Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ -50 % a celodnevno vstopn.co Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 S30 I termalni.park@terme-ptuj.si Aktualno Slovenija • Dimnikarja si bo mogoče izbirati O Stran 2 Ptuj, petek, 25. marca 2016 letnik LXIX • št. 24 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDNIK Sp. Podravje • Pred velikonočnimi prazniki vabijo številne tradicionalne prireditve v Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Vec življenja v starem mestnem jedru? Med tistimi, ki si prizadevajo ohraniti čim več dogajanja v srednjeveškem jedru Ptuja, so tudi člani turističnega društva. To skupaj z mestno oblastjo bolj ali manj uspešno počnejo že 130 let. Tudi njihova letošnja velikonočna razstava simbolizira začetek pomladi v najstarejšem slovenskem mestu. Več na strani 7. Šport Nogomet • Derbi Aluminij - Drava znova ob prvomajskih praznikih O Stran 11 Futsal • Tomaž po več kot desetih letih znova med prvoligaši O Stran 12 Foto: Črtomir Goznik RADIOPTUJ 89.8 °98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Aktualno • Ptuj - Dom upokojencev za Dokla še ni pretekost o Stran 2 Podravje • Hajdina - Brez javnega razpisa - zakonito ali ne? O Stran 6 Kronika • Ptuj - Slovaški Romis kupec Vukove vile O Stran 9 Ptuj* »Izjave MO Ptuj so povsem neresnične!« o Stran 24 2 Štajerski Aktualno petek • 25. marca 2016 Slovenija • Predlog zakona o dimnikarskih storitvah Dimnikarja si bo mogoče prosto izbirati Ta mesec je vlada podelila koncesije za opravljanje dimnikarskih storitev na tistih dimnikarskih območjih, ki koncesionarja niso imela. Na Ptuju bo kurilne naprave, dimne vode in zračnike spet pregledovalo in čistilo dimnikarstvo Kamin. Koncesija pa bo veljala samo do konca tega leta, saj je v javni obravnavi že nov zakon o dimnikarskih storitvah. Koncesijsko pogodbo bodo podpisali šele po dokončnosti odločbe, torej po 30 dneh, v katerih lahko neizbrani ponudniki sprožijo upravni spor. Na Ptuju sta kandidirali še podjetji Dimnikarstvo Završnik in Komunalno podjetje Ormož, v obeh pa so nam zatrdili, da se na izbiro ne bodo pritožili. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) izbor pojasnjujejo: „Koncesijo podelimo osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njo ni začet postopek za odvzem koncesije. Prednost pri podelitvi ima oseba, katere sedež je najbližje središču koncesijskega območja." Na celotnem ozemlju Slovenije je 194 dimnikarskih območij (ki so nekoč ustrezala občinskim mejam), na katerih je sklenjenih 209 koncesijskih pogodb. Ptujska občina je ena od 15 (še Divača, Dobje, Dobrna, Ig, Ilirska Bistrica, Kobarid, Kostel, Laško, Logatec, Radeče, Štore, Vojnik, Vrhnika in Žiri), ki koncesionar-ja od konca lanskega leta nima. Področje dimnikarskih storitev je doslej urejala uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom iz leta 2004. Za posamezno dimnikarsko območje je izključno pravico dobil le en izvajalec dimnikarskih del. Vlada mu je podelila koncesijo za obdobje osmih let, na posameznem dimnikarskem območju pa je lahko delal le en koncesionar (je pa ta lahko pridobil koncesijo za več območij hkrati). Zaradi zakona o varstvu okolja naj bi bile dimnikarske storitve obvezna državna gospodarska Uvodnik Vse so razprodali tujcem, od nas zahtevajo slovenski produkt Kmetijski minister Dejan Židan je ob nedavnem vladnem obisku na Ptuju okrcal gostitelje, ker so mu postregli vodo, ki ni bila slovenska. Jasno je izrazil stališče, da bi raje kot tujo na mizi videl slovensko vodo. Pa sem se že takrat zamislila nad njegovimi besedami, Zdrznila, Pravzaprav, čisto iskreno: ministrove besede so me spravile v slabo voljo. Kajti to, da nas je Ptujčane okrcal, da mu nismo postregli slovenske vode, je bilo edino, kar je povedal na tistem dogodku. Sicer pa je ves čas dajal vtis, da sploh ne spremlja, kaj se okrog njega dogaja. Bolj kot dogajanje in razprava v dvorani sta ga zanimala njegov računalnik in telefon. Preidimo nazaj k vodi. Katera voda je pravzaprav še slovenska? Tista v steklenicah redkokatera. Skorajda vsa podjetja v živilski dejavnosti je slovenska politika prodala tujcem. Je mar radenska slovenska? Pa zala in oda? Ali pa Fructalovi sokovi? Tovarne, kjer so se rojevale prepoznavne slovenske blagovne znamke, so ustvarjali slovenski delavci, slovensko znanje in slovenske roke. Lastniki teh tovarn so danes tujci. Res je, da so obrati še vedno tukaj, in res je, da so tudi delovna mesta tukaj, v Sloveniji. Ampak o vodenju podjetij odločajo tujci. Za njih je delavec številka, zanima jih zgolj in edino dodana vrednost. Njihova skrb je maksi-mizacija dobička. Ker dobiček pripada lastniku, se ga nakazuje v tujino. Ker je lastnik od tam. Tistim, ki so pretežno zaslužni za ustvarjanje dobička, med njimi so to zagotovo številni delavci, pa pač ostane samo skromna slovenska delavska mezda. Spoštovani minister, prosim, ne slepomišite. Ormoška sladkorna tovarna bi še danes lahko bila slovenska. Še danes bi lahko kupovali slovenski sladkor namesto nemškega in hrvaškega. Pa je politika, desna in leva, tujcem lepo pomagala pri zapiranju tovarne. Prodali ste Žito, Kolinsko, obe največji pivovarni, Laško in Union, Radensko, Merca-tor, Perutnino... Skorajda vsa slovenska živilskopredeloval-na industrija je v rokah tujcev. In potem vi nam očitate, da vam nismo na mizo postavili slovenskega produkta!? Kaj pa je pri nas še sploh slovensko, če ste nam vse zapravili in razprodali. Odgovorni pa ste čisto vsi: levi, desni, sredinski in mavrični! Mojca Zemljarič Novosti ne bodo zastonj Zaradi novega zakona bo treba nadgraditi obstoječo aplikacijo EviDim za vodenje evidenc o dimnikarskih družbah, dimnikarjih, uporabnikih, malih kurilnih napravah, dimnikarskih storitvah in izdanih potrdilih. Stroške nadgradnje ocenjujejo na 390.000 evrov, vzdrževanje pa bo letno stalo še dodatnih 20.000 evrov. Poleg tega v državi primanjkuje deset okoljskih inšpektorjev. Poceni pa je ne bodo odnesli niti dimnikarji. Ti bodo morali opraviti strokovni izpit (za katerega vsebina in način izvedbe sploh še nista določena) in vsakih pet let še dopolnilno usposabljanje, naročiti pa bodo morali tudi dimnikarske izkaznice. Za zdaj nihče ne ve, koliko bo vse to stalo. Dimnikarske družbe so že do sedaj morale zavarovati svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati v zvezi z opravljanjem dejavnosti, zdaj pa bo določena tudi višina letne zavarovalne vsote: najmanj 42.000 evrov. zakona bo do 24. marca v ponovni javni obravnavi. Zveza ekoloških gibanj Slovenije je sicer predlagala, da bi ga podaljšali do 15. aprila, a njihovega predloga niso upoštevali. Z MOP odgovarjajo: „Glede nadaljnje procedure zakona se bomo odločili po zaključku javne obravnave.« javna služba le do konca lanskega leta. Ker pa je ministrstvo menilo, da izvajanje dimnikarskih storitev ne more biti prepuščeno trgu, je pripravilo predlog zakona o dimnikarskih storitvah. Vlada ga ni sprejela, je pa za eno leto podaljšala obstoječ koncesijski sistem. Popravljen predlog Ptuj • Seja sveta zavoda Doma upokojencev Dom upokojencev za Dokla Očitno se za Doklove dogajanje v Domu upokojencev Ptuj še ni končalo. Na zadnji seji sveta pravo „predstavo", ki je iz tira spravila kar nekaj članov sveta zavoda. Med drugim jim je zabrusil, Potem ko je kazalo, da bo ponedeljkova seja sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj za javnost in novinarje dokaj „nezanimiva", je za preobrat poskrbel Dejan Dokl, sin nekdanje direktorice DU Ptuj Kristine Dokl. Prišel je „oborožen" z gradivom, ki ga je želel predstaviti. In ga tudi je, saj so tako odločili člani sveta zavoda, ki so o tem glasovali in mu dali besedo. S svojimi argumenti pa jih očitno ni prepričal, saj so kljub temu sprejeli letno poslovno poročilo za leto 2015. Trdil je namreč, da so odstopanja med podatki, predstavljenimi v poročilu članom sveta, in tistimi v Ajpesu in na Supervizorju. Po njegovem naj bi to kazalo napačen poslovni izid, zato po njegovem poročila ni smiselno sprejeti. „Razlika je v denarnem in dokumentarnem Drastičen porast števila ur bolniških odsotnosti v Domu upokojencev Ptuj | Leto 1 2013 1 1 2014 1 2015 | Bolniške odsotnosti v urah 18.601 28.037 46.012 toku," je Doklu med drugim pojasnil Zdenko Bernhard, direktor računovodskega servisa Si-mam, ki opravlja računovodske storitve za Dom, saj je računo-vodkinja (ki je delala v času, ko je dom vodila Doklova) na daljši bolniški. Kakorkoli, po zanimivi debati, predvsem med Francem Kodelo, predsednikom sveta zavoda DU Ptuj in Doklom, je svet vendarle sprejel finančno poročilo za lansko leto, ki izkazuje 10,7 milijona evrov prihodkov, 9,8 milijona evrov odhodkov in 846.000 evrov presežka prihodkov. Ta sredstva, kot tudi nekaj več kot 3,3 milijona evrov dobička iz prejšnjih let, bodo namenili za investicijska vlaganja v izgradnjo gerontološkega centra. Gerontološki center - kdo koga čaka? Ptujski gerontološki center naj bi se po optimističnem scenariju začel graditi konec tega leta. A medtem ko je Šemnički-jeva optimistična, je Kodela o tej varianti manj prepričan. Dejstvo je namreč, da se v zvezi s to Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 25. marca 2016 Aktualno Štajerski 3 Koncesije bodo nadomestili z licencami Obveznosti dimnikarjev in dolžnosti uporabnikov storitev se z novim zakonom ne bodo bistveno spremenile, ključna novost pa bo prosta izbira dimnikarja. Nov zakon bo namreč koncesije nadomestil s sistemom licenc. Dimnikarji bodo ob izpolnjevanju pogojev zah- Regulacija trga kljub vsemu potrebna Ker gre za varovanje okolja, zdravja in premoženja ljudi, požarno varnost ter energetsko učinkovitost, na ministrstvu za okolje in prostor menijo, da je treba regulacijo trga delno ohraniti. Težave so predvideli že pri neenakomerni poseljenosti države. Predlog zakona zato določa, da „mora dimnikarska služba opraviti dimnikarske storitve uporabniku dimnikarskih storitev, kadar je temu uporabniku geografsko najbližje in če jo je uporabnik dimnikarskih storitev k temu pozval". Bojijo se tudi, da bi najrevnejšemu sloju prebivalstva (prav ta pretežno uporablja kurilne naprave na trdno gorivo, ki povzročajo največ požarov) storitve lahko postale nedostopne. Najvišje dovoljene cene dimnikarskih storitev bo zato določila vlada. Znesek za plačilo bo oblikovan kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in števila ur dela dimnikarskih storitev. Najvišja dovoljena cena ure dela bo 25,20 evra (brez DDV). Če je uporabnik od sedeža dimnikarske družbe oddaljen 25 kilometrov ali manj, ta cena že vključuje tudi potne stroške, pri večji oddaljenosti pa se bodo potni stroški obračunavali posebej in bodo lahko znašali največ 0,25 evra na kilometer. tevane izobrazbe in nekaznovanosti pridobili licenco, priložiti pa bodo morali tudi dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu (ko se bo ministrica Irena Majcen pač odločila, kdo ga bo organiziral, kaj bo obsegal in na kak način se bo izvajal). „Zaradi uvedbe izpita po opravljenem usposabljanju bodo dimnikarji enotno obveščeni o poudarkih iz predpisov in tehničnih smernic, ki jih morajo upoštevati pri izvajanju dimnikarskih storitev," pravijo na MOP. Imetnik licence bo moral nato pridobiti še dimnikarsko izkaznico, s katero se bo lahko izkazal pri uporabniku. Licence bodo dimnikarjem podeljevale in odvzemale upravne enote. Licenca ne bo ne časovno ne krajevno omejena; veljala bo po vsej državi. Dimnikarske storitve pa bodo lahko stalno ali občasno izvajale tudi dimnikarske družbe s sedežem v tujih državah pogodbenicah. Na MOP opozarjajo: „Zakon mora biti sprejet najkasneje do konca septembra 2016, da bodo licence pravočasno izdane in da bo izvedena nadgradnja informacijskega sistema. Zakon naj bi začel veljati s 1. 