje in odkritega ter poštenega boja vseh za prihodnost, v kateri ne bo časa razmišljati o medsebojnih obračunavanjih in nam bo v ponos naša vzajemnost ter razumevanje. ZBOR DELOVNIH LJUDI TOZD KO IN TOZD OR, Z DNE 10. 7. 1980 Vsekakor ne smemo mimo tega, kar je burilo ozračje in prodiralo na površje prav v teh dneh, ko bi človek prej pričakoval rahlo zatišje, kajti smo v sezoni dpustov in aktivnosti na različnih ravneh v tem času tudi občutno padajo ali so manj občutne. Toda v Agisu je bilo prav nasprotno. Sigurno je odveč ponovno opisovati in prikazovati to, za kar je šlo. Hrupne in bojevite razprave so pokazale, da so bili vsi o vsem obveščeni, zato bi bilo morda bolje, da poskušamo zapisati nekaj misli posameznih razpravi j alce v in na manj odmišlen način kot v uvodu povemo in damo oceno razvoja dogodkov. Odveč je ponavljati, da je šlo za zbore dveh temeljnih organizacij, ki sta po zaključnem računu za leto 1979 odvojili sredstva za izplačilo regresa. In namen zborov? Samoupravni dogovor združitve teh sredstev na ravni delovne organizacije, z ostalimi, ki sredstva imajo, za izplačilo regresa vsem, po enakih kriterijih, tudi delavcem tistih TOZD, ki sredstva po zaključnem računu za leto 1979 iz objektivnih razlogov niso združili. V uvodnem delu razprave je bilo prikazano stanje na področju likvidnosti, kjer je bilo rečeno, da vedno znova rešujemo vrsto težav z najemanjem različnih kreditov, od katerih jih je večina kratkoročnih. K temu pa dajejo svoj del tudi zastoji v proizvodnji, kjer nam stoji vrsta artiklov zaradi pomanjkanja različnih delov ali materialov, kot posledico poslabšanja pogojev nakupa na domačem in tujem trgu. Ti momenti in še vrsto drugih so nas v Agisu privedli do tega, da so nam strahovito porasle zaloge repromateriala, ker nismo v stanju kompletirati proizvode, kar ima za posledico tudi rast nedovršene proizvodnje, ker posameznih artiklov ne-moremo finalizirati. Iz te situacije in nekaterih drugih je tudi nastala finančna situacija, ki se čuti, ne samo v proizvodnji temveč tudi med ljudmi, delavci. Zato je naloga vseh, ki lahko in morajo dati svoj del za odpravo teh težav, da se temeljito vključimo, da poskušamo zagotoviti normalen potek proizvodnje, s tem pa tudi delo na ostalih področjih. Pri tem ne smemo pozabiti na ukrepe ZIS, ki imajo prav tako za cilj utrditi gospodarstvo, so daljnosežnejšega značaja, obenem posledica našega poman j kij i vega in nezdravega odnosa do skupnih interesov in premale zavzetosti za doseganje dobrih rezultatov. Še kako resno bomo morali sprejeti za svoje, korenite spremembe na področju investicij, na področju gibanja splošne in skupne porabe ter upoštevati okvirje dogovorjenih resolucijskih izhodišč. V srednjeročnem obdobju, ki je pred nami, se bomo morali intenzivno lotiti odpravljanja vzrokov sedanjega stanja in dosledno upoštevati načela delitve po delu ter zagotoviti notra njo solidarnost. Skratka situacija je takšna, da smo morali napovedati ostro stabilizacijo, morali pa bomo reči tudi nekaj o sankcijah, ko se zadane naloge ustalitvenih prizadevanj ne bodo izpolnjevale tako kot smo se dogovorili in si jih tudi zapisali. Tako kot smo se obnašali doslej ne gre več naprej. Delati bo potrebno več, omejiti ali celo ustaviti je nujno vse nepotrebne odlive iz delovne organizacije in stremeti za čim donosnejšo proizvodnjo. Te pomanjkljivosti in še množica drugih, od neizkoriščenega delovnega časa, izmečka v