Leto IV., Stev. 139 PcJtnica jm-lp V LJubljani, nedelja dne 10. junija 1923 Posaircezr.a stane 1-50 Din Wi»l« oB 4 gjutrak Stane mesečno 12-50 Dia SS »ezemrtre s ■eoOvcza* Oglas po tarifa. Uredništvo: lUkkriJieva eesta stiC^l TeJefoa št 71 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpraTHiitvo: Ljabijana. Prešernova Bi. St Telet it 34, Podružnic«: Maribor, Barranfca aLi Tet »t 22. CtQ«. Aleksandrova • pri poŠto, čeioa-srrods štev. 11.841 Revoiucija V Bolgariji !I*alifa hoče Reko za Baroš? Ljubljana, 9. jnnija. .•Razprava o vladni iijavi je konča- SdffSŠ Ki OPOHCUONALNI BLOK. ČASTNIKI IN MAKEDONSTVUJUŠČI SO SE \ £ samo radi dejstva, da je vlada ostala brez zaupnice, ki po parlamentarnam običaju zaključuje tak5 debate. Iaid sinočne seje bo vzbudil ironično za gospoda Pašiča bal ne prijetno pažnjo cele Evrope. Mi nismo opozicija, ki bi ugovarjala, 4a ugovarja. Državotvorno poslanstvo Demokratske stranke nam je sveto tndi v opoziciji. Ko je v nasprotju z volilnim svoiim geslom radikalska stranka zapustila ravno linijo, se je to marsikomu zdelo opravičljive. Vršili so se razgovori s federalističnim blokom, ki je rahte- POLAST1LI VLADE. - KRALJ NA NJIHOVI STRANL - NOVO MINI-STRSTVO. - STAMBOLIJSKI UMORJEN? - NJEGOVI MINISTRI ARET1RANL Beograd, 9. }mrf]a. r. Bolgarski aktivni b rezervni častniki v druibl z makedoustvujuščiml so ponoči Izvršni v Sof® driavnl prevrat Zasedli so vse drisvne urade ter vojašnice ln aretirali vse ministre zemUoradnBke vlade, ki so se nahajali r Soči Ista usoda preti Staniboiljskeinn, Id se mntfi v selu SlaiiovlcL Še ponoči se Je razširila senzacionalna vest, da le kralj Boris podpisal ukaz o Imenovanju revolucljske vlade, v katero so vstopile vse opozlcionaliie stranke. Predsednik nove vlade }e vsenčDIški proiesor Cankov, eden od voditeljev demokratske stranke. Pariz, 9. junija. j. Iz Sofije poročajo: Vojaštvo je preteklo noč c* treh vr*io kabinet Starabolljskoga. Vsi ministri In mnogo poslancev )e bflo val homogeno vlsdo redikalcev. Mno-1 gret^a^ih. Novi kabinet te sestavil profesor Cankov. Mesto se nahaja t go se je pisalo o tkzv. sporazumu, kl žal. kakor je potreben, sam na sebi ne pomeni nič. Mislilo se je. če najbolj odgovorna stranka sproži to geslo, da za njim že stoje glavni obris' vsebine tega sporazuma. Tako so pričakovali vsi oni. ki so optimistično sodili diplomacijo radi-kalake stranke. Kdor se pripravlja, da zapusti trdna tla takega zakona, k."kor je ustava, mora vedeti vsaj v glavnem, kam se gre. Stari Pašie je večkrat izjavil, da on ne stori korakale ne ve. kam postavi nogo. Dogodki in zlasti Paličev govor pa kažejo, da je njegova stranka storila korak in vrgla geslo o »sporazumu*, t j. reviziji ustave, ne da bi vedela, ali je sporazum sploh mogoč in ali je ž e nogoč. Debata o vladni izjavi je dokazala, da je bilo geslo o sporazumu frifolno vrženo med naivno in debromisleča občinstvo, ki bi seveda rado videle.; Rim, 9. junija. jI. Laški li3ti beležijo' označujejo za neverjetn\ ker bi se bC - '— —*■ — —sicer Mussolini v svojem zadnjem eks- da stavila Jugoslaviji glede Reke nove proporic:Je in sicer v tem smislu, da U Jugoslavija pristala na to, da Italija anektlra Reko. Italija pa bi Jugoslaviji Izročila Baroš v prosto uporabo. Jugoslovanska delegacija da j« poslala te projekte svoji vladi v pre-■so jo. pozejn pač jsanejfc? Ir.ranL V krogih ' jugoslovanske delegacij« se negira, da bi bila ona dobila tak predlog ter s« smatra, da bi ga vlada v Beogradu, ako bi ji Hi bil enkrat konec državnopravnih I zemljoradniki vlada konatemacija. prepirov. »Sporazum* Je bil obema strankama samo fraza. Danes vidimo, da je prepad med federalisti in uni-tarci tak, kakor je bil. Treba pa je bilo seveda razkričati, (ia demokrati nočejo sporazuma, ampak »silo* ln tepčki po provinci so to ponavljali. Kdor zna malo misliti ve, da so demokrati kot nnitarci in decentra-listi bližji tkiv. »sporazumu* nego radikali ki »o nosilci strogega cetitra- tambolijskemu očitajo, da je pusti! situacijo iz svojih rok, ker ni po uspehih, ki jih je doeegel pri zadnjih volitvah ter pri reparacijskih vprašanjih, takoj začei razgovorov s voditelji roa-kedonstvujuščih. SoHJa, 9. junija, p. Zarota proti Stambclijskem je bila le dolgo skrbno pripravljena. Vodili so )o makedonstvujušči katerih poglavar Aleksandrov je začetkom juniia razglasil lizma. A ve3o!jnl »šmok*. ki piše proti j smrtno obsodbo nad Stambolljakim. demokratom, vpije, da so demokrati j notranjim ministrom Stojanovom ln oni ki sprečavajo sporazum. Ravno j drugimi prvaki lemijoradniške stran-tako je z geslom o »sili*. Izvrševanje, ke ter javno pozval vse uradništvo. zakona je sila? Ce je tako, potem priznamo, da so demokrati nasilneži. Za vsakim zakonom stoji sila države. Ce komu zakon ni poeodu. ali je državna oblast nasilna, ki ga izvršuje? Nasilje je po svojem bistvu proti-zakonitost. Provedba ustave pa ie zakonita dolžnost vlade. Fraza o sporazumu se ni mogla iS!go držati. Prihodnji tedni bodo pokazali njeno popolno nevzdržnost, dokler separatistični blok ne revidira svojega programa. Federalizem bo mora1 vreči v kot in stopit! na trdna tla edinstvene države x dece n t r a 1 i z a c i j o na oblasti: potem bo težišče na njihovem obsegu in gospodarskih kompetencah samo- da naj se v bodoče pokori le odred-b?m makedonskega revolucionarnega komiteja Makedonstvujuščim so se pridružili liga častnikov in končno tudi tkzv. meščanska opozicija narodna, demokratska ln radikalna stranka, ki so kakor izgleda prevzele vodilno vlogo. Zveze i inozemstvom so bile ponoči in dopoldne pretrgane, pa so od opoldneva zopet vzpostavljene. v druge kraje, da ee v imenu nove vlade polastijo oblasti. * Beograd, 9. juniia. p. Zvečer so v Beograd dospele vesti da Je bil Stambolijski o mor jen. Vesti nišo potrjene in so mak) verjetne. IZJAVA BOLGARSKEGA PO. SLANIKA. Beograd, 9. junija, r. Vaj dopisnik »e je povodom alarmantnih vesti o dogodi kih r Sofiji obrnil nt bolgarskega posla« nika, ki mu je izjavii da je prejel iz Sofije vesti katerih radi stvari same nc more izročiti javnosti Bolgarsko posla« ništvo dotlej ie ni obveščeno, kateri člani so stopili v kabinet prof. C*okova. MINISTR. PREDSEDNIK CANKOV. Cankov Je roječ leta 1880. Študiral Je univerzo na Dunaju te v Pariza, potem pa zelo mnogo potoval po sveta. V politiko pred volno nI aktivno poeegal tn nI bfl nikdar poslanec, ne sme se ca zamenjati s sodjailstičntai poslancem b:e-ga imena. Pred in med rotno )e bfi Cankov osebni prijatelj Stambolijskega, po volni pa sta se razšla ta postala naposled huda sovražnika, zlasti ko Je bfl na smrt obsojen intimni prijatelj Cankova poslanec Oregor. Od takrat Je začei Cankov zbirati okrog sebe vse nasprotnike StamboHj-skega ta je kmaln postal nlthov voditelj. Bil Je v tesnih stikih zlasti z vojaškimi ta dvomkni krogi !n baje tudi s kraljem Borisom samim. P' Politi&i krogi »e drže napram tem ?o popolnoma utihnili poročilom zelo rezervirano. Mnogi to -» Presofa nemških predlogov V FRANCIJL | angleika reparacijska politika znak- Pariz. 9. juniia. a Tuka£n)e časopis- preobrata v Škodo Nemčije. Vpliv fran je v Franciji se peča vodi danes obKr- ; eeske vlade na polKfto BaidwiB» je le-no i razlaganjem nem&kih predlogov, j lo opaieoo. »Journal des Debata* smatra za glavno V ITALIJI, orviro, da se nemSklh predlogov ce more ri^ 9 Janija. j. Komentarji rimskih sprejeti, dejstvo, da Nemčija ne omenja i;4taT 0 r,emAki noti niso enotni. Na;-nikje* izpraznitve Porahrja. ostreje »e lzraia frankofilaki »Meseag- gero», ki je glasilo tetke industrije. »Meesaggero* piie, vski list «Noovo Paese* pa vidi v nemški noti napredek ln v anr. rezultat prizadevanj angleške re irali-jansk« diplomacije. določenih garancij, čeprav te po sedanjem stanju nem tih flnaao nimajo mnogo vrednosti V ANGLIJL London, 9. jnnija. j. V uradnfh an-gle&ih krogih izjavljajo, da se bo aa-gle&k* vlada v pondeljek dopoldne po- V AMERIKI. Washing»nJ 9. junija. Amerišk* svetovala o nemških predlogih in bo po- vlada ne bo dala oficielnega odgovoru poidne sporazumno s francoekim, hali- . na nemško noto. Večina strank jn ven janfkim in belgijskim poslanikom 06ja- i dat vidi v nje; možnost da se ustanov' vila »voje »ta!:?5e. V gospodarskih kro- ; mednarodna komisij is presojo njec gih so nnenja, da dajejo novi nemški plačilne aioinosti. L:-«ti pISejo o nje; predlorl motnost nadaljnjih pogajanj. | zelo optimietitno m so v splošnem mne-Berlin. 9. junija, j. »Deutsche Allge- n ja. da se bodo na njen: podlagi pogs -meme Zeitung* ugotavlja, da kale j ianja uspešno nadal;«v»l*. Mali odnolsJS do ! Ksko se risll dinsr GrČij8 Trst, 9. ]unija d. Od srede sem se vr-Konfereaes med NinJidem, PaBčem »n 51 Ea tukajšnji borzi ogromna akcija za Alsiandrleom. — Grfija la Mala ruš«;« našega dinarja Kakor trdijo tr- antanta. Jaški bančn! krogi izhaja ta akcija iz Beograd, 9. junija, r. Sno« je grSki Zagrrta. Tržaška borza le v stalni te- zunanji minister Alezandri* kl je pri« J Zagrebom preko Rekf »pd v Četrtek zvečer v Beograd, pošalil j ? Sušaka. Nekatert zagreb^e raebar.- zunanjega ministra dr. Ninflda in kon« ^rlgirajo rvoi operacU« preko zau> feriral z njim nad eno uro o raznih SaSakn, kateri Iz Zagreba dob- vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Ob 7. zvečer rta konferirala 1 Paiidem. Izgleda, da je bil tudi glede varstva naših ,___ „ , . _ _ . , , narodnih manjšin na Grfeem dosei«, | * n ** Ijene telefonske naloge prenašajo na Reko ta od tam telefonsko sporočajo tržaškim bankam. Zagrebška kontermlna Sfambolifski organizira prolirevolucifo ? OBOROŽENE ČETE SELJAKOV KORAKAJ. PROTI SOFIJI. I tržaške banke. UGODEN VTIS NINClCEVEGA EKSPOZEJA NA AVSTRUSKT SLOVENCE. Dunaj, 9. iumja ). V slovenskih krogih Avstrije je napravil ekspoze zunanjega ministra Sir.tiča o vprašanju man: šin in šol ugoden vtis. Slovenski roditelji | so izjavili Vašemu dopisnika, da po- Poljako. SnoS je Alezandris z orijent« Beograd, 9. junija, r. V dobro pouče.' mu, ki zadnje tedne sploh ni več stalno ekspresom odpotoval ix Beograda v So« uprave. Tisti dan. ko bo separatizem ^ poučnih krogih se govori, da se je! bival v Sofiji, "temveč" v selu Šladovici,Iun-pnšd do tega spoznanja, takrat s* Stambolijski ie pred nekaj dnevi obr. med svojimi k , , Stambolijski ie pred nekaj dnevi obr. med svojimi krneti posrečilo, se izmak«, ».a __________ bo smelo resno govoriti o sporazumu. ^ M ^ vlado ter z 0,,r0m na opa9. aitL v tem ghiČ£ju je trebl resao rt>, fe§mlX3 rSOSraCIlS -ravVn demVkraUke^stran 'n0 P°0StriteT P°'°žai« "P-o«1 njeno1 čunati z njegovo protirevolurijo. Selja« JUfiOSfSVUO k e kaiti to je njen p-o-ram' : P°moi- Utemeljil je svojo zahtevo s ški narod mu zaupa in Stambolijski ga Beograd. 9. jnniia. r. Na Tčeraj?n;em Ce na to spametovanje separatistov lem ^ bi °bnoviteT Dst"eS' re4ima j ^ TeIikemu f°vrlšfv^ Proti skupnem sestanku'naMh m nemških're- ae nalepi takoj (upanii je malo), dr-1 ogr?