1. 2017." Prosta izbira dimnikarske službe naj bi povzročila cenovno konkurenčnost in večjo ka- kovost storitev. Na MOP menijo: „Če so obstoječi izvajalci svoje delo opravljali strokovno in imeli korekten odnos do uporabnikov, bo to predvidoma ugodno vplivalo na odločitve uporabnikov pri izbiri izvajalca. Prednost je tudi, da nov sistem pomeni priložnost za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo v dejavnost." Na trgu naj bi tako uspela tudi manjša podjetja. Država si od novega zakona obeta pozitivne vplive na okolje in varovanje premoženja, zmanjšanje števila dimniških požarov, blagodejne učinke naj bi čutilo tudi gospodarstvo, breme uporabnikov kurilnih naprav pa naj se ne bi povečalo. V isti sapi pa država določa 100 evrov globe za uporabnike malih kurilnih naprav, ki na njih ne bodo zagotovili pravočasnega pregleda, čiščenja in meritev. Dimnikarjem zaradi nespoštovanja predpisov grozi do 400, dimnikarskim službam pa do 1.200 evrov globe. Eva Milošič Foto: CG še ni preteklost! zavoda, ki je potekala v ponedeljek, je namreč Dejan Dokl poskrbel za da so zavedeni in da sploh ne vedo, kaj sprejemajo. Tožba revizijske hiše Revizijska hiša KPMG Slovenija, ki je v Domu upokojencev Ptuj izvajala revizijo, je za svoje delo zahtevala dodatno plačilo. A ker vodstvo Doma ni želelo podpisati aneksa k pogodbi in so zavrnili račun, bodo zaplet očitno reševali po sodni poti. Dom si je sicer pridobil dve pravni mnenji; eno pravi, da podjetju KPMG Slovenija pripada dodatno izplačilo v višini 16.000 evrov, drugo pa, da tega zneska glede na podpisano pogodbo ni treba plačati. investicijo ni nič premaknilo z mertve točke, le primerna lokacija se je našla: na parkirišču nasproti Doma upokojencev Ptuj. A ker je njegov lastnik občina, se bo treba pogajati za ceno, sprejeti podroben prostorski načrt, pripraviti vso dokumentacijo, izvesti razpis za 6,5 milijona evrov vredno investicijo ... Potem ko je v ponedeljek svet potrdil letošnji plan, ga mora še ministrstvo, veliko vlogo pa bo pri vsem tem odigrala tudi občina; od njenega vodstva naj bi v Več zaposlenih, manj stanovalcev Konec leta 2014 je bilo v DU Ptuj zaposlenih 294 ljudi, v povprečju je njihova plača znašala 1.348 evrov, skrbeli pa so za 714 stanovalcev. Leta 2015 pa je za 702 stanovalca skrbelo 326 zaposlenih, njihova povprečna plača je bila 1.413 evrov. „Za manj stanovalcev je skrbelo več ljudi," je pojasnila direktorica Jožica Še-mnički. Razpisali so tudi novo delovno mesto pomočnika direktorja za finančne zadeve. kratkem terjali odgovore, kako daleč so odločitve pripravljene. „Ob taki dinamiki smo gotovo lahko zaskrbljeni," je med drugim ugotavljal član sveta zavoda Andrej Lazar. Pot bo nedvomno še dolga, bo pa seveda velika prednost v tem, da sredstva za to investicijo čakajo na računu. Kakšne „viroze" razsajajo v Kopru? Skrb vzbujajoč je podatek v zvezi s povečanjem ur bolniških odsotnosti, zato so mu člani sveta zavoda namenili veliko pozornosti. Da je to problem, sta potrdili tudi predstavnici zaposlenih v svetu Kristina Laura in Majda Ciglar. O tem smo sicer v našem časopisu poročali pred natanko enim letom. Že takrat je član sveta zavoda Žarko Mar-kovič dejal, da bolniški dopusti kličejo po resnem razmisleku in programu za naprej. Podobno je ponovil tudi tokrat, ko je stanje še bolj skrb vzbujajoče. Šemničkijeva ga sicer razlaga z dejstvom, da so povečini ženski kolektiv, da je veliko mladih mamic in da si sedaj za razliko od preteklih let upajo koristiti bolniški dopust za otroke. „V preteklosti je bilo to povezano z dodeljevanjem delovne uspešnosti, zato enostavno niso upale na bolniški dopust," je med drugim pojasnila. A to za člane sveta niso bili dovolj tehtni razlogi. Strinjali so se z direktorico, da se poostri nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, v zvezi s tem je bil sprejet tudi pravilnik. V letu 2015 je bilo največ kratkotrajnih bolniških odsotnosti do 30 dni, kar 22.424 ur. Za primerjavo: leta 2013 jih je bilo le 8.059, leta 2014 pa 15.327 ur. Največji porast je v enoti Koper, kjer sta bili v zimskih mesecih izmenoma odsotni 2/3 zaposlenih (bojda zaradi viroz). V čem je torej problem? Morda tudi v tem, da je - kot je predvideval Markovič - za to kriv stres kot posledica sprememb, ki so se dogajale v zadnjem letu. Jasnejšo sliko bodo dobili, ko bodo dejstva še natančneje preučili. Tako so zahtevali člani sveta, ki so prepričani, da je del bolniških odsotnosti nedvomno neupravičenih. Dženana Kmetec Dokl: „Ni še konec!" Dejan Dokl, sin odstavljene direktorice DU Ptuj Kristine Dokl, ki je bil tudi sam zaposlen v ptujskem Domu upokojencev, je ustanovil civilno iniciativo. Kdo so njeni člani, ni želel razkriti, rekoč, da je še čas za to. Tik pred začetkom seje pa je poslal Dokl nekaj pobud članom sveta in novinarjem. Tudi med sejo se je vključil v razpravo, saj je večina članov sveta zavoda odločila, da se mu da beseda. Zatrdil je, da so člani sveta zavoda pri sprejemanju letnega poslovnega poročila za leto 2015 zavedeni, saj da se podatki o plačah v poročilu ne skladajo z objavo na Ajpesu in da je zato poslovni izid nerealen. To „neskladje" oz. razlog zanj mu je pojasnil Zdenko Bernhard, direktor računovodskega podjetja Simam. Kljub temu je Dokl vztrajal pri svojem in dejal, da še ni konec in da bo celotna zgodba okrog dogodkov v Domu dobila epilog na sodišču. „Glejte, ne bova debatirala kar tako po domače, na pamet. Povem vam samo, da smo število zaposlenih povišali za 10 % in stroške dela za 13 %. Tako, pa sva zaključila," je Doklu odvrnil Franc Kodela, predsednik sveta zavoda. Foto: EM 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 25. marca 2016 Slovenija • Ob materinskem dnevu o ženskah in moških Adam se je pametno odločil, Pravijo, da so ženske z Venere, moški pa z Marsa (in smo se očitno srečali na pol poti, na Zemlji), kajti »Razlike med nami določajo ne le biološke danosti, ampak tudi različne vloge, ki jih imamo v družbi. Kako zelo se v resnici razlikujemo, smo skušali znova preveriti še s številkami v statističnem uradu,« je povedala Genovefa Ružic, generalna direktorica statističnega urada. Torej če začnemo z rojstvom. Tudi v Sloveniji se tako kot po vsem svetu vsako leto rodi več dečkov kot deklic (to je ena od bioloških zakonitosti), vendar navadno tudi umre več dečkov kot deklic, so podatke zbrali na statističnem uradu. Dolgoletno povprečje razmerja med številom rojstev dečkov in deklic v Sloveniji je 106 dečkov na 100 deklic. Najbolj »dekliško« leto je bilo 1965 (102 dečka na 100 deklic), najbolj »fantovsko« pa 1971 (110 dečkov na 100 deklic). V osemdesetih letih 20. stoletja so se imena novorojenčkov začela krajšati; najprej imena novorojenih deklic. Trend čedalje bolj modnih kratkih imen se je v devetdesetih letih prenesel tudi na fantovska imena in tako je še danes, ugotavljajo. Materinski dan, ki ga v Sloveniji praznujemo 25. marca, je dan, ki je posvečen vsem materam. Navada praznovanja tega dne se je v Evropo razširila iz ZDA, pri nas pa se je uveljavila po letu 1991, drugače pa je Slovenija edina država, ki ga praznuje prav na ta dan. Kristjani 25. marca, devet mesecev pred Jezusovim rojstvom, praznujejo t. i. krščanski materinski dan oziroma dan Gospodovega oznanjenja, ko naj bi bilo Mariji oznanjeno, da bo rodila božjega sina. Najpogostejše fantovsko ime je Luka, saj to ime izbere svojemu novorojencu v zadnjih 16 letih največ staršev. Najpogostejše ime deklic, mlajših od 16 let, pa je bilo Eva. Precej staršev izbere svojim novorojencem obeh spolov tudi manj pogosta (nova) imena. To so imena iz drugih kulturnih okolij, poslovenjena tuja imena, nove kombinacije imen, izmišljena imena ali različice že obstoječih imen. Med takimi dekliškimi imeni so bila v 2015 najpogostejša Rubi, Ina-ja, Inaya, med fantovskimi imeni pa Eman, Nai in Zal. Zakaj matere potrebujemo svoj dan Vsaj 500.000-krat v življenju sem slišala stavek: „Nekoč so ženske zmogle vse!" Ja, res je, bile so junakinje, tako kot smo danes, s to razliko, da smo ob vsem, kar danes moramo in zmoremo, še bistveno bolj obremenjene. Opis naših „delovnih" nalog je neskončen. V delovnem dnevu se dan mladih mamic povečini začne že zelo zgodaj zjutraj, z oblačenjem in urejanjem otrok. Ob tem, če imaš čas, si skuhaš kavico, ob njenem pitju se ličiš, si iščeš primerna oblačila in vmes že razmišljaš, kako bo potekala logistika tega dne. Nato otroke odpelješ vsakega na svoj konec - v šolo, vrtec ali kamorkoli že - ter se podaš v službo. Tam se seveda pričakuje, da prideš urejen in dobrovoljen. Opraviš svoje delovne obveznosti, se usedeš v avto, skočiš v trgovino, kupiš kaj za kosilo in greš po otroke. Jih pobereš, odpelješ domov, kjer na hitro nekaj zmečeš v lonec, ker 'lačen si čisto drugačen'. Ko pride mož iz službe, se seveda spodobi, da je vse že skuhano, krasno je, če je ob tem še vse pospravljeno. Popoldan moraš biti razpoložena tako za igro z otroki kot pogovor s partnerjem. Dan zaključiš z večerjo in otroke spraviš spat. Preostanek naj ostane plod domišljije, predvsem moške. In naslednji dan ponoviš vajo. Ob vsem naštetem naj poudarim, da imam „aktivnega" moža, ki sodeluje pri vsakodnevnih opravilih. Zato kapo dol materam samohranilkam, ki morajo prav vse našteto zmeraj in vedno znova opraviti same. Pa zmorejo. Ženske, predvsem matere, smo čudež. Čudež, ki si zasluži svoj dan. Smo fenomen, ki ga je treba ceniti in spoštovati. Tudi zato, ker smo multifunkcionalne. Ker nam - če sem malo domišljava - uspeva vse. Zato je prav, da se cenimo, da si vzamemo čas tudi zase, da dobimo rožico in poljub, ker če smo še takšne feministke, smo v svoji naravi nežne duše, ki potrebujejo pozornost. In če bomo me zadovoljne, boste tudi vi, dragi naši moški. Če se boste le zavedali, da ni nič samoumevno. Tako kot se me zavedamo pomena in sreče svoje vloge in tega, da nam je sploh dano biti žena in mati. Dženana Kmetec Povprečna starost matere 29,1 leta Po podatkih statističnega urada je v letu 2014 v Sloveniji rodilo 20.813 žensk, od tega jih je 10.154 rodilo prvič. V letu 2014 se je v Sloveniji rodilo 21.165 otrok ali nekaj več kot 8.000 manj kot pred 50 leti. Nekaj manj kot 350 je bilo porodov dvojčkov, trije pa so bili porodi trojčkov. Čedalje več otrok se rodi zunaj zakonske zveze: v 1964 se jih je rodilo 9 %, v 1991 26 %, v 2014 pa 58 %. Tiste, ki so v letu 2014 rodile prvega otroka, so bile tedaj stare povprečno 29,1 leta ali skoraj pet let starejše od tistih, ki so prvič rodile pred 50 leti. Sicer pa je med ženskami, starimi med 25 in 29 let, mati vsaka tretja, med 45- in 49-le-tnicami je bilo mater že več kot 90 %. Ženske, ki so rodile v Sloveniji v letu 2014, so bile v povprečju tri leta mlajše od očetov Ženske