Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	vb	Sklep urejevanja 5. in 120. vsakega meseca.
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h.	V	insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 25. aprila 1901.	Poštno-hran. št. 849.872
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Gnojitev pri fižolu.
Z domačim "gnojem se dela mnogokrat na kmetijah zelo velika potrata, ker se ne zna prav raznati na gnojišči, kjer se pušča odtekati dragocena gnojnica, kakor se rabi tudi hlevjek pri takih rastlinah, kojim zelo malo koristi. Kmetijska vedaj^razdeljuje vse poljske rastline glede gnojitve z dušikom, ki je važna sestava beljakovin in neobhodna za rast, v dva razdelka:
a)	rastline, ki jemljejo dušik iz zemlje, kakor razno žito in okopavine,
b)	rastline stročnice, ki si prisvajajo dušik iz zraka, kakor je detelja, fižol, grah, grahova itd.
Prve vrste rastline vspevajo le tedaj dobro, ako dobe v zemlji vse štiri za rastlinsko rast prevažne redilne snovi kakor dušik, kalij, fosforno kislino in apno. Toda rastline druge vrste rastejo ravno tako dobro samo pri treh redilnih snoveh, pri kaliju, fosforni kislini in apnu, tedaj niso navezane na dušik, zato je tudi gnojitev pri zadnjej vrsti za polovico cencja, ker odpade najdražja redilna moč, dušik. l°/o fosforne kisline v 18°/o žlindri stane 38 vin.,
l°/o kalija velja v 40°/o kalijevej soli 31‘6 vin., toda l°/o dušika v solitru velja 2 kroni. V domačem gnoju tvori vseh redilnih snovij dušik, dela se potrata, ako se ž njim gnoji pri tacih rastlinah, ki si ga same prilastujejo, kajti stročnice, kakor je fižol, si prisvajajo dušik iz zraka po bunčicah na koreninicah. Zato ni neobhodno potrebna gnojitev s hlevjekom pri fižolu samo radi fosforne kisline, kalija in apnenca, ker sicer uporabijo dušik iz hlevjeka, toda ga ne izkoristijo iz zraka. Le v prvej mladosti potrebujejo koreninice stročnic nekoliko dušika v klev-jcku, dokler časa se še niso razvile bunčice, toda ta potreba je zelo majhna. Ako izruješ v jeseni fižol, opaziš na koreninicah bunčice, kjer se nabira ista moč, ki je v obilnej meri v domačem gnoju.
Glavni namen gnojitve pri stročnicah mora biti, jim preskrbeti možno veliko rudninskih snovij, kakor fosforne kisline, apnenca in kalija, potem si potrebni dušik same preskrbe. O tem dejstvu se vsakdo lahko overi, ako pogleda na najbolj zanikernih njivah ob robu pri cestah fižol ali bob, tu opazi kamor veter cestni prah zanaša, da rastline tu bujneje rastejo, kakor na drugem prostoru. Stročnice ob cesti dobivajo v cestnem gnoju dovolj rudninskih snovij, dušik si prisvajajo same, zato
taka bujna rast. Ako bi se skrbelo po celej njivi za dovolj fosforne kisline, kalija in apnenca, tedaj bi se razvil fižol na vsem prostoru jako bujno. Tu imamo pripomoček v umetnih gnojilih, da damo le iste snovi, za katere vemo, da ima rastlina potrebo, kakor pri fižolu v žlindri fosforno kislino in apnenec, v kalijevej soli pa kalij.
Pridela se fižola na 1 /m od 13—21 q. Ako se sadi med tur-šico ali krompir, je pridelek izdatneje manjši samo 4—6 q. Za fižolovo gnojitev se potrebuje 60—80 kff kalija in 30 — 60 kg fosforne kisline. Tedaj imamo vzeti, ako sam fižol sadimo za 2 ha: 400 kg žlindre in 100—150 kg kalijeve soli ali 200 kg superfos-fata in 100—150 kg kalijeve soli.
Domači gnoj se sme popolnoma opustiti ali naj se samo zmerno ž njim gnoji. Žlindra se mora pred trošenjem hlevjeka dobro zavlačiti. Ako pa fižol v krompir ali turšico sadimo, tedaj bodemo obojega veliko več pridelali, ako vzamemo istočasno z domačim gnojem še 100 kg superfosfata in 100 kg kalijeve soli.
Važno za napredek našega kmetijstva bi bilo, da upoštevajo gospodarji dejstvo, da smejo le tedaj na dobro letino pri fižolu upati, ako rabijo poleg do-
mačega gnoja še umetno kot pomožno gnojilo.
Sadjarstvo.
Zakaj ne napreduje naše sadjarstvo ?
Geslo: čvrsto na delo !
Sadjastvo je važno postransko opravilo kmetovalca, ki se da izvrševati brez znatnega obteženja in ki pri pravilnem ravnanju daje bogat dobiček in pripomaga k bla-dostanju kmetijstva.
To je priznal tudi kmetijski svet, ki je lani zboroval na Dunaju in v tem smislu sestavil zanimivo poročilo, na koje se hočemo tu in tam zlasti glede statističnih podatkov ozirati.
Ne da bi se moralo poljedelstvo omejiti, ima v to rabljena zemlja ob enem služiti sadjarstvu in posebno pota, travniki in podobni prostori naj bi se zasadili s sadnim drevjem, prostori, ki leže morda prazni ali poraščeni z grmovjem ali ki se dado vsled neugodne lege le z veliko težavo in neprimerno velikimi troski ob-delavati. Nečemo torej dajati prednosti sadjarstvu pred poljedelstvom, ampak le govoriti besedo sadjarstvu v okviru kmetijstva.
Zanimalo bode pred vsem, ako iz gori omenjenega poročila povzamemo splošno stanje avstrijskega sadjarstva, koliko se pri nas sadja pridela, koliko izvaža in uvaža.
Tekom poslednjih 10 let je znašal prihodek iz sadjereje 4,179.000 kvintalov (meterskih stotov) v vrednosti 36—42 milijonov kron. Najboljše letine kažejo seveda še večje narodno premoženje, ki izhaja iz sadjereje, ker v treh najboljših sadnih letinah je znašal prihodek: 1. 1878. 10 mil. kvint, v vrednosti 100 mil. kron, 1. 1881. 71/2 mil. kvintalov v vrednosti 75 mil. kron, 1 1866. G'ji mil. kvint, v vrednosti 61 mil. kron.
Ta skupni pridelek pa se po-razdeluje na posamezne dežele,
kar hočem navesti, ker služi v pregled, koliko posamezne dežele zmorejo v sadjarstvu:
1.	Nižje Avstrijsko vsa leta (v primeri deset let) 160.000 kvint.
2.	Gor. Avstrijsko ............... 414.000	„
3.	Solnograško 1.000	„
4.	Štajersko . 367.000	„
(v najbogateješm letu pa je znašal dohodek iz sadjereje 1,476.000 kvintalov.)
5.	Koroško . 153.000 kvint.
6.	Kranjsko . 222.000	„
(v najboljši letini 1. 1893. je bil pridelek 496.000 kvintalov.)
7.	Tirolsko. .	69.000kvint.
8.	Predarlberško 35.000	„
9.	Goriško .	.	45.000	,,
(v bogatih letinah do 148.000 kvintalov.)
10.	Trst in Istra 16.000 kvint.
11.	Dalmacija .	49.000	„
in sicer med temi: 28.500 kvintalov smokev (fig), 13.900 kvintalov koščičastega sadja in 5.000 kvintalov orehov.
12.	Češka .	. 882.000 kvint,
(v najboljši letmi 1,896000 kvint.)
13.	Moravsko . 303.000kvint.
14.	Šlezija .	.	16.500	„
15.	Galicija . 801.000	„
(najboljša letina 1. 1881.3,213.720 kvintalov.)
16.	Bukovina .	26.400 kvint.
Zanimivi so statistični podatki
našega izvoza v sadju in uvoza sadja iz drugih držav v našo državo.
V teku 10. let se je vpeljalo sadja povprek vsako leto drugo k drugemu: 256.700 kvintalov presnega sadja v vrednosti 5,143.000 kron in sicer je došlo tega sadja iz Laškega 40°/o, iz Srbije 35°/o in drugih držav 25°/o.
Nasprotno pa znaša naš izvoz na leto (proračunjeno tekom 10. let) 766.878 kvintalov sadja v vrednosti 15,774.000 kron in gre tega sadja 90°/o v Nemčijo in 10°/o v druge države.
Te številke nam kažejo, da presega naš izvoz sadja 3krat uvoz istega v našo državo.
Da je uvoz tolik, prihaja največ od pomeranč, ki imajo po zadnji trgovinski pogodbi Avstrije z Italijo carine prost uhod v našo državo. Koliko je to dovoljenje škodilo našemu sadjarstvu, nam najbolje kaže številka, po kateri se je v poslednjem desetletju zvišal uvoz laškega sadja proti prejšnji dobi za trikrat.
Leta 1890. je došlo k nam iz Laškega pomeranč 112.000 kvintalov, 1. 1897. (po novi pogodbi) 6 9 8.000 kvinta! o v !
Kar iz Serbije sadja k nam prihaja, so suhe češplje, katerih dohaja največ 27.000 kvintalov.
Izvažamo pa mi suhih češpelj v inozemstvo do 252.000 kvintalov v vrednosti 7 milij. kron. Največji naš izvoz v suhih češpljah je bil leta 1898. 167.900 kvintalov v vrednosti 6,642.000 kron in skoro vsa množina je šla v Nemčijo, ki je sploh za naše sadje najboljši trg.
