Štev.19*j,leto II. ŠPITAl x\A DRAVI Bedelja One 19. januaija 1947 /??..gnucfl 4ŽK253 GOSPODOVO RAZGIiAgEMJE NA ŽENI TRI KI V KANI GALL-jTSKI Z eva.r..gelakim poročilom o Jezusovem prvem čudežu hoče Cerkev dopolniti dogodke,s katerimi se je Kristus s ve tu razglasil. Na ko ne u današnj eg evangelijavje rečeno:"JEZUS JEvRaZODEL SVOJij VELIČANSTVO IN NJEGOVI UCENCI SO • VEROVALI VANJ, "S tem čudežen, se je začela vrsta tistih Jezusovih delpki razodevajo Njegovo božanstvo in vernike vseh časov utrjujejo v veri v Kristusa Boga „ svojem bogoslužju rada poslužuje časovnega izgl riŠenja* razdeli takole ;Modri po čas te Odrešenika,ki ga zvezda razodene (6,, jan«) ,12-letni Jezus se razode- se razodene ob krstu (na o svilno > prvim čudežem (2.nedelja po Raz-v javno delovanje;tisti,ki so do- Cerkev se v reda.Dogodke praznika,R; ne staršem (nedelja nato),Jezus Razglašenja),Jezus se razodene : glasenju).Tako je Jezus vpeljan bre vol je,Že verujejo vanj. So nekateri dogodki v evangeli ju,ki so cerkvenemu bogoslužju in vernikom posebno pri srcu.Tak je tudi čudež v Kani.Iz treh razlogov: l.Sepo na.n pokaže Jezusa in Hjegovo Mater »Jezus ljubi veselje,se udeleži družinskega pravnika in sam prispeva k skupnemu veselju,ko daruje vina,kari ja pa je plemenita žena in mati,ki pomaga,vse vidi,za vse skrbi,ostaja v ozadju,ponižno prosi in se ne da oplašiti z navidezno trdim 'dgovorom. 2.Ženitnina v Kani je podoba odrešenja.Kristus je ženin,ki je prišel,da se zaroči s človeško dušo - s Cerkvi jo.Na praznik Ršzglagenja se bere v duhovniških molitvahDanes je nebeškemu Ženinu bila oddana Cerkev,ker je v Jordanu izmil Kristus nj ene madež e $ Ato dri z darovi hite h kraljevski ženitni ni in ob viru, ki je nastalo iz vode »se razveseljujejo gost je. ""led nami in Kristusom pa posreduje Marija-sr ,;d ni c a vseh milosti;prosi za vi no - duhovnih darov-brez katerega ni ženitni ne s»,milost božja je za zveličanju potrebna. 3.Ženitnina v Kani je prelena podoba skrivnosti sv.m?ge. Trojno vlogo morem danes igrati v skiivnobbni igri maše;Kot služabnik sem ves teden natakal vode v vrč s svojini vsakdanjimi opravili in to sedaj darujem pri darovanju5nazaj prejemam evharistijo kot plemenito vino z nebeške ženitni ne ."Sem kot kaplja vode, ki tiho, brez glasu pada v plemenito vino in se tam nekam zgubi in pretvori;,naj bomo deležni tiožfje narave Njega,ki je postal deležen naše človeške narave." Sem gost,ki me je nebeški kralj povabil:sedaj k obhajilni mizi,kjer nam daje san sebe pod podobo kruha;to pa je zastava - cena za večno Življenje v nebesih, vabilo na nebeško gostijo v večnosti j.- pristop k obhajilni mizi. Z V nazareški hišici sveta je Družina, Bog izročil v varstvo ji svojega je Sina. Mati božja z Jožefom zanj skrbi in dala, z božjim Sinom Jezusom se igra vesela. Angeli prihajajo v hipo na obiska, z njimi se radujejo, ver'jejo jih stiske. Kadar je oddiha čas, Jezus ne počiva, takrat misli le' na"nas, ki smo božja njiva. Očiščuje,pleve jo, seme ji pripravlja, jo zaliva z milostjo, vsak dan blagoslavlja. Včasih kri& si naredi, dene ga na rame, z njim k Mariji pohiti, ljubko jo objnme. 