Ne žaljivim komentarjem na spletu Oderuhi dejavni tudi v Trstu Na tržaškem nabrežju bo teklo dvajset tisoč ljudi JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 140 (21.377) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu tS360 tríatkü knj^no sredi iče centro triestino del libro PETEK, 19. JUNIJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 506 19 charleston - Prijeli 21-letnega morilca Rasistični pokol v cerkvi v ZDA Devet mrtvih I __r r - .Ta Wi' ■ ^JÄ^ JBS m \ PBlHHjHdk " """"i8 - >.' -jé vatikan - Papež Frančišek izredno kritičen v encikliki o okolju »Zemlja, naš dom, je kot kup smeti« VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj objavil encikliko o okoljskih vprašanjih, v kateri med drugim kritizira brezobzirnost človeštva do narave, potrošništvo in kapitalizem. V okrožnici Laudato si (Hvaljen bodi) opozarja tudi na pretirano uporabo družbenih omrežij in digitalnih medijev, poročajo tuje tiskovne agencije. »Z našo skupno hišo nismo nikoli tako slabo ravnali in jo poškodovali kot v zadnjih dveh stoletjih,« opozarja papež. Kot dodaja, bi nekoga, ki bi na naš svet pogledal od zunaj, tako vedenje, ki občasno deluje samouničujoče, osupnilo. »Zemlja, naš dom, je vse bolj videti kot ogromen kup smeti,« je kritičen. Frančišek v encikliki poziva posameznike, skupnosti, družine in države k ekološkemu spreobrnjenju. Celostna ekologija po njegovem pomeni, da z vsakdanjimi dejanji pretrgamo logiko nasilja, izkoriščanja in egoizma. Na 11. strani CHARLESTON - V cerkvi v ameriški zvezni državi Južna Karolina je 21-le-tni moški vstopil v episkopalno afriško cerkev in začel streljati. Pri tem je ubil devet ljudi. Pokol je izvedel Dylann Roof, ki ga je policija prijela nekaj ur po zločinu. Vzgib za pokol je rasizem. Roof je vstopil v zgodovinsko cerkev Emanuel African Methodist Episcopal in več kot uro sodeloval na molitvenem srečanju, kjer so študirali besedilo svetega pisma. Nato je potegnil pištolo in začel pobijati. Med žrtvami je tudi 41-letni pastor cerkve in državni senator Južne Karoline Clementa Pickney.Preživele priče pravijo, da je morilec govoril o temnopoltih kot zločincih, ki so prevzeli ZDA, on pa bo državo vrnil v prave roke. Priče prav tako pravijo, da je prišel pobijat temnopolte. O zločinu, ki ga obsojajo iz vseh strani, je govoril tudi predsednik Barack Oba-ma, ki je v posebni izjavi dejal, da vsi čutijo jezo, ker je vsak tak dogodek tragedija za vso Ameriko. kultura - Koncert na Velikem trgu Trst in Ljubljana krepita odnose TRST - S koncertom kitajskega skladatelja, dirigenta in oskarjevega nagrajenca Tana Duna se bo 63. Ljubljana festival v soboto, 27. junija, ustavil tudi na tržaškem Velikem trgu. Tržaški koncert Ljubljana festivala so včeraj predstavili na županstvu na Velikem trgu, kjer je Roberto Cosolini sprejel kolego in prijatelja Zorana Jankoviča (foto Damj@n) s slovenskim »dragi Zoran, dobrodošel«. Zupana, ki se odlično razumeta, sta prepričana, da upravljata »najlepši mesti na svetu«. Slovenski podjetniki obiskali Milan Na 2. strani m jr • • V | • V V V Knjižno sredisce se ne bo takoj dejavno Na 5. strani Matura: na sporedu druga pisna naloga Na 8. in 13. strani Vrača se KLOP z zamejskim nacionalnim programom 18 špeter Srečanje omizja FJK - Slovenija za kmetijstvo ŠPETER - V prostorih nekdanje Gorske skupnosti Ter, Na-diža, Brda v Špetru je bilo včeraj prvo srečanje delovnega omizja Kmetijstvo in kmečki razvoj, ki je bilo osnovano v okviru skupnega odbora Dežele FJK in Republike Slovenije. Na srečanju so obravnavali več skupnih aktualnih vprašanj, od evropskih projektov In-tereg do problemov lova. Poudarjena je bila potreba po povezavi med kmetijstvom in kakovostno turistično ponudbo, kar lahko pomembno ovrednoti teritorij. Na 3. strani gorica-gradišče - Včeraj ponoči Aretirali tolpo tatov kmečkega orodja 6. TIM MATAVZ in VALTER BIRSA z GOSTI vabijo na DOBRODELNI «¿J* NOGOMETNI NJ SPEKTAKEL ob 17.00 uri < .-T ™ Ponovno odprtje GOSTIŠČE MUČNO MAGIJO Romans ob Soči, Ulica Trieste 52/A Vabljeni na okusno hrano in svežo pijačo v naravnem okolju ob jezeru. Specialitete na ogljenem žaru: balkanska kuhinja, meso, zelenjava, sveže ribe. Primerno tudi za večje skupine, parkirišče zagotovljeno. S predložitvijo tega oglasa prejmete 10% popust na celotno naročilo. Odprto ob petkih od 18:00 do 22:00, ob sobotah in nedeljah od 12:00 do 22:00 2 Petek, 19. junija 2015 ALPE-JADRAN / milan - Poslovna omizja na svetovni razstavi Expo Slovenski podjetniki iščejo priložnosti v Italiji Dragocena posredovalna vloga SDGZ - Danes na Expu dan Slovenije Levo minister Dejan Židan v slovenskem paviljonu in desno njegovo srečanje z italijanskimi podjetniki, ki se ga je udeležil tudi direktor SDGZ Andrej Šik Pahor: Volitve so bile povsem legitimne LJUBLJANA - Slovenski predsednik republike Borut Pahor se je v oddaji Epilog na POP TV odzval na pismo vodstva SDS predsednikom države, vlade in parlamenta, v katerem podpisniki pod vprašaj postavljajo legitimnost zadnjih parlamentarnih volitev. Pahor je dejal, da se glede tega ne strinja s predsednikom SDS Janezom Janšo, po njegovem mnenju so bile volitve povsem legitimne. »Volitve so bile razpisane v skladu z ustavo in zakoni, na njih so sodelovali vsi, ki so danes v parlamentu, in tudi tisti, ki niso dobili podpore. Z rezultati so bili lahko nezadovoljni ali pa zadovoljni, vendar pa so jih sprejeli. Vsi so tudi sprejeli mandate,« je dejal predsednik republike. Vodstvo SDS je namreč na predsednika republike, vlade in državnega zbora naslovilo pismo, v katerem predlaga sestanek, na katerem bi preverili, »ali pri nosilcih najvišjih političnih funkcij v državi obstaja pripravljenost za iskanje dogovora o politični popravi krivice, ki je bila povzročena slovenski demokraciji in SDS.« Pahor je za Epilog še dejal, da se je z Janšo danes slišal po telefonu in da sta se dogovorila za neformalno srečanje. (STA) MILAN - Na poslovno-strokovnem obisku svetovne razstave Expo 2015 so se včeraj mudili predstavniki lesnopredelovalnih in pohištvenih ter živilskopredelo-valnih podjetij in organizacij iz Slovenije. Spremljala sta jih kmetijski minister Dejan Židan ter državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Obe panogi sta bili podrobneje predstavljeni tudi italijanskim poslovim partnerjem. Pri tem je posredovalno vlogo imelo Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki ga je v Milanu zastopal direktor Andrej Šik. Slovenski predstavniki so se udeležili tudi strokovne delavnice GreenSmart Building v organizaciji mesta Milan, kjer je potekalo mreženje z okoli 50 predstavniki mesta, gradbenih podjetij, inženirjev in projektantov, arhitektov in združenj italijanskih gradbincev. Ogledali so si tudi primer dobre prakse večnadstropnega lesenega objekta v glavnem mestu Lombardije. V delegaciji so bili Lip Bled kot proizvajalec vrat, oken, pohištva in opažnih plošč, M Sora kot proizvajalec lesenih niz-koenergijskih oken, Lumar IG in Riko Hiše kot proizvajalca nizkoenergijskih lesenih montažnih stavb ter Alples in Mizarstvo Bolčič kot proizvajalca raznovrstnega pohištva. Marušič, Marinčič in Solis Straža so bili prisotni kot proizvajalci žaganega lesa in elementov, CBD kot projektant lesenih konstrukcij in statičnih izračunov ter Agens Engineering kot ponudnik poslovnega svetovanja. Delegacijo so zaokrožili predstavniki Regionalno razvojnega sklada, združenja lesne in pohištvene industrije in sekcije slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih stavb pri Gospodarski zbornici Slovenije ter lesarskega grozda. Za udeležence slovenske živilsko predelovalne delegacije je bila to priložnost iskanja izvoza preko italijanskih trgovskih agentov in predstavnikov velikih trgovskih verig. Ogledali so si največji italijanski blagovno-transportni center ter supermarket prihodnosti, tudi oni pa se bodo udeležili današnjega slovenskega nacionalnega dne na Expu. Italija je pomembna trgovinska partnerica tako za Slovenijo kot tudi za sodelujoče panoge, ob tem izpostavljajo na GZS. Na področju obdelave in predelave lesa ter proizvodnje pohištva je zahodna soseda takoj za Nemčijo naš drugi glavni izvozni partner, medtem ko največ pohištva uvozimo prav od tam. V strukturi izvoza živilsko-prede-lovalne industrije medtem Italija dosega 12,5 odstotka celotnega izvoza panoge in s tem zaseda četrto mesto - za Hrvaško, Nemčijo in Avstrijo. Nasprotno si z Avstrijo deli prvo mesto pri uvozu, saj iz obeh držav uvozimo po 23,7 odstotka celotnega uvoza v tej panogi. Cameronova vizija EU Miro Cerar si želi enotne in povezane unije, a skupaj z Veliko Britanijo, ki hoče omejiti dostop priseljencev Predsednika vlad Slovenije in Velike Britanije Cerar in Cameron rtvslo LJUBLJANA - Slovenski premier Miro Cerar je sinoči na Brdu pri Kranju gostil britanskega kolego Davida Camerona, ki mu je predstavil svojo vizijo EU v prihodnje. Cameron je pred delovno večerjo izpostavil, da verjame, da lahko njegovi predlogi koristijo vsem v uniji, ne le Britancem. Cameron je Slovenijo obiskal, da slovenskemu premierju osebno predstavi stališča svoje vlade glede reform EU in z njimi povezanega obstanka Velike Britanije v uniji. Cerar je v kratki izjavi za medije pred delovno večerjo, na kateri sta s Cameronom konkretneje spregovorila, dejal, da se vsi zavedamo, da je pred Evropo »veliko zahtevnih projektov, zahtevnih sprememb.« Kot je poudaril, si Slovenija želi uspešne, povezane in enotne EU, predvsem pa unijo skupaj z Veliko Britanijo. Britanijo je označil za izredno pomembno članico EU. Zatrdil je, da bodo Cameronovim predlogom pozorno prisluhnili, nato pa v prihodnjih mesecih o njih temeljito razmislili. Britanski premier David Cameron v zadnjih tednih med evropskimi voditelji vodi intenzivno kampanjo, v kateri predstavlja britanska stališča glede po njegovem prepričanju potrebne reforme EU. Povsem nedvoumno še ni opredelil podrobnosti želenih sprememb, je pa v nizu govorov in člankov nakazal dokaj jasne obrise.V pogovorih z evropskimi voditelji - tudi sinoči s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem - naj bi se med drugim zavzel za možnost, da bi bila Velika Britanija izvzeta iz vse tesnejšega povezovanja evropskih držav. Ena od ključnih zahtev je omejitev dostopa priseljencev iz drugih držav članic do različnih socialnih ugodnosti, tako za brezposelne kot tiste z zaposlitvijo. Najjasneje je Cameron zadevo opredelil v govoru lanskega novembra, ko se je med drugim zavzel za štiriletno prehodno obdobje, preden bi lahko priseljenci zaprosili za ugodnosti, povezane z zaposlitvijo; odslovitev priseljencev, če po šestih mesecih ne bi našli dela, in omejitev pravice priseljencev, da s seboj pripeljejo družinske člane, ki niso iz unije. (STA) aktualno - Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice Žaljivi komentarji ne sodijo na splet Omejevanje sovražnega govora po mnenju sodišča ni cenzura - Najbolj žaljivi so anonimni komentatorji LJUBLJANA - V Sloveniji precej odmeva novica (italijanski tisk jo je skoraj prezrl), da so spletni portali v Evropi po novem odgovorni za vsebino komentarjev, ki jih na njihovih straneh pišejo uporabniki ali t.i. komentatorji. Po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) omejevanje razširjanja sovražnega govora in pozivanja k nasilju ni cenzura. Veliki senat sodišča je v primeru Del-fi AS proti Estoniji pritrdil odločitvi estonskega vrhovnega sodišča, ki je podjetje Delfi AS, ki upravlja z novičarskim portalom, obsodilo na denarno kazen zaradi objavljenih sovražnih komentarjev. Odločitev sodišča v Strasbourgu prihaja v času, ko v Sloveniji poteka javna razprava o prenovi zakona o medijih. Osnutek novele zakona predvideva, da bi odgovorni uredniki medijev postali odgovorni za komentarje in drugi avdiovizualni material, ki ga bralci objavijo na njihovih spletnih straneh. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, pa bi moral biti v najkrajšem možnem času umaknjen. Sodišče v Stras-bourgu v sodbi meni, da obveznosti novičarskega portala za omejevanje razširjanja sovražnega govora in pozivanja k nasilju ni moč primerjati s cenzuro. ESČP je v razsodbi tudi zapisal, da je portal z objavljanjem spornih komentarjev služil in da je imel vsa sredstva za umik žaljivih vsebin, že preden je to zahteval odvetnik ladijskega podjetja. Primer sega v januar 2006, ko je Del-fi, eden največjih estonskih novičarskih portalov, objavil članek o lokalnem ladjarju AS Saaremaa Laevakompanii, ki je pozimi uvedel novo ladijsko linijo do estonskih otokov. Lomljenje ledu z ladjami je preprečilo vožnjo tistim, ki se pozimi z avtomobili vozijo prek zamrznjenega morja. Bralci so se na to ogorčeno odzvali, nekateri med njimi tudi z zelo ostrimi komentarji. Eden od uporabnikov je »judovskemu« lastniku podjetja grozil, da bo »gorel v lastni ladji.« Ladjar je Delfi tožil za odškodnino in tožbo na vseh estonskih sodiščih do- bil. ESČP je Delfijevo pritožbo, da je bila kršena njegova pravica do svobode izražanja, dvakrat zavrnilo. Obenem je razsodilo, da odškodnina 320 evrov, ki jo je estonsko vrhovno sodišče naložilo podjetju Delfi, ni bila previsoka. Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice naj bi pomenila konec spleta, kakršnega poznamo. Ker »grabežljivi« mediji niso znali zaščititi osebnega dostojanstva posameznikov pred uporabniki, ki so v samoti domače sobe zlivali gnev nanje, je to naredilo sodišče, piše Sonja Merljak v Delu. Sodišče je presodilo, da objava anonimnih komentarjev ne pomeni svobode govora. Še posebno ne, če so komentarji zelo žaljivi, javno objavljeni, če portal z njimi služi, obenem pa dopusti, da so njihovi avtorji anonimni. Sodba je dokončna in nad njenim izvajanjem bo zdaj bedel Svet Evrope. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 19. junija 2015 3 špeter - Prvo srečanje skupnega delovnega omizja za kmetijski razvoj FJK - Slovenija Cilj naj bo povezava turizma s kmetijstvom ŠPETER - V prostorih nekdanje Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda v Špetru je bilo včeraj prvo srečanje delovnega omizja »Kmetijstvo in kmečki razvoj, ki je bilo osnovano v okviru skupnega odbora Dežele FJK in Republike Slovenije. Deželno upravo za kmetijstvo so na sračanju zastopali Romeo Cuzzit, Cad-lo Fortuna in Francesco Miniussi, slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa državni sekretar Valdimir Čeligoj in generalna direktorica Tadeja Kvas Majer. Na pogovoru so sodelovali predstavniki Kmečke zveze Franc Fabec, Stefano Predan in Edi Bu-kavec. Med zasedanjem se je srečanju pridružil tuti deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli. Glavna točka srečanja je bil pogovor o čezmejnem sodelovanju Interreg 2014 - 2020. Ta sicer še ni pripravljen, je pa bil govor o prioritetah, ki naj bi jih podprli. Italijanska stranj je izrazila zlasti interes za projekte, ki povezujejo turizem in kmetijstvo, obenem pa se zavzela za tako imenovani »slow« turizem s ciljem, da se v največji meri ovrednoti teritorij z njegovo kakovostno ponudbo. Obenem je bil izražen interes za nadaljevanje nakaterih projektov, ki so se že doslej izkazali kot uspešni. Slovenska stran je predlagala, da bi združili vse v en sam strateški projekt, ki bi obsegal celotno območje interrega, se Posnetek z včerajšnjega srečanja v Špetru nm pravi dežele FJK in Slovenije v celoti. Vsi so se strinjali, da bi to bil visok cilj. Nadalje je bila govor o lovu, pri čemer je bil izpostavljen problem divjih prašičev. Člani slovenske delegacije so povedali, da se je populacija divjih prašičev v Sloveniji zmanjšala za celih 60 odstotkov. V Italiji pa problem obstaja pred- vsem na Krasu in v Brdih, kjer škoda narašča, a je obenem premalo lovcev. Na srečanju so sprejeli odločitev, da bodo vprašanju vsekakor sledili. Nadalje je bil govor o problemu zaščitenih območjih Natura 2000. V Slovenjii je v cone SIC vključenih kar 38% teritoria, kar zaskrblja kmete, ki bi se hoteli širiti. Problem je tudi na tržaškem Krasu, kjer je nujna premostitev vinkulacij. V razpravo je posegel tudi deželni odbornik Cristiano Shaurli, ki je poudaril pomen omizja in izrazil potrebo po pogostih srečanjih in stalnem skupnem delu. (NM) dežele Kakšni bodo novi statuti? RIM - Ministrstvo za dežele bo skupaj s predstavniki avtonomnih dežel in pokrajin pripravilo predlog za spremembo statutov teh krajevnih uprav. Tako se je podtajnik na ministrstvu za deželna vprašanja Gianc-laudio Bressa dogovoril s predstavniki Furlanije-Julijske krajine, Sardinije, Doline Aoste in Sicilije ter avtonomnih pokrajin Trento in Bocen. Ni jasno kako bodo spremenili omenjene statute, načelno so se sporazumeli, da bodo ti statuti po novem »bolj prožni in bolj učinkoviti.« Posvet ob svetovnem dnevu beguncev TRST - Na sedežu deželne uprave na Velikem trgu bo danes (začetek ob 10.15) strokovni posvet o pravicah prebežnikov in o njihovi vključitvi v lokalno stvarnost. Posvet prirejajo ob priložnosti jutrišnjega svetovnega dneva beguncev. Med poročevalci je tudi Veronika Martelanc, predstavnika Agencije Združenih narodov za begunce (UNCHR) iz goriške področne komisije za priznanje mednarodne zaščite. Popoldansko zasedanje, kjer je bo govor o javnih občilih, bo vodila novinarka RAI Eva Ciuk. sežana - Brušura in program Kraška kulinarika, kamen in prireditve = XIO EXPO2015 SREČUJE TRIVENETO MEDNARODNI POSVET 24. in 25. junija 2015 8.30 SEŽANA - Obrtno podjetniška zbornica Sežana je izdala brošuro z naslovom Kulinarika&kamen, v kateri predstavlja osem prireditev na Krasu in v Brkinih, ki bodo povezovale gostince in kamnoseke. Brošuro je predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem ter živilsko dejavnost pri sežanski Območni obrtno podjetniški zbornici Katja Skok predstavila na današnji tiskovni konferenci (na sliki). Na njej je tekla beseda tudi o festivalu kamna na Krasu, ki bo v Pliskovici jutri in v nedeljo. Gostinsko ponudbo bodo nadaljevali na festivalu sivke 27. in 28. junija v Ivanjem Gradu, kjer bodo ponudili jedilnike s sodobnimi prijemi sivke, sicer zelo težkega aromatičnega zelišča v kulinariki, ki zahteva posebno obravnavo. Novo obliko dobiva tudi Praznik terana in pršuta v Dutovljah, ki bo potekal 15. in 16. avgusta. »Končno smo uspeli združiti tudi štiri gostince, ki bodo sodelovali v Mesecu brkinske sadne ceste od 5. septembra do 5. okt- obra. To je novost v naših sodelovanjih z gostinci. Želimo si, da bi več Brkin-cev sodelovalo v projektu prihodnje leto. Utečena stalnica je tudi Mesec kraške kuhinje, ki bo konec oktobra in v začetku novembra. Tudi letos bomo postregli s starimi žiti in se spomnili na promocijo mlinov iz kamna. Ponudbo bomo zaokrožili z Martinovanjem na Krasu,« je poudarila Katja Skok iz gostilne Skok iz Štorij. Brošura je izšla tudi v italijanskem jeziku in jo bo mogoče dobiti na vseh prireditvah in sodelujočih gostincih ter pri Turistično informativnih centrih. Gostinci in domači kamnoseki torej že vabijo na prvo skupno akcijo ta vikend v Pliskovico, ko bo -kot omenjeno - potekal 3. festival kamna in bo tudi gostinska ponudba potrdila, da se Kraševci zavedajo svojih korenin, svojega kraškega kamna, na katerem bodo ponudili tudi svoje kulinarične spretnosti. O.K. FOOD EAST FORUM 2015 ZA RAZISKOVANJE IN INOVACIJO V KMETIJSTVU, VINOGRADNIŠTVU, RIBIŠTVU IN KAVNEM SEKTORJU Videm - Ul. Sabbadini 31 Avditorij Dežele Uradnajezika: italijanščina in angleščina ■ Za udeležbo je potrebna ■ spletna registracija, do ! zasedenosti razpoložljivih mest, na spletnistrani www.regione.fvg.it _i_ V okviru EXPO 2015 »Nahranimo planet, energija za življenje« organizira Dežela Furlanija-Julijska krajina dogodek »Food East - Forum raziskovanja in inovacije 2015«, s katerim namerava promovirati razpravo o politikah in potencialih raziskovanja in inovacije, ki lahko omogočijo trajnostno in kakovostno kmetijstvo. Na deželnem območju bo tako srečanje, ki se ga bo udeležilo več: kot šestdeset nacionalnih in mednarodnih govornikov, med njmi italijanski in tuji ministrski predstavniki, predstavniki evropske komisije in parlamenta, stanovskih organizacij univerz in raziskovalnih ustanov. Sodelujočih evropskih in zunajevropskih držav bo skupaj več: kot 10. Agenda posveta: • Koordinacija in integracija deželnih, nacionalnih in evropskih ukrepov: primerjava med sistemi znanja in razvoja za določitev najboljših skupnih strategij • K novemu zavezništvu med raziskovanjem in podjetji: modeli in perspektive za učinkovit tehnološkiprenos • Vinogradništvo v prihodnosti med kakovostjo in trajnostjo • Kava in njen okus: industrija, inovacija in perspektive raziskovanja • Ribiško področje in blue economy - notranje vode,morje in laguna • Proti izdelkom trajnostnega in kakovostnega kmetijstva Za nadaljnje informacije: Dežela Furlanija-Julijska krajina Služba za mednarodne odnose in strateške infrastrukture Tel. 0039 040 3773637 / 3547 / 3527 E-pošta: relazioniinternazionali@regione.fvg.it 1 2 Torek, 16. junija 2015 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu poročilo - Protimafijsko združenje Libera eno leto po aktivaciji prve pomoči v Trstu Tudi pri nas žrtve oderuških posojil kriminalnih združb Med gospodarsko krizo organiziran kriminal običajno okrepi svoj primež okoli lokalnega gospodarstva, s tem pa mafija postane največja »banka« v državi, ki izže-ma življenje iz tisočerih majhnih podjetij. Poročilo o delovanju oderuških upnikov v naši regiji je včeraj na Trgovinski zbornici v družbi njenega predsednika Antonia Paolettija in prefektinje Francesce Adelaide Garufijeve predstavilo protimafijsko združenje Libera, ki je natanko pred letom dni na tržaški Trgovinski zbornici aktiviralo t.i. pisarno za varstvo zakonitosti. Poročilo o enoletnem delovanju pisarne je predstavil podpredsednik Libere don Marcello Cozzi, ki je s številkami potrdil, da naša regija ni imuna na mafijske in-filtracije. Sicer pri nas ni dejavna mafija, kot jo poznajo na jugu Italije, je pa oderuška posojilna hobotnica svoje lovke razširila tudi v naše gospodarstvo. Od oktobra 2014, ko so v Trstu dejansko aktivirali pisarno, do maja 2015 so strokovno usposobljeni operaterji tržaške Trgovinske zbornice (ti so pred aktivacijo pisarne pod vodstvom združenja Libera opravili poseben izobra- ževalni tečaj) prisluhnili 38 zgodbam. V zgodbah, ki so v glavnem tržaške, med njimi pa je tudi ena tržiška in ena videmska, imajo glavno vlogo podjetniki, ki so se zaradi pomanjkanja opcij zatekli k oderuhom in k njihovim oderuškim posojilom. Poročilo navaja, da so v naši regiji tipične žrtve oderuškega posojanja lastniki manjših podjetij in mali poslovneži, ki so iz obupa bili pripravljeni poskusiti kar koli, da bi se izognili bankrotu. Poročilo je zaskrbljujoče ocenila prefektinja Garufijeva, ki je opozorila, da uradne oblasti nimajo podatkov o oderuških upnikih, obenem pa je bila zelo kritična do izvora oderuškega denarja. Don Cozzi je postregel tudi s podatki, ki zajemajo celotno Italijo oz. 14 regij, v katerih je združenje Libera aktivno. Od začetka delovanja leta 2011 so pomoč ponudili kar 1135 osebam, od katerih je bila polovica podjetnikov žrtev oderuštva in izsiljevanja. V večini primerov gre za pod- jetnike, ki so zaradi prezadolženosti na robu bankrota. Lani je združenje Libera zabeležilo 19% porast klicev na pomoč, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da oderuhi do popolnosti poznajo finančno stanje svojih žrtev. Še vedno drži podatek, da so kriminalne združbe najbolj aktivne na Siciliji, Kalabriji in v Apuliji, kjer je tudi kriza največja, naša regija pa zaseda osmo mesto oz. nečastno tretje mesto med severnoitali-janskimi regijami. In kaj pravzaprav ponuja združenje Libera? Njihova dejavnost se deli v dva sklopa. Podjetnikom, ki so se zaradi gospodarske krize znašli v primežu kriminalnih združb, člani Libere pravno svetujejo, kako ovaditi oderuhe pristojnim oblastem. Tistim, ki zaradi krize tvegajo, da jih ujamejo mafijske lovke, pa ponujajo konkretno pomoč. Kot je razložil don Cozzi, podjetnikom v stiski pomagajo pridobiti bančna posojila. Libera ima protio-deruško fundacijo, ki žrtvam pomaga pridobiti posojilo preko Bance Etica, zanimivo pa je, da Libera solidarno jamči za vračilo celotnega kredita. (sč) Luksuz na vodi: ladja s 160 stanovanji i Pri Pomorski postaji je bila včeraj zasidrana lad- namreč zabranjen. Na njej je 160 stanovanj, vsako je ja za križarjenje The World (fotoDamj@n), ki je pri- vredno po dva milijona evrov. Potnikom so na voljo peljala v naše mesto vrsto anonimnih ameriških, ka- poleg luksuznih storitev razna razvedrila, med temi nadskih in drugih bogatašev. Dostop do ladje je bil so tudi kinodvorana, teniško igrišče in igrišči za golf. sindikat - Novemu CGIL naproti Prizadevanja za nova delovna mesta Širša participacija, nove oblike pogajanja in prizadevanja za nastanek novih delovnih mest so bili v ospredju na organizacijski konferenci, ki jo je priredil pokrajinski sindikat Cgil včeraj v nekem tržaškem hotelu. Konferenca je začetna faza poti, ki se bo zaključila 17. in 18. septembra na državni konferenci sindikata Cgil, s katero nameravajo prilagoditi organizacijsko strukturo sodobnemu gospodarskem in družbenemu položaju. Posledice gospodarske krize so bile zelo hude in je sindikat Cgil prejel mnogo prošenj za pomoč ljudem, od brezposelnih do prekarnih in delavcev s prenizkim dohodkom. Cgil si bo v tej luči prizadeval za ustanavljanje novih