TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67
UPRAVE: 25—«7 In JS—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din
Maribor, petek 25. avgusta 1959
W$TNINA PLAČANA V GOTOVINI
Sporazum s Hrvati podpisan
^ Predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem je prišel včeraj na B!ed dr. Vladko SViaček ^ Odločilni posveti za sporazum in njegovo izvedbo so trajali ves dan — Skupna avdi-nca Cvetkoviča in dr. Mačka na Brdu — Knez namestnik Pavle je sporazum sprejel
DR. VLADKO MAČEK
Krai-	M	a r i b o r, 25. avgusta.
Pa QoreV.	Erad Brdo In naša le-
(jr i,isl<a bodo v zvezi z zgodovin-5ta	ki	se je odigral 24. avgu-
^Disgjj. pod sivim očakom Triglavom, izvila2	črkami v letopisih Ju-
V ^ Src>l' vseh iskrenih držav-',uK°slaviie se bo kakor neugasli vnela radost, sprostilo nezadrža-
BRDO, 25. avg . Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle ]e sprejel včeraj, 24. avgusta, v skupno avdienco predsednika kr. viade in notranjega ministra Dragišo Cvetkoviča ter dr. Vladimirja Mačka, predsednika HSS, ki sta mu pri tej priliki razložila svoje predloge za ureditev hrvatskega vprašanja. Nl|. kr. Vis. knez namestnik je v soglasju s kr. namestnikoma sprejet stavljene predloge za ureditev tega vprašanja.
Predsednik Cvetkovič novinarjem
BLED, 25. avg. Predsednik vlade Cvetkovič je izjavil novinarjem:
»Sporazum je dosežen in kakor je bilo že uradno objavljeno, je kraljevo namestništvo sprejelo predloge. Zato je moja misija v celoti uspešno zaključena. Prepričan sem, da bo ta sporazum vsa jugoslovanska javnost enodušno pozdravila in sprejela in da bodo s tem docela likvidirani dosedanji napeti odnošaji med Zagrebom in Beogradom.
no zadoščenje, da je dosežen sporazum, o katerem je preteklo toliko črnila doma in vt ujini. Beseda, sklenjena med bratskima narodoma, Hrvati in Srbi, bo odjeknila v sleherno najsamotnejšo vasico in če katero dejanje, bo plemenita gesta Ni. Vis. kneza namestnika Pavla združila v teh dneh srca vseh poštenih Jugoslovanov v eni sami, nezadržani želji: da bi se v znamenju pravičnosti, enakopravnosti v nalogah in koristih do države razvijali rodovi sporedno z okrepljeno našo domovino k svetli bodočnosti Velike Jugosla-
vije. Oddahnil se bo naš kmet na polju, za stala bo sekira gozdarju, globoko pod zemljo bo tekla med rudarji beseda o tem, vesela pesem mornarja na sinjem Jadranu, pa pero, ki bo teklo po pisarnah pod rokami uradnikov vse hitreje, vsepovsod bo neutajljiva sproščenost zgovoren dokaz, da sta Cvetkovič in dr. Maček s svojimi napori prispevala k dejanju, ki tvori močno osnovo za nadaljnji čvrsti prerod naše lepe domovine. Naj bi bilo zgodovinsko dejanje na Bledu in Brdu svetel trenutek, s katerim se odpira Jugoslovanom,
DRAGIŠA CVETKOVIČ
v pozabljenju vsega, kar je bilo med nami, doba novega življenja, svetlejšega, srečnejšega za vse državljane, ob vseh naših srebrnih rekah pa daleč v notranjosti gora in na kraiu vseh meja.
Naj živi naš visoki kraljevski dom, naj se razvija lepa, krepka in močna Jugoslavija, domovina treh složnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev!
rS« mirovne poslanice prezidenta Roosevelta
v '^rod Zedinjenih držav je enodušno proti vsaki nadvladi narodov
trenutkih se je po apelu sv. očeta prezident UsA še enkrat obrnil na Rim, Berlin in v° — Predlaga mirno poravnavo in arbitražno komisijo, v kateri bi sodefovaSe tudi Zedin^ne p0	države	—	Tople	besede	predsedniku	poljske	republike
ter!?1 aDel ??s,anici- poslani v Rim, je bil aii i> ki •°seveIta sestavljen po kon-]J? 0iin;Sf10 Je imel prezident z Ur?15 v hm?? C°rdellom Hullom
z zuna-
BeiiT-v'roraeu()ni nullom in Wa’ sla* ^ ^ 'n traiala nad eno
\i!°a ohk',Ur‘	Roseveltova	po-
sSapfs" ■*
fekr6n Cmu kralju in cesarju Abe-Vse, h ape*> naj italijanska vlada VojIWv°<1yrne v zadnjem trenutku S 25 Evrope in vsega sveta.
Ity,	Ciano	je
^terin	Viktorju Emanuelu
iiJ‘ Co.l '.Sta^dolK° razgovarjala o ASkpfCl R°°sevelta, naslovljeni
NSsHlfclVIadaria-
r>l9|,	’	av*-	Havas.	Pred
je po-
U '•'flinift i.	av*- "avas.
^l^li ' držav Roosevelt k in nri'ie’d,ržavnemi' kancelarju ^ edsedniku poljske republike
Moseickemu mirovno poslanico, v kateri predlaga tri postopke za odstranitev vojne nevarnosti:
1. NEPOSREDNA POGAJANJA MED PRIZADETIMI.
2. PREDLOŽITEV SPORA NEPRISTRANSKI ARBITRAŽNI KOMISIJI.
3. SKUPNI PRISTANEK POGLAVARJEV NEMČIJE IN POLJSKE V CILJIJ POSTOPKA ZA IZMIRJENJE.
WASHINGTON, 25. avg. Reuter. V komentarju k poslanici dodajajo uradni krogi, da je Roosevelt zavzel stališče, da sta tako Nemčija kakor Poljska suvereni državi, ki se lahko medsebojno pogodita o nedotakljivosti svojega ozemlja. Narod Zedinjenih držav se enodušno upira vsaki nadvladi enega naroda nad drugim. Ameriški narod želi, da ne pride do oboroženega spopada, zaradi katerega bi trpeli tudi milijoni drugih narodov. Zedinjene
j^rsterjev udar v Gdansku
hb MEIPVRH0VNI POGLAVAR PO KRAJINE. — POLJSKA JE ZAPRLA VSE Tarifo ~~ ANGLEŠKE I.AniF ZAPlJS^Ain PRISTANIŠČE.
,K-	*	25.
države in njih predsednik žele, da se spor reši s pravičnim mirom in razsodbo arbitražne komisije. V slednjem cilju so USA na razpolago vsem državam. Predsedniku poljske vlade je Roosevelt med drugim napisal:
»Ako sprejmete moje metode rešitve spora, bodite prepričani, da bo Poljska uživala največje simpatije USA. V mirovnem cilju bodo Zedinjene države podprle i Poljsko, i Nemčijo.« V poslanici Hitlerju kakor Moscickemu izjavlja Roosevelt, da s tem »ne misli na nikako novo Monakovo«.
Poziv sv. očeta
VATIKAN, 25. avg. Sv. oče je po radiu naslovil na vladarje in narode govor, v
katerem je ponekod z ostrimi besedami naglasil nujno potrebo rešitve miru. Na' mnogih mestih je bilo občutiti, da je papež globoko pretresen. »Nevarnost je tu, toda še je čas, da se odstrani. Nič še ni izgubljeno za mir, toda za vojno je lahko vse izgubljeno, če se svet v z&dnjem trenutku ne izpametuje.«
MUSSOLINIJEV POSVET Z GENERALI
RIM, 25. avg. DNB. Mussolini je sprejel na daljši posvet vse šefe generalnih štabov vojske, mornarice, zrakoplovstva in policije.
ŠVICA PRIPRAVLJENA
LONDON, 25. avg. Reuter. Verodostojni viri poročajo, da je švicarsko vojaštvo v najstrožji pripravljenosti.
Medcelinski finale za Davisov cup:
Avstralija - Jugoslavija 1:1
°-7 av8usta- Gdanski senat je
K"1 °<<roi0na 0(1 24' Juni)a 1933
strank(.	v°djo narodne socla-
>7^89 * /orsterja za poglavarja ^V^nen, „ ta Gdansl{a. Forster je ' Hi' kotla r	tud* pokrajinski po-
*<*k nr(Jrei8er]a ni znana. Polltič-in r|eds*va Policije je postal ektno podvržen senatu. Policija Gdanska je ure-
jena po vzorcu nemške Gestapo.
GDANSK, 25. avgusta. DNB. Pogajanja med senatom in poljskimi carinskimi inšpektorji so prekinjena. Poljska delegaci
Punčec se je z zmago nad Bromvichom približat vrhu sve* tovne teniške rangliste — Mitič je podlegel Ouistu
Na travnatih igriščih »Langwood Cri-cket and Tennis Cluba« v Chesnut Hillu
blizu Bostona v ameriški državi Massa chussets se je včeraj pričel teniški med-
rv‘‘vl J*	- "'j---------------------------------- Vtu	dj	I«
ja se je vrnila v Varšavo. Pred poldnem conski finale med Avstralijo in Jugosla-je Poljska zaprla vse meje okrog Gdan- vijo. Z ozirom na to, da predstavlja av-ska, nasproti Zopotu. Telefonske zveze stralski tenis elito tenisa na svetu, nam je med Gdynjo in Gdanskom so prekinjene, prinesel prvi dan odličen lezu!^:	1:1.
Gdansko pristanišče so zapustile vse an- Mitič je sicer podlegel Avstralcu Ouistu gleške ladje.	Is 0:6, 4:6, 3:6, zato je pa Punčec dosegel
senzacionalni uspeh z zmago nad trenutno sigurno najboljšim teniškim amaterjem na svetu, Bromvichom v štirih setih 6:2, 8:6, 0:6, 6:2. Punčecova sijajna forma nam teoretsko skoro jamči, da bo uspel tudi proti Ouistu, odločilna bo vsekakor igra v dvoje. Upajmo, da nam bo tu sreča bolj naklonjena kakor proti Nemčiji, kajti avstralski par je skoro nepremagljiv.	*
Maribor, 25. avgusta.
Konkretne posledice nemško-sovjel-skega pakta o nenapadanju je težko predvideti. Toda, da se nedvomno ugotoviti tista generalna linija, ki jo je imela sovjetska vlada pred očmi v trenutku, ko je pristala na nemški predlog. To je generalna linija, ki jo je branila Rusija vsa leta po svetovni vojni, linija aktivnega odpora proti napadalcu.
Morda se ta trditev v tem trenutku nekoliko čudno sliši, toda prav gotovo jo bo poti'dil bodoči razvoj. Potrjujejo jo pa tudi že konkretna dejstva, za katere vemo danes. Predvsem je treba imeti pred očmi, da je Sovjetska zveza odločno izjavila, da angleško-francosko-sovjetske razgovore ne smatra za take, ki bi bili v nasprotju z nemško-ruskim nenapadalnim paktom. Pristaja torej na nadaljevanje vojaških razgovorov. Nenapadalni pakt z Nemčijo je dal Rusiji samo to, kar ji niso hoteli priznati Chamberlainovi diplomati: garancije glede napada na ruski zahodni meji. Spomniti se moramo na neštete intrige, ki jih je pred meseci zlasti angleška agencija Reuter vršila, da bi prikrila pravo ozadje nesporazumov med SSSR in Anglijo, pri čemer je celo trdila, da ruska vlada ne pristane na vzajemne garancije, ki bi bile za vse enako breme. Agencija Tass je razbila te intrige v javnem mnenju z jasno izjavo, tla je bil in je glavni predmet sporazuma, vprašanje o angleško-fran-coskih garancijah za primer indirektnega napada na SSSR. Z drugimi besedami, Chamberlain in Bonnet sta še vedno računala na možnost, da se da napraviti sporazum z Nemčijo na račun Rusije, zato sla tudi za vsako ceno hotela pustiti odprta vratca, ki bi omogočala Angliji in Franciji, da odbijeta pomoč Rusiji, ki bi bila napadena od sil pakta proti lcominterni.
Seveda se pri lem Angleži in Francozi sklicujejo na tako zvanc proteste" baltskih držav proti garancijam. Toda ali ni Danzig prav tako primer indirektnega napada na Poljsko? In vendar se Anglija in Francija nista niti za trenutek obotavljali dati Poljski tudi take garancije. Za vsakega objektivnega opazovalca mora tedaj biti povsem razumljivo, če je Rusija gledala v angleško-francoskera zavlačevanju samo manever reakcionarnih krogov zahodnih demokracij, ki naj bi pripravil Rusiji osamljeno vojno s silami pakta proti kominterni, ter si je zato priskrbela garancije proti takim naklepom v obliki pakta o nenapadanju z Nemčijo.