Konsum sadja v Nemčiji od leta do leta narašča in vzlic velikemu napredku v sadjavstvu ni mogoče domači sadjereji zadostiti zahtevam domače potrebščine. To prihaja od izrednega napredka obrtnije v Nemčiji, katera potrebuje nebroj delavnih močij, in pod-krepčuje trgovino in pospešuje sploh višje blagostanje ondotnega ljudstva, katero si more kaj več in boljšega privoščiti. Pa tudi njeno obnebne, klimatične razmere, niso ravno najugodnejše sadjereji ter so v Nemčiji bogate sadne letine kaj redke. K vsemu temu pa pride še to, da osobito južni del Nemčije ljubi sadno vino (mošt), katerega obilno potrebujejo.
Pa tudi na Angleškem raste konsum sadja od leta do leta.
Po statistiki Nemčije je ta država kupila sadja iz inozemstva 1. 1891. 1,203.000 kvintalov v vrednosti 15'7 milijonov mark (marka je P20 K); leta 1897. 1,413.000 kvintalov v vrednosti 35 milijonov mark. Večina tega blaga prihaja Nemčiji iz naše države, manjšina pa prihaja iz
- 115 —
Švice, Belgije, Italije ter Francije. V 1. 1899. je došlo le v Virtem-berško iz Francijo 1146 vagonov jabolk za mošt.
(Dalje prih.)
Čebelarstvo.
Kraljica in njeno ministerstvo.
(Nadaljevanje.)
Min. U. Ni samo napačno, ako so polki vsled premajhnih panjev in solnčne vročine prisiljeni, da se preveč izrojijo; ampak pretesni prostor in previsoka toplina imata še drugačne škodljive posledice. Tu je ravno nek panj dodelal do konca satje; čez in čez vse polno zalege in „muhe11 vse črno, vročina v no-trinji panja je prestopila 30° R. Čebele rojiti ne morejo, ker je morda čas zato že potekel ali pa mu manjka kakega drugega pogoja ; na ta način torej si ne more nič olajšati; kaka zadrega! — Delavke vsled pomanjkanja prostora ne morejo več delati; vročina bi jih tudi skoro udušila. Nevarnost je celo, da se cela voščena stavba raztopi. Čebele so prisiljene, mej več zli izbrati najmanjše. Da namreč zamore vsaj en del čebelic delati in da vročino vsaj nekoliko zmanjša, zapusti polovica polka panj in se vsede v velikem grozdu na brado pred žrelce, kjer cele dneve in noči neprostovoljno lenari; čebelar pravi, da čebele „prisedajo11 in mu je to navadno znamenje dobre letine. Vender pa je ta prikazen čebelarska napaka, ker bi čebele v prostornejših in obsenčenih panj ovili lahko mnogo več nanosile. Ako potem čebele vsled grozne vročine vse besne napadajo vso okolico v bližini uljnjaka s svojim želom, ali ako se cela voščena stavba zgrudi raztopljena na tla in se med pri vseh špranjah cedi na vse štiri vetrove, kdo je kriv tega? — Nevedni in leni čebelar sam, kateri je imel dati svojim čebelam prostornejše in primernejše
stanovanje, o pravem času nastavke in več sence.
Kraljic a. Čudno! Pri drugih domačih živalih dela vender človek vse drugače. Pastir n. pr. žene o vročem poldnevu čredo pod senčnato drevje. V konjskih in govejih hlevih odpiramo okna in vrata in sploh skrbimo, da živini ne primanjkuje prostora. Le pri čebelah ljudje ne vedo, kaj jim je v prid, kaj jim v kvar!
Min. E. Nismo še pri kraju. Še važnejša nego doslej omenjene napake je ona, ki jo zakrivi mnog čebelar glede prezimovanja čebel. Dočim vsak reden gospodar za vse svoje domače živali čez zimo po očetovsko skrbi, jim vsak dan da potrebne hrane, jih s primernim hlevom zavaruje proti mrazu, vetrovom in mokroti in jih po noči brani z zapahom in ključavnico pred tatovi, mora človeka srce zaboleti, ko vidi, da isti gospodar s čebelami vse drugače ravna. V jeseni n. pr. sp od-reže kolikor moč globoko medeno satje; zdi se, da niti ne ve, da čebele tudi po zimi žive in potrebujejo medu. Ko je pa nasitil svojo lakomnost, pusti čebele pri miru, kakor nevredni kamen na cesti. Čebele ostanejo v kakem zapuščenem kotu, dostikrat v razbitih, na pol segnitih hlodih in skrinjah z režečimi razpoki!nami in na stežaj odprtimi žrelci same sebi prepuščene in izpostavljene pritisku zmrzline, snega in deževja, ostro-zobe miši, špičmoha in druge golazni in slednjič grabežljivim krempljem brezvestnih ljudij. In kaj se zgodi? Čebele pomrjo lakote, bučele pozebejo, panjovi splesnijo, od znotraj oglodani od miši in morda oropani od tatov. Sedaj še-le pride v čebelarja življenje in delavnost. Na vse pretege ti toži čebele, koliko da požro, jezi se nad hudo zimo, nad mišjim letom, nad tatinsko sodrgo, nad svojo čebelarsko smolo. O, da bi vsaj molčal! Njegova lastna ne-
vednost in vnemarnost je vsega kriva. S tem v zvezi je še druga, rekli bi, glavna napaka. Mnogi namreč ne vedo, da čebele tudi po zimi, kakor po leti, potrebujejo svežega zraka, da morejo živeti, in si čez zimo dobro spočiti.
Dobijo se celo ljudje, ki žrelca po zimi popolnoma zamašijo, češ, da ja ne more notri zimski mraz, Toda tako zaprtijo more prenesti le kak prav slaboten polk, ki ima v panju že dosti prostora; močnejši polki pa, zlasti če je v panju polno satja, morajo se zadušiti, ali vsaj zboleti. Vsaj so močna ljudstva, kojih v jeseni nismo nič spodrezali dostikrat pri odprtem žrelcu v nevarnosti, da poginejo. Nekaj mrtvih čebel pade pred žrelce, ki vsled vlage in meljave, ki se nabere na mrličih, zamrzne in tako uniči najmočnejše panje. Nevarnost je seveda v tem zadnjem slučaju še večja, ako smo žrelce pred mišjo zožili.
In ako se morda čebele tudi ne podušijo, jih pa pomanjkanje potrebnega zraka vznemiri iz zimskega ležišča ; prestrašene tekajo semtertje, omažejo pri tem sebe in satje in trpe tako največjo škodo. Ravno tako je škodljivo, ako stoje panjovi po zimi na kraju, kjer je veden nemir n. pr. ako se v bližini trdo zapirajo vrata, ako se cepijo drva, ako se mlati, vozi v pod, ako se panjovi trdo premikajo ali prevažajo. Pri tem se lahko poruši voščena stavba, ki je po zimi pri mladem satji posebno krhka. Nevarno je tudi postavljati panjove po zimi na toplo mesto; kajti toplina 2—5° draži čebele k izletu, ki je vender poguben. Boljši za čebele je mraz 2—5°. Tudi jasno zimsko solnce ne sme sijati naravnost v žrelca, sicer izvabi čebele na prosto, kjer v trenutku odrevene. Panjovi naj stoje v temi ali naj imajo vsaj pred šrelci zaslone.
Pazljivost na vse to tvori skoro celo čebelarstvo; in če tudi le-to zahteva le malo časa in truda
se vender tudi to, največ iz nevednosti, zanemarja. Zato so pa tudi spomladi zadušeni panjovi, mokri in plesnjivi panjovi, grižavi in oslabeli panjovi tako pogostni. Zlasti zadnji dve napaki pogubno vplivata na čebelarstvo. Ne le, da uničita mnogo polkov, ampak sta tudi vzrok, da oni panjovi, ki so ostali pri življenju, ne prineso nobene koristi. Tako oslabljeni bolniki imajo celo leto dela čez glavo, da si zopet opomorejo in ne prineso v tem letu nič haska.
Dobro prezimljenje čebel kaže mojstra v tej stroki. To se mi je zdelo umestno omenjati ozir prezimovanja.
Min. U. Se mnogo bi bilo povedati o družili posamnih prestopkih in nerodnostih, kako nepripravno n. pr. mnogi postopajo pri pitanji, kako nespametno pri trganji! Kolikokrat so sami vzrok roparstva, ker tako neprevidno ravnajo z medom, pustijo polke brezmatične ter takih niti ne poznajo ! Kake mrzle in nepripravne klade imajo mnogi za panjove in noben človek na svetu jih ne pripravi do pripravnejših! Kako trpinčijo mnogi roje, kako zopet uboge čebelice mučijo pri trganji in drugih operacijah itd.
Kraljica. Dovolj, dovolj ! iz navedenih pogreškov, zlasti v teoriji se da razlagati vse drugo in ni potrebno nadrobno razkladati vsake praktične hibe, ki izvira iz tega. Sicer smo vže tako prišli blizu cilja svojih posvetovanj. Povzamem še enkrat besedo in sklepam tako-le:
Mnogi, ki se hočejo imenovati čebelarje, nimajo o čebelarstvu nobenega pravega pojma in ne poznajo niti čebel ne narave in njenih lastnostij; zato čebel sploh nič ne goje ali pa na neumen, neutemeljen, samo mehaničen, neprimeren ali neracijonelen način; zato tudi brez ugodnega vspeha, večkrat s škodo mesto s koristjo. Vsled tega nejevoljni, iščejo vzroka ne v lastni nevednosti in nerod-
nosti, ampak drugje, v spremenjenih razmerah časa, kraja, obdelovanja, celo v nesreči in pod. in dospo slednjič do uničujočega sklepa: s čebelarstvom ni nič, ker ne more dati nobenega gotovega haska, ker preveč odvisi od slučaja itd.
A ko pa vže čebelarji sami spravljajo naš rod na ta način ob dobro ime, kaj naj potem še-le oni store, ki še nikdar niso imeli čebel, ki o čebelarstvu niti pičice ne umejo in samo od daleč gledajo in poslušajo ? — Ti vidijo in čujejo samo o čebelnih mrličih po zimi, o kupovanju medu spomladi, ničesar pa o pridelovanju medu v jeseni, ničesar o polnih loncih in dežah; vsako leto čujejo žalostinke, tako zvanih čebelarjev in niti ne slutijo, da tiči napaka čisto drugje, hitro sklenejo splošno sodbo: „S čebelarstvom ni nič, to je samo pečanje za ponameriš, na dobro srečo — neke vrste šport; ono se ne iz-plača“.