ž°la mir M BJeIkafa- . meščanom, komunistom ln ofinrjem. _ paracijskih delegatov, ki re je vršil t l Naša viada presoja današnje stanje Beograd, 9. junija, p. Ponoči javljajo ministrstvu pravde, so formulirali nem-v Bolgariji t skrajnostjo opremo ter z bolgarske granic«, da korakajo močni 1 delegati svoje 'stališče Dapram repa-»matra, da novi režim 5e nikakor nI oddelki oboroženih seljakov proti So. racijskemu vprašanje in predlagali od uataljeu. Izgleda, da »e je Stamboiijake« | flji Ean ne bo mogl3 čakati Prevesti je treba ustavo, kajti sedanje polovičarstvo je nevzdržno in škodljivo. Ako bi že delale oblastne skupščine, bi mnogo »elektrike* Slo preko njih. tako pa smo po krivdi klerikalcev brez sreske in oblastne samouprave. Po skrahiranju fraze o »sporazumu* goditev nadaljnjih izplačil v blagu. Nemci M nam morali letos dobaviti živino; ta naj bi se po njihovem predlogu zamenjala z drugim materialom. VAŽNA SEJA MIN. SVETA - POLOŽAJ JE RESEN. — NAVODILA ki pa bi nam bil po-lan Se!e prihodnje __ m _ _ _ v _____ _________________ . _ _____H , A* /v VaO n... 4.« Ti A. Jugoslavifa na straži Je separatistični blok na vrsti da go- NAŠLtt ČETAM NA VZHODU. — STAMBOLIJSKI PROSI ZA POMOČ? i NaS de!e^lti ^ Prisuli M * vori zmerno, če ne. bo prepozr.o. Da i Becgrad, 9. juaijt r. Vesti Iz Sofije ---- "" " "" to aanee uvioevajo mnogi, ki pred i redno prihajtj0 T Beograd. Naša vlada dvema mesecema niso hotel! videti to »i j * • j le uspeh deklaracije debate. Ije dlnaQ"vl °Kd naScS' f ' , poslanika prejela tn obširna brzojavna *■■■■■ > ■ ■ —m.—......r-- poročila, kl potrjujejo, da je kralj Se DRŽ4VN1 NAMEŠČENCI, : potrdil rcvolucijako vlado. Našemu po« ... . , j predlog, ampak so zahtevali, naj se dolž teregs določa omenjen, mirovna pogod, ^ ^ tekoči v tem letu. Železničarji in upokojenci. ,>qij"1 ,e t ^fij' zatrjuje, da nova vu. __________________ „ Vlada oredstavnikov Centralnega d* aapr,am nail ^^ ne b° 'S"*1™ J* naie me> ""P™™ Bolgarski Zato Je ^^ ^ delegacije. Ker ie AcJsS«V B»«Sta sSS ai5t°Pala- iba k T,adeL g«eralštabni ;em T ^ dSu .poraza ni hotela soreieri ^ Z <*°Š<>dke ' Sofiji Je bila podpolkovnik živkovlč, kl je dobD od nemJki dPele^ pr06aii £ ^ Zato dane« oh'lil uri vsi na tWO-n°Coj 8kiicana ministrska seja, kl je tra.! vUde navodUa glede nastopanja ob bol. DAznani ^ vrednosti živine in fcstnl sh^ prS Mestni dom JaU do 21- Minister Nlnčič je poda! ob. garski meji Podpolkovnik 2ivkovK je ^ T cenah ?e učenih lokon Udeležba obvezna. AkcBskl odbor. , širno poročilo. Kakor doznava Vaš do« i pisnik, amatrs naia vlada situacijo na Bolgarskem sa resno. Sedaj Jo proačsva in pričakuje poročil, ki so še sa potu. Vlada te ne ieli vmešavati v notranje zadeve Bolgarije, smatra pa za potrebno LJUBLJANČAN JE! Cvetlice Vas prosijo danes: Kupite nas, blaga srca, in ne zamerite J izjaviti, da se protivi vsakršni kršitvi iam naše nadležnosti. Sni pomagate S | novllleske mirovne pogodbe, zlasti pa tem, da oblečemo in obajemo revne otro- j ugovarja kršitvam te pogodbe, v kolikor! coj armijskemu poveljniku v Skopi iu in ke za zimo. se tičejo bolgarske vojske v slučaju, da komandantom vseh čet v Južni Srbiji Kupujte pa cvetlice !e cd deklic, ki im2- bi nova vlada hotela zasigureti svoj po« potrebna navodila za slučaj poostritve ba. Naša vlada j. prejel, b Sof.je po« ^^ ^ ^ ^^ . _ rocVo, da namerava nova vlada pozval; Sgmm ^ tJ „ ^ ^^ ^ pod orolj. tri letnike s Izgovorom, da lo ^ ^ ^ ^^ w biia mor. rtoriU vse, ds prepreči eventualne njihoTa pripravljena sp^jeti ne™ , , , , i naknadne nujne naloge, ki bi šli na ra- ,matr« " Potrebno da zavarn. končno pa so le sprejeli bil i sporazum, ao naj *e fm takoj ru- _ _____ _______lokomotiv. mogel izjaviti da Je naša meja napram Pogajanja so končana in bo danea »e-Bolgariji dobro »varovana. r naVi^0 'beeedno aranžmaia. ki ga bo O svojih ukrepih Je vlada Is nocoj j y fa«^ n*^ delegacije podpisal mini-obvestUa kralja Aleksandra s obširno gter jwavde dr. Markorič. za nem&o de šifrirano brzojavko. NI Izključeno, da !«g»cijo pa dr. Kuntzs. aprejemijiv rporazum. Kakor se govori, se je na sestanku razpravljalo tudi o vstopu Grške v M a. lo antanto po sklenitvi miru v Lausan. ni vendar pa »tališče naše vlade v tem oziru ie ni znano. Alexandrisu je bilo v Bukareštu nasvetovano, naj se najprej sporazume z Beogradom, a naša vlada najbrie sa enkrat Se noče stopiti v od« I . • j \j M/UVH4 V U^C/fHI u tri_r> ifi< rs ti (j u*J prto razpravo, ker ^ bo poprej posve. ^Uajo korake jugoslovanskega po tovala s Rumunijo. Češkoslovaško in ^^ PopovUa „ vlad* same ter upajo, da bo Avstrija vendar končno izpoL nila svoje dolinosti. URADNIŠKA PRAGMAHKA. Beograd, 9. junija, r Danes popoldne je nadaljevad odbor za rešitev uradniški, ga zakona »pecijatoo razpravo ta »preje z malimi izpremembami vse H ene do fl. 202. Večja izprememtm se pričakuje pr členu, ki govori o uradniških plača! Razprava o tem členu )e bila kakor zna-do, odgodeaa. Tudi se pričakuje daljša debata o Senu. kl govori o političnir. pravicah oradnikov, ki je bila tndi odložena. STROGE OBSODBE NAŠIH LJUDI NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 9. junija, z. Tu se dnevno vodijo razprave proti aaškn sonarod-njakom iz Baranje, ki so za časa okupacije podpirali aaše vojaštvo. Včeraj sc nekega Simo Kokotoviča obsodfS na dve inpolietno Ječo, ker J« ža!9 madiarsk* nadjo. V Kaposvaru je bi! Oergej Stepa: crf>sojec na dve leti, ker Je prijavil naštr oblastem Madžare, ki so nosili orožje. se kralj vrne predčasno v Beograd. Beograd, 9. junija, p. Generalštabni odsek vojnega ministrstva je poslal no« VZNEMIRJENJE RADI DEAIARŠE V BUDIMPEŠTL Budimpešta, 9. Junija, z. Vesti o nameravani demarši so v madžarskih po- Inozemske borze 9. junija CURIH. Beograd 630, Berlin 0.0065 Nevrvork 55630, London Z5.67, Pariz 35.70, Milan 25.82, Praga 16.58, Budimo pešta 0.0975. BukalMta 235, Beogrs-' 630, Sofija 6.40. Varšava 0.0090, Dun* 0.0078. TRST. Beograd 24—24.40, Newyork 21.40—21.55, Praga 64.25—64.75, Dunc 0.029—0.031, dinarji 24—24.40, csrinsk" franki (20) 82—8230. BERilN. Beograd 9573, Dunaj 118.8? k> razun znaka na prsih še listič z ži- iožaj s pozivanjem pod orožje novih položaja, kl je nastal vsled doflodkov I knje. eom; tPodmladsk Bdfieza križa*, i kontinentov, ki bi orcscaali števila ka«;na Bolgarskem. liričnih krogih vzbudile veliko vznemir- ! Budimpešta 1331, Milan 3870. P raji 2518.50, Pariz 5346.50, London 350.022. (Nevrvork 83,790. Curih 1496230. Mussolihllev s&spess Izjava o reških podajanjih. i. Rim, 8. junija. Pred natlačeno dvorano senata in nabitimi tribunami je danes imel ministrska predsednik Mussollnl svoj veliki go-^or o zunanji in o notranji politikL Najprej se je ministrski predsednik bavil z zunanje političnim položajem. Povdarll je, da se ie od oktobra, ko je nastopil vlado, pa do danes položaj v marsičem izboljšal. Tudi zavezniki Italije so postali glede političnih smernic v *em času odločnejši. Prišli so do spoznanja, da ne pomaga nič, če se prošlost ■obdeluje z rekriminacijami, temveč da ie treba zopet začeti pridobivati tia pod nogami ter gospodarsko izkoristiti vsak ugoden trenotek. Glede Nemčije ie rimski premijer Izjavil sledeče: »Nemčija more In mora piačati kar je dolžna. Vendar Italija ne bo odobravala nobenih zahtev, ki bi mogle dovesti do politične, gospodarske ali katerekoli druge premoči v Evropi. Italija bo s svoje strani prenesla eventualno potrebna omillenja glede reparacij-skih odplačil, prepričana pa Je, da je vprašanje reparacij v tesni zvezi z medvojnimi dolgovi zaveznikov, ki tvorijo bistveno celota« Nato je Mussolini preciziral Italijanski, angleški ln nemški re-Daracijski načrt ter razložil, zakaj Italija v Parizu nI mogla sprejeti Bonar Lawovega načrta ln zakaj Je morala odbiti memorandum nemškega kancelarja Cuna ta zun. ministra Rosenberga. Mussolini je dalje prešel k razmerju rtalije do držav Male antante. Naglasil ie, da Je Italija posebno tateresirana na odnošajih z Jugoslavijo. Najbolj pereče vprašanje, ki se mora urediti med Italijo ln Jugoslavijo, Je vprašanje Reke. To vprašanje Je zelo težko, ker ga Je treba rešiti tako, da bo Reka gospodarsko lah ko živela. Gospodarski problem Reke pa je v nasprotju s političnim značajem tega vprašanja. Dolga parlamentarna kriza v Jugoslaviji Je otežkočila ter za nekaj časa onemogočila, da bi se beograjska vlada bavila z reškim problemom tako, kakor bi bilo treba. Beograjska vlada je razložila svoje stališče ter je sedaj prenesla težišče za pogajanja v Rim, kamor Je že dospela Jugoslovanska delegacija. Sedaj se vršijo preliminarni razgovori, ki bodo konkretizirali nekatere temeljne točke, predno se obnove oficijelna pogajanja, o katerih Je želeti, da bi se čhnpTeJ začela ln srečno dovr-flia. Mussollnl |e za tem prešel na Izjave o notranji politiki Italije. Izjavil je, da se Je notranja situacija v Italiji izboljšala, da je red sigurnejšl ta večji, ker bdi nad njim narodna milica. Mussolini Je vneto zagovarjal politiko svoje vlade ter opravičeval svoje nastope v poslanski zbornici. Fašistovski sistem je za Italijo dober In prikladen ter za njeno srečo potreben. Senat je Musscllnlju seveda navdušeno ploskal. Dr. Ravnihar centra „Jutr©" V polemiki z dr. Ravnlharjevlml kandidatskimi govori povodom lanskih občinskih volitev je »Jutro« očitalo driu VL Ravniharju, da je bil o tkzv. Kame-narovičevi aferi, ki je bila umetno uprizorjena osebna gonja z glavnim namenom ubiti ministra Žerjava, v naprej po-dučen in da je na njej pridno sodeloval, še predno je izbruhnila z veliko senzacijo v Slov. Narodu. Dr. Ravnihar je vložil tožbo. »Jutro« ie nastopilo dokaz resnice. Senzacionalen napad C. Kamenaroviča na drja Žerjava Je izšel v Slov. Narodu v obliki redakcijskega poročila o občnem zboru Jadranske banke. Dotično poročilo je bilo izročeno listu v objavo še predno se je občni zbor vrši! ta sprejeto proti garanciji Kamenaroviča da bo J. b. povrnila Slov. Narodu škodo, ki H mu utegnila nastati vsled objave. Kamenarovič je dotični članek tudi plačal z več tisoč kronami. Objava se je izvršila navzlic protestu glavnega in odgovornega urednika lista. Bilo je jasno, da se je moglo to zgoditi le na ukaz ali redakcijskega odbora Slov. Naroda ali pa upravnega sveta Narodne tiskarne kot lastnice lista. V obeh odborih je dr. VL Ravnihar odličen član. Ker je bil takrat povrh tudi še posievodeoi podpredsednik JDS, katerega se je že z ozirom na daleko-sežne politične posledice pač moralo vprašati za mnenje pri objavi napada na predstavitelja stranke v vladi, se je zdelo povsem Izključeno, da bi se bila organizacija časopisnega atentata na čast vodilnega demokratskega politika ta na obstoj same stranke Izvršila brez njegove vednosti. Ker se je tekom zaslišava-nja prič pokazalo, da ne bodemo mogli dokazati, da so uprizoritelji gonje v Slov. Narodu svojega kolego v upravnem svetu odnosno redakcijskem odboru v naprej obvestili, smo lojalno ponudili drju Kavniharju poravnavo potom preklica v našem listu. Naša pripravljenost ni Imela uspeha. Tako Je bil naš odgovorni urednik prisiljen, se poslužiti dejstva, da dotičnega članka pred priobčitvijo ni bral. Obsojen Je bB radi uredniške nepazljivosti na 1000 Din globe In objavo sodbe. Naravno je, da bi bilo potem izidu pravde dr. Ravnihar contra »Jutro« ve-lezanimivo razpravljati o podrobnostih celega procesa. Slov. Narod je z demonstrativno priobčitvijo izida pravde vse storil, da nas izzove v to zanj mučno Lazwaio. Navzlic Jem u smo se odločili« j da ostanemo rezervirani. Omeniti hoče-I mo le zanimivo Izpovedbo. koja odklanja pričevanje s pozivom na § 153 k. p., ki dopušča odklonitev izpovedi osebam, ako bi izpoved njim al! njihovim svojcem prinesla sramoto. j bili lahko ponosni na uspehe tradapol« vestno ta r.itmčco e videne© pisarna po f . ROP. : nega dela tekom leta. Blagajnik pa ni krajinskega odbora. Z danes izžrebano Dane« ee je zagovarjal pred pcrotnl-' napravil nobene krivice, ko je obsojal Številko 26 bodo razdeljeni tudi dobit- ki 30-letnl samski rudar Frane Vilnika* ; mariborsko inteligenco, ki ni napolnil« ki kvaterna. Prihodnji četrtek ee bodo j iz Trbovelj. Dne 2. novembra 1920 Je i niti skromne galerije. K sreči je prišla objavile številke, ki so potrebne za, do- potrkal na okno Antona Haceta v 8r. vsaj mladina! Za našo publiko je treba b!tek finkvin. Občinstvo prosimo, da Lenartu v trboveljskem okraja tn ga '-f- Velika demokratska skupščina v PetricjL Danes se bo vršila v Petrini! velika demokratska skupščina, katere se udeleži cela vrsta najodllčnejšili poslancev demokratskega kluba. 