postanejo mamice prvega otroka v povprečju starejše od 29 let ... teh otrok. Vsaka druga je bila mlajša od 30 let. Med tistimi, ki so rodile prvič, je bilo mladostnic (tj. 15- do 29-letnic) 60 %. Njihova starost ob rojstvu prvega otroka in njihova izobrazba sta čedalje višji. Dviganje povprečne starosti žen- sk ob rojstvu prvega otroka je gotovo v veliki meri povezano z njihovim dalj časa trajajočim izobraževanjem. Tako kot se Zivljenjske zgodbe Mama je tista, ki zate skrbi To je košček življenjske zgodbe o ženski z velikim srcem, po imenu Ivana. Njeno srce je tako veliko, da je poleg svojih treh sinov skupaj z možem Francem pred približno petinštiridesetimi leti k sebi najprej začasno vzela dve rejenki. »Najbolj živ mi ostaja spomin, kako sva tistega dne skupaj z znanko s srpom želi koruzo. Bilo je pozno popoldan, sredi tedna... Takrat je na naše dvorišče zapeljal avto. Iz njega sta stopili dve socialni delavki in me vprašali, ali bi lahko k sebi začasno vzela 17-letno deklico skupaj s tri tedne starim dojenčkom. Prosili sta: »Ivana, rešite nas, mi bomo tudi pomagali vašim otrokom, če bo treba,« se spominja. Odločna mati treh otrok, kije takrat imela 35 let, ni nič kaj dolgo razmišljala. Po le nekaj sekundah je privolila, a hkrati še dejala, da konec tedna pride z dela domov mož Franc. In če se s tem ne bo strinjal, ju bodo morali žal odpeljati. A Ivana je globoko v sebi vedela, da njen prav tako dobrosrčni mož tega ne bi mogel storiti. In tako je tudi bilo. K njima sta prišli živet 17-letno dekle skupaj s komaj tri tedne staro dojenči-co. »Zelo lepo smo ju sprejeli. Z njima sva ravnala kot s svojimi otroki. Spali sta poleg naju v hiši. In niti enkrat samkrat nisva obžalovala, da sva ju vzela k sebi. Nasprotno. Še posebej nama je k srcu prirasla dojenčica. Bila je zelo lepa - okroglega obraza in rdečih ličk. To je naša Petra,' je govoril Franc.« Tako kot svoje otroke sta tudi Petro dala krstiti. Imela sta jo tako rada, da sta jo želela posvojiti. A je nista mogla. Po pribli- žno letu dni jo je namreč k sebi vzel dedek, Petrina mama pa je morala na prisilno delo v Švico. »Bilo nama je hudo, a nisva mogla nič: njen dedek je imel prednost pri posvojitvi Petre. Če je dedek ne bi vzel k sebi, pa bi jo zagotovo posvojila,« se spominja. Dobrosrčna Ivana pa je v rejništvo za kratek čas vzela še eno dekle, ki je ostalo brez mame. Ubil jo je namreč ljubček, in to pred njenimi očmi. Ta je hotel napasti tudi njo, a jo je za las rešil sosed. »Ne vem, kakšno srce bi moral imeti, da ne bi vzel k sebi otroka s tako težko življenjsko izkušnjo. Vzela sem jo iz usmiljenja. In nikoli mi ni bilo žal...« A stikov s tem dekletom ji ni uspelo ohraniti. Je pa zato bilo povsem drugače pri »njihovi Petri«. K temu je pripomogel tudi Petrin dedek, ki jo je še kot majhno deklico večkrat pripeljal na obisk k Ivani in Francu. Tudi Petra ni pozabila na svojo »drugo mamico«. Z Ivano je ohranila stike vse do današnjih dni. »Možu smo za 80. rojstni dan pripravili pravo presenečenje. Na zabavo smo pripeljali Petro, ki mu je bila še posebej pri srcu. Franc je sprva ni prepoznal, saj je že dolgo časa ni videl. A ko je iz njenih ust zaslišal 'vaša Petra, so ga zalile solze sreče. Stisnil jo je k sebi in od veselja smo vsi jokali,« se še danes spominja 79-le-tna Ivana... Morda se bo zgodba Ivane in njenih rejenk dotaknila mnogih. A treba se je zavedati, da tovrstne zgodbe niso stvar preteklosti. Tudi dandanes je namreč veliko otrok, ki so zaradi najrazličnejših vzrokov ostali brez staršev in čakajo na »mamico«, na nekoga z velikim srcem. ML petek • 25. marca 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 ko si je zaželel Evo ... dejstvo je, da smo si različni. In ta različnost se kaže od otroštva do starosti. ........g WT Povprečna Slovenka je visoka 165 cm in težka 69 kg Foto: Črtomir Goznik zvišuje izobrazba vseh žensk, se zvišuje tudi izobrazba mater. Od tistih, ki so rodile v letu 2013, jih je skoraj polovica (48 %) končala višje- ali visokošolski študij, 44 % teh mater pa je imelo srednješolsko izobrazbo. V šolskem letu 2014/15 je največ mladostnic (46 %) obiskovalo gimnazijske programe, največ mladostnikov (48 %) pa srednje tehniške in druge strokovne programe. Od desetih, ki so diplomirali v 2014, je bilo šest diplomantk in štirje diplomanti. Število mladih se je v 30 letih zmanjšalo za tretjino Mladost je doba v našem življenju, ko se otroštvo prevesi v mladostništvo, to pa v zgodnjo odraslost in zrelost. Otrok, ki postaja mladostnik, se postopno vključuje v vse pomembnejše družbene vloge. Na začetku leta 1985 je bilo med celotnim prebivalstvom Slovenije Kidričevo • Učenci in učenke OŠ Lovrenc mamam podarili šopek lepih besed » Rad te imam, ker imaš dobro srce« Učenci in učenke OŠ Lovrenc, recitatorji in mladi člani Kulturnega društva Lovrenc so mamam, tetam, babicam ob materinskem dnevu na prireditvi 19. marca poklonili svoje plesne korake, izbrane pesmi in lepe besede. Zbrane je v uvodu nagovorila občinska svetnica Nuša Fe-renčič, ki je spomnila na izvor materinskega dneva ter dodala: »Materinstvo v modernem času ni lahko, matere smo obremenjene s hitrim tempom, ki nam ga narekujeta služba in družba. Vzdrževati moramo sožitje med različnimi vlogami ter ostati ženske, partnerice, prijateljice in hčerke svojim staršem.« Za materinsko podporo, za ljubezen so se učenci in člani KD Lovrenc svojim mamam zahvalili s šopkom lepih besed. Namreč kot je bilo slišati na prireditvi, lepe besede potrebujemo vsi - moški in ženske, otroci in starejši, saj dan brez lepe besede in nasmeha skorajda ne more biti lep. Tako so četrto- in petošolci svojim mamam sporočili, da čeprav jih velikokrat razjezijo in razžalostijo, jih imajo neizmerno radi. Med drugim so povedali: »Tvoj pogled ogreje srce. Ko me je strah, si vedno z menoj. Mi vedno pomagaš in nikoli ne omagaš. Moja mama je prijazna, rada kmetuje, prodaja na tržnici, rad te imam, ker imaš dobro srce.« Občina Kidričevo, Talum, Boxmark in Silkem so občankam ob dnevu žena in materinskem dnevu 20. marca poklonili gledališko predstavo iLutka. MV Otroci OS Lovrenc so mamam podarili pesmi, plesne korake in lepe besede. Foto: Mojca Vtič I Telesne značilnosti llŽenske I Moški I Povprečna višina 165 cm 178 cm Povprečna teža 69 kg 85 kg Nekadilci/nekadilke 79 % 73 % Uživanje alkohola (3 dni na teden ali več) 8 % 27 % Podatki se nanašajo na leto 2014. Foto: Črtomir Goznik Največ žensk opravlja delo prodajalk, veliko pa je tudi vzgojiteljic ... približno 452.000 ali 23 % mladih, tj. oseb, starih od 15 do 29 let. Žensk je bilo nekoliko manj kot moških. Pred desetimi leti (tj. leta 2005) so bili mladi še več kot 20 % slovenskega prebivalstva. Do začetka leta 2015 se je njihovo število zmanjšalo na 335.499 ali 16 %, od tega je bilo 48 % žensk. Ženske prej od doma kot moški Pri 25 letih sta bila v 2014 zaposlena vsaka tretja mladostnica (35 %) in vsak drugi mladostnik (53 %). Pri 29 letih sta v 2015 še živela pri starših vsaka tretja mladostnica (36 %) in vsak drugi mladostnik (55 %). Mladostnice zapustijo svojo izvorno družino prej kot njihovi vrstniki; v letu 2013 so jo zapustile v povprečju pri starosti 27,4 leta. V povprečju se tudi poročijo prej kot njihovi vrstniki; tiste, ki so se v letu 2014 poročile prvič, so bile stare povprečno 29,4 leta. Med izseljenci tretjina mladostnikov V letu 2014 se je iz Slovenije izselilo 3.818 mladih v starosti od 15 do 29 let, kar je bilo 27 % vseh, ki so se odselili iz države v tistem letu. 45 % odseljenih mladih so bile mladostnice, 55 % pa mladostniki. Največ se jih je odselilo v Avstrijo, Nemčijo in na Hrvaško. Delovno aktivna (to so zaposleni in samozaposleni skupaj) sta bila dva od treh mladostnikov (moških) in nekaj več kot polovica mladostnic. Zaposlitev za določen čas je imelo 37 % mladostnikov; prevladovale so ženske, saj je imela skoraj vsaka druga delovno aktivna mladostnica delo za določen čas, kar je bila med državami članicami EU ena višjih vrednosti. Med mladostniki je delal za določen čas vsak tretji. Po zaposlenosti mladostnikov se uvrščamo pod evropsko povprečje. Največ žensk opravlja delo prodajalk Delež zaposlenih je najvišji med prebivalci, starimi med 30 in 49 let, v letu 2014 je ta znašal več kot 80 %; pomembnejših razlik med spoloma ni bilo. Plače žensk so bile v letu 2014 v povprečju nižje od plač moških (za 5,3 %, to je 89 evrov). Razlike med njimi so se od 2009 do 2013 povečevale. Med v Sloveniji zaposlenimi ženskami je bilo v letu 2014 največ prodajalk, med moškimi pa voznikov. Zelo pogosti poklici med ženskami so bili še tajnica, čistilka, strežnica in gospodinjska pomočnica v uradih in hotelih ter vzgojiteljica predšolskih otrok in njihova pomočnica. Med moškimi pa so bili pogosti poklici še kmetovalec, komercialni zastopnik in delavec za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Razlika v prejemkih med moškimi in ženskami je še vidnejša na področju pokojnin. Povprečne mesečne starostne pokojnine, ki so jih v 2014 prejemale 65 ali več let stare ženske, so bile povprečno za 157 evrov nižje od tistih, ki so jih prejemali enako stari moški. Lani so bile 203 ženske stare 100 let in več Slovenija se tako kot vse razvite države spopada s problematiko staranja prebivalstva. Za starejše veljajo osebe, ki imajo 65 let ali več. Pred 30 leti je bil star 65 let ali več vsak deseti prebivalec Slovenije, v letu 2015 že vsak šesti. 59 % teh prebivalcev so bile ženske, 41 % pa moški. Žensk je več kot moških v vseh starostnih skupinah starejših, s starostjo pa se njihovo število še povečuje. 