In ta napačna sodba, ki jo stotine kričijo v svet, je v zvezi z vidnim slabim vspehom skaza-čebelarjev, straši tisoče, da se ne upajo sami lotiti čebelarstva, druge vzpodbujati k temu in tako pospeševati čebelarstvo.
Tako je torej ljubo čebelarstvo neprenehoma po nezasluženem le ,,sirota Jerica11 mej ostalimi kmetijskimi strokami, in vender so temu vzrok sama nevednost, predsodki in zmote. Da najdemo te vzroke, to je bil namen in je sedaj rezultat ali vspeh naših posvetovanj v obeh zasedanjih ter naših publikacij (objav) v lanskem in letošnjem tečaju v ,,Nar. Gospodarju11, ki kaže za našo usodo gorko sočutje.
Toda, zveste naše podložnice! megle nevednosti, predsodkov in zmot so ležale, bolj ali manj, od nekdaj tudi nad vsemi drugimi kmetijskimi odrastki, a v novejšem času so se jele dvigati in bolj in bolj razkajati.
Kako jasno je n. pr. postalo zadnji dve desetletji na polju zem-Ijedelstva! — Ali ne napoči tudi čebelarstvu skoraj zlata jutranja zora po trdi in črni temini ? Ali ne bo blagodejni vej znanosti skoro očistil tudi mračnega ozračja čebelarstva parov nevednosti, predsodkov in neumnosti ?
Min. A. Kar je Vaše bučelno Veličanstvo izreklo kot željo, se je deloma že obistinilo in se bo — tako upam — še v večji meri zgodilo.
K r a 1 j i c a. To zagotovilo nas presenetuje. Naj se nam vender navede kaj veselega iz novejših dnij.
Min. A. Čebelarska znanost je zadnji 2 desetletji izredno napredovala, mnogo ugotovila in iznašla, kar je bilo na čebelni naravi tisočletja skrivnostna uganjka. Izvrstni čebelarji in naravoslovci so s skrbnimi in trudapolnimi opazovanji, z anato mičnimi (raztele-sevalnimi), mikroskopičnimi (z drobnogledom), tizikaličnimi, fizi-jologičnimi in kemičnimi poskusi na čebelnem telesu, na čebelarskih proizvodih s podobami si pridobili velikih zaslug, in s tem da so posvetili v čebel no naravoslovje ali teorijo, tudi odprli pot boljši čebelarski praksi.
Min. E. Za razširjenje teh boljših teorij in njim odgovarjajoče prakse so si prizadevali posebno razni čebelarski listi iz prejšnjih let („Slovenska čebela11, „Slovenski čebelar in sadjerejec), kakor posebno sedanje glasilo slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani „Slovenski čebelar11, ki ga izdaja društvo zato, da bi ga čitali in se po njem ravnali vsi slovenski čebelarji.
Min. I. Vpeljava Dzierzonove metode, po katerej se čebele goje v panjovih s premakljivim satjem in spisi o tej metodi so napravili cel rebeljon na polju zboljšane čebeloreje. Ta metoda je teoriji in praksi izredno mnogo pripomogla. Tudi vpeljava laške ru-
mene čebele (ki bi je pa našim slovenskim kmetovalcem nikdar ne priporočali) je znanstvenim čebelarjem pripomogla do marsi-kakega vspeha.
Min. O. Da je prišlo v novejšem času tudi v čebelarstvo novo življenje in živa delavnost, dokazujejo tudi mnogi poljudni spisi, ki učijo tudi priprostoga moža umne čebeloreje. Tako omenim poleg Černetovega „Umnega Čebelarstva11 mnogih čebelarskih spisov po „Kmetovalcu11, „Slovenskem Gospodarju11, „Dolenjskih novicah11 itd. Pa tudi drugje po širokem svetu ne spijo Čebelarji. Po celi Avstriji izhaja kakih 17 čebelarskih listov, na Nemškem 22, na Francoskem 14, v Ameriki 12, v Belgiji 6, na Ruskem 3.
Min. A. Usojam si še dostavljati : Mnogo novih panjev je prišlo na dan, posebno za čebelarjenje po Dzierzonovem načinu. Pri nas na pr. je mnogo amerikanskih panjev v krajih, kjer pred malo leti ni bilo niti jednega. Drugodi zopet, posebno mej češkimi čebelarji preplavlja ulnjake slamnati panj najrazličnejših sestavov in tudi dzier zon ovan (t. j. z okvirčki), ta slamnati panj je naši naravi jako primeren, kajti v njem se prijetno na gorkem prezimuje, po leti se pod slamnato, hladno streho lažje dela, čebelarju pa pride tudi dosti ceneje nego leseni panj.
Min. U. Resnobo, pripomoči čebelarstvu naprej, kažejo posebno mnogoštevilna čebelarska društva po vsem svetu. Pod našim cesarjem jih je 24, na Ogrskem 32, na Nemškem 47.
Nekaj let sem obstoji vže tudi „Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani11 za vse slovenske pokrajine, ki šteje kakih 6—700 udov, s kakoršnim številom se drugodi ponašajo le največja čebelarska društva. Ono spodbuja v obče k umni čebeloreji, posebno učitelje ; slednje tudi poživlja, da poučujejo mladino v tej kmetijski
stroki in da učijo priprostoga moža, kako se plete slamnat panj.
In če bo društvo tudi korajžno strmelo za ciljem, ki si ga je postavilo in držalo novoletne obljube ter tudi z živo besedo in očivid-nimi demonstracijami ali razkazovanjem poseglo mej naše dostikrat medvedje zaspane muharje, imam jaz najboljše upanje, da ne bomo slovenske čebele vedno pod kolesom, ampak da se tudi nad nami izpolni prislovica:
»Tko je gori, e to je doli a tko doli, gori ustaja«.
(Konec prihodnjič.)
Splošno.
Dobra gospodinja.
Bodi čista!
Rekli smo, da je snaga pol blaga, a sedaj pravimo, da je snaga pol zdravja. Te zlate besede bi hotel, da si utisneš, mila slovenska mati, globoko v srce. Ti mati, praviš, da ljubiš svoje dete? Verujem ti, toda šele tedaj, ako najdem čiste in snažne tvoje otroke. Ono nedolžno dete ni v stanu, dopovedati ti, koliko trpi, kadar leži v mokri zibelki, ampak ti kot razumna in skrbna mati, moraš to vedeti. Ce pa ne veš, poskusi sama enkrat počivati v takem položaju in kmalu uvidiš, kako je to sitno in mučno. In naj bi bile tvoje oči še tako težke in senci trudne, ne zatisneš trepalnic, temveč željno boš pričakovala, da zasije zora, samo da se oprostiš tako neznosnega položaja.
Otroci, ki morajo radi zani-kernosti svojih mater spavati v takih nesnažnih zibelkah, večinoma trpe po raznih boleznih na koži, želode*, v prsih in v grlu. Ohrani torej svoje dete vedno snažno in prepričaš se, da ne bode toliko noči prejokalo, pa tudi ti sama boš mirneje uživala nočni počitek. S popolno pravico moremo trditi, da se polovica otrok pre-
seli v večni počitek ravno vsled zanikernosti svojih mater.
Ako imaš torej kaj vesti in ti je ljuba milost Božja, ki ti je zaupala vzgojo nedolžnega deteta, ohrani je čisto. Saj za to ni treba druzega, nego vode, vode pa je dosti povsodi.
Ker se mala deca večkrat onesnaži, zato moraš skrbeti, da jo očistiš vsakikrat sproti. Dobro si zapomni besedo „vsakikrat11, to se pravi tudi po noči. Res je, da je nočni počitek sladek ali pretrgaj ga v pravem času, da bo moglo tudi tvoje dete mirno spati. Kakor hitro opaziš, da so plenice mokre, takoj jih premeni ter oplakni. Zakaj če tega ne storiš, zajeda sol, kigse nahaja v mokroti, otroku v kožo, ter mu jo okuži s pekočo srbečico. Človeška koža pa ima neizmerno veliko drobnih luknjic ali por, skozi katere stara kri brez prestanka uhaja iz našega telesa.
To se ti zdi neverjetno, no kmalu se prepričaš o tem. Da mora stara, obrabljena kri uhajati iz našega telesa, se vidi že iz tega: Ko bi ne bilo to tako, kje bi bilo toliko krvi v našem telesu, kolikor se je napravi iz jedi in pijače? Da, ona stara kri mora itf iz našega telesa, to je tako jasno, ker, kakor bi bilo staro listje na steblo samo na poti mlademu zelenju, tako bi bila tudi stara kri novej v našem telesu. Ako pa stara kri najde vrata, skozi katera bi morala iziti, zaprta, t. j. ako je koža zamazana in pore zamašene, tedaj ne najde pota, po katerem bi uhajala in tu imaš gotovo bolezen. Zato ne varčuj z vodo! Oplakni vsako mokro plenico in skoplji pogosto svoje dete v mlačni vodi. Od začetka ga lahko skoplješ vsak dan, pozneje pa vsak teden enkrat. Tudi snažno dete skoplji vsakih štirinajst dni, ona pa, ki že hodijo vsak mesec, samo pazi, da storiš to v lepem vremenu, da se ne prehladi. Otroci naglo rastejo,
mnogo hitreje nego odrasli ljudje. Ravno zato pa morajo biti pore na koži vedno odprte, da lahko odhaja stara kri.
