AMER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME : ,. ft SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 78 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 1ST 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Tretjina vseh ljudi na Senatorji in kongres-Dionne petorke so posvetu umira za bo- j mani so izsiljevali i stale velik problem ^ leznijo srca javna WPA dela ! kanadske vlade London.—Angleški zdravstve- ki je bil do Ottawa, 31. marca. Kanad- Waldo Walker m urad je prvič objavil obsežen včeraj direktor WPA javnih del hko časopisje poroča, da je pre pregled smrtnih vzrokov s teza- ia ki s0 je moral umakniti iz j bivalstvo Ontario province v devnimi številkami. Gradivo zaisvojega llrada) je jzjavi]; da je Kanadi nasprotno zahtevi far-pregled so dobili znanstveniki izjves^ ker odhaja, kajti "silovi-' marja. Oliva Dionne, ki zahte- i podatkov, ki jih imajo raznejtega 'potiska," katerega so iz-1 va> da se mu izročijo njegove j zavarovalne družbe. Statistika; vajali nad njim senatorji in i Petorke v- lastno varstvo, navaja sledeče: jlcongresmani, ni mogel več pre- Oče slavnih kanadskih pe- 30,000 proti 1 je možnost, da fnaAati. jtork je pisal pred dvema ted- umrete radi strela. Samo en člo- i Walker je izjavil, da ima celo noma novemu angleškemu kra-vek izmed 29 umrje naravne i butaro pisem, katere mu je pi-ilju Edwardu VIII., da izda po-smrti, to je, od starostne osla- saj senator Bulkley in zahteval; vel;je, da se petorke zopet vrne-Največji del ljudi umre ! dela za uradniška mesta, za j jo njemu. V svojem pismu je namreč sko-1formane, za nadzornike, itd. Si-' trdil, da so otroci privatna last-1 rabelj, da len pritisk je delal na njega tu-jnina očeta in matere in da dr- svet. Usmrtitev odložena za 2 dni Volivna kampanja v Odvetnik prodajal Ateisti resno ogrožajo teku. Borba med gostilniške licence blagostanje člove- in sleparil Trije Conijnon Pleas sodniki Youngom in Daveyem skega rodu Kongresman Stephen Young je včeraj začel s kampanjo, da dobi demokratsko nominacijo za governerja napram sedanjemu governerju Martin Daveyu. Voting je govoril pred številno vethika. množico včeraj in je zahteva!;da zgubi belosti. za boleznimi srca, ro ena tretjina. Trenton, N. J., 31. marca. Na dramatičen način je bil Bruno Hali p man n sinoči rešen smrti darstvo" ha električnem stolu, oziroma Izjavil podaljšalo se mu je življenje za zapravlja vladni denar in da je 7607 48 ur, v trenutku, ko ie čakal! p o v z r o č i 1 819,000,000 novih Drew plača $500.00, da ga drugi j stroškov. Nerednosti so tudi viko spravi v mestni dom za Cleveland.—Rev. Ed. Graham, v Olevdandu so včeraj spoznali i jezuit, je imel te dni v Clevelan-odvetnijka William A. Krider-i du postno pridigo pri duhovnih ja krivim nemoralnosti in obna- vajah v katedrali. Tekem pri-šanja, ki je nespodobno za od- dige je izjavil, da ateisti ali bo-Krider je bil obsojen, golajci, resno ogrožajo blago-odvetniško pravico v I stanje današnjega sveta. Med temi boleznimi je najbolj di kongresman Martin Sweeney, j Žava ne more razpolagati z nji-j Ura smrti je dospela razširjena bolezen, ki se ji pra-jki i o celo izjavil, da mora on,! mi. vi angina pectoris, so duševni delavci Tej bolezni;kot od naroda izvoljeni zastop-1 Angleški kralj mnogo bolj nik, odločati, kdo naj dobi delo. smo očeta petork odpravo prodajnega davka ter državi Ohio. ' Izmed drugih je izbral Rev. 'pogumno in pametno gospo- Tekom pričevanja je prišlo na Graham imena Karla Marxa, Nikolaja Lenina, 11. G. Wellsa, katere je označil kot "napačne preroke," ki nikakor niso iskreni, pač pa izdajalski. Marxa je opisal kot preroka, (uradu komisije za prodajo opoj-. ve ljudi. Drew je pa imel do-1 katerega naukom je sledila Ru-Haupt- ne pijače. Nadalje je povedal, sti denarja in bi lahko sam ži- j Pija, dokler niso sami bogotajci mami je pravkar napisal pismo'da se je governer Davey branil vel še mnogo časa. ipril'li do prepričanja, da jim pre- Kridor jo res dobil 8500.01) | ti z marksizmom pogin. ' od Drewa. nakar j© Krider pla- trenutku. ko je ga pošlje, na v glavnem mestu. dan sledeče: Odvetnik Krider je je, da Davey silovito obljubil nekemu Georgu Drew, je 7607 Heme Ave., da Če mu lah- sta : ie poslal pi- na governerja Hoffmann, v ka- lansko leto zvišati plače usluž-gefieralnemu ; terem seje poslovil od governer- j bencem urada za .javne ceste. ..... .,.JIO x „,,, . y . . • TZ , , r- ■ , • , . ■ je Krider pia- Lenin, je dejal Rev. Graham, podvrženi kot pa delavci, ki de-1 Senator Bulkley je pa včeraj governerju Kanade, ker se sahi|ja in slovesno izjavljal svojo ne- Letos pa, ko se bližajo pri *..... ~ . . _ 1 marne volitve, je Davey naen- prišel v mestni zavod. Krider [ drama navadna svetovna far vsak 1627. človek, za črnimi ko-!rektor Walker moral iz urada, j vo. Generalni governer Kana-' čudež, katerega se je pričakova-■ krat prišel do prepričanja, da je povedal Drewu, da je plačal lo. !morajo uslužbenci dobiti višje $500.00, da ga je spravil v Velika porota v Trentonu i plače. Dobili so jih, obenem pa Vv arrensville. tudi zahtevo da vsak ni bilo ničesar . Je _ . , Tir .................., ... . ., 3 „ ,. „ mestu 8150.00 in Drew jcj je bi, mnenja, da je človeška lajo z roko. Za tifusorA umrje | v Washingtonu izjavil, da je di-; osebno ne mara pečati z zade- j dolžnost. Potem se je pa zgodil murne volitve, je Davey naeh- prišel v mestni zavod. Krider |(lrama Jmadna svetovna farsa V letih njegove vlade je padlo v Rusiji milijone ljudi pod me- porota v Trentonu jelf^- 1» VV arrensville. L,em jn strelom< Leninu aov »toda sam je pa Krider velik vpliv in da generalnemu Pa električni stol ob 8:20 zve bo nnoin.l no cer mu za sedmdga človeka na svetu'"""Do stan0 metali polena pod noge. |bo izročil pismo generalnemu »1H eicictricni sioi oo »:au zve- v washingtonu glasoval za naj- 8400.00 lahko preskrbi licenco -o--governerju, ki ga bo poslal na:cer- V elika porota se je zvečer hujši prodajni davek, ki je za- /a točenje žganja. Reilly je 0 DOVOdnii Angleškega kralja. , v naglici zbrala in preiskovala (j0j (jcžolo in katerega posledic [ naredil ček za $400.00 in ga iz- F Zdravniki, znanstveniki in | življenje nekega bivšega od vet- ca je bila, da so se živila, oble- jVo^il tajniku kongresmana Mar- vse državne oblasti trdijo* da nlka Paul Wendela. Kot se je h- ka in druge potrebščine zvišale tin Sweeneya, češ. naj potom -če Dionne ne bi nikdar mogel: javil načelnik velike porote, je za 20 odstotkov, dočim znaša: Krider ja preskrbi licenco. Kri-ohraniti petork pri življenju, in Wendel zelo sumljiv ih porota bi. prodajni davek samo tri oclstol- der je izmenjal ček, ker pa li-da se ima zahvaliti le izredni j rada dognala, koliko je resnice , cenpe ni bilo, je šel Reilly nad pomoči kanadske vlade, da so! na teh sumnjah. "Prodajni davek prinaša da- Jvriderja in grozil, da ga da za- ostali otroci pri življenju. j Wendel je baje "priznal," da nes državi Ohio $55,000,000 na preti, ako ne vrne denar. Kri-! , . „ Kanadske zdravstvene , obla- j je on umoril Lindbergh otroka, leto. Od tega denarja dobijo der je denar vrnil. življenje J ''. redno. j Pisatelj Wells je avtor, ki zna j rabiti prijazne besede v svojih i spisih in potvarjati zgodo\rino. i Boga je zanikal in "dokazal," da Iga tli. "Toda mi ne smemo za-; ničevati Wellsa," je nadaljeval • Rev. Graham. "Ta malenkostni človek stoji na tem malem svetu in suče svoje pero kot meč. Izjavil je, da ni Boga, toda on . ga bo poiskal, takega ki je njemu povšeč. Pozabil je pa povedati, kako more malenkostni človek ustvariti nekaj nadnaravnega. On misli, da je bil poslan n:v svet, da ga odreši." "Ti napačni preroki zahteva-1 jo od nas vso protekcijo, vse udobnosti, vse privilegije, katere smo pridobili tekem stoletij človeškega rodu, potom zdrave pameti in rt.zuma, toda ustvarili niso še nikdar kak dober sad, SNPJ v zapadni Penil-1 , . , , " | , . . . , •„ , MBn(U,„M ^ ...... , . . nnn „ . .... lv • ... nnrn^,. trdijo, da ce se petorke pie-Stoda njegovo priznanje na sod- sole ^27,000,000, ki bi sicer mo- Tretji slučaj: Krider |e vzel kega 14,000 Za atruperum. zi- s>raniji po oca jver »a«'jmestijo iz njih sedanjega sta-1,nji niso upoštevali, zlasti ne rale zapreti. $18,000,000 dobi-Jod nekega C'orbeta, ki ima piv- pač pa so v neprestanem dvomu, vili nmrie eden vsakih 29,800. posledic povoanji potreona nuj- . . ....... 