1. januarja 2015 je bilo v Sloveniji starih 100 ali več let 33 moških in 203 ženske. Povprečna starost v 2014 umrlih žensk je bila 80,9 leta, moških pa 72,7 leta (za 8,2 leta nižja). Najpogostejši vzrok smrti v 2014 umrlih starejših oseb je bila pri ženskah srčna odpoved, pri moških pa pljučni rak. Mojca Vtič WsemnasimJbralkam i éprababimammetaM-^e^mo. 6 Štajerski Podravje petek • 25. marca 2016 Hajdina • Podeljevanje koncesij brez javnega razpisa: eno mnenje, več razlag Je sklep zakonit ali ne? Tako zakone kot mnenja različnih institucij se očitno da brati na različne načine. Na Hajdini sta se recimo na mnenji računskega sodišča in ministrstva za finance v zvezi s podeljevanjem koncesij brez javnega razpisa na nedavni seji sklicevala tako svetnik Janko Mere kot župan Stanislav Glažar, a sta si uradni razlagi oba tolmačila povsem drugače. Začetek 10. redne seje občine Hajdina, ki je potekala minuli teden, bi lahko uvrstili v kategorijo „že videno". „Že zdavnaj, mislim, da na 6. redni seji, sem od vas, župan, zahteval, da mi poveste, zakaj je občina najela kredit v višini 400.000 evrov, a mi niste odgovorili. Župan, krhaš najine odnose. Zadnjič si mi celo dejal, da se z lažnivci se ne boš pogovarjal," je že takoj na začetku seje županu Stanislavu Glažarju ostro zabrusil svetnik Anton Cestnik. A Glažar na obtožbe ni prav veliko odgovarjal, dejal je le, da so stvari Cestniku že večkrat posredovali na vpogled in da je njegov problem, če jih ne razume. Da pa se mu včasih zdi, da se mora ponavljati kot papiga. Je pa po seji Glažar gradivo, ki ga je posredoval Cestniku pred več kot letom dni, v zvezi z najetim kreditom, posredoval v vednost tudi medijem. Besednemu dvoboju med svetnikom Cestnikom in županom je sledila obravnava predloga odloka o rebalansu proračuna občine Hajdina za leto 2016. Tako rebalans kot predlog odloka o proračunu za leto 2017 je predstavil župan. Kot zmeraj je imel Cestnik tudi pri tej točki nekaj pomislekov. Zanimalo ga je, ali se končno razmišlja v smeri varčevanja pri porabi sredstev za občinski praznik. Kot je dejal, se mu namreč zdi 28.000 evrov za to bistveno preveč. Pomisleke je imel še v zvezi z izdajanjem glasila Hajdinčan, pri čemer je izpostavil, da v smislu racionalizacije ni treba, da izhaja tako pogosto. „Če bi ljudje vedeli, koliko denarja namenite za vse Svetniki so zaupali županovi presoji ter sprejeli predlog odloka o podelitvi koncesije za ravnanje s komunalnimi odpadki. to, bi gotovo tudi oni dvomili o tem, ali potrebujemo toliko številk glasila," je med drugim dejal Cestnik in še poudaril, da se mu zdi 'sumljiv' tudi znesek 23.000 evrov za vzdrževanje športnih objektov. „Vsako leto namenimo za to povsem enak znesek. Ne vem, ali se morda s tem denarjem odplačuje kak kredit," se je spraševal. Kot večkrat doslej je župan tudi tokrat ponovil, da o prazniku odloča komisija, ki se bo sestala v kratkem in obravnavala tudi predloge svetnikov, ki pa ne nazadnje tudi potrdijo višino sredstev. V zvezi z vzdrževanjem pa je Glažar dejal le, da so to sredstva, ki so potrebna za zagotavljanje dobrih pogojev za delovanje športnikov. Kljub nekaj pomislekom je bil predlog odloka o proračunu za leto 2017 soglasno sprejet. Podelitev koncesije brez javnega razpisa Vrelišče pa je dogajanje doseglo pri obravnavi dveh predlogov odlokov: o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in sprememb odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesij za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju hajdinske občine. Zelo vroča razprava se je namreč vnela okrog tega, ali se koncesija lahko podeli nepo- sredno, brez javnega razpisa. Cestnik je predlagal, da se v predlogu črta 6. točka, v kateri piše, da se izbor koncesionarja lahko opravi brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. „Velika sredstva so v igri, zato predlagam, da se ta člen briše," je dejal Cestnik, čemur je prikimaval tudi svetnik Janko Merc. Ta je še poudaril, da je direktno podeljevanje koncesij res možno, a le pod določenimi pogoji, pri čemer je izrazil mnenje, da je treba upoštevati tudi zakon o za-sebno-javnem partnerstvu. Največ dvomov je bilo okrog podeljevanja koncesije za odvoz odpadkov. „Družba Komunalno podjetje Ptuj je v 100-odstotni javni lasti. Mercu je to povsem jasno, a kot podaljšana roka Čistega mesta namerno zavaja. Če bi mi podeljevali koncesijo dru- gemu podjetju, bi seveda morali imeti razpis, v primeru Komunale Ptuj pa to ni potrebno, ker gre za podjetje, ki je v 100-odstotni lasti občin. Dve leti smo se prepirali okrog tega, imeli javni razpis, sedaj pa smo končno našli boljšo rešitev. Dejstvo je, da bodo naši občani imeli šest odstotkov cenejšo storitev odvoza odpadkov, kar ne nazadnje tudi največ šteje," pojasnjuje Glažar. Občina Hajdina bo koncesijo Komunali Ptuj podelila za 5 let. Pri tej temi sta se tako Merc kot Glažar sklicevala na mnenji ministrstva za finance in računskega sodišča. Merc je vztrajal, da mora občina izvesti javni razpis, češ da tako narekuje zakonodaja in da podobno govori tudi mnenje ministrstva za finance. Glažar pa, da so stvari jasne, in ker gre za podjetje, ki je v 100-odstotni lasti občin, se koncesija lahko podeli tudi neposredno. Tudi kar se tiče nadzora, je bil Merc skeptičen in je predlagal, da se spiše poseben akt o tem. A ne glede na njegove pomisleke so svetniki bolj zaupali županovi presoji ter z osmimi glasovi za in dvema proti sprejeli predlog omenjenega odloka in tako omogočili neposredno podelitev koncesije Komunali Ptuj. Več strinjanja pa je bilo v zvezi z omrežnino; občinska subvencija ostaja tudi vnaprej nespremenjena, 50-odstotna. Dženana Kmetec Se lahko koncesija podeli neposredno? Računsko sodišče je v zvezi z neposredno podelitvijo koncesije za izvajanje gospodarske javne službe januarja letos podalo mnenje, da morajo biti ob neposredni podelitvi koncesij izpolnjeni naslednji pogoji: - v koncesionarju ne sme biti udeležen zasebni kapital - koncesionar mora pretežni del svojih dejavnosti opravljati za koncedenta in - koncedent mora imeti nad koncesionarjem nadzor oziroma ga mora obvladovati na način kot svoje službe. Glažar je prepričan, da v primeru podeljevanja koncesije Komunali Ptuj vse te pogoje izpolnjujejo, kar je očitno (sodeč po pisnih mnenjih, ki nam jih je posredoval Glažar) potrdilo tudi računsko sodišče in podobno ministrstvo za finance. Jeruzalem • Višje sodišče potrdilo odločitev okrožnega Dvorec Jeruzalem spet na sodisču Prizadevanja družbe P&F Jeruzalem, da družba IGD Holermuos ne bi več uporabljala imena Dvorec Jeruzalem, so bila zaman. Oktobra lansko leto smo v Štajerskem tedniku podrobno pisali o sodnem sporu med družbama P&F Jeruzalem, ki je najemnica reprezentativnega objekta Dvorec Jeruzalem, in IGD Holermu-os, ki je ta objekt obnovila in ga ima v podnajemu. Omenjeni objekt je v lasti Občine Ljutomer. Družba P&F Jeruzalem je preko sodišča želela doseči, da družba IGD Holermuos ne bi več uporabljala besedne zveze Dvorec Jeruzalem, obenem pa je bila želja ormoške vinske kleti, da bi se znamka Dvorec Jeruzalem, registrirana pri Uradu RS za intelektualno lastnino, izbrisala kot registrirano blago. Najprej je o tem odločalo ljubljansko okrožno sodišče in ni prisluhnilo družbi P&F Jeruzalem, po pritožbi slednje pa je o zahtevati, da ne registrira znaka Dvorec Jeruzalem ali posebne pravice, da takšen znak registrira sama. Družba IGD Holermuos kot podnajemnik ni bila dolžna o nameravani registraciji znamke obvestiti P&F Jeruzalem, saj je k temu ne zavezuje nobeno pravno pravilo, še dodaja sodišče, ki je naložilo družbi P&F Jeruzalem, da družbi IGD Holermuos povrne stroške pritožbenega postopka v višini 1.267,82 evra. Objekt, ki stoji sredi Ljutomer-sko-Ormoških goric, je že vrsto let predmet spora med družbama P&F Jeruzalem in IGD Holermu-os. Od leta 2002 je lastnica objekta Občina Ljutomer, ker pa je bil v slabem stanju, ga je bilo treba renovirati. Za 50 let ga je najela družba Jeruzalem Ormož VVS, predhodnica današnje družbe P&F Jeruzalem, pozneje pa je bil objekt s podnajemno pogodbo tem konec februarja odločal še senat Višjega sodišča v Ljubljani. Sredi tega meseca sta obe stranki prejeli sodbo, ki potrjuje odločitev okrožnega sodišča. »Tožeča stranka (P&F Jeruzalem; op. p.) pač ni imela nobene posebne pravice, da bi sama registrirala takšno znamko, kot jo je tožena stranka (IGD Holermuos; op.p.). Ravnanje tožene stranke je bilo vseskozi pravno pravilno in ni pomenilo nobene zlorabe. Tožeča stranka nima kot naje-modajalka (587. člen OZ) seveda nobenih stvarnih pravic na predmetu najema, in jih že zato tožena stranka z registracijo znamke ni mogla kršiti,« piše v sodbi višjega sodišča. Družba P&F Jeruzalem, kot navaja omenjeno sodišče, ni imela na temelju pogodbene pravice od družbe IGD Holermuos Družba IGD Holermuos bo za najeti objekt še naprej lahko uporabljala naziv Dvorec Jeruzalem. Foto: Miha Soštarič predan družbi IGD Holermuos. Ta ga je obnovila in septembra 2007 odprla, vendar do danes ni bila usklajena višina vlaganj vanj. Višina vlaganj bi se namreč morala, tako je zavedeno v pogodbi, poračunati z najemnino. Poleg tega, da ni usklajena višina vlaganj v objekt, je Dvorec Jeruzalem redno tema sodnih obravnav. Vse od leta 2010 družba P&F Jeruzalem toži družbo IGD Holermuos iz različnih vzrokov, a je vse vložene tožbe pravnomočno izgubila. Med drugim je z začasno odredbo družba P&F Jeruzalem odvzela družbi IGD Holermuos upravljanje Dvorca Jeruzalem, nato je bila ta odredba razveljavljena in odpravljena. Še danes pa ni znana odločitev sodišča v kazenskem postopku zoper direktorja družbe P&F Jeruzalem Mitjo Herga, ki ga je direktor družbe IGD Holermuos Davorin Lesjak ovadil zaradi neupravičenega koriščenje tuje blagovne znamke in vložene tožbe s strani IGD Holermuos zaradi povzročene gospodarske škode, ki je nastala v letu 2010 zaradi nezakonitega odvzema upravljanja z objektom sredi Ljutomersko-Ormoških goric. Miha Šoštarič petek • 25. marca 2016 Podravje Štajerski1TEDNIK 7 Ptuj • Zakaj občina ob jezeru ni zgradila opazovalnega stolpa Koliko bo stala gradnja, še ne vedo ... Po prvotnih načrtih in razpisnih pogojih za izbiro izvajalca bi moral biti novembra lani na desnem bregu Ptujskega jezera zgrajen opazovalni stolp. Pa še danes ni in v tem trenutku ne ve nihče odgovoriti, kdaj točno bo in za kakšno ceno. Mestna občina (MO) Ptuj se je zavezala, da bo stolp zgradila v okviru projekta Live Drava. Za izvedbo projekta je konec julija 2015 objavila javni razpis za izbiro izvajalca del. S pravnomočno izbiro izvajalca se je razpisni postopek končal oktobra. Kot smo takrat poročali, se je na razpis prijavilo osem ponudnikov. Vrednosti ponudb so bile zelo različne. Od najnižje v znesku 41.000 evrov do najvišje, ki je bila dvakratnik najnižje (82.000 evrov). Najnižjo ponudbo je predložilo podjetje GP Projecting, s katerim je MO Ptuj sklenila pogodbo o izvedbi del. Po podpisu pogodbe so iz Mestne hiše sporočili, da dela morda ne bodo opravljena v skladu z rokom, ki je bil določen v razpisu (november 2015), temveč v odvisnosti od vremenskih razmer. In je minila zima, prišla pomlad. Stolpa, ki bo služil kot or-nitološka opazovalnica, pa še ve- dno ni. Zakaj je tako, smo povprašali na vodstvu občine in prejeli odgovor, da je celoten postopek ponovno na začetku. Gradbena pogodba, podpisana z družbo GP Projecting, sploh ni začela veljati, saj podjetje v roku ni predložilo zahtevanega finančnega zavarovanja za dobro izvedbo del oz. bančne garancije. Občina se je nato odločila, da bo stolp gradilo Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki so mu dela dodelili na podlagi tako imenovanega naročila znotraj hiše (in-house). »Aktivnosti v zvezi z izgradnjo opazovalnega stolpa na Ptujskem jezeru so v teku. Skupaj z izvajalcem, projektantom in nadzornikom usklajujemo predlog terminskega plana, posamezne detajle konstrukcije in urejamo geotehnično mnenje, ki je potrebno pred samim začetkom del na terenu. V marcu bo potekala izdelava kovinske konstrukcije v delavnici, v začetku Na tem mestu naj bi v prihodnje stala ornitološka opazovalnica. aprila pa gradbena dela (temeljenje) ter sestavljanje in postavitev konstrukcije na terenu,« so povedali v ptujski Mestni hiši. Glede na to, da so se okoliščine posla spremenile (na novo nastali stroški projektiranja, izdelava geotehničnega mnenja ...), nas je zanimalo, koliko bo to vplivalo na ceno projekta. »Natančna vrednost izvedbenih del bo znana po uskladitvi sprememb izvedbenega dela projekta z izvajalcem KP Ptuj in arhitekturnim birojem Ravnikar - Potokar. Potrebni so bili popravki in dopolnitve v projektu ter v samem popisu del za izgradnjo opazovalnega stolpa, ki pa pri projektantu še potekajo, zaradi česar ni mogoče določiti končne vrednosti izvedbe del. V vsakem primeru bo pri njeni določitvi zadoščeno zakonskim pogojem. Drugi dodatni stroški v zvezi s projektom niso in ne bodo nastali,« so odgovorili na MO Ptuj. Trenutno je torej javno znano samo to, da bo stolp postavila Komunala Ptuj, ne pa tudi, za kakšno ceno. Po lanskem razpisu je KP Ptuj v primerjavi z družbo GP Projecting, ki je bila s ponudbo v znesku 41.000 evrov najcenejša, ponudilo za 20.000 evrov višjo ceno. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Velikonočna razstava Turističnega društva Ptuj Razstava, ki oživlja dediščino in mestno jedro Letošnje leto je za Turistično društvo Ptuj praznično: 23. januarja je preteklo 130 let od njegove ustanovitve kot Olepševalnega društva društvo pripravilo več dogodkov, ki bodo spomnili na 130 let aktivnega dela v tem okolju in na njegovo promocijo v širšem okolju. TD Ptuj vabi tudi k ogledu razstave gobelinov, izdelkov iz kamna in spominkov v Qlandii. Tam bodo 9. aprila odprli tudi likovno razstavo v sodelovanju z umetniki naivci iz Koprivnice in ptujskimi slikarji. Ob jubileju bodo zasadili 130 lip, v sodelovanju z osnovnimi šolami pa pripravili razstavo, ki bo v sliki in besedi spominjala na 130-letnico v povezavi z razvojem mesta, ter povabili še nekaj drugih dogodkov. Osrednja slovesnost ob 130. jubileju bo 16. septembra. Že od leta 2003 TD Ptuj pripravlja velikonočne razstave. Letošnjo so tokrat prvič postavili v Murkovi ulici pod pomenljivim naslovom Pomlad v mestu. Na njej sodelujejo šole, vrtci, društva žena in deklet, turistična društva, ustanove, podjetniki in posamezniki. Ptujski župan Miran Senčar je ob odprtju povedal, da razstava simbolizira tudi začetek pomladi v najstarejšem slovenskem mestu. Pomembna je zaradi oživljanja mestnega jedra oz. bogatenja njegove ponudbe. Razveseljivo je, da je željam TD Ptuj prisluhnila družina Turin, ki je prijazno odstopila prostore za postavitev te resnično izjemne razstave, kjer je na enem mestu združena kreativnost velikega števila ljudi s Ptujskega, iz Bele krajine in Prekmurja. Zahvalil se je TD Ptuj in vsem razstavljavcem ter jim zaželel vse lepo ob bližnjih praznikih. Na razstavnem prostoru lahko obiskovalci občudujejo številne izdelke in spoznavajo tehnike njihove izdelave. Gre za dediščino, ki se je ohranila vse do danes in ki jo s ponosom oživljajo v številnih društvih in ustanovah ter domovih. „Velikonočni prazniki nas povezujejo v krogu družine in v skupnosti. Ptuj je ob teh praznikih vedno vabil na simbolične praznične dogodke. Izjemno ponosni smo, da je naša letošnja razstava v tem izjemnem prostoru v Murkovi 4. A z vsebino bi morali zapolniti tudi druge lo- kale v mestu, da bi se Ptuj lahko razcvetel," je dejal predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Mesto ser povezuje s podeželjem Razstava ni pomembna samo zaradi oživljanja starega mestnega jedra, temveč tudi povezovanja mesta z okoljem. „Razvoj podeželja ima svoje značilnosti in specifičnosti, območja, ki znajo povezati mesta s podeželjem, so na dobri razvojni poti. Povezovalni učinki pa so v največji meri odvisni od ljudi samih. Takšne aktivnosti je smiselno spodbujati ne samo z besedami in pohvalami, temveč tudi finančno. Če resnično želimo, da staro mestno jedro oživi in se regija Spodnje Podravje uveljavi kot paradno turistično območje Slovenije in tega dela Evrope, je nujno tesnejše povezovanje vseh turističnih dejavnikov na področju javnega sektorja, gospodarstva in civilne družbe. Čestitam organizatorjem za resnično izje- mno razstavo in želim, da si jo ogleda čim več Ptujčanov in drugih obiskovalcev," pa je povedal Jernej Golc, turistični delavec iz Haloz. V kulturnem programu so nastopili mezzosopranistka Karmen Ivančič iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Ptuj. V jubilejnem letu bo Pavla na Ptuju, ki jo je na klaviaturah spremljal Peter Gojkošek, profesor iz Zasebne glasbene šole, mladi harmonikar Matej Belšak iz zasebne glasbene šole Decima na Ptuju in FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. V sklopu letošnje velikonočne razstave v Murkovi ulici na Ptuju poteka tudi manjši sejem s prodajo cvetja, velikonočnih dobrot ter izdelkov Biotehniške in Ekonomske šole Ptuj, ki ga je TD Ptuj pripravilo v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj. Že včeraj je v prostorih TD Ptuj potekala velikonočna delavnica, danes pa bosta sejemsko dogajanje med 11. in 13. uro obogatila pletarja Anton in Hilda Žumer. predstavila bosta staro pletarsko obrt. MG Foto: Črtomir Goznik Velikonočna razstava je pisan pregled slovenske velikonočne dediščine in ustvarjalnosti vseh generacij. Razstava je na ogled do 28. marca, vsak dan od 9. do 18. ure. Ptuj • O paviljonu z razstave Expo niso razpravljali Zolcni razpravi so se raje izognili O tem, da bi podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek v najstarejše slovensko mesto sila rad pripeljal paviljon, v katerem se je na lanski svetovni razstavi Expo v Milanu predstavljala Slovenija, smo v našem časopisu prelili že precej črnila. Lastnik arhitekturno atraktivno zasnovanega montažnega objekta je Republika Slovenija. Sprva je bilo predvideno, da bo država upravljavca paviljona potrdila s sklepom vlade. Potem ko se je v medijih razkrilo, da je najverjetnejši kandidat za upravljavca mestna občina Murska Sobota, je vlada stopila korak nazaj in za postopek izbire upravljavca objavila javni razpis. Rok za oddajo vlog in programov je bil 10. marec, komisija je Paviljon že v Murski Soboti V začetku tedna smo neuradno izvedeli, da je paviljon Expo že v Murski Soboti. Informacijo smo te dni preverjali na ministrstvu za gospodarstvo, ki odloča o tem, komu bodo paviljon predali v dolgoročno upravljanje. Na agenciji Spirit, ki deluje v sestavi ministrstva, so pojasnili, da dokončna odločitev o izbiri izvajalca še ni sprejeta, in povedali, da pa je paviljon res skladiščen v Murski Soboti. »Za izbor skladišča smo izvedli postopek zbiranja ponudb. Povpraševanje smo poslali na naslove štirih družb, odzvali pa sta se podjetji Frbejzar, ki je ponudbo oddalo, in Stoja Trade - zastopstvo, ki pa je le sporočilo, da bodo ponudbo poslali, vendar je do roka niso oddali. Juma Logistika in Schenker ponudbe nista oddala,« so sporočili iz agencije Spirit. prijave pregledala minuli torek, 15. marca. Ptujska občina je vlogo za upravljavca paviljona oddala, ne da bi mestni svetniki o tej odločitvi kadarkoli karkoli razpravljali za skupno mizo. Pred oddajo vloge so svetniške skupine in svetniki posamezniki občini po elektronski pošti sicer sporočili, ali prijavo podpirajo ali ne. Razprava na mestnem svetu je bila o tej temi predvidena na ponedeljkovi seji. Pa je ni bilo, ker je mestni svet na pobudo svetniške skupine SD z veliko večino glasov izglasoval umik točke z dnevnega reda. 19 svetnic in svetnikov je glasovalo za umik, devet jih je bilo proti umiku. Predsednik odbora za gospodarstvo in svetnik Neodvisne liste za razvoj MO Ptuj Robert Še-gula je dejal, da umik točke z dnevnega reda podpira. To pa zato, da se izognejo žolčni razpravi. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Podravje petek • 25. marca 2016 Ptuj • Vroča razprava okrog spreminjanja glasila Ptujčan Pritlehno razmišljanje in vprašljive kompetence? Kljub temu da je bilo v zadnjih mesecih veliko razprave okrog načrtovanih sprememb odloka o izhajanju glasila Ptujčan, je ta ostal nespremenjen. Šlo je za las, a svetniki so vendar odločili, da je preveč pomislekov in se strinjali, da bo treba bolje premisliti o celoviti prenovi odloka. Občinsko glasilo Ptujčan -tako njegova forma in oblika kot vsebina - je v zadnjih mesecih dvignilo veliko prahu. Pojavilo se je namreč veliko vprašanj, med drugim o tem, koliko prostora naj se nameni svetniškim vprašanjem, ali naj se sočasno z njimi objavljajo tudi odgovori, koliko prostora naj se nameni za informiranje o delu občine, javnih zavodov, podjetij, društev itn. in ali naj bo glasilo tematsko obarvano. Svetniška skupina SD je predlagala, da se v odloku o izdajanju Ptujčana zapiše, da se za obveščanje o delu organov občine, občinske uprave, četrtnih skupnosti, Zavod za turizem ima v. d. direktorice Na tokratni seji sveta MO Ptuj je bil na dnevnem redu tudi predlog sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda za turizem Ptuj. Svetniki so brez enega samega vprašanja potrdili imenovanje Katje Gonc za čas do imenovanja novega direktorja oziroma največ 6 mesecev (za 20 svetnikov, proti 1, vzdržanih 5). Mestni svetniki so zavrnili predlog spremembe odloka o Ptujčanu. javnih zavodov, podjetij in skladov, društev in drugih organizacij, ki opravljajo naloge v javnem interesu, namenita najmanj 2/5 prostora. Na podlagi amandmaja SD je župan Miran Senčar predlagal svoj amandma. „S predlagano določbo se natančneje določi obseg predmetnih vsebin v vsako- kratni številki medija Ptujčan in se tega ne prepušča prosti presoji uredništva," piše med drugim v njegovem amandmaju. A se svetniška skupina SD s tem „kompromisnim" predlogom ni zadovoljila. Čeprav ga je Senčar vključil kot del predloga, so predlog spremembe odloka z 9 glasovi za in 19 proti zavrnili. „V tej fazi smo konfuzni, zato predlagam, da se lotimo temeljite prenove odloka," je med drugim svojo odločitev pojasnil svetnik Štefan Čelan in se spraševal še o delu uredniškega odbora, o tem, kaj ta sploh počne, saj da mestni svetniki s tem niso seznanjeni, niti ni zapisano v odloku. Da sprememb ne potrdijo, se je strinjal tudi svetnik SMC Branko Kumer, ki ni bil niti za potrditev amandmaja niti predlaganega predloga. Kot članica uredniških odborov z dolgoletnimi izkušnjami se je oglasila tudi svetnica Darja Koter, ki je dejala: „Takšnega nezaupanja še nisem doživela. To je pritlehno razmišljanje nekaterih svetnikov, ki - drznem si reči -ni dostojno mestnega sveta!" Na njene besede sta se odzvala tako Kumer kot Helena Neudauer, ki ji je odvrnila, da dvomi v njeno kompetentnost. Dodala je še, da Ptujčan izhaja že 20 let in da doslej ni bilo nič narobe z njim. Kakorkoli, do nadaljnjega oz. do spremembe odloka ostaja Ptuj-čan, katerega urednica je Barbara Ferčič, nespremenjen, kar pomeni, da bo načeloma lahko tudi tematsko obarvan, kot je bil zadnje mesece (pa čeprav so nekateri svetniki izpostavljali, da to ni v skladu z obstoječim odlokom), ob svetniških vprašanjih pa bodo še naprej objavljali tudi odgovore. Dženana Kmetec Podlehnik • So ceste preozke? Hiše lahko stojijo tik ob cesti Bralka našega časopisa nas je prosila, da preverimo širino cestnega sveta od roba asfalta od Golega Vrha čez vasi Kozminci in Stanošina ter od križišča pri nekdanjem baru Babilon do mejnega prehoda Gruškovje. Cesta je sicer ozka, pa tudi pozidava seji zelo približa, nič od obojega pa ni sporno. Do nesporazumov prihaja že pri strokovni terminologiji: bankina, cestni svet in varovalni pas ob cesti so namreč trije različni pojmi. Po zakonu o cestah iz leta 2010 je cesta »površina, omejena z mejo cestnega sveta«. Cestni svet pomeni zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo »linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje«. Bankina je utrjen ali neutrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine, na njem pa tudi namestijo prometno signalizacijo. Varovalni pas ob javni cesti pa je območje ob cesti, v katerem je raba prostora omejena. Za kakršne koli posege v varovalnem