Da je snažnost in čistota pol veselja v hiši, to je zamogla opažati že vsaka mati sama. Le poglej, kako z veseljem je tvoj mož iz čiste posode, s čisto žlico; a še bolje mu dene okrepčilo, ako sedi poleg njega za mizo lično opravljena žena. Naj bode tudi samo krompir ali karkoli, vse mu gre v slast. In kako lepo je, kadar na večer otroci vsi čisti, da se kar leskečejo, hite naproti svojemu očetu, vračajočemu se s polja; oče take otroke poljubuje, jih obdaruje s cvetjem ali kakim sadjem, dviga jih v zrak, a oni veselja vičejo, in taki sladki vskliki radostno odmevajo v srcu očeta in matere.
Sedaj pa si oglej drugo sliko! Hišna gospodinja vsa zamazana in razkuštrana, postavi skledo na mizo, a na skledi se poznajo od-tiski vseh prstov. Kadar vzame mož žlico v roke, a na njej se drže še ostanki sinočne večerje, — v jedi najde to in ono, tedaj vrže žlico od sebe, jezno zakolne in oddide od doma v krčmo večerjat.
Evo ti pri hiši nemira in nesloge ! In kdo je temu kriv ? Ne-snažnost. Tvoja dolžnost, o žena, je torej skrbeti, da se Božji darovi uživajo z veselim in zadovoljnim srcem, ne pa s kletvijo in rotenjem. Tu imaš torej, draga žena, nekoliko črtic, kako ti je skrbeti in ljubiti snažnost, ker ona je pol premoženja in zdravja v hiši. Sedaj ti hočem govoriti, kako skrbi za hišni red.
Skrbi za red v hiši.
Red mora biti v hiši! Red tako ozir kraja, kakor v ozir časa. Ako je „snaga pol blaga11 smemo reči, da je red pol opravila. Zato po pravici pravi neki učenik: Ohrani red in red bo ohranil tebe.
Z ozirom na kraj si zapomni zlate besede: „Vsaka reč na svojem mestu11. Na pr. noži, žlice, vilice, srpi, kose itd. morajo imeti svoj predel v hiši, da za časa potrebe ni treba prebrskati cele hiše in tratiti časa, ker čas je zlato.
Kot dobra gospodinja moraš vže zvečer premisliti, kaj boš počela jutri. Dobro je, da to že pri večerji omeniš, ter da se o tem nekoliko razpravlja. Več oči več vidi. Dobra služkinja morebiti še bolje nasvetuje, zato treba tudi njo poslušati.
Dan mora biti razdeljen na ure, in vsaka ura naj ima svoj opravek. Tako mora vsa družina ob določeni uri na noge, k obedu, k počitku. Delavec pri težkem delu željno pričakuje zaslužene hrane, zato glej, da mu prineseš jed raje malo preje nego prepozno, ker sicer se ga loti nejevolja, da ne dela več tako z veseljem.
Sploh moraš strogo paziti na red. Dostikrat se sporečeta mož in žena, ker se je sol raztresla po tleh, a še več prepirov nastane, ako soli ni včasih na mizi. Koliko nepotrebnih besedij se je vže izreklo, ko je mož zahteval snažna obuvala, a služkinja je začela šele blato brisati raz nje. Red v hiši ti bodi sveta stvar!
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 40.: Fr. K. v L. pri K. Zakaj se ne priporoča med deteljno travnato mešanico tudi lucerno sejati, ko dd na dobnli tleh štirikratno košnjo?
Odgovor 46.-. Lucerno radi tega ni umestno deteljno-travnati mešanici pri-dejati, ker isti čas, ko jo je treba kositi, je trava še jako pičla; toda ko trava pride do košnje, lucerna že oleseni in je malo vredna za krmo. Lucerno je edino-le priporočljivo v primesi pasje trave sejati in sicer naj se vzame za 1 ha\ 35—40kg lucerne in 6 - 8 /cyr pasje trave.
Vprašanje 47.: V. L. v P. Vozim že več let k sadnemu drevju gnojnico, toda vspehi pri sadju niso tako posebni, ali bi bilo priporočljivo še kako umetno gnojilo dodjati?
Odgovor 47.: Gnojnica je posebno bogata na dušiku in kaliju, kateri redilni moči ugodno vplivate na razvoj lesa, toda obilo redovitost pospešuje ravno fosforna kislina, ktere v gnojnici primanjkuje, zato jo je treba v umetnem gnojilu dodati. Plodovitost sadja se bode zdatno povzdignila, ako gnojite poleg gnojnice še s superfos-fatom. Izkopljite v okrožji drevesa v tej daljavi, kakor veje sežejo, mali jarek, in natrosite notri za srednje veliko drevo (pri premeri 10 m) P5—2 leg superfosfata.
Vprašanje 48.: I. O. v B. Kterim rastlinam bi bilo priporočljivo s solitrom gnojiti?
Odgovor 48.: Solitar je zelo drago gnojilo, zato je treba gledati, da se le ondi rabi, kjer je neobhodno potreben. Brez kakih izdatkov bi imeli lahko boljše letine, ko bi znali z domačim gnojem na gnojišči boljše ravnati in večjo pozornost obrniti zelenej gno-jitvi, ker nam pa še dosedaj primanjkuje za kmetijstvo prevažnoga dušika, zato si ga moramo kupiti v solitru. Posebno priporočljivo bi bilo rabiti solitar poleg domačega gnoja pri oko-pavinah, kakor pri krompirju, pri pesi ali želji. Za 1 ha naj se vzame 150 do 300 hg. Tudi pri žitu, kakor je oves, pšenica, luršica, proso itd. ako nam primanjkuje hlevjeka, se zelo dobro izplača dušičnala gnojitev, kjer pa zadostuje samo 100 - 200 kg. Manjša množina je tedaj vpoštevati, ako se rabi še poleg domači gnoj ali pa je rastla na istej njivi preje detelja ali fižol. Trosi naj se še-le takrat, ko je rastlina že prve kali pognala. Najbolje jo v 2 ali 3 oddelkih Stupati v presledku 4 tednov. Da se more manjša množina na velik prostor raztrositi, je dobro solitar s trikratno množino pepela ali prsti zmešati. Najugodnejši čas za Stupanje je pred dežjem, da se solitar takoj raztopi in da rastlinam hitro redilno moč.
Razni poskusi so pokazali, da se je pridelalo po 100 kg več: 400 kg ovsa, 300 kg pšenice, 3500 kg krompirja, 5500 kg pese, 5300 kg korenja. Tako izvanredni visoki pridelki pa se le tedaj dosežejo, ako se tudi skrbi za zadostno gnojitev s fosforno kislino, kalijem in apnencem.
Posestnikom se more priporočati, da jamejo vsaj v manjej meri rabiti solitar, katerega se dobi lahko v po-Ijubnej množini pri „Gospod. Zvezi1'. Na željo se dopošljejo naročnikom nemške knjižice o rabi solitra in o vspehih.
Tko ŽPli SV0JU »hiteli oskrbi pravim i ivu ten, j iKivuvskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na poUpisanog Juraj Onmulin, Jelsa — otok Hvar, Dalmacija.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 2i kr. in Kefoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst tor vabi konsmnente za nakup.
Najboljše seme STLifte
lepe trdo glave in rodi v vsaki zemlji. 30 g za 1 K, čez kg 50°/o popusta prodaja Ig. Mercina v Zg. Kašlju, pošta Zalog.	(99) 6—6
Kmetijska zadruga v Št. liju pri Velenju
prideljuje že čez pol leta prav fino surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto prav toplo, da se odjemalci zglase. — Podpirajmo slovenska podjetja, posebno ubozega kmeta.
Prinm*ni^3 o o ■ Vzajemna zavaroval-i I IJJUI Ul»a OD . njCJl proti požarnim
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima na prodaj
cepljene trte
na amerikanski podlagi Portalis požlahtnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-landec po 14 vinarjev komad,
Pozor gg. gostilničarji in zasebniki!
V vasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, je mnogo zdravega vina, cena od 16 do 20 kr. liter. — Josip (Doljan, župnik.
Kmetijsko društvo v Gorjah
pri Bledu na Gorenjskem
ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vse potrebščine za vinogradništvo:
žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz-
prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati.
Fižol za seme,
društvu v Ribnici.
Pluge, osipalnike, okopalnike,
najbolje sestavljene in najboljega štajerskega železa, izdeluje Matej Bregant v Orohovesi pošta Rače (Kranichsfeld).
18 lepih jorkširskih prascev
ima na prodaj
Matija Vidmar, posestnik v Št. Jurji pri Krnnji.
nhrinam katere imajo večjo množino 7 mleka zn oddajati, se priporoča več let praktično delujoč Švicar, ki hoče ondi na svoje stroške mlekarno urediti in vpeljati. Kateri kraj želi, da se vpelje zasebno mlekarsko podjetje, naj se obrne do „Gospodarske Zveze« v Ljubljani.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti.
(Zapisal Abc.)
(Nadaljevanje.)
Blagajn a in hranilnica.
Poštna blagajna sprejema in izplačuje nakaznice in poštne naloge do 1000 kron. Za večje zneske treba dve ali več nakaznic, če se tudi glase na enega naslovnika. Za tuje države ni znesek povsod enako velik dovoljen, tudi ne sprejemajo še vse države poštnih nakaznic (v Evropi Rusija), vender se ta vpeljava jako širi. Vsaka nakaznica stane 2 vinarja. Tiskane so ali samo v nemškem, ali nemškem in še enem ali dveh deželnih jezikih. Za tuje države imamo posebne nakaznice, nemško-francoske.
Vsako popravljanje na nakaznici je zabranjeno, tudi ako je nakaznica v dveh jezikih tiskana, ne sme se tisek v enem ali drugem jeziku prečrtati.
Oddajalec mora na nakaznici znesek s številkami in besedami, ter natančen naslov vedno s črnilom napisati in v jeziku v ka-katerem je nakaznica tiskana. Pri nas imamo nemško - slovenske nakaznice, torej je dovoljeno nakaznico le nemško ali slovensko izpolniti.