proizvodnji, visokih režijskih stroškov, neučinkovitih osvajanj v nekaterih TOZD, so pripeljale do tega, da je bilo nujno izvesti akcijo združevanja sredstev za izplačilo regresa vsem delavcem v delovni organizaciji. No, re- zultati te akcije so znani. Ponovno smo pokazali, kot smo že zapisali v uvodu, da čakamo na preži, kdo bo koga. Po skoraj štirih urah prizadevanja smo prišli do izida, ki je napovedal ponoven začetek, toda tudi nadaljnji trud ni prinesel boljših rezultatov. Ob tem pa moramo povdariti, da si naši snovalci samoupravnega sistema niso zamišljali organizacije združenega dela tako, da se znotraj, brez kančka vzajemnosti, zapiramo v neprebojne in hermetično zaprte ograje. Mnogo govora je bilo že na temo medsebojnih odnosov, kjer smo vedno znova ugotavljali, da smo si tuji, tudi tako daleč, da smo si pripravljeni kdaj pa kdaj tudi škodovati med seboj. To pa predvsem pov-darjamo, ko izkazujemo nepripravljenost za vzajemen odnos eden do drugega. O tem smo sigurno premalo razmišljali, ko smo oblikovali sklade skupne porabe po TOZD in ne na nivoju delovne organizacije. Povsod so skladi solidarnosti skladi in ta usmeritev ter politična aktivnost je brez dvoma izredno pozitivna. S tem, morda tudi preskromnim in premalo kritičnim povzetkom, smo poskušali zapisati nekaj misli iz zborov TOZD Kovinska obdelava in TOZD Orodjarna, ki so potekali 10. 7. 1980 v popoldanskih urah. Zabeležiti še moramo, da so se delavci TOZD Orodjarna ob koncu zbora odločili, da se naj sredstva, ki so jih odvojili za izplačilo regresa, namenijo za potrebe tekoče proizvodnje njihove TOZD. Torej izrekli so se za sklep, ki so ga tudi sami predlagali. To je v trenutku izvenelo, upoštevajoč težave, izredno pozitivno. Slab prizvok tej odločitvi so dali v TOZD Kovinska obdelava, kjer so vstrajali pri izplačilu regresa, brez vzajemne pomoči drugim. Torej zbor ni dosegel namena, s čimer pa se ne moramo pohvaliti, kajti v prihodnje bodo drugi z istim razpoloženjem nastopili proti njim in konec teh obračunavanj je lahko dolg ter neprijeten. Teh posledic bi se morali zavedati. Ne sme pa jih biti, če bomo samoupravno in politično sposobni z vsakdanjostjo krmiliti in dogodke tudi uspešno spremljati. SKUPEN SESTANEK POSLOVODNIH ORGANOV, VODIJ SEKTORJEV IN SLUŽB, PREDSTAVNIKOV DPO DO AGIS IN POLITIČNIH SO PTUJ, Z DNE 14. 7. 1980. Iz predhodne vsebine kompleta tega sporočila je moč zaslediti, da vse dotedanje akcije vzajemnega prelivanja sredstev sklada skupne porabe, za izplačilo regresa tudi tistim, ki teh sredstev nimajo, niso doživele pozitivnega in želj enega izida. Z novim predlogom in široko zastavljeno akcijo se je nato ponovno poskušalo najti izhodišče tej situaciji, ki je moreče odmevala in še odmeva po vsej delovni organizaciji. Odmeva pa še zato, ker kljub ponovnim naporom in sprejemljivemu predlogu tudi tokrat nismo »zadeli v polno.« Še vedno paralizirano capljamo na mesto kot da nam je tako najlepše, in kot da stremimo za tem, da postanemo kronični sovražniki med seboj. Iz tega dne je izšlo tudi vrsto ugotovitev, ki nazorno kažejo sliko motnega in zaskrbljujočega stanja. Samoupravno in politično delo zahteva v bodoče bistveno večji in učinkovitejši intenzitet kot dosedaj. Komunisti bomo morali dosledneje izpolnjevati svoje poslanstvo in predvsem bo potrebno odmisliti nekatera parcialna gledanja, ki hromijo kolektivno reševanje težav in razmer. Enako pa velja tudi za vse sindikalne