DOBRI REZULTATI KRVODAJALSKIH AKCIJ Občinski odbor Rdečega križa je zadovoljen z izdiom letošnjih krvodajalskih akcij, saj je njihov načrt odvzemov krvi uresničen 107-odstotno. Tako je bilo lani opravljenih 1584, letos, pa 1606 odvzemov. Od 71 osnovnih organizacij sindikata v OZD, TOZD in skupnostih so dosegle v redni krvodajalski akciji najboljše rezultate naslednje: 1. Gozdno gospodarstvo Kostanjevica 200% 2. Rudnik rjavega premoga Senovo 190% 3. TES Brestanica 169% 4. Lipa Kostanjevica 122% 5. Papirkonfekcija Krško 101% 6. Metalna Senovo 100% 7. Lisca Senovo 96% 8. Termoelektrarna Brestanica 87% 9. Iskra Kostanjevica 82% 10. SOP Krško 82% 11. SOP Ikon 76% 12. Kovinarska Krško 75% 13. Celuloza Krško 74% 14. Hotel Sremič 66% 15. Novoles Brestanica 58% 16. Togrel 57% 17. Transport Krško 50% Če upoštevamo izredno krvodajalsko akcijo za bolnišnico Novo mesto, pa so najboljšo udeležbo na krvodajalskih akcijah dosegli delavci Rudnika rjavega premoga Senovo — skupaj 212 krvodajalcev od planiranih 104 ali 203%. Vsem krvodajalcem se za darovano kri zahvaljujemo v imenu vseh, ki jo bodo Mnogi občani-krvoda-jalci ne razumejo, zakaj je potreben odvzem večje količine krvi pri posamezniku. Pri organizatorju smo izvedeli, da je tak ukrep potreben, ker za krvodajalca se zdaleč ni toliko škodljiv odvzem 4 dl krvi, kot je za prejemnika dobro, da dobi čim več krvi od istega vira. prejeli, in jim v letu 1986 želimo veliko uspeha. Enako tudi vsem soorganizator-jem akcije. Občinski odbor RK NAGELJ TERITORIALCEM Republiški štab za TO je v Krškem opravil inšpekcijski pregled štaba in enot TO za obdobje 1981 — 1985. Oceni je dodal še rezultate, dosežene v vaji »VIHOR 85«. Skupna ocena borbene pripravljenosti OŠ TO Krško in njegovih enot je bila »prav dobro«. Zlasti našim teritorialcem služi v čast zelo visoka ocena poveljniškega kadra. Ob prazniku, dnevu JLA, bodo številni pripadniki enot TO prejeli priznanja, gotovo pa je za vse njih in za celotno občino Krško najlepše priznanje visoka ocena njihovega dela. ČESTITAMO! SO, IS, družbenopolitične organizacije občine Krško in uredništvo Našega glasa želi vsem občanom in delovnim ljudem občine Krško srečno novo leto 1986. PRAZNIKI NAJ SE KONČAJO SREČNO! Iz izkušenj lahko napovemo, da se bosta novoletna praznična dneva v nekaterih kolektivih zavlekla vsaj na pet, če ne devet dni sladkega, stabilizacijskega brezdelja. Zato je Komite za SLO in DS občine Krško sklenil vsem delovnim ljudem nasloviti poziv, naj bodo ti praznični dnevi vsaj usklajeni za vse ustanove: OZD, VVZ in šole, da bomo vsaj čimbolj zmanjšali probleme okrog otroškega varstva, ogrevanja.... Ravno tako so člani komiteja na svoji seji 16. decembra opozorili na nevarnosti, ki se lahko pojavijo v primerih, ko bodo proizvodni prostori nekaj dni dobesedno samevali. Zato so sklenili, da morajo v OZD organizirati skrben in reden nadzor teh prostorov — zaradi zagotavljanja požarne in siceršnje varnosti. Pa še to: Čez novoletne praznike rad zapade sneg. Včasih ga je več, včasih manj. Ko ga natrosi toliko, da ga je preveč, se spomnimo cestno — zimske službe, ki ima polne roke dela z glavnimi prometnimi žilami, redko pa se spomnimo svojih rok in lopat. Zato opozarjamo vse, ki so po zakonu dolžni očistiti sneg pred svojimi zgradbami in prostori, naj na to nikakor ne pozabijo. Ravno tako pa bi radi spomnili tudi vse predsednike hišnih svetov in tiste, ki imajo kanček dobre volje ter smisla za organizacijo, da je udarniška akcija čiščenja snega okrog stanovanjskih blokov odlično sredstvo za preganjanje novoletnega mačka in za navezovanje vsaj znanstev, če že ne prijateljskih stikov med sosedi! NAS GLAS 16 2 PRIZNANJA OB DNEVU JLA V soboto, 21. decembra^je bila osrednja proslava dneva JLA za Posavje. Slavnostni govornik na njej je bil Zoran Šoln, predsednik izvršnega sveta Pokrajinskega odbora za Posavje. V kulturnem programu so nastopali:, ženski oktet in tamburaška skupina ŽR KVD Vinko Jedut iz Zagreba ter pihalni orkester DKD Senovo. Izmed prejemnikov priznanj objavljamo tiste, ki jih podeljujejo ZRVSJ, ZRVSS, OKZRVS ter OŠTO. 1. PLAKETO ZRVS JUGOSLAVIJE PREJME OROŽEN Rafael iz Brestanice za: — > izjemen prispevek k uspehu pri delu ZRVS Jugoslavije, krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvoju in uveljavljanju ZRVSJ v družbi. PODELJUJE REPUBLIŠKA KONFERENCA ZRVS SLOVENIJE 2. - ZLATO ZNAČKO ZRVS JUGOSLAVIJE PREJME: BREZNI KAR Ernest iz Senovega — kot izjemen prispevek k uspehu pri delu ZRVS Jugoslavije, krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samoza! či-s te, razvoju in uveljavljanju ZRVSJ v družbi. PODELJUJEJE REPUBLIŠKA KONFERENCA ZRVS SLOVENIJE 3. - PLAKETO ZRVS SLOVENIJE PREJME PRIBOŽIČ JOŽE iz Krškega. — za izjemni prispevek k delovnim uspehom ŽRVS Slovenije in uresničevanju njene vloge v družbi, h krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v sistemu socialističnega samoupravljanja ter k bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.. PODELJUJE PREDSEDSTVO REPUBLIŠKE KONFERENCE ZRVS SLOVENIJE 4. - ZNAK ZRVS SLOVENIJE PREJME BOŽIČ ALBIN iz Krškega — za ustvarjalen prispevek k de- lovnim uspehom ZRVS Slovenije in uresničevanju njene vloge v družbi, h krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v sistemu socialističnega samoupravljanja ter k bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. PODELJUJE PREDSEDSTVO REPUBLIŠKE KONFERENCE ZRVS SLOVENIJE 5. - PRIZNANJE RK ZRVS SLO- VENIJE PREJMEJO: 1. ČUK Branislav ml. iz Kostanjevice, 2. SOTOŠEK Janko iz Leskovca in 3. ZORKO Vili iz Leskovca -- za uspešno delo in sodelovanje v zvezi rezervnih vojaških starešin občine Krško in uresničevanju njene vloge v družbi. PODELJUJEJO OBČINSKA KONFERENCA ZRVS KRŠKO 6. - PRIZNANJE OBČINSKE KONFERENCA ZRVS KRŠKO PREJMEJO: 1. BUKOVEC Anton, Krško polje 2. Krajevna konferenca ZRVS Brestanica 3. Krajevna konferenca ZRVS >V Veliki Podlog 4. ŠRIBAR Alojz, Golek - Krško — za uspešno delo in sodelovanje v zvezi rezervnih vojaških starešin občine Krško ter uspešno izvajanje programa dela ZRSV, splošnega vojaškega usposabljanja in idejno-političnega izobraževanja. PODELJUJE OBČINSKA KONFERENCA ZRVS KRŠKO POHVALE IN PRIZNANJA OB DNEVU JLA 1985 Za izredne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji, krepitvi moralno-politične enotnosti ter bojne pripravljenosti štabov in enot TO, za izredne uspehe, dosežene pri obvladovanju vojaških spretnosti, vzorno discipliniranost in tovarištvo ter odgovorno izvrševanje nalog, izreka komandant OŠTO Krško, rez. peh. kapetan I. raz.. Ernest BREZNIKAR, pohvalo naslednjim pripadnikom TO: 1. PIRC Branko ml. 2. OJSTERŠEKJanez 3. ČIŽMEK Franc 4. JELEN Peter 5. OROŽEN Bojan 6. SOMRAK Niko 7. PIRC Alojz 8. DVOJMOČ Alojz 9. JANKOVIČ Andrej 10. BAGARI Bogomir 11. ŽABKAR Branko 12. POŽUN Albin 13. BUČAR Jože 14. ČIŽIČ Peter 15. MUSTAR Ivan • Za izredne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji, krepitvi moralno politične enotnosti ter bojne pripravljenosti štabov in enot teritorialne obrambe, izreka komandant PŠTO Posavja, rez. major Ignac REGOVIČ, pohvalo naslednjim pripadnikom TO: 1. HREN Jože 2.- MASNI K Dušan 3. PIRC Iztok 4. CEPIN Maks 5. ANDREJAŠ Darko 6. SMODIČ Rudi Za vestno in odgovorno opravljanje nalog s področja obrambnih priprav podeljuje Občinski štab za teritorialno obrambo SO Krško, priznanje naslednjim KS: 1. KS Krško polje 2. KSPodbočje 3. KS Veliki Podlog 4. KS Leskovec Republiški štab za TO izreka priznanje udeležencem vojaške parade v Beogradu. Iz enot TO Krško so se parade udeležili: 1. JELEN Peter 2. CEPIN Maks 3. ANDREJAŠ Darko 4. DVOJMOČ Alojz Krško, 22. 12. 1985 KONGRES NAŠ G LAS 16 3 NRS GUAS obana krito SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO 35. seja družbenopolitičnega zbora, 37. seja zbora krajevnih skupnosti in 38. seja zbora združenega dela bodo v četrtek, 26. decembra 1985 ob 15. uri. Delegati vseh zborov bodo obravnavali: 1. osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 v letu 1986, 2. predlog odloka o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Krško, 3. predlog odloka o plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in naloge SLO, 4. osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOB in socialistične graditve za zgodovinske spomenike. 5. predlog družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse, 6. predloge in vprašanja delegatov. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razpravljala tudi o — predlogu odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 in — predlogu odloka o začasnem financiranju splošnih potreb v občini Krško v 1. trimesečju 1986. IGOR DOBROVNIK: KAJ NAČRTOVATI! Na seji OK ZKS ter skupnem zasedanju zborov občinske skupščine v sredo, 11. decembra, je imel uvodno poročilo k osnutkoma dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško predsednik IS SO, Igor Dobrovnik. Objavljamo povzetek njegovega poročila. V svojem govoru je tov. Dobrovnik poudaril, daje treba srednjeročne in dolgoročne cilje načrtovati odgovorno in realno; ključnih nalog ekonomske politike za letošnje leto namreč v naši občini ne uresničujemo v predvidenem obsegu, gospodarski položaj pa je težji kot v začetku leta. Razvoj je v zastoju, zaostrujejo se socialni problemi. Načrta za iztekajoče se obdobje nismo uresničili. Dosegli smo le 1,6-odstotno realno rast družbenega proizvoda. Udeležba sredstev, namenjenih za razširjeno reprodukcijo v dohodku, je padla. Delež sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb pa je presegel resolucijske meje. V začetku srednjeročnega obdobja 1981 — 1985 je bif delež akumulacije v dohodku 15%, dosegel porast v letih 1983 in 1984, nato pa padel na 14% v letu 1985. Približno enako se je gibala akumulacija v Sloveniji. V naslednjem obdobju načrtujejo nosilci planiranja 3,8-odstotno rast družbenega proizvoda in realno rast sredstev za razširjeno reprodukcijo. Tega pa ne bo mogoče doseči, če ne bomo uresničili temeljnih ciljev razvoja občine: tehnološke posodobitve proizvodnje (69% se- danje opreme je odpisane, ostala pa je večinoma tehnološko zastarela), večjega izvoza rasti zaposlovanja, boljših pogojev dela, izboljšanja izobrazbene strukture zaposlenih. Že sedaj se v gospodarstvu naše občine kaže velika potreba po uvedbi računalniško vodene proizvodnje, vendar ustreznega kadra za pripravo in uporabo spoznanj s tega področja nimamo. Ravno tako premalo vključujemo dosežke raziskovalnega in inovacijskega dela. OZD iz naše občine se tudi premalo vključujejo v mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje. Tov. Dobrovnik je opozoril na probleme v kmetijski proizvodnji. Zastavljene cilje v njej bo težko doseči ob obstoječi lastniški strukturi (95% zemlje je v priva- Povzetki delegatskih gradiv ___ tni lasti) in veliki razdrobljenosti kmetij, saj je povprečna velikost kmetij 2,2 ha, to pa ne omogoča intenzivne proizvodnje. Poleg teh nosilnih panog imajo v razvojnih načrtih prednost še gostinstvo, turizem s trgovino in drobno gospodarstvo. Nosilec razvoja turizma naj bi bil TOZD Hotel Sremič. Drobno gospodarstvo se je v sedanjem srednjeročnem obdobju razvijalo le kvantitativno, po številu zaposlenih je 2,7-krat večje kot TOZD Oprema v SOP-u, ustvarjeni prihodek oziroma dohodek pa je enak kot v tem tozdu. S takšno stopnjo razvoja malega gospodarstva ne moremo biti zadovoljni, ampak si moramo prizadevati, da bo ta dejavnost dosegla večjo kakovost. Tudi na področju porabe družbenega proizvoda so še številna nerešena vprašanja: problem pitne vode, kanalizacije, pokopališč, cestnega omrežja; onesnaženost okolja; potrebe po novih stanovanjskih enotah (revitalizacija starih in gradnja novih stanovanjskih sosesk); izboljšanje pogojev dela osnovnega zdravstvenega varstva, šolstva in otroškega varstva ter športa itd. Da bi zastavljene cilje s tega področja uresničili, bodo poleg obremenitve dohodka iz gospodarstva potrebne dopolnilne oblike zbiranja sredstev, med njimi tudi samoprispevek. NAS GLAS 16 4 Obsežen del srednjeročnega plana zavzemajo prostorske opredelitve. Pri tem je še posebno pomembno — po besedah tov. Dobrovnika — da morajo biti vsi posegi v prostor predvideni v planskih dokumentih, sicer jih ne bo mogoče izvajati. Na koncu je predsednik IS seznanil delegate še s stališčem izvršnega sveta do osnutka odloka o nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč. Ta sredstva so do sedaj uporabljale krajevne skupnosti za pokrivanje dela lastnih potreb, odslej pa bo financiranje KS urejeno v ustreznih samoupravnih sporazumih SIS materialne proizvodnje. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 v letu 1986 Osnutek resolucije natančneje opredeljuje izvajanje nalog iz srednjeročnega načrta občine v letu 1986. S tega stališča je morda še najbolj zanimivo tretje poglavje resolucije, in sicer tisti njegov del, ki vsebuje konkretne cilje industrije in energetike. Ta del objavljamo v celoti. Stabilnejša in višja rast proizvodnje bo temeljila predvsem na boljši izrabi obstoječih prizvodnih zmogljivosti in naravnih danosti, na večji uveljavitvi ekonomskih kriterijev gospodarjenja in razmer na trgu, povsod tam, kjer je to ekonomsko in tehnično omogočeno in smotrno, na uveljavljanju večizmenskega dela, zmanjševanju porabe surovin, energije in repromateriala ter izbljšanju organizacije in tehnologije dela. Preverili bomo tehnično, tehnološko in poslovno uspešnost programov, ki ne dajejo ustreznega dohodka in dolgoročne socialne varnosti delavcem, ter jih pospešeno nadomeščali z novimi. Pospešeno bomo uvajali sodobne tehnologije v proizvodne in upravljalske procese ob večjem uveljavljanju domačega znanja in ustvarjalnosti ter večanju družbene inovacijske sposobnosti. Energetika in rudarstvo Vsa prizadevanja bomo usmerili v smotrnejšo in produktivnejšo uporabo vseh vrst energije. Z ustreznimi gospodarskimi ukrepi bomo vse uporabnike spodbujali k manjši porabi energije. Nadaljevali bomo z elektrifikacijo še neelektrificiranih gospodinjstev. Razširili bomo 110-kilovatno stika-lišče pri elektrarni v Brestanici. Za zagotovitev nemotene oskrbe z električno energijo bomo vlagali v obnovo omrežij ter elektroenergetske objekte in naprave, in sicer: — daljnovod in trafo postajo Dobrava, — daljnovod in trafo postajo Gornji Raztez, — daljnovod in trafo postajo Dol, — daljnovod in trafo postajo Tlake, — daljnovod in trafo postajo Veniše II., — kablovod 20 kV Trannsport — Kovinarska. Za pridobivanje premoga se bodo nadaljevala raziskovalna dela na področju nahajališča lignita Globoko. Za pridobivanje rjavega premoga bo Rudnik rjavega premoga Senovo vlagal v odpiranje zalog premoga med koto 102 in koto 52 — II. faza Rudnika rjavega premoga Senovo. V letu 1986 bomo pričeli z izgradnjo zmogljivosti za blagovne rezerve tekočih goriv. Za potrebe projektiranja, predvsem hidroelektrarn na Savi, bomo v občini organizirali enoto Inženirskega biroja Elektroprojekt (IBE) iz Ljubljane. SOZD Elektrogospodarstva Slovenije bo izdal obveznice za izgradnjo hidroelektrarn na Savi in Muri. Papirna industrija Tovarna celuloze in papirja bo v letu 1986 vlagala v odpravo ozkih grl in postavitev novih kapacitet, cilj pa bo prestrukturiranje proizvodnje. Vlaganja bodo usmerjena v rekonstrukcijo papirnega stroja II., postavitev papirnega stroja V. in parnega kotla, nabavo strojev za proizvodnjo embalaže, razširitev proizvodnih prostorov in nabavo strojev za temeljno organizacijo združenega dela Papirkonfekcija ter posodobitev ostalih prostorov in modernizacijo opreme in naprav. V maksimalni možni meri bo Tovarna celuloze in papirja usmerila plasma svojih proizvodov v izvoz na konvertibilno tržišče. Nadaljevala bo z utrjevanjem boljšega ekonomskega položaja s prerazporeditvijo deležev na skupnem prihodku med porabniki roto papirja in Tovarno celuloze in papirja. Kovinska predelovalna industrija — strojegradnja . Organizacije združenega dela s področja kovinske predelovalne industrije bodo prilagajale proizvodne programe zahtevam tržišča in nadaljevale s postopno tehnološko prenovo. V največji možni meri bodo povečale izvoz predvsem na konvertibilno področje. Večjo rast proizvodnje bodo dosegle s posodobitvijo opreme, z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet in delov- nega časa, z boljšo oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom. Proučili bodo možnost za prehod na večizmensko delo. Kovinarska Krško bo v letu 1986 medernizirala stroje, zgradila zaklonišče ter nabavila peskalni stroj. Vlaganja bodo usmerjena tudi v informacijski sistem. V letu 1986 se bosta SOP — TOZD Storitve in TOZD Klepar iz starega mestnega jedra preselila na novo lokacijo v Industrijsko cono Zadovinek, za kar bosta zgrajeni novi hali. V TOZD Ikon Kostanjevica bo dograjena lakirnica in modernizirana proizvodnja. Odkupili bodo poslovne prostore za inženirski biro TOZD Oprema v Ljubljani. V Metalni — TOZD TGO Senovo bodo vlaganja usmerjena v nabavo strojev in naprav ter v izgradnjo proizvodnih prostorov za mehansko obdelavo in montažo. Industrijska elektronika Za dopolnitev proizvodnega programa bo ISKRA — TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica vlagala v razvoj žičnega upora na okroglem nosilcu. Tekstilna industrija V letu 1986 bo tekstilna industrija posodobila in zamenjala dotrajano opremo. Lisca — TOZD Šivalnica Senovo bo z dograditvijo povečala skladiščne prostore. Prehrambena industrija Prehrambema imdustrija bo v letu 1986 vlagala v posodobitev in zamenjavo iztrošene opreme. Žito — TOZD Imperial bo povečal proizvodne kapacitete in s tem omogočil zaposlovanje nove delovne sile. Lesna predelovalna industrija Novoles — TOZD Bor Krško bo na osnovi sanacijskega programa povečal produktivnost in predelavo ter postopno prešel na proizvodnjo dohodkovno zanimivih programov. Novoles — TOZD Lipa Kostanjevica bo v letu 1986 začela briketirati lesne odpadke. 1981-1985 NAS GLAS 16 5 Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOB in socialistične graditve za zgodovinske spomenike Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS št. 1/81) nalaga občinski skupščini, da na svojem območju razglasi dele kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-raziskovalno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, za kulturne oziroma zgodovinske spomenike. V odloku je zajet le tisti del kulturne in zgodovinske dediščine z območja občine Krško, ki se po svojih lastnostih uvršča v skupino, katera izpričuje posamezne pomembnejše dogodke iz obdobja delavskega gibanja pred letom 1941, narodnoosvobodilne vojne in socialistične izgradnje, ali je posebne estetske vrednosti. Ti deli kulturne in zgodovinske dediščine so predvsem spominskega in likovnega značaja, nekateri pa so zaradi svoje izvirnosti tudi dokument in posredno pričevanje o zgodovinskih dogajanjih v novejši zgodovini slovenskega naroda. Tako se s tem odlokom uresničujeta tudi družbena in moralnopolitična obveznost in skrb družbe do varstva in ohranjanja navedenega dela zgodovinske dediščine. V občini Krško bi tako razglasili za zgodovinske spomenike naslednje objekte: 1. grad — muzej političnih zapornikov v Brestanici, kjer je bilo v letih 1941/1942 preselitveno taborišče za slovenske izgnance;' 2. spomenik v* Penku pri Dolenjem Leskovcu, kjer je bilo spomladi 1941 posvetovanje komunistov spodnjega Po-savja; 3. Bučarjev hram na Osredku pri Krškem, v katerem je bila od 2. do 5. avgusta 1939 konferenca predstavnikov SKOJ in srednješolske levičarske mladine; 4. spomenik v gozdu Rore na kraju taborišča prvih krških borcev; 5. spomenik (kenotaf) na Malencah, posvečen 25 Kostanjevičanom, ki so jih oktobra 1943 na tem mestu pobili Nemci; 6. spomenik v parku ob Cesti krških žrtev v Krškem, posvečen izgnancem in žrtvam, padlim za svobodo; 7. spomenik v Šolski ulici v Krškem, posvečen prvim krškim borcem, padlim za svobodo; 8. hram Janeza Božiča v Gradinju, kjer je od novembra 1942 do oktobra 1943 delovala tehnika za sektor Kostanjevica — Sv. križ (Podbočje); 9. hram Jožeta Božiča v Gradinju, kjer je bil v letih 1942/1943 sedež terenskega odbora za Kostanjevico — Sv. križ; 10. dom OF na Mladju, sezidan na temeljih Draganove domačije, kije bila v času NOV pomembno središče aktivistov OF in organizatorjev oboroženega odpora; 11. Kuharjeva domačija v Lebici, kije bila v času NOB pomembno središče aktivistov OF in partizanska javka; 12. spomenik na Planini pri Podb-očju, posvečen žrtvam ustaskega nasilja s Planine, pobitim septembra 1942; 13. spomenik 23 borcem Kozjanskega bataljona na Jevši, ki so padli na tem mestu 24. marca 1944; 14. partizanska bolnica v Travnem Lazu na Bohorju, ki je bila zgrajena oktobra 1943 za potrebe Kozjanske čete in je v letu 1944 sprejela ranjence XIV. divizije ob njenem pohodu na Štajersko; 15. partizanska tehnika »France Prešeren« na Bohorju, ki je bila postavljena spomladi 1944 za pripravljanje in organizacijo ilegalnega tiska na Kozjanskem; 16. Godlerjev hram v Čelah, kjer so bili v času pred okupacijo sestanki predvojnih revolucionarjev, med NOB pa sestanki organizatorjev vstaje. Predvidena sprememba odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 Predlog odloka predvideva, da bi se skupni prihodki občinskega proračuna za letošnje leto spremenili in bi tako znašali 463.618.000 din. Sredstva iz občinskega proračuna se uporabljajo za delo upravnih organov, za SLO in DS, za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu, za delo drugih uporabnikov v DPS (sodišča, postaja milice itd.), za družbene dejavnosti. Podroben pregled prihodkov in njihove razporeditve so prejeli delegati za seje zborov skupščine. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1986 Proračunske potrebe občine Krško se v I. trimesečju 1986 leta do sprejetja proračuna za leto 1986 financirajo na podlagi proračuna občine Krško za leto 1985. V času začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva največ do višine 25% v okviru določil družbenega dogovora o izvajanju politike, na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985. Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odloku so sestavni del proračuna občine za leto 1986 in se morajo prikazati v zaključnem računu občine Krško za leto 1986. Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, H- -^'-nprii neenakomernega priliva proračunskih prihodkov odloča o najetju kratkoročnega kredita iz rezervnega sklada skupščine občine Krško. Zakon o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS štev. 39-461/74 in 4-199/78) določa, da mora biti proračun sprejet pred pričetkom leta,na katero se nanaša. Kadar pa skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme proračuna pred pričetkom leta, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, vendar največ še tri mesece. Skupščina občine Krško je s programom dela za leto 1985 med drugim tudi predvidela v decembru sprejetje izhodišč in osnutka odloka o proračunu občine Krško za leto 1986. Glede na to, da so dokumenti, ki so osnova za oblikovanje ravni splošne porabe za leto 1986,še v razpravi, predvsem pa še ni sprejet družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne in skupne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1986, v predvidenem času ni bilo možno pripraviti osnutka o proračunu za leto 1986 kot gradivo za plodno razpravo v delegatski bazi. Financiranje organov in organizacij družbenopolitične skupnosti ter drugih družbenih potreb pa se mora nemoteno izvajati. o«* ZASTOJ PREMOSCEN Sredstva javnega obveščanja so že poročala o t.i. hladni zaustavitvi NE Krško. Ta je morala zaustaviti proizvodnjo zaradi še neugotovlje-ne napake na pomožnem transformatorju (110 KV /6,3 KV), ki sicer ni nujen za obratovanje same elektrarne, je pa nujen za njeno varno zaustavitev v primeru, ko razpade 380 KV omrežje in NEK nima več zagotovljenega zunanjega vira energije za svojo varno ohladitev — ustavitev v primeru potrebe. NEK namreč ne sme obratovati, če nima zagotovljenih treh virov energije za primer, ko jo je treba iz kakršnegakoli vzroka zaustaviti in omenjeni transformator je omogočal enega od teh treh virov. Testiranja niso odkrila napake, zato so vzdrževalci NEK morali iztočili iz pokvarjenega transformatorja 60.0001 olja ter ga poslati v popravilo v Rade ko-nčar. Medtem pa si je NEK izposodila nadomestni transformator iz Siska, ki ji bo zagotovil pogoje za nadaljnjo proizvodnjo v času popravila. NAS G LAS 16 6 ObOmkl komŠB ZXS KriKm okzk: REALNO PLANIRANJE Priprave na programsko-volilno sejo OK ZKS Krško Razprava o družbenoekonomskih gibanjih v občini Krško je bila osrednja točka dnevnega reda na seji občinskega komiteja ZKS Krško v začetku decembra. V navzočnosti članov komiteja in njegovih delovnih teles ter poslovodnih delavcev iz združenega dela je tekla beseda o letošnjem gospodarjenju, osnutkih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 ter resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za prihodnje leto. Tako kot so si bila mnenja udeležencev seje o našem gospodarjenju v letošnjem letu enotna — saj so izhajala iz konkretnih podatkov in analiz stanja učinkovitosti proizvodnje, zalog, prodaje, surovin, energije, ustvarjenega dohodka, OD ... — so bila deljena glede razvojnih načrtov za prihodnost, ki jim je osnutke pripravil Izvršni svet SO Krško. Njegov predsednik Igor Dobrovnik je v uvodnem poročilu nanizal nekaj problemov oz. razvojnih področij gospodarjenja, ki so terjala ponovno skupno ocenitev in opredelitev vseh udeležencev razširjene seje občinskega komiteja ZKS. Povzetek tega poročila predsednika IS objavljamo že med povzetki delegatskih gradiv, zato smo ga na tem mestu opustili. - ^ Zadnje seje OK ZKS so se udeležili tudi poslovodni delavci OZD krške občine. Razprava pa je pokazala, da so stališča govornikov — zlasti poslovodnih delavcev iz združenega dela — v skladu s položajem, kakršnega imajo znotraj svojih organizacij. Razpravljala so kot utemeljitev svojih stališč namreč uporabili analizo gospodarskega stanja v lastnih okoljih. Nekateri izmed nanizanih problemov se nam zdijo toliko pomembni, da smo sklenili razmišljanja o njih objaviti v strnjeni obliki. Franc Juvanc, ing. kmet., direktor Mer-cator-Agrokombinata: »Kmetijci ocenjujemo, da so stvari zastavljene zelo ambiciozno in niso odraz tistega, kar bi lahko dosegli. V naši stroki obračamo kapital zelo zelo počasi — današnje vlaganje v vinogradništvo se bo povrnilo šele čez leto in pol. Nekoliko bolje je v sadjarstvu... Boli nas. da po 40-Ietih obstoja naše socialistične ureditve nimamo več kakor 5% obdelovalne zemlje v družbeni lasti. Saj je veliko kmetijsko zaščitenih površin, a na nekaterih je proizvodnja zelo omejena — od 14.000 ha imamo v ravninah kaj malo. MercatoF-Agrokombinat je sposoben takoj prevzeti v obdelavo 1.000 ha zemlje in sicer z dodatno zaposlitvijo samo 20 — 30 ljudi in z zelo posodobljeno proizvodnjo. Saj je zemlja na/prodaj, a ob današnjih cenah in sredstvih, kijih lahko za to namenimo, nakup skoraj ni možen... Nekaj nam k izboljšanju likvidnostne situacije pripomore tudi naša interna hranilno-kreditna služba... V petih letih smo 63 kmetij preusmerili v rejo prašičev — celo iz služb smo potegnili nekaj ljudi. Ob današnjem razmerju cen mesa in koruze pa se stalež črede manjša in hlevi praznijo. Pri nas velja namreč 1 kg žive teže 4 kg koruze, medtem ko je v svetu to razmerje 1: 8. Od obljub se ne da živeti — ljudje hočejo kruh vsak dan in kmetijstvo eksperimentiranja ne prenese. Kako naj planiramo za 5 let naprej, če mora biti kmetijstvo socialno-podporna služba države in zagotavljati poceni osnovna živila! Slišali smo predlog IS in strokovnih služb, daje treba optimistično planirati, hkrati pa znižujemo sredstva skladov, ki se zbirajo za pospešitev kmetijstva z 1% na 0,5%! Sreča je, da SRS vodi razmeroma pametno politiko cene mleka, saj sicer ne bi imeli več živine in ne mleka tako kot v Črni Gori in Vojvodini! Zaradi pozebe smo letos krški kmetijci ostali brez več kot 700 vagonov pridelka. Občina je na lestvici razvitosti na visokem mestu in nimamo možnosti dobiti pomoč iz sklada za sanacijo posledic elementarnih nesreč. Tako je namesto načrtovanih 140 odšlo v izvoz le 40 vagonov sadja. Letos nismo sicer spričo možnosti dobiti pomoč iz sklada za sanacijo posledic elementarnih nesreč. Tako je namesto načrtovanih 140 odšlo v izvoz le 40 vagonov sadja. Letos smo sicer spričo drugih okoliščin še likvidni, a sprašujem se, za kakšno ceno in do kdaj!