1 . . ...... • » ... vm uuuje eueu , novanja m se izročijo očetu m : sodnik Trenchard, ki je Haupt- jo razna mesta m vasi, ki bi si- hico na 12516 Shaw Ave., $400,; cc- pišejo resnico ah krivico. Sa- samomon človeka. zgori pa ena oseba izmed vsa- na akcija ... ------[materi, da bodo zbolele, ako bo kih 7947, a utopi se ena izmed redne seje društev SNPJ v za- ^ y družinski ()skrbi in naj vsakih 749. Od gladu ali žejejpadm Pennsylvamji, sklicujeva; umde umre ena oseba izmed 31,787, Izredni sestanek te federacije; ^ uasvet(, od mraza ena izmed 29,800, od 5 aprila ob 10. uri dopoldne <;a]a a .1(-kemu . da sei strele umre vsak 43,346. človek,, v Slovenskem domu v P.tts- ^ , zamejo vsakega 86.:burghu. Na ta sestanek so tu- j di povabljeni društveni odbor-;rero ')tuJ1K- _()____niki vseh društev v pittsburški okolici, katerih člani so prizadeti radi povodnji. Odborniki [vseh društev v Pittsburghu in | okolici so pozvani, da preiščejo lin cc.eni.jo škodo vseh prizade-tih članov, da lahko potem na sestanku poročajo, da se potem lahko pravično poroča glede j Mestna zbornica v Clevelan-finančne pomoči, du je pozvaia ZVezno vlado, da manna prvotno obsodil i cer morale prenehati s poslov;:- (ja preskrbi licenco za prodajo mi se ne drznejo slediti svojim Slike Pasijona Nocoj večer se bodo po cerkveni pobožnosti pri župniji Marije Vnebovzete na Holmes Ave. kazale slike Pasijona v cerkveni j dvorani. Vstopnina je samo 15 centov. Vsi dohodki gredo za cerkev. Slike so kot nalašč za . . postni čas, vstopnina je malen- najnujnejše Kaj bo kralj pobitem odgovoril, je vprašanje. : Vse zdravniške oblasti so mne-. n j a, da če pridejo petorke v domačo hišo očeta in matere, da ne bodo dobile potrebne in zanesljive postrežbe, da bi živeli. --,c-- Za gradnjo hiš jJUHLin vniujjiuuci jc inmcu- . .... , o\TPI kostna, namen plemenit, torej jkl 10 Pneakujemo 1naredi vendar že konec štrajku ni vzroka, da se ne bi udeležili. [Podpisana sta predsednik lede-stavbinski industriji. Štrajk Kdor ne more priti v sredo, na jiraci je John Tfčelj m tajnlk traja že od 2. marca. Gre se k0 Jakob Ambrozic. ./radi prenizkih plač, ki jih pla- Iz Center, Pa., se poroča: V !£uje ZVezna vlada stavbinskim Mr. j bližnji naselbini Verona, Pa., junijskim delavcem. Na pro-kjer živi dosti Slovencev, je 61lgramu je gradnja 300 novih hiš !članov SNPJ prizadetih radi po-j v vrednosti več milijonov dovoda Hauptmann je bil že obrit na l glavi, njegove hlače so bile raz- ^' • i parane da pride telo lahko v dotike z elektrodi. Ko so mu po vedali, da so daljšali za dva dni, se je bolestne nasmehnil in dejal: "Mislim, da me vendar še čaka boljša bodočnost. Pred Hauptmannom so imeli peljati na električni stol nekega morilca Zieda, toda tega je governer Hoffman v zacLijem trenutku pomilostil za 30 dni. Hauptmann ni hotel ves dan jesti, in ko so ga vprašali, kaj želi za zadnjo večerjo ,je rekel, in $10,000,000 gre za "Ali naj zapremo šole v žavi Ohio, ali naj pustimo brez- mu življenje po- Poseln^ da P^inejo od lakc.-te?" je vpraševal Davey. Mislili smo na vsakovrstne nove davke, toda edini davek, ki bi prišel v poštev namesto prodajnega davka je dohodninski da vek. Ta bi pa državi v najbolj : žganja. Tudi v tem slučaju ni bik licence, in ker Krider ni hodi- tel vrniti denarja, je Corbet to- naukom, katere g i m." vsiljujejo dru- -o- žil. Well, poštenost je še ved- Licence za brivce? 'no najboljša! Councilman Chambers je v --o--' mestni zbornici predlagal, da Novi naročniki ! vpelje mestna vlada licenco za : brivce. Sleherni brivec bi mo-. Tekom zadnjih dveh tednov i Pomanjkanje hiš v dolarskih bankovcev. Vse to |poškodovanih. Po ulicah je to-! clevelandu je občutno, odkar so aretirane osebe imajo za seboj ;jjko blata, da je nemogoče ho- ^ takozvanem "slum distriktu" rekord, in so znani diti od hiše do hiše. (porušil/ skoro 500 hiš, ki vlomilci. Živeli so naj jo pošljejo dr. Condonu. Medtem pa je velika porota *e zadll-ie dneve izvraile zborovala do srede zjutraj in spremembe ha abesmskem naznanila, da se danes dopoldne; ru zopet zbere, da nadalje preisku je zgodbo % bivšega Wendela. -o- ugodnem slučaju prinesel sahio na": Miss Mary Troha, Barber- novan. Obenem bi bili brivci ^20,000,000, dočim potrebuje ton, Ohio, Anton Zalar, Magda- podvrženi mestni zdravstveni država $55,000;000.' lena Bučar in Vida Kumše vsi oblasti glede sanitarnih raz- n / v Lorain, Ohio. Mr. Slavoj mer v brivnicah. Določile bi Haile Selassie odpustil1 Trošt. New York, potem pa sle-.-se tudi ure, ko smejo brivnice vse evropske uslužbence deči prijatelji v Clevelandu: biti odprte, in sicer od 8. ure Paris.—Listi poročajo, da so Frank J. Turk, Frank Makše, zjutraj do 6:30 zvečer, in ob Smrtna kosa velike dvo- Cesar Haille Selassie je minuli teden odpustil vse svoje ev-odvetnika r°Pske uslužbence, med njimi tudi svojega izkušenega švedske-I ga zdravnika dr. Hammerja. Odpuščen je tudi francoski grof Roguet, ki je dosedaj vodil ce- Fiank J. Perme, Lovrenc Ro- sobotah pa od 8. ure zjutraj do kave, Louis Opara, Alojz Za- zvečer, krajšek. Louis Godec, Joseph- Grki praznujejo ine Fink, John iVIivc, Louis Er- Te dni so Grki v Clevelandu šte, Ciril Kunstel, John Dobra-,'; največjiini vec, Frank Kunstelj in J os: čer-nivec, skupaj 20 novih naroč-, nikov. Iskrena zahvala in pro-. širno na daljne naklonjenosti. kriminalen 1'opar.ji in 1'azkošno in imeli s seboj tudi mlada dekleta, katera je policija tudi prijela. Suhaške ženske Mrs. Viola Romans, ki je predsednica ohijske W. C. T. U. spodobne za j porušili bile več i bivanje. Pevski zbor Soča Pevske vaje za moški niso človeško zbor Mrtvega so našli včeraj po-'sarjev zrakoplov. Cesar je po-' -0- znanega Joseph Matevčiča. vabil vse te ljudi k sebi, se jim Elliott Kordick Ranjki je bil star 43 let in doma prijazno zahvalil za lojalnost in Znani hrvatski odvetnik El-iz vasi Pančuh na Primorskem, jih bogato nagradil. Poznavalci Hdtt Kordick je prijavil svojo odkoder je prišel v Ameriko; razmer trdijo, da je cesar sklo-[kandidaturo, za predsedniškega j 1911. Pokojni zapušča tu žalu- nil bjti zanaprej osebno na fron-;delegata v 20. kongresnem jočo soprogo Rose, rojeno Smo- ti in iskati smrt v bitki, kakor okraju na republikanskem tike- slavnostmi obha 115. oblet nico neotlv isnos ti (irške, ko je bila njih domovina rešena turške nadvlade. Skoro sleherni Grk v Clevelandu se je udeležil ene ali druge slav-iiosti. Influenca v Milwaukee Iz Milwaukee poročajo, da je tem nastala "trebušna influenca." Glasom izjave zdravstvenih oblasti' je bolnih skoro 120,-000 ljudi, ali ena petina vseh : prebivalcev. Pet. ošeb je že umrlo za to boleznijo. Davki ženske organizacije, ki se bori peVskega društva Soča bodo no- lič, sina Josepha in hčer Wilmo, je to storilo že mnogo njegovih t,, senatorja Borana. Velike korporacije v Cleve-; za prohibicijo, je izjavila, da je; coj 0t) 7:30, pevske vaje za me-1 bratranca Angela čičigoja, v: prednikov. V bolnico landu so že plačale $5,000,000 v : sklep njih organizacije, da no-|§ai1j z))0r se pa vršijo v četrtek, stari domovini pa mater, brata —-o----želetova ambulanca je včera j davkih, in v bodočih štirih ted- bena članica ne sme voliti za Za Kulturni vrt ! in štiri sestre. Pogreb se vrši iz| V bolnico odpeljala Mihaelu llevera, L1211 umtmtmtumtmtuttumtttmttttmmm Hih pa' pridejo na vrsto mali' predsednika Roosevelta, katere-j oltarno društvo fare sv. Kri- j hiše žalosti na 20970 North Vine! Mr. Joseph Zulič, 893 E. 75t.h Thanv s Ave. v Glenvill" bolni-: Vprašajte vašega trgovca za davkoplačevalci. Davčne listi-', ga smatrajo odgovornim v prvi st;jne v Euclidu je prispevalo j St. pod vodstvom August F. Sve-; St. se nahaja v Charity bolnici, ne so že bile razposlane po po-j vrsti, da so Zed i njene države Bt,i, zopet dobile opojno