0 skrivnosti govori svetega ji križa, Mati božja pa strmi v dobo j ki se bliža. "Dekla sera Gospodova, r fide t j. ho t vd ano ? volja naj Nr..jvišjega se i:godi nad mano.” Sveti Jožef pa oba gl eda-j.občuduj e, pota Sina božjega, z njima premišljuje. Premišljujmo tudi mi zgled Družine svete, zahvalimo se ji vsi za nebeško Detel J! Kristus je v svojem govoru na gori klical•Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji.Toda s temi besedami Jezus ni blagroval samo tistih,ki radi žive v miru,ki ljubijo nir,marveč še bolj one, ki se trudijo in delaj o, da bi povsod zavladal pravi Kri-c stusov mir,da bi se uresničilo geslo:Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.Zato se v novem prevodu sv.pisma ta blagor glasi;Blagor mi :vo tvorcem, zakaj ti bodo otroci boŽji.Kdg pa so mirotvorci?Ali ne vsi tisti,ki se trudijo in delajo za mir?Ca hočemo,da bomo deležni večnega božjega miru,moramo tudi mi delati za mir na zemlji,za mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. l.^elo za mir v dušah,mir v družinah in mir v Človeški družbi je eno naj lepših in nr> jvec jih poslanstev vernih mo M in fantov.Kristus sam je to delo izvrševal.Zato je prišel na zemljo, da je dal človeštvu mir-,Njegovo kraljestvo na zemlji se imenuje kraljeft[§Vo miru »Ob Njegovem rojstvu so angeli peli; "Slava. Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem’"Ta boŽišori slavospev vsako leto znova vse ljudi opominja,naj iščejo in delajo za mir,ki ga je prinesel Odrešenik na svet »naj odpro svoja srca Njegovi resnici,milosti dtev.l9*,leto II, ' 19.januarja 1947 7 ........... in ljubezni.Samo Kristus more nemirnemu,nesrečnemu človeštvu in' razdvojenim, zbeganim dušam dati Stir ,ki gr jim svet ne more dati e K j sr ni Kristusa,tam ni pravega miru,.Na svvtu bo zavlpdal pravi mir le tedaj,če ga bodo narodi iskali pri Odrešeniku sveta. 2.Na cvettio nedeljo Jezus kot kralj miru na osliču jezdi v mesto Jeruzalem«Množica ga navdušeno pozdravija.Plašče razgrinja pod njim,vejice seka z dreves in mu jih stelje na potBlagoslovi jen,ki prihaja v imenu Gospodovem,*mu klice v pozdrav.Ko se pa Jezus mestu približa,se zjoka nad njim.Tako-le mu govori:„0,da bi bi bilo spoznalo tudi. ti na ta svoj dan,kaj ti je v mir.Tako pa je skrito pred tvojimi očmi."Potem napove strašno razdejanje,ki bo zadelo mesto.Sovražniki ga bodo obdali in oblegali od vseh strani, v tla bodo poteptali njega in njegove otroke v njem in ga tako porušili, da ne bodo pustili v njem kamna na kamnu.Zakaj se bo to zgo-dilo?Zato ker ni hotelo to mesto sprejeti njegovega miru.,,Ker nisi spoznale časa svojega obiskovanj a,"mu je govoril Kristus. Tudi nas obiskuje Bog in nam ponuja svoj mir,mir,ki smo tako žejni in^potrebni.Od nas je odvisno,ali bomo ta mir sprejeli ali zavrgli.Ge bi ga zavrgli,petem bi tudi mi zaslužili kazen,ker nočemo spoznati božjega obiskanja.Ne,mi božjega miru ne smemo zavreči,ampak hvaležno sprejeti,odpreti mu moramo^svoja srca in duše in delati za mir v dušah,v družinah in v človeški družbi. 3.»Bpg je svet tako ljubil,da je dal svojega edinoro-jenega Sina,da bi se nihče,kdor vanj veruje,ne pogubil,ampak imel večno živi jenje,"pravi sv*Janez.Jezus je zato prišel na zemljo,da nam je dal svoj mir,da bi mi vedno Živeli v Njegovem miru.Naše duše so tempelj sv.Duha.Sv.Duh pa more v naših dušah delovati le tedaj,k&dar je v njih božji mir.Le če je v nas Kristusov mir,nas more sv.Duh razsvetljevati,voditi in navdihovati.Le v zbranosti in miru more duša v duhovnem Življenju napredovati.Zato je naša dolžnost in naloga,da ohranimo mir Kristusov v dušah,da Šivimc v miru s svojim Bogom.Kako bomo