aktiviste ter poslovodne delavce. Predvsem so tu zajeti tudi slednji, ki kdaj pa kdaj vlečejo preveč interesno skupne napore, v svoje kroge in samoupravo, brez koraka levo in desno, uveljavljajo v svoji TOZD. Ponavadi hitro in tudi zavestno bežimo mimo odgovornosti nesamoupravnega dogovarjanja in jalovega sporazumevanj a o dohodkovnih odnosih. Moramo se zavedati, da so TOZD samo del sistema v AGIS, kjer se ugotavlja ekonomska učinkovitost. Toda skok čez miselnost, da to ni tako, zgleda da ie še vedno nepremagljiv za nas. Premalo ali nič razmišljamo o nadaljnjih povezavah z večjimi sistemi. Vsemu, kar posledično vpliva danes na razmere, ki si jih sigurno nismo želeli, pa se je nujno v bodoče ogniti tudi s sistema tičnej Šim in boljšim nagrajevanjem po delu. Zavidljiva tudi ni delovna in tehnološka disciplina. Med ljudmi je občutno več za storiti z ekonomskimi pokazatelji sleherne TOZD. Ob koncu velja zapisati, da to ni bil prvi sestanek, na katerem je bilo vzporedno, » s temo tistih dni«, mnogo rečenega tudi o stalno ponavljajočih pomanjkljivostih, za katere nočemo ali ne moremo najti ustreznih rešitev. Stanje kakršno je pa nas ponovno opozarja, da je nujno na področju skupnih pomenov izvesti združevanje sredstev na ravni delovne organizacije in to tudi samoupravno uzakoniti. Skrajni čas je, da vedno ob ponovnih ugotovljanjih slabe situacije ne zamižimo več na eno oko, da upoštevajoč tudi ustalitvena prizadevanja, začnemo dihati čisti, svež in zdrav zrak, vzajemno, odgovorno, prežeto s spoštovanjem, brez visokih in zaprtih ograj. (Nadaljevanje s 13. strani) — KOKOT Jožica, delavka šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — za določen čas — LEBEN Franc, delavec šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — za določen čas — ROŠKAR Mirko, delavec šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — za nedoločen čals TOZD SERVISI — MURKO Konrad, vozni ličar manj zahtevna avtoličarska dela — vrnitev iz JLA TOZD GUMARNA — Murko Elizabeta, delavka ročno obrezovanje in brušenje gumi tehn. izd. — za določen čas — KOKOL Milena, delavka ročno obrezovanje in brušenje gumi tehn. izd. — za določen čas TOZD KOMERCIALA — ANTOLIČ Jožef, delavec odprema blaga — za nedo- z"- C} c DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JULIJU 1980 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — SOKO Ivan, učitelj urejanje arhive in knjižnice — nedoločen čas TOZD AVTOOPREMA — SILAK Milan, gimnazijski maturant pripravnik — nedoločen čas — AHLIN Vladimir, delavec transportiranje — nedoločen čas TOZD GUMARNA — VRABL Ana, delavka ročno obrezovanje in brušenje gumi izdelkov — določen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — KRIŽNJAK Franc, delavec rezkanje manj zaht. odi. ter polizdelkov na ohišju — nedoločen čas — KOKOT Terezija, komercialni tehnik likvidiranje faktur — nedoločen ČdS — ŠTUMBERGER Albin, strojni tehnik pripravnik — določen čas TOZD SERVISI — LAURA Bogomir, avtoklepar manj zahtevna avtokleparska dela — vrnitev iz JLA — VOGLAR Jože, avtomehanik izdaja in prevzem blaga, gume — nedoločen čas TOZD VELIKA OPREMA — HORVAT Majda, administrator obračun ur po delovnih nalogih —določen čas — MARUŠIČ Ivan, delavec varjenje na točkovnem aparatu — nedoločen čas — MAROH Vincenc, delavec montiranje sedežev — določen čas TOZD ORODJARNA — ARNUŠ Milan, orodjar manj zaht. dela na vzdrž. orodij in pr. za TOZD VO — nedoločen čas TOZD VZDRŽEVANJE — ŠTUHEC