« Herman Pregl, predsednik občinskega komiteja ZKS Krško: »Pojavi se problem, kako financirati komunalne programe! Žal ne vidimo druge možnosti za zbiranje sredstev razen samoprispevka. Treba je preveriti materialno in politično učinkovitost take akcije in upoštevati, da naša občina doslej ni imela veliko samoprispevkov, razen v manjših krajevnih skupnostih. Seveda je vprašljiva primernost, a mislim.da brez samoprispevka ne bo šlo, da gaje možno izpeljati z ustreznimi programi.« Jože Habinc, sekretar Predsedstva OK ZKS Krško: »Zavedajmo se, da ne glede na naloge, ki jih kdo izmed nas danes tu opravlja v združenem delu, danes tu sedimo predvsem kot ZK. Pišemo naše planske dokumente in zavedajmo se, da ti niso sami sebi namenjeni. Res je, da že ne poznamo vrste elementov in zakonskih opredelitev v zvezi z izvajanjem, a ti dokumenti so le pregled nalog, ki jih bo treba realizirati, se v ta namen organizirati in potem tudi ugotoviti odgovornost za opravljene naloge. Res je sicer, da receptov ad hoc ni možno in jih ne kaže dajati, a zavedajmo se, da je stagnacija nekaj najslabšega, kar lahko načrtujemo.« Janez Dular, direktor Nuklearne elektrarne Krško: »Po mojem mnenju so naloge, ki jih je v planskih dokumentih opredelil Izvršni svet,razmeroma realne in izvedljive. Mislim pa, daje o takih dokumentih težko razpravljati v položaju, ko na eni strani vidimo dejansko stanje gospodarstva in ko moramo na podlagi tega realno planirati. Prepričan sem, da moramo cilje zastaviti nekoliko višje, manj »ziheraško«, ne pa da načrtujmo le zanesljivo dosegljive naloge. Tudi v NEK bodo investicije tekle naprej, ker tak objekt nenehno živi in mora izpolnjevati NAŠ GLAS 16 7 zahteve varnosti, vzdrževanja. Po mojem mnenju bomo uresničili tudi gradnjo transformatorske postaje 400 KV/110 KV v bližini NEK. Vprašanje pa je, kdaj bo ta objekt priključen na omrežje. Te stvari je za obdobje 5 let težko načrtovati. Treba jih je predvideti in potem postopoma opredeljevati po letnih planih. Res pa je nekaj: če bi mi iz NEK prodajali električno energijo v tujino toliko, kot bi je tam kupili, bi brez problema lahko pokrili vse inozemske in domače obveznosti in še bi nam doma ostal lep del dohodka.« Edo Komočar — direktor Laboda, TOZD Libna Krško: »Zavedam se, da je IS imel pri sestavi planskih dokumentov kot podlagi na voljo kup podatkov in poročil o 9-mesečnem poslovanju našega združenega dela in da naj bi potemtakem zastavljeni načrti bili realno dosegljivi. Vseeno pa se ne morem znebiti občutka, da bomo tako smelo zastavljene razvojne usmeritve kaj težko uresničili. Kot krajan KS Leskovec te načrte podpiram, ker se zavedam, da bom določenih dobrin deležen tudi sam. Kot poslovodni delavec pa se sprašujem, kako bomo te načrte sploh izpeljali. Vemo, da vsi ekonomski kazalci drsijo navzdol, da produktivnost v OZD pada, da so pogoji gospodarjenja iz dneva vdan težji in daje kljub temu navzočnost na tujem tržišču že življenjska nuja. S temi opozorili bi le rad prispeval k realnemu planiranju. Če želimo obstati na tujem trgu, moramo nabaviti nove stroje, sicer si bomo odžagali vejo, na kateri sedimo. Že clanes so — tudi zaradi padca standarda in kupne moči — problematične zaloge gotovih proizvodov. Jutri pa bo ta problem še bolj pereč.« Valetnin Dvojmoč — sekretar MS ZKS Posavja: »Mislim, daje predsednik IS v svojem poročilu premalo poudaril nesorazmerni porast osebne, splošne in skupne porabe. Tudi od tega je odvisno, kako bomo planirali. Realen standard nam trenutno še raste, a smo le v fazi reprogramiranja tujih posojil, ki pa še vedno ostajajo. Če ne bomo pravi čas prestrukturirali gospodarjenja — čas pa imamo samo v tem srednjeročnem obdobju-in začeli vračati posojila, bomo zabredli samo še v hujše težave. Tak poseg v delitev prihodka bo nujno prizadel tudi standard, zato mislim, da ni realno računati na samoprispevek. Načrtovana gradnja savske verige elektrarn bo sicer prinesla precej težav, a bo gotovo tudi pospešila dinamiko razvoja — vsaj na področju infrastrukture. Hrana je eden strateških virov Slovenije. Brežiško-krško polje je tretji največji kmetijski kompleks v naši republiki. Zato bi morali vztrajati na odloku o njegovi zaščiti (tj. proti razparcelaciji obdelovalne zemlje) in omogočiti družbenemu sektorju določeno prednost pri nakupu zemljišč, ki so v prodaji. S tem lahko kmetijcem nekoliko pomagamo, saj mislim, da bodo posledice letošnje ujme prišle do izraza šele prihodnje leto!« Pred koncem razprave so udeleženci izoblikovali že naslednja stališča: — Razprava, ki bo s sprejetjem osnutkov planskih dokumentov stekla, naj v osnovnih organizacijah vzpodbudi realni optimizem. — Možnosti so, da si izborimo tak proizvodni program, ki bo imel polno aku-mukativnost. Določene naloge lahko dosežemo z združevanjem sredstev (nabava nove — sodobne strojne opreme), z racionalno organizacijo neproizvodnih Temeljna sindikalna pripomba na zvezno resolucijo je — da je to planski direktivni dokument, ne pa usmerjevalni. Tako na primer osnutek resolucije ureja politiko skupne porabe in splošne porabe v republikah in občini — kar je pristojnost republiških resolucij. Ozdom narekuje, da svoje samoupravne splošne akte s področja delitve uskladijo neposredno z resolucijo (mimo družbenih dogovorov!). Osnutek, kot že tolikokrat doslej, preveč temelji na linearnosti in indeksiranju. Predlagana protiinflacijska politika pa je pretežno usmerjena k neposredni kontroli cen in omejevalni posojilno-denarni politiki, premalo pa k odpravljanju pravih vzrokov, to je prenizki proizvodnji in premajhni učinkovitosti. Resolucija bi morala, po mnenju predsedstva RS ZSS, več pozornosti nameniti spodbujanju povečanja proizvodnje, spr- dejavnosti in z agresivno štipendijsko-kadrovsko politiko, saj obstoječih kadrov ni možno porabiti istočasno na večih mestih. — Razvojni programi naj ne bodo vsiljeni, ampak naj izražajo interes ljudi na terenu, ki jih bodo s svojim delom tudi uresničevali. Zato je treba med ljudmi na terenu ustvariti ustrezno klimo. — Imamo realne možnosti, da dosežemo ofenzivno zastavljeno 3,8-odstotno rast bruto družbenega proizvoda, treba pa se bo organizirati, upoštevati dogovorjeno prioriteto nalog in biti racionalni. — Vztrajati je treba na realnem planu, vse, kar hočemo doseči, mora biti v njem zapisano, sicer bo seveda morala država zopet posegati v gospodarjenje s svojimi ukrepi, kar pa vsi napadamo. oščanju delovanja ekonomskih zakonitosti, zagotavljanju realnega vrednotenja vseh dejavnikov proizvodnje, dvigu produktivnosti dela ipd. Dobro organizirana trgovina bi lahko veliko prispevala k racionalizaciji zalog, vendar pa tega ni mogoče pričakovati ob administrativnem določanju marž. Stališče sindikata je, da se morajo vse oblike končne porabe (tudi zvezni proračun) gibati v okviru razpoložljivega narodnega dohodka. Spremembe v davčnem sistemu ne bi smele zajeti le neposrednih davkov, temveč tudi temeljni prometni davek in sistem carin. Osnutek zvezne resolucije predvideva, naj bi v prihodnjem letu skupna in splošna poraba naraščali za 10% počasneje od nominalnega dohodka. To bi v Slove- % niji pomenilo, da bi bila ogrožena celo enostavna reprodukcija v družbenih dejavnostih, zato na taka določila sindikat INFORMACIJE RS ZSS Z?\ OBVEŠČANJE V ZDRU2EN&4/1 DELU SINDIKAT O EKONOMSKI POLITIKI V LETU 1986 Tako zvezna kot republiška resolucija sta v tem obdobju deležni velike pozornosti. Letos smo tudi v sindikatu ob razpravi o osnutkih resolucije temeljito spregovorili o ekonomski politiki v letu 1986, saj je prihodnje leto prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Zvezna resolucija kot temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 postavlja: bistveno zmanjšanje inflacije, pospešitev rasti proizvodnje, izvoza in zunanje likvidnosti, povečanje produktivnosti dela in življenjskega standarda. Ti cilji so zastavljeni tako, da jih gotovo podpira vsak dobro misleč državljan, tudi v sindikatu jih. Pač pa ob dejstvu, da še niso sprejeti vsi sistemski zakoni in da z resolucijo predlagani ukrepi in aktivnosti ne opredeljujejo vseh pogojev gospodarjenja, lahko vsakdo ugotovi, da je družbenoekonomski razvoj v letu 1986 še precej nejasen. NAS GLAS 16 8 ne more pristati. Osnutek slovenske resolucije pa kot temeljne cilje razvoja določa: usmerjanje akumulacije v tehnološko posodobitev proizvodnje, hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zahtevam tujih trgov ter prožnejše odzivanje na spremenjene razmere na domačem trgu. Prihodnje leto moramo doseči temeljit premik v kakovosti gospodarjenja ter zaustaviti negativna gospodarska gibanja, zato je predsedstvo RS ZSS menilo, da je ob navedenih ciljih treba poudariti še: povečanje učinkovitosti investiranja, dosledno uresničevanje politike in stališč do izgub, racionalizacijo zalog. V sindikatu se zavzemamo, da bi ekonomska politika spodbujala tiste gospodarske subjekte, ki bolje izkoriščajo proizvodne dejavnike, katerih razvoj temelji na kakovostnem izvozu in moderni tehnologiji. Podpiramo usmeritev v povečanje akumulacije, vendar ne izključno na račun nižanja osebnih dohodkov. Za naslednje leto pa je tudi predvidena povečana obremenitev osebnih dohodkov zaradi zadovoljevanja Ob ocenjevanju rezultatov gospodarjenja za letošnje leto sindikat spet čaka obilo dela. Predsedstvo RS ZSS priporoča, da sindikalni organi in organizacije v razpravah pred zaključnimi računi in ob njih največ pozornosti namenijo naslednjim problemom: Pri pripravljanju in sprejemanju letnih in srednjeročnih planov so za sindikat pomembni predvsem tile planski cilji: povečanje realnih osebnih dohodkov, izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, krepitev reprodukcijske sposobnosti, zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Zato je treba planirati tak dohodek, ki bo omogočal doseganje teh ciljev — hkrati pa načrtovati in sprejeti take ukrepe, ki bodo omogočili oziroma zagotovili ustrezen dohodek, to je prestrukturiranje, tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, izvoz, zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda, boljšo organizacijo dela in drugačno razporejanje delovnega časa. Pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja in možnosti razvoja v prihodnjem obdobju pa je nujno primerjati rezultate v lastnem ozdu. z rezultati sorodnih ozdov v -podskupini dejavnosti, nato pa sprejeti ukrepe za doseganje najmanj takih rezultatov, kot jih dosegajo najuspešenjši ozdi (Gospodarska zbornica Slovenije je izdala primerjalne podatke). Sindikalne organizacije in organi naj bodo pozorni, da bo opravljena temeljita skupnih in splošnih potreb. Za uresničitev teh nalog je po mnenju predsedstva RS ZSS treba poiskati tudi druge vire sredstev (tako je npr. sredstva za občinske proračune mogoče zagotoviti z učinkovitejšim izvajanjem davčne politike). Ob sprejetih samoupravnih sporazumih dejavnosti in republiškem družbenem dogovoru (tik pred sprejetjem) je predvideni »letni dogovor o delitvi OD« nepotreben, zato v sindikatu predlagamo, da se iz resolucije črta. V osnutku resolucije pa ni usmeritve za skrajševanje delovnega in podaljševanje obratovalnega časa. Zato v sindikatu menimo, da je treba prihodnje leto proučiti vse sistemske rešitve, ki zavirajo selektivno uvajanje skrajšanega delovnega časa, ter ukreniti vse potrebno za spodbujanje skraješvanja delovnega časa delavcev ter podaljšanja obratovalnega časa strojev v ozdih, kjer so izpolnjeni ekonomski in socialni pogoji za to. Sindikalne organizacije v ozdih pa naj poskušajo doseči, da bodo ofenzivne razvojne usmeritve vsebovali tudi letni načrti (gospodarski plani) ozdov. analiza vzrokov (ne)učinkovitosti in kakovosti gospodarjenja, predvsem v tistih ozdih, kjer so fizični obseg proizvodnje, produktivnost in izvoz manjši od planiranega. Prav tako je treba razčleniti rezultate poslovanja v tistih ozdih, kjer je ob visokem dohodku manjši obseg proizvodnje oziroma storitev in manjša produktivnost. V razpravi naj sindikat zahteva preverjanje, ali je bila politika delitve skladna s samoupravnimi sporazumi dejavnosti (razmerje med bruto OD na delavca in akumulacijo na angažirana sredstva v primerjavi s sorodnimi ozdi v podskupini dejavnosti). Tam, kjer je organizacija poslovala z izgubo, je nujno zahtevati tak sanacijski program, ki bo predvsem s prestrukturiranjem proizvodnih programov dolgoročno odpravil vse vzroke za izgubo. SINDIKAT-DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Zaostrene in nestabilne gospodarske razmere (težave pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali, zaloge) v ozdih na eni strani povzročajo nezakonito ravnanje, na drugi strani pa padec življenjskega standarda vpliva na povečanje nekaterih oblik kriminalitete v ozdih (poneverbe, neupravičena uporaba materiala, dajanje prednosti kupcem, podkupnine itd.). V vsakem primeru je ogroženo družbeno premoženje, tudi kadar gre za požare, onesnaževanje okolja, prometne nesreče in podobno. Vsi ti pojavi so pogostejši v tistih delovnih organizacijah, kjer je' samozaščitna organiziranost delavcev slaba in kjer opuščajo notranjo kontrolo in preventivno delovanje samoupravne delavske kontrole. Kljub formalnemu nadaljevanju vseslovenske preventivne in samozaščitne akcije »NNNP«število požarov in višina gmotne škode kažejo, da to samozaščitno delovanje ni najbolj uspešno. Zaskrbljujoč je avtobusni prevoz potnikov, saj se v 90% avtobusov vozi več otnikov, kot bi se jih po predpisih lahko, avtobusi pa so v slabem tehničnem stanju. Zakonsko določilo o varstvu pri delu, ki predpisuje obvezne preventivne preglede in terja odpravo vzrokov za poslabšano zdravstveno stanje delavcev, v marsikateri organizaciji slabo izvajajo. Posledice pa so tudi nesreče pri delu in ogrožanje družbene lastnine. Vsi ti pojavi kažejo, da družbena samozaščita in varnost še nista zadosti prisotni v zavesti večine delavcev. Zato si mora tudi sindikat — bolj kot doslej — prizadevati, da bo čim več delavcev ne le vključenih v konkretne aktivnosti, ampak da bodo tudi samupravrio odločali o teh vprašanjih. Spremembe v zavesti ljudi pa ni mogoče dosegati z eno samo manifesta-tivno akcijo, ampak s stalno večletno dejavnostjo, ki postopoma vpliva na oblikovanje vrednot. SOLIDARNOST IN MEDSEBOJNA POMOČ DELAVCEV V OZDIH Solidarnost, pomoč, neposredno sodelovanje delavcev — vse to so sestavni deli humanizacije