to dosegli?!'ko da bomo stalno živeli v milosti božji,s Kristusom živeli,s Kristusom delali,s Kristusom trpeli.Z največjim spoštovanjem se bomo udeleževali sv.maše in prejemali sv.obhajilo,ki sta vir miru.Kristus bo na& vzor v Življenju.Za Njim bomo hodili,Njega bomo posnemali.Pri^Kristusu se bomo učili krotkosti,ponižnosti,saj nam je govoril:"Učite se od mene, ker sem krctak in iz srca ponižen in našli boste mir svojim duššm„" Zagrebški nadškof dr.Stepinac sto ji pred sodiščem. Očitajo mu izdajstvo,podtikajo najgrše zločine.Cerkveni dostojanstvenik ves čas obtožbe molči.Kristusov mir objema njegovo dušo c Ko ga pozovejo,naj se zagovarja,jim reče;"Moja vest je mirna.Kato-liSki skof se za svoje prepričanje ne boji umreti.Kristuscv mir daje tudi slabotnemu Človeku nezlomljivo moč.S Kristusovim mirom v srcih so odhajali v smrt mučenci vseh krajev,vseh časov,tudi na~ Si možje in fantjerki so raje junaško umrli,kokor bi izgubili mir Kristusov.Zdaj uživajo za plačilo večni mir. Ali naj vam opisujem tisteski so izgubili božji mir? Kako nesrečni solKajn je umoril svojega brata»Za kazen je begal po svetu in ni našel miru•dokler je Živel.Ali naj vam govorim o Kajnih nove dobe ..moril oih svojih nedolžnih bratov, ki ne najdejo miru.Kadar se hočejo odpočiti,pa vstanejo pred njimi njihove žrtve in jim kličejo:Strašno je pasti v roke pravionega,živega Bogat Odgovor boste dajali pred Kjim.Ali naj vas spominjam na pogubije -ne?V večnem nemiru in sovraštvu Sive;njih ogenj^ne ugasnež,n&th drv ne umrje »Neprestane jih muči pekoča vestmi nočemo po njihovi poti, V miru hočemo Siveti s svojim Bogom,mir Kristusov hočemo vedno ohraniti v svojih srcih. 4.Ge bo Kristusov mir v naših duSah,potem bomo radi delali za mir v Človeški družbi,predvsSm za mir po naših družihah. Kjer ni mirus.nl veselja,ni sreče„ Družine j, v katerih se mož in gena med seboj prepirata.-sovražita,pieklinjata;družine,v katerih se starši in otroci zasramuj ej o,zaničuj e j o,preziraj o rniso košček raja, ampak košček pekla«Otroci takih' družin nimajo-.-otoma.V svet,v tujino si žele,.Zato je dolžnost vsakega očeta in moga,dolžnost tudi vsakega odzaslega sina in hčere,da dela za mir in red po naših družinah« Delati moramo tudi za mir v družbi.Ce pogledamo V'preteklost,moramo priznati,da smo se za mir premalo trudili,ga premalo cenili in tudi premalo ljubili.Koliko prepira,sovraštva je bilo po naših vaseh!Koliko malenkostnih tožb večkrat med sosedll-Za i malenkosti smo se prepirali,zg prazne stvari tožili.Prepirijivost, gkodoS e], j no s t, zavil, s t so is naših vasi pregnali medsebojni mir,mir Kristusov? 'in:, priti ioale nanje temo sovraStvaoVeriga • prepirov, so-vraitva*§kodb?,eiljnosti se vleče za nami tudi. v- begunstvo .Naš1 narod leži na smrtni postelji,mi se pa prepirramo,sovražimo,preganjamo,* Zares ne vemo, kak Snega duha smo t, In kakšen dobiček imamo od prepirov?Dobička nobenega,pač pa veliko Škodo,Ker se vsak dan razburjamo*jezimo,si zapravljamo zdravje,8e tako hudo Sivijenjf Še bolj grenimo;zapravljamo pa tudi dragoceno zaslužen.]e za nebesa.V svoji jezi in razburijivosti se ne moremo nikoli zbrati,ne prav moliti in Bogu služiti»Nage duše so brez božje tolažbe in brez božjega miru.Ker se z nemirom,s sovraštvom v srcu udeležujemo presv.daritve,nam ne prinaša tistih sadov,tistih milosti,kakor so jih deležni tisti,ki žive v miru;z vsemi*ljudmi.Jezus sam nas je učil;”Ge prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš;da ima tvoj brat kaj zdper tebe,pusti svoj dar pred oltarjem in pojdi,da se poprej spraviš s svojim bratom,in potem pridi in daruj ‘svoj dar!" v . . ■ MoŽjevin fantje,gene in dekleta«Cas je-morda zadnji Čas, da spregledamo.