Sanko, avtoelek-trikar zahtev, prevent. vzdrževanje el. naprav in strojev — nedoločen čas DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V ME SEČU JUNIJU 1980 DELOVNA SKUPNOST SKUP NIH SLUŽB — BOGDANOVIČ Milan, tehn. risar urejanje arhive in knjižnice — sporazumno — VRABIČ VACLAV, mag. strojništva vodenje DO — redni odpovedni rok TOZD AVTOOPREMA — LETONJA Franc, delavec lakiranje izdelkov — invalidska upokojitev TOZD KOVINSKA OBDELA VA — PAUMAN Jože, delavec šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — sporazumno — ŠTUMBERGER Alojz, delavec struženje manj zahtevnih Odlitkov — sporazumno TOZD GUMARNA — JOVANOVSKI Dragče, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov —■ sporazumno — NJIVAR Štefan, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — na lastno željo TOZD ORODJARNA — BENČIČ Marjan, orodjar manj zahtevna dela na vzdrž. or. in pr. za TOZD TAP — sporazumno — SLAMERŠAK Janko, strojni tehnik zaht. dela na vzdrž. or. in pr. za TOZD VO — sporazumno TOZD VELIKA OPREMA — SIMONIČ Janez, delavec vrtanje pod klopov — na lastno željo TOZD PRECIZNA MEHANI KA — ZAVRATNIK Alojzija, delavka montiranje podsklopov — sporazumno DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JULIJU 1980 TOZD AVTOOPREMA — ŽEL Marjana, delavka vrtanje polizdelkov — izključitev — ŠILAK Jože, delavec vrtanje oolizdel. na enovret. vrt. stroju — v času posk. dela — TERBUC Branko, strugar struženje na BRT-36, BRT-50 — odslužitev vojaškega roka — VUČINA Anton, strugar struženje na BRT-36, BRT-50 — odslužitev vojaškega roka — MILOŠIČ Srečko, ključavničar vrtanje polizdel. na enovret. vrt. stroju — odslužitev voj. roka — DOBRUN Jože, strojni ključavničar statistično tekoče kontroliranje enost. polizdelkov — redni odp. rok TOZD GUMARNA — JERENEC Stanko, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — sporazumno — RODVAJN Miran, zidar vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — sporazumno TOZD VZDRŽEVANJE — DAJNKO Franc, strojni ključavničar zaht. prev. vzdrževanje strojev in str. naprav — odslužitev voj roka TOZD SERVISI — MARINČIČ Milan, avtomehanik zaht. avtomehanska dela na tov. vozilih — sporazumno — MAJAR Zvonko, avtoelek-trikar prodaja blaga — delo za določen čas — ALT Janez, avtomehanik manj zaht. avtomehanska dela na sovjet, voz. — odslužitev v. roka — PROSENJAK Branko, avtomehanik manj zaht. avtomeh. dela na os. voz. Zastava — Škoda — odsl. voj roka — HAMERŠAK Ivan, avtoklepar manj zaht. avtokleparska dela — odslužitev vojaškega roka — AMBROŽ Zlatko, avtoklepar zahtevna avtokleparska dela — sporazumno — OZIMEK Tomo, avtomehanik zahtev, avtomeh. dela na sovjet, vozilih — sporazumno TOZD ORODJARNA — MAR Vladimir, orodjar manj zaht. dela na vzdrž. or. in pr. za TOZD TAP — odsl. v. roka — LETIČ Štefan, orodjar izvajanje zaht. del na vzdrž. or. za TOZD VO — odsl. voj. roka — STRGAR Albin, orodjar manj zaht. dela na vzdrž. or. in pr. za TOZD TAP — sporazumno — BAUMAN Ivan, orodjar izvajanje zaht. del na vzdrž. or. za TOZD TAP — sporazumno TOZD VELIKA OPREMA — GREŠAK Stanko, voznik ročna dela — pripravljalna dela — sporazumno TOZD KOMERCIALA — RUS Bojan, ekonomist pripravnik — odslužitev voj. roka ZAHVALI Poletna iskrica »Spomeniškemu društvu v uGtanavljanju DO AGiS, se obetajo idealni pogoji aktivnosti . . . . . . ki izhajajo iz starega jedra in velikega apetita nekaterih . . . . . . zato izrekamo zahvalo zaslužnim in njihovim sodelavcem, vklesano