Morda bo marsikdo dvomil, da stvari dejansko stoje tako. Toda vzemimo najnovejši manever cliamberlainovske propagande. Nedavno so neke agencije objavile vest, da je prišlo do prekinitve vojaških pogajanj zato, ker da je Rusija zahtevala angleško-fran-coske obreze o pomoči na Daljnem vzhodu. Agencija Tass je bila zopet prisiljena zelo ostro demantirati take vesti, kajti Rusija nikoli ni postavila zahteve po angleško-francoski pomoči na Daljnem vzhodu. Pač pa je prišlo do prekinjeuja pogajanj zaradi teti8; ker je angleško-francoska vojaška misija postavila predloge o načinu ..sodelovanja", ki ga nobena država, ki nekaj drži nase, ne bo sprejela. Chamberlain je najprej svetoval Po-ijakom, naj se upro prehodu rdeče armade po poljskem teritoriju in potem je na podlagi takega poljskega stališča angleško-francoska vojaška misija predlagala Rusiji, naj uvrsti svoja letala in pilote v — poljske vojaške edinice in pod komando — poljskih častnikov. Takšen predlog seveda že sam po sebi predstavlja sramotitev velesile, ki ima najmočnejše letalstvo na svetu. Razen tega je dal tak predlog jasno razumeti, da smoter angleško-francoskih pogajanj ni bil v prvi vrsti zgradili nezlomljivo fronto miru, marveč predvsem izmanevri-rati Rusijo tako, da sc bodo sicer od nje zahtevale žrtve, da bi se pa istočasno čimbolj izrinila od soodločanja v eventuiflni vojni, a zlasti — po vojni. Pa Še to samo tedaj, če bi se nikakor ne posrečilo že prej insec-nirati sovjetsko-nemškega spopada ob
Angleži že upajo v mirno poravnati
Globok govor Halifaxa po radiu — Anglija se bo uprta vsakršni izpremembi evropski zemljevida — Posvetovanja pri Hitlerju — Nemški odgovor Angliji
Nemčija vztraja pri svoj®111
LONDON, 25. avgusta. Reuter. Po izčrpni diskusiji v spodnjem domu, ki je bila zelo resna, je bil zakon o posebnih pooblastilih vladi prečitan tretjič in izročen lordski zbornici. Prihodnji sestanek parlamenta bo v četrtek. Kralj Jurij je zakon o diktatorskih pooblastilih vladi že podpisal. Lordska zbornica ga je soglasno sprejela.
LONDON, 25. avgusta. Blokada Nemčije se je dejansko že začela s tem, da je prepovedan izvoz vsega, za vojne namene potrebnega materiala iz Anglije. Kakor poroča Reuter, je Anglija naročila svojim konzulatom v Nemčiji, naj svetujejo angleškhn državljanom, da takoj za-puste Nemčijo. Prav tako je Foreign Office izdal navodila oblastem, naj ne puščajo potnikov v tujino, ker bi se zaradi napetega položaja ne mogli vrniti domov.
LONDON, 25. avg. Reuter. V nadaljevanju svojega govora v radiu je lord Ha-lifax dejal: Prepričan sem, da so bili Poljaki vedno pripravljeni na sporazum z Nemč‘jo, če bi imeli zagotovila, da se ne bo uporabila sila. življenje vseh narodov odvisi od mesebojnih odnošajev z ostalimi državami, ki se vzpostavljajo po danih prilikah. Angleški narod se je vedno upiral nadvladi enega naroda nad drugim v Evropi in si prizadeval, da se vzpostavijo čtnt znosliivelš' odnošaii. Zaradi tega smo vložili vse napore v zagotovila nekaterim ogroženim državam.
Končno smo v zvezi s Francijo začeli pogajanja z Rusijo, ki so pa brez naše krivde zašla v povsem drugo smer. Toda razvoj dogodkov niti malo ne bo vplival na obveze, ki sta jih dali Francija in Anglija Poljski in ostalim državam. Anglija ni imela nikoli namena napasti Nemčije, če je Nemčija pripravljena, da pristopi k reševanju sporov brez uporabe sile, tedaj Angleži znova ponavljamo, da smo pripravljeni iskreno sodejovati z Nemčijo v odstranjenju evropskih težkoč in rešiti vsa vprašanja, ki so na poti sporazumu med nami in Nemci. Tako bi zagotovili Evropi njeno bodočnost. Prav zato se upiramo vsakršni izpremembi evropskega zemljevida. So narodi v Evropi, katerih usoda ni vezana z našo, toda oni pozabljajo, da sprejemamo mi nase velik riziko, če pustimo, da ostanejo narodi brez svobode, ker bi v tem prmeru prišla na vrsto tudi naša svGboda in neodvisnost. Mi smo ustvarili organizacijo, katere vpliv se čuti po vsem svetu in to našo tekovino moramo zašč'tlti. Nas vse je ganil apel, ki ga je v interesu miru naslovil na svet belgijski kralj Leopold, čuli ste besede sv. očeta, ki jih je sinoči govoril po radiu. SFšali ste poslanico, ki jo je naslovil na italijanskega kralja in cesarja Roosevelt, v kateri predlaga, naj Italija formulira miroljubno rešitev sedanje krize. Prepričan sem, da bo ves svet odobril zadržanje Anglije in njene vlade v teh usodnih dneh.«
BERLIN, 25. avg. Izjave Chamoei in Halifaxa so ostale v berlinskih P ^ tičnih krogih brez odmeva. so to fraze brez haska. »Chamberia ^ Halifax nista pokazala razumevanj® nemške težnje in sta s svojim P' |( njem le ohrabrila Poljsko. London^ ve, da je nemška skupina na podjarmljena in da je Nemčija leta čala, v nadi, da bo nemško-poljsk1 , razum 1. 1934. ublažil in izpremenup sko stališče do Nemcev. Chambed® Halifax sta podžigala poljski šovF'
listov *
kazoč na pisanje nemških u:nv'xjMiii Poljski. Anglija dobro ve, da Neitid)®^ ogrožava nje, zato hoče vojno 1® da bi rešila versailleske diktate. če Anglija prevzeti odgovornost ®®^, no, je to njena stvar. Toda, jadikovanjem o posledicah njenih dejanj.«
LONDON, 25. avg. Reuter. J“jj tisk piše, da je svet v nekakšnem 5 , $ ku in glede na izredno važnost stv ' katere gre, je težko določiti dejan5 ložaj. Listi posvečajo veliko paž°i® $ ferenci nemških civilnih in	50
ličnikov pri Hitlerju. »Vel'k a Bf1.. v vsakem primeru znala braniti D čast.« »Daily Maik piše, da so o®1 fty ki jih bodo izvedli državniki v $"m nem trenutku, zgodovinskega
Vlada narodne sloge v Francjl1
Poziv Francozom v resnih trenutkih - Čete zasedalo Maginotovo
PARIZ, 25. avg. Havas. Daladier pripravlja apel na edinstvo vseh Francozov, ki naj bi se v prvi vrsti izrazilo v sestavi vlade nacionalne unije. Francoska vlada bo še v teku dneva izpopolnjena z novimi osebnostmi. Med politiki se spominjajo imena Blum, Marin, Frossard in Flandin.
PARIZ, 25. avg. Kljub mobilizaciji novih letnikov, je življenje v Parizu normal no. Prekinjen je le medmestni teleionski promet, ki je prvenstveno v službi narod-
ne obrambe. Kakor so v Angliji vse vojne slie doma in v kolonijah postavljene v stanje vojne pripravljenosti, tako je tudi Francija v redu izvedla delno mobilizacijo armade. Na ukaz francoskega generalnega štaba so začele vpoklicane čete pehote in specialistov zasedati Maginotovo utrdbeno črto. Na vzhodu so dovažali vso noč številni vlaki velike transporte. Po vsej Franciji vise lepaki s pozivi pod orožje.
Pred ultimatom Poljski?
PARIZ, 25. avg. Havas je izvedel iz Berlina, da trajajo od sinoči dalje neprestana posvetovanja med Hitlerjem in najbližjimi sodelavci, posebno Gor ngorn in Ribbentropom. Konferenci prisostvujejo vsi armadni šefi ter vrhovni poveljniki zrakoplovstva in mornarice. Zatrjujejo, da je glede Poljske že padla odločitev, ki bo skoro izvršena.
VARŠAVA, 25. avgusta. Reuter. Po daljši seji je poljska vlada stopila v telefonsko zvezo z angleško in francosko vlado, ki sta imeli istočasno posvetovanja. Telefonski pogovor je trajal dalje časa, nakar je Poljska izdala obrambne ukrepe. Vpoklicala je pod orožje vse letnike rezervistov do 50. leta in pomožno osobje. Mesto je »čilo snoči v rahlem razburjenju, povsod je polno vojaških kamionov in vozov. Taksiji prevažajo mobilizirance v kasarne. V političnh krogih so mnenja, da bo Nemčija pred tannenberško proslavo poslala Poljski ultimat.
POSVETI PRI BECKU
VARŠAVA, 25. avg. Reuter. Zunanji minister Beck je sprejel sinoči angleške-
ga in sovjetskega poslanika. Obmejni incidenti se množijo.
VARŠAVA, 25. avgusta. PAT. Tukajšnji listi pišejo z ogorčenjem o nezaslišanem preganjanju Poljakov v Nemčiji. Poljaki v Nemčiji so izpostavljeni krvavemu terorju. Nemška policija zapira cele skupine podeželskega prebivalstva, ali pa ga odpošilja v internacijo.
Papenova misija v Turčiji
BERLIN, 25. avgusta. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da si Nemčija prizadeva, pridobiti Turčijo za izpremembo njene i zunanje politike. Poslanik von Papcn po-j tuje v Ankaro s posebnimi instrukcijami nemške vlade. Včeraj ga je sprejel turški t zunanji minister ob prihodu v Carigrad. | Saradzoglu se je dolgo časa razgovarjal s Papenom, nato je sprejel tudi grškega poslanika. Pozno ponoči se je Saradzo-| glu nemudoma odpeljal z avtomobilom 1 k predsedniku republike, ki ga je obvestil o posvetovanju s von Papenom. Danes zjutraj je imel turški zunanji minister daljše posvetovanje s predsednikom vlade.
„nevtralnosti‘! zahodnih velesil.
Nenapadalni pakt jc vse tc račune prekrižal tor postavil zahodni velesili pred dejstvo, da se sedaj ne bo moglo več pripravljali ..Monakova" na račun drugih narodov in Rusije, marveč samo še — na svoj. Zato je razumljivo, če angleško-francoski reakcionarji, ki so izdali Avstrijce, potem Čehe in Slovake ter so se pravkar pripravljali izdati tudi Poljake, na ves glas kriče: Rusija je izdala interese miru. To kričanje se vrši no vzorcu
1 ...  miiii
onega: iščite
latu! Da, Rusija jc „iz-dala“ samo en ,,mir“ — monakovski ,,niir“. Pri tem je okrepila tudi svoj (lastni položaj — in tu jc doživel Chamberlain najtežji poraz, ki ji bo (/»mogoči! zavzeti tisto mesto, ki sla ga Anglija in Francija reklamirali zase: odločila bo vsako bodočo vojno. Politična iniciativa se je izmuznila iz rok Londona in Pariza. Ključe drži danes v rokah Moskva. In v lem jc velik pomen nenapadalnega pakta. ‘	Y.
PARIZ, 25. avg. Narodna zvez® y slovila na vse Francoze apel, da f6^ okrog svoje vlade, ki ji ponavljaj® svoje solidarnosti in simpatij. 0oV
PARIZ, 25. avg. Havas. Službe11 ^ ne prinašajo ukaz o prevzemu vS vd<‘ jetij, ki delajo za narodno obramb • žavno upravo.	.-m	p0'
PARIZ, 25. avg. Reuter. ^n,e*isA*. slanik je obvestil vse državljan® ^ei*1 nemudoma zapuste Francijo in se v domovino.
Razočaranj® v To^,.