pijačo. §5.00 za gorčica. spomenik Simona Gre-Iskrena hvala. tek. Dan naznanimo jutri, še gldboko sožalje družini! Na-| soba št. 334, kjer ga rojaki ko obiščejo. lah- co, kjer se bo morala podvreči1 tikete, kateri vas opravičujejo operaciji. Mrs. Revere je mati do $75.00 nagrad. poznane Mrs. Pianecki. tttmmmttmtmmmmtnmtttmmmm -J mi AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 1ST, 1036 i t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER mi BI. Olalr A v«. OleteUnd. Oblo Publlahed dally except Bundnya and Holidays NAROČNINA: Z* Ameriko ta Kanado, na leto »5.60. Za Cleveland, po poAtl, celo leto »7.00 Za Ameriko ta Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto, »5.60, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: D. S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. S. and Canada »3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, »3.S0 for 8 month«. Cleveland and Euclid by carrier«, »5.60 per year, »3.00 tor 8 month*. Single coplea S centa. European subscription, »8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879 No. 78, Wed., April 1, 1936 Izkoriščanje naroda r.je že priskočila na pomoč v denarju in drugače. Ampak vse to je le delna pomoč. Pisati o tem bi se dalo na dolgo in široko, pa kaj pomaga samo pisare-nje, samo čuvstvovanje in simpatija s temi siromaki. Stvar zahteva akcije in to takojšnje akcije za odpomoč tem sirotnim našim ljudem. Priporočljivo bi bilo, da bi se tako ustanovili pomožni odbori, katerih naloga bi bila, da zbirajo skupaj finan-co, obleko in živež. Zavedam se, da bodo naše bratske organizacije poskušale doprinesti svoj delež. Vsaka bo v prvi vrsti gledala le za svoje člane, ki so prizadeti. V to akcijo bi pa morali stopiti vsi kot eden, brez ozira na naše mišljenje. Tukaj je potrebna BRATSKA POMOČ. Zato bi bilo priporočljivo, da bi vse te pomožne akcije spadale naj bi se organiziral centralni pod okrilje naših narodnih do-i mov (direktorjev pri vsakem domu) in pri naših župnijah, kjer naj bi bil centrum. Prepri-' čan sem, da bo uspeh, ako se zavzemamo za to akcijo. Veže nas bratska dolžnost, ne glede na to, kaj je kdo in kdo je. Naši ljudje so, bratje in sestre po narodu. Samo pomislimo na njih bedno stanje, njih otroči-čke. Koliko strahu so morali prestati in sedaj je pred njimi samo še beda, bolezni in v velikih slučajih tudi smrt zapustila osamele sirote. Max E. Horn, agent za Whitehaven pokopališke lote v Clevelandu, s katerimi je bilo do 800 naših rojakov oslepar-jenih na ta način, da so dali premetenemu sleparju svoje knjižice s hranilnimi vlogami, katere so imeli pri slovenski posojilnici, in jim je Horn na račun teh knjižic izdal nekake papirje, s katerimi so bili upravičeni biti po smrti — pokopani na svojem lastnem lotu daleč, daleč od Clevelanda —- ta Max Horn je prvi obtoženec od velike porote in ki je bil aretiran v zvezi s prodajo posojilniških knjižic in pokopaliških lotov. Horn Max je bil stavljen pod $15,000.00 varščine, katere ob času, ko pišemo ta članek, še ni mogel položiti in se nahaja v okrajnih zaporih. Velika porota je obtožila Hor-na v štirih slučajih in sicer: "Da je dobival od naših rojakov denar pod napačnimi pretvezami, da se je predstavljal kot zastopnik Zedinjenih držav, kar seveda nikdar ni bil. Javna obtožnica velike porote specifično označuje, da je osleparil sledeče štiri naše rojake: Frank Popotnik, 1118 E. 68th St., Louis Kulovic, 7004 Hecker Ave., Frank Penca, 960 E. 78th St., in John Sporar, 1564 E. 45th St. Vsi ti rojaki so imeli večje ali manjše vsote v posojilnici, ki je omejena v svojem poslovanju že zadnjih pet let. Vsi ti naši rojaki so verjeli Hornu, da bodo dobili sto-pro-centno izplačan denar na svoje hranilne vloge. Izročili so mu knjižice, dobili nekaj dolarjev v gotovini, par pokopa-liščnih lotov — in pri tem je ostalo! Izmed omenjenih še nihče ni umrl, da bi bil lahko pokopan na svojem lotu, do-čim preti prodajalcu-sleparju Hornu precej visoka kazen za izkoriščanje naših rojakov! Horn je od velike porote obtožen, da je na izredno zločinski način znal slepariti naše ljudi, katerim se je predstavljal za zveznega uradnika, torej za zastopnika ameriške vlade. Povedal je, da kupuje hranilne knjižice slovenske posojilnice za vlado, rekoč, da bo zvezna vlada plačala dolar za dolar, karkoli imajo na posojilnici prihranjenega. Kdorkoli je to verjel in oddal svojo knjižico Flornu, je bil gotovo brez vsakega razuma ali pa je bil pregovorjen potom našega lastnega rojaka, ki je bil v zvezi s Hornom. Kot smo že večkrat poročali iz zapisnika obravnave in tisti> ki so primdeti, si bodo pred veliko poroto, se je dokazalo, da so uradniki posojilni- že po,mag]aii. Da, res je tako, ce agentom pokopališčnih družb dajali imena, naslove in|toda malo počakaj) da se p0g0_ vsote denarja, katerega so imeli naši ljudje vloženega v posojilnici. Tako so ti uradniki posojilnice igrali sleparjem direktno v roke, kot čitamo v zapisniku velike porote! "Ameriška Domovina" je tozadevno priobčila pred več tedni poziv na naše slovenske odvetnike, da stopijo skupai in zaščitijo interese vložnikov posojilnice potem, ko bo velika porota gotova s svojo preiskavo, in ko bodo prišle najbrž na dan stvari, ki bodo pretresle vso slovensko naselbino. Kolikor se more dosedaj dognati iz poročil v angleškem časopisju, so se godile nezaslišane sleparije z našim narodom glede njegovih hranilnih knjižic pri posojilnici. Ne samo oni, o katerih gre sedaj sumnja, da so sodelovali s, sleparji, pač pa tudi ljudje, o katerih se je mislilo, da so iz-j ven vsake sumnje pridejo na vrsto. Že zlepa ni kaka ve,| razen ge iih lovski klubj ali drža. lika porota v Clevelandu zborovala toliko časa radi ene sa-j vu izpusti na t da se t . me zadeve kot je bila sleparija s knjižicami posojilnice. Izii5aredi. To vzame več let da lega je sklepati, da ima velika porota gigantsko delo radi sc divJacina , zaredi v nor_ nezaslišane sleparije od strani brezvestnih izkoriščevalcev ma]n(j žtcvilo od strani naših ljudi. Omenjeni Max Horn, katerega so zaprli, je imel sodelovanje nam poznanih ljudi. Da, predstavljal sc je okoli celo, da je "predsednik banke" in da Cleveland Trust Co.. garantira vse njegove mahinacije. Horn je lagal, ker Cleveland Trust banka ni imela z njim nobene zveze. Kdo je pomaga! Hornu slepariti naše ljudi? Koliko so dobili Hornovi pomočniki za izdajanje naših ljudi? Horn sam ni poznal prej naših ljudi. Pomagali so mu gotovi ele- molmajo na KC;jal menti v naselbini. In naloga velike porote je, da te osebe sestallliil1- »e Torej pojdimo na delo za pomoč tem sirotam. Mnogo je slovenskih trgovcev v Clevelandu in ti so pripravljeni darovati za te sirote v blagu. Do.sti je naših trgovcev, ki bodo veliko več žrtvovali v blagu kot pa v gotovini. Res je, cla za denar se vse dobi. Tudi denarna pomoč je potrebna. Vsi, kateri se čutijo poklicane, direktorji naših domov kot tudi župnije, so pozvani, da ustanove pomožne odbore, katerih naloga bo, da store nadaljni načrt in določajo centrum, kjer se bo zbiralo blago in vse, kar more kdp dati: v denarju, živežu ali obleki. Pomoč je nujno pogrebna, zato glejmo, da hitro pomagamo, ker kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga. Iz vseh teh pomožnih skupin odbor, ki bi naj skrbel, da bi prišla taka pomoč ljudem v resnici v roke. Imeli smo svoje- Samo druga beseda za neprestano ovaduštvo! — Zlasti mladino znajo komunisti nagnati, da daje od sebe, kar je sploh mogoče. Akc n. pr. kako podjetje slabo dela, kaka tovarna izdeluje ničvredno blago, kak kolhoz ne oddaja predpisane količine žita, potem so tja odposlane specialne delavske mladinske skupine, ki morajo prevzeti odgovornost, da bo podjetje v gotovem času brezhibno funkcioniralo. V isti' namen služijo delavske "mobilizacije." Sovjetsko časopisje neprestano poroča o "mobilizacijah." Nekje j ni? n. pr. bi sovjeti hoteli imeti po-,riši, l.jev." Komunistični pisatelj Gladkov v svojem romanu "Cement' 'sledeče slika sovjetsko mladino: "časi so preveč trdi za našo mladino." Prehitro se izrablja, se čez mero izživlja