v BELI MARMOR« Vsem, ki ste mi v težkih in bolečih trenutkih, ob tragični izgubi mojega štiri letnega sinka, Boštjana, kakor koli pomagali, mi izrekli sožalje, in na njegovi zadnji poti delili z mano žalost, hvala, predvsem sodelavcem TOZD Kovinska obdelava. Majda PETEK Ob smrti očeta se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Anton GROBELNIK Pismo učencev osnovne šole iz Trnovske vasi V teh dneh smo prejeli v naše uredništvo pismo učencev osnovne šole iz Trnovske vasi. Učencev, ki jim polnijo njihove marljive glavice z znanjem in jih učitelji usmerjajo v življenje, v pogojih, ki zdaleč več ne ustrezajo najosnovnejšim zahtevam. Sicer je pa najboljše, da vam to, kar so želeli povedati z odprtim pismom, naslovljenim na naš kolektiv, povedo sami, tako. da pismo v celoti objavljamo. Še pred tem pa moramo zapisati, da je tudi na naših samoupravnih organih, konkretneje na DS DO, že stekla razprava o predlogu izobraževalne skupnosti Ptuj. Gre za vključitev izgradnje osnovne šole v Trnovski vasi, v sporazum o sofinanciranju gradnje šolskega centra in šole v Markovcih. Predloga DS DO ni dal v javno razpravo, iz vzroka, ker želi predhodno ugotoviti, kakšne so nove obremenitve in obveznosti za naš kolektiv, ob vključitvi izgradnje šole v Trnovski vasi, v omenjeni sporazum. Nalogo »ugotovitev novih obremenitev in obveznosti«, mora opraviti knjigovodski sektor, in takoj po teh podatkih, bo DS DO ponovno razpravljal o predlogu. DRAGE DELAVKE IN DELAVCI Verjetno boste presenečeni, ko boste prebirali naše vrstice, saj ste vajeni povsem drugačne pošte. Ne vrzite pisma v koš, dokler ga ne preberete. Na kratko bi se vam radi predstavili z našimi otroškimi mislimi in besedami nekaj povedali, vas za nekaj prosili z upanjem, da nas boste razumeli in se zamislili nad našimi težavami. Naj se vam predstavimo. Oglaša se vam deset otrok, učencev osnovne šole v Trnovski vasi. V domačem kraju hodimo v šolo do petega razreda, potem se skupaj z vrstniki iz Vitomarc vozimo v Ptuj. Naša šola je zelo stara. Zgradili so jo leta 1896. Takrat niso premislili, da bo šola dočakala leto 1980. Dočakala ga je, a na žalost tudi dotrajana. Veliko imamo težav: od stropov, lahko se zrušijo, do oken, skozi katera poleti prijetno pihlja, pozimi pa pritiska mraz tako, da sedimo v plaščih pa nam je poleg zakurjene peči mrzlo ter do stranišč, ki tega imena ne zaslužijo in stopnišča, ki se pogreza. Naši tovariši učitelji nam že dolgo obljubljajo, da bomo dobili novo šolo. »Le pridno se učite«, pravijo, »pa boste kmalu sedeli v velikih svetlih učilnicah. V razredih boste imeli umivalnik, kjer se boste iz vodovodne pipe napili čiste vode«. In mi se učimo. Tekmujemo v pridnosti in znanju. Tovariši svetovalci, ki nas pridejo poslušat, se kar čudijo kako lahko v takih razmerah toliko dosežemo. Učili smo se in se bomo, saj čakamo na uresničitev naših sanj. Slišali smo druge tovarišice in tovariše, da je tudi od vas odvisno, če bomo dobili novo šolo. Zvedeli smo, da bi naj bila takšna, kot je v Vitomarcih in vitomarški učenci pravijo, da je šola čudovita. Ne vemo sicer kaj bo potrebno storiti, vemo pa, da je za gradnjo nove šole potreben denar. V naši krajevni skupnosti ga imamo le malo. Trudimo se, da bi ga zbrali čim več, zato so naši starši tudi glasovali za poseben samoprispevek, a to je še premalo. Vemo, da združujete denar za gradnjo Centra za usmerjeno izobraževanje v Ptuju in osnovno šolo