Čas je,da resno poprimemo za delo.Vsi moramo delati na to,da bo mir v nagih dušah,mir v naših družinah?mir v nagi drugbi mir tudi v našem šivi j en ju, Sv »Oče Pij 12» t1e v zadnjem božičnem nagovoru resno pozval vse vladarje,voditelje narodov in vse drSavnike, pa tudi vsakega posameznika,naj delajo za mir v človečki družbi, za mir med narodi in za mir v kralj e trni Kristusovem«, Ce na svetu ne bo zavladal pravi mir,mora človeštvo propasti.Vi,moSje"in fantj e,ste v prvi vrsti poklicani,da delate za mir Kristusov,Samo Kristus vam more dati mir,ki ga Vam svet ne more dati,Zato ga iščite pri Njem! -Znana vam je mladost sv. Avgu š i; i na „ £ e v mladosti je bil krivoverec in nečistnik,Nemirno je begal od družbe do družbe,od zabave do zabave,užival greh,stregel svojim strastem.Toda miru ni na§eldSiluo praznoto je začutil s,um v sebi»Pod vplivom milosti je začel po.3lue.ati božjo besedo,začel premišljevati večne resnice i& moliti »Spreobrnil se je in potem zapisal besede ;,,Zase si nas xu3tvar.il,o Bcg’,:Ln nemirno je nase srce,dokler ne počiva'.v Tebi. Globoke in vagne "besede »Samo v Bcgxi?v Kristusu .je pravi mir .Iskali bomo mir v Bogu,da ga bomo mogli aajati drugim. Štev.19.,leto II* "100 L / k :za mmm (Nadaljevanje) Nad Cirilovim gr c bor:: je ge danes ohranjena stara slika. Njegovi ostanki so bili v 12.stoletju preneseni v novo zgornjo cerkev sv,Klementa;med francosko zasedbo 1798 pa so se izgubili. A verjetno je, da so skriti kje pod cerkvenim tlakom. Doslej je Ciril vodil vse misijonsko delo med Haz ari,Moravani in v Panoniji. Metodi j je"ponižno služil svojemu mlajšemu bratu",tako ga celo staroslovensko Žitje 1'etodija popolnoma podreja Cirilu. Tudi Metodi j je bil izobražen in kot bivši visok drž.uradnik spreten v urejanju posvetnih in serkve-nih zadev,a vendar se v bogoslovnih izobrazbi ni jnogel meriti s Čirilop* Torej se je s Cirilovo smrtjo podrl močan steber slovanskemu misijonskemu poslanstvu.Prej sta sodelovala dva sveta in učena moža &oba utrjena v krščan.krepostih;vzajemnov sta se posvetovala in podpirala. Sedaj,ko je bilo treba končno urediti cerkvene razmere,pa je ostal sv. 'ietodij osamljen. Imel ja sicer okoli sebe Slovan.učence,a poznejša zgodovina etoclije-vo^a dela in življenja priča,da je vse delo slonelo na metodi-j..vih ramah.Zares občudovanja vreden velik mož ! Za ureditev panonskih in moravskih cerkvenih razmer je moral Metodij stopiti v zveze s Kocljem in Rastislovom. Dobiti je moral navodila za pogajanja s papežem in poroštvo,da bosta samostojno cerkveno uredbo z vso močjo podpirala* S pismom papeža Hadriana II.je bil Metodij po- stavljen za apostolskega misijonarja in papeževega legata za razširjanje vere in ureditev cerkvenih razmer v Slovan.deželah. V ta namen je bilo potrebno škofovsko posvečenje po dogovoru s Kocljem. Zaradi toga je Metodij 869 odšel v Panonijo h Koclju. Po dogovoru s Kocljem je papež obnovil starodavno srerrsko škofijo (ki je 581 prenehala).Metodij se je vrnil v Rim;tam je bil posvečen za Škofa in postavljen za sremskega nadškofa s pravicami