delovnih mest in med drugim za vlaganje v sindikalno usposabljanje delegatov. Tržaški sindikat Cgil šteje 21.165 članov in ga sestavlja 400 aktivnih kadrov, na njegove urade pa se letno obrne približno 30 tisoč ljudi. Huda nesreča v Miljah Sinoči se je v prometni nesreči na miljskem nabrežju huje poškodoval mlad moški. Do nesreče je prišlo blizu sedeža miljskega jadralnega društva, fanta naj bi okrog 18.20 povozili. V bolnišnico so ga sprejeli s t.i. rdečo oznako (urgen-ten primer), drugih informacij prometna policija zvečer ni sporočila. Burlo ima novo vodstvo Generalni direktor otroške bolnišnice Burlo Garofolo Gianluigi Scanna-pieco je včeraj imenoval novega zdravstvenega direktorja in novega upravnega direktorja. Nova zdravstvena direktorica bo Adele Maggio-re, ki sicer opravlja isto funkcijo pri tržaškem zdravstvenem podjetju, medtem ko je bil za upravnega direktorja potrjen Stefano Dorbolo. Mandat obeh direktorjev bo zapadel 31. decembra leta 2018, ko bo zapadel tudi mandat generalnega direktorja. Novo vodstvo Burla bo dokončno sestavljeno z imenovanjem novega znanstvenega direktorja, ki je v pristojnosti ministrstva za zdravje. Železarna onesnažuje Pokrajinski tajnik Severne lige in županski kandidat na občinskih volitvah prihodnje leto Pierpaolo Roberti je včeraj očital tržaškemu županu Robertu Cosoliniju, da ne stori ničesar za zmanjšanje onesnaževanja ške-denjske železarne. Cosolini se je sprva hvalil zaradi uspešne prodaje tovarne skupini Arvedi, medtem ko zdaj, ko železarna še hudo onesnažuje, molči, je dejal Roberti in spomnil, da je stopnja onesnaženosti od začetka leta prekoračila od zakona predvideno mejo 67 krat. Koliko je stala železarna? Kljub številnim zahtevam po pojasnilih ni še dano vedeti, koliko je plačala skupina Arvedi za odkup ške-denjske železarne. To je poudaril včeraj v tiskovni noti predsednik krožka Miani Maurizio Fogar, ki je spomnil, da je železarno formalno prodal vladni komisar Piero Nardi, ki ga je imenoval minister za gospodarski razvoj v Montijevi vladi Corrado Passera. To je protizakonito, je ocenil Fogar in dodal, da so nekatere nepravilnosti tudi v postopku za izdajo novega t.i. integriranega okoljskega dovoljenja (AIA) za delovanje ške-denjske železarne v okviru servisne konference. obalna straža - Varno morje 2015 Poletni nadzor obale za varno plovbo in kopanje Operacija Varno morje 2015 se tudi letos vrača na obale Furlanije Julijske krajine, kjer jo bodo pripadniki krajevnih poveljstev obalne straže izvajali od nedelje do 13. septembra. Pobudo so včeraj dopoldne na tržaškem pristaniškem poveljstvu predstavili namestnik poveljnika kapitan bojne ladje Natale Serrano, kapitan fregate Pasquale Di Gioia in načelnik operativnega oddelka pomorske direkcije za FJK kapitan bojne ladje Fa-bio Poletto. Operacija Varno morje bo potekala po vsej državi in posledično tudi v FJK, kjer bo obalna straža iz Trsta in Tržiča oz. z vseh postojank vzdolž deželne obale z osebjem in plovili nadzorovala obalni in kopenski pas od državne meje do izliva reke Tilment s ciljem, da se na tem odseku zagotovijo varna plovba, ribolov in kopanje. Pri tem obalna straža opozarja, da bo občanom na voljo »modra telefonska številka« 1530, ki jo bo mogoče klicati tako s stacionarnega kot z mobilnega telefona, da bi najbližje pristaniško poveljstvo obvestili o potrebi po pomoči. Na včerajšnji predstavitvi so tudi postregli z rezultati lanske izvedbe operacije Varno morje, v okviru katere so v štirih mesecih v obalnem pasu FJK pomagali 114 osebam, od katerih 34 na Tržaškem. V veliki meri je šlo za osebe, ki so se ukvarjale s športno navtiko, v manjši meri pa za kopalce in surferje. Prav tako so priskočili na pomoč 35 plovilom (od teh desetim na Tržaškem), ki so se povečini znašla v težavah zaradi okvare ali slabega vremena oz. so nasedle. Opravili so tudi 6494 kontrol, kar znaša 33 odstotkov več kot leto prej. tržaški zapor - Senza Confini Brez Meja in San Martino al Campo Ali je delo za zapahi utopija ali pa realna možnost? Združenje Senza Confini Brez Meja in prostovoljci Skupnosti S.Martino al Campo, ki delujejo v tržaškem zaporu, so se odločili, da posvetijo današnji dan razmisleku o kočljivi temi poklicnega usposabljanja zapornikov in njihove ponovne vključitve v zdravo družbeno tkivo. V ta namen so povabili v Trst dvojico priznanih izvedencev na tem področju, organizatorja uspešnih projektov v italijanskih zaporih in sodelavca v raznih mednarodnih projektih. Giacomo Sarti, podpredsednik Konzorcija OPEN, in Marco Gi-rardello, Prison economy specialist pri Fundaciji Casa di Carita Ar-ti e Mestieri Onlus v Turinu, bosta danes sodelovala na okrogli mizi, ki bo odprta tudi zainteresiranim občanom, in sicer na temo »Delo za zapahi: utopija ali realna možnost? Teorija in praksa«. Srečanje bo danes ob 9.30 v dvorani tržaškega zapora (Ul. Coroneo 31). Okrogle mize se bodo udeležili tudi direktor tržaškega zapora Ottaviano Casarano, tržaški občinski svetnik Giovanni Barbo in predsednik konzorcija Interland Dario Parisi. Eden od namenov srečanja je preveriti, ali bi se dalo tudi v Trstu izdelati primeren projekt, ki bi zaprtim osebam ter tistim, ki so kazen pravkar prestale, nudil možnost ponovnega povratka v delovno okolje in jim tako ustvaril pogoje, da so spet koristni člani družbe. Popoldne (ob 16.30) bo sledilo še javno srečanje v Rožnati dvorani parka pri Sv.Ivanu. V sklopu vsedržavnega srečanja INES bosta Girar-dello in Sarti predavala na temo »Zaporniške zgodbe: zgodbe o osebah, ne o prekrških«. S tem srečanjem želijo organizatorji opozoriti širšo javnost na jasnejša obzorja, ki se odpirajo tem osebam, ko se jim ponudi možnost poklicnega usposabljanja. Uspešni projekti v italijanskih zaporih jasno kažejo na pozitiven razplet osebnih in družbenih situacij, v prvi vrsti pri zajezitvi pojava »vrtljivih vrat«, kot pravijo tistim, ki se kmalu po izpustitvi vrnejo za zapahe. Te pobude, katerih nositelji so v ta namen ustanovljene zadruge, obenem dokazujejo sa-moobstojnost etično zasnovanega ekonomskega poslovanja, ki je lahko marsikomu za zgled. / TRST Četrtek, 18. junija 2015 5 tržaško knjižno središče - Odprtje prihodnji torek • •• Police stojijo treba jih je le napolniti »Knjigarna naj ima središčno vlogo«- Obratovati bo začela nekaj dni kasneje Nova knjigarna je prostorna in svetla fotodamj@n Nova slovenska knjigarna začenja dobivati končno podobo. Do njenega odprtja manjkajo samo še štirje dnevi: Tržaško knjižno središče TS 360 (to je uradni naziv naslednice Tržaške knjigarne) bodo namreč odprli v torek ob 19. uri. Za prazničen dogodek vlada veliko pričakovanje, posebno slovesnost pa mu daje dejstvo, da bo sovpadal s praznovanjem dneva slovenske državnosti. Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu se je namreč odločil, da letošnji sprejem ob 25. juniju priredi v prostorih nove knjigarne na Trgu Oberdan 7. Slavnostni govornik bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc; prav njegov urad je financiral obnovo prostorov, ki so kot znano last tržaškega podjetnika Vanje Lokarja. Želja, da bi odprtje povezali z državnim praznikom, je obnovitvenim Marij Maver arhiv delom dala novega elana, je pa resnici na ljubo povzročila tudi nekaj težav. Dela bodo namreč do prihodnjega torka res zaključena, kot nam je pojasnil Marij Maver, predsednik podjetja TS 360, za katerega sta dali pobudo založbi Mladika in ZTT, pa jim do takrat najbrž ne bo uspelo urediti vseh formalnosti, potrebnih za prodajo knjig. Po vsej verjetnosti bo zato Tržaško knjižno središče začelo obratovati nekaj dni kasneje. Za prodajo bo skrbela Ilde Košuta, ki je vse do zaprtja vodila tudi Tržaško knjigarno. Dela so, kot je razvidno tudi z naših fotografij, v sklepni fazi, montaža notranje opreme je tako rekoč nared, zdaj je na vrsti čiščenje in opremljanje. Včeraj, med obiskom našega fotografa, sta potek del »nadzirala« Ilde Košuta in Aleš Plesničar, eden od arhitektov, katerim je komisija, ki ji je predsedoval dekan ljubljanske Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič, zaupala obnovo prostorov (ob Plesničarju se pod načrt podpisujeta tudi Edvard Blažko in Igor Spetič). »Prostori na Trgu Oberdan so svetli, lepi, enkratni,« pravi Maver, »naša želja pa je predvsem ta, da bi knjigarna ponovno pridobila tisto središčno vlogo, ki jo je imela nekoč. To pa bo seveda odvisno od ljudi: koliko bodo vanjo zahajali in predvsem, ali bodo v njej kupovali knjige.« Kajti subvencije so potrebne in dobrodošle, lepše pa je, če knjigarna stoji na svojih nogah ... (pd) narodni dom - Redni občni zbor NŠK Pred novimi izzivi SLORI in NŠK imata skupnega ravnatelja, ustanovi vodi Devan Jagodic Tanja Vessel, Martina Strain, Devan Jagodic in Marko Jarc fotodamj@n Poslovanje Narodne in študijske knjižnice (NŠK) je bilo v preteklem letu pozitivno. Uresničili so večino zastavljenih ciljev, sredstva so namensko in smotrno porabili. Knjižnična dejavnost je zajemala zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje gradiva ter izvajanje projektov. To izhaja iz rednega občnega zbora NŠK, ki je v sredo potekal v prostorih Oddelka za mlade bralce v Narodnem domu. Uvodno poročilo je podala predsednica Martina Strain, ki je navzoče seznanila s paleto načrtov in razvojnih projektov, ki jih ustanova namerava uresničiti v prihodnjem obdobju. V prvi vrsti je predsednica opozorila na pospešeno sodelovanje, ki ga knjižnica v zadnjem letu goji s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI). Kot je opozorila, je namen sodelovanja vzpostavitev vse tesnejše vezi med ustanovama tako na upravni kot tudi na kadrovski ravni, in sicer s ciljem, da bi sodelovanje prispevalo k utrditvi prepoznavnosti ustanov. »Prvi konkreten rezultat tega povezovanja je nedavno imenovanje ravnatelja inštituta SLORI Devana Jagodica za začasnega vršilca ravna-teljskih dolžnosti NŠK,« je dejala Strainova, ki je predstavila tudi predvideno skupno delovanje v prostorih Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kjer naj bi zaživelo študijsko, dokumentacijsko in kulturno središče, ki bi bilo namenjeno širšemu občinstvu. Iz poročila izhaja tudi, da bo NŠK še naprej aktivno nastopala pri širjenju namembnosti prostorov v Narodnem domu v Trstu ter v Trgovskem domu v Gorici. Predsednica je napovedala še nekaj novosti v zvezi z nadaljnjim delovanjem NŠK. Izpostavila je predvsem okrepitev raziskovalne dejavnosti na Odseku za zgodovino in etno-grafijo, ki se je pred nedavnim preselil v pro- store v Ul. Montecchi. Po selitvi je bila njegova osrednja pozornost namenjena ureditvi in popisovanju dokumentarnega gradiva o Slovencih v Italiji ter digitalizaciji fotografskega gradiva Marija Magajne. Sledilo bo postopno oživljanje raziskovalnega dela in dopolnjevanje dokumentarnega gradiva. Na obzorju so tudi kadrovske okrepitve; NŠK bo v kratkem objavila razpis za začasno (šestmesečno) zaposlitev dveh sodelavcev. V nadaljevanju je bogato dejavnost NŠK predstavil vršilec dolžnosti ravnatelja Devan Jagodic, ki je nakazal tudi smernice delovanje za tekoče leto. Ob koncu je skupščina odobrila obračun za leto 2014 in proračun za leto 2015, ki ju je predstavila bla-gajničarka Tanja Vessel. (sč) ul. s. francesco Nov sedež tabornikov Taborniki Rodu modrega vala odpirajo danes v 4. nadstropju stavbe v Ul. san Francesco 20 nov sedež. Doslej je bil njihov sedež stavbi v Ulici Montecchi, v kateri je tudi sedež Primorskega dnevnika. Taborniki ob tej priložnosti vabijo člane, prijatelje in simpati-zerje, da se udeležijo krajše slovesnosti, ki se bo začela ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani. Sledilo bo druženje v prenovljenih prostorih. Taborniški srečno! filmska umetnost - Vodeni ogledi Po sledeh filmov, ki so nastali v Trstu Projekt Eksterier/Dan promovira cela vrsta organizacij fotodamj@n Trst v zadnjih letih živi s filmom in reklamnimi spoti. Če pomislimo, da si vedno več režiserjev izbere naše mesto za filmsko kuliso, lahko sklepamo, da bi se mesto lahko odlično tržilo tudi s filmskim turizmom. To poslanstvo je prevzela cela vrsta tržaških organizacij, ki jim je blizu filmska umetnost (tržaška Hiša filma ima nosilno vlogo), in goriški Ki-noatelje, na pomoč pa je pristopila Pokrajina Trst, ki je finančno podprla ambiciozno zasnovan projekt z naslovom Esterno/giorno (Eksterier/Dan). Podrobnosti so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci. Sestavili so tri itinerarje, v okviru katerih si bodo obiskovalci lahko ogledali lokacije snemanj filmov v našem mestu in njegovi okolici. Poleg Salvatoresovega Nevidnega dečka in drugih italijanskih televizijskih filmskih prizorov, so pri nas snemali tudi filme, kot so Boter 2, Angleški pacient, Julia in Julia ... Filmski turisti bodo med vodenimi ogledi poslušali več ali manj znane zgodbe in razlage o dogajanjih za kulisami. Prvi vodeni ogled bo na programu že 9. julija, ko bo v okviru mednarodnega filmskega festivala ShorTs mogoče spoznati območje nekdanje umobolnice v svetoivanskem parku (ponovitev 23. avgusta), dan kasneje pa bo na sporedu izlet po filmskem Trstu. Oba ogleda se bosta začela ob 18. uri. Filmski Trst bo mogoče spoznati tudi 7. novembra (ob 14. uri) in 23. ter 24. januarja 2016 (ob 14.30). Ker so filme snemali tudi na Krasu, bodo vodeni ogledi vključevali tudi kraške filmske kulise. Te bo mogoče spoznati 20. septembra in 6. novembra. Ob robu Barcolane (10. in 11. oktobra) pa bodo pripravili sprehod po starem pristanišču, kjer filme snemajo kot po tekočem traku. Za vse oglede je potrebna vnaprejšnja rezervacija na e-na-slovu casadelcinema@gmail.com. Pred časom je zaživela tudi aplikacija FVG Film Location, ki jo bo v prihodnjih dneh obogatila tudi slovenska različica itinerarja Eksterier/Dan, za katero je poskrbel goriški Kinoatelje. (sč) boljunec - Niz dogodkov od jutri do torka Svetoivanski večeri z gledališkimi predstavami V časih, ko so ljudje iskali odgovore v nočnem nebu, ne pa v pametnih telefonih, je imela svetoivanska noč poseben pomen. Po tej noči so se začeli dnevi krajšati, nastopilo je poletje, rastline so poganjale sadeže in rodovitnost je bila na višku. Čeprav je poletni sol-sticij navadno 21. junija, lahko občutimo spremembe le dva ali tri dni kasneje. Tako so tudi potniki letala družbe Avia Cirkus prepozno ugotovili, kam so se vkrcali in kakšna pustolovščina jih čaka. Liki s posebnimi potrebami, vraževernost in moderni stereotipi povezujejo dogodivščine enkratnega poleta v komedijo Avia Cirkus, ki se bo prav gotovo varno končal, saj bo letalo ves čas trdno pritrjeno na oder Občinskega gledališča France Prešeren v Bo-ljuncu, v katerega se boste lahko »vkrcali« jutri ob 20.30 v družbi igralcev gledališke skupine SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca. Pred svetoivanskim večerom pa bo v nedeljo (vedno ob 20.30) na odru istega gledališča na sporedu Burka o jezičnem dohtarju, ki nas bo popeljala v starodavni svet, v kate- rem so trgovci goljufali, odvetniki prirejali resnico in sodniki napačno razsojali (pa pravijo, da je svet vedno enak!). Zgodba predstavlja izvirno goljufijo odvetnika, s katero pridobi su-kno in nato zastopa ovčarja proti istem suk-narju ... vendar na sodišču ne gre vse kot po maslu, stvar se zaplete in nastane zmešnjava, v kateri je na koncu glavni goljuf pošteno ogoljufan. Člani gledališke skupine SKD Tabor z Opčin so pod vodstvom režiserja Sergeja Ver-ča preuredili staro komedijo neznanega avtorja Maitre Pierre Pathelin iz 15. stoletja, ki zelo lepo uprizarja pregovor: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade«. Ob priliki tradicionalnega svetoivan-skega kresa na Jami v Boljuncu, bodo v torek, 23. junija, nagrajeni mladi umetniki, ki so sodelovali pri ex-tempore Dekliške Bo-ljunec. Grafična oblikovanja in slike si boste lahko ogledali v posebni luči kresa in v spremstvu melodij moškega pevskega zbora Fantje pod latnikom. Začetek večera bo ob 20.30, toplo vabljeni! Pravi val nasilja ali psihoza? Po domnevnem množičnem pretepu med Kosovci in Srbi v Ulici del Toro, v katerem se sicer uradno ni nihče poškodoval, krajevni mediji vsak dan poročajo o podobnih primerih nasilja. Včeraj okrog 14.30 sta se mladoletna Italijana v Drevoredu XX. septembra sprla z nekaj let starejšima tujcema: eden od slednjih je proti njima zalučal pepelnik, nato pa še palico, katero je odvzel starejšemu moškemu. Obakrat je zgrešil cilj, nato so se razšli. Na kvesturi pravijo, da prihaja do pretepov skozi vse leto, a da so trenutno v medijskem ospredju (tudi pri Domju naj bi prišlo včeraj do »pretepa«, ki pa naj ne bi bil niti vreden omembe). Skupina mladih, večkrat nasilnih Kosovcev, ki popoldneve in večere preživlja na plaži pri Čedazu, jih ne skrbi. »Tudi v Barkovljah izvajamo nadzor, pogovorili smo se s kopalci in reševalci, hujših problemov pa nismo zaznali,« je povedal glasnik kvesture Leonardo Boido. Mlad moški v zapor, ker je oropal taksista V Ul. Piccardi je policija prijela 27-letnega italijanskega državljana A.L. iz Pordenona. Januarja 2011 je s še eno osebo oropal taksista, ki se je moral zatem zdraviti 40 dni. A.L. mora prestati leto, tri mesece in 28 dni zapora. 6 Petek, 19. junija 2015 TRST / the color run - Lani se jih je vpisalo »le« devet tisoč Dvajset tisoč tekačev »Barvni tek«tokrat s startom in ciljem v starem pristanišču - Začetek v soboto ob 17.30 Po lanskem uspehu se jutri vrača v Trst živahna in barvana tekaška manifestacija The Color Run, ki je letos podvojila število udeležencev. Lani je na tržaškem nabrežju med barvanimi oblaki teklo približno 9000 udeležencev, letos pa jih napovedujejo celo 20.000. Novost letošnjega tržaškega teka je sprememba osrednjega prizorišča. Lani so tekači startali izpred bivše železniške postaje pri Sv. Andreju, letos pa se bo težišče dogajanja premaknilo v staro pristanišče s startom ob 17.30 in zaključkom ob 19.30. Zanimiv je podatek, da bo domačih udeležencev le 5000, medtem ko prihaja ostalih 15.000 iz drugih pokrajin, sosednjih dežel in držav. Po ocenah prirediteljev naj bi ti v mestu v enem večeru porabili preko pol milijona evrov, predvsem na veselje trgovcev in gostincev. Preselitve dogodka v staro pristanišče se veseli predvsem župan Roberto Cosolini, ki je na včerajšnji popoldanski tiskovni konferenci dejal, da je to uspeh skupnega dela občinskega urada za velike dogodke, Pristaniške oblasti in Mladi v vrsti na Velikem trgu se hočejo prijaviti na »barvni tek« fotodamj@n lokalne policije: »Z ekipnim delom smo lahko uresničili edino možno rešitev. Prireditelji The Color Run prirejajo etape te edinstvene manifestacije v ravninskih mestih. Pri pa nas je lega nekoliko drugačna, staro pristanišče pa je za take potrebe odlična lokacija, ki bo s časom gostila tudi druge dogodke,« je dejal župan, čigar skrb je bila sicer namenjena predvsem prometnim spremembam. Naproti mu je prišel štab prirediteljev Bavisele s predsednikom Fabiom Carinijem vred, ki je z občinskimi teh- niki poskrbel za 5 kilometrov dolgo tekaško progo s startom in ciljem v starem pristanišču, ki se bo spustila proti mestnem središču le na omejenem cestnem pasu nabrežja do Trga Tom-maseo. Na tak način bo promet čim manj oviran, sicer popolna zapora prometa med Trgom Tommaseo in Postajo Rogers se bo začela ob 16.30. Občinski tehniki so napovedali zaporo odseka do najkasneje 21. ure. Več informaciji o prometnih omejitvah bomo objavili v jutrišnji številki. (mar) Člani srbske skupnosti v Trstu prirejajo konec tedna dvodnevno praznovanje z osmim Spasovdanskim turnirjem v malem nogometu. Jutri in v nedeljo se bodo zbrali na športnem igrišču pri Domju, kjer bodo kioski obratovali ves dan. Sobota bo bolj kulturno obarvana s folklornimi nastopi, v nedeljo pa bodo na ražnju spe-kli celega bika. Veliko število Srbov je v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja zapustilo ozemlje nekdanje Jugoslavije in v iskanju boljših življenjskih razmer poiskalo srečo v Italiji. Zaradi njihove poštenosti, prijaznosti in delavnosti jih je lokalno prebivalstvo hitro sprejelo. Vsak dan so se rojevala nova prijateljstva, pa tudi kakšna ljubezen se je spletla. Veliko teh prijateljstev se je preneslo na mlajše rodove in tako trajajo še danes. Srbi so se zbirali okrog cerkve sv. Spi-ridona v Trstu, od leta 1995 pa tudi v prostorih kluba Vuk Stefanovic Karadžic. Tja so Srbi zahajali po delu, da so prek satelita poslušali novice iz svoje domovine in se pozabavali s partijo šaha ali kart. Tam so se tkala nova prijateljstva, sklepali novi posli in dogovori za nedeljske nogometne tekme z lokalnim prebivalstvom, pri katerih je bil rezultat drugotnega pomena. Glavno je namreč prišlo po tekmi - "hladno pivo Union in vroče meso z žara'. Združenje Srbov Vuk Stefanovic Ka-radžic iz Trsta je prostovoljna, humanitarna, neprofitna in nevladna organizacija, katere ustanovni cilj je, da v diaspori ohranja in predstavlja svojo kulturo, zgodovino, jezik in tradicije. Vuk S. Karadžic je najstarejše in najštevilčnejše združenje Srbov na ozemlju Republike Italije s približno 500 člani v starosti od 3 do 103 let, od katerih jih okrog 200 aktivno sodeluje v raznih sekcijah. Največ članov imata športna in kulturna sekcija. Ekipa malega nogometa tekmuje v najmočnejsi amaterski ligi v Trstu in dosega odlične rezultate. V zadnjem desetletju je bila sedemkrat prvak, kar je samo po sebi dokaz njene kakovosti. Sodelovala je na številnih turnirjih v Italiji in sosednjih državah (Avstriji, Sloveniji, Hrvaški). Poleg nogometne so zelo dejavne tudi namiznoteniška, šahovska in pikado sekcija, a tudi druge se lahko pohvalijo z lepimi rezultati. Najmlajša, a tudi najbolj številčna je folklorna sekcija, ustanovljena leta 2010 in razdeljena v dve skupini, otroško in izvajalno. Nastopali so po vsej Evropi, kjer je občinstvo lahko uživalo ob njihovi mladosti, lepoti in lahkotnosti gibov. Vzpostavili so odlično sodelovanje s folklornimi društvi po vsej Sloveniji. Kot združenje so sodelovali in dali svoj prispevek na raznih humanitarnih prireditvah kulturnega in športnega značaja, ne glede na to, komu je bila pomoč namenjena, »kajti tisto, kar je za nas malo, je za nekatere veliko,« pravijo pri društvu. V nizu raznih prireditev, ki jih združenje organizira, izstopata dve, in sicer klubsko praznovanje praznika sv. Save, ko se zberejo prijatelji z vseh koncev in po njihovih običajih proslavijo ta dan. Druga pomembna in zelo obiskana prireditev je mednarodni turnir v malem nogometu Spasovdanski pokal, ki traja dva dni in se ga vsako leto udeleži okrog 60 ekip iz okrožja. Tudi ta priložnost dokazuje, da šport ne pozna meja, saj se turnirja udeležujejo ekipe iz Srbije, Švice, Bosne in Hercegovine, Nemčije in drugih evropskih držav. To je edina športna prireditev, na katero se ne pride za to, da se osvoji "metrski" pokal, ampak da se srečaš s starimi in spoznaš nove prijatelje. Obiskovalci, ki se jih zbere okrog dva tisoč, poleg športa za dva dni uživajo v plesnih predstavah folklorne sekcije in ob srbski kuhinji, saj lahko poleg kuhanega zelja, pasulja, čevapči-čev in pleskavice poskusijo tudi nevsakdanjo specialiteto - bika na ražnju. Zato vabijo vse, ki imajo možnost, da se pridružijo in postanejo del tega nevsakdanjega "spektakla'. dolina - Jutri Družba Zanutta odpira novo podružnico Družba Zanutta bo odprla jutri v dolinski občini blizu Dom-ja (Ul. Ressel št. 9) novo podružnico z več kot 1000 kvadratnimi metri razstavne površine in 6000 kv. m prodajne površine oziroma skladišč. Skupina Zanutta je eden izmed glavnih proizvajalcev pohištva in materiala za gradbeništvo v severovzhodni Italiji. Odprtje novega objekta bo ob 10.30 in se ga bodo s podjetnikoma Vincenzom in Gianluco Zanutto med ostalimi udeležili podpredsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine in deželni odbornik za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonello, tržaška občinska odbornica za prostorsko načrtovanje Elena Marchigiani, dolinski župan Sandy Klun in predstavniki nekaterih stanovskih organizacij. Na odprtju bo tudi posvet o gospodarskem stanju v deželi FJK z naslovom Obnova Trsta med gradbeništvom, projekti in perspektivami. Včeraj danes Danes, PETEK, 19. junija 2015 JULIJANA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 8.14 in zatone ob 22.49. Jutri, SOBOTA, 20. junija 2015 SILVERIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,7 stopinje C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 38-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje C. [I] Lekarne domjo - Jutri in v nedeljo v organizaciji društva Vuk Karadžic Kultura, šport in bik na ražnju Dvodnevni Spasovdanski turnir v malem nogometu - Praznik odraz pestrega delovanja članov srbske skupnosti Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 6, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. S. Poslovni oglasi PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429 SKD Barkovlje s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 19. junija, ob 20.30 v ul. Bonafata 6, na SVET JE BRATSTVO IN LJUBEZEN pozdrav poletju, ob petju, glasbi in degustaciji SARDONČOKA Nastopa ŽVS Barkovlje, vodi A. Pertot, sodelujejo mladinci in mladinke Glasbene kambrce, Tomaž Baldassi ter Willy Perko in Walter Starc. Bi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 21. junija. Tel. 040-229439 ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. [d Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino, vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DEVAN je odprl osmico pri Edvinu v Prebenegu št. 84. Tel. 327-8343914. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040-208451. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. Loterija is. junija 2015 S Mali oglasi IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 388-4740355. ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155. PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387. PRODAM rabljeno gorsko kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). PRODAM toyoto verso 2.2, letnik 2006, v dobrem stanju in redno servisirano. Tel. 348-3860072. PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici. Tel. 340-0855716. PRODAMO zazidljivo zemljišče v Bazovici, 2.574 kv.m. Tel. št. 3473623953. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. prej do novice Bari 36 22 62 26 28 Cagliari 30 25 66 63 57 Firence 13 32 23 76 78 Genova 37 53 9 71 59 Milan 6 26 52 12 90 Neapelj 63 67 61 15 37 Palermo 48 28 61 7 38 Rim 53 7 82 40 79 Turin 22 73 5 8 45 Benetke 79 20 58 29 60 Nazionale 62 19 22 77 60 Super Enalotto Št. 73 www.primorski.eu 18 21 28 62 84 90 jolly 41 Nagradni sklad 18.207.384,45 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 184.022,38 € 537 dobitnikov s 4 točkami 347,10 € 21.659 dobitnikov s 3 točkami 17,10 € Superstar 48 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 34.710,00 € 122 dobitnikov s 3 točkami 1.710,00 € 1.541 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.031 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.797 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 21. junija 2015 7 Skd Tabor - Prosvetni dom -Opčine Nicolo Giraldi La grande guerra a piedi Predstavitev knjige Danes, 19. junija, ob 20.30 Skd Vesna Kriški teden 2015 Svakinja da te kap Danes, ob 21. uri v Domu A. Sirka v Križu Čestitke M Izleti KRU.T obvešča udeležence skupinskega letovanja v Špadičih pri Poreču, da je odhod avtobusa v soboto, 20. junija, ob 14.45 iz Sesljana (avtobusna postaja) in ob 15.00 iz Trsta, trg Oberdan (izpred Deželne palače). Prosimo za točnost! LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organiziramo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v neznano. Priporočamo, da vzamete s sabo telovadne copate. Info in vpis na tel. 3331157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan). U Kino 'aientin Voditi^ ¡1 slovensko faiiturno društvo v DoRni KUD Grešni kozli Matej Gruden - Iztok Cergol danes ob 21.00 v društveni dvorani z veseloigro (U)TRI(N)KI Junijski večeri 2015 Danes praznujeta zlato poroko NEVA in PI^RO UNUSSICH. Še dolgo zdravih in srečnih dni skupaj jima želimo vsi doma. Poseben poljubček nonotom pošiljata Dean in Sara. Ni lepšega na svetu kot je družinska ljubezen. V zgled naj nam bosta PIERO in NEVA, ki si že 50 let delita radosti in tegobe. Za njun jubilej jima čestitamo Marčela in Branko z družino. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Ni www.slovik.org je objavljen razpis zi vpis ni Multidiscipli-nirni program zi kakovostno kadrovsko rast v l. 2015/16, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27 let. Objavljene so vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in privili. Dodatna pojasnili ni info@slo-vik.org. Prijave do 15. septembri. 18.40 »Vrvež v moji glavi«; 15.40, 17.45 »Vrvež v moji glavi 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Joker«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Paddington«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 20.10, 22.00 »Fuga in tacchi a spillo«; 19.50, 22.00 »Jurassic World«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 21.00 »Torno in-dietro e cambio vita; 17.00, 19.15, 21.30 »Jurassic World 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 22.30 »Unfriended«; 18.00 »La risposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 16.30, 19.45, 22.00 »Fury«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.15 »Thake That live«; 16.30, 18.25, 19.10, 21.00, 21.50 »Jurassic World«; 18.00, 20.40 »Jurassic World 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Torno indietro e cambio vita«; 16.45, 18.45 »Albert e il diamante magico«; 19.30, 22.00 »La regola del gioco«; 16.25, 19.05, 21.45 »Fury«; 16.35 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Jurassic World«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Torno in-dietro e cambio vita«; Dvorana 3: 18.00, 20.45 »Jurassic World 3D«; Dvorana 4: 17.30 »Albert e il diamante magico«; 20.30 »Fury«; Dvorana 5: 18.10, 20.20, 22.15 »Unfriended«. □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Jurassic World«. ARISTON - 16.30 »E' arrivata mia fi-glia«; 18.45, 21.00 »Diamante nero«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.45 »Il fascino indiscreto dell'amore«; 18.00, 20.00 »Parigi a tutti i costi«. FELLINI - 16.00, 17.30 »Albert e il diamante magico«; 19.15 »Le regole del caos«; 21.30 »Youth - La giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Teneramente folle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Vulcano - Ixcanul«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La regola del gioco«; 18.10, 21.40 »Sei vie per Santiago«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.30, 21.00 »Jurski svet«; 17.30, 20.00, 22.25 »Jurski svet 3D«; 20.10 »Pobesneli Max«; 18.25, 20.45 »Prava nota 2«; 20.50 »Prelomnica Svetega Andreja«; 16.25 »Spuži na suhem 3D«; 15.50, 18.15, 20.40, 22.30 »Vohunka«; 16.30, KD ROVTE KOLONKOVEC, Ul. M. Sernio 27, sklicuje izredni občni zbor danes, 19. juniji, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL vabi ni šigro od danes, 19. do nedelje, 21. juniji. Delovali bodo dobro založeni kioski. Večere bodo popestrili ansambli Zviti Feltni, Alter Ego in Domači zvoki. V soboto, 20. juniji, bo potekal turnir v šahu, z začetkom ob 14. uri. Prijave ni din prireditve. V nedeljo, 21. juniji, tekmi Stiri-Mlidi, ki se bo odvijali ni Ro-vni ob 16. uri. SŠKD TIMAVA MEDJA VAS ŠTIVAN vabi na predavanje živilske tehnolo-ginje Marije Merljik o zdravi prehrani v prostorih igriturizmi v Medji visi, danes, 19. junija, ob 20.30. ZSKD sporoči članom in mladim med 16. in 17. letom, di lahko kindidiri-jo za deželno prostovoljno civilno službo. Ni voljo so tri mesti. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do danes, 19. juniji, do 14. ure. Informacije ni sedežu ZSKD v Ul. S. Frincesco 20 (II. nad.) tel. 040-635626, trst@zskd.eu ali ni ARCI Servizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683. KD FERRIZ OLIVARES in Umetniški šoli UNINT prirejati »Trst en plein iir - Pejsiž« tečaj slikanji z akvareli ob vikendih: 20. in 21. juniji ter 27. in 28. juniji. Urnik: 9.00-12.00 in 15.3018.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi ni delavnico »Barve in čopiči zi dobro počutje - poletni solsticij«, ki bo v soboto, 20. junija, od 15.00 do 19.00 v prostorih SKD Igo Gruden, Nibreži-ni 89. Delavnico bo vodili psihologinji in psihoteripevtki dr. Lucii Lo-renzi. Info in prijave na tel. št. 3474437922 ali 334-7520208. SALEŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na krajši pohod v »hribe« v soboto, 20. junija. Zbirališče ob 18. uri pri »ko-munski štjrni«. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 41. šagro v Praprotu v soboto, 20. in nedeljo, 21. junija: v soboto turnir v briškoli in ex-tempore ter ples s skupino Ne me jugat; v nedeljo turnir v skrlah za »18. Memorial Radovan Doljak«, tekma v košnji, nastop srbske folklorne skupine »Pontes -Mostovi« in ples s skupino Happy day. FOTOVIDEO TRST 80 prireja srečanje z zvezdoslovcem Alešem Ferlugo, ki nam bo razložil kako/kaj/kje/zakaj se fotografira zvezde-luno. Srečanje v Bazovici pri fojbi (cesta SS14 Bazovica - Jezero) v nedeljo, 21. junija, od 21. ure dalje. Prinesite s sabo fotoaparat (reflex ali male), stativ in vse objektive. Pridite, tudi če nimate primerne opreme. V slučaju slabega vremena odpade. Info na www.trst80.com, tel. 329-4128363 (Marko). Vabljeni! KMEČKA ZVEZA TRST obvešča svoje odbornike, da se bosta njen izvršni odbor in glavni svet sestala v ponedeljek, 22. junija, ob 19.30 oz. ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. KRU.T obvešča, da bodo od 22. junija dalje društveni prostori odprti s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na delavnico svetoivanskih venčkov. V torek, 23. junija, ob 21. uri prireja kres, ki bo »na Kalu« v Šempolaju. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija, namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, od 22. junija do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. SKD F. PREŠEREN vabi na svetoivan-ski kres na Jami v Boljuncu v torek, 23. junija. Kulturni program se bo pričel ob 20.30. Nastopali bodo MoPZ Fantje pod latnikom, sledi nagrajevanje otroškega ex-tempore v organizaciji dekliške Boljunec in prižig kresa. SKD ŠKAMPERLE IN ŠZ BOR vabita na Kresovanje na Stadionu 1. maja v torek, 23. junija: ob 21.00 plesni nastop učencev OŠ Župančič in gojenk šole Daše Grgič, ob 21.30 prižig kresa ob harmoniki Dušana Kovača. SKLAD MITJA ČUK organizira v torek, 23. junija, zvečer tradicionalno kre-sovanje na Opčinah (Pik'lc). Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 23. junija, pevska vaja ob 20.45. V nedeljo, 28. junija, ob 20. uri v Dolini koncert posvečen 70-letnici osvoboditve. TS 80 vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 23. junija, ob 19.00 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Ul. S. Giorgio 1. V SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke iz Sv. Ivana v torek, 23. junija, od 9. ure dalje. Kdor se srečanja udeleži naj prinese s sabo škarje primerne za cvetje in zelenje. ZCPZ - TRST, ŠSKD TIMAVA in župnija sv. Janeza Krstnika - Štivan vabijo na srečanje ob prazniku sv. Ivana. Pred novo cerkvijo v Štivanu bo v torek, 23. junija, ob 20. uri večer »V siju kresa pojo, pojo zvonovi«. Oblikovali ga bodo pevci, pritrkovalske skupine s Tržaškega ter vibrafonist Lorenzo Dari. Sledilo bo nagrajevanje najboljših sladic v fari ter kresovanje. SKP IN SIK vabita v petek, 26. in soboto, 27. junija, v Ljudski dom v Pod-lonjer na Rdeči praznik. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAm-ga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (kot npr. pohištvo, žimnice, obešalniki, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, uporabljena olja, pnevmatike, okenska stekla, idr.) v soboto, 27. junija, od 10. do 18. ure na sedežu civilne zaščite v Križu. JUTRANJA TELOVADBA - Zdrava hrbtenica in posturalna vadba pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadite-ljica Sandra sporoča, da bo telovadba v juliju potekala ob torkih z začetkom ob 8. uri v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljeni vsi zainteresirani. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk: od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6 do 12 let, od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra. Info in vpis na tel. 340-6445370 (Karin Malalan), karinmalalan@gmail.com. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Op-činah. Prijave in info na tel. št. 040635626 ali info@zskd.eu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310. SS Prireditve KRIŠKI TEDEN 2015 v priredbi SKD Vesna: danes, 19. junija, veseloigra Svakinja da te kap in v nedeljo, 21. junija, Flamenko pod zvezdami. Obe prireditvi bosta v Domu A. Sirka ob 21. uri. V torek, 23. junija, »pri Pro-cesji« kres s Kraškimi ovčarji. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA Matejke Peterlin vabi na ogled predstave »Trnjulka« danes, 19. junija, ob 17. uri (prva izmena) in ob 18.30 (druga izmena) v Finžgarjevem domu na Op-činah. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi danes, 19. junija, ob 20.30 na »Svet je bratstvo in ljubezen«, pozdrav poletju, ob petju, glasbi in degustaciji s presenečenjem. Nastopa ŽVS Barkovlje, vodi A. Pertot, sodelujejo mladinci in mladinke Glasbene kambrce, Tomaž Baldassi ter Willy Perko in Walter Starc. SKD GRAD od Banov prireja tradicionalni svetoivanski večer pri Čukoveh danes, 19. junija, ob 20.30. Nastopila bo dramska skupina SKD Slovenec Boršt - Zabrežec z veseloigro v narečju Avia Cirkus. V primeru slabega vremena, predstava odpade. Toplo vabljeni. SKD TABOR vabi na predstavitev knjige Nicoloja Giraldija »La grande guerra a piedi« danes, 19. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi ni 3. Junijski večer danes, 19. juniji, ob 21.00 v društvenih prostorih. Nastopa KUD Grešni kozli z veseloigro »(u)TRI(n)KI«. AVIACIRKUS - SKD F. Prešeren in SKD Slovenec vabita, v sklopu svetoivan-skih večerov, v soboto, 20. junija, ob 20.30 na ogled gledališke predstave v občinsko gledališče v Boljuncu. Režija A. Corbatto. GLASBENA MATICA vabi ni koncert »Z glasbo v poletje«, ki bo v soboto, 20. junija, ob 20.30 v Luteranski cerkvi v Trstu, Trg Pinfili. Nastopajo orkestri in zbori Glasbene matice. BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU -SKD F. Prešeren in SKD Tabor, v sklopu svetoivanskih večerov, vabita v nedeljo, 21. juniji, ob 20.30 ni ogled gledališke predstave v občinsko gledi-lišče v Boljuncu. Režija Sergej Verč. SDD JAKA ŠTOKA - osnovnošolski skupina vabi v nedeljo, 21. junija, ob 19. uri v Kulturni dom Prosek-Kon-tovel na premiero igre »Pepelkin čevelj« po motivih Olge Pivšič, režiji Kim Furlin in Tini Renir. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO vabiti ni teden kriških zavetnikov: ponedeljek, 22. juniji, otvoritev likovne rizstive »Morje, Križ in rože« umetniki Mirki Dou-šiki ob 20. uri v Slomškovem domu; torek, 23. juniji, delivnici svetoivin-skih venčkov ob 16. uri v Slomškovem domu; nedelji, 28. juniji, zuninji slovesnost sv. Petri in Pivli ob 10. uri v župnijski cerkvi. ZCPZ - TRST IN ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. vabiti ni zaključni nastop gojencev orgelskega tečaji, ki gi je vodil prof. Mitej Lizir, v petek, 26. juniji, ob 20. uri v župnijski cerkvi ni Opčinih. S pesmijo bo sodeloval tudi ŽePZ Prosek-Kontovel pod vodstvom Marki Štoke. FOTOVIDEO TS 80 vabi ni ogled riz-stive Ridivoji Mosettiji »Kriški oh-cet« v piceriji pred cerkvijo ni Opči-nih, Proseški ul. 35. FOTOVIDEO TS vabi ni ogled foto-grifske rizstive Miloši Zidiriči v prostorih gostilne v centru Zgoniki in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu. RAZSTAVA O GABROVCU v predvojnih, medvojnih in povojnih letih je odprta v društveni gostilni v Gabrovcu do konca meseca. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU razstavlja svoje mindile Tanji Kralj. Urnik: od ponedeljka do petka 9-13, ponedeljek in sredi 15-17. Vabljeni k ogledu do 3. juliji. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI, Ul. sv. Frančiška 20, je do konca poletji ni ogled razstavi fotografij Valentine Cunji Nudinimi. Urnik: ponedeljek - petek, 10.00-18.00. Prispevki V spomin ni Žarki Sossiji darujejo bivši Vilmini kolegi 210,00 evrov zi Sklid Mitji Čuk. 19.6.2009 19.6.2015 Ivana Verginella por. Prasselli Vedno v niših srcih. Mož Karlo, sin Marko, hči Marta z družinama 8 Petek, 19. junija 2015 TRST državni izpit - Včeraj druga pisna naloga Tacit, pomen dela in rastlinsko čiščenje Na posameznih smereh od štiri do osem ur pisanja - V ponedeljek tretja naloga Po sredini prvi pisni nalogi iz slovenščine se je včeraj 95 maturantov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu v okviru državnega izpita spopadlo z drugo pisno preizkušnjo, kjer so prišli v poštev predmeti, značilni za posamezne učne smeri. Letos je matura tudi prvič potekala na podlagi prenovljenih predmetnikov v okviru reforme višje srednje šole, tudi struktura posameznih nalog je bila ponekod v manjši, ponekod pa v večji meri spremenjena. Na Liceju Franceta Prešerna so kandidati obeh znanstvenih smeri pisali nalogo iz matematike, kjer so lahko izbirali med dvema glavnima vprašanjema: prvo je predvidevalo določitev funkcij pri praktičnem problemu ugotavljanja stroškov uporabe mobilnega telefona, drugo pa izračun vrednosti pri grafu kot funkciji. V drugem delu naloge so morali dijaki odgovoriti na pet od desetih postavljenih vprašanj. Na jezikovni smeri je bila na sporedu angleščina kot prvi tuj jezik, kandidati pa so lahko izbirali med besedili, ki so se nanašala na različna področja (aktualno, zgodo-vinsko-družbeno, literarno in umetnostno), pri čemer so morali besedila seveda prebrati ter odgovoriti na nekatera vprašanja in sestaviti spis ter zapisati tudi svoje misli in izkušnje. Za maturante klasične smeri pa je letos prišla v poštev latinščina, kjer so morali prevesti odlomek iz Tacita, v katerem so opisani zadnji dnevi rimskega cesarja Tiberija. Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana je na vsaki smeri naloga predvidevala prvi del z obvezno tematiko, medtem ko so morali v drugem delu kandidati odgovoriti na dve od štirih postavljenih vprašanj. Na smeri mehanika in mehatronika, kjer je prišel v poštev predmet risanje, načrtovanje in organizacija v industriji, so morali dijaki dimenzionirati gred v delu, kjer je postavljena jermenica, opisati orodje in opremo ter izrisati načrt. Na smeri okoljske biotehnologije, kjer je bil maturitetni predmet biologija, mikrobiologija in tehnologija nadzora okolja, so morali analizirati glavne vrste vodnih onesnaževalcev ter rastlinsko čiščenje in vlogo rastlin in mikroorganizmov. Na smeri elektronika, kjer so se ukvarjali z avtomatskimi sistemi, so morali pripraviti projekt nove naprave za nadzor kakovosti in testiranje učinka zdravil v farmacevtskem podjetju. Podobno strukturo so imele tudi naloge na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška in na Tehniškem zavodu Žige Zoisa. Na liceju Slomšek so morali na humanistični sme- Med pisanjem druge naloge na liceju Slomšek (levo) in zavodu Zois fotodamj@n ri obravnavati humanistične vede oz. vprašanje pomena dela v vzgojnem procesu, za kar so imeli za iztočnico nekaj besedil, na družbeno-ekonomski smeri pa sta prišla v poštev pravo in ekonomija, kjer so morali kandidati pisati o vprašanju odnosa med trgom in socialno državo v dobi globalizacije s posebnim ozirom na spremembe, ki so v teku. Na zavodu Zois pa so na smeri uprava, finance in marketing pisali nalogo iz gospodarskega poslovanja, kjer so morali na podlagi podatkov iz izvlečka poročila o poslovanju sestaviti bilanco poslovanja nekega podjetja. Na smeri gradnja, okolje in teritorij pa so morali v okviru predmeta načrtovanje, gradnje in napeljave izdelati načrt za postavitev informativnega središča, gostinskega lokala ali sprejemnega obrata na zemljišču, kjer pa niso imeli podatkov o velikosti in značilnostih le-tega, kar je povzročilo nemalo kritik pri članih komisije. Na tej smeri so kandidati imeli na voljo osem ur, ravno toliko so jih imeli na razpolago maturanti smeri mehanika in meha-tronika na zavodu Stefan, medtem ko so na ostalih šolah oz. smereh dijaki pisali nalogo največ šest ur z izjemo klasične smeri, kjer so imeli za prevajanje Tacita na voljo štiri ure časa. Po včerajšnji drugi pisni nalogi bodo imeli maturanti zdaj nekaj dni premora, v ponedeljek pa bodo pisali še tretjo, večpredmetno nalogo. (iž) veliki trg - Jutri od zore do mraka Z največjo kvačkano odejo v Guinnessovo knjigo rekordov Oči Tržačanov in turistov jutri ne bodo uprte le v tekače, ki se bodo pomerili v najbolj pisanem teku na svetu Color Run, ampak tudi v »lovce« na svetovne rekorde. Na Velikem trgu bodo namreč že zgodaj zjutraj začeli polagati največjo kvačkano odejo na svetu, za katero upajo, da jim bo prinesla svetovni rekord. V rekorderstvu se bo pomerilo združenje Picknitartcafe, ki je pred meseci pozvalo kvačkari-ce iz celotne tržaške pokrajine, naj se množično odzovejo akciji, s katero se želijo pojaviti v najbolj znani Guinnessovi knjigi rekordov. Vabilu so se odzvali tudi učenci in učenke OŠ A. Gradnika na Colu, ki so skvačkali dva kvadrata v velikosti 50x50 cm. Na rumeni podlagi so vkvačka-li ime šole in logotip. Črke so učenci skvačkali v obliki metrskih verižic. Pri projektu sodelujejo tudi druge šole in številna lokalna združenja, ki so se v prizadevanju za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov mrzlično pripravljali v različnih rekreativnih in trgovskih centrih ter celo v muzeju Sartorio. Z vpisom odeje v Guinnessovo knjigo rekordov želijo uresničiti željo, da bi kvačkanje in tradicija ostali ohranjeni v našem okolju. Obenem pa želijo ponuditi izziv mnogim, ki bodo poskusili ta rekord podreti. Ali bo Tržačanom dejansko uspel veliki met? Jutrišnji dan se bo začel že ob peti uri zjutraj, ko se bodo »rekorderji« zbrali na Velikem trgu in začeli sestavljati odejo. Ob 7. uri bodo prve kvačkarice za- čele šivati različne kose. S šivanjem naj bi končale zgodaj popoldne, nakar bo pooblaščeni sodnik izmeril odejo, ki mora preseči dozdajšnji rekord. Ta znaša 1020,13 kvadratnih metrov. Če bo Tržačanom to uspelo, bodo podatke poslali na sedež Guinnessove knjige v Londonu, odkoder naj bi v primeru pozitivnega izzida poslali potrdilo. Celoten projekt pa ima tudi dobrodelno noto; ob koncu merjenja bodo gledalci in gledalke lahko kupili odejice, ki so jim najbolj všeč. Celoten izkupiček od prodanih odej bo namenjen združenju AISM, ki lajša vsakodnevno življenje bolnikov z multiplo sklerozo. (sč) Openski šolarji na obisku Učenci 4. in 5. razreda osnove šole Franceta Bevka z Opčin so pred časom obiskali uredništvo Primorskega dnevnika ter tiskarno podjej Edigraf (foto- Damj@n). Šolarji so lepo sodelovali in odgovornemu uredniku Dušanu Udoviču postavili vrsto zanimivih vprašanj o nastajanju časopisa ter o njegovi zgodovini. barkovlje - Na današnjem pozdravu poletju Premierno se bo predstavil sardončok Pisane žabe v kanalu [ 25 žab vseh barv je »skočilo« v kanal pri tržaškem Ponterošu. Domačini in turisti so si včeraj radovedno ogledovali instalacijo cracking art, ki je bila že več mesecev na ogled v nakupovalnem središču Il Giulia, zdaj pa se je na pobudo tega centra pojavila v mestnem središču. Živali iz reciklirane plastike je mogoče kupiti, izkupiček bodo namenili obnovi fontane štirih celin na Velikem trgu. Ribja in čokoladna poslastica Pozdrav poletju ob pesmi in glasbi, ki ga v kulturni užitek ponuja SKD Barkovlje danes v društvenih prostorih v Ul. Bonafata, bo postregel s presenečenjem ... barkovljanskega izvora. Že res, da bo na prireditvi z naslovom Svet je bratstvo in ljubezen zapela Ženska vokalna skupina Barko-vlje pod taktirko Aleksandre Pertot, in da bodo na njej sodelovali mladinci in mladinke Glasbene kambrce, pa Tomaž Baldassi in Willy Perko. Ampak: v Barkovljah se bo v zamejstvu pre-mierno predstavil čokoladni bonbon pristnega domačega porekla - sar-dončok. Bojan Božič in Walter Starec Sladko-slano poslastico je izumil Walter Starec, Barkovljan, seveda. Izvedencu za soljenje barkovljanskih sardonov se je pred dobrima dvema letom zaiskrilo: zakaj ne bi sardonč-ke malce posladkal? Poiskal je čokoladnega mojstra, ga našel v Kopru in s strokovno pomočjo Bojana Božiča je po nič koliko neuspelih ali manj uspelih poskusih pred slabim letom nastal prvi pravi, edinstveni sardončok. Starec bo na jutrišnjem večeru povedal njegovo zgodbo, s sabo pa bo, kakopak, prinesel tudi sardončoke, da se bodo domačini - na lastne oči, in tudi sline ... - prepričali o njegovem vstopu v svet čokoladnih poslastic. Giraldijeva pot na Opčinah »Začel sem hoditi, ker sem si to želel in ker nisem želel samo sedeti in opazovati. Tako sem se odločil. Zamislil sem si most London-Trst. Peš. V dveh mesecih. Preko fronte prve svetovne vojne. Pred Božičem sem zapisal: Štartam maja. In maja sem zares štartal.« Tako se je začelo potovanje mladega zgodovinarja Nicoloja Giraldija po Evropi, ki ga je orisal v delu z naslovom La Grande guerra a piedi. Da Londra a Trieste sui luoghi del primo conflitto mondiale (založba Biblioteca dell'Immagine). Knjigo bodo predstavili drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Večer prireja SKD Tabor v sodelovanju z Giro nella Sto-ria, povezoval ga bo Gregor Znidarčič. V Medji vasi o prehrani SŠKD Timava, Medja vas, Štivan prireja nocoj ob 20.30 v prostorih turistične kmetije pri Paolu Pernarčiču v Medji vasi srečanje z Marijo Merljak, izvedenko za zdrav način prehranjevanja. Po izobrazbi je diplomirana inženirka živilske tehnologije in je avtorica več knjig o prehrani ter priznana strokovnjakinja, ki poslušalce navduši s preprostimi in koristnimi nasveti. Prisega na lokalno in sezonsko, predvsem pa uravnoteženo prehrano. Finissage Velikega Trsta Razstava Veliki Trst (La Grande Trieste) v nekdanji ribarnici zapira vrata, drevi ob 19. uri bo na vrsti sklepno srečanje (finissage) z Mario Masau Dan, Dimitrijem Waltritschem in drugimi, ki so sodelovali pri njeni postavitvi. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 19. junija 2015 9 ŽARIŠČE Jajca... na oko David Bandelj_ Pred dnevi mi je eden izmed dragih petindvajsetih bralcev namenil zanimiv kompliment. Srečala sva se naključno na parkirišču, pa mi reče: »Vedno berem tvoje zapise na PD. Imaš jajca!