v Markovcih. In menda bi lahko del tega denarja prispevali tudi za našo šolo. Da bi se pa to zgodilo, je potrebno, da se vi tovariši, v delovnih organizacijah odločite za to, S tem bi nam omogočili, da bi tudi mi dobili svoj novi drugi dom. O tem se boste kot so nam rekli, pogovarjali na vaših sestankih. Upamo, da sedaj razumete, zakaj vam pišemo. Učenci osnovne šole v Trnovski vasi vas prosimo, da ko boste odločali, pomislite na svoje otroke, ki hodijo v šolo in se jim ne godi tako slabo kot nam. Pomislite, kako bi vam bilo, če bi vsak dan čakali, da se zaradi dotrajanosti šolske stavbe lahko zgodi nesreča. Nato pomislite tisti trenutek, ko bo potrebno dvigniti roko za to, da izgradnjo naše šole vključijo v besedilo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje programa gradnje CSUI v Ptuju in osnovne šole v Markovcih. In še to naj vam povemo, da zaradi vaše odločitve za spremembo samoupravnega sporazuma ob koncu meseca ne bo v vaši denarnici nič manj denarja kot sicer. Sprememba samoupravnega sporazuma ne zahteva dodatnih sredstev, pač pa se v okviru že zbranih sredstev dopolnjuje program izgradnje. Tako bi zraven Centra za usmerjeno izobraževanje in osnovne šole v Markovcih zgradili še našo. Ta sredstva se zbirajo od leta 1976 dalje, prenehala pa se bodo zbirati šele prihodnje leto. Takrat pa bi mi že lahko sedeli v novih učilnicah. V uredništvu glasila AGiS smo se dogovorili, da bi bilo lepo in prav, če bi se naših sodelavcev, ob njihovem srečanju z »abrahamom«, spomnili tudi v našem glasilu in zabeležili delček spominov na do sedaj prehojeno pot. Z akcijo smo začeli že junija in obiskali jubilanta, vendar pa v glasilu zaradi objektivnih razlogov ni bil objavljen. Zato pa bo sedaj z zamudo in upamo, da sporočilo in naša pozornost ne bosta zaradi tega manj odmevna. KRAJNC Peter: rojen 29. 6. 1930 v Dražencih »Kdo bi se ne spominjal mladosti? Bilo je lepo. Venidar pa leta hitro minevajo. Dela je bilo veliko. Imam dva odrasla sina in njuni otroci so sedaj moje vselje.« Tov. Krajnc se je zaposlil v DO AGIS v takratni Avtoopremi in sicer na strojnih Škarjah. Spominja se, da je bilo delo naporno in nevarno. Pozneje je bil premeščen na stružnico, leta 1976 pa v obnovo GRAU, kjer je še sedaj. »Ja, delovni pogoji se spreminjajo. Res je, da še niso povsod zaželjeni, pa vendar s strpnostjo premagujemo tudi to plat življenja, 'ki nam teče v službi, in ki ga človek preživi skoraj polovico«, je končal z razmišljanjem ob našem razgovoru, tov. Peter. ZUPANIČ Friderik: rojen 10. 7. 1930, zaposlen v DO AGIS kot vodja izmene linijske montaže TOZD TAP obrat I »Lepi so spomini na mladost. Pa čeprav takrat nismo živeli v izobilju, saj me je vojna vihra dobila v rosnih letih, toda trdim, da je bilo vseeno lepo. Vasi so bile prijaznejše. Več smo hodili na vas. Ljudje so živeli bolj družabno, znali so se veseliti. Žal pa čas beži in spreminja naravo in ljudi, tako hitro, da se človek tega pravzaprav niti ne zaveda. Naenkrat stojiš pred dejstvom, da si stojita z »abrahamom« iz oči v oči, in da je potrebno narediti malo inventuro po spominih. Želja po zaslužku me je pripeljala v DO AGIS 4. 1. 1956 v takratno Avtokaroserijo kot avtokleparja, kasneje sem o-pravljal dela varilca, vse do 1962, od takrat naprej pa sem ostal zvest montaži, vse do danes. Pravzaprav sem z delom zadovoljen, pa čeprav ni lahko. Delovna sredina je sestavljena pretežno z žensko delovno silo, in to pogojuje tudi veliko težav, ki spremljajo mater, delavko. Spomnim se, kako smo prej kovičili še vse ročno in človek je veliko več trpel kot danes. Dosti se je spremenilo na bolje. Tudi delovni prostor imamo zračen in čist.