dela ter socialne varnosti delavcev in njihovih družin. Solidarnost je bila že v mnogih primerih izpričana, vprašanje pa je, koliko jo v političnih organizacijah (sindikatu) spodbujamo, in pa, v kolikšni meri strokovne službe (kadrovsko—socialne) s svojim delom in informacijami nudijo podlago za odločanje o pomoči v upravičenih primerih. Konkretizacijo načela solidarnosti v ozdih predstavlja oblikovanje rezervnega sklada, ki zagotavlja materialno varnost delavcem, kadar si je ne uspejo zagotoviti s poslovanjem in gospodarjenjem. AKTIVNA VLOGA SINDIKATA PRI OCENJEVANJU REZULTATOV GOSPODARJENJA NAŠG^-AS 16 9 Odzivnost delavcev in sindikata na najrazličnejše solidarnostne akcije je seveda toliko boljša, kolikor bolj so znane razmere (v najširšem smislu socialne) v ozdu. Na poznavanje razmer pa v veliki meri lahko vplivajo učinkovite kadrovsko-socialne službe, ki v mnogih ozdih še niso ustrezno organizirane in usposobljene ter pripravljene teamsko reševati probleme. Tudi delavci sami velikokrat ne zaupajo tem službam oziroma niso pripravljeni sodelovati z njimi. Lahko rečemo, da pri nas pripravljenost za solidarnost in medsebojno pomoč obstaja, vendar je najbrž res, da smo področje socialne dejavnosti precej prepustili raznim ustanovam in tako skrčili prostor za neposredno prostovoljno aktivnost ljudi (p%sebej v bivalnem okolju). Prav tako smo v zadnjem obdobju j nekoliko zanemarili delo z ljudmi, kar gotovo ne vpliva pozitivno na dobre medsebojne odnose. Tako strokovne službe kot politični aktivisti morajo torej za učinkovito poznavanje in spreminjanje razmer več neposredno delati z ljudmi in manj z dokumenti. SINDIKALNE PRIPOMBE K PLANSKIM DOKUMENTOM TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI Predlog srednjeročnega plana razvoja telesne kulture v Sloveniji množične rekreacije ne obravnava enakovredno s tekmovalnim in vrhunskim športom. Sindikalnim usmeritvam o večji mn- ožičnosti v telesni kulturi tu očitno niso namenili zadosti pozornosti. Poleg te temeljne pripombe omenjeni dokument boleha še za nekaterimi drugimi slabostmi: prerazporediti bi bilo treba združena sredstva na ravni republike in občin v korist množične športne rekreacije; podobno kot to velja za vrhunski šport, bi morali na republiški ravni oblikovati program razvoja športne rekreacije, za to področje pa je treba opredeliti pogoje in nosilce teh aktivnosti v ozdih, šolah in krajevnih skupnostih, za us-trezenjšo telesno vzgojo na šolah vseh stopenj je potreben takšen program sprememb, manjše materialne možnosti pa zahtevajo boljše programiranje, organiziranje •' in bolj smotrno množično telesnokultumo aktivnost delavcev in drugih občanov. SKUPŠČINA 8R SLOVENIJE Sekretariat ta Informacij« delegatski bilten DRUŽBENO PLANIRANJE — ZAKLJUČENA CELOTA Vsi trije zbori Skupščine SR Slovenije bodo v sredo, 27. novembra 1985 obravnavali PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SISTEMU DRUŽBENEGA PLANIRANJA IN O DRUŽBENEM PLANU SR SLOVENIJE Oblikovanje in sprejem novega zakona o planiranju v naši republiški nare- kujejo bistvene sistemske spremembe in značilnosti zveznega zakona (Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, ki je pričel veljati 14. septembra letos), pa tudi potreba po ureditvi sistema družbenega planiranja v Sloveniji kot zaključene celote. Novi zakon naj bi vseboval naslednje poglavitne rešitve: 1. Razčlenil bo zlasti postopek planiranja v samoupravnih interesnih skupnostih. Temelj njihovega plana bo samoupravni sporazum. Postopek planiranja v temeljnih organizacijah in skupnostih pa podrobno ureja novi zvezni zakon. 2. Organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena, bodo morale obvezno uskladiti svoje plane s plani družbenopolitičnih skupnosti. 3. Obvezen planski akt v krajevnih skupnostih bo plan krajevne skupnosti. 4. Delovne skupnosti bodo plane sprejemale le, če bo tako odločila skupščina družbenopolitične skupnosti ali orgait upravljanja organizacije oziroma skupnosti, za katere delovna skupnost opravlja dela skupnega pomena. 5. Dolgoročne plane bodo morale, poleg družbenopolitičnih skupnosti, pripravljati tudi sestavljene organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti za območje republike, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Skupščina družbenopolitične skupnosti bo lahko to obveznost razširila tudi na določene druge samoupravne organizacije in skupnosti. 6. Dogovori o temeljih plana občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti so predvideni kot poljuben planski akt, za dogovor o temeljih družbenega plana NAŠ GLAS 16 10 SR Slovenije pa je predvideno, da je za republiko obvezen. 7. Družbeno planiranje mora temeljiti na znannstvenih in strokovnih spoznanjih, ki jih morajo omogočiti ustrezne strokovne službe. Zakon ne bo povzemal določb zveznega zakona, razen če bo to narekovala nujna potreba, da bi bil republiški zakon sistemsko zaokrožena celota. Celoten Onovoles glasilo delovne organizacije Izdelovali so razne kovinske predmete, nože (»pipce«), podkvice za čevlje, sponke (»klipsne«) za hlače kolesarjev, opravljali so mizarsko dejavnost, izvajali so dela po naročilu in polagali parket, ki so ga kupovali v Novolesu. Poleg tega so opravljali tudi adaptacije poslovnih stavb in se pri tem ukvarjali še z elektri-karsko, kleparsko, pleskarsko in vodovodno inštalatersko dejavnostjo. Tak je bil program do leta 1964. Tega leta je Zavod izgubil »privilegije« iz naslova zaposlovanja invalidov in moral si je zastaviti lasten, trdnejši proizvodni program. Tako so uslužnostne dejavnosti zamrle in razvija se kovinska dejavnost. Leto 1966, ko pride za direktorja Ivan Jenkole, je prvo prelomno leto za to, sedaj že enovito delovno or- sistem družbenega planiranja naj bi urejali republiški zakon in že veljavna zvezni zakon o planiranju ter zakon o urejanju prostora ter na njihovi osnovi izdani izvršilni predpisi. Predlog za izdajo zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije je objavljen v Poročevalcu štev. 33 z dne 15. 10. 1985. Pripravil: J. JANČAR Dne 17. 10. 1985 je bil iz SIGMAT-a odpremljen prvi aparat AIRLESS s tehničnim nazivom VTC 66-69/10. Gre za visokotlačno črpalko s kapaciteto 10 litrov v minuti s tlakom 450 barov. Ta predstavlja za Sigmat zelo veliko pridobitev, saj bodoči program tega tozda sloni pretežno ravno na proizvodnji aparatov za površinsko nanašanje barv in zaščito. (Foto: Z. PEREČ) ganizacijo. Izdelovati začnejo sadne mline, razni vijačni material in plezalke za elektrikarje To je bil tehnološko-tehnično že zahteven program. Leta 1967 uvozijo betonski mešalec iz Italije. Stroj so razdrli in ga kopirali ter naredili ustrezna orodja. Tako začnejo sami izdelovati tudi mešalce. Najprej so izdelali 250-litrske, kmalu pa sami razvijejo tudi 100-litrske. To so bili zametki industrijske maloserijske prizvodnje. Leta 1968 odkupijo od privatnika obrat cementnin v Bregah in se lotijo izdelave cementnin, izdelujejo betonske zidake in prodajajo gramoz od stene. Nameravali so zgraditi tudi sepa-racijo, kjer bi lahko prodajali granulate in imeli možnost širitve ponudbe izdelkov. Žal pa ni bilo sredstev in na pobudo občinskih organov, ki jim je bil cilj čim večja predelava gramoza, sol. 1974 obrat prodali podjetju, ki se je ukvarjalo s pedelavo gramoza. Leto 1968 je zopet prelomno. Zgradili so novo proizvodno halo in se izselili iz prav nemogočih prejšnjih prostorov. Us-lužnostna dejavnost je sedaj popolnoma zamrla, proizvodni program obsega izdelavo hidroforjev, betonskih mešalcev (250- in 100-litrskih), delov za te izdelke (povratni ventili, sklopke itd.) in ekspa-nzijskih posod. Leta 1976 začno s proizvodnjo industrijskih nihalnih vrat. Leta 1975 se lotijo izgradnje nove hale, kajti obstoječi prostori postanejo pretesni. Leta 1981 je zgrajena in s tem pridobi TOZD 1600 m2 novih površin. Hkrati z gradnjo nove hale je SIGMAT dokončno uredil tudi vsa zemljiška in komunalna vprašanja. Precej daleč stran od sedeža matičnega TOZD-a stoji sredi Kostanjeviških polj obrat Sigmata »Veliki Podlog«. Tako ime je dobil, ker se nahaja v istoimenski vasi. V njem teče proizvodnja razvnovrs-tnih izdelkov iz poliestra. Nastal je 1. 1974 kot plod iskanja novih prizvodnih programov, ki bi Sigmatu zagotovili mirno bodočnost. Ta dopolnilni program, ki zajema proizvodnjo podnožij za kupole, izdelavo več vrst čolnov in drugih manjših izdelkov iz poliestra, je našel svojo nekoliko neobičajno lokacijo v Velikem Podlogu zato, ker niso nikjer drugje našli ustreznih prostorov. Nastanek obrata Veliki Podlog, s katerega proizvodnjo se Sigmat vključi tudi v kovinsko galanterijo, je omogočil tudi pripojitev Sigmata k Novolesu. Ob iskanju programov za izdelke iz akrila sta se enovita delovna organizacija Sigmat ip Novoles srečala. Novoles je namreč ravno v tam času gradil tovarno akrila (TOZD TAP) v Trebnjem. Prišlo je do dopolnjevanja programov in skupnih interesov in tako se 1. 1. 1976 Sigmat pripoji k Novolesu. Foto: Zdenko PEREČ Razvojna pot tozda SIGMAT Njegov začetek sega v leto 1961. Tega leta so v nekdanjih Leskovškovih štalah in kleteh v Brestanici nastale delavnice omenjenega Zavoda. Proizvodnjaje bila v začetku obrtniška in pretežno naročniška. NAS GLAS 16 11 XII. K0NGRES SLOVENIJE KRŠKO: 4„5,6.APRIL 1986 PRIPRAVLJALNE SEJE V četrtek, 5. decembra 1985 seje v Krškem prvič sestal celotni organizacijsko-tehnični odbor 12. kongresa ZSMS, katerega predsednik je predsednik SO Krško, tov. Branko Pire, udeležili pa so se ga tudi predsednik RK ZSMS, Robert Černe, sekretar Tone Anderlič, Ida Novak in Bojan Fink, vsi člani republiškega kongresnega odbora. Na sestanku je bila sprejeta organizacijsko-tehnična konstrukcija oziroma shema pri-, prav in organizacije 12. kongresa ZSMS, ki bo po sklepu RK ZSMS 4., 5. in 6. aprila 1986 v Krškem. Ce smo že v prejšnji številki Našega glasila podali bralcem koncept nalog, ki si jih je zastavila komisija za ureditev mesta, naj tokrat informacijo dopolnimo s pojasnilom, da bodo oblikovalci, kijih je RK ZSMS zadolžila za oblikovanje celostne podobe kraja, obiskali naše mesto oziroma Posavje v torek, 17. decembra. Do takrat bodo verjetno že-znane oziroma izoblikovane tudi vse ideje teh »kreatorjev«. Seveda pa nam bodo le-ti nakazali samo ideje, na nas v Posavju pa je (to je bilo poudarjeno tudi na seji OTOK), kako jih bomo znali uporabiti. Koliko imamo pri tem lastnedo-miselnosti, da bodo zamisli čim bolj izvirno uresničene in bodo pritegnile pozornost tako delegata ali gosta kongresa kot samo mimoidočega občana oziroma popotnika. Kljub temu da posvečamo organizacijskim pripravam na 12. kongres ZSMS v občini veliko pozornost, pa nismo in ne smemo pozabiti na vsebinske, saj je čas, v katerem živimo in delamo, čas mnogih temeljnih odločitev in usmeritev za naš nadaljnji razvoj. Kongres mladih Slovenije bo zato le delovni dogovor, kako bomo vse usmeritve, ki jih ravno v tem času sprejemajo, v nadaljnjem štiriletnem obdobju izvajali oziroma realizirali. Kako bomo v OK ZSMS Krško vodili javno razpravo o osnutkih dokumentov za 12. kongres, se bomo dogovorili na posvetu s predsedniki osnovnih organizacij ZSMS v ponedeljek, 16. 12. 1985, vsekakor pa bomo posebno pozornost posvetili politični oceni družbenega položaja mlade generacije s stališča realizacije usmeritev 11. kongresa ZSM Slovenije oziroma stališč, sklepov in usmeritev drugih, družbenih subjektov, ki so imeli za cilj izboljšati (oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje) položaj mlade generacije ter družbe v celoti. Na osnovi sklepa kongresnega odbora RK ZSMS naj bi se iz vsake OK ZSMS 12. kongresa udeležili štirje delegati. Občinska konferenca ZSMS Krško je že odprla postopek evidentiranja delegatov za 12. kongres. Verjetno ni potrebno poudarjati, kaj pomeni biti delegat kongresa. Osnovne organizacije ZSMS, družbene organizacije in društva lahko evidentirajo delegate, izvolili pa jih bomo n,a seji konference OK ZSMS Krško konec januarja prihodnjega leta. Mimogrede naj omenimo, da je P OK ZSMS odprlo postopek evidentiranja za člane P OK ZSMS, saj so priprave na kongres priložnost, da tudi kadrovsko okrepimo svoje vrste, pa ne samo v OK ZSMS, bolj pomembno je, da so kadrovsko močne vrste oziroma vodstva osnovnih organizacij. Torej je vse delo mladinskih vrst (tako v osnovnih organizacijah, občinskih konferencah, pa tudi v republiki) usmerjeno k čim boljšim pripravam za organizacijo in izvedbo 12. kongresa ZSMS ter aktivno udeležbo na njem. Tudi člani organizacijsko-tehničnega odbora kongresa (OTOK), ki so, kot smo že omenili, iz celotnega Posavja, so na 1. seji z vso odgovornostjo prevzeli nase nalogo, da bodo udeležencem kongresa, kakor tudi članom sekretariata OTOK, nudili takšne delovne pogoje oziroma pomoč, da bo moč realizirati vsebino prej omenjenih nalog ZSMS za boljši jutri vseh nas. In če verjamemo zagotovilom članov organizacijsko-tehničnega odbora, se bodo le-tf aktivno vključili tudi v delo komisij sekretariata. Verjetno ne bo vprašljiva njihova udeležba na sestankih posameznih komisij — katerih sklice pričakujemo že v tem letu — saj je bila skupna ocena, da seje odbora ne bodo pogoste, predvsem pa naj se delo odvija po posameznih področjih. Za naslednji teden tako pričakujemo skupno sejo Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Krško, CIRZ-a pri RK ZSMS in seveda informativne službe pri sekretariatu OTOK, sestala pa naj bi se tudi komisija za kulturo, skupno s člani RK, zadolženimi za to področje. Kongres ZSMS bo aprila v Krškem Mladinci o temeljnih družbenih vprašanjih - ZSMS ob bok najnaprednejšim silam LJUBLJANA, 17. decembra -Dvanajsti kongres ZSMS bo od 4. do 6. aprila 1986 v Krškem. O vsebinskih in organizacijskih pripravah so člani republiške konference ZSMS govorili na današnji tiskovni konferenci. Ko so mladinci pripravljali kongresno gradivo, sta jih vodili predvsem dve ideji. V Jugoslaviji se srečujemo z gospodarsko krizo, vedno bolj pa se zavedamo tudi njenih političnih razsežnosti. ZSMS zato ne more stati na obrobju, ampak mora nastopiti kot enakopraven demokratični politični dejavnik pri reševanju teh problemov. Druga stvar pa je v tem, da se tudi pri samem delovanju mladine v zadnjem času (ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v