trpi na živčevju; mnogi med našo mladino so z 18timi, z lOtimi leti izčrpani in izmozgani, predčasno ostareli starci. Tretjino mest in postelj po bolnišnicah in okrevališčih zavzema komunistična mladina (komsomolci); izrabljeni so kot starci, preveč so živeli. Odkod to vedno tresenje z glavo in skomiganje z rame-Mi ne znamo delati, tova-ker smo preveč ubogi in Če verjamete al' pa ne sekali gozd. Komunistični mladci* (komsomolci) tistega okraja takoj proglase "mobilizacijo" svojih članov in gozd posekajo. V navadi so tudi "posebne mobilizacije," te pa tam, kjer se delo na petletnem načrtu zatika. V takem slučaju se izda geslo: "vsak delavec navozi na dan 2 preveč nevedni. . . Kdo je bil torej odrešen munističnem raju? Mar vec? Ali sploh — človek? v ko-dela- časno že nekaj sličnega za naše j kubična metra kamenja" ali "iz-stavkarje in še danes so ti lju-! dela dnevno 20 kosov." Kdor dje hvaležni. j tega ne zmore, pa naj bo živ ali Torej pojdimo na delo, ne'mrtev zraven, je proglašen za čakati, da vidimo in slišimo poziv naših ljudi, kateri so priza- saboterja proletarske države! Specijelnai komunistična ustanova so "subotniki," to so delavci, ki sicer ves teden trdo delajo, gredo pa še sedmi dan "prosto- deti. Na delo za pomožno akcijo, slovenski Cleveland. Pomoč je nujna in zavedajmo se svoje bratske dolžnost napram tem [voljno" v tovarno in delajo za ti pečim siromakom, prizadeti po državo. Marsikje so vsi tako "Friends of Roosevelt Club" tej siloviti poplavi. J. D urn. (Piše tajnik) Taka zima kot je bila letos, upamo, da se ne vrne več. Kot je vsem znano, je po zadnjem hudem mrazu, ki je zahteval dosti žrtev, prišlo ,pa še diii-go, ki je še hujše, namreč, prišle so povodnji, ki so napravile veliko škodo na življenju in lastnini v prizadetih krajih. Vsak časopis, ki ga primete< v roke, piše, koliko da je škode v vsakem mestu in okolici. Morda bo eden ali drugi, ki bo to bral, rekel: kaj pa to me-| ne briga, saj jaz nisem prizadet "navdušeni" za delo, da se vsi priglase k "subotnikom" . . . V komunističnem raju je de-, lavec podvržen še tudi drugačnim priganjaškim metodam. Pri vhodu v tovarno sta obešeni dve tabli: ena rdeča, druga črna. ki-?) j Na črno tablo šo zapisani delav- Naš klub strelja vsak prvi in ci> ki po mnenju vodstva tovarne tretji torek v mesecu. PrihodnjaNso dovolJ marljivi, na >-dečo Pa strelska vaja in seja se vrši 7.imarlJivi delavcl- Toda Pri aprila v starih prostorih. Poživljam vse člane, da se udeležite isa te seje. Izid zadnjega strelja nja je sledeč: Buchar ........:......................................131 Kushlan ..................-..........149 Novak J. ..........................................137 Kobal ........................................................122 vorimo. Ali ne misliš, da smo vsi prizadeti, če že ne direktno, pa indirektno tudi vsi oni, ki ljubimo prosto naravo in lov. Da je letošnja zima in potem povo-denj naredila veliko škodo med divjačino, je gotovo. Škoda je večja kot si .jo pa moremo predstavljati, posebno v ravninah in dolinah ob rekah, kjer je dosti divjačine. Gotovo je, da bo letos mnogo prostorov, kjer ne bo mogoče dobiti niti enje živa lito Zato bi bilo umestno, eki vsi lovski klubi v Ameriki sugesti-rajo na pristojna mesta, da sa za eno leto ali več lovsko sezi- 129 141 111 99 154 Toda pri tem ne ostane. Delavec, ki je dalj ča-na črni tabli, je skoraj od-a_|;slovljen in vržen na cesto! De-I lavci, ki so čez teden bili na črni i tabli, dobe svojo plačo pri poosebili blagajni, nad katero stoji napis: "Tu je blagajna za pijance, škodljivce in saboterje." Ka-j rikature "manj vrednih" delavcev z zasmehljivimi napisi in S opazkami so često izobšene po tovarnah in obratih vsem v za-smeh. Komsomolci imajo nalogo, da nabijejo na vrata stanovanja, kjer stanuje "len" delavec s svojo družino, sramotilne napise, ki govore o premali vnemi dotičnega delavca za sovjetsko državo. Tako lahko čitate: "Manija Smirnova je zamudila dva dni, ker se je poročila njena 1 prijateljica. Pfuj!" Nad strojem, ki se je pokvaril, najdete zjutraj napis: "Ne delam, ker me je N. N. pokvaril. Kje je šef? Vsaka izgubljena ura stane državo 8,000 rubljev. Hitre-! Hitreje! Hitimo!!!" Nemški pisatelj Klaus Meh-zadnjo srago iz sebe. Kapitali-j nert, ki je mnogo let bival v Ru-zem je znan po svojih brutalnih:.3jjj( je 1933 napisal knjigo o Kauchnik .................. Susel.......................... Tanko........................ Stampfel ............ .. Peterka...................... Novak A....................... 148 Antonin ........................ 139 P.odpadec ..................... 138 Urankar A................... 146 Urankar J...................148 Penosa V....................... 55 Friends of Roosevelt Club 23. varde je v opoziciji sedanjemu demokratskemu vodstvu v Cuyahoga okraju. Na svoji zadnji seji si je ta klub izvolil sledeče uradnike: Predsednik Anthony Zakrajsek, podpredsednik John Pulaski, blagajnik John Kovach, tajnik Anthony} Kosan. Principi te organizacije so: ponovno izvoliti F. D. Roosevel-ta' predsednikom, drugič, izči-stiti sedanjo demokratsko vodstvo v Cuyahoga okraju radi njih nezmožnega vodstva in diktatorskih moči. Za zgled naj služi sledeče: v zadnjih dvajsetih letih je imelo mesto Cleveland, ki je normalno demokratsko, samo enega demokratskega župana in to samo dve leti. Zakaj ? Radi slabega vodstva. Tretjič: demokratski precinkt-ni načelniki naj bi imeli moč, da si izvolijo sami svojega vardne-ga vodje. Sedanje vodstvo nasprotuje temu. To ni boj proti demokratski organizaciji, ampak boj sedanjemu vodstvu. Vsi, ki se s tem strinjajo, so dobrodošli, da se pridružijo, članarina je prosta. Tisti, ki bi radi pristopili, naj se zglasijo pri Anthony Zakrajšku, 7603 Cornelia Ave., ali pri Anthony Kosan, 1233 E. 58th Street. A. Z. IZ DOMOVINE Delavec v komunizmu Večkrat smo že brali, kakšnih priganjaških sredstev se poslužujejo komunisti v Rusiji, (dajje prisilijo delavca, da iztisne tudi I sredstvih, s katerimi izrablja sovjetski delavski mladini in delavca, kjer ga le more; vendar pravi; da j0 vzgajajo v novi ve-pa je komunizem vse nasilne ri; po kateri se stvarjen.je sveta metode brezdušnega kapit^maj pripiSuje človeškemu delu. Pri daleč prekosil. Brezobzirno iz- mn0gih je našel natiskano slede- rabljanje delavčevih moči ima več oblik — vedno čo "stvariteljno" formulo: "V jo prekliče ali pa skrajša za po- sovjeti izmozgavanje "zavedne- pa skušajo i začetku sveta je bil kaos, ki ga čim prej pripelje pred sodni stol pravice! -o- lovico. Kaj mislite o tem? Dobro bi bilo, da lovski klubi to raz-th in drugih lovsko sezi- Od povodnji prizadetim je potrebna nujna pomoč Cleveland, O. — Dnevno čitamo v časopisih o silni povodnji, ki je grozovito prizadela države Pcnnsjivanijo, Ohio, West Vir-ginijo in druge. Brez dvoma jc, cla je veliko naših Slovencev močno prizadetih. Mnogi so utonili, ko se niso mogli rešiti, drugi so ob vse imetje. Ko človek vse to čita, se mu krči srce ob mislih na grozovito katastrofo. Pomoč je torej tukaj nujno potrebna. A do danes samo čitamo o tem in razen par pri-pepib od strani uredništev, da je pomoč nujna, se ni povzelo še nikakih konkretnih korakov, da bi se kaj pomagalo našim ljudem v tem neznosnem položaju, kjer je, kot sem rekel, pomoč nujna. Mnogo naših ljudi, prizadeti h od te katastrofe, je zbežalo in nesli so s seboj le to, kar so imeli na sebi. Vse drugo so morali pustiti in bežati pred silnim vodovjem. Res je, da nujno pomoč nudijo tamošnje dobrodelne družbe, Rdeči križ in drugi. Tudi vlada jo preklicalo za nedoločen čas, bi so pomagalo, da se divjad zopet hitro zarodi. Kar se pa tiče drugega živalstva, kot .je lisica, dihur, vrane, >sove in kragulji, pa naj ostane pri starem, ker jih bo še vedno dovolj za lov. Kar se tiče drugih novic, jih posebnih ni, razen če povem, da takega psa kot ga ima eden naših članov, ga ni nikjer drugje. Tako sem bral, da njegov kuže podnevi lovi zajce, ponoči pa kune, za zabavo pa tudi race na vodi. Hudimana vendar, takega psa bi pa tudi jaz rad imel. Drugi naš član ima pa