apostolskega legata za širjenje krščanstva med Slovani in za ureditev slovanskih cerkvenih razmer, Metodijeva nadškofija je obsegala Panonijo in Moravo;kot papežev legat pa je imel Metodij pravico posegati še dalje v slovanske pokrajine,^ Z ustanovitvijo slovanske nadškofije sc bili prizadeti nemški škofje in duhovniki,ki so do tedaj smatrali to dežele za svojo cerkveno pokrajino.Razumljivo je?da je nova panonsko-moravska cerkvena ureditev zadela na najodločnejši odpor nemške-ka kralja in njegovih škofov. Metodij je moral veliko trpeti. 3e preden je mogel urediti novo nadškofijo,je Metodijevega pokrovitelja tiastislava zadela velika nesreča. Prihodnjič dalje. L (Nadaljevanje) Ponekod si kdo ničli,da bi imel naravnost greh,5e ne ni tudi san kradel^ko pa vsi odnašaj o *.kar se da. Kriv in dolžan povrniti storjeno krivico pa ni le tis ti« ki jo je storil, marve o po določenih vraslih krg5ancnauka o povračilu krivične Škode tudi eniški ;ie sveto v'a 1 av e 1 pj e v n a p- o — v a r j a la 1’atvlž: bi bilo ncpr „ hitro r.nn.jp5e su ne bi nagel povsod človek,, ki ukradeno bliago kupi» '-lorda je pri tej ali oni tatvini ua>:i,i Irt v tat sam kakor - - - - Ijali., Saj se primeri,da posli s tar 5 en krade in njim nosi, hudujejo* ■r drugi,>ki so j;a k tatvini nape-L še ne r1.:-z s o onega' otroka nauSe9da , zato da ga ze nerado Se bolj po- 3e eno grdobijo jetika je treba tukaj omeniti: podpihovanje in natolcevanje « 5o van je grenrda se ga veaole v pekli’j žive ljudje v njim »zadovoljno. tao zapoved On Š,e'li in Kapo vedute, da se ljubimo,3e pod« pj.rmo.sl oflpngfco, se V ljubezni in po topljenju prenašamo ned seno j» Fuuirro. to ni v^čt«, isajde Si riomo^.oika t,da razbije Boriti po volji skuf.-nost-o Eievod^jivec trpinko v:Ldir'k-:;ko dobro, prijetno, jim je ^ i:~e ba bo nelcaj1 ukreni ti, da se ra zli ,j e cbroŠ ljubesai>pr ijatel.jr*tva». da "v-.fsoo.de skupne st p da ct-crtada ou-ničen^, »e :i a * pr o plr s kle t ev , s e vr a& tvo pn o K Se vanj e ^nago j an j e B to 3 be, pretepa. ,proplri0 Na.-o s to Sodne s vi sede greh^na*: esto koristi še ssaS>;ie fikodaj 1 jubegezi Kamenja bo vrag tvo # dobri vzgled spodrine pohujSazt^e* Vso to čudovito sprenembo priprav 11 pijačo p-oi stili in besede pripravljali ? tega snubca* ki aa to ni :c&5 vedela pa je intrigant po dragih ovinkih določeno nedeljo tja spraviloma se je ix;dil', kaj neki pomeni taka slovesnost in postrežba? oni pa so sedeli kakor na šivankah,ko snubec ni z nob.eno besedo prišel na dan od prihoda do odhodai -Drugi dan pa se je ta novioa po mtriraA-tu rasspasla daleb naokoli, vsa fara se je smejala nevestifajeni MSI in ,Slahti? vod tednov 3 o se j in smejali in na- Ig oval9 rvil. aS 5 sprale val .1 „ 5e je res oni nh**: bil; pripor \t:a jali2kakor .je pa*, navada, kake po staven par boe to, kako ne ve.-? tl privoščijo takega Senlna, da ga zaslu.j?if,ko kaj bo.Točko je pa skoraj ^otovo voda odnesla.Nič več je nisem mogel najti^MatevŽ, čeprav sem vse poskusil.Bog te potolaži!" Nato se je obrnil k Tinoe tu, rekoč; "Fant, primi ti luč’ "Sosedu pa je namignil: "Midva pa jo primiva vsak na enem koncu in jo odnesiva domov!" Brez besede sta ubogala oba,otrok in Potočar, in molče se^jč vzpenjal Žalostni sprevod po strmini proti Potočarjeni hiši. V Potočarjevi hi^i je nastala naenkrat obupna zmedo.P Potočar ni vedel,kaj bi.Otroci so jokali■okrog matere in se