Na kuponu je dobro, da odda-jalee svoje ime zapiše, k čemur
pa ni primoran. Tudi sme na kuponu pisati nakazanem
Ako se nakaznica izgubi ali nepravemu naslovniku dostavi, mora se reklamirati. Pri nakaznicah garantira pošta za celi znesek.
Tudi lahko oddajalec zahteva, da se mu nakaznica vrne, vender le toliko časa, dokler je še ni naslovnik prejel, ali, da se za naslovnikom pošlje, ako je že odšel.
Te pristojbine veljajo za navadne nakaznice, lahko pa tudi zahtevamo: naslovnikovo potrdilo, da je denar prejel (Auszahlungs-hestatigung), tedaj treba še prvotni pristojbini 25 vinarjev doplačati, Ali da se kakazniea ekspresno dostavi. V tem slučaju treba, da oddajalec na nakaznico zapiše: ,,ekspresno dostaviti11 ali „expres“ in svoje ime in bivališče na kuponu. Za ekspresno dostavo mora oddajalec 30 vin. plačati. Ako ne stanuje naslovnik v kraju, kjer je pošta, tedaj mora naslovnik sam večjo pristojbino doplačati, katera je od daljave od pošte odvisna.
Tudi brzojavno lahko denar nakažemo, ako ima poštni urad, kjer in kamor se denar pošilja, tudi brzojav. Brzojavne nakaznice se dobe pri poštnih uradih brezplačno, ter izpolnijo, kakor navadne. Tudi na kupon lahko pišemo, kar se odbrzojavi. Pristojbine so: Pristojbina za navadno nakaznico, 30 vinarjev za ekspresno dostavo (ako se glasi „poste reslante11 ta znesek odpade) in pristojbina za brzojav, katera se ravna po številu besed. Pri brzojavnih nakaznicah v tuje države plača znesek za ekspresno dostavo naslovnik sam.
Obrt.
Obrtni kredit.
(Konec.)
Na vprašanje, katere poman-kljivosti ima sedaj obstoječa obrtna kreditna organizacija, odgovoril je zvedenec g. Faschingbauer, da v prvi vrsti boleha organizacija

IPrlstojToIro-e za. naalrazzLlc©:
Za Avstro - Ogersko			Za Bosno Hercegovino, Srbijo in Črnogoro			Za Nemčijo in Turčijo, c. kr. poštni ura	cjer so di.	
	K	vin.		K	vin.		K	vin.
do 20 kron		10	do 40 kron		20	do 40 kron	—	20
od 20 „	100	„	—	20	od 40 „	100 „	—	40	od 40 „	60	„	—	30
„ 100 „	300 „	—	40	„ 100 „	300 „	—	80	„ 60 „ 80 „	—	40
„ 300 „	600 „	—	60	„ 300 „	600 „	1	20	„ 80 „ 100 „	—	50
„ 600 „ 1000 „	1	—	„ 600 „ 1000 „	2	—	„ 100 „ 120 „	—	60
						itd. za vsakih 20 kron		
						10 vinarjev več.		
Za Anglijo in Zjedinjene države v Ameriki				Za druge države						Seznam držav, koje sprejemajo nakaznice po zadnjem uzorcu	
		K	vin.					K	vin.		do kron
do 25 kron			25		do	25 kron			25	Argentinija ....	500
od 25 „ 50	n	—	50	od	25 „	50	11		50	Belgija		1000
„ 50 „	75	n	—	75	11	50 „	75	11		75	Bulgarija ....	500
„	75 „ 100	n	1	—	11	75 „	100	11	1	—	Chile		1000
„ 100 „ 125	n	1	25	11	100 „	150	11	1	25	China (nemške pošte)	1000
„ 125 „ 150	n	1	50	11	150 „	200	11	1	50	Danska		500
„ 150 „ 175	n	1	75	11	200 „	250	11	1	75	Egipt		1000
„ 175 „ 200	n	2	—	11	250 „	300	11	2	—	Finska ....	500
,, 200 „ 225	n	2	25	11	300 „	350	11	2	25	Francoska ....	1000
„ 225 „ 250	ii	2	50	11	350 „	400	11	2	50	Grška ....	400
„ 250 „ 275	ii	2	75	11	400 „	450	11	2	75	Italija		1000
„ 275 „ 300	ii	3	—	11	450 „	500	11	3	—	Japan 		1000
„ 300 „ 325	ii	3	25	11	500 „	550	11	3	25	Nizozemska ....	1000
„ 325 „ 350	ii	3	50	11	550 „	600	11	3	50	Norveška ....	1000
„ 350 „ 375	ii	3	75	11	600 „	650	11	3	75	Portugalska .	.	.	1000
„ 375 „ 400	ii	4	—	11	650 „	700	11	4	—	Rumunija ....	500
„ 400 „ 425	ii	4	25	11	700 „	750	11	4	25	Švedska 		1000
„ 425 „ 450	ii	4	50	11	750 „	800	11	4	50	Švica		1000
„ 450 „ 475	ii	4	75	11	800 „	850	11	4	75		
„ 475 „ 500	ii	5	—	11	850 „	900	11	5	—		
				11	900 „	950	11	5	25		
sprejemajo le	do			11	950 „	1000	11	5	50		
500 kron											
obrtnega kredita na tem, da niso obrtne kreditne zadruge združene v zvezah. Radi tega jim manjka redne in obligatoricne revizije in se tudi v onem obsegu razvijati ne morejo, kakor bi se lahko, ako bi jih bilo več združenih v zvezah.
Na vprašanje, kako bi se dalo doseči, da bi obrtnik tudi brez posebnega zavarovanja dobil osebni kredit, odgovoril je imenovani zvedenec, da po njegovem mneju ne kaže druzega, nego v vsakem slučaju zahtevati primerno poroštvo. To je neobhodno potrebno, ako se hočejo kreditne zadruge obvarovati velike škode. Ako hoče na primer obrtnik nabaviti si surovin, da potem izvrši naročbo, katera mu bode donesla dobiček, potem bode lahko, osobito na deželi ali pa v manjših mestih, dobil poroka, — posebno, ako se obveže, da plačilo za dotično dobavo potegne zadruga naravnost, katera
si potem odtegne posojilo, preostanek pa izplača obrtniku. Isto-tako bi na knjižne terjatve obrtnikove, zlasti, ako ima redno vodeno knjigovodstvo, zadruga lahko posojata, in bi obrtnik v tem slučaju lahko dobil poroka, ker bi se po stanju v knjigah vsakdo lahko prepričal, ali je poroštvo varno ali ne. Seveda bi moralo biti vsekako izključeno medsebojno poroštvo, tako da bi A porok bil B-u in B zopet A-u.
Na deželi je itak večina malih obrtnikov članov posojilnic in dobivajo tam kredita. Vprašanje glede obrtnega kredita je po zve-denčevem mnenju pereče v prvi vrsti glede mest. Po njegovem mnenju bi bilo tukaj treba pričeti z ustanovitvijo kreditnih zadrug sistematiški, najprvo pa izdelati z vso previdnostjo statut. Skrbeti bi bilo, da se pridobijo premožnejši elementi prebivalstva, da pokrijejo vsaj nekaj zadružnih deležev.
Mnogo izmed že obstoječih kreditnih zadrug bi se dalo v to organizacijo vstaviti in bi tvorilo dobro podlago. Tudi bi obrtne zadruge morale to kreditno organizacijo po moči podpirati. — V podrobno razpravo te zadeve sc zvedenec ni spustil. Bil pa je mnenja, da bi se moral v trgovinskem ininisterstvu vsekako ustanoviti poseben urad za zadeve obrtnih pridobitnih zadrug in drugih s temi bistveno združenih organizacij, ker, kakor kaže skušnja, treba pri takih organizacijah izobraženih in v -vsakem oziru neodvisnih uradnikov, kakor glede poduka, tako glede nadziranja.
Krojaška zadruga v Gorici je napravila v preteklem poslovnem letu 1710 K 68 h čistega dobička.
ZADRUGA
itaiffeisiiovc posojilnice z gmotnega stališča.
Nedavno sem imel priliko srečati se na potu z domačim kmetom; mej drugim ga tudi vprašam, kakor je vže navada pri nas, kako mu kaj gre pri gospodarstvu. Žalostno mi odgovori: „Ej slabo, gospod, in ne vem kaj bo> če pojde tako naprej. Pri hiši manjka vseh stvarij; in ako vzamem na posodo, so interesi kmalu večji od glavnice. Da vas prepričam o resnici mojih besedij, čujte! Pred nekaj dnevi je šel moj sosed k jednemu naših soseščanov prosit, da mu posodi 100 gld. Oni se je v začetku navidezno branil, kakor da bi ne hotel dati, a nazadnje pravi:	„Veš kaj, dragi moj, jaz
sedaj kupujem koruzo in na 100 gld. koruze imam dobička 25 gld., torej je pri meni, ki trgujem, 100 gld. toliko vredno,
kakor tebi 75 gld.; tako torej, ako hočeš, ti dam 75 gld. a timi daš dolžno pismo (obligaeijon) za sto in mi boš plačeval po 12 °/o obrestij. Revež je bil v hudih škripcih in ni mu kazalo druzega nego vzeti. Oderuh je odbil takoj 12 °/o in je odštel mojemu ubogemu Janezu 63 gld. reci tri in šestdeset gld.“
Na ta resnični slučaj, nevreden 19. stoletja, a še manj krščanskega imena, naslanjamo nekoliko opazk o koristnosti Raiffeisnovih posojilnic za gmotni blagor našega ljudstva. To storimo v podobi lahko umljivih vzgledov:
V soseski, kjer so si ustanovili domačo, kmetsko blagajnice, vidiš ljudi (seveda samo one, ki imajo „pravo“ dobro voljo in le takim je zaklical angelj ha sveti večer: „Mir ljudem na zemlji..!“) vse vesele, zgovorne in zadovoljne.