psa, ki mu vse'najde. Če kaj izgubi, mu samo veli naj poišče in pas toliko časa išče, da najde, kar je njegov gospodar izgubil. (Jaz bi rad vedel, če tudi tisto najde, kar gospodar pri marjašu izgubi ga proletariata" prikazati kot iz,raz "gibanja" proletarskih množic, ki baje same hočejo in celo zahtevajo tako do kraja napet način proizvodnje. V ta namen so bile ustanovljene 'socialistične tekme' med posameznimi tovarnami- Katero podjetje izdela več proizvodov, boljših in cenejših, tisto je odlikovano in delavstvo pohvaljeno. Drug način, o katerem smo že večkrat pisali, so "udarniki," prvovrstni sovjetski delavski odredi, ki se kosajo med seboj, kdo bo več dela opravil. Poseben način prigan.jaštva je "patronat," to je nekakšno va-ruštvo ali nadzorstvo gotove komunistične celice nad kako tovarno, delavnico ali tudi 1« gotovim strojem. "Patronat" obstoja v neprestani kontroli in nadzorstvu komunističnih zaupnikov nad tem, kako se dela v tovarni, kako se postopa s stroji, kaj govore in mislijo delavci. imenujemo kapitalizem. Tedaj je vladalo suženjstvo in lakota. Potem pa je prišel Marx, Lenin, in Rdeči oktober. Ti so z velikimi žrtvami izvoljenega ruskega proletariate odpravili kaos v boju z zunanjimi in notranji mi sovražniki. In tedaj je Stalin s petletko ustvaril red, harmonijo in vesoljno pravičnost, medtem ko ostalih pet šestin sveta še vedno zdihuje pod težo svetovne krize in brezposelnosti, ker ne sprejme odrešenja po komunizmu. Narodi sveta ne bodo poznali ne miru ne sreče, dokler jim ne zasveti odrešilno znamenje srpa in kladiva." Tako postaja komunizem res nova vera v službi komunizma — milijonsko poslanstvo. Komunistični mogotci pošiljajo zlasti mladino, da vojuje najtežje gospodarske boje za zmago "komunistične revolucije." Posledica je strašna izčrpanost in živčna razrvanost, često tudi blazna napetost teh "prvoborite- —V Ljubljani je umrl g. Martin Novak, blokovnik južne železnice v p. —Zlata poroka stare poleške dvojice. 9. februarja sta slavila na Krapju pri Ljutomeru zlato poroko zakonca g. Martin Šumak in žena Alojzija. Zlati ženin Ne verjamem, da bi bil še kdaj takoj težko čakal sobote, kot sem jo zadnji teden. In v svojem življenju mi ni tekel en teden tako počasi kot zadnji. To je bilo radi tistih ugank. Pa ne zato, da bi se bal radi tistih nagrad, vsaj kar se tiče viržink ne, saj niso tako drage. Druga je pa bila radi nogavic. V svojem navdušenju sem obljubil tisti ženski, ki bo rešila uganke pravilno, najboljše in najlepše nogavice. Iz oglasov v našem listu sem videl, da niso tako drage in nekaj parcv takih chiffon ali drugih nogavic bi si lahko prihranil pri cigaretah. Pa ni bilo tako. Ko je naša Johana prebrala tisto moje ponujanje z nogavicami, je najprej omenila, da ji nisem v vseh 22 letih zakonskega jarma niti enkrat obljubil niti kambrika-stih štumfOv, čeprav mora vsak dan po trikrat (to je najmanj) reševati gospodinjske in kuharske uganke, ki so včasih kaj zapletene in težko uganljive. Ko sva rešila to vprašanje v vsestransko zadovoljnost, je pa šla in mi prinesla angleški časopis, v katerem je bila naslikana v vsej svoji gloriji zauber dečva, ki se je bahala z nogavicami, ki so veljale (en par), reci in beri : dva tisoč ameriških dolarjev. Zraven je bilo pa še zapisano, da so to najlepše in najboljše nogavice, ki se jih sploh dobi na svetu. Križ božji, meni pa lasje pokonci! Joj mene, je rekla Johana, če se kateri posreči rešiti uganko in te lepo prijazno potip-l.je za take "najboljše in najlepše nogavice.' Tisti večer sem samo parkrat dregnil v skledo in vso noč nisem spal. Drugo jutro sem se malo potolažil, da me bo gotovo sreča prijela pod pazduho in mi stala zvesto ob stra-pro'ti ni v tem, da se nobeni zastopnici ženskega spola ne bo posrečilo rešiti uganke, če pa vsi stihi popokajo, no v tej skrajni sili bom šel pa v staro kontro za par mesecev, pa se bo med tem stvar pozabila. To je bilo, cla sem tako težko čakal sobote in poštarja v soboto. S tresočimi rokami sem odpiral pošto in če se ne bi bal radi kaljenja svetovnega miru, bi bil zavriskal, ko sem uvidel, da ni nobena ženska pravilno rešila uganke. Izmed vseh je bil še najbližji Tone Miklaučič, dasi je tudi ta zraven udaril in še precej, kot bo lahko videl sam iz mojih odgovorov. Sledeči so pravilni odgovori na moja štiri vprašanja. 1.—Zakaj so imeli v starem Martin, rojen leta 1857 v Vučji vasi na Murskem polju, je pred i kraju na gostilnah smrekove vr-50 leti povedel pred oltar za pet šičke? let mlajšo Alojzijo, ki si jo jej Odgovor: Smrekov vršiček je izbral v Kosovi družini na Spod. bilo znamenje, da se tu toči vi Krapju. V tej vasi, ki slovi po svojih "žmahnih hajdinskih krapcih," živita zakonca še dandanes. Tu so se jima rodili 4 otroci. Eden je umrl že v otroških letih, Ivan je padel v svetovni vojni, Mirko in Franc pa sta delovna trgovca in izvoznika jajc, prvi v Ljutomeru, drugi v Vinici. Dolgo vrsto let je jubilant samo kmetoval, leta 1902 pa je osnoval trgovino z jajci in perutnino in jo polagoma razvijal, dokler je ni leta 1920 prevzel sin Mirko, jo razširil v iz-vozniško podjetje ter prenesel v Ljutomer. Zlati ženin je znan po vsem Murskem polju kot mož ki ljubi dobro in staro kmetsko šalo in je živ vir raznih storij iz življenja muropoljskih kmetov, katerih tipični predstavnik je sam po svoji postavi, noši, govorici in po svojem vedno vedrem in veselem značaju. V mlajših letih je bil na 25 "gostuvanjih" gibčen in odrezav "pozavčin," mnogokrat tudi starešina, zato pa pozna kakor malokdo vse šege in navade ob takih prilikah. Kot star "oštarijaš" slavi še vedno prav po prleško tudi svojega patrona sv. Martina. no. 2.—Zakaj so imeli na gostilnah obešeno oblanje? Odgovor: Oblanje je pomenilo, da se tu toči nastavljeno pivo. 3.—Zakaj so imeli na gostilnah obešeno vinsko trto? Ogovor: Vinska trta je naznanjala žejnim ljudem, da se tu toči sladki mošt. In odgovor na četrto vprašanje, zakaj ne pravimo v Ameriki gostilnam, "da tukaj Bog roko ven moli," je pa ta, da je v Ameriki preveč komunistov in se je bati, da mu kdo roko izpuli. To je vse. Priznam pa, da prva 3 vprašanja niso bila lahka, če ni kdo res že iz starega vedel o tem. Mislil pa sem, da bo kdo, ki je bil iz gostilne doma to vedel. Glede oblanja je pravilno uganil samo Chas. Lampe, ki so imeli doma v črnem vrhu veliko gostilno. Toda ker ostalih treh vrašanj ni pravilno rešil, si bo moral sam kupiti vjr-žinke, če se bo hotel za veliko noč postaviti ž njimi. Vseh odgovorov sem dobil 32 in sicer.jo bil vsak drugačen. KRIŽEM PO JUTIOVEM Po lemikm brrtralk* K. W»jm Ko j se je četa ustavila. Obkolili so me in poveljnik je pognal vranca bliže. "Ali moreš govoriti?" me je vprašal. Trdovratno molčanje bi mi ne bilo nič koristilo. Zato sem odgovoril : "Da." "Kdo si?" "Frank." "Ni res! Gumrijski bej si!" "Nisem!" "Ne laži!" "Resnico sem povedal!" "Bej si!" "Nisem, pravim!" "Kdo pa si?" "Saj sem ti že povedal, da sem tujec." "Odkod?" "Iz Frankistana." Zaničljivo se je nasmejal. "Ali čujete?" se je obrnil k svojim ljudem, "tujec pravi da je in iz Frankistana, pa hodi z ljudmi iz Gumrija in iz Mije na medvede! In tudi kurdijski govori !" Duhovitost ravno ni bila značilna lastnost tega človeka! Odgovoril sem mu: "Bil sem gost gumrijskega be-ja, pa me je na lov povabil. In da vašega jezika ne govorim kakor rojen Kurd, to menda sam tudi opaziš! Kdo pa ste vi? Ne-storijanci?" "Tako nas muslimani imenujejo." "Tudi jaz sem kristjan." Spet se je nasmejal. "Ti — pa kristjan? Hadži si, koran si imel na vratu in muslimansko obleko nosiš! Prevaril bi nas rad!' ' "Povem ti še enkrat, da govo- "Kaj pa tvoj tovariš? Ranil je dva naših ljudi in jezik govori, ki ga ne razumemo. Pa tudi enega naših konj je ustrelil." "Anglež je." "Anglež? Pa nosi kurdijsko obleko!" "Ker je v teh krajih najpri-ročnejša." "Ali je misijonar?" "Tisto pač ne." "Kaj pa hodi po naših krajih?" "Potujeva po Kurdistanu, da vidiva, kaki ljudje tod živijo, kaka mesta in kake vasi da so tod, pa kake živali in rastline." "To pa ni priporočljivo za vaju. Vohuna sta! Kaj vaju briga