TOKIO, 25. avg. V poučenih	P
de, da je ostavka vojnega 1111,11 gakija sklenjena stvar. P° 1 a nemško-sovjetskega nenapadalne^, jj ]• ta je japonska vojaška stranka> ‘I)|f načeloval Itagak1, s svojimi za^ gitdP'5 vojaški zvezi z državami osi v	ti
protikomunističnem bloku d<p' poraz. Vprašanje je, če ne	d
Itagakija sprožila padec celo* r de.	j	2
LONDON, 25. avg. Reuter javlf„
kinga, da se tam mnogo g°v^‘ vajšnjem pomirjenju na Dalja®
p5;
Pravijo, da to*sicer ni neposr^
sledica evropskih dogodkov,
dvomiti, da je bil podpis pakta	^r.
čljo in Rusijo glavni sunek /
Skupina mlajših častnikov v jap mali vedno bolj izgublja »3 <J” jevitost je popustita.	^	j
----- r sOla,(fl5'
RIM, 25. avgusta..Reuter. .aje‘ vj dTtalia« piše Virginio Gayda, solini že ob priliki obiska ^etU j aprilu svetoval ,G8ringu, a gjjo. .^I sklene nenapadalni pakt 7	j
MADRID. 25. avgusta. poveljstvo je zaukazalo, d® drojj}$ tujci nemudoma zapustiti P	h
altarja. V teku 48 ur ne srn tujec več v mestu. ___ jj|s$
Mariborska napoved:	:
s krajevnimi padavinami 26D Včeraj jc bila najvišia top .	jj
najnižja 16, opoldne	ize. furnir
Borz..CUrih,25.VlftD^^:/lIf 11), London 20.78%. Nej *	f
23.32H, Amsterdam “ , RudiU1®
Praga 5.40, Varšava	.
Atene 3.90. Bukarešta/
jjovice
Celjska proslava kraljevega rojstnega dne v znamenju narodne sloge
„.	Celje,	25.	avgusta,
sinoči je bil v posvetovalnici na mestnik” poglavarstvu širši sestanek zastop-j, 0v civilnih in vojaških uradov, šol, i rP°racij jn društev. Sestanek je sklical y v°ta^mestni predsednik g. dr. Alojzij sv * S1 - sestanku se je sklenila čim ecanejša proslava kraljevega rojstnega l^eva 6. septembra. Ta dan bo po cer-
slav;
opravilih dopoldne okrog 10. pro-
va pred mestnim poglavarstvom, ka-0 *e Se i>pdo udeležila društva, šole in ^ občinstvo. Na sporedu bo govor
Eodh 6-ga Pre(^ednika o pomenu dneva, ca in petje. Po proslavi bo promenad-koncert vojaške godbe, ki bo zjutraj Cedila tudi budnico po mestnih ulicah, t ,ecer 6. septembra bo ob 20. svečana ud i ?.a P0 mesinih ulicah, ki se je bo f. e ezil° vojaštvo, društva in ostalo ob-stvo. Ob tej priliki je zastopnik fan-Vskega odseka sprožil umesten pred-
log, da bi se v tej svečani povorki z ozirom na resni čas, v katerem živimo, združili brez ozira na pripadnost organizacij t&r korakali Sokoli in Slovenski fantje skupaj. Predlog je bil simpatično sprejet. Zupan je apeliral na sporazum obeh organizacij v tem smislu. Pročelje mestnega poglavarstva bo na predvečer in na večer 6. septembra svečano razsvetljeno. Istotako apelira mestno županstvo že danes na vse hišne posestnike in najemnike stanovanj, da na večer slavnostne povorke 6. septembra razsvetlijo okna svojih stanovanj po celem mestu, trgovci pa so naprošeni, da svoje izložbe primemo okrasijo s slikami Nj. Vel. kralja Petra II. in jih razsvetlijo. Na hribu sv. Miklavža se bo med povorko streljalo z možnarji. Hišni posestniki naj tudi že na predvečer okrasijo svoja poslopja z zastavami.
Drobna reportaža iz Bohinja
Velv°r potu3e P° Gorenjski, bo opazil Ble i razkko me<i Bledom in Bohinjem, d mzkošen in moderen, Bohinj skroji m naraven. Kdor si zaželi pravega obl °.C’t'kca ’n Pomirjenja živcev, ta bo ’ Dlan Pokinj 'n se opajal z božanskim Dlan'	zrahom ter se divil lepotam
Ij. ®, ki obkrožajo Sv. Janeza in Bo-tJu ? jezero. Nič modernih hotelov in , **ih v'*‘ ^esl° njih stoje sredi na-<jQ, 1 Parkov planinskim domovom po-fe”1	’n	Pensioni, ki nudijo letovi-
TJem dovolj udobnosti.
■fcjj11 ?vin ta tujec je v Bohinju kakor hitijc-' no Prijazni in gostoljubni Bo-k«rCl ne store za letoviščarje samo tega,
■ IHg m°rajo, ker dobe za to pač plačilo, ^ pa so jim prijatelji v vseh zadevah. seii' »tožen, te skušajo razvedriti z ve-d0v[-1 razg°vori in pristnimi planšarskimi «tar si zaze3iš v planine, te bo tudi l ■ °cakar veselo peljal skozi prostrane . ove v ponosne planine, kjer zaživiš !%e n°ma drugo življenje sproščeno eno-D0ve,VSa^danjosti. In o vSem tl bo pri-hu ^dcval spretni vodnik. O vsakem vr-kaj povedati, o vsaki vasici teea kai zanimivega. Dan poteče, da se J1'h ne zaveš.
najspretnejši in najstarejsi bo-
hinjski planinec je ljubeznivi in zgovorni logar, ki se tudi piše Logar. Njegova lepa in udobna gostilna je znana pač vsakomur, ki zahaja v Bohinj. VednO ima dosti letoviščarjev. Lani so bili pri njem celo Egipčani, ki so bili za Gorenjsko prava atrakcija. Gospod Logar je skoraj celo svoje življenje prebil v planinah. Bil je nad 50 let grajski logar in je služil kot nadgozdar mnogim kranjskim in tudi štajerskim graščakom in veleposestnikom. Triglavsko pogorje pozna, kakor redko-kateri planinec. In kako je prijetno ob tem starem logarju! Toliko ve zanimivega in zgodi se, da se ob večerih zbero številni letoviščarji v Logarjevi gostilni okoli njega in on jim pripoveduje o svojih doživljajih v planinah. Zato pa je pri Logarju tudi vedno dosti planincev.
V Bohinju je še vedno mnogo pripovedovanja o nedavnem taboru kmetske mladine, ki je prežel vse z velikim navdušenjem za rodno grudo in kmetsko delo. Bohinjec ljubi svojo zemljo, to je pokazal tudi kmetski tabor, ki je bil pravi triumf kmetske miselnosti. Mlaenež, ki' ne veš, kaj pomeni vsaka ped kmetske zemlje ,pridi v Bohinj in vzljubil boš.domačo grudo, ki te redi!
’t. Zanimiv proces v Celju
^ celjskim okrožnim sodiščem bo v • .*• m. velika razprava proti 51-$en((U lavnemu notarju g. dr. Dušanu 'n je a r i n iz Prevalj, 40-letnemu pos.
^reVa]-emu trgovcu Karlu Sedeju iz Do$, J/ 50-letnemu lesnemu trgovcu in V°&rariatlU ^erzunuiz Čemeč pri Dra-• j u r l'631etnemu pos. Matevžu K r e-itia h- ,eva13- Leta 1935 3e Ma likvrdi
ftHS Prva
J!irska rudarska družba na Lešah pri
se
i vkljT'- ^va hrvatska štedionica „
k bi n za 0kr0R 2,000.000 din, dočim
°žba ■ p°sestvo cenjeno 3,000.000 din.
%itv„Je j)'3a vložena zaradi prenizke
dpesestva. Dr. Senčar je kupil na ažbi razne nepremičnine v povr-
šini 58 ha in 20 a zemlje za 309:000 din, pol hiše in del gozda, Karl Sedej pa 71 ha in 99 a zemlje pa 369.000 din, obenem pa še 1 in pol stanovanjske hiše, kočo in gozd. Ob času cenitve leta 1935 je posedovala Ilirska rudarska družba 408 ha zemljišča, med tem 224 ha gozdov. Vso zadevo je obravnavalo pred leti že državno tožilstvo v Mariboru. Višje drž. tožilstvo v Ljubljani pa je spise izročilo drž. tožilstvu v Celju, ki jc sestavilo 45 strani dolgo obtožnico. Zaslišanih bo mnogo prič. Dr. Senčarja brani odvetnik dr. .Janko Štor, tožltelja pa zastopa dr. EmilŠte-fanovič.
in sicer za 2,4 milij. na 666,797.114 din, vloge v tekočem računu pri 16 hranilnicah (od 21, kolikor jih sploh ima tekoče račune) za 17,3 milij. na 486,100.147 din, skupne vloge pa pri 12 hranilnicah. Tudi število vlagateljev kaže zelo ugodno sliko: število vlagateljev na knjižice se je povečalo pri 12 hranilnicah skupaj za 437 na 125.373, število tekoč, računov pri 9 hranilnicah za 27 na 6.606, skupno število vlagateljev pa pri 12 hran. in sicer za in je mesec julij do sedaj najugodnejši v tekočem letu.
proti cementnemu in papirnemu kartelu
!,'van|e i^>Sebna komisija pregledala de-
1,1 da]« roentnega In papirnega kartela l,vert... počilo, j© trgovinski minister preiskavo prod obema karteloma.
Hkrati je minister razrešil člane komisije njihovih funkcij ter razveljavil novi cenik papirnega kartela dokler preiskava nebo končana.
J^dnim izvoznikom
h i2cid
^kiraT1iP(!r?ča» ^ *e *a izvoz svežih t^slovJ 'J 'k v Nemčijo po nemško
* ®°0.onn	10	kliringu	rezervirana vso-
ceno mark- Nemška oblastva so zni-nta od nepakirana letna sveža ja-t *osiOVaLina 15 mark za 100 kg franko
trn ^ko~neni®ka meja. Za prodajo n a na ^arsk0 nem5ka meja se cena If^taija ,, * nemških mark. Izvozna to J? a 33 dinarjev za vsakih 100
- ^4. Senfotnlim Pa nnvo.rlnmh
Vedano
septembra. Po navedenih nada1jnjega odloka Prizada Prodajati sadje po 24. sept.
'(v,prva j , Kamniku so pričeli te dni gra-tao no,,"' P0 opravila kamniška občina. laPie bo do zime dograjeno.
S
III. MEDNARODNI KONGRES SLAVISTOV
Ministrstvo za trgovino in industrijo je na prošnjo izvršilnega odbora III. mednarodnega kongresa slavistov v Beogradu, dovolilo dopust od 18. do 25. septembra nastavljencem (slavistom) srednjih in strokovnih šol, da sc lahko udeležijo kongresa.
Nesreča ptujskega avtobusa
Včeraj zjutraj se je v Skorhi blizu Hajdine pri Ptuju ponesrečil Lioingerjev avtobus, fki vzdržuje promet na progi Maribor—Ptuj. Sredi ceste je na avtobusu počila pnevmatika, kar je povzročilo, da je avtobus treščil v obcestni brzojavni drog, ki se je prelomil. Avtobus se je nato s potniki vred prevrnil v obcestni jarek. K sreči so ostali vsi potniki nepoškodovani, le ustrašili so se močno. Pretrgane so bile tudi telefonske žice. Ko je šofer zamenjal kolo, je avtobus nadaljeval vožnjo proti Ptuju.
o. Javno kopališče pri Tržiču. Pravkar so dogradili javno kopališče v Križah pri Tržiču. Od postaje Križe-Golnik jc oddaljeno 10 minut in leži blizu ceste na Golnik.
o.	Skrivnostno truplo v gozdu. V gozdu blizu Mednega je neka ženica našla neznanega mrliča. Truplo je že razpadalo in črvi 30 obraz že tako razjedli, da moža ni mogoče prepoznati. Neznanec je okoli 40 let star, oblečen v lepo modro obleko in fino perilo. Sodijo, da se je sam zastrupil.
o.	Občni zbor Slomškove družbe na Brezjah. Pravkar je bil na Brezjah zaključen občni zbor Slomškove družbe, katerega se je udeležilo veliko število učiteljev Slomškarjev. ‘Na zborovanju je bilo več referatov o prosvetnem delu med narodom. Vsa poročila so ipobazala veliko društveno delavnost.
o.	Naši inženirji in arhitekti na Golniku. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov je obiskalo zdravilišče Golnik. Ogledali so si vse zdraviliške naprave ter novo poslopje železničarskega okrevališča za pljučno bolne.