Zakaj oni dobro vedo, da jim ni treba več hoditi trepetaje prijemat za kljuko vaškega oderuha, pred njim se lizati, zatajevati svoj značaj in svoje občutke, prikimavati mu obresti, kakor sne je on hotel, pa naj so bile še tako nečuveno velike; zdaj je to vse drugače.
Poštenjak vzdigne denar pri domači posojilnici, izplača skopuha, kupi česar treba za gospodarstvo in ni mu treba plačevati pijače, ne plaziti se, ne zatajevati svojih moških čutil. Z majhnimi obrestmi se lahko oprosti dolga, da to komaj občuti.
Toda ne samo iz tega stališča, tudi iz druzih razlogov so zadruge neprecenljive vrednosti.
V vasi je rokodelec, recimo mizar, poštena duša od pete do glave. A razven zdravih rok nima na vsem svetu ničesar druzega
razven male pritlične kočice, ene kravice in košček zemlje, denarja niti za enkrat pod nos. Rad bi si napravil potrebne reči za svoje rokodelstvo — ali od kod? Srce mu hrepeni po delu, ali zastonj, pri vsetn poštenju in dobri volji mora prekrižanih rok sedeti za mizo in premišljati, kaj bo, če pojde tako naprej ? Bogatin mu tie da, ker on ne gleda rta človekovo poštenje, ampak samo na posest, na katero bi se lahko uknjižil (iutabuliral) in katero bo si mogel s časom prisvojiti, revež bi mu rad pomagal, ali kaj hoče, ko njega samega stiska nadloga. No glejte, ako bi imeli v soseski kmetsko Raitteisnovo posojilnico, bi ne bilo tako. Upravljajoči odbor bi videl, da je dotični rokodelec poštenjak, posodil bi mu 50—60 gld., kolikor mu je potreba in glejte on bi bil srečen, presrečen. Ni mu bilo treba se prilizovati in priklanjati in še manj se bati, ko je šel trkat na vrata domače blagajnice, kakor se je godilo, kadar je prišel trepetajoč pred denarnega volkodlaka domače vasi, ki je požrl že toliko malih po-sestij. Kako je sedaj zadovoljen. Od zore do mraka veselo dela, v miru živi, nikdo ga ne hodi nadlegovat, da naj plača ,,činže“ ali glavnico ob določenem času, ampak, ako le količkaj Bog da, on sam sprevidi ljubezen in človekoljubnost odbora in kot poštenjaka, ki ve ceniti dobroto, ga bode silila hvaležnost sama, da skrbi za plaćanje onih malih interesov, in kakor hitro mogoče tudi izposojene glavnice.
V fari je morebiti mladenič, ki kaže izvenreden talent in dar za učenje, ali žalibog, stariši se komaj prežive od dne do dne od dohodkov svojega premoženja, zlasti v slabih letinah, kamo-li^ da bi ga mogli dati študirat. Članovi zadruge pa, ki jim je pri srcu občno dobro in napredek domače vasi ali občine ali fare, uvi-
dijo, da bi bila škoda zakopati tako glavico in pripomorejo z letnim prispevkom, da se pošlje dečko na višje šole.
In glejte, čez nekaj let ima vas osebo, ki je čast, ponos in dika rojstnemu kraju. Mladenič pa bo tudi v svoji moški dobi znal ceniti neizmerno dobroto in bo skušal skazati se hvaležnega svojim dobrotnikom.
Koliko in koliko naših kmetovalcev ima navado, četudi ne mnogo, pa vsaj ono malo prihranjenih krajcerjev leta in leta hraniti v dobro zaklenjenih škrinjah. Ako bi bila pa v dotičnem kraju Raiffeisnova hranilnica in bi bili ljudje enkrat prepričani o njeni sigurnosti in koristi, ne pustili bi denarcev doma ležati mrtvih, ampak bi jih vlagali v blagajno in tako bi se njim samim denar množil, pa še drugim bi ob enem pomagali.
Lahko bi naveli še dosti več primer, ali čemu s tem tratiti čas, dovolj bode, če rečemo, da ako bi take zadruge ne bile neizmerne koristi za ljudstvo, bi jih prosvetljeni narodi pač ne ustanavljali. In kaj vidimo? Vidimo, da ravno pri najnaprednejših narodih je največ takih zadrug in da je bilo ravno zadružništvo v obče vzrok in podlaga, da so nekateri evropejski narodi uprav orjaški napredovali v poljcdcljstvu in trgovini. Naša avstrijska vlada je uvidela, da v zadrugah leži moč ne samo posameznih krajev, ampak tudi države same in zato tudi gleda, da taka društva širi in podpira. Ako se torej sama vlada za to briga, koliko bolj mora biti zadružništvo pri srcu nam, ki se nas tako živo tiče? Zatorej, ljubitelji našega ljudstva, vzbujajte zadruge po slovenskih selih, ako si želite pridobiti ljubezen in hvaležno naklonjenost naroda.
To je gotovo veličasten dokaz, ki nam priča, kaj premore edinost.
Torej le z zadružnim zjedinjenjem, z ustanovitvijo kolikor moč veli Im hranilnic in posojilnic po zistemu Raiffeisnovem, ki je posebno izvrstno sredstvo v zadoščenje kmetijskemu kreditu, dalje s snovanjem nakupovalnih in prodajalnih zadrug itd. bomo dosegli resnično in trajno zboljšanje svojih razmer. Prvi pogoj za to je pa, da se v vsaki občini vstanovi kmetijsko izobraževalno društvo in kjer je le količkaj mogoče Raitteisnovo posojilnico, in k temu ni treba druzega nego dobre volje občanov. Ko je to storjeno, potem se lahko zjedinijo občinska društva v okrajna, ta v deželna in deželne mej seboj orjaško državno zvezo. Še-le potem bi stali kmetovalci celega cesarstva pred drugimi stanovi, kot velemožni činitelj, čegar beseda bi odločevala na državni tehtnici.	(Dalie Prih0
Kmetovalce, pomagaj si sam!
V današnjih težkih časih gre se pred vsem za to, kaj naj kmetovalec stori, da zboljša svoje stanje. Ali naj čaka pomoči od zunaj, od države in dežele ali pa naj sam poprime za rešilni motvoz? Koliko se je zanašati na tujo pomoč, to vidimo in skušamo vsi; kdor se sploh zanaša na druge, ta je po navadi sam zapuščen.
„Samopomoč!“ in „Z združenimi močmi!“ V teh besedah tiči rešitev in zveličanje kmetijstva na zemlji za prihodnjost. Vse njegovo mišljenje in teženje mora biti obrnjeno na zadružniško zje-dinjenje. To ga bo ojačilo, da lahko premore vse zopernosti in nevarnosti, ki so mu prirasle od strani mej narodnega kapitala in tujezemske konkurence in mu še vedno grozijo.
Vzemimo si vender za vzgled danskega kmeta! Ni od vlade došla danskemu kmetu pomoč in
—123 —
rešitev, kakor to pričakujejo dfu-godi, ampak kmečko deblo samo je pognalo krepke mladike energične delavnosti in z občudovanja vredno žilavostjo doseglo namen, ki si ga je postavilo. Dve reči sta zlasti, tako poroča neki znalec danskih razmer, ki vzbujata na prvi pogled pozornost potnika: vzgledno stanje na polju in mnogobrojnost goveje živine.
Povsodi delujejo stroji in prvi trenutek bi človek vsekako mislil: gotovo je vse kmetijstvo na Danskem v rokah bogatih veleposestnikov ; ali kmalu se prepričaš o ravno nasprotnem; veleposest, kije v prošlem stoletju res vse obvladovala in držala kmeta v brzdali robote, je pala skoro na ničlo in na njeno mesto so stopile kmetijske zadruge. Vsled te izpre-membe se je blagostanje dežele tako dvignilo, da je dandanes Danska naj bogatejša dežela za Anglijo.
In za ta veliki, lepi uspeh se imajo danski kmetje v prvi vrsti zahvaliti svoji edinosti, svojemu čutu za celokupnost. Tu ne najdeš bahatih kmetov, ki si domišl j lijejo, da so Bog ve koliko več, nego njihovi manjši sosedje ali celo nego poljedelski dninarji. Pri njih ve^ja načelo: „Kmet je kmet“, pa naj ima veliko ali majhno posestvo ali naj celo za plačilo pomaga delati drugim. Seveda pa tudi ni tam toliko politi kovanj a in modrovanja po gostilnah, kakor pri nas, kjer se ravno v „ošta-riji“ kaže modrost poluizobra-žencev v vsej svojej pomanjkli-vosti in oni, ki so sami preleni, da bi kaj samostojnega mislili z velespoštovanjem poslušajo buda-dalosti, ki ee jim ravno razlagajo. Kajti učna dogma na Danskem je pri vseh kmetovalcih enaka in zato vsak sam izprevidi, kaj zahtevajo koristi in interesi njegovega stanu in mu torej ni potreba še-le učiti se, kako naj se drži.
Danski kmetje namreč popolnoma spoznajo in vedo ceniti temeljit poduk v ljudski šoli. Da, nahajajo se tam celo mnogoštevilne ljudske-visoke šole, ki imajo namen, inej kmetovalci širiti višjo stopinjo duševne omike, ne da bi jih pri tem odtujili njihovim stanovskim dolžnostim; vsako leto sta na taki višji šoli dva tečaja, eden za mladeniče drugi za dekleta. Na leto se vdeleži teh tečajev kakih 10.000 mladih ljudij v dobi 18—25 let in ker obstoje ti tečaji vže dolgo časa, zato si lahko mislimo, na kakšni stopinji izobrazbe mora pač vže biti kmetsko ljudstvo na Danskem. Raz ven tega obračajo Danci naj-večjo pozornost na strokovno izobrazbo; v to jim služi 15 kmetijskih šol v zvezi z vzornimi gospodarstvi. Z neverojetnim naporom so spremenili 310 štirjaških kilometrov morja, močvirja in pustinje v rodoviten svet na katerem se je zadnjih 30 let naselilo 20.000 kmetskih družin. Cela ravnina danskega kraljestva je prevlečena z veliko mrežo zadrug in mlekarn.