prizadevali,da bi jo spravili k znve sti.Za brlogarja se ni brigal nihče,Še zahvalil se mu v tej zmedi ni nihče. Brez besede se je odstranil. Prvič po dolgih mesecih je preste pil prag sosedove hiŠe,pa Še sedaj v tako čudnih in žalostnih okoliščinah. SamoVdve uri je divjalo strašno neurje,pa se je pset zvedrilo.Cez deseto uro je 5lo?ko se je Brlogar vračal proti domu. Hitro je stopal,ker ga je v premočeni obleki zeblo, da so mu kar zobje šklepetali. Izza Jegal je prisvetila luna in razsvetlila razdejanje po dolini»V dolini je bobnelo,kot' bi se podiral svet. Vsa je bila polna zbesnele umazane vode. "kaj bo šele z bajtami niže v dolini? Bog ve? če so se ljudje in Sivina rešili,ko je' vse tako nanagloma prišlo",ga je za-sl^rhfi lo • Doma j6 §e gorela luc.Vsi domači so bili okrog mize,ko ie stopil v hišo."Hvala Bogu,da si vendar prišel; tako smo te že bali zate. Kakšen Bog pomagaj je' nccoj, kot bi bil sodni dan,"se je oveselila Brlogaricacko ga je zagledala. Ko pa je stopil bliže,jo je spet zaskrbelo o"Saj si ves premočen pa bled in prepadenc Ali se ti je mar kaj hudega zgodilo? Čakaj, da ti prinesem malo žganja;poten ti bom pa skuhala §e lipovca; večerjo pa imaš že pripravljeno. Samo brž se preobleci,da se ne prehladiš!" Brlogar se je šele sedaj do dobra zavdel,da jš res ves premočen.Stopil je v kamro in se na hitro preoblekel. Žganje in toplota v hiši sta ga prijetno pgrela za nekaj časa. Med tem je povedal,kaj se je zgodilo.Brlogarica in Ančka sta si začeli brisati solze in pomilovati^Potočarisro. "Kaj bo sele, ko bo videla, da nima Tončke. Bog ve jče bo prenesla?" Prihodnjič dalje. SV, OČE -------------------- KMETOM Pre^gnji mesec je svo0S.; spredi skupino i tal0kmex:oVo V nagovorujjld ga je Imel nanj e p,; e izrekel tele »late mislij "Bolj ko kdo drug; t vi kmetje Sivite v stalnem sl.Llc^, ■& zemljo.To je va& telesni odnos' do p.je0 Živite dale 5 pr o 5 od I^a;'av:, kjer se bohotijo vsi izrastki umetne civilimcd j e 0 V.l stremite A,e za tem P da bi iz naročja zemlje i:i v 3 on Sni. luoi božjega Očeta dvi« gnili vse aaglade$>ki jih je Bog Stvarnik položil "? žemljo0 Iz kmetovega odnosa do zemlje pa je zgrajena tadi socialna skupnost jzakaj kmečka družina ne pomeni zgolj tiste saje dni oe,ki bi le porabljala sadove zemlj9pmarveč pomeni Se prav posebno skupnost j, ki prideluje »Iz te globoke ^ splošne in popolne zakoreninjenosti v zemljo »ki tako o znamenju j e bistvo kmečkega' drug inskega gi«. vi jenja^rasto vsa gospodarska sila kmečkega stan-ioV hudih/Sasih poteka iz nje tako moaaa kmečka odpornost kakor tudi tolikokrat izpričani pomenski ga ima kmečki stan za pravilni razvoj prava, zasebnega reda in lrstnine v okviru vsenarodne skupnosti« Kontno pa je kmečki stan poklioan se k eni ne obhodno potre and. nalogi« biti mora izvir i& branik neustrašenega moralnega in verskega 5.1 vi j en j a ? ra s t!5 6r-za ljudi5ki so zdravi na duai in telesu,ki se od tod razliva v vse druge poklice in tam dela za Cerkev An državo« Narodom je treba ohraniti vse temeljne elemente prvotne kmečke kulture $ delavnos tppre prost oet p smisv*. s.a pristno naravno 8i-> vljenjePspoštovanje do avtoritete *zlasti pa ljubezen do starcevo Kmet^se odlikuje po svoji miroljubnosti0zvesto se dr£i podedovanih izročil p ki sc se v stoletjih, izkazala za tako nlodovita0Ra<&e pomaga bli&ijerau^in sicer ne 16 v svoji družini pmarveo tudi od druf/lne "do družine,, o d hiše do hi§e0ln končno kmet ceni tudi tisto p brez česar bi vse te naStete besede prav ni8 no pomenile9bi izgubile svpj sijaj in bi se izmaličile v golo dobičkarstvo:pravi verski duhc.