svetu) srečujemo z določeno krizo (predvsem levih) mladinskih organizacij. • Poleg plenarnega dela bo imel 12. kongres ZSMS tudi tri komisije, ki so jih imenovali s sledečimi delovnimi naslovi: 1. družbenoekonomska protislovja socialistične samoupravne družbe in specifičen družbeni položaj mladih; 2. za razvoj revolucionarne vsebine politike socialističnega samoupravljanja in 3. za ZSMS kot množično in najširšo fronto mlade generacije. Na eni strani jim močno upada število članov, na drugi pa mladinskim organizacijam pogosto odrekajo tudi legitimnost. Dokumenti 11. kongresa še vedno zavezujejo k prihodnjemu delu. Tedaj sprejeta stališča je treba le ponovno preveriti in do- NAS GLAS 16 12 ločiti nove poti reševanja problemov. Zaradi tega dokumenti 12. kongresa ne morejo biti nekakšen inventurni prerez vsega, kar se je v zadnjih letih dogajalo v mladinski organizaciji. Zato se bodo mladinci na kongresu lotili temeljnih družbenih problemov. Mladinska organizacija se mora postaviti ob bok najnaprednejšim družbenim silam, na današnji tiskovni konferenci pa so dejali, da so izhajali tudi iz doku- mentov tretje konference ZKJ, kjer se je jasno pokazalo, da se mora ZSMS dvigniti nad dva do sedaj v svetu znana načina organiziranja mladinskih organizacij. Po prvem (zahodnem) načinu- te organizacije služijo le za podporo v parlamentarnih bitkah. Drugi (vzhodni) način pa mladinsko organizacijO uporablja le za podporo centralistično sprejetih odločitev. MARKO JENŠTERLE DELO Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško: Uka žeja — gonilna sila V začetku meseca decembra so v krškem »Djuru Salaju« ustanovili klub štipendistov in tako pomembno okrepili vezi med delovno organizacijo — štipenditorjem in prejemniki kadrovskih štipendij. Največji posavski delovni kolektiv je letos storil pomemben in krepak korak dalje na področju izobraževanja in štipendijske politike. Potem ko so ugotovili, da je vlaganje v znanje pravzaprav osnova nadaljnjega razvoja, so skoraj za 100% povečali število podeljenih kadrovskih štipendij — kar je vsekakor pohvale vredno. Tako se je dotedanjim 145 štipendistom pridružilo še toliko novih, nekaj štipendij pa je ostalo nepodeljenih, ker ni bilo zanimanja zanje. Člani kluba štipendistov TCP „Djuro Salaj" med sejo. (fbto: Č. Čargo) Za ponazaoritev povejmo, da je bilo letos razpisanih kar 50 štipendij za študij na VII. stopnji, 10 na VI., 36 na V. in 52 na IV. stopnji oziroma 116 štipendij ali 78% za proizvodne poklice in 32 štipendij ali 32% za neproizvodne poklice, v obeh primerih pa levji delež zavzemajo tisti za VII. stopnjo. Prav tako je pomembno, da so v »Djuru Salaju« razpisali kar 70%, od vseh 138 kadrovskih štipendij v Posavju za VI. in VII. stopnjo. Navedeni premiki in ustanovitev sklada raziskovalnih nagrad ter že prve prijave za raziskovalno delo so bili neposredna pobuda in povod za ustanovitev kluba štipendistov. Na ustanovitvenem sestanku kluba so bili štipendisti podrobno seznanjeni s spremembami v izobraževalni politiki in z nekaterimi tovrstnimi razvojnimi načrti, pogovorili so se o raziskovalnih nagradah in raziskovalnem delu, ogledali so si film o tovarni — štipenditorju ter izvolili sedemčlanski izvršilni odbor in predsednika skupščine. Po končanem srečanju se je na prvi seji sestal tudi izvršilni odbor in za predsednico izvolil Sonjo Bence, študentko 4. letnika sociologije na ljubljanski FSPN, za predsednika skupščine pa je bil že prej izvoljen FrancČešnovar,študent 4. letnika kemije na mariborski FNT. IZVRŠILNI ODBOR SI JE V PROGRAMU DELA ZADAL ŽE NEKAJ POVSEM KONKRETNIH NALOG: — s pomočjo štipenditorja bodo skušali ustvariti knjižnico znanstveno-strokovne literature, potrebne za študij, — podrobneje bodo sodelovali pri izvajanju raziskovanja in pri delu sklada raziskovalnih nagrad, — organizirali bodo informativne dneve za bodoče dijake in študente, — vzpostavili bodo stike s kluboma posavskih študentov v Ljubljani in Mariboru, — poskušali bodo organizirati mednarodno izmenjavo študentskih praks kot eno izmed stimulacij in nagrad za najboljše štipendiste »Djura Salaja«. Tako je bil zaključen uspešen delovni dan za armado štipendistov »Djura Salaja« za bodoče nosilce razvoja in krepitve pozitivnih tradicija posavskega kolektiva, zaključen z — v šalo prikrito resnico — mislijo, da uka žeja le ni vedno go^fi-va kača. M. JAZBEC RAČUNALNIŠTVO: POTREBA, NE RAZKOŠJE Ekipa šestih programerjev v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« posamično ali v skupinah — ob pomoči različnih služb — razvija nekaj programskih modulov. Na ta način želijo spoznati zmožnosti računalnika, da bi se kasneje lotili tudi najzahtevnejših nalog, za začetek pa vsaj delu uporabnikov omogočili lažje in boljše delo. Sest zagnancev, ki ob delu ves čas študirajo najnovejšo ustrezno literaturo in jo tudi sami prevajajo, trenutno razvija module s področij kadrovanja, komerciale in računovodstva (kadrovska evidenca, osnovna sredstva, spremljanje zalog papirja, uvozne kalkulacije). »Spremljanje zalog papirja« je modul, pa tudi učinkovitost prodajnih referen-s katerim želijo povečati preglednost in tov. Tako bo, na primer, v veliki meri točnost spremljanja zalog papirja, s tem mogoče rešiti problem skladiščnega prostora za papir. Modul Uvozne kalkulacije je najbolj zahteven, saj je treba za vsako kalkulacijo posebej vnašati podatke, ki se v odvisnosti od časa zelo spreminjajo (različni odstotki dajatev, skoraj dnevno spreminjanje tečaja dinarja itd.). Takšen modul omogoča najrazličnejše preglede, kalkuliranje obstoječih uvoženih zalog na trenutno vrednost, izvajanje predračunov ipd. Vzporedno z lastnim razvojem pa iščejo programerji TCP »Djuro Salaj« tudi drugod ustrezne programe za različna področja. Osnovni problem pri odločanju o izbiri programov je dejstvo, da NAŠ GLAS 16 13 se tudi sistemi istega dobavitelja razlikujejo, zato le-teh ni mogoče enostavno prenašati iz enega v drug sistem. Poleg tega pa specifičnost vsakega uporabnika zahteva vsakič tudi čisto posebne rešitve pri razvijanju programov. Kljub temu so prepričani, da jih bodo našli in tako omogočili skorajšnjo optimalno izkoriščenost računalniškega sistema. Po Mirku ŠTAJNERJU TCP: novi član YU SKI POOL-a V petek, 13. decembra 1985, je bila v DKD Edvarda Kardelja v Krškem slovesna predstavitev monografije Planica, knjige, za katero je eden od gostov rekel, da ni samo pričevanje o razvoju Planice, ampak tudi enkraten kulturni dogodek. Knjigo je predstavil Niko Križane, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica, in povedal, daje izid tega dela del programa proslave 50-letnice Planice. V imenu Organizacijskega komiteja je prisotne pozdravil Niko Belopavlovič in se zahvalil vsem, ki so omogočili izid te publikacije. V imenu SO Krško je goste pozdravil Roman Sotler, podpredsednik občinske skupščine. Izrazil prepričanje, da bo knji- ga še bolj popularizirala smučarski šport in Planico. Dogovor o sodelovanju med TCP in YU SKI POOL-om so podpisali: Silvo Gorenc, dir. TCP, Mitja Drobnič, direktor Komerciale v TCP, in Lojze Gorjanc z*. YUSKI POOL. V mali dvorani DKD„Edvard Kardelj"so v navzočnosti predstavnikov športne javnosti in gospodarstva predstavili knjigo, posvečeno 50- obletnici,ter podpisali pogodbo, s katero TCP „Djuro Salaj" pristopi k YU-SKI POOL-u. Prvi izvod knjige je direktor TCPJDjuro Salaj"izročil Bogdanu Norčiču. MIRNO ROKO IN SOKOLJE OKO! Na spomladanskem regijskem prvenstvu je strelska sekcija TVD »Partizan« iz Leskov-ca dosegla svoj največji dosedanji uspeh. Na tekmovanju, ki je štelo za kvalifikacijsko, so v konkurenci več kot stotih ekip »nastrejali« drugi najboljši rezultat (1449 krogov) in si s tem priborili vstop v II. slovensko strelsko ligo. Leskovške barve so takrat branili Slobo-dan Manojlovič, Janko Sotošek, Dragica in Mirko Bevc, Drago Imperl ter Jože Arh, vodja ekipe. Poleg tega, da so tekmovalci doslej že večkrat osvojili regijska prvenstva, štejejo vstop v II. slovensko ligo za svoj največji uspeh. Vsi ti uspehi imajo seveda svojo zgodovino. Njihovo ozadje je dolgoletno mentorsko delo s pionirji, ki so se pod skrbnim strokovnim vodstvom razvili v odlične strelce. Že od leta 1973 je namreč t. i. Rekreacija Leskovec omogočala obiskovalcem, da so ob nedeljskih dopoldnevih v zadružnem domu preizkušali svoje strelske sposobnosti. Tako bolj ko ne družabno obliko je imelo strelstvo tja do leta 1977 in kot rekorden so zabeležili obisk 177 strelcev v enem dopoldnevu. Zanimivost! Strelska sekcija TVD »Partizan« Leskovec je ena redkih športnih organizacij v krški občini, ki ima v svojih vrstah tudi ženske. Novoustanovljena strelska sekcija je 1978 obnovila zadružni dom, v njem postavila 6-stezno avtomatsko strelišče in prva mentorja (Stane Salmič in Jože Babic) sta začela organizirano delati s pionirji. Večina takratnih pionirjev začetnikov tvori danes učinkovito ekipo, kije tekmovalni steber sekcije. Člani strelske sekcije enoglasno zatrjujejo, da je Jože Arh duša in gibalo njihove skupine, da skrbi za vse, ampak res vse. Sam pravi: »Da, žal moram veliko stvari opraviti sam. Streljali bi vsi, organizacijski posli pa ne mikajo nikogar. Zato pade na moje rame skoraj vse, od zbiranja denarja do skrbi za strelivo, orožje, udeležbo na tekmovanjih...« Da, denar, tega ni nikoli dovolj! Kakovostna zračna puška znamke Ausc-hiitz velja okrog 50.000.- din (220 DM + carina), domače strelivo tekmovalnim pogojem ne ustreza. V času enega treninga vsak član izstreli 60 nabojev, treningi so trikrat tedensko, prišteti pa je treba še tekmovanja. Samo rednih odraslih tekmovalcev je 30 moških in 8 žensk, da o občasnih udeležencih in pionirjih ne govorimo. Škatlica s 500 naboji je vredna 10 DM! Nekatere OZD jim razumevajoče pomagajo, druge pa to pomoč odločno odklanjajo. Večkrat se lahko obrnejo tudi na zdomce. Kako sicer priti do potrebnih deviz za orožje in strelivo! Tarče! Tisti, ki s fičafajem streljajo izolacijske podstavke na drogovih in (po ne- sreči) šipe, če je to potrebno, ne vedo, da njihovi vrstniki uporabljajo prelepljene tarče »iz druge roke«. Posameznemu tekmovalcu namreč tarča služi samo za pet strelov, vrhunskemu pa za DVA (2), ker sicer ni več možno natančno prešteti zadetkov. Tarča stane tri dinarje. Pa še to: Po uvrstitvi vil. slovensko ligo sta sekcijo okrepila dva nova člana: Anton Molan, ki je prestopil iz Artič, in Vlado Sabadoš iz vrst brežiških strelcev. V današnjih pogojih gospodarjenja je do neke mere razumljivo, da določene OZD odklanjajo materialno pomoč* strelski sekciji ali športnim društvom nasploh. Toliko bolj pa je razveseljivo dejstvo, da je drugod dovolj razumevanja za njihove finančne stiske. Doslej je največ denarne podpore prispeval SOP Krško. To sodelovanje se je razvilo talf o daleč, da so sklenili sprejeti sporazum o pokroviteljstvu SOP-a nad strelsko sekcijo TVD »Partizan« iz Leskovca. V tem vidijo člani sekcije možnost za svoj razvoj, saj je — kot sami pravijo — njihovo uspešno delo povsod znano in priznano, od občinske ravni naprej, le v krajevni skupnosti, kjer delujejo, si nikakor ne morejo izboriti niti najmanjšega priznanja. »Samo TVD »Partizan« Leskovec je eno boljših društev v občini. Že 28 let NAS GLAS 16 14 SOP KRŠKO smo organizatorji športa v krajevni skupnosti, zadružni dom smo obnovili, ko je bil ta na robu propada, tu pa... kot da sploh ne vedo za nas. Na občne zbore ni njihovih predstavnikov, ko se delijo priznanja, nas ni na še tako obsežnih seznamih, za nameček pa smo si do nedavnega še potne stroške za tekmovanja plačevali iz lastnih žepov,« pravi Jože Arh. Letos so našli skupni jezik ž Delavnicami za delo pod posebnimi pogoji in si v stari leskovški šoli uredili potrebne prostore. Tako sedaj trenirajo na ogrevanem strelišču. Občasno jim priskočita na pomoč z denarjem tudi Transport in Žito-Imperial, od občinske ZTKO pa so po letošnji uvrstitvi v II. slovensko ligo dobili sredstva za nakup 10 novih pušk znamke Slavija. Še vedno pa je slabo orožje, s katerim streljajo pionirji. Med njimi je kar 36 rednih in še 30 občasnih strelcev, za njihovo vzgojo pa skrbita Jože Arh in Bogdan Račič. Če ponovimo, da so današnji uspešni tekmovalci pričeli trenirati kot pionirji, je problem slabih pušk še toliko večji. O njihovih načrtih je tovariš Arh povedal tole: »Želja vsakega strelca je, da preide s standardne zračne puške na malokalibrsko (MK) in kasneje na Vesela novica! Zaradi tekmovalnih uspehov in učinkovitosti pri organiziranju območnih in občinskih strelskih srečanj je Strelska zveza SR Slovenije sekciji TVD »Partizan« iz Leskovca ponudila možnost, da kot gostitelj organizira prihodnje republiško prvenstvo v streljanju, ki bo marca 1986. Seveda so tega priznanja zelo veseli in v tem vidijo tudi možnost za razvoj strelstva na raven, kakršno je ta šport imel do leta 1960. vojaško. Pogojev za to v naši občini žal ni. Po tistem, ko so zaradi širitve lesnega prostora podrli strelišče v TCP »Djuro Salaj«, nikakor ne moremo najti novega in ustreznega, čeprav si to želimo vsi strelci v občini. Že primeren teren je namreč težko najti. Trenutno obstaja možnost, da lovci uredijo strelišče pri domu na Trški gori. Pri tem jih bomo strelci seveda zelo radi podprli, saj bi si s takim objektom dejansko lahko pomagli vsi, ki ga v okviru občine potrebujemo.« BO VALVASORJEVA KNJIŽNICA V KRŠKEM LAHKO OBDRŽALA STATUS MATIČNE KNJIŽNICE? Kako se bo razvijalo knjižničarstvo v naši občini v obdobju 1986—1990 in kakšno vlogo bo imelo v splošnem razvoju? »Knjižničarstvo doslej niti pri nas niti v svetu ni bilo deležno tolikih sprememb in tako hitrega razvoja kot v zadnjih dveh, treh desetletjih... Knjižnica se v celoti obrača k uporabniku in mu nudi vse, kar največ zmore, bodisi sama bodisi s pomočjo drugih knjižnic, povezanih v knjižnično-informacijski sistem. Vse knjižnice v SRS delujejo kot enoten knjižnično-informacijski sistem, ki je sestavni del družbenega sistema informiranja, ta pa se povezuje z enakimi sistemi v drugih jugoslovanskih republikah in avtonomnih prokrajinah ter v tujini. Sodobna knjižnica uporabnika razvaja — razvaja v tem smislu, da mu tako rekoč v nekaj minutah »na krožniku« prinese gradivo ali informacijo o gradivu ali iz gradiva, ki ju uporabnik potrebuje, pa ne le to — nudi mu okolje, ki ga uporabnik nikjer drugje ne najde — gradivo v prostem pristopu, mir in tišino, estetsko oblikovana delovni prostor in okolje, udobje mehkega in zdravo oblikovanega sedeža...