2e v petek zvečer so se odpeljal! Iz Beograda v Pe-trinjo poslanci Svetozar Priblčevlč, dr. Lukinič, dr. Grisogono, Wilder, Kujund-žič, Valerijan Pribičevič in GJoko Popo-vlč, danes pa še dr. Sumenkovlč in dr. Radosavljevič. + Gosposvetski Zvon zunanjemu ministru dr. Ninčiču. Prilikom ekspo-zeja o zunanji politiki v narodni skupščini je odbor Oosposvetskega Zvona na svoji včerajšnji seji (sobota) sklenil ta odposlal zunanjemu ministru dr. Ninčiču sledečo brzojavko: »Minister dr. Nmčič, Beograd. Pozdravljamo Vaš nastop v korist koroških Slovencev ta Vas prosimo, da tudi vstrajate na dejanski popolni in takojšnji izvedbi mirovne pogodbe. Za Gosposvetski Zvon: Dr. Oblak, Anton Brandner. + Padec valute le zopet prinesel ogromno škodo našemu gospodarstvu. Zlasti je prizadeta trgovina. Zaupanje Je zopet enkrat oslabljeno. Državna Intervencija se bo morala prekomerno oja-čitl. Ko Je zagrebška kontremina izvoje-vala meseca novembra 1922 s pomočjo Trsta zmago, Je vesoljno časopisje napadalo tedanjega finančnega ministra. Mi nočemo danes vračati milo za drago. Kakor tedaj, opozarjamo znova, da sovražnik sedi v zagrebških yelebankah. Meseca decembra jih le vlada že zalotila v velikanskih zlorabah na škodo dinarja, a novi finančni minister je velike krivce izpustil. Sedaj mu plačujejo v zahvalo tako, kakor so g. Kumanudiju. pač glasnejše reklame! Frosvefa Ljubljanska drama. Nedelja, 10.: »Hamlet«. Izv. Pondeljek, 11.: »Hamlet«. E. Torek, 12.: Zaprta Liublianska opera. Nedelja, 10.: »Evgenlj Onjegin«. ZačetcV ob pol 8. zvečer. Izv. Pondeljek, 11.: Zaprto. Torek, 12. ob 19.30.: »Lufza«. C. Mariborsko gledališče. Nedelja, 10.: »Hasanaglnica«. Izv. Kuponi. Ponedeljek, 11.: »Cavalleria Rusticana« Izv. Premjera. odda. oziroma pošlje tablice, ki so za- prosil za prenočišče. Po večerji »ta lep dele kvaterive, v pisarno Jugoslovenske ja oba spat. Ze rano zjutraj je pričel tu-Matice. Pred Škofijo 21. I. nadstr. ! ;ec tožiti, da ga grize nekaj ▼ trebuha X Zasebno učilišče Legat v Mariboru ' Ko je Haoe pripognjen odpiral kovček. i zopet otvorjeno. Pokrajinska uprava je j dovolila otvoritev zasebnega učilišča i Legat v Mariboru in sicer za strojepis- ! je in stenografijo. Otvoritev se vrši dne j 20. junija. Kot šolski prostori služijo veliki, lepi. zračni prostori hiše Vražo- da bi vzel iz njega jabolka, ga je Vi«L nikar udaril z malo sekiro s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo in je padel Hace nezavesten na tla. Ko je prišel zopet k zavesti, se je potejil pred nasilnelem, ki ga je vrgel v po- Po svstu — Žrtve potresa v Indiji. Kakor poročajo zadnje vesti, znaša število smrtnih žrtev ob potresu v Indiji okoli 3000. — Protkovjetska vstaja ob Črnem morju. Kubanski krajevni sovjet je obvestil, kakor poročajo berlinski listi centralno vlado v Moskvi, da se je razširila protiboljševiška vstaja v južni Rusiji na gorato pokrajino Kubana in v celem ozemlju Črnega morja. Oddelki kozakov in Cerkezov, dobro oboroženi, so zasedli kavkaško primorje ter na več mestih izropali zaloge živil. — Krvavi izgredi v Leipzigu. Nemir! ta protidraginjske demonstracije, ki se v Leipzigu vrstijo že nekaj dni, so v sredo vodile do krvavih spopadov med policijo in brezposelnimi. Pri popoldanski skupščini na Augustovem trgu je par nediscipliniranih elementov začelo pretepati policijo in jo hotelo razorožiti. Svarilni streli so le še bolj razdražili množico in policijski oddelki so začeli naposled res streljati vanjo, da jo razženejo. Mrtvih je obležalo sedem, ranjenih je bilo nad 100 oseb. Razburjenje v mestu se še ni poleglo. Med obstreljend jih Je več tako ranjenih, da bodo najbrže podleglL — Sežiganje mrličev v praškem krematoriju. Praško časopisje poroča, da je bilo v tamošnjem krematoriju tekom letošnjega maja sežganih 150 tru-pd in sicer 80 moških, 61 žen, 8 dečkov in 4 deklice. Po veroizpovedi je bilo med | temi 84 katolikov, 24 pripadnikov češkoslovaške cerkve, 6 protestantov, 1 žid in 35 brezkonlesijonalcev. Opera «Onjegln» r korist »Udruže-nja gledaliških igralcev* se igra daues ob pol 8. uri zvečer. Zasedba opere je najboljša. Predprodaja vstopnic pri oper ni blagajni. Mariborsko gledališče. Sinočnja pre« mjera »Cavalleria Rusticana« je bila od« povedana, ker je bil zadnji hip program v Zagrebu tako spremenjen, da g. Knit« tel ni mogel odpotovati. V mariborskem gledališču zato snoči sploh ni bilo no« bene predstave. Napovedana premjera se bo vršila v pondeljek z g. Sowilskim dati in dobiti, v glavni vlogi. va ulica 4. Vpisovanje in pojasnila za steljo v mnenju, da je že mrtev. Ko p» tečaje dnevno v trgovini s pisalnimi ! se je Ilace pod odejo, s katero ga ie stroji Legat Maribor. Slovenska ulica1 napadalec ogrnil, čez nekaj časa pre-7, telefon 100. maknil, ga je Višnikar vnovič vsekal X Kaj bo dn« 24. junija v Trnovem z besedami: »Hadič, Kdaj boš imel ps v Ljubljani? To vprašanje se širi po me vendar zadosti!« Nato mu je pobral denar, uro z verižico, obleko in razne druge stvari in pobegniL Težko ranjeni Višnikar je na današnji razpravi svoje dejanje tajil Ker pa Hace kot edina priča ni prišel k razpravi, je bila ista. preložena. stu že dalj časa vsled različnih aktualnih vesti, ki prihajajo iz omenjenega okraja. Rešeno bo, ko bo docela razjasnjeno. — Ljubljančan je, pripravite se! X Danes popoldne gremo v Zg. Kašelj k Gradu: povratek ob pol 7. uri ali ob pol 9. uri zvečer z v Lakom; zabava izvrstna. X Mestna zastavljalnica ljubljanska ima tomesečno dražbo oktobra 1922 zastavljenih predmetov dne 14. junija popoldne. 5#orf Porota Ljubljana, 9. junija. Klubsko prvenstvo Ilirije* na 100 m. I UBOJ NA SVATBI. Predteki se vrše v pavzi današnje nogo- \ Posestnik Josip Ribnikar iz Srednje metne tekme Ilirija : Maribor, finale pa | vasi. ki svoje poroke leta 1916 v*lod Jubilej slovenskega industrijalca V pondeljek. 11. t. m. slavi g. Andrej Jakil, lastnik Sentjanžkega premogoko- „ , , r»ii » , . ■ l^a v Krmeliu pri šenttanžu. šef tvrdkf X Kolo znamke »Diiikopp«, ukrade- . . .... '. - . x ,, 'u,\ ^ , ., v TI 1 Ami- -""H tovarna kož ta čevljev d. d, no neznanemu lastniku začetkom sep- .. .»j . t, , . v , • i - ! * Kariovcu Itd. v krogu svoje ob tdli, tembra 1922 se nahaja pn okrajnem p,meJčencev in deIavc£ v KrnicHu 40- v 63 m0re letni jubilej svojega Industrijskega delo- vanja, na katerega so povabljene pristojne oblasti, zastopniki industrijskih krogov In mnogobrojnl prijatelji. Karijera bivšega usnjarskega učenca In pomočnika lz Rupe na Oorcniskem je vredna, da se zabeleži na eni najlepših strani zgodovine naše mlade industrije. | lz najskromnejših početkov je vzrastel starih Andrej Jakll z neumornim delom, železno energijo, z vztrajno strokovno poglobitvijo od pomočnika v obTtnika, tovarnarja, veleindustrijalca ta zavzema danes veleugledno mesto v napredujoči Industriji naše mlade države. Njegova pot je bila težka in dostikrat mu le bila s trnjem posuta baš tudi radi tega, ker je g. Jaki! vedno ostal zaveden narodnjak. Ko je pričela driovati njegova moderno urejena tovarna za usnle v Rupi na Goriškem, so si Jakilovi Izdelki kmalu stekli zbog svoje solidnosti velik sloves. L. 1912 je g. Jakil prevzel na povabilo karlovškega mestnega zastopstva bivšo v konkurzu se nahajajočo »Hrvatsko delniško tovarno kož« v Kariovcu, isto povečal, moderno uredil, ter vodil kot fi!l-jalo glavnega obrata v Rupi. Ob izbruhu svetovne vojne so avstrijske oblasti internirale g. Jakila kot zavednega in uglednega narodnjaka z drugimi enakimi goriškimi rojaki in sin.im Julijem na Goriškem, pozneje na ljubljanskem gradu. Energični mož ie mnogo duševno in telesno trpel, povrh pa jc moral gledati, kako propada delo njegovega življenja: obe tovarni, v Rupi in v Kariovcu, sta se morali zapreti Še večji udarec je zadel Jak C a pri izbruhu italijanske vojne, ko je moral tovarno v Rupi evakuirati. Posrečilo se mu . . . . ,, • i ■ u ' • • ■ ie sicer rešiti materiia! In gotovo blago no tekmo dne 17. junija, na prog. Ljub- nem oCe!n. Potek dogodka je bil slede- vKarlovac ali stro)i so ostali. to- ljana - Vrhnika - Planina - Cirkn.ca - j«; Navedeno noč so obdolženec, Josip j povi so ^ razdejall tovarno in stroJe do temelja. Toda vojna sreča je popravila škodo. Prenešene velike množine blaga v Karlovac, med katerimi je bilo samo gotovih kož II vagonov, so se po-voljno prodale in Jakilovo podjetje ie bo prihodnjo neddjo skupno z nekaterimi drugimi lahkoatletskiml prireditvami. Finale nogometnega prvenstva Slovenije za l. 1922/23. V odločilni tekmi za prvenstvo ljublj. nogom. podsaveza za sezono 1922/23 se sestaneta danes ob pol 18. uri na igrišču Ilirije dosedanji prvak Ljubljane S. K. Ilirija in S. K. Maribor kot prvak Maribora. Prvak Cdja Atletik- S. K. je padel iz konkurence s tem, da je 27. maja podlegel Mariboru. Ilirija, ki v zadnjem času nI bila v najboljši formi, bo postavila skoro kompletno 1. moštvo: nastopi! bo po dolgem presledku zopet popularni golman Pelan, srednji krilec Zupančič II. in v levi zvezi Vidmajer. Maribor Igra v sledeči postavi: Glaser, Skrabar-VVagner, Hreščak- vojna ni mogel praznovati po običajih, je dne 28. januarja 1923 naknadno priredi! svatbeno poj?d:no, katere se je udeležil tudi Peter Rotar. Ko je prišla na njega napitniea, je 19-letni delavec Josip Rozman, ki je bil že precej vinjen in siten, zaklica! igralcu na harmoniko, naj njemu zaigra, da bo izvršil soloples. To je Rotarj.n močno raz burilo in je kmalu postal položaj kritičen. Da prepreči pretep, je Rozmanov oče poslal po svojega drugega sina Cirila. ki je nato svojega brata Josipa in pa Petra Rotaria potisnil skozi vrata na dvorišče. Kaj se je zgodilo potem, še sedaj ni pojasnjeno. Cez nekij časa so namreč našli Petra Rotaria mrtvega. •Josip Rozman mu je zasadi! nož v srce Stauber-Marussig, Staioneič-Lenassi-Vo- in v vrat in mu prizadel smrtne poškod- grlnec-Bratoš-Schell. Igro vodi saveznl sodnik VViller Iz Zagreba. Po tekmi izroči LNP zmagovalcu lepo častno darilo. Graški Amaterji v Ljubljani. Kakor smo že poročali, igra v torek z ljubljanskim Primorjem prvorazredno moštvo Grazer Amateur-Sportklub. Na tekmo ponovno opozarjamo. Vrši se na Igrišču Primorja (Dunajska cesta) ob 18.30. — Vstopnice v trafiki Sever, Selenburgo-va ulica. Motoklub Slovenija v Ljubljani raz- be, katerim je takoj podlegel. Josip Rozman se je zagovarjal pred poroto s pijanostjo ta silobranom. Obsojen je bil na dve in pol leta težke ječe. ZAGONETEN PRETEP. Popoldne se je zagovarjaj pekovski pomočnik Štefan Zalaznik. pristojen v Št. Vid nad Ljubljano. Državno pravd-ništvo ga je obtožilo, da je v noči 1. julija 1922 na Glincah pri Ljubljani Martina Oštirja z vilicami diegni! v de6no oko in mu s tem prizadejal tako težko pisuje svojo prvo društveno regularitet- rano> di ni dvorani s sledečim dnevnim redom: ------- — *>■'- -----~ 1 1.) Citanje zapisnika; 2.) poročilo častnega soda in izključitev članov, 8.) volitev namestnikov za sanitetni svet: 4.) dopolnilne volitve odbora: 5.) stanovske zadeve; 6.) slučajnosti. — Odbor. X Kongres Inženjerjev v Splitu je i ve preložena, preložen na dni 29. junija do 2. julija. Najem posebnega parnika odpade. Za potovanje po železnici ta z rednimi par-niki so dosežene znižane voznine, ki veljajo 8 dni pred in 8 dni po kongresu za vsa pristanišča od Bakra do Ko-tora. Ze prijavljeni udeleženci in dotični, ki se žele še prijaviti, naj naznanijo do dne 12. julija inž. Mencingerju, Ljubljana, Gradbena direkcija, ali potujejo preko Bakra aH Metkoviča. X Književna tombola Jugoslovenske Matice. Peta številka, katera omogoča dobitek kvatemo, to je širi ševilke v eni vodoravni črti je 26. Doeedaj so bile vlečene sledeče številke v zaporednem redu: 25. 