naša dežela! Mi tudi ne hodimo v vaše dežele vohunit!" Obrnil se je k svojim ljudem : "Posadite ga na konja! In privežite ga k človeku, o katerem pravi, da je Anglež. Tudi oba konja zvežite skupaj!" Ti ljudje so imeli toliko vrvi in jermenov pri sebi, da bi bili lahko vso bejevo lovsko družino povezali. Pripravili so se] torej gotovo za večje število Zahvala Oprostite, dragi prijatelji in znanci, da sem tako dolgo odlašala se vam zahvaliti. Bilo je res vsega preveč, zato ste pa tako dolgo čakali. Tu .so imena oseb, ki so se zavzela za mene: Mrs. Potokar, Mrs. Štrukelj, Mrs. Trtnik, Mrs. A. Nemec, Mrs. Kovačič, Mrs. Jagodnik, Mrs. C. Bradač in Mrs. Rogel ter Mr. Svetin. IZ PRIMORSKEGA Na vem, kdaj so se ti prijatelji kaj takega zmenili, in vse to, kar je bilo skupaj spravili. Saj sem bila vedno med njimi, pa se mi ni niti sanjalo, da bi se za mene moglo kaj takega napraviti. Bog naj vam povrne, ker jaz vam bolj težko! Imena darovalcev so: Father čelesnik, zahvalim se vam za krasne besede, kot tudi za dar. Nadalje pa še sledečim : Mr. in Mrs. Kermauner, Mr. in Mrs. L. Zdešar, Mr. in Mrs. Vintar, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Jagodnik, Mr. Nah-tigal, Mr. in Mrs. G. Rotar, Mr. in Mrs. Somrak, Mr. in Mrs. Majcen, Mr. in Mrs. Starman, Mr. in Mrs. Barkovič, Mr. in Mrs. Urbas, Mr. in Mrs. Piber-nik, Mrs. Somrak, Mr. in Mrs. Kusar, Mr. in Mrs. Trebeč, Mrs. Hočevar, Mrs. Rogel, Mr. A. Ma-lovašič, Mr. in Mrs. Sternad, ujetnikov. Posadili j Miss. Gracar, Mr. in Mrs. Poto- so naju na konja I ^ar, Gerjevič, Mrs. Erčul, naju zvezali, privezali vsakega I Mrs. Nosse, Mrs Ulepič, Mrs. Mrs. Intihar. posebej še na konja in nape- jGerže- Mrs- žele, Ijali med nama toliko vrvi, da' Mrs_ prostor> Mrs. Vodičar, sploh nisva mogla drug do dru- Mrg Ban> Mrs A Nemec> Mrs. gega. —Konfinacija dijaka Slavka Vičiča. — Ilirska Bistrica, februarja 1936. — K aretaciji dijaka Slavka Vičiča iz Ilirske Bistrice, sporočamo še nekaj podrobnosti : Po aretaciji je odsedel teden dni v bistriškem zaporu, nakar je bil odpeljan na Reko, kjer je bil konfiniran in obsojen za dobo petih let. Mladenič je bil namreč radi "pregoreče ljubeznivosti" do črnih srajc pod policijskim nadzorstvom, radi česar je moral biti po 9. uri zvečer doma. Toda zanašajoč se preveč na prizanesljivost policijskega komisarja Zecchinija, se Vičič ni bogve kako bal prekršiti te ure. Tako je prišel dan, ko so orožniki obiskali njegov dom, a fanta niso našli doma. Ponoči so se zopet znašli orožniki na njegovem domu, vzeli ga iz postelje in odvedli v zapor. Radi tega bi bil fant morda kaznovan par dni zapora in izpuščen, da se ni par dni prej dogodil slučaj, čigar posledice so postale usodne in vrgle senco podlosti na tukajšnje višje glave. Pri predvojaških vajah, h katerim mora vsa naša mladina vsake sobote, so naši fantje zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi. Seveda to ni pri-jalo gospodu Capocenturiju, dobro poznanemu Zrdelu, imenovanemu tudi Zadu in Grofčič, ki je imel ta dan komando čez naše fante. Zavedajoč se, da bi v slučaju, da ne bi pokazal do- £ M M Velikonočna razprodaja Zadruge 10 DNI: OD ČETRTKA 2. DO SOBOTE 11. APRILA Ta razprodaja odgovarja na DVA VAŽNA VPRAŠANJA: Da glavni namen zadružnih trgovin je nuditi največje vrednosti za najzniernejše cene; nasprotno za drugi business, ki skrbi in živi samo za profil. w vodstvo zadruge želi vsem svojim odjemalcem in delničarjem vesele velikonočne praznike in se priporoča za nadaljno naklonjenost „ ....... „, _ , „ i volj energije in patriotizma, bi- Bostijancic, Mrs. Jazbec, Mrs.m., v Anglež je gledal vse te Pri-1 Poje, Mr. in Mrs. Pezdir, Mr. in^ V nevain0btl sluzba reditve z očmi, ki so izrazala Mrg KadunCj Mr in Mrs Gerč_ nepopisna čuvstva, m potem je man> Mr -n Mrg_ Ceryan> Mr obrnil k meni obraz, v katerem L ^ Gregorinj Mrs. Trtnik, je ležala vsa grenkoba celega Mr_ jn Mrg_ A_ N Ml, rim resnico "če si res kristjan, pa nam povej, ali je Marija mati božja!" "Da." "Ali se sme duhovnik ženiti?" "Ne." "Povej mi, ali je več zakramentov ko trije!" "Več jih je." Omeniti moram tole. Krivo-verec Nestorij — živel je v petem stoletju — je učil, da Marija ni mati božja in da je rodila le Kristusa-človeka. Priznaval je samo tri zakramente in dovolil svojim duhovnikom ženi-tev. Nestorijansko krivoverstvo je Cerkev ponovno zavrgla, le maloštevilni Nestorijanci so se do danes ohranili v deželah vzhodno od Mezopotamije, v kur-dijskih gorah in v Perziji. Moje življenje je bilo v nevarnosti, pa vkljub temu mi ni niti na misel prišlo, da bi svojo vero zatajil. Koj sem tudi čul odgovor. "Torej vedi," je dejal poveljnik, "da je Marija rodila le človeka, da se duhovnik sme poročiti in da so le trije zakramenti, namreč zadnja večerja, krst in pcsvečenje duhovnikov. Musliman si! In muslimani so naši najhujši sovražniki! Ce pa si res kristjan, si kri-voverec in eden tistih, ki pošiljajo svoje duhovnike, da ščuvajo Kurde, Turke in Perze nad nas. In to je še hujše, kot da bi bil musliman! Razen tega je tvoj tovariš ranil nekatere naše ljudi. Zato boš moral umreti." "Kristjan si, pa tak krvoloe-než! Kaj sem vam storil? Saj niti ne vem, ali ste vi napadli beja, ali je bej vas napadel!" "Pričakovali smo beja, ker smo zvedeli, da pride v sotesko na lov. Pa ušel nam je z vsemi svojimi ljudmi." "Kam naju peljete?" "To boš zvedel, ko pridemo uomov." "Torej pa me vsaj reši tegale neprijetnega položaja in dovoli, da sedem na konja!" "Je tudi nam ljubše. Pa zvezali te bomo, da nam ne ube-žiš." "Kakor hočete!" sveta. "No, sir?" sem ga v Pokimal je nekaterikrati in dejal: "Yes — !" Ni mu bilo treba več povedati. V eni sami besedi je ležalo celo m^rje klicajev. "Ujeta sva!" sem nadaljeval. "Yes — !" "In pol naga!" "Yes — !" "In vse so nama vzeli!" "Yes — !" "Kako "Yes - je to - i" mogoče! "Pojdite se solit s svojim večnim yes! Vprašal sem vas, kako je bilo mogoče, da so naju dobili v pest!" Spet me je pogledal s svojimi nepopisnimi očmi in z grenkim obrazom je dejal: in ivirs. a. iNemec, ivir. m Mrs. Novinc, Mr. in Mrs. Ogrinc, Mrs. Zaje, Mrs. Jadrich, Miss L. Recher, Mrs. čerček, Mrs. Sodnik. Mrs. Kovačič',1 Mrs. Peck, Mrs. Pavletič, Mrs. Fink, Mr. in Mrs. Gabrenja, Mrs. Laurič, Mrs. Femec, Mrs. Sternad, Mrs. Bushel, Mrs. Hoernig, Mr. Turk, Mrs. štefančič, Mrs. Pušnar. Mr. Petek, Mrs. Smoltz, Mrs. Golinar, Mrs. Valenčič, Mrs. Koren, Mrs. Sokač, Mrs. černe, Mrs. Karaba, Mr. Novine, Mrs. Lah, Mrs. Vrhove, Mrs. Sintič, Mrs. Gombač, Mrs. Jamnik, Mrs. Urankar, Mrs. Ilabič, Mrs. Grdina, Mrs. Zajc, Mrs. Zupančič, Mrs. Bučar Mrs. Cimper-man, Mrs. Skubec, Mrs. Opara, Mrs. Kuhar, Mrs. Darovec, Mrs. Klesnik, Mrs. Semprimožnik, Mrs. Majer, Mrs. Gustin, Mrs. štrukel, Mrs. Tanko, Mrs. Slabe, "Kaj se pravi lopov in poba-1 Mrs. Krainc, Mrs. Slapko, Mrs. lin po kurdijsko?" j Gerl, Mrs. Rupert, Matt Rupert, v davkariji, kamor je prišel po milosti fašja ter bi se moral vrniti nazaj k svojim šilom in kopitom. Uporabil je to priliko in napravil službeni raport, da so peli Slovenci narodne pesmi, t. .j. protiitalijanske, Vičiča pa obdolžil, da je fante ščuval in agi-tiral za slovensko besedo proti Lahom. Po vrlo kratkem zaslišanju na sodniji v Bistrici, kjer ga je posebna komisija — fant je namreč mladoleten — sodila, se je začel njegov kri-žev pot. Pri tem so pomagale še informacije naših bistriških avtoritet, da se je Vičičevo stanje še poslabšalo. N. Nordio, predstojnik fašistične mladine v Bistriški občini, je dal konfi-nacijski komisiji sledeče spričevalo o Vičiču: Mladenič je protiven v svojih dolžnostih do režima, nevaren slovenski agitator in proti - italijanskih idej. Posledica tega je bila 5-letna konfinacija. Ta novica se je bliskovito raznesla po vsej Notranjski do lini. Ko je prišla na uho tudi Zadelu, se je ta takole izrazil: *« M M ARISTOS MOKA 24 '/•, funtov ... .. .. RED STAR MOKA, 21 '/i funtov BELE JEDRCE, funt ....... HONEY (med), 3 funte steklenica CEŠPLJE, Size 40-50, 3 funte za BELE ROZINE, 2 funta za MAKARONI VSEH VRST, 3 funte za $1.09 $1.05 41c 47c 25c 21c 25c SHE1NBART MOKA, 24'/2 in srebrna žlica zastonj ZADRUŽNA KAVA, 2 funta za .... BRESKVE, kanta No. 2J/Z 2 (dve) za SILVER BAR PEAS, 2 kanti za ........ HRUŠKE, kanta No. 2 Vi, 2 za CALIFORNIA ROMAN BEANS 4 funte za ..... HEINZ KETCHUP, velika steklenica $1.09 43c 31c 25c 29c 25c 20c t? r r r r? r r r r r šf r M M M A & & & & & izredne posebnosti: FELS-NAPTHA SOAP, 10 komadov za ........... cane sugar, 25 funtov za .. ........ silver bar peaches, No. 1 kanta, 2 za BEST SALAD OIL, No. 77, prinesite galone s seboj EXTRA FANCY FORTUNA RICE, 3 funte za .. .. ........ SALTED CRACKERS, zavoj po dva funta ...... domaČe zadružno meso: v zalogi imamo domaČe preka- jene šunke, želodce, suhe klobase, vsakovrstno perutnino in drugo prvovrstno meso po zmernih cenah! 43c $1.29 23c $1.09 20c 19c gr r r & r m oxol, velika steklenica sani flush, male kante, 3 za sani flush, velika kanta za vsakovrstne umivalne žajfe, 10 za regal toilet paper, 1000 sheets, 6 za .......... suds, en lot in kozarec zastonj 23c 25c 19c 25c 25c 19c bull dog blue, 3 steklenice za clean quick soap chps, 2 Vz funta zavoj lighthouse cleanser, 6 za ___________________________________________ i pound bar soap, 6 za ... ........ climax wall paper cleaner, 3 za .. koruzna moka, 3 funte za ....... — 25c 15c 19c 25c 10c SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 E. 152nd Street—Glenville 6316 16721 Waterloo Road—KEnmorc 1248 712-14 E. 200th Street—KEnmore 3562 VEDNO SVEŽA ZALOGA: Zelenjave, mesa in jajc. — DA, DOVAŽAMO NA DOM! r r r r r r p8 w r & r "Lopov je heilebaz, pobalin I Mrs. Mestek, Mrs. Oražem, Mrs.|Dobro> izvrstno> to bo služilo za pa harambas." Repaski, Mrs. Jakomin. j7g]ed yse take ljudi bi mo- "Torej. vprašajte tele heile-j ^ ^ Mm Bradači Mrs.Uli podušiti. in harambaze, kako je bilo mo- ^ Mrs. Laurin, Mrs. Kol-j Ta izraz glavne občinske av- Kaj se pogovarjata?" "Tovariš mi pripoveduje, kako ste naju ujeli." goee!" . . , man, Mrs. Suštaršič, Mrs. Ko-ltoritete pokazuje .jasno sliko Poveljnik je najbrž cul Kur- ^ ^ Civka, Mrs. Simon J sovraštva napram našemu živ-dijske besede, obrnil se je i»jMrs_ Perme) Mrs ivančič, lju. Saj ne bi prišlo do tega, vprašal: ............Mrs Ukovičj Mr>s. Brezik, Mrs.|da ne bi bili petolizni janičar- | Svetek, Mrs. Komin, Mrs. Serk, Mrs. Krai, Mrs. Pretnar, Mrs. i P. Vark, Mrs. Haidek, Mrs. Dež-"Govorita kurdijsko, da va- |man, Mrs. Zgonc, Mrs. Korošec, razumemo." i Mrs. Miklavčič, Mrs. Praznoski, "Moj tovariš vendar ne zna Mrs. Valter, Mrs. Turk, Mrs. kurdijski!" I Dorothy Keržič, Miss Serk, Mrs. "Torej pa nikar ne govorita J Kaljope, Mrs. Cesar, Mrs. Volpe, o stvareh, ki jih ne smemo do-i Mrs. Jakše, Mrs. Bregar, Mrs. voliti!" Štrekal, Mrs. Pire, Mrs. Primož- ju Spet se je obrnil, pač globoko prepričan, da je dal zelo duhovito povelje. Bil sem vesel, da nama vobče ni prepovedal govoriti. Pravi Kurdi bi nama gotovo zabranili vsako besedo. Tudi najine vezi niso bile kdove kako hude. Zvezali so nama noge in potegnili vrvi pod u trebuhom obeh konj od enega do drugega. Od moje leve roke in noge je bila napeljana vrv k desni roki in nogi Angleževi in povrh sta bila še tudi konja privezana drug k drugemu. Roke so nama pustili proste in za vajeti sva smela sama držati. Dalje prihodnjič) nik, Mrs. Trtnik, Mrs. A. Nemec, Mrs. Simon, Mrs. Bradač, Mrs. Sterle, Mrs. Gabrenja, Mrs. A. Nemec, Mrs. Robert, Mrs. Bajt, Mrs. Bradač, Mrs. Pešec, Fanny Trpine in Mrs. Bradač. Oprostite mi, ako je pomotoma kako ime izpuščeno. Vsem izrekam najlepšo zahvalo za vse, kar ste žrtvovali za mene. Bog naj vam povrne stotero. Želim vsem vesele velikonočne praznike, vsem znancem, prijateljem in dobrotnikom. Ohranila vas bom v trajnem spominu. Terezija Zdešar in družina. 2.0601 Arbor Ave., Euclid, O. ji, ki so nam napravili že mnogo hudega, da s hinavsko dvoreznostjo pritikajo ognja temu sovraštvu. Vsi ti pomagajo, da se polnijo zapori z našo mladino in z našim narodom, da se mladeniči konfinirajo itd. Vsi ti pomagajo, da izpodrivajo naše ljudi od dela, da se rušijo družine, kakor da ne bi bilo dosti gorja, davkov, dolgov in pomanjkanja. Pravica, civilizacija in svoboda, kje si v dvajsetem stoletju! —Star avstrijski bajonet ga je spravil v zapor. — V Pod-brdu sta bila aretirana Angel Rejc, star 27 let in Franc Kem-perle, star 28 let, doma iz Bate. Morala bosta presedeti nekaj mesecev in plačati 800 lir globe. Vzrok je neznan. V Cerknem so aretirali Te-rezo Ložar, staro 35 let. Presedeti bo morala tri mesece in plačati 3,200 lir denarne kazpi zaradi tihotapstva. —Številne aretacije v Istri.— Reka, februarja 1030 preganjanj naših kmetov. Zaradi velike bede, v kateri je danes vsa dežela, ljudstvo iz dneva v dan vedno bolj in bolj strada, ni to nič čudnega. Po nekaterih vaseh so opljuvali in izmotali iz lokalov Mussolinije-ve slike. To je imelo za posledico velika preganjanja. Točno v podrobnosti izvedeti za posamezne dogodke je silno težko. Vendar; pa je jasno, da naraščajoči odpor, ki je povzročen vsled obupnega stanja, v katero je spravil naše ljudstvo fašizem, sili ljudi tudi do najbolj nevarnih dejanj. —Košana, .januarja, 1936,— Neki naš sovaščan, ki je bil poslan na abesinsko fronto, ni že dva meseca poslal domov nika-kega obvestila, kljub temu, da je svoj čas sporočil domačim, da bo redno pisal in ko ne bo več glasu od njega, je znamenje, da je že med mrtvimi. Za-I to sklepajo domači, da je fant j ostal na italijansko - abesin-skem bojišču. -.0-- leto. Dasi vlada ni spremenila vlada se je tedaj opravičila pri svojega stališča glede vere in |perzijski vladi, toda obenem je državni tajnik Hull napadel di- DNEVNE VESTI Nadaljne cerkve so začele odpirati v Mehiki Mexico City, 31. marca. Ti- soče nadaijnih cerkev v M.ehiki z Istre je te Jui odprlo svoja vrata, po-prihajajo poročila radi velikih I tem ko so bila zaprta nad eno izvajanja verskih dolžnosti, pa je dovolila odpreti cerkve. Cerkvam še vedno ni dovoljeno Ja-stovati zemljo ali vzdržavati šole. V dveh državah, v Tabasco in v Campeche, mora biti vsak duhovnik poročen, ako želi dobiti licenco kot duhoven. Pričakuje pa se, da bo vlada končno prisiljena radi javnega mnenja odnehati tudi v teh odredbah. Vsega skupaj je v Mehiki 5000 cerkva, od katerih jih je vlada v letih 1933 in 1934 zaprla 4000. --o- Perzija umakne vse konzulate v Ameriki Washington, 31. marca. — Perzijska vlada je sporočila državnemu oddelku vlade Zedinje-nih držav, da bo ukinila vse konzule in druge diplomatične uradnike iz Zed. držav. Perzijska vlada je doslej imela svojega poslanika v Washingtonu in konzule v Chicagi in New Yorku. Vzrok temu koraku perzijske vlade je časopisje, ki se je lansko leto ob priliki aretacije perzijskega poslanika v Ameriki sramotilno izjavljalo o poslaniku. Poslanik .je bil aretiran ker je prehitro vuzil z avtomobilom in ker je napadel vaškega policista v Elkton, Maryland. Ameriška plomate, ker očitno kršijo razne postave v mnenju, da so varni pred aretacijo. MALI OGLASI Trgovski prostor se da v najem. Pripraven za vsako trgovino. Proda se tudi kompletno opremo za grocerijo. Vprašajte na 1022 E. 68th St. '_(80) "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK "Bil jc sselo suh in ni Imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi ie storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe, podhranjenc otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odprava zaprtja, slabega apetita, glavobola, iss-ameriško &u'be spanca, plinov, slabega diha, ne-•čiste kože in sitnosti v zvezi s prebavnimi nerodnostmi. Prijetno za piti in dobra, zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. tri nek'S elixir of bitter wine Jcseuh Trine* ' III« ...........................' "Mllll'l Company, Chicago, ......................... ............. AHteKtšŠA DOMOV1 tedaj je ladja Royal Mary has j ona., ki mu lahko ustreže. Morda I je uprav danes napočil dan, da stori on konec divjanju tega blaznega Španca. Toda dobro pomerjen strel s špančeve ladje Milagrose je zadel zalogo smodnika, ki je bil spravljen v Angleževem " forecast, lu," in skoraj polovica angleške ladje je