,C«ffe
c. Na Okrešlju v Savinjskih planinah bo v nedeljo, 27. t. m., ob 10. sv. maša za planince in izletnike. Vabljeni 1 c. Planinski tabor priredi SPD v nedeljo, '3. septembra na Plešivcu (Uršlji gori), kjer se zberejo planinci iz vse Slovenije.
c. Kongres planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo 8. in 9. septembra v Nišu.
c. Borza dela. 20. avgusta je bilo v evidenci 343 brezposelnih, in sicer 220 moških in 123 žensk. — Delo dobijo: 2 hlapca, 1 ma-jer, 1 krojač, 1 pek, 2 mizarja, 6 dekel, 1 natakarica, 1 sobarica, 1 vzgojiteljica, 14 kuha-aic, 10 služkinj, 1 gospodinja,
c. Na drž. prvi deški in drž. dekliški ljudski šoli v Celju bo naknadno vpisovanje učencev in učenk za prvi razred v petek, 1. septembra, od 8. do 12. Istočasno bo V sobi otroškega vrtca I. deške ljudske šole vpisovanje novincev in novink za otroški vrtec. Dne_ 2._ septembra bo ob 8. šolska maša v opatijski cerkvi, redni pouk pa se začne 4. septembra.
c.	Drž. deška meščanska šola v Celju. Zavržni popravni izpiti se bodo vršili v sredo,
VLOGE STALNO NARAŠČAJO
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so tudi v juliju naraslo vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah, in sicer za skoro 20 milijonov din na 1.152,897.261 din, medtem ko Jo znašal porast v juniju nad 17 milij. Vloge na knjižice so naraste pri 11 hranilnicah
30. avgusta, popravni izpiti za I., II. in 111. razred pa v četrtek, 31. avgusta. Vpisovanje v vse razrede bo 1. in 2. septembra od 8. do 12. Učenci iz tujih šolskih okolišev morajo vložiti posebno prošnjo na kr. bansko upravo za spregled šol. okoliša; priložena ji mora biti izjava občine rednega bivališča učenca, da bo za prosilca prispevala k vzdrževanju šole. Zadevna pojasnila se bodo dajala pri vpisu. Služba božja bo 9. septembra, pričetek rednega pouka pa 11. septembra. Natančnejša navodila so nabita na razglasni tabli v šoli.
ski postaji nakladali premog na žel. vozove, ski postaji nakladali premog za žel. vozove. Posestnik Ravnak iz Šmarjete je pripeljal voz, natovorjen S premogom, na rampo. Voz se je na robu prevrnil in potegnil za seboj oba konja. Enemu konju je zlomilo nogo in so ga morali na mestu pokončati. Posestnik utrpi več 1000 din škode.
Ptuj
p. Na veliko žalost mnogih Ptujčanov se je cirkus Buffalo včeraj odpeljal s Ptuja, zato pa so dobili nadomestilo v podobi dolgolasega in dolgobradatega mistika in preroka, ki jim obljublja pregnati skrbi in težave. Kakor se vidi, so zlasti ženske brez razlike starosti navdušene za to novo ptujsko atrakcijo in nadvse rade hodijo odlagat tjakaj svoje skrbi.
p. Mestna hiša v novi podobi. Pred kratkim so prebarvali mestno hišo, in ker so že prej obnovili tudi nekatere sosednje hiše, je dobil Florijanski trg, ki predstavlja središče mesta, novo podobo.
p. Te dni se začenjajo na gimnaziji popravni izpiti, kar ima za posledico, da se pojavlja na ulicah spet več dijaških obrazov, ki pa se zdijo vendar nekoliko zaskrbljeni.
p. Zadnje dni se pritožujejo Ptujčani nad dejstvom, da vsak večer tako pozno zagorijo luči po mestu, in sicer šele, ko je skoro že trda tema. To pa predstavlja zlasti na glavnih ulicah veliko prometno oviro.
n. Splitski obalski delavci bodo spet stavkali. Na velikem zborovanju so sporočili ponovno svoje zahteve. Ce jim ne bodo ugodili, bodo delavci začeli stavkati.
n. Toča tudi v Srbiji. Zadnje dni je debela toča uničila polja in vinograde na južnem delu naše države. Izgleda, da je toča pustošila po vsej državi.
n. Za nove ceste v donavski banovini je odobren kredit, kakor poročajo listi, v znesku, 250 milijonov din.
n. Trije gobavci so pobegnili. Pred dnevi so pobegnili iz sarajevske bolnišnice trije težko oboleli gobavci. Oblasti so izdale tiralico za nevarnimi bolniki.
n. Na kol se je natakni! pri padcu s hruške v Ravnah blizu Sarajeva kmet Joso Lacma-novič. Kol mu jc predrl prsi tik pod srcem. Kmeta so odpravili v bolnišnico, kjer pa je njegovo stanje zelo resno,
— Prišel sem, da vas bom bradi...
Zbiranje zdravih narodnih sil
»KMETSKA PROSVETA« POZIVA K
V sredo zvečer je imel Izvršilni odbor »Kmetske Prosvete« v Ljubljani sejo, na kateri so odborniki in posamezni predstavniki podeželskih okrajnih odborov razpravljali o nekaterih važnih in perečih vprašanjih. Po vsestranski izmenjavi misli, je odbor sprejel važne sklepe, ki bodo članstvu sporočeni v najkrajšem času.
»Kmetska Prosveta« je pred novim in resnim delom na slovenskem podeželju. Kakor prej, tako se bo to delo tudi sedaj nadaljevalo izključno v znamenju zbiranja vseh zdravih, nesebičnih in zavednih
SODELOVANJU NA PODEŽELJU
kmetskih ljudi in prosvetnih delavcev na vasi, v sodelovanju z dobro mislečimi in nesebičnimi šolanci. Vse delo pa velja izboljšanju kulturnih, socialnih in gospodarskih razmer slovenskega podeželja.
Osrednji odbor KP v Ljubljani poziva vse članstvo in prijatelje, da se pri delu natančno ravnajo po skupnem programu. V vseh zadevah naj se obračajo vedno na osrednje vodstvo v Ljubljani, oziroma na posamezne predstavnike KP v poedirtih krajih na podeželju.
Maribor
Mariborski grad - pasivna postavka
Ali bo mestni svet upošteval prvotni načrt: mariborske grad — mestni magistrat?
Iz svoje preteklosti je Maribor ohranil h eno v vseh ozirih znamenito stavbo, svoj grad. Izmed vseh starejših mestnih stavb so edino na njem uveljavljene tiste štiri lastnosti, ki upravičujejo ohranitev kakega spomenika iz starejše dobe. Prvič je grad res stara stavba, v sedanji obliki vobče iz 17. stoletja, a z mnogo starejšimi temelji. Drugič mu je pripadala kot sedežu mariborskih gospodov važna zgodovinska vloga; tretjič je grad arhitektonsko in umetniško pomemben, v več ozirih odličen; in končno: stavba ima tak položaj, da s svojo lego in stavbeno zasnovo nikjer ne ovira modernega razvoja mesta. Kar je drugih »starih« stavb v mestu, ki se v naivni, neizkušeni tesno-srčnosti čuvajo v starinski neznatnosti, nelepot, nerodnosti, so vse v opreki z nekaj ali z vsemi izmed omenjenih zahtev.
Grad pa se mora ohraniti, a seveda le v svojem ogrodju, sicer pa z novimi pritiklinami, kakor jih zahteva moderno življenje; mora, pravim, ako se naj ne upro-pasti ali profanira najpomembnejši in naj značilnejši spomenik, nekaka Akropola Maribora, ki razen dveh cerkva itak nima nobene vsaj do neke višine reprezentančne stavbe, če med nje ne štejemo državnega mosta. Zalo se je mestna občina povzpela do velikega, zares patriotičnega čina, da je grad kupila prav v dvanajsti uri, ko je bil profaniran in na polu propasti. Kupna cena za grad ni bila previsoka; saj je že prostor sam — najvidnejši v mestu — toliko vreden.
Občina je pri nakupu namenila grad za najboljšo, najbolj poklicano in času ter potrebam primerno porabo, kot občinsko hišo, magistrat. Saj dosedanji majhni magistrat s svojimi podstrešji, nadpodstreš-ji in katakombnimi prostorčki kričeče kaže nekdanjo provincialnost sedanje severne metropole slovenstva, poslopjece, ki ga današnji Glavni, trg kar potlači in ki se mora izpopolniti z drago najemnino in še dražjimi investicijami za. mestne ura-d". Grad pa je ogromna stavba — prav za prav tri poslopja — z reprezentanc nimi prostori redke veličine in krasote in z možnostjo vsestranske prilagoditve za množico uradov. V tem oziru so se pojavili pri prevzemu gradu pomisleki, zaradi neskladnosti sob, slabe razsvetljave i. tel. Pojdite pa danes v grad pogledat, kako prijazne, svetle, udobne in elegantne sobane in sobice so nastale in nastajajo v vseh delih gradu, celo v nekdanji grozeči, debelozidni bastiji! Odprtih pa je še mnogo možnosti za nadaljnje adaptacije, če bi bile potrebne.
Z oddajo gradu, t. j. prostorov v najem pa se je na občinski seji 28. februarja 1936 zaključevalo že tedaj, ko je njegova notranjščina bila pogreznjena v temo, zanemarjenost, razvalinstvo. »Za muzej bodo te zidovine in ti koti že še dobri«, so spoznali mestni svetniki; »vtaknimo tja še študijsko knjižnico, ki nam je v kazinskem poslopju itak v napotje, in še kak drug neboiigatreba urad, v pritličje pridejo kaki poslovni lokali, "klet ostane. Pri tem načrtu se je uspešno završilo le pritličje, ki si ga je — na svoje stroške — odlično priredil »Putnik«; vsakogar je presenetilo, kaj je zraslo iz prejšnjih ječi podobnih prostorov; to je doslej edina aktivna postavka pri kalkulaciji z gradom. Mrtva pa je klet, zamisel o šludijski knjižnici se je kmalu opustila — tako je ogromno grajsko poslopje ostalo na razpolago podjetju, ki ga imenujejo »muzej«; pod to firmo pa se da in skuša pridružiti zdaj ta, pozneje druga panoga, ki služi sf.irins venosti m zgodovinstvu — jež in lisica. Ta zelja po vseljevanju je in bo živa posebno zdaj in poslej, ko se kaže zc po dosedanji adaptaciji, kaka zakladnica lepih prostorov k ta grad. Iz načel-
~ ah kak'h? ~ razlogov pa se nihče nr oglasi z obnovitvijo prvotnega načrta zaradi katerega je bil tudi grad zares kupljen, da se namreč vanj presele mestni uradi, predvsem županova pisarna; da si je župan rezerviral ali »si misli rezervirati grajsko dvorano za slavnostne prilike, jc ostanek ali — upajmo — začetek izvršitve prvotnega namena kupljene zgradbe.
Marifcor&fci grad — mariborski magi-
strat, to je naravna enačba z eno neznanko, to je z voljo občinskega sveta, ki je doslej verjel gostobesednosti zasebnih ali teoretičnih interesentov in, zdi se, zaradi ljubega miru pritrdil njihovim predlogom; ni se pač zavedal tudi dale-kosežnosti sklepov, ki občino vežejo najprej moralno, postopoma pa težko materialno, in to trajno, poleg prvotnih investicij v redne, visoke stroške, medtem ko sama sebi ovira dohodke in zabranjuje prihranke. Ni še prepozno, da se. občinski svetniki povrnejo na izvirno točko. Magi-stratno poslopje bo potem na svojem pravem, uglednem mestu; tja spada po zgodovinski pomembnosti in pozivu modernega napredujočega Maribora posebno in nujno zdaj, ko se bo trg pred gradom
dostojno priredil kot predstavni prostor našega mesta za spomenik Njeg. Vel. kralja Aleksandra. To bo odslej idealen prostor za velike proslave. Naš Glavni trg že po prirodi in legi služi in bi naj v še večji meri služil drugim, posebno gospodarskim svrham; takisto stari magistrat. (O tem morda o drugi priliki).
In muzej? Ki se je deloma že vselil v grajsko poslopje. Enostavno:mestni muzej je že tam in spada tja; zanj zadostuje nekaj sob, če se predmeti res izberejo po pomembnosti. Splošni muzej (Kak? Banovinski? Ta spada v banovinsko središče. Mariborsko oblasni? Ta nima okvira, ni mariborska mestna zadeva; zanj je treba še posebno previdne izbire.
Aristides.