64, 58, 13 in 26. S temi števikami so bile izčrpane vse ambe in teme. Vse tablice, ki so sicer zadele amho ali terno, p.i vs-led premajhnega _____ __________. . _ trije oproščeni, Schwarz pa obsojen na števila dobitkov niso bile izžrebane za j tri in pol leta težke ječe. Po obsodbi je j taio, dobitke, igrajo naprej in vodi za nje | razburjen zatrjeval svojo nedolžnost, k sednik. V eh tovarnah v Kariovcu Je zaposlenih 140 delavcev, torej skupa) z premogokopotn 700. Porušena tovarna v Rupi Je ie zopet v starem obsegu se^ana man.kaio pa še stroji Nadejati * da bo tudi ko leto dr. Dimitrije Štefanovih. * Suspendiranje zagrebškega kotar-skega predstojnika. Kakor poroča včerajšnja »Riječ*, je bil zagrebški kotarski predstojnik, Vat ros lav Wit- sebne trgovske informacijske pisarne jc bila odklonjena. Prenos gostilniških koncesij se dovoli: Antonu Mavcrju iz hiše št. 26 »hotel Vega* v Spodnji Šiški na Ahacljevo cesto št. 5; Karolini Jcsih iz Sv. Florijana ulice 36 v Spodnjo Si« ško št. 277 ter začasni zakup iste po Mariji Kramar: Mariji Povse iz Vodni« tler, ki je bil zastopnik vlade na R-a-1 kove ulice št. 9 v Vodnikovo ulico št. 'ičevi skupščini dno 3. junija v Gra-300. Podelitev koncesij se dovoii: Fija« eani. kjer se je vršilo posvečenje republikanske zastave in so padli klici Doli s kraljem!*, suspendiran od službe in plače in je uvedeno proti jjemu 'lisciplinarno postopanje, ker ni takoj protestiral proti radičevskim izbruhom. * Proti republikanskim zastavam na Hrvatskem. Včerajšnje zagrebške »Narodne Novine* objavljajo naredbo od-čelka pokrajinske uprave za notranje '/adeve o uporabljanju državnih in plemenskih zastav, grbov in zastav privatnih društev. Naredba je naperjena l/roti radidevskim republikanskim bar-iakom in pravi: Dostojno se smejo "porabljati državne ir plemenske za--tave srbsko-hrvatsko-slovenske in tega ne sme nikdo preprečavntl, sicer se kaznuje z zaporom 14 dni in globo ."00 Din. Zaporna kazen se ne more spremeniti v 'denanK globo. Društva. !:i imajo dovoljenje za lastne zastave, -mejo iste uporabljivi, toda nobena politična organizacija ne sme imeti aobenih svojih zastav. Oblasti moraio r vsemi sredstvi in če treba tudi s silo 'ubraniti razobešanjf al' nošenje zastav, ki so po tej naredbi prepovedale. Oblastveni organi, ki De bi storili karska koncesija Evstahiju Lipiču pod pogojem, da mu odstopi kak onemogel izvošček svojo koncesijo in Lipič od do« tičnega odkupi inventar; Amaliji Smid št. 5 prepis (prenos) gostilniške konce« koncesije, katero ji je odstopil trgovec Rohrmann v Židovski ulici pri «Roži», dalje Viktorju Bizjaku na Tržaški cesti št. 5 prepis (prenos) gostilnišhe konce« sije njegove matere na njega samega; F. Fabianu se podeli kavarniška konce« sija; dalje osrednji vinarski zadrugi za Jugoslavijo koncesija v prostorih L kon« zumnega društva na Kongresnem trgu po namestnici Minki Koscc. M. Modie, vdovi po prof. Modicu se dovoli konce« sija za založbo muzikalij in knjig in lz« posojevanje istih v Kopitarjevi ulici 1 (v Vokačevi hiši.) * Vendar enkrat! Včeraj se je po Aleksandrovi ulici v Mariboru spreha« jal vodja policijskega komisarijata nad« svetnik Kerševan. Pred trgovino Ho> bacher je zapazil nekega moškega, ki je skušal odpreti vrata. Postal je pozoren in dal sumljivega moža aretirati. Na po« liciji so dognali, da je aretirani Ivan Kerčič iz Loke, ki je lani vlomil pri belem dnevu s Tičarievo trgovino s . nes otfori ljutomersko vinorejsko društvo v Murski Soboti prvi vinski sejem. Razstavljeni bodo na poskušnio vzorci novih in starih ljutomerskih vin. Ljutomerski vinorejci segajo po samopomo či, ker imajo še vea vina v kleteh, čeprav se točijo tkrv. ljutomerska vina po vsej Sloveniji v ogromni množini. Na razstavi bo igrala tudi novo ustanovljena ljutomerska godba. * Slana v mariborski okolici. Včeraj je postalo v mariborski okolici nenavad« no hladno vreme ter je Pohorje pobelil Bncg. Večer je bil že prav zimsko mrzel in v petek zjutraj je ležala nad pokra« jino prava jesenska slana, ki je napra« vila po polju veliko škodo in je poseb« no pomorila fižoL Tudi včeraj je bilo ves dan močno hladno. * Strela udarila t šolo. Dne 7. t. m. je popoldne v Hočah pri Mariboru tre« ščila strela v tamošnjo staro šolsko po* slopje ter poškodovala streho in »trop t učni sob! prvega razreda. Rahlo je zadela tudi 151etnega fanta v koleno in ga vrgla na tla. K sreči je bil ta dan po» uka prosti četrtek in se zato ni pripe« tila večja nesreča. * Strašna toča. I« raznih krajev nam prihajajo poročila o strašni toči, ki je padala v četrtek popoldne. Na Rakitni je po silnem bliskanju in treskanju de« bela toča v eni uri odela polja !n trav« nike z ledeno odejo. Cez noč je nastal hud mraz, tako da se je napravila na njivah In travnikih ledena skorja. Kar ni potolkla toča, je uničil mraz. Skoda je ogromna, up kmeta popolnoma uni« čen. Stari ljudje na Rakitni ne pomnijo podobne nevihte ln toče. Tudi v ljub« Ijanskem ln litijskem okraju je toča ka« kor sneg pobelila okolico. Ponekod je na debelo ležala še v petek po polju. Najhuje so prizadeti kraji Zalog, Spod« nji in Zgornji Kašelj, Podgrad, Sp. Za« dobrova, Besnica ln Trebeljno. Najbolj občutno je poškodovan krompir, strne« no žito in fižol. * Zopet dve žrtvi hldroavlons. Kakor doznavamo iz Boke, sta v Gjenoviču, vršeč svojo službeno dolžnost, vsled ne« srečnega pada hidroaviona smrtno po« nesrečila dva mlada mornarja: vodja Uroš Endrizzl in mornar 2. razreda Stanko Svetlin. Sočutje za nesrečni žrtvi je splošno. Opaža se, da se taki nesreč« ni slučaji množe, odkar nabavlja naša država hidroavione v Italiji in javno mnenje zahteva, da se avioni, nabavlje« nI v Italiji, komlsijonalno pregledajo v svTho, da se ugotovi, je«H so ti hidro« avioni solidno zgrajeni po zahtevah hi« droaviatike in kie tiči vzrok tem pogo« stim nesrečam. Tu gre za življenje naše mladine! * Najdena utopljenka. Perica Jožefa Horvat bivajoča v Celju, je pred ted« nom izginila neznano kam. Žena je bila vdana alkoholu, zato se je domnevalo, da je najbrž ▼ pijanosti ponesrečila. Sedaj so njeno truplo pri Zidanem mo« stu potegnil! iz Savinje. * Drobne vestL Gospej Ljudmili Milic na Starem trgu v Ljubljani je bilo v noči od četrtka na petek ukradenih 40 rjuh in istotoliko preoblek ^glavnikov. Skoda znaša 60.000 kron. — Iz blaznice na Studencu je pobegnil umobolni Josip Raustciner. — Posestniku Marku Sta« zinskemu v Dolnji Bukovci je doslej neznan tat ukradel 186.000 kron. Električna masaža lica in negova« nje rok. Vsa lasna dela. Poseben odde« lek za striženje otrok. Damski salon s popolnoma separiranim vhodom iz veže. Zaloga parfumerije. Moderna higijenič« na brivnica. Aleksander Gjud, Ljublja« na. Kongresni trg 6. * Ciganska godba koncertira v nede« Ijo 10. t. m. v restavraciji Bellevue. Za« j četek ob 3. uri popoldne. Vstop prost. * Prvovrstni koncert v hotelu Tivoli.! danes v nedeljo od 15. do 19. Vstopni« ne ni. * Vsak kadilec, kateri dnevno uporab« Ija «rIto» pasto za čiščenje zob, je si« sjurno oproščen močnega duha iz ust. — Dobiva se povsod. * Gospodinje! AH zahtevate pri tr« govcu, kjer kupujete, vedno testenine «Pekatete»? Ako nc, prosimo, storite to vedno! KOČEVJE. Z ozirom na dopis v »Ju-' tranjih Novostih* z dne 7. junija izjav- : ljam, da nisem v prav nikakl zvezi z j dotično notico v »Slovencu*, in da sem jo odkrito obsojal, ko nem jo čital Dalje j si usojam trditi, da nisem pri svojem po- ! litičnem delovanju v Kočevju nikdar is- i kal osebnih koristi, ampak sem po slojih skromnih močeh sebi v škodo t veseljem sodeloval, ko je bilo treba zago- i toviti kočevskemu Slovenstvu nekatere ! važne narodne postojanke, začenši % ' ljudskim štetjem. Zato eeveda spadam po i mnenju »več zavednih Slovencev* med ljudi, k! se jih je treba kot »kužnih* Izogibati. Končna naj še povem, da nimam in nočem več imeti nobenega posla s kočevsko politiko: smem torej pričakovati, da se ne bo več obregal ob me vsakdo, komur se baš zljubi. SIcer pa imam v gvoji beležnici dovoli leka ra ljudi, ki najglasneje vpijejo: »Držite tatu!*, dočim sami kradejo, in ki so pravi povzročitelji vse slovenske narodne mizerije v Kočevju. — Eden. ki »e mu namenoma godi krivica. BREŽICE. Tudi brežiški nemškutarjl so začeli zopet dvigati glave. Poudarjamo, da nismo in ne bomo nikdar proti onim pravim Nemcem, ki mirno živijo v naših krajih ter spoštujejo ne samo naš denar, temveč tudi našo narodnost. Odločno pa bomo vsekdar nastopali proti poturicam-sinovom slovenskih očetov, ki so bili v dobi bivše Avstrije naši najhujši mučitaljL Napadali so slovenska društva, pretepali naše ▼ mesto prihar jajoče kmetske ljudi. Neverjetno je, da se še danes v Brežicah toliko nemškn-tari, ko vendar razen kakih 4 oseb pravih Nemcev sploh nL Razni Paidaschl, Klobutacharji, Druschkowitechi, Svoboda Itd., vendar niso Nemci Brežiško »nemštvo* je še pred vojno najboljše karakteriziral Nemec-poštenjak ^oepod Moscon, grajščak v Pišecah. Ko so takrat tuk. »Germani* zahtevali nemško šolo, je gospod Moscon javno izjavil: »Die Ranner brauchen ebensowenig eine deutsche Schule, »ls die Piše-ier ein Dampfschiff*. In ti »Urgermani* so se predrznili na linkoštno Led^ljo 11)23 na izletišču Stojd/aga aa Ooriineih, na m'-zi napisati sramotilne izpade napram ju-goslovenski organizvFi Iz gole korsjze pa so prisilili svojo otroke, la so podpisali sramot»n;a. (Va ne n*kutarska družba je nato v grede s Stojdra^e v gručah Izzivata s hajlanjem in hujska-jočimi pesm; » 9. junija ZAGREB. Na denarnem trgu je pri;! šlo danes do male reakcije. Pojavilo se je mnogo robe. Reakcija izhaja z Du» naja, kjer notira dinar na bazi 6.101 ! za Zaoreb v Curihu. Danes je dinar prvič pretekla Sofija s 6.10, Promet je bil danes povsem slab. Roba se je nu« j diia: Dunaj 0.1275, Berlin 0.1025, Trsti 422, London 420, Curih 1640, New York ] j ček 91.50, Pariz 580, Praga 270. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Najfinejše namizno in cap mesto dobavi po najnižjih dnevnih cenah po | ] povzetju Frauo Kolleritach, Apače j pri Gomil Radgoni. 10191 Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela i ronaono smrtjo naše iskrenoljubljene smo prejeli toliko dokazov odkritega sočutja, da se nikakor ne moremo vsakemu posamezniku posebe zahvaliti. Zaradi tega izrekamo na tem mestu prosrčno zahvalo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sočntje ali ki so našo ljubljenko spremili na njeni zadnji poti. Prav posebno pa se zahvaljujemo darovalcem prekrasnega cvetja, gospodičnam, ki so nosile pri pogrebu vence in šopke, kakor tudi vsem, ki so drago rajnico obiskali med njeno kratko, s mučno boleznijo. V Ljubljani, dne 8. junija 1923. 1016 Globoko žaln]oČa rodbina Cerar. Gasil«? p^sor! V dneh 30. junija do 2. julija 1923 se 1 vrši v Pragi vBeslovsaski gasilski kongres, združen s svetovno gasilsko razstavo in velikansko vajo praškega gasilstva. Ker gre za ustanoviter TBesiovanskega adruženja prostovoljnega gasilstva je aaša dolžnost, da se udeležimo kongresa v čim večjem številu. Kaki delegat je odpotujejo is Ljubljane dne 29. junija 1928 z opoldanskim bizo-vlakom Sž.9. Vožnja bo polovična in bo stala na obe strani okrog 420 Din. Vsak udeleženec si mora oskrbeti potni list, ki mora biti vidi ran od deškega in avstrijskega konzulata v Ljubljani. Češki vizum stane 35 Din, a .-strijeki pa 50 Din. Vozni listek sa celo progo do Prage se lahko kupi v pred prodaji v prometni pisarni Zidar v Ljubljani (Dunajska cesta). V zadnjem »Gasilcu* predpisani kroj je vzeti s seboj, potuje pa se ▼ civilni obleki. — Da nam bo mogoče pravočasno oskrbeti kongresne znake, ki stanejo 80 Din in na podlagi katerih uživajo udeleženci polovično železniško vožnjo ter imajo dostop na razne kongresne prireditve v Pragi, vabimo vse one, ki »e nameravajo kongresa udeležiti, da nam sporoče do najkasneje 6. junija, pošljejo denar za znak in obenem naznanijo, kakšno prenočišče žele. Na zakasnele prijave s« ne bomo mogli ozirati. — Predeedjjvo gasilske sveže. Lepa meseSn* sob« • solncoo lego in električno raavetljavo, meblirana, v sredini mesta, M takoj odda. Naslov pove nprava »Jntra«. «4» atanata k Mmta tfarto* u hunti w*t *> BO b***« Dta S'—, vuka aad »Mirni dom 888« na opravo »Jatra«. mit Elia naprodaj sadnim is zelenjadsim vrtom, čebelnjakom, svinjakom, hlevom in drugimi gospodarskimi poslopji v lepem idiličnem kraju na Dolenjskem, pripravna posebno za obrtnika ali peuzijonista za 220.000 K. Dopisi ua upravo »Jutra« pod »Takoj 2404«. t«oi Vrbovo filbe lepih kuitiviranih vrst, pozimi rezane in neobeljen«, zs pletenje košev, košaric, plotov, štukadurov itd. naprodaj po ugodni ceni nekaj vagonov. Oddaja se pa vsaka količina. Ponadbe pod »Vrhove šibe št. 2411* sa npr. »Jatra*. 2411 Bukovih suhih drv, Malo vlnogradsko posestvo blizu Maribora z zidano hišo se poceni proda. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 2427 Veleposestvo se proda zs polovično eeno. Lep grad s 24 sobami, moden bomfort, 26 oralov, prvovrstna zemljišča, velika, lastaa vodna moč, lastna električna naprava, dvoamo, zelo lepih, več vagonov, ima j ;,olnojarmenife, žaga, poira-nsprodaj Franjo Grobovšek, j jina bogata na lesu. Pripravi.o Novo mesto. 2422 ; tudi za drugo industrijsko podjetje, predmet v milijonski vrednosti t bližini Celja. Po-nudb« pod »BELI GRAD*, na Aloma Companj, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. 2403 Pes Poberman, leto star, s« radi premestitve takoj eeno proda. Pe* je selo lep. Nsslov v opravi »Jutra*. 2421 Klavir, 2424 črn, kratsk, s« takoj proda vsled premajhnega stanovanja Naslov pove uprava »Jutra«. Proda se dobro ohranjeno kuhinjsko in drugo pohištvo. Od 8. do 11. dopoldne in od 1. do 4. popoldne. Naslov pove oprava »Jutra*. 244o Jajoa (plavaži), II. vrste, * reč jI in manjši množini, se odda-jsjo, — Naslov po?« aprava »Jatra*. 2437 Kaplm 2435 1 de B vagonov letošnjega suhega smrekovega lablja, celega sli zdrobljenega. Po-uodbe prosim pod »Cresio 2436* na upravo »Jutra*. Badl opustitve »os trgovine prodajamo po znatno znižanih cenah vse vr;te pohištvo. Trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica Brata Se-er, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta štev. 13 (Kolizej). Glasovlr, skoraj nov, prodam. Ogleda se ga lahko vsaki dan od 2. do 3 are. Nsslov pove uoravs »Jutra*. 2439 Bnkovo oglje 216^: prima, suho, kupujem stalno. Ponadb« z navedbo cene franko vagon, Ra lolf Zorč & Komp., Ljabljans. Proda bo 2432 dobro ohranjen stroj »Cilinder* za 2000 Din. — Nsslov T upravi »Jutra*. Moika obleka, svetlosiva, dobro ohranjena, za 500 Din naprodaj. Ogleda se pri vratarju Poljanski nasip 40. 2402 Zenltna ponudba. Mlad, podjetes io isobražec obrtnik, čedne zunanjosti, teli isajijs s enako goepico — vdov« niso Izključene — s premoženjem t svrho hitre ženitve. Cenjene ponudbe s sliko, ki ss vrne, je poslati ns podružnico »Jatra* Maribor pod »TREZNOST«. ssos Zenltna ponudba.1,44 Zs mojo 20 letno hčerko, telo dobro vzgojeno, lepe zunanjosti, plemenitega značaja in s premoženjem, iščem afer-demično izobraženega gospoda. Prednost bi imel pravnik ali inženir, ki se raz-jme in ima veselje do lesne industrije. Dupise naj se pošlje, če mogoče s sliko, pod »Ks-valir« na npravništvo »Jutra«. Samostojen trgeves, 38 let star, z debro idočo trgovino v večjem mestu Slovenije, išče rosnega znanja z izobraženo gospodično ali mlado vdovo brez otrok. Le resne ponudbe s sl iko, ki se vrne, pod »Tajno 29« na podružnico »Jntra«, Maribor. Gospodična sli mlada vdova brez otrok, izobražena is lepe zunanjosti, do 80 let stara, ki teli usnja v svrho ženitve s samostojnim trgovcem i dobroidočo trgovino v večjem mostu Slovenije, naj pošlje naslov in sl:ko, ki se vrne, pod »Diskretno 38* na potlrainioo »Jutra* v Maribor. 2tsi Izlet 24TT v Logarsko dolino in Kamniške pisalne. Srednja drušba inteligentnih fantov Zgornje-savinjčanOT želi radi pomanjkanja znanja in izpopolnitvi izleta dobiti nekaj gospoaičen, ki bi imela veselje pridružiti m temu izleta. Tajce t zajamčen*. Prijave je poslati do 24. t, bl os upravsiitvo »Jatra« pod »Izletniki*. V svrho ienltve želi 43 let stv go»pod z malim kapitalom resnega znanja ■ ločeno ženo sli vdovo, ki Ima nekaj premoženja. La resne ponudbe v slovenskem. nemšsem ali angleškem je-illrn do 14. jnnlja pod »Ločen 3390« ua> upravo »Jutra«. Z3*> Mlad nradnik 2423 ns vodilnem mestu, zeio soliden, lepega značaja, dobro situirmU, želi vslsd pomanjkanja znanja tem potom resnega znanja z mlado in inteligentno gospodično prijetne zunanjosti in plemenitega značaja v svrho poročitve. P.es-ne poaudbe s polnim imenom in sliko, ki se vrne ali zamenja, na nps&vo »Jutra« pod »Bodoča sreča«, Tajno:t častna zadeva. Ml&denlft, 2884 29 let star, dolavec s stalno službo na deželi, želi resnega znanja v svrho ženitve s pridno in pošteno gospodično. Le resne ponudb« na podružnico »Jutra* v Maribor pod »PkCsna ponudba«. Zenltna ponudba. Trgovsko naoiiražena vdova, 40 let staca, z nekaj premoženjem, želi znanja s trgovcem sli obrtnikom v svrho možitve. — Ponadbe pod »Skupno delo« na upravo »Jntra«. "2446 a Inteligentna gospoda 26 1b SO let, iSčet* tem potom zu&nstvo z pri prosto dobrosrčno gospodično (mlhda vdovo ali ločena žena nleo izključene) v »rrho ženitve. Iz mesta ali dežele, premoženj« postranska stvar, nemško govoreč® imajo prednost. Resni, a« anonimni dopisi, ie naprošajo pod »Dobrosrčnost« na npravo »Jutra«. Besna tenltaa pona dbst Trgovec, 28 let star. premožen, preprostega ia priinplji-vega obnašanja, želi znanja v svrho takojšnje ženitve s polteno in promožno gospodično, ki bi imela veselje do trgovine. Prednost imajo one z dežele. Ponudbe je poslati, ako mogoče s sliko, na upravo »Jutra* pod »Trgovec«. sui Bell i*6eta vrtnarja! Dv« nerazoveli vrtnici T Idiličnem vrta si želita vrtnarja, da Ju negnje. Ponudb« t sliko, pod iifro »Bela ta rdeča* sa npravništvo »Jutra«. 2391 NAZNANILO. Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da »cm otvoril zavod sa sn&fteaje oken ln stanovanj ter sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: suaženjc oken, voščenje ln likanje parketov, oljenje podov t kavarnah, restavracijah ia uradih po kockurenčnih ee-nah. Sprejemajo se mesečni abonenti. Priporočam se FRANC NOVAK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 15. »'« Opeke, 2006 cement, galico, seno, Blamo. lesno volno, drva, premog. ov«s, koruzo, zdrob, krompir. Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova 57. Telefon 88. 1000 Din posojila brezobrestno, v desetmesečnih obrokih povrnjeno, prosi bla-gosrčn« oseM državni nameščenec. Cenjen« ponadbe na upravo »Jutra« pod »Pomoč nujna«. 2406 Kompanjon, ki bi razpolagal od 100.00(1 Din naprej, se Uče v svrho povečenja zelo dobro vpeljane trgovine na prometnem kraju Dolenjske. Osebno sodelovanj« ni pogoj. Cenjen« ponadbe pod »Agilnost 2418« na npravo »Jntra*. »«s Qla.vn.lo s do 800.000 kron a gotovim jamstvom in navedbo obresti na razpolaga. Poaudbe pod »Re.ien 2430« ns upravo »Jctra>. 24SU Družabnik n delikatesno špecerijska trgovino ca lepem prostora se sprejme s primernim kapitalom takoj. Ponndte pod »DEL1KATESA« na npravo »Jutra«. 2389 Gospod 2384 obrtniške stroke, solidnega obnašanja, zdrav, star 45 let, želi v svrho ženitve sli pri- ------------. ženitve — tudi na deželo — Upravs »Jutra* v Ljubljani, znanja s pridno gospodično! — Ker prihaja na „Male ah vdovo v starosti od 30 let oglase" »Jutra« navadno ve- Kako naročtf ,Mali oglas* »Jutra«? — V pisma napiši kdaj, kolikokrat ia kaj želiš, da se tiska kot Tvoj „M»li oglas". Za prvih 20 besed tega oglasa mora' naprej poslati 5 Din, za vaako besedo od dvajset« naprej pa 60 par. Lahko plačaš tudi v znamkah, ki jih priložiš pismu. Dopisnico mesto pisma piši, če pošlješ lstočajno po položnici decar. Nasiov v vseh slučajih: naprej. Frednost one s premoženjem. Cenj. dopis«, po mogočnosti s sliko, prosi na upravo »Jntra« pod »LJUBI DOM«. liko ponudb, je^ najbolj pripravno, če navedeš v svojem oglasa natančen naslov, nu katerega Ti naj pošiljajo ponadbe. Ali ie Imate 2146 najnovejši načrt mesta Ljubljane ? Dobiva se v vseh knjigarnah io trafikah. Par pletllnlh strojev, r prav dobrem Etanju, St 5 in 6. se radi pomanjkanja prostorov proda Ceujene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ugodna prilika*. 2366 Koleearjll 100 Oglejte si veliko zalogo dvokoles, kompletnih, z dobro pnevmatiko od 1900 dinarjev. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ia otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Ugodna prilika! Motorno koio (Motosacocb), lahek, 1»/, HP, v na boljšem stanju, nova pneumatika, pro dam radi odpo ovanja za zelo nizko eeno. Na ogled: Ke hlušek, Hrenova ul. 17. ssso Nemeblirano, lepo, svetlo eobo v sredini mesta takoj ali ! pozneje se išče. Plača po-stranska stvar. Naslov naj se pusti v upravi »Jutra«. __S537 : Lepo sobo 2335 , v centramu mesta išče boljša eamost iječa gospa s hrano ali brez. Cena postraueka stvar. Ponudbe pod »27« na upravo »Jutra*. Stanovanje 2311 - eno sobo, kuhinjo in pnti-kliuami se zamenja z enakim ali večjim na periferiji mesta. Naslov pove upravs »Jutra*. STARE KOVINE, vsakovrstne cunje, staro železie, kost!, steklenino, papirnate odpadke Itd. kupuje vsako množino po najvišjih cenah Jakob Zagode, Maribor, Tržaška cesta 15. • 9 tt S S $ i « Zamenjam 2307 : t solnčno stanovanje, obstoječe iz sobe. kobinje in pritiklin '-v Mariboru, s sličnim v Ljubljani. Naslov pove podr. »Jutra*, Maribor. f 0) Prussiifev trgovine* mannfaktarna trgovina. Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 38 vljudno naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila -fiSj ¥ Lmgarjevo ulico št. 4 (za Škofijo) ter se priporoča tudi nadalje za obilen obisk. 1017 3 mebllranl sobi, oziroma kuhiuja, re odda čez počitnice (julij, avgust) v _ _ Ljubljani;^ kjejuve uprava Vil g) O <0 M) v «/ 0 w M * M/ 0 QJ Mi V 1 i <3 W 9 ■ v Priloga „JurtuP H. 133 dne 10. junija 1998. Iz življenja in sveta Kako naj pozdravljamo? V roke g. Franlal Oocp. Franjo Ivanetlč J« najodličnejši kavaHr v našem mestecu. NI premlad ln ne prestar, trt lep ni grd, in — kar je glavno: fant le še. Priiatdja sva. Pa ne da bi Vi, g. Franjo jutrovec, pošteno slovensko prijateljstvo razumeli po irancoski! Bog varuj! Niti roke mi ne poljubi, baje iz Cisto posebnih razlogov. Upam, da vonj po čebuli ni v nlkaki zveri s njegovimi razlogi. V začetku Istošnje pomiadi Je bilo. Pa ti pridrvi kot besen v mojo sobo. »AH cl preneumno to moško pozdravljanje? Klobuki so tako dragi, 1000 kron sem dal za tegale (glas se mu je tresel, Jaz pa sean se hudobno režala)! Revmatlzem imam v giavi samo radi tega večnega odkrivanja.* Danes se čudim, g. Pranjo Jutrovec, fcako se strinjajo Vajini nazori glede klo buka in zdravja. Zato naj Vam povem metodo našega Franja Ivanetlčal Nekaj dni petem se srečava. BI! je coioglav. Ne dobro jutro, ne zdravo, ne klanjam se, niti »kisdhand> — nič. Samo gleda me. In kako! Priznati moram, da ima prijatelj Fran jo Iv. zelo izrazite, da ne rečern naravnost krasne privlačne oči. Bože, kako da nisem že poprej ugotovila tega dejstva. Saj me še nikdar tako pogledal ni kot sedajle.. Zardim, čutim vročino v licih, on pa me gleda nepremično. Niti besedice ne spravim lz sebe. Tečem, tečem kot bi me kdo podli, vsa sem razburjena. Ta pogled!... Zaklenem se v sobo. Razgreta lica in ustnice pritiskam na blazine. Moč njegovega pogleda mi izvabi sladko priznanje: da ga ljubim. Popoldne Istega dne sem bila pri go-spej Idi, moji dobri znanki. »Ti, tale Franjo me je danes tako gledal, da me je celo pozabil pozdraviti. Hm, sploh prijeten človek!* mi pravi navdušena. »A... a!» se začudim. Ida pa mi je zapela himno na njegove krasne privlačne oči, ki fascinirajo. Niso minuli trije dnevi in vse naše mestece je govorilo o prijatelju Franju ln p njegovem originalnem pozdravu, — z očmi. Seveda mnenja so bila in so še danss različna. Lahko rečen: mlade ln Še kolikor toliko prijetne ženske je brez-izjemno osvoji!, kar vse po vrsti so se zagledale vanj. Končno se že nI upa! v^eč na ulico, ker Jih je srečaval kar v gručah. Seveda je bil zanj položaj skrajno mučen. Katero najprej pogledati, vse naenkrat vendar ne gre. In zdaj se vrši borba oči na vse strani. Vidite, z. Franjo, vse to se Jo zgodilo še pred Binkošti. Potem je prišel sv. Duh. Razsvetaa se je Frasjeva pamet. Nov klobuk si je kupil ln nosi ga. Zopet pozdravlja po stari šeg!. A črna očala si ie nabaviL Reveža bole oči. Umijivo. Saj Je po zaslugi svojega novega pozdrava zapisal v svoj veliki register ravno 33. ljubico. Pa ne da bi mislili, da sem jaz med njimi. Bog varuj! Kar Je preveč, je davno več kot zadosti. NI mogel spolnjevati vseh raznovrstnih obveznosti; zato se poslužuje protl-strupa: ignorira kogar ie more! No, g. Franjo Iz Ljubljane, ali hočete posnemati mojega prijatelja Franja? Pozdravljajte z očmi, kogar cenite, za vse ostale bodite — slepi! Ada, Ljubljana. K naši anketi navajamo še mnenje dopisnika dunajskega Journala ki pravi: »Poleti so klobuki slej kot prej nemo-derai; lasje naj na vetru vihrajo in se dobro prezračijo ter se naj pleša leipo rarjavi. Le ob deževnem vremenu se na-:ika lahko čepica! Tako hodi dobro ob-ačeni moški na počitnicah ln sploh po-«ti.» (St. 10.612 z dne 5. junija t. L) Zdaj vemo: tudi po letoviščih ta mestih vse avstrijske republike s« moški nc odkrivajo več, ker klobukov sefloh ne nosijo; s čepico na glavi pa saiutirajo. Ker so tudd naše dame zadovoljne ne !e s poklonom, rlasnim pozdravom ali celo le s pogledom, s« ne bomo odkrivali več. Zene in Ijubce na motorju Nedavno sem se vozil s kočijo po cesti preko Posavja. Hejo! Mimo so švigali bicikli in motocikli, na vsakem pa je sedel par. Kmetiški fantje so se peljali s svojimi dekleti, mestni gospodje s svojimi »zakladi* — zakonskimi ln svobodnimi Zabaven pogled! A novost je praktična. Tudi na motorjih vidimo vsak dan ženske sedeče sa možmi in oklepajoče se jih okoli pasu. Tako dirjajo med grmenjem, pihanjem in pokanjem motorja po mestu ln okolici. Filistrn postaja tesno, ko opazuje te gromovite dirke v oblakih prahu; toda ženske zadaj v sedlu ali celo počezno sedeče na zveznem drogu spredaj se počutijo očividno dobro. Morda jih kjerkoli močno tišči in udje jim zaradi nepremičnosti postajajo trdi in togi. Toda ljubčka drže v objemu odspredaj ali odzadaj, lete kakor -dbar in pri srcu jim je sladko, toolčl Odkar imamo pneumatiko, obstoja želja imeti na vožnji tovariša. Najprej smo gledali tamdeme za dve osebi. Bilo je to v najbolj cvetoči dobi kolesarskega »porta. Potem so se pojavila s kratkim drogom zvezana kolesa, ki so imela to prednost, da se nikakor niso mogla zvrniti na stran. Nato smo videli nekake kočije; spredaj je sedel na vozičku, sličnem bolniškemu vozu. »gost*, zadaj pa je gonil kočijo »voznik* in se na vse moč potil. Vzdržala se ni nobena teb izumov, dokler niso nastala motorna kolesa, ki so oprostila nekdanjega silnega napora ne le pljuča in srca, nego' predvsem noge voznikov. Ze kolo s prostim tekom je velika dobrota, a motorno kolo je baje prava slast. Seveda le za onadva, ki sta na njem; muka pa za one, ki jih srečujeta: silni ropot in prah, ki ga provzročata, je za pešce skrajno zoprn. Motoma kolesa imajo ali po dvoje sedel ali pa imajo priklopljen poseben voziček, v katerem se lahko gost udobno vozi. Kolesarjenje se zopet Siri, a ne več toliko kot šport, kakor v praktične namene. Motorna ko-!osa omogočajo že dolga potovanja. Toda bencin sb podražuje bolj in bolj. Zato baje ne bo več dolgo, ko bo pogled na parčke na motornih kolesih le še redek pojav. Rjav, a ne ožgan V juniju smo, a nosimo še površnike in niti majica pod košuijo nI odveč; po sobah Je hladno, da kihamo, po nekaterih pisarnah so začeli zopet kuriti ta počutimo se kakor v Jeseni. Vsi dopusti so preloženi in na letovišče si ne upamo še misliti. Dr. W. Schweishehncr pa vendarle že opozarja na poletno modo, nositi rjavo lice. Ni res da Je oni najbolj zdrav, ki postane najhitreje zarjavel; gotovo pa Je bivanje na prostem, na solncu, zraku, na športu in potovanju zelo zdrava Hitro razjavlš ako se namažeš z izvestnlml mažami. A to delajo baje le ničemerne ženske. Pristno zarjavelost dajejo le sclnce, zrak ta veter. Predolgo in prenaglo solnčenje pa je škodljivo. Ako nastopijo srčno utripanje, mrgolenje v očeh, omotica ln splošno neprijetni občutki. Je to dokaz, da soinčar-JenJe pretiravaš. Lahko nastanejo prave opekline, k! zelo bole, pokvarijo polt izzivajo mrzlico in uničijo spanje za daljšo dobo. Proti opeklinam je uporabljati le puder (salicil) in razna mazila, nikdar pa ne vode. Solučarica Je lahko smrtonosna; preveč solnca tudi kvari oči Pretirano solnčenje povzroča hudo nervoznost, shujšanje, oslabelost, splošno utrujenost, trepetanje srca. Najbolje je, d* ie kopffeS tn jofejfls obenem; zlasti duše so koristne prod soinčenjetn in po sotačenju. Kakor v vsem. Je tudi pri solnčenju treba biti zmeren ta oprezen po načelu: ni vs« »a vsakogar! X Ljubosumnost starke. Poljski čuvaj v Noisidu na Francoskem šteje šestdeset dve leti. Njegova žena Je leto dni starejša, ljubosumna pa tako, da mo Je pred nekaj dnevi, ko Je spal, pognala dve krogli v glavo. Moževo stanj« Je sicer nevarno, vendar pa utegne še ozdraviti. Morilka Je sedaj v zaporu, kjer gotovo razmišlja, če nI moTda vendarle nekoliko prestara za ljubosumnost X D rasa biblija. Bogataš Treccha-no, lastnik neke velike tvornice v MIlanu, ls kupil pri nekem pariškem stari- aarfu za 5 milijonov lir znano sveto pismo, ki so ga okrasil! s slikami za Borsso d' Este, Ferarskega !n Modenskega vojvodo XV. najboljši umetniki tiste dobe. Na knjigi se Je delalo deset let Biblija Ima 1500 minijatur s prizori Iz starega ta novega testamenta. Knjiga Je ostala v mestu Perarl do L 1759 ko se J« mora! zadnji M od en ski vojvoda odreči prestolu ta s« preseliti na Dunaj. Knjigo Je pozneje podedoval nadvojvoda Franc Ferdinand ta po njegovem umoru v Sarajevu poznejši cesar Kari. Ta io ie pred dvema letoma prodal pariškemu starinar Ju. Knjigo so hoteli kupiti Amerikanci za znano zbirko v Newyorku, toda Trec-chano Je ohranil ta zaklad domovini !n jo }e seda) podaril državi Gospodarstvo Etalijanizacija Jadranske banke v Trstu Po več nego pcldrugoletnlh pogajanjih Je prešla Jadranska banka v Trstu s 1. Junijem v laške (fašlstovske) roke. Po-gajania, ki Jih lc voni», 21. maja. Viliar, ki sem ga omenil v zadnjem pismu in ki je povzročil na parniku piavo paniko, ni bil vihar, ampak mor« je je v kanalu proti Visu, kamor smo pluli, vedno nemirno in razburkano. Zelo nam je bilo žal, da vsled tega aismo mogli pristati na otočiču Biševo bluu Visa, kjer bi si lahko ogiedali tmodro špiljo*, ki o nji pravijo, da je tako lepa kakor ona na otoku Capri pri iSepolju. Pristati tudi mamo mogli v Komiži na otoku Visu, kakor je bilo na »Poredu, ampak smo pluli okrog otoka in pristali v dobro a»v*rovanem meatu Visu. N* obali nas Je pričakovala godba in mnogo občinstva. Ogledali smo si to strategično važno točko na Jadranskem morju, K je bila prvotno grška koloni« ja, pozneje v lasti Rimljanov, Benečan nov, Francozov, Angležev in Avstrijcev. Prebivalci Visa ter celega otok« so zelo zavedni Jugoslovani; kakor povsod v Dalmacaji, ima tudi tu Sokol trdna tla. Znameniti spomenik avstrijske zmage nad Italijani pod Tegetthofom so Itali« jani po svetovni vojni odneslL Z Visa smo odpluli proti otoku Hva» ru in se ustavili v istoimenskem mestu, i Okolica je tu zelo rodovitna in mesto | samo je kaj prijetno kopališče. Naleteli! smo tudi nt rojakinjo, ki je iskala zdravja na morju ln gg. Nagi in Pagat sta se zelo trudila okrog nje s sladkimi orehi is sta se še potem na paruiku prepirala, ker sta bi!