pasu državnih cest je treba pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), Cestno podjetje Ptuj je na cesti Podlehnik-Kozminci pravkar opravilo redna vzdrževalna dela. na ministrstvu za infrastrukturo (MI) pa pojasnjujejo, da je pod posebnimi pogoji izjemoma mo- Cestno podjetje Ptuj (CPP) je na regionalni cesti Pod-lehnik-Kozminci pravkar opravilo redna vzdrževalna dela. »Popravilo bankin in čiščenje odvodnih jarkov izvajamo na posameznih lokacijah in ne na celotnem odseku. Dela se izvajajo v skladu s koncesijsko pogodbo z DRSI, izvedba pa je bila potrebna zaradi odvodnjava-nja vozišča,« pojasnjuje Dušan Sagadin, vodja sektorja rednega vzdrževanja in varstva cest pri CPP. goče graditi tudi znotraj cestnega sveta (kakšni so ti pogoji za izjemnost, ne razkrivajo). Vozni pas mora biti v strnjenem naselju oz. pri hitrosti do 50 km/h širok najmanj 2,5 metra, minimalna širina bankine (ta je določena s širino voznega pasu) pa znaša 0,75 metra. Varovalni pas ob regionalnih cestah znaša 15 metrov od zunanjega roba cestnega sveta. Za cestne svete pa so zakonsko določeni samo maksimumi: »Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napra- Od Podlehnika skozi Kozmince vodi državna regionalna cesta, od nekdanjega bara Babilon (in načrtovanega krožišča) do mejnega prehoda Gruškovje pa občinska lokalna cesta. Tudi to bodo po odprtju avtoceste prekategorizirali v regionalno cesto. Župan Marko Maučič pojasnjuje: »Ta cesta se bo v celoti izgradila na novo, skozi naselje Kozminci tudi s pločnikom za pešce. Trenutno pa je to 'gradbiščna cesta', na kateri veljajo posebni pogoji za odvijanje prometa. Tu se namreč dnevno zvrsti veliko število kamionov, ki dovažajo material na gradbišče bodočega izvoza Podlehnik -jug.« vami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.« Bankina in cestni svet se lahko izenačita Na MI pojasnjujejo, da pri strnjenih naseljih z obcestno pozidavo (torej tudi v Kozmincih in Stanošini) cestni svet strnejo na minimum. Minimalno mero v praksi določajo za vsak primer posebej, glede na pozidavo in teren: »V primerih, ko določanje dopušča fleksibilnost, lahko meja cestnega sveta poteka tudi neposredno po obodu skrajnega objekta/dela ceste (rob brežine, rob bankine itd.).« Pravijo pa tudi, da je DRSI regionalno cesto R3 Podlehnik-Kozminci v upravljanje dobila leta 1998 s prekategorizacijo. »Cesta je bila prenesena na državo oz. v upravljanje današnje DRSI, zato gre za zatečeno stanje. V mnogih primerih je varovalni pas pozidan oziroma poseljen. Širina voznega pasu na cesti je 2,5 metra, merjeno od sredinske črte do roba asfalta, kar pomeni tudi zakonsko minimalno širino voznega pasu, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro. Za novogradnje oziroma nadgradnje obstoječih cest pa je predpisan širši vozni pas glede na kategorijo.« Pravila o projektiranju javnih cest se namreč spreminjajo, trenutno veljavne dimenzije pa je treba upoštevati ob novogradnjah oziroma rekonstrukcijah in modernizacijah cest. Starejših gradenj, pravijo, niso dolžni po- pravljati: »Če bi predpisani novi standardi veljali za nazaj, bi morali na primer porušiti vse stavbe, ki niso skladne z novo sprejetimi pravili projektiranja oziroma drugimi predpisi s področja gradnje. Isto velja tudi za širino ceste oziroma druge gabarite.« Zanimalo nas je še, kdo bi nosil odgovornost, če bi na ozkem in nepreglednem delu ceste prišlo do prometne nezgode. Na ministrstvu odgovarjajo: »Povedati je treba, da prostor ob cesti ni cestišče oz. vozna površina. Policija vsakokrat preveri okoliščine in vzrok nastanka nesreče oziroma ugotavlja morebitno krivdo. Zato na vprašanje, kdo bi bil kriv, če prostora ob cesti po zakonu ne bi bilo dovolj in bi na tem mestu prišlo do prometne nesreče oz. trka, ni možno odgovoriti.« Tudi policist Boris Ivec s pod-lehniške policijske postaje meni: »Vzrok nesreče ne more biti cesta, ampak le neprilagojena hitrost ali pa dejstvo, da voznik ovire ni pravočasno opazil. Če je vozišče preozko za srečanje, npr. za večje vozilo, se mora to pač ustaviti.« Eva Milošič petek • 25. marca 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Kidričevo • Na občini pričakovali večji odziv Za ureditev le en ponudnik Na poziv za oddajo nezavezujočih ponudb za ureditev športno-rekreacijskega centra Gramoznica Pleterje se je v roku odzval le en ponudnik. Foto: Občina Kidričevo Filip Flisar je s smučmi že preizkusil vodno gladino gramoznice, občina sedaj išče investitorja, ki bi tovrstno adrenalinsko udejstvovanje omogočil tudi drugim adrenalinskim užitkarjem. »Sedaj imamo štiri mesece časa, da odgovorimo na vloge in pripravimo razpis, kjer pa se oddajajo zavezujoče ponudbe,« je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. »V zakonitem roku smo prejeli eno ponudbo, pričakujemo še enega ponudnika. Ker gre za ne-zavezujoče vloge, se bomo tudi s tem ponudnikom sestali. Glede na neformalni interes smo pričakovali večji odziv, vendar je treba vedeti, da je bilo treba za ne-zavezujočo ponudbo pripraviti precej detajlno dokumentacijo,« je odziv na razpis pokomentiral Napast. Spomnimo, da občina išče zasebnega investitorja, ki bi postavil petstebrno vlečnico, uredil kamp, vodne in obvodne površne. Občina je ocenila, da bi tovrsten projekt zahteval od 1,2 do 1,5 milijona evrov, zasebni partner pa bi športno-rekreacij-ski park prejel v upravljanje za 20 let. »Seveda tako ocena investicije kot obdobje upravljanja še nista dorečena, to bo predmet nadaljnjih pogovorov,« je še pojasnil direktor občinske uprave. MV Ptuj • Slovaški Romis kupec Vukove vile 420.000 evrov iz levega v desni zep Župan občine Zavrč in podjetnik Miran Vuk je od sredine leta 2014 v postopku osebnega stečaja. Del stečajne mase je bila tudi njegova razkošna vila v Ulici Jožefe Lackove na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Neuradno naj bi bila slovaška družba Romis, ki je na dražbi kupila Vukovo razkošno vilo, še vedno v lastništvu družine Vuk. Zaradi veriženja lastništva družbe Romis do davčnih oaz, ki podatkov o lastnikih ne razkrivajo, je to lahko samo domneva. Sodišče je med stečajnim postopkom vilo nedavno prodalo na javni dražbi za izklicno ceno 420.000 evrov. Kupec je slovaško podjetje Romis, ki je sicer tudi lastnik matice Vukovega poslovnega imperija, družbe RMV Holding. Lastništvo Romisa je v rokah verige podjetij, ki segajo v davčne oaze, od Cipra do Deviških otokov. Romis je bil na dražbi edini dražitelj. Zanimivo je, da bo s kupnino poplačal kar samega sebe, saj se je pred časom kot upnik vpisal na Vukovo nepremičnino. Romisu je prednostno pravico na nepremičnini odstopila njegova lastnica, družba Ayi-aco Holdings s Cipra. Kupnino v znesku 420.000 evrov bo Romis nakazal sodišču. Sodišče bo s tem denarjem med drugim pokrilo stroške javne dražbe, preostali znesek (torej skoraj celotno kupnino) pa bodo nakazali nazaj na račun družbe Romis - kot upniku s prednostno pravico, ki je bil vpisan na nepremičnini. Država Slovenija oziroma njena finančna uprava pa je ostala praznih rok. MZ Slovenska Bistrica • Zdravstveni dom leto 2015 sklenil pozitivno Prostorska stiska in pomanjkanje zdravnikov ostajata Zdravstveni dom Slovenska Bistrica je pred dnevi objavil letno poročilo. Kot izhaja iz njega, je zdravstveni dom lansko leto končal s presežkom v višini 7.600 evrov. »Večino ciljev, ki smo si jih zastavili, smo dosegli. Na drugi strani pa nam nikoli ne zmanjka izzivov oz. problemov. Naša največja izziva ostajata organizacija nujne medicinske pomoči in pomanjkanje zdravnikov,« je povedala direktorica Jožefa Lešnik Hren. Slovenjebistriški zdravstveni dom, ki izvaja službo nujne medicinske pomoči za občine Makole, Poljčane, Oplotnica in Slovenska Bistrica oziroma za približno 36.000 ljudi, se je tudi lani soočal s pomanjkanjem pe-diatrov in zdravnikov družinske medicine. »Jeseni se je stanje vsaj malo izboljšalo. En zdravnik je opravil specialistični izpit iz družinske medicine in od septembra že redno samostojno izvaja ambulantno delo. Tudi pedia-trinja je jeseni uspešno opravila preverjanje znanja in nato takoj začela samostojno opravljati delo v otroškem dispanzerju. Situacija glede zdravnikov se je torej izboljšala, manjkata nam še en specialist pediater in en zdravnik družinske medicine.« Tako so bile ob koncu leta v ZD Slovenska Bistrica zaposlene skupaj 104 osebe. Kadrovska podhranjenost se nadaljuje tudi letos. Februarja je zdravstveni dom zapustila ginekologinja Dušanka Bandelj-Klančar, ambulanto tako izvajajo ginekologi specialisti iz ptujske in celjske bolnišnice ter iz zdravstvenih domov Celje in Ptuj. Satelitski centri ostali v uvodu pravilnika Najpomembnejši projekt na nivoju države, od katerega so si tudi v Slovenski Bistrici veliko obetali, je bila pričakovana sprememba izvajanja nujne medicinske pomoči. Jeseni je bil sprejet nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, vendar Slovenjebistri-čanom ni prinesel želene spremembe statusa. »Napovedani satelitski urgen- Foto: Mojca Vtič ZD Slovenska Bistrica je leto končal pozitivno. Kot je dejala direktorica Jožefa Lešnik Hren, je poslovanje rezultat izjemnega truda vseh zaposlenih, ki so kljub nenehnemu varčevanju in omejevanju stroškov delo opravili v načrtovanem obsegu in brez preseganja stroškov. tni centri se v novem pravilniku omenjajo le še v uvodu. Spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči so prestavljene za nedoločen čas v prihodnost. Prav tako nam pravilnik ni podal jasnih odgovorov na naše dolgoletne dileme in stiske; nasprotno, vsak člen, ki ga preberemo, razumemo na različne načine ali pa sploh ne. Naši zdravniki so preobremenjeni že s številom opredeljenih pacientov, med rednim delom pa so dodatno razporejeni še na izvajanje nujne medicinske pomoči. Pričakovali smo, da bo novi pravilnik opredelil ZD Slovenska Bistrica na način, da bo za izvajanje urgentne službe posebej financiran zdravnik, pa se to žal ni zgodilo. V letošnjem letu bomo mobilizirali vse sile, da naš ZD vendarle postane satelitski urgentni center, kar nam je bilo ves čas obljubljeno,« je povedala direktorica. Dodala je, da pravilnik zahteva, da se vsi, ki sodelujejo v izvajanju urgentne službe, ogromno izobražujejo. Predpisani so številni tečaji, ki jih morajo opraviti zdravniki, diplomirani zdravstveniki in zdravstveni tehniki, to pa v predpisanem času ne bo izvedljivo niti po organizacijski niti po finančni plati, je poudarila. Letos nakup dveh reševalnih vozil Med večjimi izzivi vodstva ZD Slovenska Bistrica je zagotovitev prostorov za zdravstveno oskrbo. »Leta 2004 smo pridobili prizidek ZD, a je že polno zaseden. Potrebovali bi ustreznejše prostore za izvajanje nujne medicinske pomoči in dežurne službe, ustreznejše prostore za pediatri-jo, v katerih bi lahko ločili bolne in zdrave otroke, potrebovali bi vsaj še eno ambulanto za družin- Prihodki in odhodki v letu 2015 I 2014 I 2015 I Prihodki 4.038.473 4.148.486 Odhodki 4.009.390 4.140.862 Presežek 29.083 7.624 Vir: ZD Slovenska Bistrica skega zdravnika ... Skratka, ne zmanjka načrtov.