«. Ko sem se mu zahvalil in ubral svojo pot, sem tuhtal, kaj je s tem želel povedati. V Žarišču in drugih rubrikah se oglaša veliko eminentnih piscev, za katere mislim, da še prav posebej velja omenjeni atribut o jajcih, toda zdelo se mi je zanimivo, da je dotični bralec uporabil prav tako prispodobo. Razmišljanje me je privedlo do nekaterih zaključkov, ki so pa zaskrbljujoči. Ponavadi se sintagma »imaš jajca« uporablja za tistega, ki brez dlak na jeziku pove, kar misli, dela, kar se mu zdi prav, ne glede na to, kako drugi reagirajo. Sicer je tovrstna iskrenost po mojem skromnem mnenju ne le temelj no-vinarske-pisateljske etike (ki z mano nima nič opraviti, saj nisem ne pisatelj ne novinar ...), ampak celo temeljna demokratična drža. Ko povem, kar mislim, ne da bi škodil drugim (kar je pomemben postulat, za katerega si upam trditi, da se ga v svojih zapisih držim), pripomorem k temu, da se ustvari prostor razmišljanja, debate in soočanja, kar seveda koristi pro- storu in ljudem v njem. Za to početje ne vidim potrebe po »jajcih«, zato me je izjava tega bralca nemalo začudila. Pravzaprav pa se je zaradi tega v meni utrnila malce nelagodna misel: če potrebujem »jajca«, zato da povem, kar mislim, pomeni, da je prostor zasičen s cenzuro, ki ni vsiljena, temveč imanentna. Obstajajo torej določene tabu teme, ki se jih slehernik ne sme dotakniti, ker drezajo v tradicijo, oz. v njeno legitimnost in jo morda postavljajo v dvom. Ni novost, npr., da so določene kompromisne politične delitve v naši slovenski skupnosti v Italiji dejansko preživele. Ne vidim nobenega problema v tem, da lahko slehernik kritično opredeljuje delo ene, druge (ali tretje, četrte ali pete itd.) politične strani, saj je vendar minil čas, ko smo se ideološko delili in brezglavo poslušali vse, kar je prišlo z vrha. Zadnji politični tabuji se pa vrtijo okoli izvoljenega predstavništva Slovencev v Italiji, za katerega -mimogrede - bi bil že čas, saj sem se tudi sam spraševal, s katero legitimnostjo so dotični elitneži prišli v stik s predsednikom republike ob njihovem obisku v Rimu ... Gremo dalje? Zakaj ne smemo govoriti o dogodkih med in po drugi vojni malce bolj objektivno in priznati dobro in slabo na obeh straneh, ne da bi bili žrtve enega ali drugega ideološkega pristopa? Zakaj mora biti svet črnobel, ko pa vemo, da obstaja vsaj . petdeset odtenkov sive? Ali če povem brez olepšav: zakaj mora Slovenec v Italiji nujno pripadati eni od dveh političnih opcij, ki sta definirani kot »bela« ali »rdeča«, če pa se nekako nagiba k neuvrščenosti, oz. je kritičen do obeh, kar je seveda v demokraciji legitimno, postane ideološko nevaren? Nevihta idej, ki se je pletla v meni po srečanju z bralcem, je privedla do teh zaključkov, ki so me prepričali, da določena vrsta ima-nentne cenzure pri nas še kako obstaja. Nihče je ne izvaja, vendar pa super ego »klasičnega zamejca« je očitno okužen s tovrstnimi inhi-bicijami, ki onemogočajo svobodno misel. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, kaj pomeni danes »imeti jajca«. Rekel bi, da gre le za iskrenost do sebe. Kar pride za tem, je posledica, zato si lahko le želimo, da bi čim več piscev, kolumnistov in v zadnji instanci bralcev imelo jajca, ki so razvidna . na oko. Kakorkoli si to predstavljate. ljubljana - Dokumentarni film V Argentini ponosni, da so tudi Slovenci LJUBLJANA - V Kinodvoru je bila (pred)premierna predstavitev dokumentarnega filma Tretja generacija. Film sestavlja mozaik zgodb tretje generacije argentinskih Slovencev, ki so rojeni v Argentini in so danes stari od 15 do 35 let, vsi pa ohranjajo materin slovenski jezik in gojijo skrb za slovensko kulturo. Ogrodje dokumentarnega filma avtorice Žive Emeršič tvorijo pripovedi več kot deset zanimivih mladih ljudi različnih usmeritev, filozof, glasbenik, igralec, nogometaš, pevka, mikrobiolog, inženir letalstva, ki s svojimi življenjskimi zgodbami pletejo mozaik moderne Argentine s slovenskim pridihom. V filmu so predstavljene številne slovenske skupnosti v Buenos Airesu, ki so locirane na južnem, zahodnem in severozahodnem obrobju tega 15 milijonskega mesta. Martin Sušnik, Magda Jerman, Marco Pallotta, Marjan Vom-bergar, Andrej Vombergar, Tonči Oblak, Andrej Žnidar, Sandi Žnidar in drugi govorijo o življenju in načrtih pripadnikov tretje generacije argentinskih Slovencev. Vsi so bili rojeni kot Argentinci, živijo vsak na svojem koncu tega velikanskega mesta, pred kamero pa so razkrili osebne zgodbe o svojih slovenskih družinah in argentinskem življenju, o življenjskih načrtih, predvsem pa o ohranjanju in prenašanju tradicije slovenstva iz roda v rod. Protagonisti v sproščenem klepetu predstavljajo multikulturnost argentinske družbe in problem argentinsko- slovenske identitete znotraj le te. »V dveh letih življenja v Buenos Airesu sem spoznala večino tam žive- Avtorica filma Živa Emeršič čih argentinskih Slovencev. Prevzela me je njihova zavezanost slovenstvu, ljubezen do jezika in kulture. Dejstvo, da tretja generacija sedemdeset let po prihodu njihovih starih staršev še vedno govori slovensko, me je navdihnila tudi za ta film. Zdelo se mi je prav, da v Sloveniji čim več ljudi spozna navdušenje in zvestobo teh mladih Argentincev, ki so tako ponosni, da so tudi Slovenci,« o nastanku filma pravi avtorica dokumentarnega filma Tretja generacija Živa Emeršič. Živa Emeršič je v ljubljanskem Kinodvoru med drugim posebej izpostavila vlogo Juana Grisa pri idejni zasnovi filma, kakor tudi prispevek Zvonka Judeža v montaži. Dokumentarni film Tretja generacija bo na ogled v torek, 23. junija, ob 21. uri na 1. programu Televizije Slovenija, ki je tudi producent filma. RoŠa Problem zastopanosti naše manjšine ni od danes. Pravzaprav se je pojavljal vso povojno zgodovino, ko so razna predstavništva romala zdaj v Rim, potem v Ljubljano ali Beograd, opozarjat vlade na odprta vprašanja. Ta so bila - če omenim le najpomembnejša - problem izvajanja Posebnega statuta londonskega Memoranduma, nato snovanje posebnega statuta naše avtonomne dežele in s tem povezane zaščite naše manjšine, ki bila v tem primeru zakoličena z ustavnim zakonom. Ko so ti poskusi propadli, smo začeli govoriti o „globalni zaščiti", se pravi državnem zakonu, ki bi se lotil prav vseh tematik. Vzporedno s tem pa smo skušali reševati sprotna vprašanja, predvsem na področju šolstva. Vsakokrat je bilo oblikovano neko predstavništvo, ki je bilo plod dogovarjanja med krovnimi organizacijami in političnimi strankami. Praviloma so odposlanstva v Rim spremljali slovenski člani parlamenta. Delegacije pa so uživale podporo manjšine predvsem zaradi vsebine enotno dogovorjenih dokumentov, v katerih so bile naše skupne zahteve. Vsi se spominjamo Andreottije-vih dnevnikov, kjer je zabeležil tudi obisk slovenske enotne delegacije: „Prišla je komunistična senatorka, v delegaciji pa je bil tudi duhovnik. Problem je Benečija." Giulio Andreotti mi je osebno povedal, da ga je tista delegacija vznemirila zaradi svojega predstavniškega naboja. Presenetila ga je predvsem prisotnost (beneškega) duhovnika, ki je dajal delegaciji tako ozemeljski kot idejni pečat celovitosti. „Enotna delegacija" je bila sestavljena po skrajno preprostem kriteriju. V njej so bili predstavniki krovnih organizacij in strank, ki so podpirale zah- tevo o globalni zaščiti. To so bile KPI, PSI in Ssk. Delegacije so romale od Judeža do Kajfeža, razlagale, tolmačile, zahtevale, predlagale, prosile. Kljub različnim poudarkom so bile zahteve vedno skupne, razhajanj ni bilo. Včasih so obrodile sadove, drugič smo odšli s sestanka z repom med nogami. V spominu mi je ostalo neko drugo srečanje s predsednikom An-dreottijem, ki je imel dokaj omejen čas, a ga je v celoti porabila pretirano zgovorna članica delegacije. Tako je predsednik vlade vstal in pozdravil, ne da bi nam karkoli povedal. Problem sestave delegacije je izbruhnil v devetdesetih letih minulega stoletja, ko so iz samostojne Slovenije prišli novi impulzi. Bili so pritiski, naj v odposlanstvo vključimo tudi „tretjo krovno", bil je sežanski sestanek s predstavnikom slovenske vlade, ki se je končal s popolnim razkolom, bile so nadaljne improvizacije. Ko je parlament končno ugriznil v jabolko sprejemanja zaščitnega zakona so pristojne komisije večkrat priredile avdicije, na katere so bili vabljeni najrazličnejši predstavniki naše skupnosti. Naj mi bo dovoljen še kratek spomin na avdicije v senatu na yaoetku devetdesetih, ko smo obravnavali Mac-canicov osnutek. Jole Namor je morala odgovarjati na vprašanje, kako moli v cerkvi, v slovenščini ali narečju, medtem ko je znan pripadnik „Gladia" na vprašanje o Benečanih, ki so obiskovali slovenske šole v Gorici, blek-nil: „Bilo jih je več kot dvesto. Vse imam zabeležene..." Tudi po letu 2000, ko je bil zakon št.38 v parlamentarni obravnavi, so v Rim hodile delegacije. V glavnem so bili to povabljeni člani organizacij, ki so prosile, da se jih zasliši. Tedaj so bi- le že na dnevnem redu polemike o tem, kdo pravzaprav zastopa slovensko manjšino. Zakon št.38/2001 sicer predvideva paritetni odbor, v katerem je polovica Slovencev, a ni mogoče reči, da zastopajo manjšinsko skupnost, saj jih petorico imenujejo deželni svet, deželna vlada in rimska vlada, ostalih pet pa krovne organizacije in zbor izvoljenih svetovalcev. S tem v zvezi je upravičena, po mojem, skrb o posledicah reforme krajevnih uprav na ta del paritetnega odbora. Svoj čas je desničarska deželna vlada sprejela ustanovitev „Instituta za Slovence v Italiji", ki je predvidevala tudi izvolitev nekega predstavniškega organa na osnovi seznama, kamor bi se Slovenci vpisali na lastno pest. Izbruhnile so polemike, saj je bil to poskus preštevanja in ugotavljanja manjšine, ko za to niso bili dani pogoji, predvsem v Benečiji in Reziji ne. Pozneje je deželni svet, v Illyjevih časih, ta zakon kratkomalo ukinil in Institut za Slovence ni nikoli zaživel. Igor Kocijančič (Zveza levice) in Igor Ga-brovec (Ssk) sta pred nekaj leti predlagala neposredno izvolitev predstavništva manjšine, ki pa ni bilo dorečeno. Medtem so se uveljavljale, vedno na ravni dogovarjanja v nuji, drugačne sheme. Naprimer slovenski predstavnik v parlamentu, obe krovni, levica in Ssk ali pa državni in deželni poslanci plus krovni. Tudi v tem primeru je šlo za nujo, ki so jo redno spremljale večje ali manjše polemike. Zdaj pa se zdi, da gre zares. Vsi izjavljajo, da se strinjajo z neposredno izvoljenim predstavništvom po načelu en človek en glas. Kar je seveda popolnoma prav. Vendar je treba nekaj stvari razčistiti in to čimprej. Namreč pristojnosti izvoljenega predstavni- štva in konkretni način organiziranja volitev v manjšini. Kar zadeva pristojnosti menim, da moramo biti tudi v tem primeru subjekt, kar pomeni, da se moramo najprej dogovoriti med seboj, šele nato naj nekatere svoje pristojnosti deželni parlament potrdi z zakonom ali spremembo obstoječe zakonodaje. V nasprotnem primeru tvegamo, da bomo čakali v nedogled, medtem pa naj bi obveljalo stališče slovenske komponente PD-DS, naj bi manjšino zastopali obe krovni. Glede na politično pripadnost njenih voditeljev je stališče PD-DS razumljivo, a ne more rešiti problema. Osebno sem prepričan, da bi se morali dogovoriti, da ima izvoljeno predstavništvo še največ pristojnosti, ko gre za urejanje notranjih problemov manjšinske skupnosti in pomembno vlogo pri načrtovanju razvoja skupnosti in posledičnem usmerjanju sredstev, ki jih manjšina prejema iz Italije in Slovenije. Prav tako naj bo izvoljeno predstavništvo glasnik manjšinskih zahtev in interesov, pri čemer naj ima kot sogovornike izvoljene predstavnike, krajevne uprave in sam paritetni odbor. Končno naj bi izvoljeno predstavništvo imelo po potrebi tudi mobilizacijske pristojnosti, ko bi šlo za obrambo pred napadom na naše temeljne pravice. To moramo storiti v najkrajšem času, nakar naj bi organizirali volitve. Osebno menim, da bi jamčili pedstav-niško vlogo izvoljenemu organu, če bi predvidevali nekakšen „Svet Slovencev v Italiji" z - recimo - 30 člani: 5 iz Benečije, 10 iz Goriške in 15 s Tržaškega. Skratka, manjšinsko volilno telo bi razdelili po pokrajinah, da bi ne prišlo do preglasovanja šibkejših. (Številke so kajpak le za primer.) Volišča naj bi bila v društvih, ki delujejo na ozemlju. V vsakem zaselku ali okraju naj bi se oblikovala skupna volilna komisija, ki bi par tednov pred volitvami organizirala razdeljevanje volilnih potrdil prosilcem, ki se imajo za pripadnike manjšine in so aktivni v njenih dejavnostih. Potrdila naj jamčijo, z navzkrižnimi kontrolami, da bi ne prišlo do pojavov goljufij, tujkov, dvojnega ali trojnega glasovanja. Primer italijanskih „primarnih" volitev je dovolj poučen. Volitve naj bi bile v društvih ali drugih dogovorjenih prostorih ob določenem dnevu. Lahko bi dopustili tudi volitve po pošti, pri čemer bi bilo treba upoštevati zgled Republike Slovenije in njenega sistema razdeljevanja volilnic nekaj tednov pred samimi volitvami in njihovo pošiljanje v dvojni ovojnici z navedbami podatkov volil-ca, medtem ko bi bil njegov glas vseeno zaščiten s tajnostjo. Osebno bi tega ne predvidel, ker bi zakompliciral vse in terjal preveč naporov. „Svet Slovencev" naj bi izvolili po strogo proporčnem sistemu, znotraj treh pokrajin in brez skupnega obračunavanja ostankov. Ob ustoličenju bi Svet Slovencev iz svoje srede izvolil izvršni odbor (od pet do sedem ljudi), ki bi nato skrbel za njegovo dejavnost in sklice. Za delovanje Sveta Slovencev bi potrebovali tudi sedež in manjša finančna sredstva, ki bi jih morali prispevati krovni organizaciji. Predvsem pa potrebujemo zavest, da so te volitve potrebne in dobro voljo pri iskanju vseh potrebnih kompromisov, da bodo čimprej izvedljive. Da ne bomo spet tekali za Fato Morgano. Stojan Spetič, deželni tajnik KSI v Furlaniji Julijski krajini. 10 Petek, 19. junija 2015 KULTURA / 63. LJUBLJANA FESTIVAL - Na predvečer uradnega odprtja tudi koncert v Trstu Za uvod na Velikem trgu oskarjev nagrajenec Tan Dun S koncertom kitajskega skladatelja, dirigenta in Oskarjevega nagrajenca Tana Duna se bo 63. Ljubljana festival v soboto, 27. junija, ustavil tudi na tržaškem Velikem trgu. Po lanski uspešni izvedbi Carmine Burane, ki je na osrednji mestni trg privabila več tisoč ljudi, se kulturne izmenjave med Ljubljano in Trstom nadaljujejo z nastopom orkestrov Slovenske filharmonije in opernega gledališča Verdi. Ti bodo pod Dunovim vodstvom (oskarja je osvojil z glasbeno kuliso filma Prežeči tiger, skriti zmaj - La tigre e il dra-gone) izvedli Trilogijo borilnih veščin. Koncert se bo pričel ob 21. uri, pred-prodaja vstopnic za približno dva tisoč sedežev se bo pričela v prihodnjih dneh; v želji, da bi koncertu lahko prisluhnili prav vsi, ki imajo radi dobro glasbo, pa bodo na voljo tudi brezplačna stojišča. Tržaški koncert Ljubljana festivala so včeraj predstavili na županstvu na Velikem trgu, kjer je Roberto Co-solini sprejel kolego in prijatelja Zorana Jankoviča s slovenskim »dragi Zoran, dobrodošel«. Župana, ki se odlično razumeta in sta prepričana, da upravljata »najlepši mesti na svetu« (ne strinjata se samo glede tega, katero se bo ovenčalo z nazivom najlepšega ...), verjameta, da lahko kulturne vsebine zbližajo prebivalce obeh mest. Po Co-solinijevih besedah se veliko Tržača-nov odpravlja v slovensko prestolnico na koncerte ali druge prireditve, tudi Ljubljančani pa radi pridejo v Trst, predvsem na koncerte poletnega niza Trieste Loves Jazz. Zato se jima predstavitve poletnih festivalov v prijateljskih mestih zdijo koristne in potrebne. V upanju, da se bodo tudi prebi- Župana Jankoviča in Cosolinija sta spremljala Darko Brlek in Stefano Pace fotodamj@n valci njunih mest počutili doma, ko se bodo sprehajali po Ljubljani ali Trstu ... tako kot se Jankovič počuti doma vsakič, ko vstopi v mestno hišo na Velikem trgu. Vsebine 63. Ljubljana festivala je predstavil njegov direktor in umetniški vodja Darko Brlek (sicer tudi predsednik Evropskega združenja festivalov). Pojasnil je, da se je največji ljubljanski festival v resnici že začel s slovensko premiero muzikala Mamma mia!, ki je vzbudila izredno zanimanje (pet ponovitev je že razprodanih). Uradno odprtje bo 28. junija na Kongresnem trgu s Trilogijo borilnih veščin (ki bo na predvečer kot omenjeno izzvenela na tržaškem Velikem trgu), do 28. septembra, ko bo na zaključnem večeru v Unionski dvorani nastopila Mlada nemška filharmonija, pa se bodo na raznih lokacijah zvrstili številni dogodki: skupaj bo na oder stopilo okrog tri tisoč ustvarjalcev! Brlek je med dogodki (popoln spored je na voljo na spletni strani www.ljubljanafestival.si, vstopnice pa na www.eventim.si in na spletni strani tržaške zasebne radijske postaje Ra-dioattivita) izpostavil Poljski rekviem Krzisztofa Pendereckija, ponovitev lanske uspešne glasbene komedije Cvetje v jeseni (po istoimenski noveli Ivana Tavčarja), koncert opernih arij, ki jih bodo v Cankarjevem domu zapela mezzosopranistka Elina Garanča, v Križankah pa Željko Lučic in Evelin Novak, zimzeleni balet Rome in Julija v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Gledališki navdušenci bodo najbrž uživali ob novi postavitvi Goethe-jevega Fausta v režiji Tomaža Pandur-ja, ljubitelji Puccinija pa ob ogledu kitajske različice njegove opere Turandot (v izvedbi kitajske nacionalne opere iz Pekinga). Tu so še koncerti armenskega državnega komornega zbora Hover, nacionalne opere in baleta iz Sofije (z Wagnerjevo opero Tristan in Izolda), izraelskega filharmoničnega orkestra pod taktirko Zubina Mehte, kantav-torja Vlada Kreslina, vse bolj uveljavljenih čelistov 2Cellos ... Skratka: za vse okuse in vse de-narnice.(pd) Na Mittelfestu v Čedadu tudi Miroslav Košuta Letošnji Mittelfest bo doživel bogat literarni uvod, pri katerem bo sodeloval tudi tržaški slovenski pesnik Miroslav Košuta. V nedeljo, 21.6. bo Košuta ob 18. uri v umetnostni galeriji Grid-o v Čedadu (Korzo Mazzini) predstavil svojo pesniško zbirko v italijanščini La ragazza dal fiore pervinca v prevodu Tatjane Rojc. Košuta je tudi eden od avtorjev uvodne predsta- ve (petek 10.7) Mittelfesta z naslovom Aghe. Voda. Uje., ki jo je priredil Valter Sivilotti. SNG NOVA GORICA Poslovil se je Tone Šolar V 79. letu starosti je po težki bolezni preminil igralec Tone Šolar, dolgoletni član igralskega ansambla SNG Nova Gorica. Tone Šolar je sprva veliko nastopal po amaterskih odrih, leta 1956 pa se je posvetil študiju igre na ljubljanski akademiji. Po njem je najprej igral v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, že leta 1965, ko je bilo novogoriško gledališče še polpokli-cna ustanova, pa je postal član njegovega igralskega ansambla. Dvajsetim predstavam, ki jih je sooblikoval v tedanjem Goriškem gledališču, je v treh desetletjih (1969-1999) dodal še sto kot član Primorskega dramskega gledališča (današnji SNG Nova Gorica). »Med njegovimi markantnimi dramskim študijami omenimo vsaj Temnikarja v Povšetovi priredbi Balade o trobenti in oblaku, Marjana v Povšetovi monodrami Izvolite, tovariš Marjan, Ponza v Pirandellovi drami Kaj je resnica? (zanj je prejel Borštnikovo nagrado) in Doktorja Ranka v Ib-senovi Nori, oblikoval pa je tudi celo vrsto imenitnih likov v predstavah za otroke in mladino. Poleg gledaliških vlog je Tone Šolar sodeloval tudi v številnih celovečernih filmih ter televizijskih nanizankah in nadaljevankah. Njegov veder in srčen značaj bomo ohranili v lepem spominu,« so o igralcu zapisali v no-vogoriškem SNG. Tone Šolar je v prostem času kot umetnostni kovač ustvaril številne izdelke. Precej so jih uporabili tudi v predstavah in nekateri so še vedno v gledališki rekvizitarnici. Tone Šolar bo pokopan v rodni Kropi danes ob 16. uri. (km) GLEDALIŠČE KOPER - Koprodukcija s SNG Nova Gorica Mlakarjev Pašjon glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Osmi smrtni greh je neumnost. In ta je danes vsepovsod. Tako zagotavlja novodobni hudič v Pašjonu Iztoka Mlakarja. In njemu gre verjeti, ker on je pač hudič in hudič ima dušo, ne kot sodobni človek, ki je nima ... V svojem najnovejšem gledališkem delu, za katerega je napisal besedilo in glasbeno osnovo (v uprizoritvi je tudi več priredb znanih skladb), je Mlakar za pripovedovalca izbral sebe v vlogi šegavega, dopadljivega Hudiča, ki tudi pove ali zapoje marsikatero grenko. Vendar po svoje predstavlja tudi glas »ljudstva«. In prav ljudska, «jezikava» obarvanost teksta daje uprizoritvi Pašjon, pridih prijetnosti. Primorskim ušesom še prijaznejše zveni beseda, začinjena z goriškim naglasom. S Pašjonom, koprodukcijo Gledališča Koper in SNG Nova Gorica (v Kopru je bilo delo krstno uprizorjeno 5. junija, v Novi Gorici bo premiera 24. septembra), se tudi nadaljuje sodelovanje med Mlakarjem in režiserjem Vi-tom Tauferjem. Po izteku prvih ponovitev v okviru abonmaja Gledališča Koper si bo komedijo v besedi in pesmi mogoče ogledati na skorajšnjem Primorskem poletnem festivalu, ob začetku naslednje gledališke sezone pa v Novi Gorici in še marsikje. Iztok Mlakar je namreč razvadil slovensko, še posebej primorsko, občinstvo z uspešnicami. Kot doslej je tudi v tem svojem Pašjonu ubral nekakšno srednjo pot; ni priklenjen na ustaljene vzorce, vendar niti inovatorski, ne klanja se »oblasti«, jo oš-vrkne, vendar ne napade frontalno, jezikovno ni uglajen, je nespoštljiv po ljudskem vzorcu, vendar nikdar vulgaren in ne postavlja v dvom verskih dogem. Njegov hudič, ustvarjen seveda po meri preizkušenega Mlakarja v vlogi interpreta, je bolj dvorni norček, ki se »špota« (naj mi bo dovoljen goriški narečni izraz), manj je pokvarjen od »predstavnikov ljudstva« in na koncu hoče pomagati Kristusu ... Kot je povedal avtor-interpret, so ga zgodbe iz «knjige knjig» že dolgo vznemirjale. Kot tudi toliko drugih ljudi. Izziva so se lotili že številni, z različnimi rezultati. Mlakarjeva «hudičeva» pripoved obsega 13 prizorov, kolikor je tudi »podob« slovenskega znamenitega Škofjeloškega pasijona. Slučajno in usojeno obenem, pravi Mlakar: do števila 13, ko prikazuješ Kristusovo življenje, te privede več dejstev (12 apostolov in Kristus, sam prikaz dogodkov ...). V svoj Pašjon je Mlakar vključil tudi pri- hod svetih treh kraljev v Betlehem in ustvaril zabaven prizor s proti rasistično noto (izredno posrečena je bila pred leti ustvarjena odčitava Daria Foja). Na kar se zvrstijo vsi ključni prizori, v katere je Mlakar vpletel tudi jasno kritiko na današnje politično dogajanje v Sloveniji in na širšem območju. Mlakarjevo besedno-glasbeno ustvarjalnost je primerno podprl režiser Vito Taufer, s katerim sta se očitno dobro »ujela«. V uprizoritvi nastopajo člani gledaliških ansamblov obeh teatrov-koproducentov, ki upodabljajo več likov. Z Mlakarjem - Hudičem igrajo in pojejo še (po vrstnem redu v gledališkem listu): Žiga Udir, Radoš Bolčina, Igor Šta-mulak, Gorazd Žilavec, Rok Matek, Tjaša Horvat, Matija Rupel in Nejc Cijan Garlatti (v alternaciji). Spremlja jih instrumentalni trio, postavljen v lične «jaslice», ki ga sestavljajo: David Trebižan, David Šuligoj in Roman Kobal. Prav scena Voranca Ku-marja, zelo preprosta, vendar funkcionalna, primerno prostorsko uokvirja odrsko dogajanje, posrečeni pa so tudi kostumi Barbare Stupice. Po pričakovanjih je Mlakarjev Pašjon takoj naletel na nadvse topel sprejem občinstva, kar je tudi razumljivo za «ljudsko» komedijo, ki gledalce nagovarja s »človeškimi šentimenti«. Teh je v sodobnih ljudeh, ki so brez duše, bolj malo, pravi Mlakar-Hudič. Očitno se z njim ljudje strinjajo, čeprav uprizoritev iz gledalcev izvabi več smeha kot razmisleka. To pa je tudi pokora, ki jo Mlakarjev Hudič dodeljuje sodobnemu človeku. (bip) Glitterbug The Wombats Synth pop ! 14th Floor Records, 2015 ' . Ocena: ★★★★★★ Uporaba sintetizatorjev zvoka je v zadnjih letih na mednarodni pop sceni spet zelo v modi. Predvsem v Angliji se ti elektronski efekti veliko uporabljajo, ponekod celo »zlorabljajo«. Eden izmed teh bendov je prav gotovo skupina The Wombats. Fantje, doma iz Liverpoola, so aprila izdali svojo četrto ploščo z naslovom Glitterbug. Skupino Wombats sta pred dvanajstimi leti ustanovila pevec, kitarist in pianist Matthew Murphy, ter bobnar Dan Haggis. Kmalu se jim je pridružil še Norvežan, basist Tord Overland - Knudsen. Zgodba angleškega ben-da je res posebna. Skupina je potom univerze prejela ponudbo, da nastopi na neki glasbeni reviji na Kitajski. Murphy in ostali so tako leta 2005 nastopili pred dvajset tisoč navdušenimi gledalci ter v bistvu zasloveli prej v tujini kot doma ... Leto kasneje je na Japonskem izšel njihov prvi album Girls, Boys and Marsupials, na angleškem otoku pa so zasloveli šele leto kasneje s ploščo A Guide to Love, Loss and Desperation. Radijski dj-ji so takrat začeli z vrtenjem singlov Kill the Director in Let's Dance to Joy Division ter tako pripomogli k vzponu mlade zasedbe. Leta 2011je zasedba posnela drugo ploščo z naslovom The Wombats Proudly Present: This Modern Glitch, letos pa je končno zagledal luč tretji ploš-ček Glitterbug. Nov album sestavlja enajst komadov, traja pa malo več kot štirideset minut. Fantje so se tudi tokrat odločili za »lahkotni« synth pop, ki igra glavno vlogo v skoraj vseh pesmih. Izjema je na primer bolj garage rokenrol obarvana skladba The English Summer. Prvi single Your Body Is A Weapon je izšel že oktobra leta 2013 in spominja na glasbo iz osemdesetih let. Naslednja Greek Tragedy in Give Me A Try pa imata veliko že omenjenih sintetizatorjev zvoka, kot večina preostalih pesmi. Album Glittebug v bistvu sledi glasbeni poti, ki jo je nakazala že prejšnja plošča ... in to niti ne tako uspešno. vatikan - Objavljena enciklika o okoljskih vprašanjih Papež Frančišek poziva k ekološkemu spreobrnjenju VATIKAN - Papež Frančišek je Podnebne spremembe so po nje- včeraj objavil encikliko o okoljskih govem globalni problem, ki prinaša tu-vprašanjih, v kateri med drugim kri- di različne socialne, ekonomske in po- Noben papež se doslej na tak način ter sistematično in izčrpno ni posvetil vprašanjem prihodnosti člove- / tizira brezobzirnost človeštva do narave, potrošništvo in kapitalizem. V okrožnici Laudato si (Hvaljen bodi) opozarja tudi na pretirano uporabo družbenih omrežij in digitalnih medijev, poročajo tuje tiskovne agencije. »Z našo skupno hišo nismo nikoli tako slabo ravnali in jo poškodovali kot v zadnjih dveh stoletjih,« opozarja papež. Kot dodaja, bi nekoga, ki bi na naš svet pogledal od zunaj, tako vedenje, ki občasno deluje samouniču-joče, osupnilo. »Zemlja, naš dom, je vse bolj videti kot ogromen kup smeti,« je kritičen. Frančišek v encikliki poziva posameznike, skupnosti, družine, države in mednarodno skupnost k ekološkemu spreobrnjenju. Celostna ekologija po njegovem pomeni, da z vsakdanjimi dejanji pretrgamo logiko nasilja, izkoriščanja in egoizma. litične spremembe. V sklopu etike mednarodnih odnosov okrožnica nakazuje obstoj pravega ekološkega dolga, predvsem na ravni svetovnega severa in juga. Papež ugotavlja »izredno odgovornost« človeka v odnosu do stvarstva. Kot dodaja, z naravo ne moremo pristno sočustvovati brez spoštovanja, sočutja in skrbi za ljudi, poudarja Frančišek. Enciklika tudi izpostavlja, da gospodarstvo in trg ne moreta sama urejati in zagotavljati celostnega človeškega razvoja in socialne vključenosti. Frančišek kot težavo izpostavlja pretirano stopnjo antropocentrizma s potrošniškim mišljenjem, ki opravičuje vsako obliko odpadkov. »Tako mišljenje prinaša izkoriščanje otrok, izključevanje ostarelih, suženjstvo, trgovino z ljudmi ... to je logika mafije, ITALIJA, SVET »Zemlja, naš dom, je vse bolj videti kot ogromen kup smeti,« je med drugim zapisal papež Frančišek ansa trgovcev z orožjem ali človeškimi organi ter uboja nerojenih otrok, ki ne odgovarjajo načrtom staršev.