« drug drugemu n« potu. Vsled razburkanega morja smo opu« stili pristanek v Starem gradu in v Mil« ni, pač pa smo se ustavili v Jelši, kjer so naši »Kranjci* zopet poiskali dobro vino. Vb« izletniška družb« je bila po« vabljen* v staroznano narodno hišo Du« bokovič, kjer so naa v patricijskem dvorcu prav dobro pogostili Rodbina Dubokovič je zutna daleč Izven mej Dalmacije in njen« gostoljubnost naj« brž tudi. Iz Jelše smo nato zavili zopet proti dalmatinski obali in že v poznem mraku dospeli v SpUt. Tu so nas čakali znanci od poprej in v njih dražbi nam je prav lepo potekel večer. Gospod Ciril je imel uele znance, ampak tudi znance, zato se ni nič kaj držal izletniške družbe, ampak hodil svojo pot. Dobili smo tu tudi časopise, med njimi »Jutrc* s mo« jim prvim pismom s potovanj«. Ej, vse je bilo radovedno, kdo popisuje pot, pa sem se res modro drial, d« se nisem izdaL Drago jutro — bil« je binkoštn« ne« delja — smo malo prezgodaj odpluli, k~jti večina izletnikov je še spala, ko smo za Marijanom zavili v KaštelanskI zaliv, oziroma pluli ob KaštelanskI rivi« jeri oroti Troairu. KttStelanska riviiera i je en« najlepših, k«r sem jih videL Vrstijo se vasi, vile, parki in rodovitni vitovi noter do Trogira. Kaj naj rečem o Troglru, o njegovih starinskih in zgodovinskih znamenito« stih? Najbolje nič, kajti vsako pero je preslabo, da bi po površnih vtisih moglo dati Ie slabotno sliko o teh cerkvah, poslopjih, spomenikih itd. Imeli smo do» bre vodnike, toda človek si ne more niti najznamenitejših stvari zapomniti Re« čem Ie, d» je Trogir v zgodovinskem oz livu prišli na odprto morje. Pri kosilu smo pHi krasno vino, ki g» je prejšnji dan poklonila izletnikom rodbina Dubokovič. 2al da smo b!li tmdni od ogleda Trogira. da nI priš!o do tako veselega razpoloženja kakor bi to vino zaslužilo. Omeniti moram, da sem na Hvaru in Visu za spomin vzel s seboj vejice z dateljni, pomarančami limonami, figami, rožiči da pokažem dema deci, da sem res bil v deželi d« ton in pomaranč, da sem sedel pod fi« govimi drevesi in trgal dateljne. Kmalu po kosilu smo pristali v 5ibe= nikn, kjer so nas vrli šibenčani zopet svečano pričakovali Vkrcali smo se n« manjši parnik, ki so nam ga dali n« razpolago, ter se peljali po širokem iz« livu reke Krke po nji navzgor. Sli smo si ogledat slapove Krke in vožnj« je trajala precej časa, ne da bi se naveličali. Širok« rek« je bolj po« dobna jezeru, kajti le n« malokatenh krajih se zožuje v širino naše Save. Mi« mo prijetnega mesteca Skrada smo končno dospeli na cilj, to je do elek« trične centrale nc Mano j lovcu. Od da«; leč smo videli v bregu štiri močne sla« j pove, ki so se močno penili in padali i navzdol Družba »Sufid* je združila vse štiri slapove v en padec s 24.000 HP. Ogledali smo si električno centralo ter odšli nato v hrib, kjer smo lahko od bližine videli padanje vseh štirih sl«» pov. T« kraj Je res nek«J divnega z obilno vodo in rodovitno okolico. Čez pest debele fige so visele raz drevesa, tudi drugega juineg« s«dj« je bilo obilo. Po vrnitvi v šibenik je bil za zvečer napovedan poslovilni večer izletnikov, j kajti le še dva večer« smo bili skupaj, j Oblekli smo se svečano in naše razpo« i loženic ie bilo melanholično, kaiti liud« i je, Id se poprej le malo ali nič poznali niso, so se na potovanju prijateljske naslonili drug na drugega in sedaj se jc že bližala ura ločitve. Našim damam s: l ie milo storilo, n«m možakarjem tuar Tako lepo in harmonično smo preživeli toliko časa kakor rodbina skupaj, n : d« bi prišlo do nesoglasja. Tudi z brat: onstran Sotle smo po prvih ostrinah nn političnem polju prav prijateljsko živeli Radi pomanjkanj« prostora nisnv: mogli sloves* pr«znovnti skupaj, ver:> d«r smo se po večerji v spodnjem s-Ionu stisnili in tu se je :spregovorilo vo 'iko prisrčnih in resnih besed. Naš komandant Milič se je v re? iskrenih, iz srca izvirajočih besedah zp-hvalil vsem izletnikom, zlasti inozen skim zastopnikom In posebej tudi na:' Slovencem za prijetno družbo in udeležbo. Ponavljam na tem mestu, da je p večini zasluga vrlega Miliča in njegov gospe soproge, da smo potovanje tak harmonično prebili. Naj mu tndi na te: mestu izrečem zahvalo! Govorili so tudi inozemski zastopnik i in Izjavljali, da so očarani od krasr' naše morske obali in da niso pričakovali toliko lepega in znamenitega. Vc nec večer« je odnesel naš Ciril, ki se ji-v vznešenih besedah spominjal naš." kraljevske dvojice in ji zaklica! «2ivc-la!». Vstali smo navdušeni in trčili n;i zdravje Nj. Veličanstev. Pdmond Abont: Notarjev nos —■ Notar, je vzkliknil gospod L'Am-fcert z neprikrivano bridkostjo, notar! Res, notar sem še. Včeraj sem bil še mož, veljaven mož. gentleman, Čemu bi bil preveč skromen: Se celo v boljši družbi precej čisian kavalir sem bil. Danes sem samo še notar. In bog ve, Se bom jutri še. Služabnik nnj zine eno samo besedo :n ta neumna stvar pojde od ust do ust. Če zapite kak časopis o tem Ie dve besedi, bo pravd-ništvo že prisiljeno, da zasleduje mojega nasprotnika, njegovi priči in tudi vas, gospodje. Samo pomislite, kako bi stali pred policijo, kjer bi moral gospodom na drobno razlagati, kod in kaj sem zalezoval gospodično Viktorijo Tompainovol Pomislite to sramoto in recite. Se bi notar od te sramote ne skoprnel. — Ljubček moj, ga je zavrnil markiz, vi se bojite strahov, ki jih nI. Ljudje, kakor smo mi in več ali manj radi vi, se smejo sekati, kolikor jim drago, če se mi spopademo, državni nravdnik zameži, kar je tudi čisto pravdno. Prav je. da stopi nekoliko na prste žurnalistom. umetnikom in drugim takim osebicam, Se se spozabijo ra posežejo po meču. Čisto prav, ako >e ti ljudje opomnijo, da imajo za boj y>esti in da je to orožje Sez in čez dovolj, da z njim operejo čast, kakršno imajo, če pa plemenit Slovek stori kakor se zanj spodobi, kaj naj pravd-ništvo reče! In tudi nič ne reče. Odkar sem prišel od vojakov, sem se spri petnajstkrat ali dvajsetkrat, vča--ih še prav nesrečno za svojega nasprotnika. No, pa ali ste kdaj Čdtali mjje ime v Sodniiskem listu? Gospod Steimbourg ni bil tako znan t gosp. L'Ambertom, kakor markiz >?e Villemaurin; on nJ imel kakor Vil-iemaurin že štiri ali pet rodov shranje- nih vseh 'aatnlnsklh ftstln v plaafnl Vernenilske ulice. Ta dva gospoda je videl skoraj samo v krožku in pri whi-stu; morda mu je notar še semintja naklonil tudi kako mešetarijo. Bil je pa dober ln razumen mož. Oglasil se je torej zdaj še on, da bi nesrečneža pogovoril in potoIa?Il. Po njegovih mislih je gospod de Villemaurin vse strašno pretiraval. S«j se bo dalo vendar še pomagati. Kdor bi trdil, da ostane gospod L'Ambert svoj živ dan okrnjen, bi prezgodaj obupal nad znanostjo. — Kaj bi nam potem pomagalo, da smo se rodili v XIX. stoletju, če bi se, kakor nekdaj, najmanjša nesreča ne dala več popraviti? Koliko bi bili oo-tem pred ljudmi Iz zlatega veka! Nikar ne skrunimo svetega imena napredka. Operacijska kirurgija cvete v domovini Ambroža Parčta*) hvala Bogi tako, kakor Še nikoli poprej. Parthe-nayski možiček nara je naštel nekaj mojstrov, ki s sijajnimi uspehi popravljajo človeško telo. 2e smo v Parizu; pošljimo v najbližjo lekarno po Vel-peaujev ali d' Huguierov naslov, vaš lakaj naj pa potem skoči po velikega moža in naj ga vam pripelje na dom. Dobro še vem, kako »o mi pravili, da znajo napraviti kirurgi drugo ustnico, drugo veko ali pa konček uhlja: mar mislite, da bi bilo toliko težje narediti konček nosu? Ta up je bil precej negotov, vendar pa je poživil ubogega notarja, ki že pol ure ni več krvavel. Ko je pomislil na to, da bo še kda„ kar je bil, da zaživi zopet staro življenje, bi se mu bilo skoraj zvrteio v ghvi. človek ceni srečo, da je cel, resnično šele tedaj, kadar te sreče ni več. — Joj, prijatelji je vzkliknil in vzdignil roke, vse svoje bogastvo mu dam, kdor bi me ozdravil! Naj bi bile •) Kirurški reformator Iz Šestnajstega stoletja. (Op. prev) muke, ki bi jih moral pretrpeti, Se tako velike, z vsako rečjo sem zado-voljen, samo če bi rodila uspeh. Nič mi ne bo mai ne trpljenja ne izdatkov! 8 takimi mislimi je prišel v Ver-neuilsko ulico, njegov lakaj pa je ta-Čas iskal naslove slavnih kirurgov. Markiz in gospod Steimbourg sta spremila notarja do njegove sobe in se potem poslovila, Prvi je šel pomirit ženo in hčerki, ki jih že nI videl od prejšnjega večera, drugi je pa tekel na Borzo. Ko je bil Alfred L'Ambert čisto sam pred velikim beneškim zrcalom, kl je neusmiljeno odbijalo njegovo novo podobo, se ga je lotila strašna potrtost. Močni mož. ki ga v gledališču nobena reč nI do solz genila. češ da je to kmečko, trdi jekleni mož, ki je čisto hladnokrvno pokopal očeta in mater, se je razjokal, ko se je pogledal in videl, da je njegova čedna oseba pokvarjena, in je točil bridke solze. Ta gre-aka bridkost pa je šla od njega, ko je vstopil lakaj in mu sporočil, da pride gospod Bernier, kirurg Velike bolnice, član Društva kirurgov in Medicinske akademije, profesor na kliniki itd. itd. Služabnik je tekel na najbližji naslov, v Bacovo ulico, in ni naredil slabo: če že ni gospod Bernier tako dober kirurg kakor Velpeau, Ma-nec ali Huguier, je pa vsaj hitro za temi tremi. — Naj vendar že pride! je zakričal gospod L'Ambert. Zakaj pa ne pride! Kaj misli, da ga lahko čakam? kal pred svojimi lju Imi! Ali je mogoče, da en sam zamah s sabljo tako Iz-premeni človekovo vedenje? Ko je orožje dobrega Avvaza presekalo nosnico, je prav gotovo pretreslo solz-nico ln morda celo tuberkule. Notar si je obrisal solze, da bi pogledal v debelo knjigo v obliki dva-najsterke, ki mu jo je brž poslal gospod Steimbourg. Bila je Ringuetova Operacijska kirurgija, izbirna priročna knjiga s kakimi tri sto gravuram!. Gospod Steimbourg jo je bil kupil spotoma, ko je šel na Borzo, in jo gotovo poslal svojemu varovancu samo zato, da ga potolaži. Učlnik pa je bil čisto drugačen. Ko je notar prelistal dve sto strani, ko je šla mimo njega žalostna serija prevez, amputacij? Izrezanih In izžganih delov telesa, mu je zdrknila knjiga Iz Tok. zapri je oči ln omahnil v naslanjač. Zatiskal je oči, a vendar je videl prerezane kože, s ključicami razčesnjene kite, z noži razmesarjene ude, % rokami nevidnih operaterjev odžagane kosti. Obrazi bolnikov so se mu prikazovali taki, kakor jih vidimo na anatomskih risbah: mirni. Btoični. za bolečine neobčutljivi, in vpraševal se je, ali sploh more v človeško dušo toliko poguma Zlasti mu je silil pred oči mali kirurg z 89. strani kl je bil čisto črno oblečen in ki je imel žameten ovratnik na suknjiču. To fantastično bitje s okroglo. precej debelo, golovrho glavo in resnim obrazom je z veliko gorečnostjo žagalo kost na živi nogi. — Pošast! je zavpil gospod L'Am-bert. Tisti trenotek se ie pa že prikazala pri vratih ta pošast živa pošast, in najavili so mu gospoda Berniera. Notar je odskočil v najtemnejši kot sobe in izbuljil oči pa iztegnil roke, kakor bi hotel pehnitl sovražnika od sebe. Izvila se mu je plaha beseda: — On! On! On! — Gospod, se je opravičeval doktor, žal mi je, da ste me morali čakati. Prosim, pomirite se Vem kaj se je zgodilo, in mislim, da se bo dalo še kaj narediti. Ali če vas bo strah pred mano, ne bo nič. Strah je beseda, ki francoskim ušesom ne zveni preveč prijetno. Gospod L'Ambert se je zdrznil, se pomeknil naravnost pred doktorja ln mu rekel zamolklim, nervoznim, nenaravnim nasmehom; — Za božjo voljo, doktor, kaj pa; mislite o meni? Ali sc vam ras :di. <-!