«je v uvodnem prispevku ob letošnjem posvetovanju slovenskih književničarjev rekla predsednika Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Martina Šircelj. Tudi tako lahko uredimo knjižnico. Izposojeno iz propagandne brošure izdelovalca knjižnične opreme! NAŠ GLAS 16 15 Kaj smo na področju knjižničarstva do danes naredili v občini Krško? Osrednja in matična knjižnica v občini je Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško, ki ima prostore v starem delu mesta in dvoje izposojevališč, na Vidmu in v Leskovcu, ter tri punkte v sklopu potujoče knjižnice: v Dolenji vasi, Domu upokojencev Krško in pri Počitniški skupnosti Krško v Nerezinah in na Ljubelju. V občini delujejo še tri društvene knjižnice: v Brestanici, na Senovem in Zdolah, ki imajo ustrezne prostore in opremo, knjižnično gradivo (v vseh treh 3.050 enot),vendar je knjižnica za bralce zaprta, ker nima opreme, prostori pa tudi niso ustrezni (slaba nosilnost). Vzajemnih knjižnic (splošnoizobraže-valne knjižnice pri delovnih organizacijah in potujoče — bibliobusi, ki vsakih 14 dni obiskujejo posamezne kraje) v občini ni. Valvasorjeva knjižnica kot matična knjižnica Ustanovila jo je Skupščina občine Videm-Krško 9. aprila 1964 in jo hkrati s svojimi takratnimi pooblastili imenovala za matično knjižnico za občino Krško. Za bralce je odprta od 8. februarja 1965 dalje. Po 20-ih letih delovanja ima knjižnica še vedno iste prostore, 140 m2, kar pokriva komaj 12,5% potreb za občino Krško. V knjižnici delajo 2,5 knjižničarskih delavcev in en pripravnik, po standardih je to 64% potrebne kadrovske zasedbe. Za bralce je odprta tedensko (z izposojevališči) 47 ur. Danes ima knjižnica 25.020 enot knjižnega gradiva, kar znaša 0,9 knjige na prebivalca občine, in 665 enot ne-knjižnega gradiva (plošče, kasete, drobni tisk, plaka-ti itd.), naročenih ima,45 naslovov časnikov in časopisov (izpolnjuje 32% zahtev za občino Krško). Vse gradivo je strokovno urejeno in bralcem Stalnim obiskovalcem Valvasorjeve knjižnice in čitalnice je tole okolje seveda dobro znano, vsi ostali si ga pa vsaj takole oglejte. služi v prostem pristopu. V Sloveniji je bil v obdobju 1981—85 že presežen standard 2 knjigi na prebivalca, v obdobju 1986—90 pa zahteva 3 knjige na prebivalca. V letošnjem letu je knjižnica do novembra pridobila 3.020 novitet, kar znaša 50% plana. Za več žal ni sredstev. V obdobju januar—november je bilo izposojenih na dom 42.000 knjig, porast izposoje v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1984 znaša 15%. Zaradi stalnega pomanjkanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva knjižnici primanjkuje zlasti gradivo strokovne narave, ki je izredno drago. Primer: Komentar zakona o združenem delu stane 4.500 din, glede na zahteve uporabnikov bi knjižica potrebovala vsaj 10 izvodov, ker pa bo čez nekaj let zastarel in zato za odpis in ker seveda knjižnica nima dovolj sredstev, je lahko nabavila le 3 izvode. Strokovna literatura je v knjižnici zdaj največji problem, saj nad 40%uporab-nikov ne dobi tistega, kar potrebuje. Kaj naj knjižnica stori v obdobju 1986—1990? Republiška matična služba ugotavlja, da smo v Krškem v razvoju knjižničarstva čisto na repu slovenskih občin, saj zahteve standardov za knjižnice izpolnjujemo: prostorsko 12,5%, kadrovsko 63%, po številu knjižničnega gradiva 44%, po tehnični opremljenosti knjižnice 5% (ima samo telefon) in po strokovni urejenosti gradiva 100%, zato predlaga, da bi matičnost za občino Krško prevzela Občinska matična knjižnica v Brežicah, ki je dobro razvita, ali Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, ki zahteve standardov presega. Ni treba naštevati, da za knjižnico v Krškem to pomeni, da kot krajevna knjižnica ne bo imela bleščečega razvoja; morda le opozorilo, da bo občini Krško ostala toliko manj, po vsej verjetnosti pa se bo tudi prispevek Kulturne skupnosti Slovenije za nakup knjižničnega gradiva zmanjšal, saj KSS daje sredstva matičnim knjižnicam (v letu 1985 je Krško dobilo 1.105.000 din). . Republiško matično službo in Strokovni svet za knjižničarstvo SRS smo zaprosili za pogojno imenovanje za matično knjižnico, kar pomeni, da bosta Kulturna skupnost Krško in Komite za družbene dejavnosti morala jamčiti, da bo do leta 1990 knjižnici zagotovljeno: 2/3 ustreznega prostora (730 m2), še 1,5 strokovnega knjižničarskega delavca, v petih letih še 31.000 enot knjižničnega gradiva in del načrtovane komunikacijske in druge tehnične opreme (teleprinter, kopirni aparat, oprema za uporabo avdiovizualnega in mikrofilmskega gradiva, računalniški terminal), ki bo nabavljena v skladu z razvojem informacijskega sistema v SRS za naše področje. Vzporedni obvezni nalogi, ki ju moramo v Krškem začeti reševati takoj, sta: priti do ustreznih prostorov in zagotoviti sredstva za nemoteno nabavo knjižničnega gradiva. Knjižnica naj bi dobila ustrezen prostor v stavbi kapucinskega samostana, ki ga je za potrebe knjižnice treba preurediti. Izdelan je načrt prenove, vrednost obnove po zdajšnjih cenah znaša 3 čtare milijarde (brez opreme). Za pomoč smo zaprosili kolektive delovnih organizacij v občini, Samoupravne stanovanjske skupnosti, Krajevne skupnosti Krško in Skupščine občine Krško. Zavedamo se, da je obdobje silno neugodno, vendar je za knjižnico to zadnji vlak, ki ga mora ujeti zaradi uporabnikov njenih uslug, saj je že vsak 9. prebivalec občine član knjižnice, marsikateri od teh pa odnaša knjige za vso družino. Sredstva za nakup knjig, kijih knjižnici dajeta Kulturna skupnost Krško in Kulturna skupnost Slovenije, so v zadnjih dveh letih izredno porastla, a se tudi poprečna cena knjige že bliža 2.000 dinarjem, zato ne zadoščajo in mora knjižnica za pridobivanje novitet iskati tudi druge vire. V letošnjem letu je posredno delež prispevala tudi Skupščina občine Krško, 13,5 SM pa so zagotovile sindikalne organizacije ker je za knjižnico pomemben vsak dinar, vljudno prosimo vodstva OO sindikata, ki v njej še niso sodelovale, da jo poskusijo izpeljati. S sredstvi, ki so bila zbrana, je knjižnica kupila 265 knjig. NAS GLAS 16 16 To ni nikakršno skladišče,ampak domoznanski oddelek krške knjižnice. kijih bodo v tem mesecu prejele knjižnice v Brestanici, Kostanjevici, Leskovcu, na Senovem in Zdolah. Akcija je bila zamišljena tako, da naj bi vsak zaposleni občan »iz svojega žepa« prispeval 100 din za knjige, kar zares ni veliko, sindikati bi ta sredstva zbrali. Če bi v akciji zares sodelovali vsi zaposleni, bi knjižnica pridobila okrog 100 SM, kar bi bila izredna finančna in delovna vzpodbuda. Občina Krško se gospodarsko izredno hitro razvija in bi bilo še kako prav, da bi ji lahko v enakih korakih sledila tudi kultura. V zadnjih dveh, treh letih je potreba po knjigi, predvsem strokovni, izredno narastla. Knjižnica izposodi poprečno 182 knjig dnevno, od tega 40—50 strokovnih, še nad 40% bralcev pa iz knjižnice odide, ne da bi dobili tisto, kar želijo. Hitrejši gospodarski razvoj, višja izobrazbena struktura prebivalstva, večja splošna razgledanost, vedno večja potreba po informacijah na delovnem mestu ali pri študiju prav gotovo zavezujejo knjižnico, da temu sledi oz. kot je to v razvitih državah, zahtevajo od nje, da je ena od temeljnih institutcij, ki to omo-gčajo. Naloga knjižnice je, da občanu služi na vseh ravneh, zatoje planiranje te dejavnosti na občinski ravni prav tako nujno in potrebno kot planiranje novih dosežkov na drugih področjih. Ker pa je čas za vsakogar dragocen dejavnik, mora knižnica čim več nuditi uporabniku v okolju, kjer živi in dela, zato je nujno potrebno knjižnično mrežo razviti po celi občini, obuditi k delovanju že obstoječe društvene knjižnice, ki jim je treba dati nov, ustrezen knjižni fond, in razviti močno osrednjo (matično) knjižnico, ki bo skrbela za celotno mrežo v občini (strokovno in materialno!). Ali bo analiza razvoja, ki jo bomo delali leta 1990, pokazala to, kar kažejo potrebe, je odvisno od vseh nas, ki v tej občini živimo in jo s svojim osebnim prispevkom oblikuje-mo in razvijamo. Ljudmila Šribar SENOVSKA FOLKLORA V letošnjem letu, ko DKD »Svoboda" Senovo proslavlja 40 let uspešnega in plodnega dela, praznujejo člani folklorne skupine tretjo obletnico delovanja. V treh letih se je nabralo že skoraj 60 nastopov — od tega letos blizu 30. Med pomembnejše nastope, poleg sodelovanja na različnih proslavah in družabnih večerih, vsekakor sodijo nastopi na prireditvah: — ob sprejemu Zvezne štafete mladosti v Krškem, — „Pivo in cvetje" v Laškem in Varaždinu, . — srečanje folklornih skupin iz Šempetra v Savinski^ dolini, Boštanja, Laškega, Šmartnega ter Senovega, — v javni TV oddaji „Pod lipo" na Zdolah, — ob obletnici DO: Lisca, GG Brežice, NEK .. . Zelo uspešno pa sodelujejo tudi s folklorno skupino KUD ,,Kole Nedelkovski" iz Titovega Velesa. Člani te skupine so jih obiskali aprila letos, Folklorna skupina Senovo pa jim je obisk vrnila prejšnji mesec. Poudariti je treba, da so naši foIkloristi naleteli na izredno prisrčen sprejem gostiteljev in zelo dober odziv publike. Vsekakor je pomembno to, da so se z gostitelji dogovorili o izmenjavi koreografij, kar bo nedvomno vplivalo na kvaliteto in popestritev programov. V letošnjem letu pa so navezali tudi stike s folklorno skupino Kulturnega društva „Bohor" iz Kozjega. Sodelovanje so začeli s skupnim gostovanjem v Makedoniji; nadaljevali pa bi ga v smeri izmenjave noš in koreografij. Trenutno deluje v folklorni skupini DKD »Svoboda" Senovo 20 marljivih članov. Z namenom,da pridobijo nove člane oziroma podmladek, so se odločili, da organizirajo tudi podmladke na OŠ v krški občini,in sicer: Senovo, Koprivnica, Brestanica, Krško, Leskovec. V pomoč tej akciji objavljamo posnetke z gostovanja v Titovem Velesu. Senovski folkloristi med gostovanjem v Titovem Velesu ........mi.....¦irinnnnnnimnnmniiriTiininirT- 11 .™~..-iiimnnnn.m«.™™™iiiM« NAS GLAS 16 17 Usmeritve predsedstva RK SZDL USTVARJATI MORAMO POGOJE ZA VRAČANJE NAŠIH LJUDI IZ TUJINE Zaradi potrebe po zagotavljanju ustavnih pravic in obveznosti naših delavcev na začasnem delu v tujini je bil pri predsedstvu republiške konference SZDL ustanovljen koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini. Ta odbor naj bi bil osnovni nosilec povezovanja vseh dejavnikov v SR Sloveniji, ki se ukvarjajo s problematiko zaposlovanja, življenja ter vračanja naših delavcev. V skladu s pristojnostmi je koordinacijski odbor spodbujal, usklajeval, spremljal in usmerjal dejavnosti družbenih dejavnikov zlasti na področju zaščite položaja in pravic občanov v tujini, samoorganiziranja, kulture in telesne kulture, vzgoje in izobraževanja, informiranja in ustvarjanja možnosti za njihovo vračanje, po potrebi pa je tudi vodil akcije. Pri svojem delu je usklajeval dejavnosti v koordinacijskem odboru za vprašanja jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini pri predsedstvu zvezne konference SZDL Jugoslavije in s koordinacijskimi odbori za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri mestnih oziroma občinskih konferencah SZDL ter z drugimi dejavniki. Družbenopolitične usmeritve za delo na tem področju so zapisane v številnih dokumentih, ki so jih sprejeli predsedstvo SFRJ, predsedstvo CK ZKJ, predsedstvo ZK SZDLJ, skupščina SR Slovenije in drugi. Z dosedanjimi prizadevanji vseh družbenih dejavnikov za varstvo položaja, pravic in interesov naših državljanov v tujini smo dosegli pomembne uspehe. Napredek se ne nanaša samo na zaščito njihovih pravic iz delovnega razmerja, ampak se je pokazal tudi pri ohranjanju stikov z domovino, društvenem samoorganiziranju v tujini, šolanju otrok v materinem jeziku, negovanju narodne kulture, informiranju in drugem. Pri reševanju vprašanj naših občanov v tujini je pomemben tudi razvoj naših odnosov z evropskimi deželami, še posebej s tistimi, v katerih živi in dela veliko naših ljudi. Njihov gospodarski in družbeni položaj je marsikje zelo zapleten in težak, vendar pomeni njihovo delo, njihovo zavzemanje za lastno identiteto in enakopravnost veliko pomoč za dobre in enakopravne odnose med SFRJ in deželami zahodne Evrope. Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri predsedstvu RK SZDL Slovenije je pripravil obsežno gradivo, ki celovito obravnava to problematiko. Predsedstvo je na svoji seji junija letos razpravljalo o njem ter sprejelo stališča in sklepe, ki predstavljajo dobro napotilo za nadaljnje delo na tem področju. Stališča in sklepi Predsedstvo je ugotovilo, da še vedno ni dovolj živa zavest o pomenu naših občanov v tujini kot delu slovenskega naroda in kulture, k#t samostojnem subjektu, ter zavest o možnostih, kijih ti občani predstavljajo za vsestransko povezovanje naše družbene skupnosti s svetom. SR Slovenija ima z ustavo opredeljene dolžnosti, ki zadevajo stike s Slovenci na tujem. V Socialistični zvezi si je treba še naprej prizadevati, da se te dolžnosti smiselno vključijo v delo izvršnih organov SR Slovenije. To velja še posebej za trajno zagotavljanje vračanja, pouka v maternem jeziku, informiranja med matične domovino in Slovenci na tujem in za pravice naših državljanov v tujini v okviru dvostranskih odnosov. Zagotoviti je treba sodelovanje z drugimi republikami in s pokrajinama ter z organi federacije. Na podlagi sklepov zvezne konference Socialistične zveze o udeležbi jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini pri izpolnjevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije (23. 5. 1984) in sklepov s problemske konference o zaposlovanju (RK SZDL Slovenije, 22. 6. 