Živilende ljudi pki delajo na pol ju, vodi strah božji in zau£a$.je v Boga in ja napolnjeno £ive vere ,ki se raso deva v vsakdan ju skupni dr nižinski molitvi»Srce kmečke vasi je oerkevptukaj je tisti sveti krajvkjer se po navadi starih dedov in očetov shajajo vsako nedeljo' vsi preit bivalo!3da povzdignejo svoja srca nad vse gmotno reči_k Bogu in ga hvalijop da iz tega Črpaje moč za 3cc4ovživljenje in mišljenje za dni prihodnjega tedna,," Ker po dzg ©kapitalizmu ne more priti nobena reKitevr. je nato sv,»OČe pozval kmete9naj sami ustvarjajo kmečke de 1 a v c skupno s f i P in nato nadaljeval3 "Marsikje bo treba odpravljati voj »posledice * ne le iz zemljeoTreba pa je opraviti nekaj premišljenih pripravljenih uktepov9 nreden bo mogoča izvesti reformo lastnine in pogodbenih odnosčv« VTa del govora velja, zlasti za pogodbene odnose itl3kmotovtiOpsoji») 0 Oe ne bo skrbne priprave0se bo taka nepripravljena reforma izmalia čila,kakor uči zgodovina3v p;a?nc demagogijo in bo bolj nekoristna in škodljiva kakor pa plodovita,Mnogo bo...j kakor nekdaj velja tc dano e »ko mora človeštvo skrbc ti3ali bo sploh kaj vsakdanjega kruha 6 Že ve o ko enkrat so zmotni govori zapeljivcev km. e oko prebivalstvo naredili za sugnje gospodovali so je kmetom v notranjosti gnusilo in ki v resnici ni nič drugega kake r golo izkoriščanje«, Brezpogojno se morate vedno zavedati trajne notranje veljav svoj« del a in vedo ti,, da je to vali in va&ih družin dog rine s za narod» gospodarstvo„Iz tega pa sledi tudi opravičenost vade wl mora vaBe delo dati tolikšen sadiki je v soglasju z va^;ncstoianstvom in z va96kulturRpctrtibaihiolNa dr0strani pa se morate spot zavedatipda ste trajno zvezani z dr3p^vi *ci. ?ki tudi 3«lajo za razne naredepotseeb Iz tega slodi;da mora tudi kmet naZdno spo&t vat-? ^''celc social »miru DVA ŽIVLJENSKA DNEVNKA Pariški Župnik in sloviti franc upisatelj Fierre LJ" JCrmite je pred leti napisal tole: Kato! .duhovnik je na&el majhen s parfumom in pudrom prepojen dnevnik»Bil je brez Imenr in brez lastnikovega naslova,!o vse-‘bini^ki pa ni nič posebna^more vsak spoznati,da ,ga je pisala genftha roke.. Pr el: <. rima skupno zapiske iz njega c enem tednu! Ponedel^ek^Maoek”(telesno^in duševno nerazpoloženje 3a vsako delo *po"neprespani nooi),cb 2 Šivilja,ob 3" tenis9ob 5 povabilo k družini G. h ' . Torek:Ob 9 v česal,,salonu,ob 11 ,nodistinja(,klobuk me tako tiSc^^lasje"mi“še izpadajo),opoldne s Henrikom v'hoteluHContinoutal’:, ob 3 golf (angl„sport«igra)»" , Y Sreda:0b lo -Domeritev nove obleke,ob 1,kosilo pri družini F.ob ' 3 'R CrI^Cri (pes)pri živinozdravniku),ob 5 slaščičarna,žveče r cperr.o ' j:ob lohvstane-n?ob ll^mpjČLikir a( likanj e nohtov) ycb 3*1 sestanek v k±ubu~ob g^abrva v kavarni Ee . , E®^ek:0b ^r*v stanem o sp. j trk v salonu P.»cb 2. .pri šivilji^ izboljšanje večerne obleke ?ob J>x tenis, ob 6 kodiranje la s, zve Ker kino In bar. Sobota; ob, lc^nujni tel e fon»po govo r glede klobuka, ki me ta-> ’ '* ““ ■>------J ct)i-vi,opoldne Tir ^ iv ~vLL - „ _ _ g oT’^ o p ob 9 zemlja’1 (gledališke) „ ■ ‘ kislim,da-ti je dovolj'tega-branja«Taksni so* zapiski skozi vse leto .CLioveku postane tesno