Določila novega tržnega reda
Mariborski tržni nadzornik g. inž. Ve-čerjevič je sestavil novi tržni red na podlagi osnutka; ki je bil sprejet na banovinski anketi tržnih strokovnjakov leta 1937. Mariborski tržni red se bistveno razlikuje od tržnih redov drugih slovenskih mest. Tako pozna špeharstvo in prodajo
cvetja ter zelišč tudi ob navadnih dneh in ne samo. ob glavnih tržnih dnevih. Novi tržni red natančno določa glavne tržne dneve in dneve pred večjimi prazniki. Tržnice po; tem redu so Vodnikov trg, Vojašniški trg, Glavni trg, Trg svobode in Strossmayerjev drevored-
Dvignite življenjski standard delavca
Maribor je tipično industrijsko mesto z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Poleg velikega procenta obrtništva in uradni-štva je v Mariboru, zlasti pa v okolici, največ delavstva. Tekstilna industrija je tako razvita, da od nje živi več- tisoč mariborskih in okoliških družinskih očetov.
Kako živi naš delavec. Životari, bi nam odgovoril sleherni na to vprašanje, saj za dostojno življenje ne prejema za svoje težko delo zadostnega plačila. Povprečni delavec v Mariboru dobi mesečno 800 dinarjev, s čimer je zelo zadovoljen. Če pomislimo, da 'mora plačati za borno stanovanje najmanj 300 dinarjev, mu za življenje prav malo ostane, za kulturne potrebe pa pri najboljši volji sploh ne najde več dinarja, ki bi ga lahko pogrešal. Zato je trditev, da se naše delavstvo ne zanima za kulturno udejstvovanje, zgrešena. Morda hrepeni mnogo bolj po kulturnem napredku in izobrazbi, kakor marsikateri drugi stan, toda prilike, v katerih živi, mu tega ne dovoljujejo.
Spričo nezdravih razmer, ki vladajo med mariborskim delavstvom ne po njegovi krivdi, smo lahko z njegovim obnašanjem se zadovoljni. Proti vsakemu pričakovanju je naše delavstvo še vedno trden narodni steber v obmejnem Mariboru. Priznati moramo, da se naš delavec^ zaveda vseh potreb severne meje. VsaKO nedeljo opazimo v obmejnih postojankah skupine delavstva, ki s pesmijo in dobro voljo utrjujejo narodno za-
vest našega obmejnega življa.
Tega se naj zavedajo odgovorni krogi, ki uravnovešajo življenjski standard našega delavstva. Z dobro voljo bi se položaj delavstva lahko mnogo izboljšal. Če bo delavec primerno plačan za težko delo, bo tudi najboljši'konzument. Od tega bo imel korist trgovec, obrtnik in kmet, pa tudi država, ki prejema od vseh teh stanov davke. S sistematično razdelitvijo dela bi se polagoma omejilo tudi izseljevanje sezonskih delavcev, ki bi uvideli, da jih more tudi domača zemlja dostojno preživljati. Pri dostojnem življenju, ki mu ga omogoča edino le pravičen zaslužek, bo naš delavec tudi dober občan in državljan, enakovreden vsakemu drugemu 'stanu človeške družbe.
LETO DNI SE BO POKORIL ZA KOLO
12. julija letos se je odigral na Slomškovem trgu pred glavno pošto zanimiv prizor. Iz poštnega poslopja je prišel neki moški, se razgledal ter se pognal za 24-letnim mlinarskim vajencem Ivanom Orbanom iz mariborske okolice, ki je ravno sedal na kolo ter se hotel odpeljati. Prijel ga je, vendar se je vajenec zelo razburil ter kričal, naj ga pusti s kolesom, ki je njegovo. Sele, ko je izvlekel okradeni Vodušek prometno knjižico, je Orban smeje dejal, da se je hotel s kolesom »samo malo voziti«. Policija ga je zaprla, sodišče pa ga je obsodilo na leto dni strogega zapora.
m. Kibji trg. Zaradi Slabega	r2Ul
na morju je bilo danes zelo malo rib n Komaj 50 kg jih je bilo, zato pa so d ^ cene višje. Pice so prodajali po -2 a > ^ delice po 14 din, mole po 22 din in »k po 22 din kilogram.	*
m. Prometna nesreča na Pobreški ^ Včeraj popoldne je. trčil 18-letni dija« v Dovs iz Lipskega v Nemčiji z motociK ^ avtomobil dr. Kreuzigerja na PobresB |_ Motociklist je padel in se laže PosK.. | v Dr. Kreuziger je ponesrečenca prepel bolnišnico.	..	„
m. Čigav je pes? K delavcu Alojzu r . v Aleljski cesti 41 se je zatekel mia! volčje pasme. Lastnik naj se zglasi na čenem naslovu.	-aa-le®*
m. Z motorjem se Je ponesrečil i ^ Leopold Koprivnik, vojaški referent Prl v Studencih. Pri padcu je dobil pretres , ganov in poškodbe na glavi. Zdravi se * nišnici.	.	^
m. Z gugalnice je padel na domačem ^ rišču ter si zlomil riogo 8-letni delavcev Polc Vilibald iz Ruš. Prepeljali so ga v ; ^ borsko bolnišnico.
m. Pri obiranju sadja je padel z 10-letm delavčev sin Vili Serk iz Kaffll«g? si poškodoval roko, da se je moral zat bolnišnico.	..g
m. Z boksarjem po glavi je napade* j, mimogrede zvečer na cesti proti Sv. M®** neki Viljem Hergot delavca Jožefa Maj«, iz Sv. Miklavža , pri Hočah.	.'žigi
m. Žebelj je požrl 4-letni rejenec ye Novak iz Pobrežja. Fantka so zanesli v : nišnico.	.	sg
m še en Roganov pajdaš. Orožni*1. :e aretirali 29 letnega Marka Perneka. » bil stalno v družbi zloglasnega razML^ Rogana in je sodeloval pri vlomu v j^i kovo trgovino v Kamnici. Morda ^(J,r|j]i ta vedel kaj novega o-Roganovih D? _ m. Lubajaška so prijeli. Zloglasneg3 J žigalca Franca Lubajnška, ki je šeIe Ln kratkim prišel iz zaporov, je po • P®, je, v Razvanju prijelo orožnišlvo.. da bo z njegovo aretacijo konec anonimnim pismom, ki so jih prej6*1 . gi posestniki v mariborski' okolici- ' $
* Izredni občni zbor društva »Nafl0® j 9. bo vršil v nedeljo, 10. septembra, ob P^j uri predpoldne v mali dvorani Nart"1 doma. — Odbor.	g	JO
Nočna lekarniška služba (od *y-.
vključno 25. t. m.) Lekarna pri Sv.
tonu, Frankopanova ul. 18, tel lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksa: va 1, tel. 21-79.
,. A"'
27-°I;
.n#0*
zadfli' ^ En#
Kfno
* Grajski kino. Danes Finale. smeh. Hans Moserj Luci Englisch. So senzacija dneva Podmornica D- *
* Esplanade kino. Danes »Potepuhi«. Paul Hfirbiger, L Erika Druzovič.	y
* Union kino. Danes zadnjič »Dru8a^e, ti«, film v nemškem jeziku prekrasne bine po istoimenskem romanu.	uSf3
* Zvočni kino Pobrežje 26. in 27. aVg »Romanca« (Tajnost dokumenta 32)-^'''
2«.
avgusta
1 veiJ?
veseli ? • ur-1-
m. Novi komandir mariborske orožniške
čete g. kapetan Sosič je prispel v Maribor in bo te dni prevzel posle od kapetana g. M a v r i č a, ki odhaja v Ljubljano.
m. Kolonija Jadranske straže se vrne iz Bakra v nedeljo, 27. avgusta, ob četrt na deset ali pa ob tričetrt na 12.
m. Služba božja za planince bo prihodnjo nedeljo na sledečih planinskih postojankah: pri Mariborski koči ob 9., pri Sv. Arehu ob 10., na Smolniku ob 9., na Uršlji gori ob 9., Pri Koči pod Kopo (Pungart) ob 11. Za izletnike, ki odhajajo iz Maribora z jutranjimi vlaki, je sv. maša v frančiškanski cerkvi ob četrt na pet zjutraj. Pri Koči pod Kopo je prihodnjo nedeljo zadnjič služba božja v tem letu.	1
m Zopel selitev industrije. Po tovarni Doctor 111 drug, ki je preselila svoj se-sedež v Beograd, in tovarni Zelenka & Co., ki se je izselila v Egipt, bk> s 1. septembrom prenesla svoj obrat v Zagreb industrijska tvrdka Jugoslovanski Beiersdorf na Koroški cesti.
m Mesina plinarna se izpopolnjuje. Kmalu bodo montirali v mestni plinarni novo peč,ki bo proizvajala višje kalorični plin.
m. Glas iz občinstva. Eden izmed naših či-tateljev odobrava članek, v katerem predlagamo ustanovitev posebnega sadnega trga. Dvomi pa, če odločujoči krogi upoštevajo takšne nasvete, ker jih uradno menda sploh ne obravnavajo. Na seji naj bi obravnavali z ozirom na nastopajočo sezono grozdja, kje bodo letos prodajali sadje, ki bi bilo pristopno vsem meščanom tudi iz oddaljenejših mestnih okrajev. Zlasti velja to za grozdje, ki je zdrava ljudska prehrana. Pisec priporoča, da bi bil za to primeren zapadni del Glavnega trga.
m rnirli .so \ Mariboru: Perjal Ivan,
pos., 38 let, Remšnik; Blaha Olga, vdova po polkovniku, 62' let, Aleksandrova c. 38; Kotnik Marija, obč. reva, 7 let, Tržaška 2; Ješke Adolf, tov .del , 35 let, Jezdarska ul. 8; P.lavčak Terezija, žena post, 57 let, Poljčane; Faleš Marija, hči podurad-nika, 2 leti, Orehova vas; Kozoderc Jožef ,pos. sin, 3 let, Plujska gora; Kolnig •\lojz, pos, 76 lel, Studenci; Vake Danica, hči predice, 3. tedne, Pobrežje; Paar Jcžcfa, Žena pos., 82 let, Pobreška c. 32; Vurcer Ivana; žena dninarja, 68 let, Her-cegovščak; Nipič Alojzija, vd. pom. del.
d.	ž , 77 let, \Vatova 1; Kobale Frančišek delavec, 62 let, Pekel 11.
m Poročili so se v Mariboru: Žižek Franjo, režiser in Štucin Jožefa; Tomašič Fabijan, pek in Jare Matilda; Hudela Tomislav, krojač in Lebič Helena; Dereani Jožef, učitelj in Lile k Frančiška; Lamut Avguštin, delavec in GereČnik Marijai, služkinja iz Ruš; Sorbet Mirko, teksliini tehničar in širok Ana, zasebnica; Eker Frančišek, mehanik in' Jahn Marija, tov. delavka; Zokalj Adolf, zobotehnik in Va-dušek Margareta, prodajalka; Rot\vein Janez, čevljarski mojster in Drevenšek Marija, kmečka hči; Logar Peter, trgovec in Vozlič Alojzija, zasebnica; Domanjko Matej, posestnik in Križanič-Domanjko Ana, posestnica ,od Kapele; Vrečko Konrad, pleskar d. ž. in Gorenjak Marija, ši-yilja; Štampar Avguštin, tkalski mojster in Brinovec Pavlu, natakarica; Zandomeni Jožef, tkalec in Kurnik Ljudmila, tkalka: Karl 'Jožef, pek. pom, in Lazanski Roza perica; Baier Henrik, tkalski mojster in’ Tončič Dika, prikrojevalka; Kukovec Mariin, gradb. tesar, in Senekovič Marjeta, prodajalka, Pernat Jožef mes. mojsler in Cerčc Marija1, natakarica.
Radio
Sobota,
Ljubljana: 12 V pisanem . napevi, po vaših domovih veseli ? .ni?’ 13.20 V pisanem venčku; 17. OtroJkj, [ii 18. Za delopust ,igra RO; 18.40■ *H, bojazen (g. dr. Emil Hrovat); 1%, S^, ura; 20. O zunanji politiki;	giW
iz življenja... Besedilo pripraviJ Danilova, sodeluje Ruski sekstei> gl in Ježek in člani rad. igr. družin > j?.! Za vesel konec, igra RO. — ZagrC pre0°' Koncert RO; 20. Domača glasba; ^ W
iz glasbenega festivala v Luzernu- -g grad: 12.35 Vokalni koncert; ■**: :
rodni RO. - Sofija: 11.30 Vokalni strumentalni soli; 16.30 Vedra op?!! glasba. — Milan: 21. Puccinijev"nS sl* i: 20.30 Prei’ »udo"
S*
ii>'
„Turandot". — Bruxe!les: 20.30	..
foničnega koncerta iz Liegea. " ^ W Re«ional: 20. Simfonični koncerta tislava: 19.30 Slovaške pesmi ° „*itii Ijavi ciganske godbe. — BudimP^, 12.10 in 19.25 Ciganski orkester-naj: 22.30 Zabava in ples.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTEAi1
Dne 23. t. m. so bili izžrebani sled dobitki:	,	.