1983) je treba hitreje ustvarjati razmere za stalno organizirano vračanje naših delavcev iz tujine, zlasti kvalificiranih in strokovnjakov, in za njihovo vključevanje v gospodarske in družbene tokove v domovini. Sestavni del teh prizadevanj so tudi merila za dog- Kam s knjigami, ko bo tudi medprostor v policah poln!? Nota bene: po vseh merilih krška knjižnica kupuje veliko premalo novih knjig-že zaradi denarnih omejitev. Dolžina bivanja v tujini je pomembna za razumevanje položaja naših občanov na tujem. Večina delavcev, ki so odšli iz SR Slovenije, je v tujini že, več kot 15 let. Na podaljšanje bivanja v tujini vpliva več dejavnikov, med katerimi so gotovo najvažnejši ekonomski. I Značilno je. da se prav delavci z visoko strokovno usposobljenostjo ali lastno gospodarsko dejavnostjo najtežje odločajo za vrnitev. Dokaj dolga zaposlitev v tujini pa mnogim našim delavcem omogoča, da bodo lahko v doglednem času uveljavili pravice iz dela v tujini (upokojitev) in se bodo vrnili šele, ko bodo te pravice uveljavi/i. Dolgotrajno bivanje v tujini ima tudi druge škodljive posledice: družinske težave, izmikanje vojaškim obveznostim in sprejemanje tujega državljanstva. Od 1981 do 1984 je bilo delavcem iz SR Slovenije odobrenih 2074prošenj za prenehanje jugoslovanskega državljanstva NAŠ GLAS 16 18 rajevanje sistema nagrajevanja po delu, ki morajo biti taka, da bodo spodbujala vračanje predvsem strokovno usposobljenih delavcev, ki jih potrebuje slovensko gospodarstvo. Vsi družbeni dejavniki, od organizacij združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, prek občinskih in republiških organov in organizacij do specializiranih institucij, se morajo dosledneje zavzemati, da v skladu s sprejetimi programi gospodarskega in družbenega razvoja konkretizirajo programe ukrepov in akcij za postopno vračanje občanov iz tujine in za njihovo postopno produktivno zaposlovanje v domovini. Pri tem bi morali posvetiti, posebno pozornost ukrepom, ki spodbujajo vračanje: uspešnejše povezovanje družbenih sredstev z osebnimi sredstvi občanov, ki se vračajo, povečanje števila delovnih mest v drobnem gospodarstvu, v individualnem delu z zasebnimi sredstvi, v pogodbenih organizacijah združenega dela, gostinstvu, turizmu in v sodobni kmetijski proizvodnji, ki ponuja velike možnosti za razvijanje kooperacij-skih odnosov v individualnem in družbenem sektorju. Ta stališča moramo uresničevati v objektivno sicer neugodnih razmerah našega družbenoekonomskega razvoja. Zato mora Socialistična zveza širiti fronto aktivnih družbenih subjektov, ki na tem lahko delujejo, saj težišča dejavnosti še nismo dovolj prenesli v združeno delo, občine in v celoten sistem našega samoupravnega in delegatskega odločanja. Glede na vse bolj zaostrene politične, ekonomske in druge razmere tujih delavcev v deželah imigracije je potrebna družbena akcija za ohranjanje njihove delovnopravne in druge zaščite in za odpravljanje slabosti pri tem. V to je treba vključiti tudi pobude za dopolnitev sedanjih ali sklenitev novih meddržavnih spo- razumov o vprašanjih, ki so življenjskega pomena za naše občane v tujini. V skladu s tem je treba probleme v zvezi z delom naših občanov v tujini bolj vključevati v vse oblike uveljavljanja skupnih odnosov in sodelovanja s temi deželami. Najpomembnejša naloga vseh družbenih dejavnikov in subjektivnih sil v domovini in tujini je skrb za ohranjanje nacionalne in kulturne identitete otrok in mladine naših državljanov. Tudi v prihodnje je treba ohranjati vse oblike dejavnosti, ki so bile uspešne, in izboljšati kakovost dela z mladimi v tujini. Poleg razvijanja možnih oblik dopolnilnega šolanja v maternem jeziku po programih iz domovine je treba poiskati še druge možne oblike dela z otroki in mladimi v okviru klubov in društev, zlasti pa podpirati vse organizirane oblike skupinskih bivanj v domovini. Za vzgojno-izobraževalno delo v maternem jeziku je zaradi spremenjenih razmer treba izbirati najboljše učitelje, ki bodo strokovno usposobljeni za pouk in se bodo znali spoprijeti z integracijskimi težnjami v programih tujega šolskega sistema. Imeti morajo izkušnje za delo z mladimi v društvih in klubih. Zaradi večje učinkovitosti dela učiteljev v tujini bi morali doseči, da bi dobri učitelji ostali na delu v tujini dalj kot štiri leta, kot je zdaj predvideno z družbenim dogovorom. Povečati je treba prizadevanja za delo s starši ter jih aktivno vključevati v skrb za razvijanje in ohranjanje maternega jezika otrok. Zaradi velike dovzetnosti za tuje negativne vplive, zaradi idejnopolitične in vzgojne ogroženosti mladih v tujini in tudi zaradi izjemne nevarnosti, da se asimilirajo, se mora Socialistična zveza kot fronta od krajevne skupnosti naprej zavzemati za izboljšanje pogojev dela z mladimi v tujini, zlasti v zvezi s pripravami za njihovo vrnitev in za čas po njihovi vrnitvi v domovino. Zelo pomembno je samoorganiziranje naših občanov v tujini v klube, društva, združenja ter krepitev njihovega povezovanja v koordinacijske odbore, zveze in druge oblike, s katerimi bodo najuspešneje razvijali in krepili bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, negovali narodne običaje, kulturo, utrjevali vezi z domovino in onemogočali sovražne in druge vplive. Še bolj je treba omogočiti tiste oblike dela v klubih, društvih in združenjih, ki vključujejo interes mladih in žensk. Kljub neugodnim družbenoekonomskim razmeram v domovini je treba utrjevati sodelovanje občin s klubi in društvi naših občanov v tujini. Občine morajo bolj organizirano in usklajeno sodelovali v okviru koordinacijskih odborov za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri OK SZDL s slovenskimi društvi v tujini in z občinami, ki imajo stike s klubi in društvi v državah ali delih teh držav. K racionalizaciji povezav sodijo zlasti oblike dela, ki jih vsem trem generacijam lahko omogočamo ob organiziranih obiskih v domovini. Klubom moramo bolj pogosto pošiljati strokovnjake, ki bodo usposabljali za samostojno ustvarjalno in poustvarjalno dejavnost v klubih in društvih, še zlasti pa primerno literaturo, ki omogoča stalni stik z maternim jezikom. Seveda je za tovrstna sodelovanja potrebno zagotavljati določena dinarska in devizna sredstva. Socialistična zveza mora odločno zahtevati, da na račun stabilizacijskih prizadevanj sredstva občin ne bodo še zmanjšana, saj je že zdaj ogrožen nadaljnji razvoj dosedanjega sodelovanja. Vsi dejavniki v domovini morajo v okviru svojih nalog in odgovornosti krepiti sodelovanje s klubi in društvi naših delavcev v tujini. Ker je veliko naših državljanov vključenih v napredne sindikate dežel, s katerimi imajo naši sindikati vsestranske stike, moramo krepiti vlogo in odgovor- NAS G LAS 16 19 nost naših sindikatov pri zagotavljanju pomoči in možnosti za samoorganizi-ranje naših državljanov. Na področju informiranja naših državljanov v tujini je treba še naprej izpopolnjevati oblike in bogatiti to dejavnost, da bi bila kar najbolj popolna, pravočasna in prilagojena potrebam, interesom in strukturam naših državljanov. Sredstva javnega informiranja morajo obveščati slovensko javnost o življenjskih in delovnih razmerah naših državljanov v tujini, pa tudi o njihovi družbeni dejavnosti in političnem pomenu le-te. V okviru samoupravnega in družbenega dogovarjanja je treba preučiti možnosti za ustanovitev in financiranje skupne revije slovenskih časopisnih podjetij, za delavce na začasnem delu v tujini z naslovom Naš delavec in zagotoviti, da bo nemoteno izhajala. Načrtneje je treba izbirati, pripravljati in pravočasno usmerjati kadre za delo z našimi državljani v tujini. Mislimo predvsem na diplomatsko-konzularne delavce, prosvetne, socialne in sindikalne delavce (pa tudi na predstavnike organizacij združenega dela, novinarje itd.). Poleg strokovnih meril bi morali bolj upoštevati tudi smisel za idejnopolitično delovanje med našimi državljani v tujini. Zavzemati se moramo, da bodo slovenski občani v tujini v diplomatskih in drugih predstavništvih SFRJ v vsakodnevnem sporazumevanju lahko uporabljali slovenščino. Za lažje ugotavljanje delovnih in življenjskih razmer naših občanov na tujem in možnosti za njihovo organizirano vračanje v domovino je treba spodbujati in upoštevati znanstveno in raziskovalno delo, usklajevati te programe in omogočiti uporabo raziskovalnih spoznanj pri oblikovanju politike. Naši raziskovalci morajo biti seznanjeni s tovrstnimi raziskovalnimi projekti v okviru domačih in mednarodnih organizacij in morajo sodelovati v njih. Dosledno uresničevanje sprejetih stališč v zvezi z reševanjem vprašanj naših delavcev v tujini je možno ob boljši organiziranosti v občinah, regijah in republiki. V občinah morajo večjo vlogo odigrati koordinacijski odbori za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini in izvršni sveti oziroma komisije ali pooblaščeni upravni organi. Po popisu prebivalstva iz leta 1981 je na začasnem delu v tujini 847.961 delavcev iz Jugoslavije, kar je približno 6% aktivnega prebivalstva. Od tega je iz SR Slovenije 41.826 delavcev in 11.657 njihovih družinskih članov. Skupaj je v tujini približno 60.000 občanov iz SR Slovenije oziroma prek 1.000.000 delavcev iz Jugoslavije. Največ Slovencev je v ZR Nemčiji-(okrog 30.000), v Avstriji (okrog 13.000), na Švedskem, v Švici, v državah Beneluksa in v nekaterih drugih državah. Glede zaposlovanja in vračanja je za obdobje 1980—1983 značilno, da seje zaposlovanje v tujini, razen sezonskega zaposlovanja v Avstriji in Švici, skoraj povsem ustavilo. Vračanja pa je bilo manj, kot je bilo predvideno. Namesto pričakovanih 2500 delavcev na leto seje vrnilo v Slovenijo in se prijavilo pri skupnostih za zaposlovanje v letu 1981 606 delavcev, v letu 1982 700 in v letu 1983 637 delavcev. Dejansko število je verjetno za okrog 60% večje od števila delavcev, ki so se prijavili skupnostim za zaposlovanje. Kljub manjšemu vračanju v domovino pa položaj naših občanov v tujini ni najbolj ugoden. Po podatkih sekretariata za zunanje zadeve je bilo konec leta 1984 nezaposlenih okoli 100.000 jugoslovanskih delavcev. Spremembe, ki jih načrtujejo države zahodne Evrope v politiki do tujih delavcev na osnovi neugodnih ekonomskih kazalcev in rasti nezaposlenosti, slabšajo položaj naših občanov v tujini. Odpuščanje z dela, zaostrovanje pogojev za podaljšanje delovnih dovoljenj, omejevanje socialnih pravic, denarnega nadomestila za čas nezaposlenosti, premeščanje na slabša delovna mesta, namerno ustvarjanje slabših delovnih razmer, pritiski na delavce specifičnih poklicev, da bi se vrnili v domovino itd., je samo nekaj oblik, ki zgovorno pričajo o slabšem položaju naših občanov v tujini. Del težav naših občanov v tujini je posledica gospodarske recesije v državah imigracije, delno pa je to posledica načrtne kadrovske politike teh držav. Čim V Tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" bo z novim letom steklo poizkusno delo nove žage za hlodovino. Inštalira na moč naprave je okrog 600 KW, prežagala pa bo lahko hlode s premerom do 50 cm in dolge do 10,5 m Podobno žago so si „celulozni" razvojniki pred časom ogledali v eni izmed švicarskih tovarn. Ing. Zupane Rudi je v skromni uri, kolikor je trajal ogled, dobil nekaj osnovnih podatkov in na podlagi vsega tega naredil projekt za „domačo" žago. Njena zmogljivost bo 200 m lesa na uro, za obratovanje bo potrebovala 6 delavcev v izmeni: po enega za delo z dvigalom in z žago ter štiri za nakladanje hlodovine na tekoči trak. Žaga bo avtomatizirana in ne potrebuje nikakršne ročne manipulacije, število potrebnih delavcev pa se bo v primerjavi s staro žago skrčilo za 12. V kasnejši fazi načrtujejo tudi izgradnjo mostnega dvigala za nakladanje hlodov na tekoči trak. Celotna naprava bo veljala 24 starih milijard, dela pa trajajo že skoraj pol leta. Izvajalec-Kovinarska Krško-je sicer ob prevzemu del obljubil 3-mesečni rok,a se je zavleklo-delno tudi iz objektivnih vzrokov, kot so težave z iskanjem materialov na domačem tržišču in seveda z vsemogočnimi kooperanti. NAS G LAS 16 20 prej se želijo znebiti tujih delavcev, ki jim niso več potrebni, in prenesti skrb na države emigracije. Države imigracije pa na drugi strani kažejo velik interes, da integrirajo oziroma asimilirajo drugo in tretjo generacijo. Vse manj govorijo o gostujočih delavcih in vse bolj o doseljencih (Švedska). Doslej sprejeti in planirani integracijski ukrepi kažejo, da gre za selektivno asimilacijo tujih delavcev in njihovih otrok, ki jo države imigracije skušajo izpeljati brez sodelovanja z državami emigracije. Dosedanji ukrepi, ki so jih v zvezi z delom tujcev sprejele države imigracije, delavcev z območja naše republike niso prizadeli v toliki meri kot delavce iz drugih držav. Ponovnega večjega odpiranja posameznih dežel za najemanje nove tuje delovne sile ni pričakovati. V bližnji prihodnosti tudi ni pričakovati nenadne vrnitve velikega števila naših občanov iz tujine v domovino. Bistveno pa se lahko spremenijo življenjske razmere naših občanov v državah EGS s pristopom Španije in Portugalske k EGS ter s tem večje vključevanje delavcev s teh območij na tržišča delovne sile v zahodni Evropi. Za zagotovitev delovnopravne in socialne varnosti našim občanom v tujini je naša država sklenila več meddržavnih sporazumov, zlasti z državami, kjer je večje število naših občanov. Ti sporazumi ne vključujejo obveznosti držav imigracije pri organiziranem in postopnem vračanju naših občanov oziroma ustvarjanju možnosti za hitrejše zaposlovanje v SFRJ. Imamo 18 sporazumov, ki vključujejo celotno vsebino socialne varnosti, in še 3. ki urejajo samo posamezna vprašanja tega področja. Ratificirani so bili naslednji sporazumi: — Konvencija med SFR Jugoslavijo in Kraljevino Dansko o socialnem zavarovanju (Uradni list SFRJ, mednarodne pogodbe, št. 5/89). Uporabljamo ga od 1. februarja 1979. Zaradi danske zakonodaje niso zajete pravice iz zdravstvenega zavarovanja za družinske člane delavcev, ki stalno živijo v Jugoslaviji. I sto velja za pravico do družinskih in otroških dodatkov. Prav tako ni urejena pravica do dajatev za čas brezposelnosti , ko se delavec vrne v Jugoslavijo. — Sporazum o spremembah in dopolnitvah konvencije med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti (Uradni list SFRJ, mednarodne pogodbe, št. 10/80). Velja od 1. januarja 1978. Ta sporazum je uvedel razlikovanje glede otroških dodatkov med otroki jugoslovanskih delavcev, ki žive v Avstriji, in tistimi, ki so ostali v domovini. — Konvencija o socialnem zavarovanju med SFR Jugoslavijo in Kraljevino Nizozemsko (Uradni list SFRJ, mednarodne pogodbe, št. 11/80). Velja od 1. aprila 1979. ko je nehala veljati konvencija s L junijem 1956. Precej je izboljšala pravice (nizozemske pokojnine izplačujejo upravičencem v Jugoslaviji v polnem znesku) in uvedla odmere pokojnin po sorazmernih delih, omogoča pa tudi možnosti izbire idr. V pripravi