* se bojim? če bi bil strahopetec, bi <-•< davi ne bil dal tako čudiio razdeliti. Ali ko sem vas čakal, sem brskal po kirurški knjigi. In v tej knjigi sem videl obraz, ki je čisto podoben vašemu, in zazdeli ste se mi skoraj kakor duh. Mislite si k temu presenečenju še do> poldansko raburjenje. morda tudi la« hek mrzlični napad, in oprostili ml boste, če sem vas nekoliko čudno sprejel. — Je te prav, je že prav, je rekel gospod Bernier In pobral knjigo. Oho! Ringueta ste čltali! Enega izmed mojih prijateljev. Ra se res spominjam, da me je dal po Lčveilletovi skici prav živo gravirati Ali prosim va«. čemu ne sedete? Notar se je nekoliko pomiril, potem je pa pričel pripovedovati, kaj se mo je ta dan vse zgodilo, ne da bi izpustil epizodico x mačko, zaradi katere je —-prav lahko rečem — izgubil nos S* drugikrat — Huda reč je to, je dejal kirurg: no, pa v enem mesecu se da to popr _ viti Zdaj, ko imate malo Rlngaet / knjigo, že poznate nekoliko kirur t ? Gospod L'Ambert je priznal, d , ni prišel do tega poglavja. — Nič ne de, je rekel gosp- / Bew nier, ga vara pa jaz na kratka /ovjm. Rinoplastika je ume aost, ki tiči v tem, da napravi zdravnik /sov nos tistemu, kl je bil tako nem /n, da ga je izgubil. — Torej je le res, dok /.rl ... torej se tak čudež lahko z /jdi? Ali ja kirurgija res našla mc-ido, po ki^ teri . . . ? — Se celo tri Sam da francoska ne omenjam, ker se pri vag ne da upo« rabiti. Če bi se ne bilo Izgubilo toliko tvarine, bi lahko izp< drezal kožo "»koli rane, jo oživil, svlekel in spojil konce kakor bi se pač dalo. Ampak na tO nama ni mogoče misliti Kompleten Kino-invemtar s kompletnim Ganmond - aparatom, 4 PHS bencinagregatom z dinamom brez magneta in vergazerja, pianino, 2 električni peči, nad 200 bukovih zaklop- nih stolov itd. se preda na javni dražbi tfae 12. junija ob 10. uri dopoldne v Bkladiščn Javnega skladišča in prevozne družbe, d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje (carinama). 1018 Prvovrstni 1007 trapistovski sir sirovo In čajno maslo razpošilja po imernih cenah mlekarna Karel Laznlcky, Deiano ao (Slavonija). Pravi „Gci!ser"-če*tji, čevlji za smuži ter lovs&l Sevljl vseh Trst se izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici 126 Ljubila, TurjaSM trg (5rsg) 1. Istot&m se Izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Gene solldmet Postrelba foEna! Kolodvorska ulica itav. 28. Sprejema potnike v Južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila ln prodaja vozne liste. Odhod lz Ljubljane vsaki teden. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo 102 J. G. Draškovič ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB Podruinloe: Beograd, Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. Ivoševič, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. — Cruž: Ivo Lovričevii — BltolJ: Gjorgje J. Dimitrijevič k Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — VoL Bsikerek: Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik 13iipsIoy.tomaSabionsy za predtiskarije ženskiti ročnih del MARK BLEIER, Senta, Bačka nud: najnovejše vzorce! kdor misli, da so pri nas Inseratl dražji kakor pri upravah časopisov samih. KAJTI soliden časopis, kl se zaveda, da Imajo Inseratl v n|em res dober uspeh, se bo držal vedno originalnega cenika. Istotako se tudi ml točno držimo teh cenikov, vsled česar si trgovci, kl oglašajo po nas, prihranijo mnogo denarja, časa In skrbi, ker oskrbujemo ml namesto njih brezplačno vse dopisovanje In vso kontrolo. %B fei Ruška Prepričajte se ter zahtevajte proračune pri ALOMA COMPANV vseh vrst po znatno znižanih cenah 1 priporoča 991 Modni salon Z, GGRJANG Ljubljana, testni trg št. 3. 033C •/« pop«-'Sia! 95 I Mi UdeSulerne v »uoji 13.500 ro: veSIki fvornlsf s električnim pogonom na 200 sJrOilh: rs M3Š8SE DEČKE DEKL6CE Hi Imamo velike tovarnli!ie zalege Kemikih (r čeEklh predilnic: sa DAME GOSPODE OTROKE £>x»oda<1a> o na ps?eprodajalce. — Poset slxladU£ča, se priporoča SL Zevacs: »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Ko s ta se prijatelja vrnila v svoje rtanovanje v ulico Quatre Fils, je Treneavel bruhnil: odgovori sedaj Mauluys, «pa pojdete in jo poiščete v AnžovijiS »Nikdar več!> «Res, bolje je, da se aestanete i njo v Parizu!* »Grof, vi se šalite! Niste li slišali, rfa ona jutri odhaja? Saj je rekla...» »Seveda! Toda kaj to dokazuje?* Ubogi Treneavel je bil tako malo-dušen, da ni uvaževal teh besed. Mau-!uys pa jih ni ponavljal. Annais de Lespars se je res pripravljala na odhod. Nadbiskup je bil na stanovanju v njeni palači. Sedaj, ko ie bil mir s kardinalom sklenjen, se mu ni bilo treba več skrivati. Palača se je zato naglo popravila in pohištvo se je razmestilo kakor treba. Tudi so se iz Anžovije vrnili v pariško palačo strežaji in strežajke kakšnih dvanajst vsega skupaj. Toda ukazano je bilo, da bodo sledili mladi gospodarici, ko poljske pridelke I kupuje po najboljših cenah | I „Ff?ucrus" d. 2 o. 2. ! I L!ub§jana, trg i a&or š*. 2. T©;ef©n st, 555 pod zelo ugoiliiinii pogoji j 7 Rimskih toplicah, obstoječe iz hiše (vile) 8 7 sobami, kuhinje, 2 kleti, balkončeka itd. 1 zidanega hle?čeka, šupe, okoli vile čez 2 orala ; | sadnega in zeleujadnega Trta, njive, mal smrekov go/.diček itd., vso t najboljšem stanju ' E.upoa takoj vse na razpolago. Samo . ; reaui kupci dobijo natančnejše podatke pri j P. Sterk, trgovec in posestnik, Ljubljana. Stari trff 18. 981 sstBssaaB&aasaaavnBKBaausfcS a a a e a bs Gradbeno podjetje =» ■ Poltežkl In čisto težki konji in kobile za vprego ln odgo) za gospodarstva !n tovarne sto)e stalno za prodajo pod na)-kulantnejšiml pogoji pri E. VAJDA Tzr ČAKOVEC Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavi: Vajda Čakovec Telefon Internrb. 59, 4 H IVAM ZAKOTNIK Dunajska cesta št.44 Telefon it 379 mestni tesarski mojster Telefon it. 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrežja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žana. » Tovarna furnirja. § Ing, Dukic i drug Ljubljana BohorICeva ulica št. 24. «o i 3 c ■ K a s a II a ■saBBaaaraBBBanacaBBMaaRa Najstarejša slovenska pMNMaiiE Ivan Bricelj, tajs^ cssfa 10 se priporoča. Mh ttin, csns zmerne. tieprsmcžij&e 69/1 de i a. S E. SbiM JttTa za dame !n sospoefa priporoča tvrdka —mi——a Redna vožnja v Severno in Južno Ameriko z novimi velikim! parnik!. Posebno priporočljive so III kajute, s svojo Izvrstno prehrano, snago In veliko udobnostjo. Hitra in w varna vožnja! Z stopnlk podi* Z3 SLOiiEHno ..tomnikip lloyifr Ljubljana, Miklošičeva cesta št 13 (za sodiščem). i ^ ."N Pajpaik 66' 99 Najmodernejši, največji in najlnksurijozncjSi oceanski parnlk Kajvlije imofnostl iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so Tteldlene v isdeiavi tega dlvnega parnika. Neprimerljiva udobnost v v»eh raaredfh. Pnr. voSnja V N@W dna 17. julija 1923, potem T. avgusta, 38. avgusta, 18. septembra, 8. oktobra itd., vsake tri tedne v torek od Soothampton-Cherbnurg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naalovor. 988 BREMEN - Direktna sveta s krasnimi ameriškimi vladnimi parnikL Neprenosljivi po udobnosti, čistosti ia izbomi oskrbi. Hitre in vame ladje. „G«>rff Washington" „President Fillmore" ^President Harding" JPreslaent Rooševelt" „America" „President Arth;ir" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodarski lisi št. 516. Ugodna prilika za prevažanje blaga. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogrsdske Zadrug«, 1 podružnica v Ljubljani: Zadružna Zvesa. Ljubljana. Naprodaj po ugodnih cenah: Osebni avto 9,Austro-Fiat"( 6 sedežev, „Sanitatsa-tipa, 24 HP. Osebni avto «Puch , i 022 4 sedeži, tipa 2, 18/24 HP. Tovorni avto MWaf", 4 tone, 35 HP. fo¥orni avto ,,Peri", s ton, 35/« hp. P©l©graff-$troI za cliktiranje 1&0 v., kompleten. »Svetla11, d. d., Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5 ( Proda se tovorni avto 9?o ; SAURER 30 35 HP. In bflssing-; Braunschweig, 8 priklopnim vozom j 33/40 HP„ v dobrem stanja s polno-gumij. obroči. — Vpraša naj se pri tvrdki Podlož-Hrastoveo, Ptuj, Ormoška cesta II. Effast, slanino, 912 gnjati, salame, sladke, in rdečo papriko dobavlja po najnižji dnevni ceni Stevan Kisa, izvoznik v Sabotioi, Trg Fra Jese 5. Baljarna bahra - v - Slovenski Bistrici izdeluje in dobavlja takoj sledeče bohreoG blsgo. Plošče, oglate in okroglih dimenslj, v vsaki izpeljavi in debelosti. Kovano blago kakor kotil za mleko, pranje, spodnji n gornji deli za žganjekuho, kačule kapke, dna, vsake velikosti in oblike. Električno žico in vrvi za slabi in močni lok. Droge, okrogle, ploščnate, čveterooglate, v vsaki debelosti. Zakovnice v vsaki velikosti. Šlagiot, debel, srednjodebel, droben. Šnellot. asi Prva !n edina tovarno te siroto g SHS. r- po najvišjih een&h od oddajnih postaj proti oddajnemu potrdiln brei odtegljaja CAKOVEC, Medjiranrje, Jugoslavija j Brzojavi: Vajda CakovM TiMm tetervfc. 13, 4, I j MMM^»m »ii» ■ i umi i i II m i m« »MI roarnj-^ai tlirmmilllinTrTTrn-r M\m Spolno perilo za dsine in gospode. A. Sc E. Skabernd, Ljubljana, Mestni trg 10. ■ = Naistarejša SpgsJifiSJska Strdka v Sloveniji •— "f In. R Ljubljana K špedisljsia pisitrea Jesenice _ a Podjetja es pretaiinje blagi iožne železnic«. Drsovos&i in tororni aabiraici « B promet is Arstrij« tn v Avstrijo. Zacariujcnje. Podjetje sa praraisnje pobiStra, B Skladih • posebnimi sapruci kabinajni ss pohistro. ■ Bnejerl: Bansinger,, r Intarurban t.Hfcn 60. 3 n S3KCS MKaT ec crr.r crsa cs csss s VK-Vi « sera a srss aaast * sr*rv ?r ts j. Telefon St. 688. pisarna v Ljubljani, palača Ljublj. kreditne banke, Dunajska cesta Ill.nadstr. Koncesijonirano podjetje za: vodovodne inštalacije, parne In rrcčevodiie kurilne naprave, popravilo in postavitev Kotlov aa visoki pritisk, parne napel|ave. lastna delavnica aa stavbno ln strojno ključavničarstvo na Vlču-Gllnee 5. Spseijalno podjetje za napravo In dobavo: modernih žag, trznsmislj In strojev za ebdelsvo lesa. Ljubljanska kreditna banka v Ljublj ani, viizpod 5 delnic se ne upoštevajo. 2. Novim refiektantom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosa Din 1,000.000'— in vse od dosedanjih delničarjev nevpisane delnice po kurzu Din 215'— te> quel za delnico. 3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. 4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. o. Vse nove delnice so deležne dobička za celo tekoče leto in imajo kupon za leto 192S 6. Subskripcija traja od 10. Junija do 25. junija 1923. 7 Eot subskripcijska mesta bo določena: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani In njene podružnice v Brežicah, CeiJ«, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu; Hrvatsko-slavonska zemaijska hipotekama banka v Zagrebu i Beogradska ujedinjena banka v Beogradu; Živnostenska banka, fillalka Wlen, Wiener Bank Vereln, Wien, in Živnostenska banka v Pragi. 8. Dodelitev neoptiranih delnic je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje: za nedode^jene delnice se vplačani denar mie najpozneje do 31. julija 1923. 9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega leti. 10. Uspeh gornje snbskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikata. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. V* .»r d i H a % irčtš