DIN 40.000.—	76400
DIN 30.000,—	28251	69876	88650
DIN 24.000.—	92137
DIN 20.000.—	32402
DIN 16.000.—	58608	74179
DIN 12.000.—	50185	...,	47029
DIN 10.000.—	30028	38928	46407
60603 61278 81989 DIN 8.000.--	,)695l	3^
7135 11211 16212 21907 25862 -35915 59298 96300
DIN 6.000.-	37253	5™
8905	8632	19288	25800	2915*	J
63797	67886	70002	7382)
DIN 5-000.-- j8937 f $
183	6068	7317	15499	551^	3t$2l 5’
31068	33380	42170	43502	493»'
54657 57310 87778 98163	^2
DIN 4.000.-- , i5703 6872 7055	8248	13317	14473	^	M	^
38013 40864	43174	50670	54453	g2225	BS
63774 68731	73005	79073	795.»
87881 88197	89596	90403	948	ra*fe^
Pooblaščena Klavn3 koleMura„j3^jAK* loterije bančna ooslovalnlca ;^ rrbor. Gosposka ulica
Kuiturj*
^ntijeme opernih in dramskih avtorjev
Soori
kladatelj Anton Dobronič je iznesel v . eme kakor avtorjem dramskih del. V iev°pant^em 0perni^ 'n dramskih avtorji j dosedanji praksi so naša državna alisča plačevala skladateljem za njiva glasbeno-scenska dela enake tan-;mi.kak°r avtorjem dramskih del. V ) ° Narodnem gledališču v Beo-du (1911.), ki se je po vojni raztegnila j, VSa 0stala gledališča, res ni najti no-d e raz^e med tantijemami opernih in raških avtorjev, saj predvojna Srbija ljeJK>zna^a oper in ne opernih skladate-
dn^° ure(*bi ie predviden honorar za jjj. ace avtorje dramskih del 20% od Vem? ^odkov Pri posamezni izvedbi; 15% Pa Se P^čevalo po navadi le
dan6'34 Pa ^	da se godi skla-
«*•» po tej praksi plačevanja tantijem m a krivica, kajti skladatelj ima nepri-c Irno več dela s skladbo, preden jo do-7 a Pripravi, kakor pa dramski pisatelj. nav00	skladateljsko	delo
j e^o na dolgi in mučni študij, če hode,- ^ adatelj obvladati vso tehniko. In ,J vo je, da je v dramska dela vnešeno °8o manj truda, kakor v skladateljska
dela. Ker se pripravlja nova uredba o naših gledališčih, je potrebno, da se tudi o tej razliki javno spregovori; do danes je »Udruženje jugoslovanskih dramskih avtorjev« to pereče vprašanje vedno obšlo.
Ne samo za mehanično pisanje partitur, skladatelji porabijo dosti časa tudi pri izdelovanju posameznih partitur. Scenska realizacija opere in baleta zahteva več naporov kakor realizacija dramskega dela na odru. Tudi je treba podčrtati, da je število dramskih gledališč zdaleka večje kakor opernih,, ter,da lahko dramski avtor najde popreje prostor za svoje delo kakor operni. Pri vsem tem je še treba omeniti, da je skladatelj po navadi navezan tudi na libretista, ki pri razdelitvi tantijem prav tako postavlja svoje zahteve.
Zategadelj predlaga skladatelj Dobronič na koncu, naj bi nova uredba predpisala za skladatelje vsaj za tretjim višje tantijeme, kakor jih dobivajo dramski avtorji, zadnje pa ne oziraje se na delo. libretista, ki bodi plačana posebej. Taka ureditev vprašanja skladateljskih tantijem bi tudi zelo ugodno vplivala na našo operno produkcijo.
••Kulturni teden" v Zagrebu
Zagrebu prirede vsako jesen »Kul-ja 1,1 teden«, kjer hočejo pokazati domači kulh11 ^avnost* najboljše sadove hrvatske tor e ^avn°sti. Na letošnjem »Kul-d0nf’m tednu«, ki bo trajal od 26. avgusta šrv * ,septeinbra, bo nastopila »Matica . atskih gledaliških diletantov«, ki bo ba?)a'a hrvatske narodne plese. V plesih ‘0d° P^iam in prikazani bogati na-^'folkloristični elementi. Istočasno bo j atsko narodno gledališče vprizorilo QUn ,star' deli iz hrvatske književnosti iu bičevo pastirsko igro »Dubravko« Besaesel°''žro Tita Brezovačkega »Dioge-vede*’- glasbenem poljii pa bosta iz-oDe 111 Vatroslava Lisinskega klasična Ma* *Porin« in moderna suita Rudolfa a *življenje Hrvatov«. Zadnje glas-^rilik 1°	°	napisano pred 4 leti ob
vat$k ^0-letnice kronanja prvega hr-sltemega. kralja Tomislava na Duvanj-ra,,:. POliu. Delo bo izvedeno pod dirigi-J»m avtorja Matza.
26 ^®P »Hrvatskili narodnih plesov« bo *0rje ZT- avgusta, »Dubravka« bo vpri-avgj®_^0. avgusta, opera »Porin«_31
prav za prav vključen v dni 32. zagrebškega velesejma, bodo odprte v Zagrebu tudi vse kulturne javne institucije
lienje'nj7‘ sePtembra, glasbena suita »Živ-seioi “rvatov« bo izvedena 1. sept., ve-septe rl sDiogenes« pa bo vprizorjena 2. ' — '■ sePtem^ra b° nadalje jubilejne razstave članic kluba ^°vtle Ukovnih umetnic v Domu li-Drilju Umetnosti na Trgu kralja Petra ob Ob .letake obstoja kluba.
Priliki »Kulturnega tedna«, ki je
k Dr. Beneš je v New Yorku izdal v obliki knjige svoja predavanja, ki jih je imel letošnjo zimo na chikaški univerzi. Naslov knjigi je »Demokracija danes in jutri«.
k V Ameriki je šla do sedaj najbolj prodaja biblije. Druga knjiga, ki je dosegla največ izvodov — best-seller (najbolj prodana) ji pravijo — ni mogoče roman ali novela kakšnega modernega Američana, marveč je Noaha Websterja knjiga »Blue-Back Speller«, ki je izšla že 1. 1783. Do danes so jo tiskali že več kot milijcnkrat. Prva izdaja je silno redka. Poznajo samo tri eksemplarje. Najnovejše izdaje pa še danes prodajo več tisoč vsako leto.
k. »Freude und Arbeit«. 7. zvezek ilustrirane berlinske revije je posvečen na uvodnem mestu Jugoslaviji in piše v štirih jezikih o delavski zaščiti in ureditvi prostega časa v Jugoslaviji, kjer obenem najavlja, da bo bodoča razstava »Dela in veselja« v Beogradu.
k. »Illustrirte Zeitung« prinaša (3. avg.) slike iz španskega Maroka, z obiska pri 80-letniku Knutu Hamsunu, dvoje Voig-tovih lesorezov, (10. avg.) pa slike iz najstarejše srednjeevropske univerze v Pragi, po eno Burkmairjevo in po eno A. Cuypovo barvno reprodukcijo in nekaj slik iz življenja v morskih globinah.
Propagandne plavalne tekme na otoku
S S iv Maraton bo priredil v nedeljo, 27. t. ra., na otoku velike propagandne, plavalni tekme v sledečih disciplinah: 50 n prosto, 100 m prosto, 100 m hrbtno, 100 prsno, 3 x 50 m mešano, 1 X 50 m prosto štafeta. •
Na tekmovanje so povabljeni Plavalni klub iz Kamnika, Siv Planina iz Ljubljane ter bližnji klubi, od katerih pa se MPK in SK Mura povabilu ne bosta mogla od-
zvati, ker je na isti dan v Murski Soboti plavalni dvoboj Mura—MPK. Slednji pa bo bržkone zastopan s svojim drugim moštvom. Zanimanje za prireditev bo močno dvignilo sodelovanje drž. rekorderja v prsnem plavanju Cererja, ki bo gostova! za Kamniški plavalni klub. Po plavalnem sporedu bodo vvaterpolo tekme s sodelovanjem Kamnika, Planine ter Maraton.). Začetek prireditve ob 15. uri.
Termini celjske in trboveljske skupine
Okrožna odbora v Celju in Trbovljah sta na svojih zadnjih sejah izžrebala pare in termine za prvenstveno tekmovanje drugorazrednih klubov in juniorjev. V celjski skupini je uvedena kot posebna skupina II. skupina, kjer tekmujeta SK Mislinja in SK Slovan, zmagovalec bo igral s finalistom Celje I. dve kvalifikacijski tekmi. Žreb je določil sledeči red tekem:
Oljska skupina II. razr.
Ceije I.: 10. sept. Borut—Štore, 2-f. sept. Štore—Jugoslavija, 1. okt. Jugoslavija—Bo-rut, 8. okt. Štore—Laško, 22 okt. Borut— Laško, 20. okt. Jugoslavija—Laško.
Celje II.: 1. okt. Slovan—Mislinja.
Trboveljska skupina:
10- sept. Retje—Svoboda. Litija—Trbovlje: 22. sept. Litija—Retje, Dask—Trbovlje;
1.	okt. Dask—Litija. Svoboda Trbovlje; S. okt. Svoboda—Dask; 22. okt. Svoboda— Litija; 29. okt. Trbovlje—Retje; 5. nov. Dask—Retje.
Celiska juniorska skupina:
10.	sept. Olimp—Atletik. 24. sept. Celje— Olimp, 1. okt. Jugoslavija—Celje, 8. okt. Celje—Atletik. Olimp—Jugoslavija, 29. ok! Jugoslavija—Atletik.
Povratni pomladanski termini bodo določeni kasneje. Pari bodo igrali tako. da bodo imeli drugo imenovani izbiro igrišča,
Na igrišču Rapida bo oh 1(5.30 srečanje mariborskega Rapida z Muro iz Murske Sobote, v prvenstveni predtekmi bosta nastopili jumorski enajstoriči Rapida in Slavijo. Dopoldne ob 10. bo na istem igrišču trening tekma Maribor—Železničar (jun.
ČKŠKI PLAVALNI KLUB V SPLIT!
CPK iz Prage je gostoval v Splitu proti Jadranu. V tekmovanju so bili doseženi novi jugoslovanski in češki rekordi. Jugoslovanka Beara D. je z 4 :33.(5 za polnih 11 sek. zboljšala rekord Slovenke Lampretove na 300 m, Jadranova stafeia (Sidar, Roje, Radiča, Beara) je postavila v štafeti 4X 50 m čas 2 : 17, ki je boljši od državnega rekorda. Tudi plavači Jadrana so v štafeti 5 X 50 m z 2 :22.2 postavili nov državni rekord. Cehi so postavili nova rekorda na 200 111 prosto (Landkamer 2:27.6) ter na 100 m .hrbtno (Buchta 1 :15.8) V \vaterpolu je Jadran premaga! goste s 3:1 (1:1).
Nedeliski spored v Mariboru
V Mariboru bo v nedeljo po ena prvorazredna in juniorska prvenstvena tekma.
s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Za tekme 27. t. m. so delegirani sledeči gg. sodniki: Rapid—Mura, str. sodnika Mazi iu Aršič, Rapid—Šla-vija (jun.) Nemec, Maribor—Železničar Aršič (Orel), Gradjanski—Železničar, - .str. sodnika Selenac in Nadasdi. — Drevi nadaljevanje tečaja, udeležba vseh nujno zaželena.
s Poleg Gradjanskega (Z) je tudi splitski Hajduk odklonil sodelovanje svojih igralcev, ki jih je predlagal zvezin kapetan B. Simonovič za državni dres s Naši mečevalci ne bodo sodelovali na svetovnemu prvenstvu v Meranu, ker jih ni bilo mogoče zbrati na skupni trening.