pri srcu: v rožnatem dnevniku'ni niti enega datuma svetnika,niti ene ure premicijanja,niti ene sv.mafte, niti enega dela ljubezni, niti ene molitve (,Ve s oas,leto in dan, je ' eimerjen samo za zabavo in lepe ticenje„ Poznao Kristusovega mladca Petra žorža Fr a s,s a ti j a rml ad» akademika iz Milana,ki ga je bilo samo sončno življenje,veselje in sreda božjih otrok.Bil je mlad in zdravyvesel in bogat/ljubitelj planin in športacBil je sredi novodobnega- velemest,Živijenja.S poln. prgiščem bi lahko zajemal vse naslade moder«drugbe,pa jih le ni, Ge listamo po njegov„dnevnikurnaletimo takoj na prvih straneh na stavek: "ribje življenje je .enostavno,a vsak dan bolj razumem,kakšna milost in sreča je vbiti katoličan*" . ; ... y. Iz dnevnika razberemo,kako vestno je opravi j a?v .stanovske dolžnostiolmel je natančen dnevni red: jutranja molitev, sir .masa, pri‘kateri je večkrat ministriral,svQobhajilo,žarišče nj egov c ž ivlj e~ nja.Pridno Btudirahje«Predavanja na univerzi »Obisk pri evharistij* Kralju »-^o opral j en. dne vnih dolžnostih zabava: jahanje ?veslanje Itd«, Zvečer obiski po revnih družinahopredavanja po društvihrposno zvečer pogosto čeacenje sv .P-eŠ njega" Telesa« Tudi ti,fant ali dekle,pišeš s•svoj.Življenjem dnevnik* Dva vzgleda sem ti postavil,-,Sam si lahko presolil,kako prazno življenje govori iz prvo ga dnevnika., kako bogato in s Kristusovo ljubeznijo prevzeto JjjvH ■,'or' -je pa j zg-Tuva j t. irur°^' ^ufcvn1>a, Izbiraj i n pibli Štev.19.,leto II. "lo~ ............................ * ......... ........CERK!/ENI KOLEDAR J.^uar !__________ ■....... ;.............____________________________ .^S v. Fabijan, ;Uaj pridejo pred Tvoje jMaŠa(R)lastna(5ol) ^ jpap.^n Sebe- obli oje vzdihi jetnikov 12.pr .Za odstr tm.raziti jan,muč. i(Vstop.spev) ikola. : * j(u,25cuo.289) j ;Dupl.Off.u.i.Brev« | ’ 1 ' { 21 ;Sv.Ne8a,deV., jBlagor njim,ki give ;Ma5a(R ) 1 astna(562) Torek jmuč.(u.zac*4. lbrezmadežno,ki hodijo 12.pr.za odstran.raz- jstol.) v postr:/! Gospodovi, 'kola i(Vstop.) jDupl.Off.u.i.Brev. 22 Sreda Sv.Vincencij t in Anastazij ji (u.3o4.oz.628 )j Cisti,ki sejejo v sol-sah,Žanjejo z veseljem (Nadalj.spev) f Ma^a(R)”Naj ptidejo” (5o 3,14), 2.pr .k l.iari-ji,3.za Cerkev ali pap 4.za odstr.tažkola' Semid.Off.u.i.Brev, v 23 Četrtek S v. Rajmund pe-j n j afortski, spo; Sv .Eraer encijana dev.,muc. Blagor človeku,kate-zn. ri pretrpi skuri, šnjavo,zakaj preskusen bo prejel krono živijenja(Stop. spev) Ma§a|b), "Usta pravičnega'^ 5o4,31)»lastaa pr. ^rf>r c sv .Emei-eftci ja-ne,3.k Mariji,4.za" oatranitev tažlcola; Semid.OffoUoi.Bravo 24 Petek Sv.Tirnote j, $kof,muč, (u.konec l.st. Moja zvestoba in mo- |Maša(b),"Sklenil je” ^e usmiljenje ga bo- i (5o4#6).berilo lastno, )sta spremljala in v ; 2.pr.za odst±.razkola0 mo jero imenu se bo ; Dupl.Off.u.i.Brev. dvignila njegova moo (Darovan.spev) j 29 Sobota Spreobrnjenje sv.Pavla Vem,komu sem veroval j Maša(B)lastna(5o5) in prepričan sem,da j 2epžr% C'JaPetru.,3 za more pravični sodnik j odštran.razkola.Vera za oni dan moj zaklad 1 Hvalospev apostol, ohraniti.(Vst.spev) j Dupl.maj. | Off.ut in Brev. 26 Nedelja 3.nedelja po" RažglaS.Gosp. Sv,Polikarp, Škof,muc. (u.155) •Ne daj se premagati ! Ma§a(B) 52, Kk 257 ‘hudemu,ampak prema- j 2.pr.sv.Polikarpa guj hudo z dobrim. 1 Dupl. (Berilo) jOff.ut in Brev. • Če se mislih m^Sč-vatJ skoplji dva groba. Kitajski pregovor