so osnutki oziroma predlogi za nove sporazume o socialnem varstvu s Kanado, Španijo, z Grčijo, Libijo in z Egiptom je v pripravivi sporazum o preprečitvi dvojnega zavarovanja. Predlagani so tudi osnutki za nove spremembe z Veliko Britanijo in Italijo s čimer bi nehali veljali dosedanji sporazumi o socialnem varstvu. Tečejo tudi pogovori o spremembah in dopolnitvah nekaterih sporazumov o socialnem varstvu. KDO IN KAKO LAHKO DELA V TUJINI Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije bo v sredo, 27. novembra obravnaval: OSNUTEK ZAKONA 0 IZVAJANJU INVESTICIJSKIH DELVTUJINI « Za sprejem osnutka zakona je pristojen Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. Izvajanje investicijskih del v tujini zdaj urejata zakon o prometu blaga in storitev s tujino in zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Leta 1976 je bila izdana uredba o izvajanju investicijskih del v tujini, ki je bila že štirikrat zapored podaljšana za po eno leto. Zaradi slabosti v dosedanjem urejanju teh poslov in potrebe, da se ta oblika gospodarske dejavnosti vsestransko uredi, ureja ta vprašanja novi osnutek zakona. Sestavljajo ga naslednje bistvene določbe: — investicijska dela v tujini izvajajo organizacije združenega dela v okviru dejavnosti, za katere so vpisane v sodni register, v skladu s tem zakonom in predpisi države, v kateri opravljajo ta dela; — investicijska dela v tujini izvajajo z inženiringom, konzultantskimi storitvami, gradnjo celotnega objekta in s posameznimi deli; — udeleženci pri teh poslih sanosilka posla, kooperant, tuji kooperant in podizvajalec; — medsebojne pravice, odgovornosti in obveznosti pri izvrševanju pogodbe urejajo udeleženci posla in to s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o pridobivanju dohodka z deležem v skupno ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, s pogodbo o pridobivanju dohodka z izvozom storitev; — delavcem se med njihovim delom v tujini izplačujejo osebni dohodki in drugi osebni prejemki v dinarjih in v tuji valuti. Višino teh dohodkov določa samoupravni splošni akt organizacije, ki pošilja delavce na delo v tujino, v skladu s samoupravnim sporazumom, sklenjenim na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno ureditev pravic delavcev na delu v tujini', — organizacija združenega dela sme izvajati investicijska dela v tujini, če pristopi k samoupranemu sporazumu o organiziranem nastopu v tujini in če izpolnjuje naslednje pogoje: da je tehnično—tehnološko, organizacijsko in kadrovsko usposobljena za izvajanje določene vrste del, da v zadnjih treh letih ni bila kaznovana zaradi nelojalne konkurence, da je pri izvrševanju sklenjenih pogodb o opravljanju investicijskih del v tujini uporabljala v predhodnem obdobju družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za usklajevanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev, ki so bili poslani na delo v tujino; — organizacija združenega dela mora predložiti Gospodarski zbornici Jugoslavije prijavo namena opravljanja investicijskih del v tujini, prijavo predloži na podlagi objavljene licitacije, vabila za predložitev ponudbe ter vabila za sklenitev pogodbe za izvajanje investicijskih del v tujini z neposrednim dogovorom, najpozneje 30 dni po razpisu licitacije oziroma najpozneje 15 dni pred za- ; padlostjo roka za predložitev ponudbe, Gospodarska zbornica Jugoslavije mora v 10 dneh po poteku rokov izdati potrdilo, da so izpolnjeni pogoji za udeležbo na licitaciji, to potrdilo je podlaga za sklenitev pogodbe s tujo osebo in za vpis pogodbe v register, ki ga vodi zvezni upravni organ, pristojen za energetiko in industrijo; — Gospodarska zbornica Jugoslavije izdaja organizacijam združenega dela potrdila iz prejšnjega odstavka za posa- NAŠ GLAS 16 21 mični, skupni (konzorcionaini) ali koordinirani nastop, — za dela, katerih pogodbena vrednost ni večja kot 10 milijonov dinarjev, pa ni potrebno izpolnjevati pogojev iz prejšnjih dveh odstavkov, — nosilka posla v tujini lahko za posle, določene s pogodbo s tujo osebo, organizira enoto (ki pa ni pravna oseba) za opravljanje investicijskih del v tujini, če to zahtevajo narava, obseg poslov in čas, potreben za izvršitev teh del, — organizacija združenega dela kupuje v Jugoslaviji stroje, opremo in material za dela v tujini, če pa so dela pogojena z vgraditvijo tuje opreme in materiala, če ju ne delajo ali ju ni mogoče kupiti v Jugoslaviji v dogovorjenih rokih, ustrezni kakovosti in po približno istih cenah, se lahko kupita v tujini pod pogoji, pred- pisanimi z zveznim zakonom o prometu blaga in storitev s tujino, — proizvajalna sredstva, ki jih je uporabljala pri teh delih, sme organizacija združenega dela po končanih delih prosto uvoziti v Jugoslavijo s plačilom carine in uvoznih davščin od amortizi-ranega dela uvoženih delovnih sredstev in nadomestnih delov v skladu s carinskimi predpisi, — po končanih delih mora organizacija združenega dela devize na računu pri tuji banki spraviti v Jugoslavijo, devize, kijih ima na računu pri pooblaščeni banki za posle s tujino, pa prodati v 60-ih dneh po končanih investicijskih delih. Širši povzetek obrazložitve Osnutka zakona o izvajanju investicijskih del v tujini je objavljen v Poročevalcu (v delu Iz Skupščine SFRJ) št. 35 z dne 29.10.1985. AMD Krško v luči SPV SO Krško Osnovne dejavnosti in naloge društva so vzgoja voznikov, prometna vzgojna dejavnost udeležencev v prometu in šport. Kot prva in osnovna naloga društva je vzgoja voznikov za motorna in ostala vozila na motorni pogon. Ta dejavnost je bila do pred letom dni glede na organiziranost avto šol v občini Krško — obstojale so štiri — v nezavidljivem položaju. Vzrok za tako stanje je bil v tem, ker odgovorni in organi društva za to področje dela niso imeli dovolj posluha in razumevanja. Zaradi takih razmer je bilo v letu 1984 s strani pristojnega organa SO Krško izdana odločba, da v kolikor se vse pomanjkljivosti — predvsem pa prostorskega teoretični pouk ne odpravijo, bo moralo AMD Krško s to dejavnostjo prenehati. Tudi finančna sredstva iz naslova delovanja avto šol in druga pridobljena finančna sredstva, ki naj bi krepila to dejavnost in dejavnost po prometni vzgoji v najširšem smislu, so se prelivala in koristila v druge namene. Kot druga in zelo pomembna naloga v cestnem prometu. Akoravno je društvo AMD je prometna vzgoja vseh delovnih pred 15 in več leti nazaj ogromno delalo ljudi, občanov in šolske mladine s č imer — po vzgoji vseh vrst udeležencev v prome-bi društvo več prispevalo k večji varnosti tu in tako doprinašalo viden napredek k večji varnosti, je ta dejavnost že nekaj let v zatonu. To ugotovitev naj podkrepim s tem, daje AMD Krško v preteklosti organiziralo več občinskih javnih nagradnih tekmovanj pod naslovom »Pokaži kaj veš in znaš o varnosti prometa«. Tekmovanja so vodili radijski napovedovalci Ljubljana in dvorane so bile nabito polne. Poleg navedenih javnih prireditev s področja prometa so bila tudi stalna predavanja na vseh šolah in v KS v občini Krško, na katerih se je predvajalo tudi poučne filme o prometu. Za razvejano in široko dejavnost v prometni vzgoji vseh vrst Tcoristnikov cest je AMD Krško prejelo prvo republiško nagrado — motorno kolo. V zadnjem obdobju je ta društvena dejavnosti glede na spredaj opisane ok-oliščinejdokaj skromna. Vzrokov za tako stanje je več. Organi društva so do razreševanja tega vprašanja dokaj pasivni, SPV SO Krško bi moral na tem področju delovati bolj sistematično in v to dejavnost vključiti vse subjekte, ki so po zakonu o varnosti prometa dolžni delati po prometni vzgojni dejavnosti in končno so" pod vpraša-jem tudi namenska finančna sredstva, ki se stekajo in uporabljajo v druge namene. Tudi družbena politična skupnost bi morala do te dejavnosti imeti več posluha in za to nameniti več sredstev, če hočemo na tem področju dosegati vidnejše rezultate v korist delovnih ljudi in občanov*. Da pa AMD Krško kljub temu dela po prometni vzgoji in s tem doprinaša k večji varnosti v cestnem prometu naših najmlajših, je le dobra volja nekaterih tovarišev iz AMD — združene avto šole, ki na osnovnih šolah delujejo brezplačno v vodenju prometnih krožkov. Enkrat letno se v to dejavnost vključujejo tudi vsi vozniki inštruktorji v izvedbi občinskih šolskih tekmovanj in v akciji »brezhibno vozilo — varno vozilo«. S 1/5-84, ko so se po sili zakona o varnosti prometa v občini Krško združile vse štiri avto šole v eno združeno avto šolo v AMD Krško s sedežem v Krškem, NAS GLAS 16 22 je bil ustanovljen tudi svet šole, ki ima 13 članov. Naloga sveta je, t''>'xe&m/' «L*¦L"¦ OBMOČNA ENOTA KRŠKO SPOŠTOVANI ZAVAROVANCI, OBČANKE IN OBČANI, ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE IN VAM Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI VOŠČIMO VESELE, ZDRAVE, VARNE IN USPEŠNE B0ŽIČN0-N0V0LETNE PRAZNIKE Vaša ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota KRŠKO Zoran Šoln, dipl. iur. PREDSTAVLJAMO VAM: ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NA POTOVANJIH V TUJINI Vaše zdravstveno zavarovanje se lahko konča že na meji! Omogočamo vam zavarovalno zaščito, če potrebujete medicinsko pomoč za nepredvidene bolezni ali nezgode, ki vas doletijo kjerkoli v tujini. Preko mednarodne mreže Mercur Asistance vam nudimo 24 ur dnevno servisiranje. Organiziramo ustrezno zdravstveno storitev, priskrbimo zdravnika in zdravila, organiziramo potrebne prevoze in kar je najpomembnejše v tujini, mi plačamo stroške zdravljenja. Zavarovanje lahko sklenete zavsako posamično potovanje ali letovanje v tujini. Kolektivno zavarovanje pa je namenjeno članom podjetij ali organizacij, ki pogosto potujejo v tujino; zavarovanje dogovorimo za dobo enega leta. Bliža se čas zimskih počitnic, zato poskrbite za spremljevalca, ki vas bo spremljal na potovanjih v tujino in to takega, ki vam bo ob nesreči stal ob strani. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Priporočamo vam, da se primerno zavarujete in obenem varčujete. Mi vam bomo varčevalni del vsako leto oplemenitili z dobičkom. Navedene in še mnoge druge koristi nudi življenjsko zavarovanje v trdni valuti (DEM, ATS), premije pa so plačljive v tolarjih. Izbirate lahko med različnimi dobami trajanja zavarovanja, raznimi oblikami in načini plačila premije. Nudimo vam možnost vzajemne oblike sklenitve zavarovanja, kjer se z minimalnim doplačilom hkrati zavarujeta dve osebi. Življensko zavarovanje vam lahko obogatimo tudi z dodatnim nezgodnim zavarovanjem za naslednje primere: dnevne odškodnine, trajne invalidnosti ali nezgodne smrti. V primeru 100% invalidnosti zavarovanca izplačamo dvojno dogovorjeno vsoto. Prepričani smo, da na ugodnejše pogoje zavarovanja še niste naleteli in da se boste odločili za obliko in način zavarovanja, ki vam najbolj ustreza. V začetku leta 1994 bomo našo ponudbo razširili z rentnimi zavarovanji, s katerimi si boste lahko zagotovili rento za obdobje po vaši izbiri. NEZGODNA ZAVAROVANJA Zagotovite si obliko osebne zavarovalne zaščite, saj nevarnosti obdajajo slehernega med nami na vsakem koraku - bodisi na delu ali v vsakodnevnem življenju. Po pogojih za zavarovanje oseb je možno zavarovati: smrt zavarovanca zaradi nezgode, invalidnost kot posledica nezgode, zavarovanje za primer začasne nesposobnosti za delo zaradi nezgode, zavarovanje v primeru smrti zaradi bolezni in zavarovanje stroškov zdravljenja zavarovanca zaradi nezgode. Iz naše velike ponudbe nezgodnih zavarovanj lahko izberete različne kombinacije navedenih nevarnosti, seveda odvisno od vaše starosti in želja. ZAVAROVANJE DNEVNE ZAVAROVALNINE ZA ZDRAVLJENJE V BOLNIŠNICI Za vas smo pripravili tudi edino zavarovanje, s katerim boste za dneve, ki ste jih preživeli v bolnišnici, prejeli denar - dogovorjeno zavarovalno vsoto. Po sprejemljivi ceni to zavarovanje dogovarjamo skupinsko in individualno. OB NESREČI BO Z VAMI SOLIDARNO MILIJON NAŠIH ZAVAROVANCEV. TOLIKŠNEGA JAMSTVA ZA VAŠE ZAVAROVANJE VAM NE MORE PONUDITI NIHČE DRUG. obdelava ravnega stekla E> F J A v r\i o j OBDELAVA RAVNEGA STEKLA I r—I za pohiStvfno iLjr:>LjsTR.ijo .LfDAL LJOKVIFiJ AI^IJE SLIK OPRFMA I r—¦—I ZASTEKLITEV INTERILRJFV 7AKI JUCNA DELA V GRADBEMIŠTVU. ZASTEKLITEV POSLOVNII I I l\l STAMC>V/\NJSKIH OBJEKTOV CESTA MDB 24 ¦ 68273 LESKOVEC/KRŠKO Telefon: 0608/22-21 I. 21-120 ¦ Fax: 0608/21-005 9 obdelava ravnega stekla NAŠ GLAS OBEDNA MIZA »MICA« 180/90, h = 75 KLUBSKA MIZICA »JAN« 80/80, h = 52 1 ^Hrtf? 1 ¦ - I±I3 VITRINA 0 70, h = 220 1 i KLUBSKA MIZICA ..ANA« 0 80, h = 62 TELEFONSKA MIZICA »VANJA« 60/60, h = 53 UTRINEK S SEJMA »POHIŠTVO 93« OBLIKOVANJE IZDELKOV: ROMAM STOPAR - KRŠKO CESTA MDB 24 ¦ 68273 LESKOVEC/KRSKO Telefon: 0608/22-21 I, 21-120 ¦ Fax: 0608/21-005 FOIO I KRAHULEC - OBLIKOVANJ P VOPAP 'IS' PAPIRO'1 KPSKO 84 cScečno in luSbeŽtm DRAGI OTROCI! Naj vam novo leto je v veselje, snega cel kup naj naleti, naj izpolnijo vam vse se želje, da le zdravi bi bili! Tistim pa, ki zdaj so bolni, dedek Mraz tako želi: naj spet zdravja brž so polni in bolezen naj zbeži! Staršem, ki otroke imajo, naj bo leto brez skrbi, a otroci starše naj spoznajo z veselejše kdaj plati! Tistim, ki so stari starši, pa polagam na srce: na sprehod pojdite z vnučki, če že mamica ne gre! C J? jo lo NOSGLDS SKUPNE MUOATSKt INfMMACIJE Posebna, novoletna izdaja za otroke, izšla 26. 12. 1985. Izid te številke je omogočila Tovarna celuloze in pairja „Djuro Salaj" Krško. Pesmici podarja otrokom Drago Pirman, risbe pa so delo Uroša Srpčiča in Slavka Germka (8. č) z Osnovne šole , ,Jurij Dalmatin" Krško. Tisk: TOZD Papirkonfekcija Krško - Izdaja: Indok center Krško - Uredništvo: CKŽ 12 Telefon: 71-768 — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naklada: 4500 izvodov Otroci! Vemo, da zelo radi rišete, pišete, barvate..... Zato vam omogočamo, da si tole stran pobarvate po svoji želji. A otroci- kakor vedno- občudujejo sprevod, gledajo ga radovedno in premišljajo: »Od kod, če nima koša, bo dobrote nam delil?« Vsako leto isti dan — včasih malo nagajiv, toda vedno nasmejan, da bi deco razvedril— pride, s spremstvom pravljičnim obdan, da bi z malčki pokramljal, jim darila razdelil. V pismih otroci so pisali: »Mi bi radi tudi to, da bi z dedkom se igrali, ga prijeli za roko!« Dedek tega je vesel, in zato na praznovanju bi vas videti želel.