« Ob vsem tem pa moramo povedati, da je bil tov. Zupanič tudi ustanovni poveljnik IGD AGIS, kar potrjuje njegovo zavest do varovanja družbenih dobrin in ljubiteljske dejavnosti. Ostalo nam je za zapisati še to, da nam je med Ostalim zaupal, da pravzaprav leta niso važna, važno je, kako se počutiš, in tu je še mladenič. Obema jubilantoma naše čestitke. M. Menoni POSETNICA GINA VRTEC Gina rada hodi v hribe. Na kateri vrh se je povzpela v letošnjih počitnicah? Dosti smo napisali v upanju, da boste prebrali naše vrstice do konca, seveda z željo, da se boste odločili za to, za kar vas prosimo. Mi pa vam obljubljamo, da se bomo tudi vnaprej pridno učili in da vašega razumevanja ne bomo nikoli pozabili. Hvala! Učenci osnovne šole v Trnovski vasi Daleč od lanskega uspeha Letos minevajo tri leta, od tragične smrti člana TVD Partizan Videm in šoferja na Mercatorju, ter bivšega strugarja v TOZD TAP, Janeza Trafele. Kot vsako leto doslej, je bil tudi letos na Vidmu memorialni turnir, v njegov spomin. Tokrat so nastopile le štiri ekipe in to: AGIS (Kov. obdelava); Videm (veterani) in Videm (mladi). Drugače sodeluje pet ekip in to zraven omenjenih še ekipa Leskovca. Ker le te lani ni bilo, jih tudi letos niso vabili. Dosedanja dva zmagovalca memoriala Janeza Trafele sta bili ekipi: 1978 — Videm (mladi) 1979 — AGIS (Kovinska obdelava) Letošnji turnir je bil zelo dobro organiziran, obenem pa so organizatorji imeli srečo z vremenom, saj je bilo lani izredno slabo vreme, ves čas tekam je močno deževalo 5n takrat je ekipa Kovinske obdelave osvojila prehoidni pokal in pokal v trajno last, ki ga je dodeljeval organizator memoriala. Letos, jim žal tega ni uspelo ponoviti in so zasedli šele tretje mesto. VIDEM (VETERANI) DALEČ NAJBOLJŠI, PREDSTAVNIKI AGIS RAZOČARALI! Na letošnjem memorialu je bil na sporedu najprej slavnostni govor, nato pa so kapetani ekip odšli na grob J. Trafele, kjer so položili venec in prižgali sveče, ter z enominut- nim molkom počastili njegov spomin. Nato pa se je začel sam turnir v malem nogometu. V prvem srečanju sta se sestali ekipi Vidma (Mladi) in Merkatorja. Po boljši igri so zmagali mladi iz Vidma s 5:1. V drugem srečanju sta se pomerili ekipa Vidma (veterani) in branilec naslova ekipe Kovinske obdelave. Pri tem velja omeniti, da igralci (zastopniki AGIS-a) Kovinske obdelave niso bili v popolni sestavi, saj je nas zastopal le en član te ekipe, ostali pa so bili iz drugih TOZD. Ekipa AGIS je razočarala in izgubila kar z 0:5, vendar kljub temu pobrala aplavze in simpatije okrog 150 gledalcev, ki so bili prisotni na tem memorialu, predvsem zaradi svoje borbenosti in želje za nastopanjem. V finalu so nato Videm (veterani) zasluženo premagali mlade z 2:0 in osvojili prehodni pokal, kar je številno občinstvo burno pozdravilo. Ekipa AGIS je nastopila v postavi: Murko, Fajt, Alt, Ze-mljak, Makovec, Topolovec in Polajžer. Igralci si želijo, da bi prihodnje leto nastopili v kompletni sestavi in s tem dostojno zastopali TOZD Kovinska obdelava in se obenem tako na dostojen način spomnili pokojnega tovariša in bivšega sodelavca. Bojan Murko Občinsko prvenstvo na leteče cilje K številnim aktivnostim in dokaj vestnemu izpolnjevanju svojega programa je