« Vendar v tem letu še ne načrtujejo širitve pro- storov, saj so dali prednost nakupu dveh reševalnih vozil. Mojca Vtič Slov. Bistrica • 64. krajevni praznik KS Zgornja Polskava Počastili spomin na padle talce Na Zgornji Polskavi so se 20. marca ob krajevnem prazniku krajani, svojci padlih in drugi poklonili spominu 30 talcem. Žrtvam je bilo v drugi svetovni vojni vzeto življenje, ker so se borili za naš obstoj, kulturo, slovensko besedo in svobodo, je v uvodu poudaril predsednik krajevne skupnosti Zgornja Pol-skava Dušan Kotnik. Prepričan je, da smo dolžni ohranjati vrednote, za katere so se naši predniki borili in tudi izgubljali življenja. »Svet in tudi naša Slovenija dobivata drug obraz, drugo obliko in žal druge vrednote. Ključna področja človekovega življenja, kot so delo, družina, kakovost življenja, socialna država, civilna družba, vera, politika in druga, izgubljajo pomen in padajo na testu vrednot. Mar smo pozabili, za kaj so se borili naši fantje in dekleta?« je še vprašal Kotnik. Kulturni pro- gram na komemoraciji v Gaju na Zgornji Polskavi so oblikovali učenci podružnične OŠ Zgornja Polskava, Frajhajmska godba na pihala KUD Šmartno na Pohorju in oktet Lipa s Keblja pod vodstvom Jožeta Pongračiča. Mojca Vtič Foto: KS Zgornja Polskava Predsednik KS Zgornja Polskava Dušan Kotnik je govor sklenil z mislijo, posvečeno padlim junakom: »Glej, tu v tihem Gaju 30 junakov spi, obišči kraj, kjer tekla je slovenska kri.« 10 Štajerski Kultura petek • 25. marca 2016 Sveti Tomaž • Cicido 2016 Za petje se na Ormoškem ni bati V telovadnici Osnovne šole Sv. Tomaž so minuli konec tedna gostili revijo otroških pevskih zborov Cicido 2016, kjer je nastopilo več kot 400 mladih pevk in pevcev. Minuli petek je petnajst zborov pripravilo pravo glasbeno razkošje za lepo število poslušalcev revije. Območna izpostava Ormož, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je namreč v sodelovanju z to-maževsko osnovno šolo pripravila revijo otroških pevskih zborov Cicido 2016. Na srečanju so nastopili: Otroški pevski zbor (OPZ) Mu-renčki Vrtca Velika Nedelja pod vodstvom Davorine Vajd; OPZ Vrtca pri OŠ Sv. Tomaž z zboro-vodkinjo Mileno Petek; OPZ Male kapljice Vrtca Ormož pod taktirko Darje Hedžet; OPZ Glasbene šole Ormož z zborovodkinjo Tadejo Mesarič; OPZ Čebelice OŠ Stanka Vraza Ormož pod vodstvom Andreje Klinc & Alenke Niedorfer; OPZ Mali muzikanti OŠ Ormož ter OPZ Papagaj OŠ Ormož z zbo-rovodkinjo Alenko Šalamon; OPZ Smeško OŠ Miklavž pri Ormožu, Podružnica Kog, OPZ Sonce OŠ Ivanjkovci, OPZ Tilen OŠ Miklavž pri Ormožu ter Mlajši mladinski pevski zbor Rosa OŠ Ivanjkovci pod taktirko Leona Laha; OPZ OŠ Velika Nedelja, Podružnica Pod- Tednikova knjigarnica Najštevilčnejši med nastopajočimi je bil Otroški pevski zbor Glasbene šole Ormož. gorci ter OPZ OŠ Velika Nedelja z zborovodkinjo Teodoro Ivanuša; OPZ OŠ Središče ob Dravi pod vodstvom Dragice Cvetko in OPZ OŠ Sveti Tomaž z zborovodkinjo Moniko Kelenc. Na reviji, kjer je prisotne pozdravila tudi ravnateljica tomaževske osnovne šole Irma Murad, so se zbori predstavili s po tremi skladbami. Njihove nastope pa je pozorno spremljala profesorica glasbe Alenka Korpar, ki je po srečanju povedala: »Predstavilo se je 15 zborčkov, od tega trije vrtci. Preostali zbori so bili iz osnovnih šol, in sicer otroški zbori od prvega do petega razreda. Kot smo videli, so zbori množični, tako da upajmo, da petje v teh krajih še ne bo zamrlo. Z nastopi sem zadovoljna, glede na situacijo, ki jo imajo na šolah. Verjetno imajo težave z urniki, otroci so zelo obremenjeni, saj imajo še veliko drugih obveznosti. V bistvu imajo na razpolago le eno uro na teden, pa še to je dostikrat okrnjeno, potožijo učitelji.« Kateri zbori so bili najbolj prepričljivi in se jim bo tako uspelo prebiti na regijsko srečanje, bo znano šele po končanem zadnjem območnem srečanju otroških pevskih zborov, ki bo predvidoma aprila. ML Slovenska Bistrica • 19. območno srečanje otroških in odraslih lutkovnih skupin Od duhcev, Jurija Murija do iger 03 in DV1GA2LO3 Lutke in besede so 15. marca oživele na odru Doma svobode v Slovenski Bistrici v okviru 19. območnega srečanja otroških in odraslih lutkovnih skupin. Predstavilo se je sedem skupin, strokovno jih je spremljala Katarina Klančnik Kocutar. Prvi so na oder stopili domačini iz lutkovne sekcije Cik-cak delavsko prosvetnega društva Svoboda Slovenska Bistrica. Uprizorili so igro Kako so postali prijatelji Lučka, miška in duhci. Lutkovna skupina OŠ Minke Namestnik -Sonje Slovenska Bistrica je predstavila igro Jurij Muri v Afriki. Lutkovna skupina OŠ in vrtca Sveta Trojica je uprizorila igro Mamica, kje si? Lutkarji iz OŠ Partizanska Jože Krivec bolnišnica Jesen Tinje so na oder postavili igro Jajce, Petra Klepca so uprizorili člani Lutkovne skupine Venčeselj iz POŠ Zgornja Lo-žnica. Lutkovna skupina Žabice iz OŠ Gustava Šiliha Laporje je predstavila igro DV1GA2LO3 ter člani Lutkovne skupine KakOrkoli 2. OŠ Slovenska Bistrica in lutkovna skupina Zrnca društvo Koruzno zrno igro O3. MV Foto: Mojca Vtic Tudi najmlajši Slovenjebistričani, ki so spremljali igro lutkovne sekcije Cik-cak, so se strinjali, da jim sobo ponoči razmečejo duhci. Viničarjeva selitev 1. nadaljevanje »Naslonite se malo, da nam ne boste odnesli spanja!« je dejala Marjetka v zadregi. Zamahnil je z roko, jezen pogled je sršel iz njegovih oči. Postavil se je oblastno sredi koče, pes je ovohaval dekletci na ležišču. Stegnil je vrat in obliznil z dolgim jezikom Micko po licu. »Daj gospodu stol!« je Marjetka opomnila moža. »Naj sedejo!« je ta primaknil stol, s katerega je pograbil kup obleke, ki so jo zvečer nametali nanj otroci. Z roko je podrsal sem ter tja, da je otrl z njega prah. »Joj! Mama, glejte ga!« je zajav-kala Micka in se otepala mokrega pasjega gobca, ki jo je fleckal. »Da te ne bo požrl!« se je namr-godil oskrbnik. »Fuj, Dingo!« mu je nato zaklical in pes se je odmaknil, skočil k njegovim nogam ter ga zvesto gledal. Viničar je strmel pri peči. Še besede si ni upal pripomniti. Fantka sta se pokrila čez glavo. »Pokrivata se, ker ju je sram!« je začel naposled Poteževnik. »Nisem vedel, da vaši otroci kradejo kot srake!« se je zaničljivo nasmehnil in metal oči proti Marjetki. Njo je ta pogled rezal do srca. Prebledela je, telo ji je drhtelo kot šiba na vodi. »Vaši otroci kradejo,« ji je pelo v ušesih, v srcu, v možganih. Povsod je čutila te strašne besede, ki so jo zbadale, njihov zaničljiv nasmeh se je režal iz vsakega kota, kamor je vrgla nemirne oči. »Vaši otroci kradejo kot srake! Kradejo - - - kradejo - - -« »Moj Bog! Kaj so pa ukradli?« je zastokala šepetaje. Krčevito je zgrabila za odevalo in si ga potegnila do vratu. »Že dalj časa kradejo!« je siknil oskrbnik skozi zobe. »Šele zdaj sem jim prišel na sled. Grozdje kradejo. Komaj je začelo malo črneti, že sem opazil osmukane grozde. Vsako količkaj modrikasto jagodo so obrali. Dolgo nisem vedel, kdo neki naj bi to delal. Mi- slil sem, da so ptiči tako požrešni. Včeraj pa sem jih le dobil doli v grabici. Sedeli so in se mastili - - -!« »Kateri pa je bil?« je vprašal oče. »Vsi menda že ne!« se je mati brž oglasila. »Cela kopica! Ves kup, ki ga premorete! Štel jih nisem na prste. Boštjaneka in Micko sem najbolje videl, ker sta hotela bežati, ko sta me opazila. Manjši pa so me prepozno zapazili.« »Vedno jim bičam, da morajo biti pridni doma, a me te zlodjeve grinte ne ubogajo!« »Jaz bi jim ušesa populil!« se je hudo val oskrbnik. Razvnemal se je in podpihoval viničarja. »To vendar ne gre! Če že tako majhni kradejo, kaj bodo šele počeli, ko odrastejo. V cele razbojnike bodo zrasli! Saj je vendar greh, jemati tujo stvar. Večja dva bi to že morala vedeti, ker hodita v šolo. Kaj ju tam nič tega ne učijo?« »Boštjanek! Pavla!« je ostro poklical viničar. »Pavla!« Trepetaje sta se otroka dvigni- la. Pavla je zazijala v oskrbnikov razpotegnjeni obraz pred seboj, v njegove divje izbuljene oči in se tresla. Boštjanek se je skrčil in potegnil še bolj v kot. »Kaj sta delala včeraj?« je padlo vprašanje kakor ledena vrv po golem telesu. »Kaj? Nič!« je Boštjanek izdavil. »Še lagati zna!« je bleknil oskrbnik in zažugal s pestjo. »Fant, Boga hvali, da ti nisem jaz oče, ker bi ti za vsako laž in tatvino pretresel glavo!« Boštjana Klepača so te besede dvignile. Zavrela je v njem jeza, ker je moral poslušati za otroki, kakor jim res ne bi bil nikoli nobenega lepega nauka položil na srce. Da bi se pokazal odločnega in strogega, je potegnil izza nizkega črnega trama, ki je prečkal strop po dolgem, košato brezovko in jo krepko stisnil v pest. »Lagal boš? Lagal?« Čof-čof! Padlo je čez glavo, čeprav se je fant zvil v klobčič ter se stiskal v kot. Sunkovito je zastokal in si pokril obraz z dlanmi. Čof-čof-čof — je pela košata brezovka. »Boš še lagal? Boš še?« je kričal viničar. »Kaj ste delali včeraj? Kje ste bili?« Milena Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače Ogenj, rit in kače niso za igrače ... Na zrak smo znosili tudi vse ostalo, kar je bilo v hiši narejenega iz volne. Oblačilom smo obračali žepe, ki so bili običajno polni tobaka. Mesec maj pa je bil namenjen beljenju belega perila. Takrat sonce še ni bilo premočno, da bi se perilo porumenilo. Gospodinja je imela (povprečno) štiri platnene rjuhe, revnejše so si lahko privoščile le porhantove. Pri nekaterih (boljših) hišah se je pralo vsak mesec, ponekod pa le za veliko noč. Tedaj smo zvlekli posteljnino na zrak in jo otresli, žimnicepa »klofali«. Ob tej priložnosti smo prezračili tudi»reklce«. s katerimi smo bili pokriti ob najhujšem mrazu ... Tako pravi gospa, rojena leta 1927, ki je svoje spomine na davne življenjske navade in običaje zaupala avtorici Mileni Miklavčič. Na strani triindvajset monografije z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače (2013) avtorica nadaljuje: Velikonočno čiščenje je marsikje še zmeraj zakoreninjeno kot del običaja, nekoč pa ga ni bilo gospodinjstva, ki v tem času ne bi zvleklo pred kočo vse, kar so uporabljali za spanje. Temeljito so očistili tudi zimska oblačila. Kar je bilo raztrgano, so zašili. Pralo se je na »perivniku« ob potoku ali pri studencu. Nekateri sogovorniki se ne spomnijo, da bi se v času njihove mladosti pretiravalo s pranjem ali kako drugače skrbelo za čistočo, drugi pa so dejali, da so imeli žehto, za katero so skrbele ženske, vsak ponedeljek. Veliko se jih je prehladilo, ko so tolkle led in namakale perilo v mrzli vodi. Sušili so na skednju, kozolcu, spodnje perilo praviloma naskrivaj . Milena Miklavčič je pisateljica, pravljičarka, publicistka in raziskovalka: njena Pri hrastu na levo je bila leta 2006 razglašena za najboljšo samozaložniško knjigo leta. Na mednarodnem natečaju (2009) za najboljšo otroško in mladinsko knjigo občine Schwanen-stat je Miklavčičeva prejela posebno priznanje žirije za knjigo Šnitka. Nagrade so bile deležne tudi knjige Marička in medvedek, Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?, Gal in lačne hruške ... Milena Miklavčič je neutrudna literarna ustvarjalka in domala spremljevalka in opazovalka ženskih usod. Njena monografija Ženske (2011), v kateri je na 430 straneh objavila 52 zgodb o ženskah današnjih dni, je kmalu po izidu postala prava uspešnica in jo je predstavila na 120 literarno-pogovornih večerih. Enako bralsko in medijsko pozornost od svojega izida žanje knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki je izšla leta 2013 in sodi med najbolj izposojane izvirne slovenske monografije, če sodim tudi po zasedenosti in rezervacijah izvodov omenjene knjige v Knjižnici Ivana Potrča. Kako tudi ne, saj je pričujoča knjiga tematsko izjemna za slovenski prostor. Tako prav avtorica v uvodu k tej 346 strani obsežni monografiji: Že od nekdaj so me privlačevale prepovedane stvari. Posebno tiste, o katerih se je v času moje mladosti le šepetalo in govorilo v šifrah. Vsakokrat, ko je nanesel pogovor na stare čase, se je besedovanje po navadi zaključilo z znanim stavkom, ki me še zdaj odzvanja v ušesih: »Ja, bilo je drugače, ker smo bili pošteni.