Safi
Zagrebški finale za naslov mojstra
2.	kolo ni sicer prineslo kvalitetnih partij, pač pa izredno dramatično igro, ko so so izgledi za zmage nagibali zdaj za lega zdaj za dragega dokler ni boginja šaha Caisa storila svojega. Španska otvoritev Jerman—Gabrovšek je prinesla belemu očitno prednost, ker Gabrovšek iz »kavalirskih nagibov*- ni sprejel žrtve kmeta. Kakor v 1. kolu tako je Jerman tudi tokrat napravil težko napako, ki ga je vrgla s sedla, nakar je Gabrovšek s precizno igro odločil partijo v svojo korist Grunfeldova obramba Rajkovič—Rabar je prinesla slednjemu popolnoma dobljeno igro. V časovni stiski pa je Rabai\ja kriva kombinacija veljala figuro in partijo, šiška je doživel svoj drugi poraz. V Grun-feldovi obrambi je Šubarič odlično zaigral ter postavil nasprotnika pred mat. Gligorie je v španski otvoritvi docela nadigra' Šorlija. Časovna stiska pa je uničila vse lepe sadove, tako da je dobil Šorli izglede na zmago, ki pa jih tudi ni izkoristil. Napeta borba je dala remis.
Slanje po 2. kolu. Rajkovič 2, Gabrovšek in Gligorič 1 in poi, Rabar, Šorli in Subarič 1, šiška in Jerman 0 točk.
149. Slovanska obramba (1. kolo finalnega turnirja)
Beli: B. Rabar	Crni: I. Jerman
1.	d4, da 2. Sf3. Sffi 3. e4, e« 4. Se3, dxc4 5. a4, Lfa 6. Se5, efi 7. f.% Lb4 8. Sxc4, c5 9. dxe5, Dxdl+ 19. Kxdl,Lxe3 lf. e4, Lge 12. Sb5, Kd7 13. SeS-j-, K08 14. Lf4, Sh5 15. Tel, Td8 16. Ld2, bfl 17. b4, ati 18. Sa3 in črni preda.
142. Damin gambit.
(9. kolo zagrebškega turnirja)
Beli: Rabar	Črni: Muždeka
1.	c4, Sto; 2. Sc3, e6; 3. SI3, d5; 4. d4, Lb4; 5. e3, 0-0; 6. Ld3, b6; 7. 0—0, Lb7; 8. cxd5, Lxc3; 9. bxc3, Dxd5; 10. Tel, Se4;
11.	Dc2, f-3; 12. c4, Dd8; 13. Lb2, Sg5; 14. Sxg5, Dxg5; 13. e4, T46; 16. 13, Sa6; 17. a3, Taf8; 18. exf3, exf3; 19. De2, Tg6; 20. Taci, Dh5; 21. Khl, Th6; 22. h3, Tg6; 23. Tc2, Tg3; 24. Kh2, 14; 25. De6-f, Kh8; 26. De7, Tg8; 27. Tf2, Tg5; 28. Tfe2, Dh4; 29. Di7, Lc6; 30. do, Dg3+; 31. Khl, La4; 32. Le5, Le8; 33. Dxf4, Dxl4; 34. Lxf4 in črni preda.
Sušaka do &u(lve
\J v
vzdolž naše obale so informa-oba]Q 1 'e nialokatera potovanja. Vso j sj)0zna^ in vsa važnejša pristani-^'Ovišča. Pri večjih: Crikvenici, %r’	,yaru’ Trogirju, Splitu, Korčuli,
itai. n .u’ Novem, Boki in Budvi so
Dr. Igor Rosina
°$tane ’ da si ogledaš kraj in da tl še v$aj n!ra?a za kopanje; manjše pa vidiš ‘egi in položaju in c^lo naše s'ra r\re.j naravna obrambna linija pa-
lC’,eb01-
fier ie Scv VOzimo mimo Visa in Solte, ^tastr "a,s manborski Tegetthoff tako otOv0. Kn° P°razl! italijansko floto. ^Hiarii .‘*a Je Avstrija; toda bili so naši u^nčen 'k na^a °^a'a 'n če si posebno ec*ai to? Vze'	uro	in povedal
^ifalskp ?° pl°veš preko potopljene ad-fiieji adje. — Seveda, če mu verja-
Hv-
®0vPrečnarii’ ^Ugosi°vanski Madeiri, kjer nade 'etna temperatura nikdar ne l satTicrn-« <^et st°Pinj’ smo si °Kledall , n- Hiu?P ns °t)ednici, ki je danes maj-t 1^®rjo J,’ znair|enito Rosellijevo zadnjo ran^iŠknt nurnizniatično zbirko očetov ^dnji n‘ ?v’ šokiralo me je, da govori
01 Pc'r j v zbirki o »jugoslovan-10au«; kakor da ne bomo vedno
ostali tukaj. Okno odprtega morja mi pravi, da bodo naši mornarji še šli daleč, daleč dalje... Tu v Hvaru vidiš tudi originale Tiziana in Basana. Baje so to svoječasna darila bogatih Hvarčanov samostanu, ki živi še, ko je davno že vse minulo kakor izven časa in kraja; otok na otoku.
Videli smo tudi Šibenik in Trogir. Oboje mestec ne napravi utiša urbaniziranih naselij. Šibenik nie je razočaral morda vsled tega, ker sem začel z ogledovanjem stolnice in se vzpenjal — to je bila prava hoja na Triglav — preko skalnatih stopnišč starega mesta do trdnjave. Tudi tu govori zgodovina o tuji kulturi in gospostvu. Čuti pa se, da je šlo že v tej pozni italijanski gotiki za dobo, ki je prešla zenit razvoja in ostala na površini, medtem ko je narod nedotaknjen živel svoje življenje dalje. Pri vseh teh malih renesančnih kupolah, venecian-skih stopniščih in benečanskih levih se spomnim na Grgura Ninskega v Splitskem peristilu, kako nasilno revolucionarno prerašča heplenistlčno profinjcno. starorimsko svoje okolje, ki se je simbolično zvezalo s svojim dedičem, rimsko cerkvijo. Ta Grgur Ninski je naš narod
skozi vekove, ki si je ustvarjal in si ustvarja še danes na tem pokopališču spominov in spomenikov nov tip življenja in ustvarjanja. Ali je mogoč tak novi »jugoslovanski« stil Ivana Meštroviča in ali bo prerasel ta duh tudi zavestno kulturo in civilizacijo starega mediterana, ki ga gledamo tu v tolikih in tako bogato ohranjenih ostankih? V odgovoru na to vprašanje leži usoda teh krajev, ki smo z njo zvezani tudi mi.
V Trogirju je še vedno nekaj benečanskih levov, ki so pred šestimi leti malone povzročili vojno. V znameniti, starogot-ski katedrali čuvajo plašč Bele IV., ki je pribežal sem pregnan od Mongolov in ga poklonil škofiji iz hvaležnosti do azila. Znamenit je tudi triptihon iz nosorogove kosti, ki ga nam razkazuje oficielni Ciče-rone — Slovenec. Bog si ga vedi, kako je ta mladi, ambiciozni fant prišel semkaj v to temačno trogirsko stolnico. Zanimivo je, kako ti na prvi mah pade v oči slovenska temeljitost in preciznost. Drugi Čičeroni — baš v Trogirju hoče to biti vsaka stara ženica — tl vedo povedati, odnosno pravilno, ti vedo ravno še pokazati kraj, ki ga iščeš po Bede-kerju; ta je edini, ki do podrobnosti pozna historiat katedrale in predmetov, Ki jih razlaga in v tem je skoraj pravi umetnostni zgodovinar.
Koliko je še tu potrebno dela. Cela vrsta zgodovinskih znamenitosti, ki jih
omenja i Bedeker i Sriebens, je v stanju, da bi bilo bolje, da se ne pokažejo tujcu. Ta mesta kriče naravnost po našem mariborskem prof. Bašu!
Ni brez povoda dala Dalmacija že pod Avstrijo toliko izrazitih političnih talentov: Čingrijo, Supila, Trumbiča itd. Ti ljudje so delali politiko že od davnine. Blizu trogirskega pristanišča stojita razvalini dveh trdnjavskih stolpov. Eden, svoječasni fort Benečanov, da gospodujejo mestu in ga drže v šahu; par sto korakov vstran drugi — po Bedekerju — »domačinov«, ki so se zvezali z Ge-nuezi, krvnimi sovragi Benetk in si tako skušali vzdržati vsaj delno svobodo.
O Splitu pač ni, da bi dosti pisal. Sai ga malone vsak izmed nas pozna vsaj po tem, kar je čital o njem. Mene je presenetila živahnost na ulicah, celi novozazi-dani predeli mesta in zlasti — lepota teh ljudi. Po pravici je rekel Bernard Sha\v na riziko, da si nakoplje doma veliko zamero, — da je vsaka Splitčanka rojena filmska diva. Koliko lepši je vendar ta tip od težke alpske rase, ki jo opazujem na ladji. Če se da o rasah, ki bi jih naj predstavljali posamezni narodi, sploh govoriti; kajti na ladji smo bili brahike-fali tako rekoč izključno vsi in. nordijsko blondino las je bilo opaziti menda — samo pri meni.
(Dalje jutri.)
Stran 6.
»VeSernlfc«
V Mariboru dne 25. VIA.
S sodišča
w
Žrtev tatinskega veterana
Pred mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru sta morala priti danes 32-letni delavec Rihard Mener iz I'..ribora in njegova žrtev neki 17 let star mladoletnik.
Ko je nezakonski sin Julijane S. mladi Maks zašel na krivo pot, je bil star komaj dobrih 16 let. Zadnjega januarja letos mu je dala mati od mesečne plače 60 din ter ga poslala z denarjem v trgovino, da bi si fant kupil že toliko potrebne hlače; sama ni imela toliko časa, da bi se mogla utrgati in stopiti v trgovino. Fant je nekaj časa postopal po mestu z denarjem, ter se oziral po izložbah, dokler ni naletel na mariborskega postopača Me nerja, ki se je spustil s fantom v pomenek, izvlekel iz njega, da ima deanr ter ga nazadnje zavlekel s sabo v neko zakotno gostilno. Naročil je pijače ter začel govoriti mlademu in malce kratkovidnemu Maksu o življenju, o katerem se je fantu doslej samo še sanjalo. Medtem sta pridno zalivala — tako dolgo, da je pošlo vseh 6 Maksovih kovačev.
Ko sta odšla iz zakotne krčme, je bila že kasna noč. Fanta je sveže ozračje malo streznilo, spomni! se je na dom in mater, ter začel govoriti nekaj o hlačah. Takrat mu je Mener dejal, naj ga nič ne skrbi, da bosta že prišla do denarja. Pri taki stvari se je treba samo spoznati. Tako sta prišla na Slomškov trg, kjer je stala lesena Emeršičeva baraka. Ali ne bi vlomila in odnesla branjevcu vrečo kostanjev? Maks še ni vlamljal, vendar pa je pristal. Počakala sta, da se je trg izpraznil, potlej
pa se je Maks postavil na stražo, Mener pa je odtrgal od lesene barake nekaj desk ter izvlekel iz nje 80 kg težko vrečo kostanjev, neke pločevinaste posode in še karbidno luč, ki je bila pri rokah. Nao sta oba s plenom izginila po zavitih ulicah v noč.
Drugi dan je odšel branjevec na trg in predal prvemu stražniku fanta z ukradeno vrečo in kostanjem. Prijazna beseda na policiji je našla pri fantu lep odmev, zjokal se je ter vse priznal. Mener ni hotel 'seveda ničesar priznati. Kje bi on kradel? To si je mali zmislil!
Sodišče je obsodilo Menerja na 6 mesecev strogega zapora; vendar pa je še vedno vztrajal na nedolžnosti in se proti razsodbi pritožil.
KOTEL UKRADEL, DA BI SE DO SITA NAJEDEL
Pred okrožnim sodiščem se je moral danes zagovarjati 38-letni viničar Ivan Vilčnik iz Pekla, ker je minulo zimo odnesel iz dvorišča posestnice Josipine Pe-skove v Oseku bakren kotel. Sreče pa ni imel z njim, kajti prihodnji dan, ko je prinesel kotel v Maribor, da bi ga prodal, ga je policija že med potjo na Aleksandrovi cesti aretirala. Pred sodniki okrožnega sodišča je siromašni viničar povedal v svoj zagovor samo to, da zasluži za vso družino po dva dinarja na dan, in da je kotel ukradel zato, da bi se doma enkrat pošteno najedli. Sodišče ga je obsodilo na mesec dni strogega zapora.
Novice iz St. Pavla pri Preboldu
Letos je v lepem savinjskem '.raju v Št. Pavlu pri Preboldu zelo živahno. Tujski promet je tokrat nekoliko bolj oživel in je bilo na letovišču precej Beograjčanov, ki so se zelo dobro počutili ob svežem zraku, prijetni kopeli v naravnem bazenu in gostoljubnosti Šentpavelčanov.