strelska ekipa na leteče cilje, kolektiva Agis, dodala še en uspešen nastop, ki ponovno kaže na potrebo in upravičenost nadaljnega razvoja, o-benem pa vedno znova opravičuje tudi sredstva, ki jih kolektiv vlaga v to zvrst interesne dejavnosti. In to ne v »interesno dejavnost« posameznikov, temveč v težnjo vseh, da se nas čim več kvalitetno usposobi za potrebe obrambe naše domovi- ne. Tako smo v preteklih dneh, kot prejšnja leta, tudi letos sodelovali na občinskem tekmovanju z ekipo strelcev na leteče cilje. V konkurenci štirih ekip, Agis, Merkator in dve ekipi SD Dražene, smo si z uspešnim nastopom »nastreljali« prvo mesto. Od 200 možnih so naši tekmovalci dosegli izid 159, kar jim je prineslo naslov, občinskega prvaka. Ta naslov pa jim je odprl tudi odhod na republiško prvenstvo, ki bo potekalo v mesecu avgustu, v Novi Gorici. Ekipa DO AGIS z osvojenim pokalom Dodati še moramo, da so tekla renči, naš tekmovalec Stane Pla-tudi tekmovanja posameznikov, ninc, zasedel s 43 zadetki od 50 kjer je v dokaj kvalitetni konku- možnih, drugo mesto. OSEBNI DOHODKI V MESECU JUNIJU 1930 TOZD Bruto masa OD Plan Realizacija IND Povprečni bruto OD Povprečni neto OD TAP 5.621.892 5.569.778 99,07 8.869 6.106 VELIKA OPR. 1.033.304 1.073.195 103,86 9.846 6.779 KO in A KG 1.882.592 1.899.887 100,92 9.743 6.708 GUMARNA 2.336.775 2.201.189 94,20 9.096 6.263 PREG. MEHAN. 927.800 1.026.141 110,60 9.963 6.860 ORODJARNA 1.449.875 1.396.583 96,32 11.542 7.947 SERVISI 1.084.218 1.026.536 94,68 9.594 6.606 VZDRŽEVANJE 864.925 843.706 97,55 11.401 7.850 KOMERCIALA 1.043.558 997.295 95,57 10.724 7.383 D S S S 2.478.927 2.616.205 105,54 10.946 7.536 DO AGIS 18.723.866 18.650.515 99,61 9.760 6.720 Planirana masa osebnih dohodkov v skupnem znesku (DO AGIS) m bila prekoračena, s tem, da zasledimo presegan je plana v posameznih TOZD-ih: v TOZD Pricizna mehanika za 10,60 %, v TOZD-u Velika oprema za 3,86 %, v delovni skupnosti skupnih služb 5,54 % ter 0,92 % v TOZD Kovinska obdelava. Preseganja plana so se pojavila v tistih TOZD, kjer je bil izplačan večji stimulativni del (25 %) izplačanih pa je bilo 176 ur po zaposlenem. Prikaz bruto ih neto OD na delavca je izdelan glede na stanje zaposlenih na koncu meseca. VEDNO SE GA BOMO RADI SPOMINJALI Minilo je polno leto, odkar se je poslovil od svoje družine in sodelavcev. Toda minil je samo čas, njegovega značaja in tovarištva, čas ni odnesel s sabo. S spoštovanjem smo ga vsak dan sprejemali v svoje sredine, se z njim pogovarjali in se skupno veselili uspeha, ki ga je dosegel z delom ali nasveti. Prav zato, ker je vedno znal biti tovariški, prijazen ter vesten in marljiv pri delu, se danes z isto svežino spominjamo nanj in vedno znova čutimo vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom. Isto in nič manj boleče kot njegova družina, si želimo njegovega prijaznega obraza, njegovih nasvetov in pomoči ter veselega srca, ki je še tako nerazpoloženemu vlivala voljo in mu dajalo novih moči za prebroditev težkih in bolečih trenutkov, tako bolečih in žalostnih kot je čas brez njega in spomin nanj. Sodelavci in sodelavke Ob smrti mojega očeta, ALOJZA LESJAKA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovani venec in izrečeno sožalje hčerka MARTA ŠTIBERC Bližnjim sodelavkam in sodelavcem se najtopleje ZAHVALJUJEM za vso pozornost ob izgubi mojega očeta, ANDREJA ŽIROVNIKA. ANTON ŽIROVNIK a£LQ/J3KO Lerov/Sče (AKASOAft: PAS ) Pevec K fiASOM HCfi SASOM /