zletela v zrak, še preden se je boj dobro začel. Kako" je prišel smodnik v oni prostor, ni nihče vedel, kapetan sam pa tega ni preživel, da bi mogel pozneje potom preiskave dognati. Preden so se mornarji na Royal Mary zavedli od svoje osuplosti •— kapetan in tretjina posadke je bila ubita po tem prvem usodnem strelu — ladja sama pa se je pohabljena zibala 'na valovju, so jo Španci že priklenili nase ter planili na njen krov. Vkapetanovi kabini pod krovom, kamor so odvedli zaradi varnosti Miss Bishop, si je lord Julijan prizadeval, da bi jo po-talažil z zagotovilom, da se ji ni ničesar bati ker bo takoj vse dobro, čim bo stopil Don Miguel na njihov krov. Toda lord Julijan sam si tega ni bil preveč gotov, kar je izdajal tudi njegov bledi obraz. Ne da bi bil strahopetec, nikakor ne! Toda bojevanje na morju, na tem mokrem elementu, in na takem-le majhnem lesenem zaboju, kakr-; šen je bila koncem koncev jadrnica, pa je bilo spet povsem nekaj drugega. K sreči pa ni Miss Bishop potrebovala nobene tolažbe in bodrila, katerega bi ji on lahko nudil. Res, tudi ona je bila bleda, vendar pa se je imela popolnoma pod kontrolo. Sloneč ob mizi v kabini, je še sama tolažila svojo spletenko, ki je vzdihovala v stanju groze ob njenih nogah. Jn ko so>se vrata kabine odprla in je stopil noter sam Don Miguel, visok in zagorel, je po-I loži! lord Julijan roko na ročaj svojega meča. Španec je bil kratek in točen: "Ne bodite bedak," je rekel po špansko, "'sicer boste storili konec bedaka. Vaša ladja se potaplja." Za Donom Miguelom je stalo troje, četvero mož in lord Julijan je uvidel, da je brez moči. Zato je potisnil že nekoliko potegnjeni meč nazaj v tok. Don Miguel se je nasmehnil in iztegnil roko. "če vam je ljubo?" je dejal. Lord Julijan je okleval. Pogledal je Miss Bishop. "Menim, da boste prav storili, če mu ustrežete," je rekla gospodična, nakar je lord Julijan skomignil z rameni ter mu dal svoj meč. "Pridite vsi.na krov moje ladje!" jih je povabil Don Miguel ter odšel iz kabine. šli so, kaj pa so hoteli? Ladja, ki se jim je pod nogami pogrezala. vsekakor ni bila varno bivališče. Obotavljali so se samo toliko časa, da je Miss Bishop vzela v naglici nekaj obleke, lord Julijan pa svoj kovčeg. Kar pa se tiče ostalih preživelih mornarjev na ladji Royal Mary, so naredili Španci ž njimi kratek proces. Naj gredo v čolne, če pa teh ni dovolj, naj plavajo ali utonejo. . . Da so vzeli lorda Julijami in Miss Arabelo na svoj krov, je bilo samo zato, ker je Don Miguel spoznal njiju veliko ceno, ki jo bo zahteval za odkupnino. Sprejel ju je v svoji kabini z veliko vljudnostjo ter poprosil za čast, da bi mu povedala svoji imeni. Lord Julijan, ki si je bil zdaj že opomogel • od prve groze, .je od svoje strani ponosno zahteval ime svojega zavojevalca. "Jaz sem Don Miguel de Es-pinosa," .je rekel Španec. "Admiral mornarice njegovega veličanstva, kralja Španije." Lord Julijan je ostrmel. — Ako se Španija dela tako silno ogorčeno glede avantur kapeta-na Blooda, kaj naj zdaj šele Anglija odgovori, ko je enakih zločinov kriv njen lastni admiral! "če .je tako, ali mi hočete potemtakem povedati, zakaj se ob-našete kot navaden pirat?" je vprašal lord Julijan. "Menda se zavedate, posledic svojega dejanja, ko boste morali dajati odgovor za kri, ki je bila prelita, in za nasilje, ki ga povzročate meni in ti-le gospodični." "Ne povzročam vam nobenega nasilja," je rekel ter se nasmehnil kakor človek, ki ima vse trumfe v roki. "Nasprotno: rešil sem vama življenje." "■Rešili nama življenje!,". Lord Julijan je osupnil nad takim norčevanjem. "Kaj pa ona življenja, ki so bila uničena zaradi "česa?" ril tudi pod Ruyterjem." Držeč se za ograjo, je Miss "Tudi to je resnica," je potr-Bishop napeto pogledala lorda dila gospodična Bishop. Globo-Julijana. ko .je vzdihnila: "Vaš Cahusac "Blood je kupil njihovo dovo- .je bil o vsem le predobro pou-1 jen je in svojo pravico, da jo je čen." odvedel. Plačal jo je z biseri v "Mar vam .je žal za to?" vrednosti dvajset tisoč zlatih os- Gospodična Bishop ga je po-makov." Lord se .je nasmehnil, gledala. Lord je opazil, da je "Lepa cena, res! Hm, saj kon- zelo bleda. cem konca so vendarle samo m a- "Da, kakor nam je vedno žal, lopridni pridaniči. . . Pa to pri- kadar slišimo o smrti človeka, ki povedo van je ni za ušesa lepega smo ga nekdaj cenili in spošto-dekleta." vali. Nekdaj sem ga smatrala Ona je spet pogledala po mor- za nesrečnega, pa spoštovanja ju, nato pa vprašala, toda nič vrednega gentlemana. — Zdaj več s tako gotovim glasom ko pa. . ." prej: Umolknila je ter se po sili na- "Kako to, da vam je tisti Ca- smehnila. "Takega moža je na.j-husac, ali kako se že imenuje ti- bolje pozabiti." Po teh besedah sti Francoz, vse to povedal?" je pričela govoriti o drugih re- "Tega pa ne vem," .je odvrnil Čeh. lord. "Povedal mi je pač tako, Oba človeka je pričelo vezati kakor je med gusarji navada, vedno večje medsebojno prija-da se pripoveduje o takih stva- teljstvo tekom kratkega časa, ki reh." jima je še preostajal na vožnji. "Tako?" Naslednjega dne pa so se sre- • "Da; pod plaščem civilizacije1 čali s steklim psom, španskim smo namreč še vsi divjaki," je, admiralom. Kapetan angleške rekel lord. "Toda ta Blood je ladje Royal Mary se ni najmanj neke vrste' boljši človek, kakor ustrašil, ko je Don Miguel' otvo-mi je povedal Cahusac. Bil je ril ogenj na njegovo ladjo. Vi-doktor medicine. . ." deč visoko zgrajeno špansko "To je res, kolikor je meni ladjo, ki je jadrala visoko nad znano." vodo ter nudila izborno tarčo, "In bil je v mnogih inozem- je bil takoj pripravljen, da mu ski h vojaških .službah, tako na odgovori s svojimi topovi, če kopnem kakor na morju. Ca- si ta-le Don Miguel, ki jadra husae mi je povedal, da se je bo- pod špansko zastavo., želi boja, Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. V Clevelandu. Ohio je IG naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42Jetnega obstanka nad $5,900000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posinrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zel? nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča, V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača, do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $100000 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko *a $2.00: $1 oo in 50c na dan ali $5,00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jedncta ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovanskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moraKal biti zavarovanca) pri K. S. K. Jednott kot pravi materi vdov in sirot. če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacija potrudi se m pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi .moralo biti društvo, spadajoče li K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois. Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. Clair Ave. HEnderson 0910 . Znanost, pomaga, zdravilstvu pri ohranjen ju Človeškega vida. To stori na ta način, da izboljšava• električne predmete, ki opravljajo naše delo in z izboljšavo električne svetilke, ki nam omogoča videti brez napenjanja oči. Zlasti dijaki naj bi se učili zvečer samo pri svetilki, ki je izboljšana v toliko, da oči nič ne trpe. Kejeni prešiti, naravnost iz dežele, vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loiits, izvrsten Špeli. Ko-ljcmo vsak pondeljck in četrtek, do-peljemo na dom vsak torek in petek. Oobite tudi izvrstno goveje in telečje meso po <"enah na debelo. H. F. HEINZ VINE ST. W1LLOUGIIBY, O. Tel. WicklifTe 110-J-2 ■KMi s«*!;::®:;:; TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2!)78 Hoioard R. Tolley,, ki je bil prej pomožni tajnik pri AAA organizaciji, bo sedaj pomaga} pri, novem farmskem relifnem programu, ki ima na razpolago $500,000,-000. Ameriški .<;> p o r t n i k i se trudijo, da ohranijo močvirja zu pribežališče in življenje vodnih ptic. Mnogt> lakih ptičjih sankcij je bilo izsušenih, da se je pridobilo rodovitno zemljo, a pri tem trpi, sport,. "fariir— Filmska i g r a l k a Mary Ellis v lepi večerni obleki.