Skoro povsodi nadomestuje parna moč človeško delo in kmalu bo tudi parno silo potisnila elektrika v kot. Danski izvoz je vsled tega neznano narasel. Dočim je šlo leta 1870. 4\5 milijonov kg surovega masla na tuje, je znašal leta 1894. izvoz 35 milijonov kg in še vedno narašča. Skoro polovica vsega surovega masla, kar se ga porabi na Angleškem, prihaja iz Danskega.
Sto in petdeset kmetijskih zadružnih mlekarn se je zvezalo skupaj v eno velikansko eksportno (izvozno) družbo, ki namerava sedaj po angleških mestih napraviti lastna skladišča (magazine) za puter. Ravno tako se je povišal izvoz žive in klavne živine. Na angleškem trgu stoji Dansko kot dodavatclj (lieferant) svinjske masti na drugem mestu. Po 100 tisoč živih prašičev, ravno toliko
goveje živine in po 14.000 konj pošljejo vsako leto v inozemstvo. Poleg teh družb obstoji še polno kmetijskih pekarn, pivarn in zadružnih tnlinov in skoro vsaka občina ima svoje konsumno društvo. In to hrepenenje, popolnoma iznebiti se prekupstva in tujega posredovanja, gre tako daleč, da so tu in tam postavili vže lastne kmečke banke in kmečke zavarovalnice , katerih uradniki so izvoljeni zopet iz sredine kmetijstva samega. Na ta način imajo danski kmetje največji vpliv.v državi in ker imajo poleg tega še mnogo zastopnikov v zbornici, ki njihove koristi krepko zagovarjajo, zato tvorijo v prav dobesednem smislu v državi svojo lastno državo. Prav je imel torej nek danski politik, ko je izrekel ponosne krilate besede:
„Kadar se bodo tj e v prihodnjem stoletju enkrat kmetje velikih držav zavedli svojih državljanskih pravic in prišli do spoznanja napredka, tedaj bodo morali v danskem kmetu spoznati prednjo stražo velike osvoboditve kmetov.“
Nova posojilnica.
V Leskovcu pri Krškem se je ustanovila nova hranilnica in posojilnica. Načelnik ji je dež. poslanec župnik S c Inv e iger.
Denarni promet hranilnic in posojilnic
v mesecu januvuriju 1901:
Hranilnica in posojilnica v Trnovem:
Prejemki 17387 K 56 h, izdatki 154U0 K, denarni promet 32877 K 56 h, prejete hranilne vloge 9927 K 85 h, izplačane hranilne vloge 4101 K 97 h, dana posojila 11231 K 71 h, vr-nena posojila 1963 K 39 h.
v mesecu febmvariju 1901:
Hranilnica in posojilnica v Črnem Vrhu nad Idrijo: Prejemki 12695 K 32 h, izdatki 11687 K 67 h, denarni promet 24382 K 99 h, prejete hranilne vloge 4812 K 40 h, izplačane hranilne vloge 2344 K 80 h, dana posojila 8129 K 35 h, vrnena posojila 233 K.
Hranilnica in posojilnica v Trnovem :
Prejemki 13127K 21 h, izdatki 10143 K 85 Ji, denarni promet 23571 K 06 h, prejete hranilne vloge 6934 K 79 h, izplačane hranilne vloge 2571 K 83 h, dana posojila 7562 K 35 h, vrnena posojila 3470 K.
Y mesecu marcu 1901:
Hranilnica in posojilnica v Horjulu:
Prejemki 9841 K 02 h, izdatki 9163 K 67 h, denarni promet 18967 K 69 h, prejete hranilne vloge 3964 K 68 h, izplačane hranilne vloge 2767 K 39 h, dana posojila 6385 K — h, vrnena posojila 5351 K 05 h.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah: Prejemki 2349 K 49 h, izdatki 2150 K 36 h, denarni promet 4499 K 85 h, prejete hranilne vloge 200 K, izplačane hranilne vloge 200 K dana posojila 1915 K, vrnena posojila
Hranilnica in posojilnica r Vipavi za
mesec januvar, februvar in marc: Prejemki 101.403 K 66 h, izdatki 94.652 K 85 h, denarni promet 196.056 K 51 h, prejete hranilne vloge 34.355 K, 02 h, izplačane hranilne vloge 37.985 K 28 h, dana posojila 39.197 K, vrnena posojila 24.960 K 34 h.
Hranilnica in posojilnica Kojsko-Šmarten v Brdih: Prejemki 5473 K 42 h, izdatki 3343 K 07 h, denarni promet 8816 K 49 h, prejete hranilne vloge 1560 K, izplačane hranilne vloge 843 K 74 h, dana posojila 2380 K, vrnena posojila 120 K.
Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi:
Prejemki 6879 K 79 h, izdatki 2909 K 17 h, denarni promet 9788 K 96 h, prejete hranilne vloge 2737 K 88 h, izplačane hranilne vloge 2080 K 26 h, dana posojila 790 K, vrnena posojila 1160 K.
Hranilnica in posojilnica v Črnem Vrhu nad Idrijo: Prejemki 1862 K 95 h, izdatki 1878 K 02 h, denarni promet 3740 K 97 h, prejete hranilne vloge 572 K, izplačane hranilne vloge 1157 K 11 h, dana posojila 720 K, vrnena posojila 180 K.
Hranilnica in posojilnica na Vrhniki:
Prejemki 13621 K 14 h, izdatki 10997 K 57 h, denarni promet 24618 K 71 h, prejete hranilne vloge 5143 K 73 h, izplačane hranilne vloge 1230 K, dana posojila 9080 K, vrnena posojila 1100 K.
Hranilnica in posojilnica v Šturiji: Prejemki 7244 K 80 h, izdatki 5492 K 66 h, denarni promet 12737 K 46 h, prejete hranilne vloge 1057 K 20 h, izplačane hranilne vloge 627 K 46 h, dana posojila 2586 K — h, vrnena posojila 6 K.
Hranilnica in posojilnica v Robu:
Prejemki 4420 K 47 h, izdatki 4305 K 14 h, denarni promet 8725 K 61 h, prejete hranilne vloge 3633 K 46 h, izplačane hranilne vloge 1220 K, dana posojila 3060 K, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojilnica v Cerkljah :
Prejemki 5050 K 73 h, izdatki 3343 K 04 h, denarni promet 8393 K 77 h, prejete hranilne vloge 2140 K, izplačane hranilne vloge 728 K, dana posojila 1801 K 56 h, vrnena posojila
Hranilnica in posojilnica v Trnovem:
Prejemki 10609 K 79 h, izdatki 10096 K 12 h, denarnipromet 20705 K 91 h, prejete hranilne vloge 4512 K 05 h, izplačane hranilne vloge 977 K 90 h, dana posojila 3888 K 32 h, vrnena posojila 3003 K 30 h.
Hranilnica in posojilnica v Metliki:
Prejemki 22879 K 47 h, izdatki 15247 K 75 h, denarni promet 38127 K 22 h, prejete hranilne vloge 16423 K 40 h, izplačane hranilne vloge 6161 K 80 h, dana posojila 5020 K, vrnena posojila 1540 K.
Hranilnica in posojilnica na Igu: Prejemki j 10533 K 80 h, izdatki 10327 K 80 h, denarni promet 20861 K 60 h, prejete hranilne vloge 2077 K 50 h, izplačane hranilne vloge 1024 K, dana posojila 9240 K, vrnena posojia 600 K
Tržne cene 22. aprila t. 1.
Na trgu v Ptuju
za pšenico . .	za 100 kg .... K —, K	15 —
„rž ....	. . . . „ —•—, ^	15 —
„ ječmen . .	• • • • » —’—,	,	13 —
„ oves . .	.	•	•	•	•	» 	*	1 n	16 —
„ turšico . .	•	•	•	•	» 	*	1 ji	13 —
„ krompir .	.	•	•	•	•	n 	'	,	,	4 60
„ seno .	.	.	• • • • * —'	, „	4-40
Na trgu v Gorici za 100 kg
....................K 23 —
....................„ 14-44)
....................„ 1320
....................,7--
....................„340
Na trgu v Kranju
za 50 kg
za pšenico........................K 7 50
„rž............................... „ 7-25
„	ječmen........................... „	7 —
„	oves............................. „	6-25
„	ajdo............................. „	6'50
„	proso............................ „	7'25
Na trgu v Celovcu za 100 kg
za pšenico........................K 16-—
„rž...............................„ 16--
„	ječmen............................„	13 40
„	oves..............................„	13 —
„	turšico...........................„	13-—
,	seno..............................„	——
Na trgu v Velikovcu za 100 kg
za pšenico...........................K	16-—
, rž.................................„	17 60
„ ječmen.............................„	13 —
„ oves.............................„14 —
, turšico..............................13-—
Na trgu v Metliki
za 100 kg
za pšenico ....	
„rž			„ 20'—
„ ječmen ....		„ '6--
„ oves 			„14-
„ krompir . . .		9-20
„ ajdo ....	• • - „	„ 17—
VABI LO
na
III. redni občni zbor
kmetijskega društva v Ribnici,
regislrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 12. maja 1901 ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne gospoda Ivana Rusa, v Ribnici št. 10.
V s p o r e d :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računa za leto 1900.
4.	Dopolnilna volitev 5 članov.
5.	Volitev nazorstva.
6.	Slučajnosti.
Ribnica, dne 19. aprila 1901.
Načelstvo.
VABILO
na
Občni zbor
,,kmetijskega društva v Leskovici11
regislr. zadruge z omejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo dne 12. maja 1901 ob 2. uri popoldne v sobi Kmetijskega društva v Leskovici.
Vs p o rc d:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računa za leto 1900.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
za ječmen , oves .
„ turšico „ krompir , seno .