« Papež je kritičen tudi do pretirane uporabe družbenih omrežij in di- gitalnih medijev. Po njegovih besedah modrosti ne dosežemo le s kopičenjem podatkov, ki v končni fazi privede do prenatrpanosti in zmedenosti, neke vrste »mentalnega onesnaženja«. Petek, 19. junija 2015 štva in področju, kot je okolje. Okrožnico je papež v celoti spisal sam v italijanskem jeziku, izšla pa je šest mesecev pred podnebnim vrhom ZN v Parizu. Papež Frančišek sicer redno opozarja na okoljska vprašanja. Po podnebnem vrhu ZN v Limi je vlade sveta pozval k večjemu pogumu za boj proti podnebnim spremembam. Pred nekaj tedni je »mogočneže sveta« spomnil, da se bodo nekega dne morali zagovarjati pred Bogom, če bodo zanemarili varovanje okolja. Frančišek je sicer prvo encikliko izdal julija 2013, v njej pa je šlo za temeljna teološka vprašanja. Okrožnico Lumen Fidei (Luč vere) je spisal na podlagi zapiskov svojega predhodnika Benedikta XVI. Novembra 2013 je izšlo papeževo apostolsko pismo z naslovom Evangelii Gaudium (Veselje evangelija). (STA) charleston - Napad na temnopolto skupnost Rasistični pokol v ameriški cerkvi 21-letnik, ki so ga aretirali, ubil devet ljudi, med katerimi je bil tudi pastor in senator - Obama: Spet umrli nedolžni, ker nekdo ni imel težav priti do orožja CHARLESTON - Policija ameriške zvezne države Južna Karolini je identificirala 21-letnega Dylanna Roofa kot morilca devetih oseb v cerkvi v Charlestonu, kmalu zatem pa je iz Severne Karoline prišla novica, da so Roofa ujeli. O zločinu je spregovoril tudi predsednik ZDA Barack Obama. Roof je v sredo zvečer vstopil v zgodovinsko cerkev Emanuel African Methodist Episcopal (AME)v Charlesto-nu in več kot uro sodeloval na molitvenem srečanju, kjer so študirali besedilo svetega pisma. Nato je potegnil pištolo in začel pobijati. Med žrtvami je tudi 41-letni pastor cerkve in državni senator Južne Karoline Clementa Pickney. Morilec je pištolo večkrat napolnil in ko je končal, je pobegnil s svojim vozilom znamke hyundai. Preživele priče pravijo, da je morilec govoril o temnopoltih kot zločincih, ki so prevzeli ZDA, on pa bo državo vrnil v prave roke. Priče prav tako pravijo, da je prišel pobijat temnopolte. Za njim so se pognali državni in lokalni ter zvezni policisti. Zvezno pravosodno ministrstvo je sprožilo tudi preiskavo zaradi zločina iz sovraštva, ki pa v tem primeru ne bo potrebna, saj ni nobenega dvoma, da bo Roof doživel pravično kazen tudi v državi Južna Karolina, ki ima sicer dolgo rasistično zgodovino. Nekateri konservativni komentatorji sicer izkoriščajo priložnost in govorijo o tem, da je Roof streljal iz sovraštva do krščanske vere. Vendar pa že njegova fotografija na družabni spletni strani Facebook govori drugo resnico. Na fotografiji je «olepšan» z rasističnimi simboli Južne Afrike iz časa rasističnega sistema apartheid. Napad na temnopolto cerkev sicer ne bi smel presenetiti nikogar, saj med belimi Američani vse od izvolitve prvega temnopoltega predsednika ZDA Baracka Obame vlada močna paranoja, podobna tisti okrog terorizma. Beli rasisti so prepričani, da prihaja konec sveta, če je lahko temnopolt človek izvoljen za predsednika. Olje na ogenj prilivajo konservativni mediji, ki trdijo, da bo Obama belcem pobral orožje in podobno. »To bi moralo biti opozorilo, da imamo v naši družbi problem. Imamo rasni problem in imamo problem orožja,» je dejal državni kongresnik Južne Karoline Wendell Gilliard, ki je demokrat. Zločin je bil izvršen v cerkvi, katere zgodovina sega v leto 1816. Eden od ustanoviteljev Denmark Vesey je leta 1822 skušal organizirati upor sužnjev, zaradi česar so belci požgali cerkev. Farani so potem častili boga na skrivaj vse do državljanske vojne. O zločinu, ki ga obsojajo iz vseh strani, je govoril tudi Obama, ki je v posebni izjavi dejal, da vsi čutijo jezo, ker je vsak tak dogodek tragedija, še posebej ko se zgodi v prostoru tolažbe in miru. Obama je dejal, da v času preiskave ne bo šel v podrobnosti primera, vendar pa ne bo zadržan glede svojih čustev. »Prevečkrat moram dajati takšne izjave. Preveč je takih tragedij v skupnostih. Spet so umrli nedolžni, ker nekdo ni imel nobenih težav priti do orožja. Enkrat se bomo morali soočiti z dejstvom, da v drugih naprednih državah ne prihaja do takšnega množičnega nasilja,« je dejal predsednik ZDA. Poudaril je, da se bodo morali Američani enkrat soočiti s tem in spremeniti način razmišljanja o orožju, opozoril pa je tudi na dejstvo, da je do napada prišlo v temnopolti cerkvi in to cerkvi, kjer so se skozi zgodovino zbirali borci proti suženjstvu. V izjavi je citiral borca za državljanske pravice temnopoltih Martina Luthra Kinga mlajšega, ki je govoril naciji po terorističnem napadu na temnopolto cerkev v Bir-minghamu v Alabami leta 1963, kjer so umrle štiri deklice. Obamo sicer tolaži dejstvo, da napad obsojajo vse rasne, verske in druge skupine. (STA) Levo morilec Dylann Roof in desno prizorišče pokola v Charlestonu ansa luksemburg - Območje evra Še brez dogovora o prihodnosti Grčije LUKSEMBURG - Finančni ministri držav v območju evra včeraj niso dosegli dogovora z Grčijo o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, je po koncu sestanka povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Dogovor je še vedno mogoče doseči in podaljšati ta program, a na potezi je Grčija, je poudaril. Evroskupi-na obžaluje pomanjkanje napredka in Grčiji posreduje odločno sporočilo, naj resno sodeluje v pogajanjih. Dogovora trenutno ni na vidiku, je še ocenil Dijsselbloem. Dijsselbloem je ob tem znova poudaril, da mora biti dogovor verodostojen, tako za Grčijo kot za celotno območje evra. Najbolj zaželen in osrednji scenarij je po besedah šefa evroskupine še vedno doseči dogovor, ki je še mogoč. A pripravljajo se tudi na druge scenarije, je dodal. Tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici poudarja, da je na potezi Grčija, ter državo poziva, naj se zresni in vrne k pogajanjem za razumni kompromis, saj bodo sicer posledice katastrofalne. Vsi smo si pripravljeni dan in noč prizadevati za ta dogovor, ki je še vedno mogoč, je še zatrdil Moscovici ter poudaril, da je v interesu vseh, da se ohranita integriteta in ireverzibilnost evra. Podobno je sporočilo vodje Mednarodnega denarnega sklada Christine La-garde: »Čakamo.« Čakajo na oprijemljive in verodostojne predloge, je poudarila. IMF posoja denar 188 držav ter je odgovorna do teh držav, tako najrevnejših kot najbogatejših, je še izpostavila Lagardova. Pri tem po njenih besedah deluje na podlagi štirih načel: vzdržnost dolga, uresničevanje ukrepov, financiranje programa in prožnost. Več je prožnosti, manj je denarja, vselej gre za načelo dati-vze-ti, je dodala. Lagardova tako od Grčije pričakuje, da bo prihodnje dni izkoristila za oprijemljive in verodostojne ukrepe, ter izpostavlja, da je tudi ekipa IMF na voljo dan in noč, a dialog je po njenih besedah mogoč le z odraslimi. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 33.972,70 +488,80 SOD NAFTE (159 litrov) 63,87$ +0,17 EVRO 1,1404 $ +1,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. junija 2015 valute evro (povprečni tečaj) 18. 6. 15. 6. ameriški dolar 1,1404 1,1218 japonski jen 139,94 138,54 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,275 27,279 danska krona 7,4605 7,4598 britanski fun 0,71670 0,72640 madžarski forint 311,14 313,30 poljski zlot 4,1667 4,1573 romunski lev 4,4860 4,4880 švedska krona 9,2160 9,1 780 švicarski frank 1,0461 1,0512 norveška krona 8,8310 8,7120 hrvaška kuna 7,5753 7,5755 ruski rubel 61,0685 61,5060 turška lira 3,0960 3,0738 avstralski dolar 1,4570 1,4466 braziljski real 3,4778 3,5134 kanadski dolar 1,3867 1,3845 kitajski juan 7,0786 6,9653 indijska rupija 72,6805 71,9831 mehiški peso 1 7,3278 17,3273 južnoafriški rand 13,8857 13,9372 1 2 Petek, 19. junija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Prihod pribežnikov v gabrsko vojašnico predvidoma med 29. junijem in 3. julijem Zakaj ne bi odpravili ograje? Nihče ne more trditi, da za zasnovo razpršene razmestitve pribežnikov ne stojijo prepričano najvišje oblastvene ustanove. Srečanja z vaščani v Gabrjah, kamor bodo namestili skupino petnajstih-šestnajstih afganistanskih in pakistanskih mladeničev, so se udeležili goriški prefekt in kvestor, pokrajinski poveljnik karabinjerjev in predsednik ustanove ICS, ki upravlja vsa sprejemna središča v Trstu. Po istem vrstnem redu so posegli z razlagami po nagovoru sovodenjske županje Alenke Florenin, ki je pozdravila tudi predstavnico pokrajine Vesno Tomšič, županjo iz Škocjana, zastopnico goriškega Rdečega križa in raziskovalca ISIG-a; tudi ti trije so posredovali svoje izkušnje, raziskave in predloge. Županja je ponovila izhodišča srečanja, in sicer seznanitev občanov z novo stvarnostjo, ki bo značilna po prisotnosti novih prebivalcev. Namestili jih bodo v gabr-ski odsluženi karabinjerski postaji, ki s tremi stanovanji še vedno zadovoljuje primerne bivalne pogoje. Prefekt je podal sliko stanja v državi in pribežniške tokove s Sredozemlja in Vzhoda. Poudaril je humanitarne, zakonske in mednarodne obveznosti, zaradi katerih mora Italija poskrbeti za obupane ljudi, ki bežijo pred nasilnim vključevanjem v vojsko oziroma pred smrtjo. Italija je dolžna, da preverja istovetnost množice ljudi in resnične vzroke njihovega bežanja. Zaradi številnih zapletov traja takšno preverjanje približno leto dni. Vsi si želijo tisti kos papirja, da smejo nato oditi v srednjo in severno Evropo. Kvestor je zagotovil popolni nadzor stanja na območju, za katerega odgovarja. Vsi prišleki so registrirani v kartoteki s prstnimi odtisi. Policijske in druge uniformirane obhodnice diskretno, a redno in vztrajno sledijo dogajanju. Predsednik ustanove ICS je obrazložil, kako deluje konzorcij, ki konkretno skrbi za namestitev, prehrano, izobraževanje in socialne storitve migrantov. Za nameščene v Gabrjah bodo poskrbeli enako kot za vse ostale, za katere se zavzemajo že več let. Uredili jim bodo bivanje, dnevni red s pospravljanjem, higieno in učenjem ter denarno dotacijo 2,5 evrov dnevno. Čim prej in čim bolje se bodo morali naučiti italijanščine, sicer pa bodo lahko prosto krožili zunaj vojašnice z odhodi do Gorice ali kam drugam. Srečanja se je udeležilo okrog petdeset krajanov, od katerih so nekateri zaskrbljeno postavili nekaj tehtnih vprašanj v zvezi z zdravstvenimi vidiki, iz stališča varnosti in splošnejšega vidika uporabe prostega časa. So vsi prišleki zdravstveno pregledani, so bili cepljeni, kakšno stopnjo varnosti si lahko pričakujemo glede prostega kroženja vaških otrok in v zvezi z dejstvom, da so hiše v vasi čez dan prazne, ker so starejši na delu, mladi pa v šoli? Kaj bo sploh počelo petnajst-šestnajst moških po opravljenih dolžnostih, ko pa ni v Gabrjah niti kavarne, niti trgovine, niti drugih zbirnih točk razen prostora okrog vaškega vodnjaka? Niti avtobusa ni, ki bi jih odpeljal na ogled Gorice ali Tržiča. Ne povsem izčrpne odgovore so vsak za svoje področje nudili prej našteti predstavniki, zlasti županja iz Škocjana Silvia Caruso, ki ima večmesečno izkušnjo s skupino nameščenih, in predsednik ICS Gian-franco Schiavone, ki je dejal, da je potrebna tudi pomoč socialnih operaterjev. Premalo jih je za vse prosilce azila. Vez s krajevnim osebjem je bistvenega pomena. V ta namen je možna za vse, ki bi jih zanimalo tovrstno delo, zaposlitev s pogodbo za nedoločen čas. Nekaj prisotnih je tudi vprašalo, kako bo mogoče sploh vzpostaviti stik s prišleki. Bo mogoče stopiti do njih v nekdanjo vojašnico? Je potrebno vprašati za dovoljenje? Kakšen mlajši občan se bo rad pomudil pri njih in jih uvedel v stvarnost teritorija in lju- di. Če pa jih že gosti sovodenjska skupnost, posebej Gabrje, ali ni umestno odpraviti tisto grozno železno, visoko ograjo, ki obdaja zgradbo, v katero bodo nameščeni? Županja je ob koncu napovedala naslednji sestanek z zdravstvenimi vsebinami - predvidoma v prvi polovici julija - in povabila občane, da se naslonijo na krajevno upravo glede celotnega dogajanja okrog bivanja pribežnikov. Glede datuma njihovega prihoda pa naj bi si po zadnjih informacijah Gianfranco Schiavone vzel dober teden časa za opremo prostorov in za oblikovanje skupine operaterjev, zato bo vojašnica v Gabrjah zaživela predvidoma med 29. junijem in 3. julijem. (ar) Ograjena gabrska vojašnica bumbaca NOVA GORICA - Ilegalni prehodi Beguncev ni, meja še vedno velika ločnica »Problematike ilegalnih prehodov državne meje za območje policijske uprave Nova Gorica trenutno ne ocenjujemo kot izstopajočo in jo z oblikami nadzora ustrezno obvladujemo, seveda pa aktualne trende spremljamo in sodelujemo z italijanskimi varnostnimi organi, bodisi glede izmenjave informacij, bodisi v konkretnih postopkih,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil Evgen Govekar, vodja sektorja uniformirane policije na novogoriški policijski upravi. Na novogoriških izpostavah Karitasa in Rdečega križa dodajajo, da se s problematiko beguncev iz bližnjega in srednjega Vzhoda ne srečujejo, na njihovo območje prihajajo ljudje iz nekdanjih držav Jugoslavije, Kosova in Albanije, a situacija še zdaleč ni podobna tisti čez mejo, kjer sprejemni centri goriškega Karita-sa pokajo po šivih, begunci kampirajo pod mostovi, v predorih in pred cerkvami ter s strani nekaterih politikov in krajevnih upraviteljev prihaja do pozivov o krepitvi nadzora na državni meji s Slovenijo. Na no-vogoriških ulicah takšnih prizorov ni. Popolnoma različna slika v sosednjih mestih, ki ju meja fizično ne ločuje več, a je očitno še vedno velika ločnica med dvema »svetovoma«. Na novogoriški policijski upravi oceno o neizstopajoči problematiki ilegalnega prehajanja meje utemeljujejo z dejstvom, da so na območju, ki ga pokrivajo - gre za štiri upravne enote: Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tolmin - v preteklih letih obravnavali le posamezne primere ilegalnih prehodov zunanje državne meje. Go-vekar pojasnjuje: »Kot ilegalni prehod se v tem primeru pojmuje osebo, ki je bila s strani policistov policijske uprave Nova Gorica prvič obravnavana za ilegalni prehod preko t.i. zunanje schengenske meje, na primer s Hrvaške v Slovenijo in prijeta na našem območju, ali pa iz Italije v Slovenijo. RONKE Občinska uprava Pripravljeni so sprejeti od 15 do 20 pribežnikov »Država nima jasnih idej in nalaga županom prevelike odgovornosti« Tudi ronška občina je pripravljena sprejeti manjšo skupino prosilcev za azil, katerih rastoče število v goriški, vi-demski in tržaški pokrajini postaja vse hujši problem. Uprava iz Ronk je preko svoje socialne službe in v sodelovanju z zadrugo, ki je že dejavna na tem področju, pripravljena gostiti od 15 do 20 prebežnikov: znano je, da jih nameravajo nastaniti v dveh zasebnih objektih, več podrobnosti pa na občini ne posredujejo. Slišati je, da naj bi v Ronke prihajalo kar 40 beguncev, te informacije pa nihče ne potrjuje. O prihodu beguncev v Ronke bosta prihodnji teden razpravljala ronški župan Roberto Fontanot in goriški pre-fekt Vittorio Zappalorto. Fontanot izpostavlja, da obljube italijanske vlade o prispevkih občinam, ki gostijo prosilce za azil, pri tem ne bodo imele nobene teže. »Sprejemanje ljudi v stiski je dolžnost. Vsak mora v mejah svojih zmožnosti odigrati svojo vlogo, saj si ne moremo zatiskati oči in se ravnati, kot da bi prebežniki ne obstajali. Problem mi-grantov je dejstvo,« pravi Fontanot, ki pa ugotavlja, da italijanska država tudi na tem področju nima jasnih idej in nalaga županom prevelike odgovornosti. Morebitno nastanitev prosilcev za azil v Ronkah bo koordinirala občinska socialna služba, beguncem pa ne bodo namenili nobene javne stavbe. »Občinska uprava ne razpolaga z nobenim primernim objektom, zato se mora posluževati pomoči zasebnikov,« je še povedal ronški župan. V letu 2013 smo tako zaradi ilegalnega prehoda obravnavali enega albanskega državljana, ki je v Slovenijo vstopil iz Italije in je bil potem predan italijanskim varnostnim organom, v letu 2014 in 2015 tovrstnih ilegalnih prehodov nismo obravnavali.« NAJVEČKRAT GRE ZA PRETEČENA DOVOLJENJA Policisti sicer nadzirajo morebitne tokove ilegalnih migracij iz obeh smeri, tako v državo kot iz nje. Nadzor izvajajo vse policijske enote, glede na posebno delovno področje pa je večja teža tovrstnih nalog na novogoriški policijski postaji za izravnalne ukrepe s sedežem na nekdanjem mejnem prehodu v Rožni Dolini, ki je bila ustanovljena v decembru leta 2007, ob vstopu Slovenije v schengenski prostor. Takrat je Slovenija prevzela schengenski pravni red in obenem ukinila mejne kontrole na državni meji med Slovenijo in Italijo. »V preteklih letih smo obravnavali določeno število oseb, tujcev - državljanov t.i. tretjih držav, se pravi držav, ki niso članice schengenskega prostora, ki so vstopili v Slovenijo iz Italije. Zanje smo ugotovili, da nimajo več veljavne dokumentacije, šlo je na primer za pretečena dovoljenja za bivanje v Italiji in s tem v schengenskem prostoru,« nadalje pojasnjuje Govekar. Policijska statistika v tem primeru razkriva naslednje številke: leta 2013 so v Italijo vrnili pet oseb: po dva državljana Afganistana in Kitajske in enega državljana Albanije. »Hkrati smo od italijanske policije zaradi enakih razlogov sprejeli eno osebo, šlo je za državljana Konga,« pristavlja Go-vekar. Lani so na podlagi sporazuma med Slovenijo in Italijo o prevzemu oseb na državni meji v Italijo vrnili šest oseb, šlo je za po dva državljana Kitajske in Albanije ter enega Ukrajinca in Pakistanca. Italijanska policija lani v Slovenijo ni zavrnila nobe- Policisti pri nadzoru meje uporabljajo tudi mobilno policijsko postajo foto km. nega tujca. »Letos je novogoriška policija v Italijo najavila vrnitev prijetih tujcev v treh primerih, vendar pa se sum ilegalnega prestopa državne meje ni potrdil v zadostni meri in je italijanska policija zaradi pomanjkanja dokazov sprejem zavrnila. Zato smo te tri osebe predali v nadaljnji postopek v Center za tujce v Postojni,« je dosedanje primere v letošnjem letu povzel Govekar. Center za tujce v Postojni je služba policije, zadolžena za izvajanje prisilnega odstranjevanja tujcev iz države, azil-ni dom, v katerem so nameščeni tisti, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, pa deluje v Ljubljani. V KOMBIJU TIHOTAPIL ŠEST LJUDI Zadnji aktualen primer na to temo, ki ga je obravnavala novogoriška policija, se je zgodil v maju. V bližini bivšega maloobmejnega prehoda v Šempetru pri Gorici so policisti zasledili kombi z madžarskimi registracijami, ki je iz notranjosti Slovenije potoval v Italijo. Ker novogoriški policisti vozila niso uspeli zaustaviti, so o tem obvestili italijanske policiste. Ti so ga zaustavili in ugotovili, da je madžarski državljan v vozilu prevažal šest oseb, med njimi so bili trije Pakistanci in trije Afganistanci. Madžara je zaradi sprovajanja ljudi obravnavala italijanska policija, novogoriški policisti pa so na podlagi sporazuma sprejeli vseh šest tujcev. »Ker je šlo za tujce, ki so na Madžarsko prišli ilegalno in v tej državi že zaprosili za azil, so bili na podlagi t.i. Dublinskega sporazuma nameščeni v Azil-ni dom v Ljubljani in poteka njihova predaja madžarskih varnostnim organom,« dodaja Govekar in nadaljuje, da v preteklih letih na območju policijske uprave Nova Gorica niso obravnavali oseb ali skupin, ki bi se ukvarjale z organiziranim ilegalnim sprovajanjem tujcev preko državne meje. MED KRŠITELJI TUDI ITALIJANI Sicer pa so novogoriški policisti v preteklih letih obravnavali več kršitev zakona o tujcih. »V letu 2013 smo ugotovili 286 kršitev, v lanskem letu 605 kršitev, v prvih petih mesecih 2015 pa 225 kršitev tega zakona. Glede strukture tovrstnih kršitev gre za večji delež opozoril tujim državljanom, tudi iz držav Evropske unije, glede vstopanja v Slovenijo z neustreznimi listinami, pretečenimi listinami ali celo brez osebnih dokumentov - med tovrstnimi kršitvami so tudi državljani Italije,« zaključuje Govekar. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. junija 2015 13 gorica - Skupna nočna akcija policistov in karabinjerjev Kradli so iz vrtnih lop: sedem tatov v zaporu Tatovi, ki so jih v noči s srede na včerajšnji dan aretirali v Gorici, niso izbirčni. V vozilih, s katerimi se je sedemčlanska tolpa pripeljala iz Romunije, so sile javnega reda odkrile kosilnice, kmečko orodje, gorivo, kolesa, napihljive blazine in najrazličnejše druge predmete, med katerimi se je znašla celo mikrovalovna pečica. Raznolik plen, ki so si ga tatovi prisvojili z vlomom v številne vrtne lope in barake med Loč-nikom in Gradiščem, je bil skupno vreden nekaj tisoč evrov; v eni sami noči so tatovi napolnili kar tri furgone, preiskovalci pa menijo, da so jih v zadnjih mesecih s čez-mejnega goriškega območja v domovino odpeljali veliko več. »Od začetka leta smo na Goriškem zabeležili številne tatvine orodja in drugih predmetov, ki jih lastniki navadno hranijo v vrtnih hišicah. Med kmeti in občani se je že začel širiti preplah,« sta povedala Claudio Culot in Marco Quercig, vodja letečega oddelka goriške kvesture in poveljnik karabinjerjev iz Gradišča, ki so včeraj ponoči s skupnimi močmi aretirali sedem moških. V goriškem zaporu so se znašli 28-letni Gheorghe Berbeci, 20-letni Lucian Caraghin, 29-letni Mihaita Cocu, 38-letni Stefan Crihana, 48-letni Gheorghita Popa, 46-letni Gheorghe Daniel Stanciu in 31-le-tni Viorel Vlasie: nekateri izmed njih so v preteklosti že imeli težave s pravico zaradi tatvin. Ob dvajsetih policistih in karabi-njerjih, ki so tatove zasledovali celo noč, je za aretacijo zaslužen občan. V sredo popoldne je namreč poklical sile javnega reda in jih obvestil, da je opazil sumljiva fur-gona z romunsko registracijo. Karabinjer-ji iz Gradišča so ju kmalu izsledili in ugotovili, da sta bila prtljažnika prazna, v vozilih pa so sedeli nekateri posamezniki, ki so se v preteklosti že znašli sredi podobne preiskave. Karabinjerji in policisti so se zato skupaj odločili, da bodo voziloma sledili. Nekaj ur kasneje, potem ko sta furgona več ča- Aretirani tatovi (levo) in zaseženi plen (zgoraj in desno) GORIŠKA KVESTURA Potnih listov ne bodo izdajali ob ponedeljkih Če morate pred poletnim potovanjem obnoviti potni list, ne čakajte na zadnji trenutek in predvsem ne na zadnji ponedeljek pred odhodom. Z goriške kvesture so včeraj sporočili, da bo urad za izdajanje potnih listov, ki ima sedež v palači na Trgu Cavour, zaprt vse ponedeljke v mesecu juliju in avgustu. Urad bodo zaprli zaradi posodobitve računalniškega sistema, ki ga uporablja osebje kve-sture. »Urad za izdajanje potnih listov bo vsekakor v izrednih primerih, ko bodo uporabniki dokazali, da nujno potrebujejo nov dokument, deloval tudi ob ponedeljkih. Občani bodo morali v tem primeru predhodno poklicati na številko 0481595520,« pojasnjuje kvestura in se uporabnikom opravičuje za morebitne nevšečnosti, ki pa bodo omogočile izboljšanje kakovosti storitev. sa mirovala na Debeli griži in se jima je pridružil še tretji, so tatovi stopili v akcijo. Policisti in karabinjerji so jih v Gorici ustavili šele ob 4. zjutraj, ko so se že odpravljali proti domu. Furgoni so bili nabito polni naprav, orodja in drugih predmetov, ki so jih Romuni pravkar ukradli v bližini ločniške-ga pokopališča in bližnjih krajih. »Nekaterim lastnikom smo plen že vrnili, drugi pa še niso vložili ovadbe, saj morda sploh še niso ugotovili, da so bili žrtev tatvine,« sta povedala Culot in Quercig, po katerih se preiskava nadaljuje, saj policisti in karabi-njerji iščejo dokaze, s katerimi bi aretiranim tatovom lahko pripisali tudi nekatere druge tatvine, do katerih je v prejšnjih mesecih prišlo na Goriškem in v Sloveniji. (Ale) Na Goriškem bodo goreli kresovi Kresovi bodo v prihodnjih dneh zagoreli tudi na Goriškem. Društvi Jadro in Tržič bosta priredili tradicionalno kresovanje v Selcah jutri, 20. junija, od 20.45 dalje; na praznovanju poletnega enakonočja bo tudi nagrajevanje najlepših svetoivanskih venčkov. Vaški kres bodo organizirali tudi mladi vaščani Doberdoba, in sicer v torek, 23. junija, v nekdanjem kamnolomu zraven sprejemnega centra Gradina; za varnost bo skrbela civilna zaščita. Okrog 21.30 bo kulturni program z nastopom žen- skega pevskega zbora Jezero pod taktirko Daria Bertinazzija in članov moškega zbora Jezero; zaradi drugih obveznosti pevcev se jima tokrat ne bo pridružil mešani zbor Hrast. Višek večera bo prižig kresa. Ravno tako v torek bo kresovanje v Štandrežu v organizaciji društva sKultura 2001. Kdor želi, lahko prinese vejevje, les in drug naravni material, ki ne sme biti barvan ali lakiran, na običajno mesto - na konec Ulice Ticino. Kres bo zagorel ob mraku, okvirno ob 21.30, na predvečer godu sv. Ivana. gorica - Za maturanti tudi druga pisna naloga Tacit jih ni presenetil Na zavodu Jurija Vege so se dijaki spopadli z nalogo, posejano z zankami, vendar panike ni bilo Polovica je že mimo. Po sredini, prvi pisni nalogi iz slovenščine so maturantje slovenskega višješolskega centra v Gorici včeraj spravili pod streho še drugo pisno nalogo iz predmetov, ki so najbolj značilni za posamezne učne smeri. Najmanj časa - štiri ure - so za dokončanje svoje naloge imeli na voljo maturantje klasičnega liceja Primoža Trubarja. Iz latinščine v slovenski jezik so prevedli odlomek iz Tacitovih analov, ki pripoveduje o zadnjih dnevih življenja cesarja Tiberija. »Naloga ni bila lahka, a niti nemogoča. Dijaki so se prevoda lotili zbrano, a hkrati umirjeno, saj so nekako pričakovali, da bodo prevajali Tacitovo besedilo. Ta avtor namreč že več let ni prišel na vrsto,« je povedala profesorica Lidija Rupel. Po besedah predsednice maturitetne komisije Loredane Guštin tema druge pisne naloge ni presenetila niti dijakov humanističnega liceja Simona Gregorčiča. Naloga iz prava in politične ekonomije je bila posvečena vprašanjem tržišča in socialne države v dobi globalizacije. »Gre za snov, ki smo jo med letom predelali, zato ni bilo večjih težav,« nam je potrdila maturantka Ilaria. »To so prvi dijaki liceja Gregorčič, ki so na državnem izpitu pisali nalogo iz prava in politične ekonomije, saj je družbeno-ekonomska opcija nastala z reformo višje šole pred petimi leti,« je pojasnila Guštinova, ki predseduje tudi komisiji na klasičnem liceju. »Srednje-visoko zahtevna« pa je bila po besedah profesorice Alje Stergonšek naloga iz matematike, s katero so se spopadli maturantje znanstvenega liceja Gregorčič, kjer komisiji predseduje Barbara La-pornik. »Dijaki so morali rešiti eno izmed dveh vaj, ki so ju imeli na voljo, in odgovoriti na pet od desetih vprašanj. Videti so bili še kar umirjeni in zbrani,« je dejala profesorica. Na tehnološkem tehničnem zavodu Jurija Vege, kjer komisijo vodi Mariza Škerk, so kandidati morali pripraviti spletno aplikacijo za objavo glasbenih in drugih dogodkov. Registriranim uporabnikom so morali dati tudi možnost vnašanja mnenj. »Naloga je bila precej dolga in posejana z zankami, ki bi lahko dijake spravile v dvom, panike pa ni bilo,« je povedal profesor Loris Tavčar. Z dolgo nalogo, ki je zahtevala veliko natančnosti in pazljivo upoštevanje navodil, so se po besedah profesorja Marka Oblaka spoprijeli tudi maturantje tehniškega zavoda Ži- ge Zoisa: naloga iz gospodarskega poslovanja je od njih najprej zahtevala sestavo bilance podjetja, nato pa še rešitev dveh od štirih točk na temo delovanja industrijskih podjetij in bank. Kandidati vseh smeri bodo večpred-metno nalogo pisali v ponedeljek, 22. junija. Pisne naloge bodo člani komisij začeli pregledovati v ponedeljek popoldne, v naslednjih dneh pa bo maturante čakal še ustni del izpita. (Ale) Maturantje na liceju Primož Trubar (zgoraj) in zavodu Žiga Zois (spodaj) bumbaca Nove tehnologije v umetnosti OMISSIS V GRADIŠČU Festival sodobne scene V Gradišču se danes začenja mednarodni festival sodobnega gledališča Omissis. Program, ki bo letos posvečen odkrivanju vezi med spektaklom in inovacijo ter uporabi novih tehnologij na umetniškem področju, je umetniški vodja festivala Al-fio Dilena predstavil v galeriji sodobne umetnosti Spazzapan ob navzočnosti županje iz Gradišča Linde Tomasinsig, pokrajinskega odbornika Federica Portelli-ja in podžupana iz Gradišča Enza Bos-carola. Naslov letošnjega festivala je Sy- nesthesia: v treh dneh - danes, jutri in 27. junija - se bo v njegovem okviru na različnih prizoriščih v Gradišču zvrstilo več spektaklov, ki jih bodo oblikovali umetniki iz Finske, Nizozemske, Španije, ZDA, Kolumbije, Poljske, Bolgarije in Velike Britanije. Uvod v festival bo drevi ob 19. uri v galeriji Spazzapan, kjer bodo odprli fotografsko razstavo Rocca Ceselina Hollywood - Mise en scène. Fotograf je domačin, a ustvarja v Los Angelesu. Sledila bosta koncert pianista Luce Ciuta in deželna premiera spektakla Stocos, ki ga bo s pomočjo španskega veleposlaništva v Rimu uprizorila istoimenska skupina. 14 Petek, 19. junija 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Letošnji občinski proračun Davčni pritisk se ne bo povišal Sredi julija bo goriški občinski svet sprejel letošnji proračun, na isti seji pa bodo svetniki potrdili tudi letošnje pravilnike in količnike raznih občinskih davkov. »Ponosen sem, ker nam je tudi letos uspelo zapreti proračun, ne da bi povišali davčnega bremena za občane. Količniki in tarife za občinske storitve ostajajo nespremenjeni, novih davkov ne bomo uvajali,« pravi župan Ettore Romoli. Dodatka k davku na osebne dohodke IRPEF, ki ga je goriška občina ukinila pred tremi leti, torej tudi letos ne bo. »Če bi ga uvedli na najnižji stopnji, bi v občinsko blagajno priteklo kar 500 tisoč evrov, vseeno pa smo sklenili, da ga ne bomo,« pojasnjuje župan in napoveduje, da je tudi količnik davka na neločljive storitve TASI, ki so ga uvedli po ukinitvi nepremičninskega davka IMU na glavno stanovanje, ostal na lanski stopnji 1,5 tiso-činke. »Naj spomnimo, da so proizvodne dejavnosti tega davka oproščene,« poudarjata župan in pristojni občinski odbornik Guido Germano Pettarin. Nepremičninski davek IMU bodo goriški lastniki še naprej plačevali za druga stanovanja in zazidljiva zemljišča (uprava bo ohranila osnovni količnik 7,6 tisočinke) in za luksuzna poslopja (količnik ostaja 4 tisočinke), ki pa jih je v goriški občini le enajst. »Druge občine, na primer Tržič, so davek IMU na drugo stanovanje uvedle na višji stopnji; mi smo ohranili osnovni količnik, kar pa pomeni, da moramo ves denar nameniti državi,« pravi Romoli in k temu dodaja prepričanje, da Gorica sodi med glavna mesta pokrajine, v katerih so občinski davki najnižji. »Po stopnji obdavčitve podjetij zaostajamo le za mestom Cuneo, kjer je davčni pritisk še nižji,« opozarja župan. Ob skrbnem upravljanju, zmanjševanju stroškov za osebje in drugih rezih, pravita župana in odbornik za finance, je k ohranitvi lanskih količnikov davkov pripomoglo tudi zmanjšanje zadolženosti občine. »Leta 2009 je dolg občine Gorica znašal okrog 23 milijonov evrov dolgov, danes pa le 4.300.000 evrov. "Rešili" smo se plačevanja enega milijona evrov obresti letno. Letos smo izplačali za dodatnih 850.000 evrov posojil, kar pomeni, da imamo na razpolago več denarja za tekoče stroške,« pravi župan. V letošnjem proračunu, ki je vreden 138 milijonov evrov, je občina namenila približno tri milijone evrov več kot lani so-cialno-skrbstvenemu področju, naložbam v javna dela (od obnove Korza Italia do vzdrževanju šol in športnih objektov) pa so namenili 28 milijonov evrov. (Ale) Goriško županstvo bumbaca gorica - Zavarovanje Za avto največ ■ V • • • V • plačujejo Goričani GORICA-GRADIŠČE Korak na poti povezovanja dveh občin Občini Gorica in Gradišče se pripravljata na ustanovitev medobčinskih zvez. Korak v tej smeri je po besedah goriškega župana Ettoreja Romolija tudi sporazum, ki ga je z županjo iz Gradišča Lindo Tomasinsig podpisal včeraj. Za vse storitve, ki so povezane s plačami in pokojninami osebja obeh krajevnih uprav, bo odslej skrbel en sam urad za osebje, in sicer goriški. To storitev Gorica že nudi občinam Sovodnje, Dolenje in Števerjan. »To je korak v smeri ustanovitve medobčinskih zvez, v katerih bo upravljanje številnih služb, za katere danes skrbijo posamezne občine, skupno,« sta dejala župana. Zavarovanje avtomobila je v Gorici dražje kot v ostalih večjih mestih dežele. Tako kaže raziskava, ki jo je spletna stran SosTariffe.it nedavno izvedla na območju Furlanije Julijske krajine. Iz zbranih podatkov izhaja, da so avtomobilske zavarovalnine v Gorici v povprečju dražje kot v ostalih treh glavnih mestih pokrajin: najnižji predračun za zavarovanje osebnega avtomobila, ki so ga zabeležili v Gorici, naj bi znašal 205 evrov, najvišji pa 550,5 evra. Najugodnejše naj bi bilo zavarovanje v Por-denonu - najnižja vsota znaša 157,60 evra, najvišja 509 -, sledita Trst (od 199,44 do 712,5 evra) in Videm (od 200,37 evra do 668 evrov). Za izvedbo raziskave so primerjali ponudbe raznih zavarovalnic, v po-štev pa so vzeli stroške, ki bi jih za zavarovanje enega izmed najbolj razširjenih avtomobilov (Fiat pando, najbolje prodajan avtomobil v lanskem letu) imel 40-letni moški, ki v zadnjih petih letih ni imel prometnih nesreč. Raziskava spletne strani SosTariffe še kaže, da je mogoče s spletnim avtomobilskim zavarovanjem v vseh štirih pokrajinah precej prihraniti. gorica - Predavanje dermatologinje v organizaciji upokojencev Kako se izognemo kožnemu raku? H ■• V Vlri ■ V • • V ■ • Tudi z zaščito pred sončnimi žarki Človeka napadajo mnoge bolezni, nekatere so ozdravljive, druge pa težko ozdravljive ali sploh neozdravljive. Marsikaterega obolenja se človek naleze zaradi neprevidnosti ali nevednosti. Pravočasno zdravljenje je najbolj učinkovito tudi pri hudih boleznih. Če pri bolniku odkrijejo bolezen dovolj zgodaj, je zdravljenje bolj enostavno in uspešno. Ena od hudih bolezni, kot so na primer rak na pljučih, dojki, želodcu, trebušni slinavki itd., je tudi kožni rak. Za predavanje o tej tematiki je Društvo slovenskih upokojencev za Goriško povabilo tržaško dermatologinjo Majdo Cossutta, ki je pred nedavnim v Tumo-vi dvorani KB centra v Gorici natančno in poglobljeno razgrnila društvenim članom vso problematiko omenjene bolezni. Najprej je navedla najbolj pogoste vrste kožnega raka, ki so rak bazalnih celic (bazalnocelični rak), ploščatocelični rak in maligni melanom. Vsako vrsto navedenih rakov je treba na poseben način obravnavati, je pojasnila. Kožni rak se po navadi razvija na vrhnji plasti kože, tako je obolenje vidno očem. Bazalnoceli-čni rak se pojavi na koži, predvsem na obrazu osebe, izpostavljene močnemu soncu. Značilen je njegov prosojni videz. Redko povzroči smrt, zdravijo ga z operacijo ali obsevanjem. Vrsta ploščatoce-ličnega raka je manj pogosta od bazal-noceličnega. Običajno se pojavlja v obli- ki rdečih, skorjastih madežev ali izboklin. Najredkejša od treh vrst raka je maligni melanom, ki pa je smrtno nevaren; žal se ta bolezen zadnje čase bolj širi tudi po Evropi. Poznamo štiri stopnje melanoma, v četrti fazi je umrljivost zelo visoka. Pri njem je treba paziti na obliko, asimetri-jo, nepravilen rob, barvo, ki se spreminja; njegov premer je več kot 6 milimetrov; če se pojavi temno znamenje, je treba takoj k zdravniku, ker rak hitro raste. Širjenje zasevkov je lahko smrtonosno, je opozorila dermatologinja. Bazaliom je precej razširjen rak, največkrat prizadene svetlopolte ljudi, kritične točke so pri očesu. Glavni krivci raka so sončni žarki, ultravijolični žar- gorica - Noemi Gleščič Rener Imela je rada umetnost in svoje mesto Noemi Gleščič Rener je bila Gori-čanka bistrega pogleda, bistrih in prijaznih besed, imela je rada umetnost, pogovor s podobno čutečimi in svoje mesto. Umrla je v noči na včerajšnji dan v goriški bolnišnici. Pogreb bo jutri. Rojena je bila 6. maja 1927 v Ulici Cocevia, v goriškem mestnem jedru, kjer je leta 1900 njena babica Tinca Kokelj iz Rupe kupila hišo ob vznožju grajskega griča. Tu je Noemi živela do zadnjega. Ded Ivan Gleščič je bil iz Šem-pasa. Oče Mario je bil po poklicu mizar, a se je zaposlil pri goriškem podjetju, ki je upravljalo tramvaje. Ko je bil zaradi fašistične mržnje proti Slovencem ob službo, se je za tri leta odselil v Argentino; po vrnitvi leta 1931 je v Gorici odprl mizarsko delavnico. Mati Marija Gabrijelčič je bila iz Solkana. Fašizem je zaznamoval tudi Noe-mino otroštvo. V mestu je obiskovala šole z italijanskim učnim jezikom, najprej pri redovnicah notredamkah, nato na učiteljišču Slataper. Po očetovi smrti leta 1938 je živela z mamo. Slovenskemu jeziku se je približala med drugo svetovno vojno. »Po vaseh so tedaj lahko govorili slovensko, v mestu pa tega nisi smel,« se je spominjala. Svojo narodno pripadnost je odkrila poleti 1945. »Opazovala sem udeležence shoda za priključitev Gorice Jugoslaviji, med katerimi so bili bivši partizani, kmetje, delavci in ženske v preprostih oblačilih, a s ponosnim pogledom, s prepričanjem, da so se borili za svoj jezik in svojo kulturo. Čeprav je 99 odstotkov Goričanov nanje gledalo z zaničevanjem, sem jih jaz občudovala. V njih je bila moč, poštenost, energija. Takrat sem se v trenutku zavedela svoje pripadnosti. Tudi sama sem bila Slovenka, po Korzu je korakal moj narod,« je pred nekaj leti povedala za naš dnevnik. Po tej izkušnji se je vpisala v tečaj slovenščine. Odpravila se je v Križno ulico in izjavila, da je Slovenka, a da ne obvlada jezika. Vključili so jo v dejavnosti in ji kmalu ponudili učiteljsko službo. Bila je velika potreba po učiteljskem kadru, saj so v šolskem letu 1945-1946 odprli šole v domala vseh slovenskih vaseh. Noemi je ponudbo sprejela in še isto leto poučevala v enorazrednici v Logu. »Slovenskega jezika sem se učila od otrok, obiskovala sem vaščane, njihove domove in hleve, vsi so me sprejeli za svojo,« je znala povedati. Že naslednje šolsko leto je poučevala v Biljah, po razmejitvi septembra 1947 pa v osnovnih šolah v Noemi Gleščič Rener Števerjanu, Dolu, Doberdobu in Gabr-jah. Po vojni je polagala izpite na umetnostnem liceju v Benetkah in po vrnitvi poučevala likovno vzgojo na slovenski strokovni šoli v Gorici, nato pa še na nižji gimnaziji in učiteljišču. V zakon je stopila z Bogomilom Renerjem, profesorjem, umetnostnim kritikom, dolgoletnim ravnateljem klasičnega liceja Primož Trubar. Rodili so se jima hči Marta (1957) ter sinovi Ivo (1958), Peter (1960) in Jaki (1964). Po opravljenem profesorskem natečaju v Rimu je začela poučevati na italijanskih šolah, najprej na nižji srednji šoli v Krminu, nato na tehničnem zavodu v Trstu in na znanstvenem liceju v Gorici. Upokojila se je leta 1982. Umetnost ji je vseskozi bila sopotnica. Z možem, ki je umrl februarja 2012, je zbirala likovna dela, spremljala je likovno in gledališko sceno v mestu, se družila z besednimi ustvarjalci, vključila se je v Društvo slovenskih upokojencev, navezala je plodovita prijateljstva z goriškimi filmarji, zlasti s Kinoateljejem. Ko so na začetku devetdesetih let pri društvu snemali video o kinodvorani Vitto-ria tik pred začetkom obnove, so izredno dragoceni bili njeni spomini na doživljanje filma v Gorici. Na svoji življenjski poti je srečala veliko oseb, ki so se nanjo navezale in jo obiskovale na domu. »Umetnosti ni le gledala, umetnost je živela, iz življenja je delala umetnost,« se je danes spominja ena izmed teh sopotnic, ki jo je še z nekaterimi Goričani obiskala pred dobrim mesecem, ob njenem rojstnem dnevu, tik pred poslednjo hospitalizacijo. Na zadnjo pot bodo pokojnico pospremili jutri. Pogrebna maša bo ob 11. uri v svetoivanski cerkvi v Gorici, pokop na glavnem mestnem pokopališču. Občinstvo na predavanju ki (UVA in UVB), ki prodirajo globlje v kožo. Zato se odsvetuje prekomerno izpostavljanje premočnemu soncu med 10. in 15. uro; nasvet je seveda predvsem namenjen letoviščarjem v poletnem času. Človek potrebuje zaščito pred žarki, je poudarila predavateljica in glede preventive izpostavila koristnost vitaminov in uživanje čim bolj naravne prehrane. Priporočila je jemanje C vitamina, sadja, zelenjave, zelenega čaja, bučnega olja, kurkume, toda čim manj cvrtega mesa in soli. Predavanje je bilo koristno za vsakogar, povsem je zadovoljilo prisotne udeležence, ki so bili, žal, maloštevilni. (ed) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. junija 2015 15 DOBERDOB - Odmevna prireditev bo jutri in v nedeljo Moški zbor Jezero odhaja na pevski tabor v Šentvidu Tradicionalni Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični - že 46. po vrsti - se bo začel s koncertom slovenskih zborov iz drugih držav na predvečer prireditve jutri, 20. junija, ob 20. uri v avli osnovne šole Fer-da Vesela in zaključil z nedeljskim nastopom združenih zborov iz Slovenije in drugih držav, ki ga bo predvajala tudi RTV Slovenija. Na jutrišnjem koncertu se bo predstavilo dvanajst zborov iz Porabja, Srbije, Bosne in Hercegovine, Republike Srpske, Avstrije, Italije in Hrvaške. Izmed zborov, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji (ZSKD), se bo tabora udeležil moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba z zborovodkinjo Zulejko De-vetak. Ustanovljen je bil leta 1958, pevsko dejavnost pa goji v okviru istoimenskega kulturnega društva. Pevci prihajajo iz različnih krajev doberdobske občine. Zbor se udeležuje revij Primorska poje in Pesem ne pozna meja - pri le-tej je tudi soorga-nizator - ter drugih revij doma in v Sloveniji. Med pomembnejšimi dosežki gre izpostaviti posnetek na plošči z italijanskimi partizanskimi pesmimi za združenje Moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba z zborovodkinjo VZPI-ANPI, dalje posnetek za avdio kaseto/Kraška naša je dežela in gostovanje v Makedoniji. Pred nekaj leti je zbor šel na pevsko turnejo po Sardiniji, kjer je skupaj z moškim zborom Skala iz Gabrij pel partizanske, domoljubne in slovenske pesmi. S turnejo sta zbora počastila slovenske rojake, ki so med drugo svetovno vojno kot pripadniki posebnih bataljonov umrli v tamkajšnjih krajih. Danes se zbor posve- ča poslanstvu širjenja slovenske kulture in tradicije na narodnostno mešanem območju doberdobskega Krasa. Leta 2013 je nastopil na deželnem zborovskem tekmovanju FJK in osvojil priznanje. Na jutrišnjem koncertu bo zbor Jezero z zborovodkinjo Zulejko Devetak izvedel pesmi Oj Doberdob Zorka Prelovca, Oblaki so rudeči Metoda Bajta in Vse najlepše rožice Emila Adamiča. Dopolnilo iz Trsta V zvezi s člankom z naslovom »Usposabljajo se za vodenje dronov«, ki je bil na straneh goriške kronike objavljen 6. junija, se je oglasilo podjetje Elcon Elettronica iz Trsta. Opozorilo je, da ni sodelovalo pri omenjenem projektu, kot je bilo napačno zapisano. »Res pa je, da že več let gostimo na našem podjetju dijake poklicnega zavoda Jožef Stefan za delovne prakse in poletna usposabljanja. Tudi med letošnjo pomladjo smo gostili dijake četrtega razreda elektronske smeri in skupaj z njimi razvili sistem, ki ga je mogoče vgraditi v leteče (in neleteče) naprave za povečanje njihove varnosti. Projekt se ravnokar nadaljuje med poletno prakso enega dijaka,« piše podjetje Elcon Elletronica. Janša drevi pod lipami Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič prirejata nocoj proslavo ob 24. obletnici osamosvojitve Slovenije. Potekala bo v okviru Srečanj pod lipami ob 20. uri v zunanjih prostorih centra Bratuž v Gorici. Slavnostni gost bo Janez Janša, ob njem pa še Drago Štoka, zapel bo goriški oktet Vrtnica, srečanje bo vodila Erika Jazbar. Redna skupščina ACI Konec meseca bo potekala redna skupščina članov goriškega kluba ACI (Automobile Club d'Italia). Na podlagi 45. člena statuta ga je sklicala predsednica Cristina Pagliara: skupščina se bo sestala 29. junija ob 9. uri (v prvem sklicu) in 30. junija ob 18.30 (v drugem klicu) na goriškem sedežu kluba ACI v Tržaški ulici. Tone Tomšič v Mirnu V cerkvi na Mirenskem gradu bo jutri ob 20. uri koncert Akademskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Dogodek prireja društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Muzejski vlak v Kanalu Jutri bo ob 11.13 v Kanal ob Soči prispel muzejski vlak. Dogajanje na železniški postaji bo popestrila glasba, možen bo ogled muzejske zbirke iz prve svetovne vojne, na voljo bo ponudba krajevnih izdelkov in pridelkov. d] Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. fi Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Jurassic World«. Dvorana 2: 17.00 »Albert e il diamante magico«; 18.40 - 21.30 »Fury«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Tor-no indietro e cambio vita«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Jurassic World«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Tor-no indietro e cambio vita«. Dvorana 3: 18.00 - 20.45 »Jurassic World« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 »Albert e il diamante magico«; 20.30 »Fury«. Dvorana 5: 18.10 - 20.20 - 22.15 »Unfriended«. V GRADEŽU: v Hiši glasbe bo v soboto, 20. junija, ob 11. uri odprtje razstave z naslovom »Wiener Bijoux. Gioielli e design. Josef Maria Auc-hentaller per Georg Adam Scheid«. V GORICI: v državni knjižnici v Ul. Mameli bo danes, 19. junija, ob 18. uri umetnostna kritičarka Eliana Mogorovich vodila ogled zbirk in razstav ter arhitektonskih lepot državne knjižnice, vključno z razstavami Carla Vidonija in »900 goriziano«; vstop prost. V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avelli-no bodo danes, 19. junija, ob 18. uri predstavili zbirko lesenih ptic, ki jih je izdelal Giorgio Burnich; vstop prost. RAZSTAVA »VRH 1915-2015« na sedežu društva KD Danica na Vrhu ob sobotah in nedeljah 9.00-12.00 in 15.00-18.00 do vključno 5. julija. Na razpolago je tudi istoimenska knjiga. M Izleti m Koncerti V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo danes, 19. junija, ob 21.30 koncert skupine 4B Duo (Alessio Velliscig - glas in kitara ter Giuliano Velliscig (glas in cajon); vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861. V PEVMI: v parku Viatori (Ul. Forte del Bosco 24) bo v nedeljo, 21. junija, ob 21. uri koncert ob poletnem enakonočju. Nastopila bosta vokalna skupina Decanters in mladinski zbor Arcobaleno iz Moše. Park bodo odprli ob 20. uri, ob slabem vremenu bo koncert v hiši Viatori; vstop prost. GORICA - Razstava v Kulturnem domu Bolonjski pogledi samo še do jutri Bolonjski ustvarjalci in njihovi goriški prijatelji v Kulturnem domu foto k.d. Razstava z naslovom Bolonjski pogledi je v goriškem Kulturnem domu na ogled še do 20. junija. Svoja dela prikazuje pet priznanih slikarjev iz Bologne in še drugih krajev Emilije-Roma-nje; to so Daniele Degli Angeli, Er-manno Guglielmi, Sergio Pozzi, Mauro Filippini in Claudio Pesci, »stari« goriški znanec. Pesci je namreč v Gorici še večkrat razstavljal, ta okoliščina pa je botrovala odprtju skupinske razstave umetnikov iz Emilije. Čeprav gre za zelo različne slikarje po navdihu in tehniki, jim je skupen zmeren in globok pristop do likovne govorice, sta na predstavitvi povedala Andrea Bellavite v italijanščini in Vili Prin-čič v slovenščini. Mauro Filippini skozi svoja likovna dela govori o samem sebi in o razlogih, ki so ga v podzavesti privedli do tega, da je izpričal del svojega »jaza« ter združil podobe iz spomina in jih povezal s kombinacijo barv. Daniele Degli Angeli vabi gledalčev pogled, da mu sledi pri plovbi med čermi, otočji in malimi samotnimi otoki. Pri jadranju po namišljenem morju uporablja zelo različne »zemljevide« oz. izrazne prijeme, ki so bogati s kulturnimi prvinami, z odsevi modrosti in z jasnimi pogledi v prihodnost, ki pa se včasih kaže v skoraj nedosegljivih razsežnostih. Ne več rosno mladi Sergio Pozzi rad pove, da se v njegovem skoraj 70-letnem telesu skrivajo možgani 10-let-nika in življenjska sila 18-letnika. Ze kot mladenič se je navdušil nad lepoto podobe in fotografije, kajti izhaja iz fotografske družine. Kasneje se je posvetil tudi restavriranju starih fotografij, piše pa tudi romane in ljudske povesti o dogodkih, ki so se v preteklosti zgodili v Emiliji-Romanji. Ermanno Guglielmi ima za sabo več desetletij nepretrganega ustvarjanja. V njegovih likovnih delih sta vedno prisotna slog in preprosta, a univerzalna poezija, ki prikliče v spomin skrivnosten skupek občutkov, ki ra-zgibavajo slehernega človeškega duha. Claudio Pesci je pravi mojster čopiča, za njegov likovni svet pa sta značilni izurjena uporaba barvnih prehodov in svojevrstna izbira subjektov, ki jih upodablja s čudovito preprostostjo. Gostujoče slikarje so na Goriškem predvsem očarala Brda, ki so jih obiskali v spremstvu tukajšnjih prijateljev. Izrazili so obenem željo, da bi se stiki med kulturnimi sredinami iz Bologne in Gorice dodatno poglobili in razširili tudi na druga področja. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za potovanje v Rim od 5. do 10. oktobra še nekaj razpoložljivih mest na avtobusu. Prijave čimprej na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481-531383 ali 0481-532092. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja v Špadičih pri Poreču, da je odhod avtobusa v soboto, 20. junija, ob 14. uri iz Podgore (tekstilna tovarna), s postanki pri Vagi (pred mostom), v Štandrežu pri lekarni, v Štandrežu na trgu, v Sovodnjah pri lekarni, v Sovodnjah pri cerkvi in ob 14.45 v Sesljanu. Organizatorji prosijo za točnost. ECOTRIATHLON bo potekal v nedeljo, 21. junija, v naravnem rezervatu otoka Cona in naravnem rezervatu Val Cavanata. Udeleženci se bodo na izlet podali peš, s kanuji in kolesi. Zbirališče ob 8.30 in 14. uri na zunanjem parkirišču rezervata otoka Cona. Obvezna je prijava po tel. 349-5068928 ali info@guidana-turalistica.it. KLEKLJARSKI ODSEK društva Jadro prireja v nedeljo, 21. junija, izlet v Idrijo na festival idrijskih čipk. Odhod ob 8. uri iz Ronk. Je še nekaj prostih mest. Info: tel. 0481-482015. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; informacije in vpisovanje do 12. julija v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). AŠZ MLADOST organizira športni kamp (nogomet, odbojka in rekreativne dejavnosti) od 22. do 26. junija na nogometnem igrišču v Doberdobu za dečke in deklice letnikov 2002-2009. Urniki: 7.45-8.45 prihod, 12.30-14.00 prvi odhod brez kosila, 16.30-17.30 drugi odhod s kosilom. Vpisovanje po tel. 346-3087052 in 339-5740444. OBČINA SOVODNJE vabi občane, naj se udeležijo razstave olja, kruha in gu-bance. Svoje izdelke naj interesirani prinesejo v Ronk na Peči v soboto, 20. junija, od 15. do 16. ure. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 3388399452 (tajnik Patrik Zulian). ZSŠDI obvešča, da bo od ponedeljka, 22., do petka, 26. junija, goriški urad zaprt. AŠKD KREMENJAK vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 25. junija, ob 02.00 v prvem in v petek, 26. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva v Prvomajski ul. 20. PIHALNI ORKESTER KRAS sklicuje v četrtek, 25. junija 2015, ob 20. uri občni zbor v prostorih glasbene sobe, Mučeniška ulica 6, v Doberdobu. Prireditve »ŠTABEACH 2015« v organizaciji KD Oton župančič iz Štandreža: moški in ženski nogometni turnir poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu do 27. junija vsak večer od 18. dalje. Deluje kiost z jedmi in pijačo. EX-TEMPORE 2015: AKŠD Vipava in DC Hiša pravljic vabita otroke vrtcev in osnovnih šol na ex-tempore, ki bo v soboto, 20. junija, ob 18. uri na Peči v okviru Sovodenjskega občinskega praznika 2015. Nagrajevanje bo v nedeljo, 21. junija, ob 18. uri. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2015 - Junijski večeri: 20. in 21. junija šagra na Peči; 21. junija ob 9. uri na Vrhu pri Jamarski koči predstavitev delovanja Kraških krtov in ogled jame Kraljice Krasa ter arheološke jame »Pogriže«; 21. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovod-njah slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; ob sv. Ivanu kresova-nje na Largi na Vrhu v organizaciji PD Vrh sv. Mihaela; 27. junija tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava. t Zapustila nas je naša draga mama Noemi Gleščič Rener Žalostno vest sporočajo sinovi Marta, Ivo, Peter in Jaki Pogreb bo v soboto, 20. junija, ob 11. uri v cerkvi Sv. Ivana v Gorici. Ob smrti dolgoletne učiteljice in profesorice Noemi Gleščič Rener izreka svojcem iskreno sožalje Sindikat slovenske šole 1 6 Petek' 19- juniJa 2015 APrimorski r dnevnik Tudi Lazio in Sampdoria RIM - Evropska nogometna zveza Uefa je potrdila, da se bosta kljub aferi nogometnih stav v evropskih klubskih ligah borili Lazio in Sampdoria. Lazio bo igral v predtekmovanju lige prvakov (žreb 7. avgusta), Sampdoria pa bo začela nastope v tretjem krogu evropske lige (prva tekma 30. julija, povratna 6. avgusta), potem ko je Uefa zaradi neplačanih dolgov izločila Genoo. Razblinila so se torej upanja Fiorentine (igrala bo v skupinske delu evro-spke lige) in Interja, da bi izkoristili izločitev sotekmovalk. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Neymar izključen SANTIAGO - Kolumbijska nogometna reprezentanca je na južnoameriškem prvenstvu v Čilu premagala Brazilijo z 1:0 (Murillo, 36. min). V tej skupini imajo zdaj Brazilija, Kolumbija in Venezuela po tri točke. Slab brazilski večer je še poslabšal rdeči karton prvega zvezdnika Neymarja (po tekmi je z glavo poskusil udariti Murilla), ki tako ne bo mogel igrati odločilne tekme proti Venezueli in niti četrtfinala, če se Brazilija uvrsti v drugi del. evropske igre - V Bakuju Tea Ugrin uspešna v finalu mnogoboja Peto mesto, dobra popotnica Za Teo Ugrin so evropske igre prvi uradni mednarodni nastop med članicami. Včeraj je na dvovišinski bradlji osvojila četrti najboljši izid finala, kar je bržkone dobra popotnica za jutrišnji finale po orodjih g. pecchiar BAKU - Tržaška telovadka Tea Ugrin, članica tržaške Artistice '81, je v finalu mnogoboja evropskih iger v Bakuju osvojila peto mesto. Za 17-letnico, ki šele prvič nastopa med članicami v mednarodni konkurenci (in to po hujši poškodbi), je zagotovo odlična popotnica za naprej. Peta je bila že po kvalifikacijah, v finalnem delu pa je bila vse do zadnjega orodja v boju za višje mesto, celo za bron. Razred zase je bila v finalu mnogoboja bronasta na OI v Londonu Rusinja Alija Mustafina, ki je zmagala s 58.566 točkami (kar 15.500 na dvovišinski bradlji, kar je najboljši izid sezone), srebro je osvojila evropska prvakinja Švicarka Giulia Stein-gruber (56.699), tretja pa je bila Nizozemka Lieke Wevers (55.065), ki je po zadnjem orodju prekosila Nemko Sophio Scheder (54.932). Ugrinova je po štirih orodjih zbrala 54.331 točk, sicer nekaj manj kot v kvalifikacijah. Najprepričljivejša je bila na dvovišinski bradlji s četrtim najboljšim izidom, kar je odlično izhodišče za jutri, ko bo na vrsti še finale po orodjih. Varovanka Terese Macri in Diega Pecarja, najboljša med italijanskimi reprezentantkami, se je namreč uvrstila tudi na finale dvovišin-ske bradlje. Njen včerajšnji nastop na tem orodju je bil tudi boljši kot v kvalifikacijah. Solidno je nastopila tudi na parterju, kjer je izstopala s svojo nežnostjo in izpiljeno koreografijo, ki od vedno odlikuje tržaške telovadke. Čeprav večjih napak ni bilo, so bili doskoki manj precizni, zato ji je žirija dosodila nižjo oceno kot v kvalifikacijah. Na gredi in konju pa je izgubila nekaj točk zaradi netočnosti pri izvedbi. (vs) ZLATO IN BRON - Italija je obogatila bero kolajn še z zlatom lokostrelk v ekipni tekmi (Natalia Valeeva, Guendalina Sartori, Elena Tonetta) in z srebrom strelca Marca De Nicole. BOSSI (KMALU) DOMOV - Italijanska odbojkarska izbrana vrsta, za katero nastopa tudi Tržačan Elia Bossi, je izgubila še tretjo tekmo: tokrat s 3:2 proti Belgiji. Zdaj bosta potrebni dve zmagi, proti Nemčiji in Rusiji, kar pa bo prava misija nemogoče. TOKIC IZLOČEN - Namiznoteniški igralec Bojan Tokič se poslavlja od evropskih iger v Bakuju. V 3. krogu ga je s 4:2 (-6, 10, -8, 5, 9, 3) premagal Britanec Paul Drinkhall. košarka - Pogovor s selektorjem Juretom Zdovcem »Kocke se podirajo, a ostajam optimističen« LJUBLJANA - Slovenska košarkarska reprezentanca na evropskem prvenstvu 2015 znova ne bo nastopila v najmočnejši postavi. Odpovedim Bena Udriha in Luke Dončiča so sledili Goran Dragič, brata Lorbek, Edo Murič in Mir-za Begič, medtem pa sta Boštjan Nachbar in Jaka Lakovič že zaključila reprezentančno kariero. A selektor Jure Zdovc ostaja optimist: » Gremo po medaljo.« Če je bilo v preteklih sezonah kot po pravilu na seznamu preveč igralcev, je tokratni tako osiromašen. Odpovedi so Zdovca pripeljale tako daleč, da je Košarkarsko zvezo Slovenije zaprosil za naturali-ziranje ameriškega košarkarja Bryanta Dunstona. »O njegovi kakovosti, borbenosti in pripadnosti kolektivu ne dvomim, saj mi ga je priporočil moj pomočnik Stefanos Dedas, ki je bil njegov trener pri Ari-su. Verjamem, da če mu bo Slovenija podelila izredno državljanstvo, v kar srčno upam, bo hitro postal ljubljenec publike,« pravi Jure Zdovc. Spletni portal rtvslo.si je včeraj sicer objavil mnenje ministrstva za notranje zadeve, ki pravi, da državljanstva ni mogoče pridobiti, če posameznik v Sloveniji ne živi vsaj eno leto. Pri košarkarski zvezi tega niso komentirali, dokler je zadeva v postopku. Kar se tiče najboljšega slovenskega košarkarja Gorana Dragiča, je položaj prav tako še negotov. »Pripravljeni smo ga čakati. Zagotovo ga bo dres čakal do dva tedna pred začetkom prvenstva,« je dejal Zdovc. Drugi Slovenec v ligi NBA Beno Udrih je po koncu sezone moral na operacijo in tu se je zgodba končal. »Mir-ze Begica sploh nisem klical, saj me je že dvakrat zavrnil. Najprej leta 2009 in nato še lani. Domen Lorbek je dejal, da si mora vzeti nekaj počitka, saj je celo sezono čutil posledice napornega svetovnega prvenstva. Erazem Lorbek ni v tre-nažnem procesu, zato ga nisem uvrstil na seznam. Edo Murič ima poškodovano ramo. Prihodnost slovenske košarke pa je zagotovo Luka Dončič, kije velik talent.« Jure Zdovc je tako na seznam uvrstil: Jureta Balažiča, Jako Blažiča, Žiga Dimca, Zorana Dragica, Bryanta Dunstona, Nebojšo Joksimovica, Jako Klobučarja, Alena Omica, Klemna Prepeliča, Uroša Slokarja in Gašperja Vidmarja. »Trener mora biti navajen na odpovedi, saj so poškodbe sestavni del športa. Tako bodo več priložnosti dobili drugi, hkrati pa se bo reprezentanca pomladila, saj bomo A-selekciji priključili kar nekaj mlajših igralcev iz B-ekipe oziroma reprezentance do 20 let,« pravi Zdovc. V prvem delu EP v Zagrebu Slovenijo čakajo Hrvaška, Gruzija, Nizozemska, Grčija in Makedonija. »Slovenija mora zadržati svojo podobo v evropski košarki. Resda so se začele kocke podirati, vendar se še niso porušile. Ostajam optimističen in verjamem, da se lahko tudi s to ekipo borimo za medaljo. Velikokrat se stvari začnejo slabo in končajo dobro,« je še dejal Zdovc, ki bi bil zagotovo zadovoljen tudi z uvrstitvijo do šestega mesta, ki bi pomenila neposredno uvrstitev na EP 2017 ter preboj v kvalifikacije za OI 2016. S HRVAŠKO TUDI ASI - Selektor hrvaške reprezentance Velimir Perasovic je na seznam uvrstil kar 24 igralcev. Med njimi so vsi najboljši košarkarji, na čelu z dvema iz Lige NBA, Bojanom Bogda-novicem in Damjanom Rudežem, izvrstnim centrom Barcelone Anteje To-micem, ter izjemno nadarjenima mladeničema Dariom Šaricem ter Mariom Hezonjo. Naturaliziran košarkar je Olympiacosov Oliver Lafayette, presenečenje na seznamu pa je Duje Dukan, sin oglednika Bullsov Ivice, ki igra na univerzi Wisconsin. jadranje Esimit Europa 2 zmagala Giraglio Rolex cup GENOVA - Ob 17. uri in 27 minut je Esimit Europa 2 prijadrala skozi cilj znamenite regate Giraglia Rollex cup n prvem mestu in tako regato zmagala že petič. Jadralci so morali prejadrati 243 navitičnih milj od Saint-Tropeza do Genove. Zaradi lahkega vetra Esimit Europa 2 ni uspela podreti rekorda 14 ur, 56 minut in 16 sekund. Sassariju prva zmaga SASSARI - Na tretji tekmi finala košarkarske A1-lige je Sassari premagal Reggio Emilio 80:77 in tako vknjižil prvo zmago finalne serije (stanje 1:2). Četrta tekma bo jutri ob 20. uri spet v Sassariju. PORAZ ITALIJE - Na prvi tekmi evropskega nogometnega prvenstva U21 na Češkem je Italija izgubila z 1:2 proti Švedski. Prvi gol so dosegli Italijani po 11-metrovki (Berardi), nato so igrali tudi z igralcem več, a tega niso znali izkoristiti. V nedeljo jih čaka Portugalska, nato še Anglija (24. junija). S porazom je pot v polfinale zelo strma. MANDŽUKIC K JUVE -Hrvaški nogometaš Mario Mand-žukic bo za štiri leta igral pri Juven-tusu. Klub je za napadalca odštel 18 milijonov evrov. SPET V IMOLI? - Po skoraj desetletju brez dirk v Imoli, kjer je nekoč formula 1 redno gostovala, bi se lahko elitno tekmovanje avtomobilskega športa vrnilo na to prizorišče. Kot je dejal vodja formule 1 Bernie Ecclestone, si vodstvo tekmovanja zelo želi obdržati italijansko dirko, težave pa so, seveda, pri denarju. Njegov predlog je, da bi se Imola izmenjavala z Monzo, tako da bi vsako dirkališče na vrsto prišlo na dve leti. PADLA NA TESTU - Avstralska plavalka Kylie Palmer, olimpijska prvakinja v štafeti 4 x 200 metrov leta 2008 v Pekingu, je bila pozitivna na dopinškem testu in tako ne bo nastopila na letošnjem SP v Kazanu. ŽENSKO SP - Pari osmine finala na ženskem nogometnem SPu v Kanadi: Kitajska - Kamerun, ZDA - Kolumbija, Nemčija - Švedska, Francija - Južna Koreja, Brazilija - Avstralija, Japonska - Nizozemska, Norveška - Anglija in Kanada - Švica. kolesarstvo - Po Sloveniji Za uvod ruska zmaga, danes prvi vzponi LJUBLJANA - Rus Artem Ovečkin je prvi vodilni na 22. kolesarski dirki po Sloveniji. Član ekipe RusVelo je dobil uvodno, 8,8 kilometrov dolgo vožnjo na čas po Ljubljani. Od Slovencev je najvišje končal Jure Golčer iz avstrijske ekipe Fel-brmayr, ki je bil osmi. Danes je na sporedu druga etapa, dolga 182 km in bo kolesarje vodila iz Škofje Loke do Kočevja. Na njej so trije vzponi, najprej druge kategorije, nato druge in slabih 40 km pred ciljem še prve kategorije na Strmo Reber. PO ŠVICI - Slovak Peter Sagan je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke po Švici. V rumenem je še vedno Francoz Thibaut Pinot (FDJ). Alpe Adria Bikefestival TRBIŽ - Konec tedna, od jutri. do nedelje, 21. junija, bodo avstrijska Koroška, Slovenija in Trbiž gostili več kot 1500 kolesarjev. Na vrsti bo že 2. Alpe Adria Bikefestival, niz kolesarskih dogodkov brez meja. Udeleženci se bodo pomerili na 165 km dolgi proti, 94 km po cesti, družinskem izletu (26 km) ali pa na gorski tekmi (105 km, 2000 m višinske razlike). / ŠPORT Nedelja, 21. junija 2015 17 0 ZsšfU Srečanje obmejnih dežel Danes in jutri bo v Brežicah že 39. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki ga prireja olimpijske komite Slo-venije-Združenje športni zvez. Ob predstavnikih ZŠSDI bodo v nogometu, odbojki in namiznem tenisu nastopale še izbrane ekipe Slovenske športne zveze Koroške (Sšz), Zveze Slovencev na Madžarskem (Porabje), Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Na športnem srečanju bodo tekmovali izbrani športniki letnikov 2000 in mlajši. Finale brez »naših« V finalu nogometnega turnirja Il Giulia, ki ga pri Svetem Ivanu v Trstu organizira tržaški klub San Giovanni, se bosta drevi ob 20.30 pomerili ekipi Zaule in San Giovanni. Zaule je v ponedeljkovem polfinalu premagal kriško Vesno (na sliki D. Colja) s 3:1. Plavi so v glavnem igrali z mladinci. San Giovanni pa je v torkovem polfinalu s 3:2 premagal Trieste Calcio. V finalu turnirja naraščajnikov je San Luigi z 1:0 premagal Trieste Calcio. Med najmlajšimi je bil najboljši FC Koper (4:0 proti San Luigiju). ROLKANJE - Jutri in v nedeljo tekmi ŠD Mladina Elita na Krasu Sprint spet na Opčinah, med Samatorco in Saležem pa ravninska tekma Rolkarska sezona se bo letos (spet) začela pri nas in to v režiji kluba, ki dolga leta piše zgodovino rolkanja v Italiji. Športno društvo Mladina bo jutri in v nedeljo na Kras spet ponesel svetovno elito v rolkanju. Prva tekma bo kot lani na Opčinah, kjer bo jutri od 18. ure dalje tekma v sprintu KO Sprint za 1. trofejo Združenja za Križ. »Izbira, da se vrnemo na Opčine ni bila naključna. Proga je s tehničnega vidika odlična: asfaltirali so jo lani, obenem pa je bila trasa - dvesto metrov dolgsprint, ki se rahlo dviga - všeč tudi vsem tekmovalcem. Gostinci in trgovine ob progi so bile prav tako navdušene nad našim tekmovanjem, tekmo pa so vzljubili tudi sami Openci. Prav zato smo se odločili, da bomo tekmovali spet na Op-činah,« je razloge pojasnila duša rolkar-ske sekcije Mladina Boris Bogatec. Tekmo po Proseški ulici (od cerkve do kro-žišča, zaprta pa bo vse do železniške postaje, saj bo v spodnjem delu ogrevalna proga) je podprla tudi Občina za Trst, s pomočjo katere je organizacija sploh možna. Kot že vrsto let, bo sprint kakovostno na zelo visoki ravni. Prisotna bo italijanska izbrana vrsta, barve katere branita tudi svetovna prvaka v sprintu Alessio Ber-landa in Lisa Bolzan. Do včeraj se je prijavilo 70 tekmovalcev. »Naj še poudarim, da je organizacija na Opčinah, na tleh Občine Trst, z logističnega vidika zahtevnejša, saj je več prometa, veliko je tudi avtobusnih povezav, kar seveda ni od muh. A zaradi prej omenjenih razlogov smo se potrudili in progo potrdili tudi letos,« je še dodal Bogatec. V nedeljo pa bo ob 9.30 start že 25. izvedbe Mednarodnega Grand Prixa Alpe Jadran, ravninske tekme z najdaljšo tradicijo daleč naokrog. Prav tak jubilej praznuje tudi proga med Bajto, Saležem in Samatorco, ki že 25 let gosti najboljše rolkarje. »Zahvala gre predvsem Pokrajini Trst, ki je pozimi asfaltirala del ceste, ki je bil načet. Ko tega ne bi storila, bi morali najbrž tekmo odpovedati, saj proga ne bi dobila homologacije,« je razkril Boga-tec. Tekmo je drugič zapored podprlo ZŠSDI, po katerem nosi ime tudi trofeja. Tradicionalna tekma pa ima letos tudi novost: »Uvedli bomo leteči cilj za absolutno moško in žensko kategorijo, nekako tako kot je gorski cilj pri kolesarjih. To pa zato, ker je navadno najatraktivnejši le prvi krog, nato pa tekmovalci čakajo le na končni sprint. Leteči cilj v tretjem krogu za moške in drugem krogu za ženske pa naj bi popestril tekmo,« je prepričan predsednik Erik Tence, ki je včeraj v dvorani ZKB na Opčinah vodil novinarsko konferenco. Če bo dolžina proge na sprintu za vse kategorije enaka, pa bodo na ravninski preizkušnji razdalje različne od 1 do 19 km. Obe tekmi bosta veljavni tudi za italijanski pokal. Na predstavitvi rolkarskega vikenda so pozdravili tudi predstavniki politične in športne javnosti. Tako je županja Občine Zgonik Monika Hrovatin obljubila, da bo še naprej skrbela za urejene ceste in tako zagotovila tovrstna tekmovanja, Sonja Sirk za ZŠSDI je poudarila, kako so tudi rol-karske tekme približale našim krajem več športnikov, ki so pri nas spletli prijateljske vezi, predsednica Združenja za Opčine Nadia Belina se je zahvalila Mladini, da je tako tekmo prinesla na Opčine in upa, da je to šele začetek sodelovanja. Letos sicer tekma ne bo v okviru Poletnih večerov na Opčinah kot lani, ker so v tistem julijskem vikendu (10. in 11. julija) na sporedu že tekme za svetovni pokal na Hrvaškem. (vs) Letos bo ravninsko tekmo Grand Prix Alpe Jadran popestril leteči cilj fotodamj@n Dva člana Mladine z reprezentanco ŠD Mladina bo v sklopu prvih dveh preizkušenj za italijanski pokal gostila tudi italijansko izbrano vrsto, ki bo pri nas oba dni tudi trenirala. Na pregledne treninge sta bila vpoklicana tudi dva člana Mladine: Niki Hrovatin, ki je v zadnjih letih že nastopal na svetovnem pokalu, svoj krstni nastop v izbrani vrsti pa bo opravila Dana Tenze, ki je letos prestopila med mladinke in bo torej tekmovala tudi v absolutni ženski konkurenci. Predsednik Erik Tence upa, da bo to le začetek poletnega sodelovanja in morebitnega sodelovanja na tekmah svetovnega pokala. Zagotovil je, da sta oba člana dobro pripravljena. Tako Hrovatin kot Tenzejeva izstopata v sprintih in na ravninskih tekmah. ŠD JUVENTINA 12 ur nogometa so popestrile nove igre Priljubljeni 12-urni turnir v Štan-drežu je bil ob 13. izvedbi posebno obarvan. Društvo Juventine se je odločilo za spremembo in ga popestrilo z novimi igrami. Kot je povedala od-bornica Maja Peterin, je bil namen slednjih pritegniti več privržencev in vzbuditi nove izzive bodisi organizatorjem kot udeležencem. Dodala je, da so v kriznem času kakršnekoli spremembe dobrodošle, saj pomagajo obdržati dober nivo zanimanja za take športne dogodke. To je bilo v soboto vidno z veliko prisotnostjo športnikov. Čez dan se je vse dobro izteklo ob živahnem sodelovanju mnogih udeležencev, večerno praznovanje pa je bilo glede prisotnosti bolj skromno. Po vsej verjetnosti ljudje zaradi krize ali drugih razlogov manj zahajajo ven. Letos so uvedli green volley (mešano moško-ženski turnir odbojke na travi, ki je nadomestil ženski nogomet), beer pong in zadeni prečko. V beer pongu je v parih nastopilo šestnajst ekip (32 udeležencev). Vsak par je imel šest kozarcev piva in zmagal je tisti par, ki je nasprotnemu paru z ping pong žogico zadel vse kozarce. Pri igri zadeni prečko pa je zmagal tisti, ki je iz različnih razdalj zadel največ prečk. Pri nogometu pa so letos izbrali tako formulo, da je sedemnajst ekip igralo čim več. V nogometnem play-offu je slavil Baffalo, ki je v finalu premagal Time Out Cafe. Frank Team pa se je uvrstil na tretjo stopničko. V play-outu je slavil Tuttomotori. V odbojkinem play-offu je bila Yess Kiss boljša od Bašta d ni grlo suho in od Fin che la barca va, v play-outu pa Spritz for fun. V beer pongu je bila ekipa Strašica prva, za njo sta se uvrstile Cardani in Žarko. Najbolj natančen v zadeni prečko je bil Eric Iansig, drugi je bil Robin Viler, tretji Matteo Degano. Pri podeljevanju nogometnih priznanj je bil najboljši vratar Enrico Petronio (Baffalo); najboljši branilec Nicola Marini (Baffalo); najboljši režiser Alessio Giannotta (Time Out Cafe); najboljši strelec (s štirimi goli) Sašo Dinič (Žarko); najboljši igralec Blaž Kožuh (Šempeter); fair play ekipa je bila Yolo United. Pri od- bojki je bil najbolši igralec Enrico Me-deot (Finche la barca va); najboljša igralka Raffaela Zavadlav (Bap Squad & Principesse); fair play ekipa je bila T prave. Miss turnirja je bila Deborah Fa-ganel (I ghiri), mister pa Andrea Man-freda (Cappellette albanesi). S 350-imi pivi je Rubentus osvojil pokal šanka. Matija Figelj ODBOJKA Igralke Zaleta zmagale tudi na Reki V nedeljo se je v Kostreni pri Reki, v organizaciji tamkajšnjega odbojkarskega kluba Kostrena, odvijal 6. mednarodni turnir prijateljstva, na katerem je nastopila tudi ekipa projekta Zalet. Ženski odbojkarski turnir v kategoriji do 18 let je sad sodelovanja treh odbojkarskih društev: OK Kostrena, ŽOK Partizan iz Škofje Loke ter ŠD Kontovel. Po jesenskem troboju v Briščikih in januarskem v Škofji Loki, so se ekipe srečale še tretjič v letošnji sezoni, tokrat na Hrvaškem. Ekipa Zalet Kontovel je nastopila v nekoliko spremenjenem in pomlajenem sestavu, saj so bile v njenih vrstah tudi igralke, ki so med sezono bile članice drugih ekip projekta Zalet. Zaletovke so na obeh tekmah - s Kostreno in Škofjo Loko zmagale z izidom 2:1 in osvojile turnir (prve so bile tudi jeseni v Briščikih). Trener Nicholas Privileggi je na igrišču zvrstil vse svoje igralke, tako da so za osvojeno prvo mesto vse zaslužne. Na tekmi med Rečanka-mi in Škofjeločankami so prevladale Slovenke, ki so tako zasedle drugo mesto. Na nagrajevanju, na katerem je ŠD Kontovel zastopal predsednik Marko Ban, je bila za najboljšo igralko turnirja proglašena članica Zaleta, Veronika Feri, ki je v dar prejela odbojkarsko žogo s podpisi vseh udeleženk turnirja. Po druženju na skupnem kosilu so si društva obljubila ponovno snidenje jeseni, igralke Zaleta pa so si zatem privoščile še zasluženo kopanje na istrski obali. Zalet Kontovel: Bezin, Breganti, Feri, Gregori, Miniussi, Racman, Skerk, Sol-lazzo, Štoka; trener: Privileggi. (stc) Optimisti v Izoli Najmlajši jadralci Čupe in Sirene so tekmovali v Izoli na regati Zlato sidro, kar je bila tudi priložnost, da se preizkusijo tudi jadralci letnika 2007, ki v Italiji ne smejo še tekmovati. V zahtevnih razmerah (od 10 do 15 vozlov) sta bila med 94 nastopajočimi najboljša Francesco Allegretti (Čupa), absolutno 35., šesti med kadeti, Luca Cantazzo (Sirena) pa je bil 56., 13. med kadeti (2. letnika 2006). Ostali: absolutna lestvica: 32. Alessandro Deluisa, 43. Elena Lo Cascio (oba Č), 69. Rene Popovič (S); kadeti: 24. Ivan Visintin (S), 27. Rok Golemac (Č), 28. Axel Smotlak, 29. Noah Barbiero (oba S), 33. Alex Petric (Č); kadetinje: 14. Aurora Ambrož (Č), 15. Alessia Manzin (S). PREJELI SMO Rada bi se navezala na besede predsednika ZSŠDI-ja Ivana Peterlina, kijih z veseljem in obenem z zaskrbljenostjo prebiram na straneh Primorskega dnevnika z dne 16. junija. Njegovemu razmišljanju pa bi rada dodala še en kamenček v ta naš pisani jezikovni mozaik in odprla po mojem mnenju še bolj pereče vprašanje pogovornega jezika med samimi treningi, predvsem v otroških in mladinskih skupinah slovenskih športnih društev v Italiji. Če je seveda vprašanje ne-slovensko govorečih odbornikov posameznih društev umestno, se mi zdi še bolj pereč problem ne-slovensko govorečih trenerjev in vaditeljev, ki se v izven-šolskem urniku srečujejo z našimi najmlajšimi. Kakor slišim in vidim po razno-raznih slovenskih športnih društvih na Tržaškem in Goriškem, marsikatero izmed teh izbira za svoje najmlajše člane italijanske trenerje, kar se mi ne zdi primerno. Mislim, da je kar nekaj staršev, ki vpisuje svoje otroke v slovenska športna društva ne zato, da bi postali ne vem kakšni šampioni v posameznih panogah, temveč, prvič, iz nekega stremljenja po zdravem življenjskem stilu, drugič pa, iz želje po tem, da bi naši otroci rasli v slovensko govorečem okolju. Problem pa se mi zdi še bolj pereč, ker govorimo pri otroških in mladinskih skupinah o neki osebnosti, ki se komaj oblikuje: če sedijo v posameznih odborih že odrasle osebe, ki imajo izoblikovano osebnost in so povečini tudi že sami izbrali svojo narodno pripadnost, pa imamo v otroških letih opravka z odraščajočo mladino, ki si komaj ustvarja neko svojo osebnost in je zato v tem obdobju še posebej pomembno, da ta odraščajoča osebnost razume, da živi in raste v slovenskem okolju. Naj bo jasno, da s tem sploh ne zapiram vrat ne-slovensko govorečim otrokom, ki so v moji koncepciji našega prostora vedno dobrodošli, a mislim, da bi moralo biti tudi tem otrokom in njihovim staršem jasno, da stopajo v slovensko društvo, kjer je pogovorni jezik slovenščina, oziroma, kvečjemu, kjerje pogovorni jezikpretežno slovenščina, občasno pa se navodila prevaja v italijanščino. Naj bo ta krajši zapis še ena spodbuda za počitniške poletne dni! S spoštovanjem, Jadranka Cergol Dodatek in popravek k izjavi Maje Peterin V včerajšnjem članku o slovenščini v klubih je prišlo do nesporazuma in do napačne interpretacije v pogovoru z odbornico Juventine Majo Peterin. V drugem delu izjave je namreč Peterinova povedala, da so razlike, ko odhaja na sestanke in tekme na Tržaško, saj je na Tržaškem večkrat priča rabi knjižne slovenščine, na Goriškem pa narečja, kar še ne pomeni, da goriški Slovenci slabše obvladajo jezik. Pa tudi na šolah je res, da je veliko težav, ampak jih šolniki skušajo odpraviti. »Na šoli, kjer sem zaposlena, si seveda vsi prizadevamo, da bi se stanje izboljšalo,« je poudarila Peterinova, ki je še dodala, da sestanki nikakor ne potekajo v italijanščini. »Sestanki se odvijajo v slovenščini, ob potrebi pa za prevode poskrbi ravnatelj ali poverjeni profesor«, je zaključila Peteri-nova. Bralcem in sogovornici se oproščamo. (jng) POSTANI NAŠ SLEDILEC P primorski_sport NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport Petek, 19. junija 2015 Št. 00 (00) Pri strani so nekoč sodelovali Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu VRAČA SE KLOP - Prispevki za zamejski nacionalni program - Nova Nova revija 57. in tri četrt (skoraj 58.) Revolucija. Revolucija. Revolucija. (Cosolini bi rekel Vevolucija). Ali skoraj. Z našo malo domovino nekaj ni v redu. Treba nam sprememb. Ali skoraj. Skoraj kot Renzi, ki ni opravil revolucije, ampak peljal le na odpad smeti, ki se mu povrh vsega še maščujejo. Rosy Bindi docet. Ampak, smo Slovenci v Italiji sploh zmožni peljati smeti na odpad? Kdo predstavlja naše smeti? Kje je sploh naš odpad? Prosto po Sandorju Tence: »kdo naj bo zamejski Matteo Renzi«, ki bi mu lahko rekli Matej Renčelj? Zmoremo? Skupaj ali po Stefanu Ukmarju, vsaj s figo v žepu? Mar ne lahko aktualne problematike Jadrana vzporejamo s podobo svoje skupnosti, ki se je na lepe oči znašla brez reprezentance ali, kot ji pravijo nekateri, skupnega zastopstva? No, no, no. Do skupnega zastopstva lahko še pridemo. Vsak potencialni kandidat je že podal svoja stališča in svoje poglede na zadevo in iz te zgodbe doni le skupen glas: VOLITVE! Z volitvami bi se lahko prerinili v ospredje mladi. Skupni imenovalec pogovorov o vrednotenju mladih sil se glasi v večini primerov: »Naj se stari umaknejo in naj prepustijo mesto mladim!