Kraj je na dogodkih precej bogat. Mnogo se razgovarjajo o šeščanskih morilcih, ki sta jih prijela orožnika Žitnik m Marn, ter o nenavadni dediščini pomožnega občinskega tajnika, ki je kar čez noč od tujega človeka dobil — sto tisočakov. Mnogo veselih razgovorov je povzročila tudi nesreča pri občinski greznici, kamor sta padla dva moška. Eden je že mrtev, kaplanov hlapec pa sj bo od neprijetne kopeli najbrže opomogel. Prav prijetno je tudi v Latkovi vasi, ali bolje rečeno v vasi Basletov, ker so vaščani, razen dveh treh izjem, enega samega rodu. Zato pa vlada v vasi tudi vzorna harmonija in ta vas ne pozna pravd ter
prepirov. Pri Basletovih ob glavni cesti v Št. Pavel je vsak dan zelo živahno, zlasti še ob večerih, ko pridejo tja na kozarec vina kaplan in zdravnik, občinski možje in delavci ter se prijateljsko razgovarjajo o dnevnih dogodkih in kujejo nove. Gostoljubna in ljubezniva gospa Ivana, ki je s svojim soprogom Antonom duša vsega gospodarskega in kulturnega življenja na vasi, vesta zvedavemu reporterju povedati mnogo zanimivosti iz teh pogovorov, gospod »apotekar« Pepček pa skrbi za dobro voljo na Basleto-vini.
Te dni bo prišla v Št. Pavel pri Preboldu večja skupina Nemcev iz Hambor-na, med katerimi je tudi mnogo rojakov iz Latkove vasi. Ostali bodo dalje časa v Savinjski dolini. Ogledali si bodo tekstilne tovarne pri Št. Pavlu in slovenska kopališča. Gostje bodo prinesli v prijazni letoviški kraj Savinjske doline zopet novo življenje in nove dogodke. I. Grešak.
Sokolstvo
Rojstni dan Nj. Vel. Kralja Petra II. bodo tudi letos vsa mariborska sokolska društva in župna uprava skupno kar naj-slavnostneje proslavila. Proslava se bo vršila dne 6. septembra t. 1. dopoldne. Članstvo in naraščaj se bo zbralo na letnem telovadišču Sokola Maribor I. od tam pa odkoraka skozi mesto v Sokolski dom Sokola Maribor-matica, kjer se bo vršila Slavnost. Točen čas bo pravočasno ob-
javljen. Opozarjamo brate in sestre, da pripravijo svoje slavnostne kroje. Zdravo!
Spori
Beograd — center avtomobilizma na Balkanu
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije in ,,Politika" bosta priredila 3. septembra v Beogradu velike mednarodne avtomobilske dirke, na katere so povabljeni avtomobilski klubi številnih držav, pa tudi vse svetovne tovarne avtomobilov bodo zastopane po svojih najboljših vozačih, da ne omenjamo številnih domačih vozačev, ki bodo prišli na start.
Ako bodo letošnje dirke uspele, kakor je pričakovati, ni dvoma, da bo postal Beograd center avtomobilskega sporla na Balkanu. Prireditelji se dobro zavedajo, da bo ta prva preizkušnja odločilnega pomena, ter bodo poskrbeli, da bo postala športna manifestacija, kakor je v naši državi in na Balkanu še ni bilo. Da bi bila prireditev dostopna tudi oddaljenejšim prijateljem avtomobilskega sporla, bo organiziral „Putnik“ posebne vlake pri znižani voznini, za kar pa se je treba čimpreje prijaviti.
uiusucjSa tl I® v soboto in nedeljo gostovali v
s Plavaci
s V (eniškem srednjeevropskem damskem tekmovanju za prehodni pokal Nj. Vel. kraljice Marije med Jugoslavijo in Madžarsko od 1. do 3. septembra v Zagrebu bosta za nas tekmovali gdč. Hela Kovačeva in Aliče Florijanova, rez. gdč. Elza Sernčeva, za Madžare pa gdč. Somogyi in Kormoczy.
s Prvenstveno nogometno tekmo v slo-vensko-hrvatski ligi Concordia— Slavija (V) bo sodil ljubljanski sodnik g. Camemik (Vrhovnik).
s Primorjan Goršek, drž. rekorder na 800 m in 1500 m, namerava po vesteh iz Beograda zapustili atletiko, ker kljub dolgemu iskanju ni mogel najti službe, ki bi mu dovoljevala trening. Po dveletni brezposelnosti je dobil nameščenje v neki tovarni poleg Celja.
s V Stockholmu bo v nedeljo meddržavna tekma Švedska—Nemčija.
Dubroy^“
proti Jugu, ki bo svoje moštvo ojačil z gosti.	^
s KSii.1 so oiočuo trudi, da bi P ^ časno našel sredstva, da posije n® ^ boljše kolesarje Grgca, Prosen „ptovD0 kupca, Lavriha in Peternela na s* ^ cestno prvenstvo, ki bo 2. sept. > na progi Milano—Varese in nazaj. >
s Bcograj	:>	ac»°?S*.
prezenlanca je odpotovala na au« ^ svetovno prvenstvo v nogometu v » Carlu. V našem moštvu je mnogo^
skih zv ’ -'.v ter ‘	’	_____
jako časten plasma.	.	„$u
s Nogometno tekmo Nemčija— bo sodil Beograjčan Popovič.
lMJOgl'*!'
ima lep iz^e<1
— Zakaj pa ne pokličete zdni, ^
— Veste, zmerom je slajše umre ravne smrti...
Oče in sinček čakata pred salonom f distinje na mamo.	M
Sinček: — Očka, ali bova še dolg0 kala na mamico?
Oče: — Ne mari, kmalu bo tu. s pravkar nese gospodična zadnjo sKa police...
— Moja knjiga „Ne ženite se! mi je ^ nesla čistega dobička 100.000 din-
— In vi ste srečni, kajne?	..vu
— Kako bi ne bil! Zdaj se bom oženil...
— Koliko je mrtvih? vpraša zdravi bolnišnici.
— Devet, gospod doktor.	JCsel
— Toda, jaz sem dal zdravila za bolnikov.	d..
— Da, toda eden jih ni hotel vi® ^
Pri kosilu. — Draga moja žena, jal sem te že ves teden. Zdaj po krivici. Povsod sem iskal kra,.| v iglo, zdaj sem jo, hvala Bogu,
— palačinki...
MALI OGLASI
CtNE MALIM OGLASOM: V malih oelasih stane vsaka beseda 50 Dar. najmanjša pristoji
oslase ie din 8 Dražbe. Dreklici. dopisovanja tn ženitovanjski oslasi din i.— do besedi. JJ ej fj
znesek za te oslase te din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvojno. OKlasfj t« * enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oslase se plačuje takoj pri naročilu, vposlatl v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. nepismene odsovore Elede malih ofclasov se mora priložiti znamka za 3 din
Razno
LEPA OREHOVA .1EDERCA IN MED
dobavi najceneje Medarna Ljubljana, Židovska ul. 6.
_______________7710—1
NOGAVICE — PLETENINE
volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - nerilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini iti ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26.	7888—1
Hočkj Sokol priredi v nedeljo 27. VIII. t. 1. svoj javni telovadni nastop na letnem telovadišču ob 15. uri. Ker so Hoče prijetna izletniška točka ter so zveze z vlaki in avtobusi ugodne, vabimo narodno in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da nas tega dne obišče v velikem številu. Za trud bo odškodovano z raznimi zemeljskimi dobrotami. — Zdravo!
Problemi naše prehrane
čitamo: V zadnjih 8 letih so uničili 900.000 vagonov pšenice, 250.000 vagonov riža, 6 milijonov prašičev, 600.000 krav, 10 milijonov molznih krav. V silosih se kvarijo milijoni vreč žita, v Argentini so uničili 500.000 ovac, v Afriki stoti-soče glav goveda, na Holandskem 200.000 krav molznic, na Kubi 38 milijonov ton sladkorja, v Sev. Ameriki 10 milijonov ton bombaža. Ameriko je stalo to uničevanje dobrin 028.000 milijonov dolarjev, od teh le 203 milijone za nakup živil nezaposlenim, 725 milijonov pa so dobili farmerji, da opuste svoja polja neobdelana in ne rede toliko živine. Danska pokonča vsak teden na tisoče glav goveda; od teh porabi 6% za napravo mila, 94% pa predela v posebno vrsto krme za pitanje pra-
šičev, ki jih prodajajo v Anglijo...
To ®o strašna poročila iz vseh delov naše zemlje, tako strašna, da v grozi pozabimo na one milijone stradajočih in onemoglih, ki se jih nočejo usmiliti prevozne družbe, oziroma države, da bi jim prepeljali blago, ki bi ga jim nekatere države odstopile brezplačno.
Pa naj kdo reče, da ni v tem gospodarskem redu skrajno prekletstvo! Da ni kapitalizem — ki je edini odgovoren za te živalske instinkte — največje gorje človeštva! Samo zato, da bi ne padle cene blaga v njegovih rokah, ga najprej poceni pokupi, oziroma proizvede, nato pa uniči. Država pa plačuj in zravnavaj težke posledice. In današnje napetosti in strah pred bodočnostjo? Ali ni tudi to v bistvu njegovo maslo
ŠOLSKE
torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13.	7933—1
ŠOLSKE TORBICE
aktovke, nahrbtniki najceneje pri Šterbal. Meliska 2, Trg svobode 6.	7903—1
KADI ZA SLIVE
nove in rabljene sode, popravila točno in poceni. Sodar-stvo Sulcer. Vojašniška 7.
7968—1
Posest
PRODAM
3 lepe stavbene Darcele. Vpra ša se Zg. Radvanie. Hosteje-va 9.	7971—2
Naprodaj novo zidana HIŠA
z vrtom. Radvanjska c. 50, Nova vas.	7974—2
Kupim__________
■■Hiu.' 'zatosmiUMMHi
Kupujemo
ŠOLSKE KNJIGE
Knjigarna Schejdbach, »Knjigarna«, Gosposka 28. 7972—3
 Prodam
MLADI BERNHARDINC1
na prodaj. Gostilna B. ider-man. Bresternica pri Marloo-ru.	7934—4
PRODAM MOTORNO KOLO
»Ardie« 125 ccm: skoraj nov, kilometrski števec, električni signal, Gosposka 20.
7961—4
RADI SELITVE NAPRODAJ
šivalni stro.i 440, otomana 120 kuhinjska kredenca, omare, postelje, pernica, linolej 2X3 m, ura, miza, stoli. Vpraša so
Koroška c. 6, Zidanšek.
797.3—4
Stanovanje
■—Murm-■ a—>———a—>
Oddam
DVE STANOVANJI
za din 180 in 220 ter lokal za trg z mešanim blagom ali branjarijo. Slomškova ul. 13, Pobrežje.	7967—5
Službo doPJ^
SOBA N KUHINJA
z vodovodom in elektriko se takoj odda. Gosposvetska 44, Pobrežje.	7969—5
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam s 1. septembrom. Koseskega ul. 39.	7960—7
Odda se
NEMEBLIRANA SOBA
in kabinet s souporabo kopa! nice. Ogled od 11. do 14. ure. Glavni trg 23-111. desno stopnišče.	7965—7
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Loška ul. 5-1, vrata 7. 7970—7
smessarrrrv -	—	././v
TRGOVSKO POMOČN;^0
verzirano stroke s kuni. posodo, porcelan, in s
^loi«
sprejmem. Vicel.
SLUŽKINJA ,,tv0 se sprejme za gospod" [gv in k malemu otroku- „:Aot" ska 19, Studenci, za
WW»WWwwwwwwww w—
Svileno
Itikatee**
iz dobre šarmese sV^* kombineie malice lin h/«**' hlačne kow6il,e spalne sralte
kakor tudi	yic«
steznike, pasove z* 1,0 , j ‘h če15
prinaša oh ugodnin
C. BMefeti
Maribor. Gospo***
Najboljše
kosouno
apno
Rpnenice Rnt. Birolla, Kresj pisarna; Rnt. Birolla, LjubU^jlS« Dalmatinov/a ulica 1°
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d ne vračajo. — Uredništvo in uprava i Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelon
MLADI PSI VOLČJAKI
se oddajo. Delavska 19. Stu-
denci, za Rapidom. 8018—4	—- —■ , se
, predstavnik STANKO DL 1LLA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Uokop ^ uredništvu štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun Štev.