VABI LO
na
III. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Unici
regislr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, dne 5. maja 1901 ob 3. uri popoludne v hranil-ničnih prostorih v Ribnici št. 10.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računa za 1. 1900.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika.
6.	Slučajnosti,	Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice v Leskovici"
regislr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se vrši v nedeljo dne 12. maja 1901 ob 4. uri popoldne v sobi Kmetijskega društva v Leskovici.
Dnevni red;
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računa za leto 1900.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
— 125
„Gospodarska Zveza"
v Ljubljani, Gradišče št. 1
naznanja, svojim cenjenim elanom, da ima v zalogi:
Žveplo, bakreno galico, škropilnice za za oboje najboljega sistema in zelo trpežne,
Hudaklinove mehove, nžol ribničan za seme, deteljne in vsake vrste travnata semena in umetna gnojila.
Naročila se točno izvršujejo!

in vsake vrste
Trgovina sukna manufakturnega blaga
R. ^Kiklauc tjubljana
Špitalske ulice št. 5
priporoča svojo zalogo po prav ugodnih cenah. Uaorce pošilja na zahtevanje. Prodaja se: Na
debelo kakor tudi na drobno.
(108) 3—1
■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaAAAAAAAA BI
■	1	F
◄
-<
•4 ■4 ■4 ■4 4 A ■4 •4 •4 •4 ■4 ■4 ■4 ■4 4 ■4 ■4 4 4 4 4
Lechner & Jungi v Gradcu
Sporr-ulica. št. 1 in 11.
Zaloga na veliko
okov za stavbe, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d.
Tovarniška zaloga barv, Arneža, laka
NiijcencjSi dohodni izvirek. — Ceniki s podobami na (74) 12—7	zahtevo brezplačno.
Dopisi v hrvatskom ali slovenskem jeziku.
■VVf f ▼▼▼▼▼TTTTVTTVTTVTTTTT’fTTTTVTTVTVTVTS
Jajca za valjenje
od zanesljivo premenitih kur kakor:
Velike grahuate Plimuth Roks	eno	po	.	.	40	v.
„ Houdan s čopom	„	„	.	.	40	„
„ Dorking srebrnovratne	„	„	.	.	40	„
Bele Dorking	„	„	.	.	50	„
Crne Holandke z belim čopom	„	„	.	.	50	„
0	Bele Paduvanke s črnim „	„	,	.	.	50	„	M
*5	» Leghorn	„	„ .. 50 „ g
$2i	Zlate Vianot	„	„	.	.	50	„	y
5	Laške kure jerebično progaste	„	„	.	.	50	„	h;
bd	Hamburški progasti Fazan	„	„	.	.	60	„	Q
Bele Pegatke	„	„	.	.	60	„
Velike laške gosi	„	„	1 K 20 „
Mlade pave in 3 m. stara piščeta teh vrst eno po 4 K. — Manj ko 10 jajc ne odpošlje in za nepokvarjeno došlost jamči Ivan Kranjc veleposestnik (117) 6—2 Št. Ilj p. Velenje (Štajersko).

J
S
J
I
-S
Ing. Matheo Quinz, Dunaj
III/2 Obere leissgerberstr. 14.
Glavni zastop
l4asa.s
Mannheim
Patentovani
posnemalnik za mleko.
Garantovano
tej:,,,. najvišja pridobitev smetane. “T Preprodajalcem ugodne pogoje.
Zastopniki »c H|>re.inii'.to. (163) (i—5
K
&
$

hientovane sprave za žveplanje trt
Jednostavno i duplo delajoč
ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE
VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE,
prodaja v najboljši izvršitvi,
M, MILLER m lil UM
D. Praterstrasse 4-9 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno.
(102) 12—8
Usojam si P. T. gosp. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuz-a v Ljubljani pri mesarskem mostu nahajajočo
trgovino z raznimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem itd.
na sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve premestil.
Kakor do sedaj, bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spadajoče predmete, kakor:
norično ali beladona perje in korenine, akonitovo ali lisjakovo perje in korenine, lapuhovo perje in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršli-kovo lubje, črno in belo čemeriko. jeternik, lipovo cvetje itd. vedno po najvišjib cenah kupoval. Posebno opozarjam P. T. g. trgovce in nabiralce zelišč, da se naj vse moj e poštne inželezniškepo-šiljatve in pisma natančno naslovijo na
Jos. Leuz-a naslednika v Ljubljani,
da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave. % odličnim spoštovanjem
(114)3-3 Jos. Leuz-a naslednik.
♦
3
♦
♦
i
i
♦
8
#
CO nfirsč Pr' vsa,cem izpmnpanji 5C iEUuCo gnojnice jezit i.
tedaj si kupi
Klementovo
pempe na v©slg©„
katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. (90) 24-8
Nemogoče je sploh, da bi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri 201 etili uporabi niti vinarja za popravo.
Nad 3000 jih je v rabi; vcč sto pohval o njih nam je došlo.
Razpošiljam to pumpo na 6l;e-denski poskus; ako bi bila pa ta nerabljiva, vzamem jo brez vsake odškodnine nazaj.
iJooip iglemosL/kp
tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L.
#
f
e
♦
8
4
Zaloga in kletarstvo
na Glincah št. 20
pri Ljubljani na lastnem posestvu.
Slov. vinogradniško društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo
pristnih domačih vin
starih in novih
iz Dolenjske, Štajarske, Istre, Vipave in Goriške.
Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodili in fino vino v steklenicah.
(94) 24-8
Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno.

HI
®es»®eee®eeee®®ee©e®®©eee
Centrala za nakup in prodajo!
-=3£l3s8$8s£
ospodarsHa Sveza
>>^>»»kjubljani
posreduje svojim članom
nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah;
prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu.
l	SS :.
Posredovalnica za Zvezine trgovce!

o

	w
i g	C. kr. priv. § pred ognjem in tatovi varne 1 w blagajne "ne 0 prodaja najceneje dobro znana tovarna blagnjnic |	M. Adlersfliigel O založnik Raiffeisnov! h posojilnic S	Dunaj, l„ Franz Josepds-Duai št. 13. 0	(95) 24—8	o 'O' s 0 1 8 I o o o 0 1 8
	
Pozor! Gospodarji!
„Gloria64 redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močno in iskre.
^Gloriil6* začimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko.
^GlovhV6 prašek za žretje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rado jedo, da se nabira meso in mast.
„Gloriau mlekarski prašek za krave, pospešuje izločanje mleka in odstrunujo napako mleka. —	1 veliki zavitek velja K l-20, mali K 0'70,
0 kg v zavitku za poskus po pošti K 6-— poslano z Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 6 kg za poskus K 2 —, 100 kg K 22 — z Dunaja.
Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K l io, i kg K 2*—, 6 kg K 8*—.
Štedilni kolomaz, najfinejša kakovost, 6 kg K V40, 100 kg K 24 —.
Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug. Dunaj X.
$2 (75) 24-14	Občuje se slovenski, im
Žvepljalnik
proti grozdni plesnobi je , , ,	med ročnimi žvepljalniki
priznano najboljši za male in srcdnjeve-like vinogradnike AAAAAAAAA
„H uda k lin o v meh“,
dobiti je pri „Gospodarski Zvezi« v Ljubljani, ali pri izumitelju Josip Hudoklinu v Sl. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 Ii, pri večjem naročilu primeren popust. A A A A A (111) 8—4

i


8 1
priznano najboljšega izdelka
za družine in obrtnike
priporoča tovarniška zaloga
šivalnih strojev
IVAN JAX
v Ljubljani
Dunajska cesla št. 17.
Q	(89) 12-8
v________________________________—
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Pic coli ju v Ljubljani prisrčno zalivalo za doposlane Jim stekleničke
in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti1.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Pic co lijevo
želodčno tinl$-tiir*o
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-(110) 12—5 Ijanje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Picčoli, lekarnar „pri angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničk. — Poštnino mora plačali p. n. naročnik.
•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaao
►
Istrski „Teran“.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati.
P. n. kmetijske zadruge, trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni.
Istrska vinarska zadruga.
(ii3) 0--3 Pulj (Pola, Istra.)
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor
w med-
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantiran pitanec v škatljah po 5 kff a kg 60 kr., škallja 30 kr., pošilja se po pošti proli povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža i. t. d. prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Prodaja se tudi brinje, brinjevec liter gld |-20, medeno žganje liter I gld. lastni izdelek.
Kupuje se tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in tavlja točno in pošteno postreči
OROSLAV DOLENEC,
svečar in lectar, trgovina z medom i voskom t
Ljubljana, WoIfove ulice št. 10.
(79) 12—12
žago-
ffe- sfeJ lič
IH

mm
mm
mm

1^* Najboljša in najsigurnejša
Stanje hranilnih vlog 31. dec. 1900:	prilika za	Denarni promet v dvanajstih mesecih
nad 6 milij. K	štedenje!	„	nad 24 milij. K
ljudska posojilnica
preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr.
sprejema
tosallse wlege
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
B#- 41% '•B
bi‘ez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld.
čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 31 dec. 1900:	Promet v 13 mesecih od 1 jan. do 31. dec. 1900:
6,166.217 K 86 h	24,185.294 K 76 h
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje
kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnico na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik.
Odborniki:
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc
veleposestnik v Medvodah.
Frančišek Leskovic zasebnik in blagajnik „Ljudske posojilnice11.
Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kausohegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar,
župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar,
načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Josip Šiška, knezoikofijski kancelar,
podpredsednik.
Dr. Viljem Schiveitzer,
odret, koncipijent v Ljubljani.
Gregor Šlibar,
župnik na Rudniku.
Dr. Aleš ZJšeničnik,
profesor bogoslovja v Ljubljani.
m
rl
i©*
'ŠžŠ
(115) —2
m
i
m

Izdajatelj: Gospodarska zveza v Izubijani.
Odgovorni urednik dr. Viljem Schweltzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek It. Miličeve tiskarne v Ljubljani.