« No, če bi bil duhovni vodja naše skupnosti bradati Karl Marx, bi se verjetno krepko zarežal. Ko bi bile potrebe in želje po uveljavitvi mladih tako izrazite, se danes ne bi najbrž pogovarjali o odpadih in še zlasti ne o volitvah. Starih članov vodstva je veliko. Nekateri si prevzemajo odgovornosti po upokojitvi v raznih društvih in organizacijah, kar je z njihove strani zgledno. Krivico pa delajo mladim prav gotovo tisti vodilni kadri, ki so upokojeni in kljub vsemu zasedajo delovna mesta, namesto, da bi se posvetili prostovoljnemu delu. Mogoče bi bilo treba le malo poguma in prevzem odgovornosti s strani mlajših, da bi odpeljali stare mačke na odpad. Če se povrnemo na Marxa in če izhajamo iz skupnosti, ki ne vidi poti evolucije: mar ne bi potrebovali peščice mladih, ki bi preusmerili skupnost na pravo pot? Mogoče potrebujemo take mlade, ki bi spravili starejše na odpad. Potrebujemo take mlade, ki jim ni smetana cilj in ki nosijo v srcu temeljno idejo. Slovenska narodna skupnost v Italiji ne potrebuje ravno revolucije, revolucionarje pa že. Maja Blagovič je v vlogi hipijevske mame med predstavo Obiski na odru Slovenskega stalnega gledališča zažuga-la mlademu paru, da so mladi dandanes tako neodločeni! Torej bi bilo enkrat za vselej treba namenjati svojo ihto ne starejšim, ki ne prepustijo položaja, ampak mladim, ki si ne prevzemajo odgovornosti in ne odrinejo starejših. Celo bleščeči Matteo Renzi je v preteklih tednih popolnoma osivel, kot je osivela paradna Demokratska stranka. Da niso že sivi tudi tisti mlajši člani naše skupnosti, ki imajo nekaj odgovornosti in mogoče službo in ki bi lahko spodrinili starejše? Vas, drage bralce sprašujemo: se držijo starejši tako čvrsto za stolčke, ali je mlajši potencial neodločen in ne utegne zbrati toliko poguma, da stopi v ospredje? Recept za uspešno volilno kampanjo Ideja o volitvah je nič koliko spodbudila Klop, da se prebudi iz zimskega spanja, elegantno za en petek odpelje Š. U. M. na odpad in se postavi spet v ospredje. Avtorji nekdanje mladinske priloge Primorskega dnevnika sodimo namreč v socialno in starostno kategorijo, ki se presneto hitro bliža »dese-tindvajsetemu« letu letu starosti (formula dese-tindvajset namesto trideset ima blagodejni psihološki učinek na nečimrne Klope). Srečujemo se s težavami, kot so prekarnost, socialna nestabilno sti. Negotovost nam skratka razjeda kateroko li ambicijo po urejenem življenju. Še zlasti našteti razlogi so nas gnali k potrebi, da si priskrbimo boljšo bodočnost in se jadrno skušamo spraviti v vodstveno smetano. Volitve so predobra priložnost, da si končno uredimo življenje in da z zagotovljenim položajem v vodstveni strukturi manjšine preskočimo iz sta tuša zunanjega sodelavca brez socialnih pravic v redno zaposleno stanje z mastnimi plačami, kot je iz vidika prehrambenih lastnosti mastna sama smetana. Komunikacijske strategije na Goriškem Vsi predvolilni shodi bodo potekali v goriškem Trgovskem domu. Prostor na goriški kroniki Primorskega dnevnika bo tako 100 % zagotovljen. Če si bo Igor Matej Renčelj dodal nazivu še ime goriške medijske zvezde, bo v kroniki edinega slovenskega dnevnika v Italiji našel dvojno količino prostora. Novo ime kandidata naj bo torej: Igor Matej Nora Renčelj Gregor. Vse razmeroma številne strani goriške kronike dnevnika bo pa naš kandidat dobil v zakup, če se bo poleg navedenih akcij podal še na lov soških postrvi. Oglaševanje v drugih medijih - ni potrebno. Primorski dnevnik je edini verodostojni tiskani in še zlasti elektronski medij, ki dnevno objavlja novice o Slovencih v Italiji. Volilna kampanja mM ■s* Učinkovite komunikacijske strategije naj bodo sredstvo za vzbujanje medijske pozornosti. Ob vseh dogodkih kampanje, še zlasti tistih pri pomorskem klubu Sirena v Bar-kovljah, naj stoji poleg govorniškega pulta prikupno dekle z bujnim in nadvse čvrstim (skoraj vodoravnim) oprsjem, ki bo držalo dežnik, najsibo za sonce najsibo za dež. Potek shoda bo vodil razigrani voditelj, ki mu bo bujna deklica delala senco in ki bo napisal predvolilno himno po zgledu uvodne špice risanke iz poznih sedemdesetih let Capitan Harlock. Medijsko vidljivost bo jamčilo non-stop vrtenje himne po Radiu Trst A. Za potrebe volilne kampanje bo na razpolago, podobno poteku predvolilne kampanje Romana Prodija leta 2006, avtobus stranke. Predvolil- Zaključni dogodek no geslo je že narekoval Stefano Ukmar: »Skupaj, s figo v žepu!« Slé^j^ v o Komunikacijske strategije Politična uspešnost v našem okolju je zajamčena, če bo kandidatu ime Igor. Politikov Igorjev je med nami kar veliko, od Gabrovca do Kocjančiča, od Dolenca do Švaba. Psevdonim kandidata naj bo torej Igor Matej Renčelj. Posneli dokumentarec o nočnem življenju divjega prašiča Višek predvolilne kampanje bo potekal v osrčju svetovnega dogajanja: na milanskem Expu, kjer bo Igor Matej Nora Renčelj Gregor v sklopu dogodkov v slovenskem paviljonu prikazal slovensko narodno skupnost v Italiji v vsej (> svoji veličini. Na že omenjeni predvolilni avtobus bo kot prvo posedel vse zamejske bisere: tri ali štiri pevce Partizanskega pevskega zbo-Pinko Tomažič (z zastavo z Velikega trga seveda), Borisa Pahorja s pahorologinjo Rojčevo, vse zamejske Igorje (za Malalana dve mesti), dva spomenika, ki sta bila postavljena ob obletnici postavitve drugih spomenikov, ter par kuhanih štrukljev. Avtobus se bo nato zapeljal direktno pred pritlične vogalne prostore Trgovskega doma, ki bodo nato s pomočjo najnovejšega produkta družine Pipistrel z avtobusom vred veselo poleteli do Milana. S tako pompoznim programom bo volilni uspeh zagotovljen. NASONAL OEOGRAFIK Na straneh tržaške kronike praktično ne mine dan, ne da bi zasledili novice o pojavu divjih prašičev. Križan je maja letos postavil nove temelje zloglasnemu fenomenu: med lastne trte je sicer nastavil kamero in posnel divjega prašiča na obisku. Seveda je posnetek takoj požel veliko zanimanje in na video portalu Youtube prekoračil mejo 2000 ogledov. V starih časih so podobnih video podvigov bili deležni posnetki neznanih letečih predmetov, sedaj so pač (vsaj v tržaški pokrajini) na dnevnem redu ali sporedu merjasci. Naslednji dan smo ponovili snemanje v kriškem bregu, v upanju, da bi tudi Klopa doletela sreča in da bi v objektiv ujel ščetinasto divjo žival ali po latinsko primerek Sus scrofe. Po večurnem nočnem snemanju v slogu Našonal Beografik smo si ogledali neskončno dolg posnetek, v katerem ni primanjkovalo presenečenj. Nočno življenje v kraljestvu divjega prašiča je nadvse pestro in zanimivo. Naša infrardeča kamera je ob 23:33 posnela skupino priseljencev, ki se je s Proseka spuščala na nočno kopanje v kriški Puart, pot so si utirali z modrikasto lučjo ekranov najnovejši pametnih telefo nov. Ob 01:46 je iz zaraščenega grmovja smuknil proti kupu pomij človek na-kinčan s ka-muflažno kravato. Po dolgi analizi upočasnjenega posnetka smo zaključili, da ta ni bil nič drugega kot sestradan koritnik. Ura je bila 02:29 minut, ko sta se pojavili dve novi senci. Prva je s sekiro v roki stopala v gozdarski uniformi, druga s puško na rami v lovskem kroju. Prihajali sta iz nasprotnih stra- ni, baje gozdar s Kontovela, lovec iz Nabrežine. Prvi sliši na staro latinsko ime Fitius, drugi pa je bil prikupni politik, ki bi mu v Trstu rekli, da je Fi-go(r). Eden ja za drugega mislil, da je prasec, divji seveda. Švignila je sekira, počil je strel, oba pa sta slabo merila. Končno se je ob 04:39 pojavil divji prašič. Pomij seveda ni našel (pojedel jih je koritnik). Ze se je danilo. Z rilcem je nekoliko obupano ril v iskanju sočnih črvov. Naenkrat pa se je v kader vslili postaven in plešasti človek z naočniki in brki vred, ki je žival brez strahu pobožal in jo ljubkovalno nagovoril. To ni bil nič drugega kot sam Igor Dolenc! Podpredsednik pokrajine očitno ponoči se potika po Krasu in mestnem predmestju, kjer dobesedno hrani problem, saj podobno kot ščetiranju mu preti problem pomanjkanja političnih vsebin, kmalu še same Pokrajine. Fotogrami posnetkov bodo objavljeni v naslednjih dneh v tržaški kroniki našega dnevnika, ne zamudite. Klop pa vam ne ponuja le poročila dokaj nasičenega dogajanja pred kamero, ponuja vam tudi rešitev celotnega problema, ki ne predvideva odstrela, pregona, zastrupitve itd. Resno bi bilo treba jemati v poštev sterlizacijo moških primerkov ali bolje rečeno kastracijo. Težav se je treba pogosto lotiti z nožem kar pri temeljih, pogosto z zimzelenimi navadami, s katerimi nikakor ne gre, če imaš preobčutljiv želodec. *Katerikoli namig, razen v primeru jasno navedenih imen, na resnične osebe in resnična dejstva je popolnoma naključen ali izmišljen. Morebitnemu gospodu Mateju Renčlju se predhodno opravičujemo za odvečno in popolnoma naključno medijsko pozornost. / RADIO IN TV SPORED Petek, 19. junija 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 RAIS RAI MOVIE 13.55 17.20 Rai Player 14.05 Film: In fuga a quattro zampe (pust.) 15.35 Film: Una sconfinata giovinezza (dram., It., '10) 17.15 Novice 17.30 Film: Corsari (pust.) 19.35 Film: Agenzia Riccardo Finzi... praticamen-te detective (kom., It., '79, i. R. Pozzetto) RETE4 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 Estate in diretta 16.40 La posta del cuore 17.40 Nad.: Che Dio ci aiuti 18.50 Igra: Reazio-ne a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Aktualno: Porta a porta - Il Volo a New York 23.30 Arturo Benedetti Michelangeli 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.10 Film: Il corsaro nero (pust., '76) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.10 Nad.: Streghe 6.50 Nad.: Il tocco di un angelo 8.20 Serija: Il nostro amico Charly 9.5013.30 Rubrike 10.50 Cronache anima-li 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.40, 18.15, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 15.25 Serija: Senza traccia 16.55 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 21.05 LOL 21.15 Serija: Rex 23.00 Serija: The Good Wife 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Film: Sodoma e Gomorra (zgod., '62) 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.20 Nad.: Terra Nostra 16.05 Film: Sole rosso (vestern, '71) 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Gazebo 23.00 Radici - L'altra faccia dell'immigrazione 12.45 19.20 Once Upon a Time in Wonderland 13.30 19.10 Rai Player 13.35 Kyle XY 14.20 The Collector 15.15 Robin Hood 16.00 The Lost World 16.50 Warehouse 17.35 Novice 17.40 Film: Spymate (pust.) 20.05 Star Trek: Next Generation 21.10 Film: Shark Invasion (triler) 22.45 Wonderland 2015 23.10 Anica - Appun-tamento al cinema 23.15 Film: Breaking Dawn (triler) 14.00 Capolavori della natura 14.50 Earth - La potenza del pianeta 15.50 I buongu-stai dell'arte 16.50 Munch - L'urlo arriva-to fino a noi 17.45 Novice 17.50 20.45 Memo - Teatro l'agente culturale 18.25 Masc-hera 18.50 This is Opera 19.40 Dok. film: Moebius Redux 20.35 Rai Player 21.15 Tut-toDante 22.35 Dok. film: Il viaggio della si-gnorina Vila 23.45 David Letterman Show 21.15 Film: Red Lights (triler) 23.15 Taormina Daily 23.30 Film: Platoon (voj., '86) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 23.00 Nad.: Chiamata d'emergenza 12.45 19.20 Rai Player 12.55 Nad.: Barbarossa 13.50 19.25 Nad.: Terra Nostra 14.30 Anica - Ap-puntamento al cinema 14.35 Film: Mozart e un assassino (triler) 16.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Film: Albert Einstein (biogr.) Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 21.00 Ring 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 11.4518.45 Bourdain: Cucine segrete 13.25 20.00 Il cuoco vagabondo 15.25 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 17.20 Jamie: Menù in 30 minuti 19.40 Novice 21.15 Film: Il primo cavaliere (pust., '95) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Storm - Una tempesta a 4 zampe (dram.) 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: La lampada dei desideri (dram.) 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Nad.: Baciamo le mani -Palermo - New York 1958 1 8.45 Caduta libera 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Segreti e delitti _ITALIA1_ 6.55 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otoške oddaje 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.20 Nan.: Love Bugs 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Tower Heist - Colpo ad alto livello (akc., '11, i. B. Stiller, E. Murphy) 23.25 Film: Colpo di fulmine - Il mago del-la truffa (kom., '09, i. J. Carrey) _IRS_ 12.55 Film: Il barbiere di Rio (kom., '96) 15.10 Film: Disco (kom., '08) 17.15 Film: Papa dice messa (kom., It., '96) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: L'ultima alba (akc., '03, i. B. Willis) 23.20 Film: Ballistic (akc., '02, i. A. Banderas) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il com-missario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Il meglio del Paese delle meraviglie 22.40 Film: In nome del Papa Re (zgod.) _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Benedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: 21.00 Film: Molto rumore per nulla (kom.) 23.05 Nad.: Omicidi tra i fiordi _CIELO_ 12.00 13.15 Junior MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in ren-dita 18.15 Fratelli in affari 20.15 House of Gag 21.10 Quattro matrimoni in Italia 22.15 Matrimonio a prima vista USA _DMAX_ 12.3019.30 Rimozione forzata 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Cattivissimi amici 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 A mani nude nella palude 17.45 Matto da pescare 18.35 Vanilla Ice Project 21.10 River Monsters 22.00 I mostri della palude 22.55 Alaska: le regine dell'oro SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.55 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.00 Otroški program: OP! 16.20 Osmi dan 17.30 Nad.: Presneto štirinajsto 17.55 0.20 Dnevnik 18.20 Nad.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Alpski večer, 2. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Moja soba 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 10.15 Dobro jutro 12.50 Sveto in svet 13.50 Slovenci v Italiji 14.30 Moj pogled na znanost 14.55 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 15.30 Dok. film: Kaj pa Mojca? 16.25 Žogarija 17.00 Evropske igre 18.30 Ritmična gimnastika, pon. 19.15 Tekvondo, prenos 20.20 Pregled dneva 21.00 Proslava: 500-letnica vseslovenskega upora, pon. 22.00 Nan.: Da, gospod premier 22.30 Nad.: Broadchurch 23.20 Film: Psi-ho (horor, '60, r. A. Hitchcock) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.35 Film: Škrlatna maska (dram.) 15.55 Alpe Jadran 16.25 Nautilus 16.55 Folkest 2012 17.40 21.45 Avtomobilizem 18.00 To bo moj poklic 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Predstava: Odissea isolana 21.20 Dok.: Zgodovina Združenih držav Amerika 22.15 Radio Guitar Live Festival 23.35 Arhivski posnetki POP TV 7.00 Risanke 7.50 9.45, 10.55, 12.00 Tv prodaja 8.05 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.00 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.10 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 12.15 MasterChef Slovenija 13.40 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.05 Novice 20.00 Film: Ptič na žici 22.40 Eurojackpot 22.45 Film: 007 - Vohun, ki me je ljubil (akc., '77) Petek, 19. junija Rai 5, ob 22.35 VREDNO OGLEDA Il viaggio della signorina Vila Italija 2012 Režija: Elisabetta Sgarbi Sodelujejo: Boris Pahor, Lučka Počkaj, Claudio Ma-gris, Susanna Tamaro in Pino Roveredo Še en film, ki ga je Elisbet-ta Sgarbi posvetila Trstu. V mestu, ki je nudilo zgodbi set in je hkrati postalo tudi njena duša. Režiserka se je pri sestavi pripovedi osredotočila na romana, ki sta leta 2012 praznovala sto let, Moj Kras Scipia Slataperja in Irredentismo adriatico Angela Vivanteja. Mlada vila v katero se zaljubi enajstletni Slataper, pa je rdeča nit, ki opisuje Trst od časov njegovega ekonomskega vzpona do nemške okupacije, povojnega obdobja, reforme Franca Basaglie in vse do danes. Pripovedovalec zgodbe je Toni Servillo. KANAL A 7.0018.00, 19.45 Svet 7.55 Risanke in otroške odd. 9.3516.35 Serija: Novo dekle 10.10 Pazi, kamera! 10.4012.40 Tv prodaja 10.55 Serija: Posel mojega življenja 11.50 18.55 Nad.: Puščica 13.1016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.40 17.05 Serija: Komisar Rex 14.40 Film: Policijska akademija 3 (kom.) 20.00 Big Brother 22.00 Film: Ulični tango (dram., '06, i. A. Banderas) PLANET TV 10.55 Nan.: Mike in Molly 12.25 Tv prodaja 12.00 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ramsay rešuje kuhinje 15.10 17.00 Nan.: Preiskovalci na delu 16.05 Ellen 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 21.00 Film: Fin gospod (kom.) 23.00 Nan.: Ray Donovan 23.55 Film: Ko zorijo jagode (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Nataša Kramberger: Kuba - moja osebna reportaža; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kobal: Savi-na zgodba - 3. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'ar-gomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Ita-ly; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 21. junija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 1020 Nad severno Evropo je ciklonsko območje. Vremenska fronta se od severa bliža Alpam in bo jutri vplivala na vreme pri nas. Pred njo k nam priteka malo toplejši in postopno bolj vlažen zrak. Vreme bo spremenljivo oblačno z možnimi nevihtami v gorah in nižini ter plohami ob obali, kjer bo zvečer bo pihala zmerna burja. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Dopoldne bo dež zajel severne kraje in se sredi dneva ter popoldne razširil na vso Slovenijo. Vmes bodo tudi krajevne nevihte. Zvečer bo na Primorskem zapihala burja. Najnižje temperature bodo od 10 do 16, najvišje od 16 do 22, na Primorskem do 25 stopinj C. Jutri bo vreme spremenljivo, sončno ob obali in oblačno v gorah. V gorah bodo možne krajevne plohe in nevihte. Ob obali bo pihala zmerna burja. Jutri bo ob morju precej jasno, drugod spremenljivo oblačno, popoldne pa bodo možne krajevne plohe in posamezne nevihte. V nedeljo in ponedeljek bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Postopno bo topleje. Sonce vzide ob 5.15 in zatone ^g ob 20.57 □ Dolžina dneva 15.42 Luna vzide ob 8.14 in zatone ob 22.49 Leta 1925 so po izjemnih § nalivih v hribovitem delu zahodne Slovenije dopoldne naslednjega dne ponekod izmerili zelo veliko dnevno količino padavin. Največ, 226 mm, jih je padlo v Bači, v Idriji 213 mm, v Vipavi 147 mm in v Postojni 109 mm. Danes: ob 5.49 najnižje -55 cm, ob 12.14 najvišje 34 cm, ob 17.50 najnižje -9 cm, ob 23.10 najvišje 30 cm. Jutri: ob 6.18 najnižje -50 cm, ob 12.50 najvišje 33 cm, ob 18.31 najnižje -6 cm, ob 23.37 najvišje 24 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje C. -JO 500 m............17 1000 m ..........13 1500 m...........11 2000 m............8 2500 m............6 2864 m............4 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost do 9 in v gorah do 10. Na dražbi prodan 3000 let star mrtvaški prt PA RIZ - Za več kot 3000 let star mrtvaški prt so na včerajšnji dražbi v Parizu iztržili 374.000 evrov. Prt, ki ga je na dražbo dala avkcijska hiša Piasa, je eden od približno 20 danes poznanih egiptovskih mrtvaških prtov na svetu, pri čemer so ostali hranjeni v pomembnih svetovnih muzejih, je zapisala francoska tiskovna agencija AFP.I mena kupca, ki je svojo ponudbo sporočil preko telefona, v avkcijski hiši niso želeli razkriti. Na živobarvno poslikani tkanini z merami 29 x 21 centimetrov, ki je bila položena na sarkofag preminulega, je podoba moškega po imenu Ta-nedjem, ki je umrl pred približno 3400 leti. Prt je narejen iz enake tkanine kot povoji, v katere so ovili mumije v času novega kraljestva med letoma 1400 in 1300 p.n. št.. Mesto Essen bo leta 2017 nosilo naziv Zelena prestolnica Evrope BRISTOL - Naziv Zelena prestolnica Evrope bo leto za Ljubljano nosilo nemško mesto Essen, ki se odlikuje po izjemnih praksah za varovanje in spodbujanje okolja in biodiverzitete ter naporov za zmanjševanje porabe vode, so sporočili iz Evropske komisije. Naslov je Essnu v letošnji zeleni prestolnici Bristolu podelil evropski komisar za okolje Karmenu Vella. Kot je pojasnil, so v Essnu »izkušnje iz industrijske preteklosti uspešno uporabili pri izgradnji okoljsko uspešne prihodnosti. Od leta 2010 do 2017 je naslov prevzelo osem mest: Stockholm, Hamburg, Vitoria-Gasteiz, Nantes, Koebenhavn, Bristol, Ljubljana in sedaj Essen. ASCOT - Znamenite konjske dirke Parada ženskih klobukov ASCOT - Do nedelje bodo v slovitem Ascotu nedaleč od Londona potekale junijske konjske dirke, ki jih prirejajo v znamenju britanske kraljeve rodbine. Ascot se namreč nahaja le nekaj kilometrov stran od kraljevske rezidence Windsor. Dirke v Ascotu so sicer od nekdaj (ustanovila jih je leta 1711 kraljica Ana) sinonim za srečanja britanske aristokracije, udeležujejo pa se jih tudi raznorodni plavokrvneži iz drugih držav Evrope in sveta. Z leti je ena izmed glavnih značilnosti dirk postalo razkazovanje ženskih toalet, pri čemer dame takmujejo zlasti v originalnosti svojih pokrival. Tako je Ascot tudi nepogrešljiv cilj fotoreporterjev: HRVAŠKA Komarji preplavili Osijek ZAGREB / ŽAKANJE - V Osijeku se je sredi junija za skoraj 20-krat povečalo število komarjev v primerjavi z začetkom meseca, so opozorili na oddelku za biologijo na osiješki univerzi. Meritve s pastmi CDC so pokazale, da je bilo na več lokacijah v mestu v ponedeljek nekaj manj kot 42.000 komarjev v primerjavi z 2207 komarji teden dni pred tem.Nenavadno veliko število komarjev je posledica več dejavnikov, kot je visok vodostaj Drave in Donave v spomladanskih mesecih, kar je prispevalo, da so se v kratkem roku pojavile tri generacije komarjev, je za hrvaške medije pojasnila Mirta Sudaric Bogojevic z biološkega oddelka. Dodala je, da je zapraševa-nje komarjev iz zraka treba opravljati na širšem območju, posebej ob koritu Drave in ne samo na območju mesta. Razlog za veliko število komarjev je tudi prepoved uničevanja komarjev v zavarovanem naravnem parku Kopački rit. Na nadležne žuželke je v hrvaškem saboru opozoril poslanec Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB) Kre-šimir Bubalo, ki je v sredo omenil tudi primer v vasi Erdut ob Donavi, kjer so našteli 500 pikov komarjev v 15 minutah. Dejal je še, da ljudje zaradi komarjev ne morejo biti na prostem po sončnem zahodu in se vprašal, kdo bo odgovoren, če bodo komarji prenašali bolezni. Ze nekaj let je znano, da se Osiječani vsako poletje borijo proti komarjem.