« »Kako pošteni?« je potem sledilo neizogibno vprašanje. A odgovori so bili običajno tako splošni, da niso ničesar povedali. In tako je Miklavčičeva poiskala odgovore pri ljudeh, ki jih je znala motivirati in jim prisluhniti z velikim razumevanjem. Nastala je knjiga, kjer že sami naslovi in podnaslovih poglavij lucidno vabijo bralke in bralce: Agn, ret pa kače niso za igrače (Spolnost od začetka 20. stoletja do 1960), Dekle in hlapci (Več je uridn kmečk ime kot šuštarjev taužnt), Kolikor jih bo bog dal (Tak kot sma bl navajen), Preden se oženiš, pošlji ušesa med ljudi), Za smrt je ni rože na vrt ... V knjigi najdete še zapise o otroštvu pred drugo svetovno vojno in po njej, o tem, kako so se po vojni hiše zidale . O tem, kako je nastala ta zanimiva knjiga in o življenju nekoč, bo tekla beseda z Mileno Miklavčič dan po veliki noči, v torek, 29. 3. 2016 ob 19.30 v prostorih Muzikafeja, Vrazov trg 2. Liljana Klemenčič »V gorici - - -« je ihtel Boštjanek in se zvijal pod udarci. Po glavi je padlo, ker je ostali del telesa stiskal v kot pod cunje. »Kje ste bili?« se je obrnil nato viničar proti Pavli in Micki. Potegnil je vsako nekajkrat čez hrbet, da sta s tenkimi glasovi zacvilili. »Kje ste bili, sem vprašal,« je buljil v njiju. Pes se je potegnil s povešeno glavo in repom pod klop in opazoval iz teme. Tu pa tam se je obliznil okrog gobca. »V grabici smo sedeli!« je zastokala Pavla. »Pa grozdje ste kradli, ne?« je zapičil še bolj divji pogled v njo. »Ja-aaaa!« je zatulila pod ostrimi bolečinami in se vlekla pod cunje. »Vam bom že pomagal! Tako me ubogate?« Vse vprek je padala brezovka in se ni menila za obraze, ne za roke, ne za noge. Strgal je cunje z njiju ter ju mlatil po skoraj golih telesih; le tenka srajčka ju je ode-vala. Brezovka je divje pela zdaj nad tem zdaj nad onim: padala po dekletcih in fantkih pri peči. Nadaljevanje prihodnjič Futsal Tomaž Trčko novi prvoligaš Strani 12 Kegljanje Ptujske kegljačice tik pod vrhom Stran 12 Strelstvo Kovinar Ormož petič pokalni prvak Slovenije Stran 13 Badminton Na Ptuju atraktiven rekreativni turnir Stran 13 Nogomet VSuperligi troboj za vrh? Stran 14 Športnik leta Na Hajdini Maja in Nika, v SI. Gor. Lana in Gregor Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, reprezentanca Prvoligaši na odmoru, aktivna reprezentanca Slovenski prvoligaši konec tedna ne bodo igrali ligaških tekem, na vrsti je reprezentanca. Ta se je v sredo pomerila v Kopru z Makedonci (1:0, Bezjak), v ponedeljek bo gostovala še v Belfastu, pri Severni Irski. SLOVENIJA - MAKEDONIJA 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Bezjak (58.) SLOVENIJA: Oblak, Cesar, Al. Struna (od 46. Samardžic), Skubic, Jokic, Krhin (od 89. Vrhovec), Kurtic, Zajc (od 87. Jelenič), Verbič (od 63. Kirm), Iličic (od 46. Birsa), Bezjak (od 70. Novakovic). Selektor: Srečko Katanec. Selektor Katanec je vpokli-cal nekatere novince in sesta- vlja ekipo za nov ciklus - jeseni se bodo začele kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v Rusiji leta 2018 (Slovenci so v skupini z Anglijo, Litvo, Slovaško, Škotsko in Malto). Prvo ime srečanja je bil strelec edinega zadetka Roman Bezjak (Reka), pred selektorjem pa je še veliko dela, da bo ekipo postavil na nivo, ki se od reprezentance pričakuje. To je po srečanju priznal tudi sam: »Čestitke fantom za zmago. Zmagati je vedno lepo, čeprav to na prijateljskih tekmah zame ni primarna stvar. Z uvodnimi 15, 20 minutami nisem bil zadovoljen, nismo bili igrivi. Potem je bilo malo bolje, priigrali smo si tri lepe priložnosti. V drugem polčasu smo igrali bolje, fantje so pokazali igrivost, tako da smo zasluženo zmagali. Pristop fantov in odnos sta bila prava. Moramo pa, seveda, še delati, delati, delati.« Vuk: »Koper je storil napako« V drugem delu sezone je že prišlo do prve zamenjave na trenerski klopi, Slavka Matica je pri Kopru zamenjal dosedanji pomočnik Milan Obrado-vic. Glede na to, da je Matič pred časom uspešno deloval pri Zavrču, smo za mnenje zaprosili Mirana Vuka. »Matic ni krivec za slabše igre Kopra, saj ima na novo sestavljeno ekipo. Zame je on odličen trener in dober človek, zato me- nim, da je Koper v tem primeru storil napako,« je odgovoril prvi mož prvoligaša iz Zavrča. Zavrč je v četrtem poskusu le vknjižil prvo spomladansko zmago, ki bo igralcem zagotovo dodatna spodbuda pred naslednjimi ligaškimi izzivi (Zavrč - Koper, nedelja, 3. 4., ob 16.55). Varovanci Ivi-ce Solomuna so v Krškem še drugič v sezoni mrežo ohranili nedotaknjeno, z nekaj dobrimi obrambami se je izkazal vratar Marko Ranilovič. Zavrčani bodo reprezentančni premor izkoristili za treninge, v petek pa bodo na igrišču v Stojncih ob 15. uri odigrali tudi prijateljsko srečanje s hrvaškim prvoligašem Interjem iz Zaprešiča. JM _I_ Marko Ranilovič, vratar Zavrča Foto: Črtomir Goznik Nogomet • 2. slovenska liga Aluminij - Drava znova ob prvomajskih praznikih S tekmami 18. kroga se je končala druga tretjina prvenstva v 2. ligi. Glede na trenutno stanje na lestvici se je tudi oblikoval razpored za zadnjih devet krogov, v katerih bodo imele ekipe od 1. do 5. mesta pet tekem doma in štiri v go-steh, od 6. do 10. mesta pa ravno obratno - štiri doma in pet v gosteh. Drava in Aluminij sta med prvimi, saj Drava zaseda 2., Aluminij pa 4. mesto (ker so imele ekipe od 4. do 6. mesta enako število točk, o Spored tekem Drave in Aluminija do konca sezone: 19. krog: Drava - Tolmin, Aluminij - Ankaran; 20. krog: F. Veržej - Aluminij, Zarica Kranj - Drava; 21. krog: Drava - Ankaran, Aluminij - Roltek Dob; 22. krog: Aluminij - Šenčur, F. Veržej - Drava; 23. krog: Drava - Roltek Dob, Triglav Kranj - Aluminij; 24. krog: Aluminij - Drava; 25. krog: Drava Kranj -Triglav Kranj, Kalcer Radomlje - Aluminij; 26. krog: Drava Ptuj -Šenčur, Aluminij - Tolmin; 27. krog: Zarica Kranj -Aluminij, Kalcer Radomlje - Drava. vrstnem redu ni odločala gol razlika, ampak medsebojne tekme - v tem segmentu je bil Aluminij boljši od Doba in Veržeja, op. a.). Po razporedu bo tretji in zadnji lokalni der-bi med Aluminijem in Dravo v tej sezoni odigran v Kidričevem, in sicer med prvomajskimi prazniki. Ljubitelji nogometa na širšem ptujskem območju so v soboto resnično prišli na svoj račun, saj so v lepem vremenu spremljali razburljivo tekmo Drava - Aluminij (1:1), v kateri je končna odločitev padla v zadnjih minutah tekme. »Najpomembnejši je pošten odnos, da garaš do konca tekme. Gledalci znajo to ceniti in se potem vračajo na stadione. To je pa tisto, kar si vsi tisti, ki delamo v nogometu, želimo,« je po tekmi povedal Nastja Čeh, strelec izenačujočega zadetka za Dravo v zadnji minuti: »Za nas ta remi ne spremeni popolnoma ničesar; še naprej dokazujemo, da smo dobra ekipa in da smo zasluženo pri vrhu 2. lige. Kakšno mesto si želimo zasesti ob koncu? Radi bi bili med prvimi petimi, če pa bo možnost poseči višje, jo bomo zgrabili z obema rokama.« Kidričani glede na potek srečanja na koncu niso bili najbolj zadovoljni z remijem, a so to sprejeli kot dobro šolo. »Na Ptuj smo prišli odigrat odprto tekmo, edini namen je bil zmaga. Bili smo blizu nje, a smo bili na koncu kaznovani zaradi nerazumljivega padca v igri. Kljub temu je točka boljša od poraza, na zmagali (2. krog: 2:1 na Ptuju) in enkrat remizirali (11. krog: 2:2 v Tolminu), popolnega izkupička si želijo tudi v tretje. Zanimiva je statistika s srečanj Kidričanov in Ankaranča-nov: obe srečanji v sezoni sta se končali brez zadetkov. Bodo to tradicijo porušili v tretje? JM 2. SNL, 19. krog: Drava - TKK Tolmin, Aluminij - Ankaran, obe v sobota, 26. 3., ob 16.00 Rokomet • 1. NLB Leasing liga Gorenje na Hardeku že v petek Le še trije krogi nas ločijo do konca rednega dela sezone, nato bo šest najvišje uvrščenih ekip nadaljevalo sezono v Ligi za prvaka. Teoretično je še osem ekip v boju za uvrstitev med šest najboljših ekip v državi, med njimi so tudi trenutno osmo-uvrščeni Ormožani: »Škoda za težave s poškodbami, ki so nam preprečile uvrstitev v Ligo za prvaka. Teoretične možnosti za šesto mesto še obstajajo, vendar bi bilo treba dobiti vse tri preostale tekme,« nam je povedal trener Saša Prapotnik, ki je vesel vrnitve na rokometno igrišče kapetana Bojana Čudiča. Do konca Ormožane čakajo tekme proti Gorenju, Izoli in Do-bovi, žal pa jih bodo odigrali brez Žurana, Kocbeka in Ozmeca. Zavedajo se, da bo na kolena težko položiti že prvega tekmeca, ki v petek, 25. marca, ob 19.00 prihaja na Hardek. To so Velenjčani, ki v zadnjem mesecu igrajo v odlični formi: »Prav zanimivo bo videti, kakšen odpor jim lahko nudi naša ranjena četa. Verjamem, da bo dvorana na Hardeku lepo polna, saj so Velenjčani poleg Celjanov glavni kandidati za naslov državnih prvakov. S fanti bomo dali vse od sebe in upam, da se bomo Velenjčanom upirali čim dlje časa. To je pred tekmo naš osnovni cilj,« je zaključil Prapotnik, ki ga že čez vikend čaka reprezentančna akcija v Kopru z letniki 2000 in mlajšimi. uk naslednjih tekmah pa lahko naš izkupiček še popravimo,« je povedal kapetan Aluminija Denis Topolovec. Drava in Aluminij gostita Tolmin in Ankaran Obe ekipi čakata v soboto ob 16. uri novi tekmi, Drava bo gostila ekipo Tolmina, Aluminij pa ekipo Ankarana. Pri tem bodo imeli Ptujčani nekoliko oteženo nalogo zaradi izostanka Aleša Čeha in Alena Romiha (kartoni). S Tolminom so v tej sezoni enkrat 12 Štajerski Šport petek • 25. marca 2016 Futsal • 2. SFL Tomaž novi prvoligaš S tekmama 18. kroga se je končala sezona v 2. SFL. Prvak je postala ekipa Tomaž Trčko, ki si je tako zagotovila napredovanje v 1. slovensko futsal ligo. Drugouvrščeno moštvo FK Zavas bo z zadnje uvrščenim moštvom 1. lige (Kix Ajdovščina) igralo dodatne kvalifikacije za napredovanje/ obstanek v 1. ligi. Ptujčani so v zadnjem krogu pred svojimi gledalci ugnali ekipo Zavas in osvojili končno, 7. mesto. Futsalerji Tomaža so sezono končali z remijem v Novi Gorici (3:3). »Umirjena tekma, ki ni odločala več o ničemer. Za nami je izjemna sezona, pred katero nismo pričakovali uvrstitve na sam vrh. Imamo mlado, nadarjeno ekipo, ki napreduje iz tekme v tekmo. Prva liga je pred nami in naš glavni cilj je zadržati jedro ekipe tudi v elitni druščini,« je po tekmi v Novi Gorici povedal trener Marjan Magdič. Petelini so se v elitno druščino vrnili po več kot desetih letih in trdnjava Hardek bo že čez dobra pol leta ob 2. SFL REZULTATI 18. KROGA: Gorica futsal klub - Tomaž Trcko 3:3 (0:0), Hiša Daril Ptuj - Futsal klub Zavas 8:7 (4:3), KMN Oplast Kobarid - ŠD Mlinše 2:3 (2:1), Futsal klub Stripy - KMN Velike Lašče 8:2 (1:0), Futsal klub Dobrepolje - Kebelj Pizze-rija Salama 0:5 (0:1). 1. TOMAŽ TRCKO 18 14 2 2 74:26 44 2. FK ZAVAS 18 11 1 6 85:52 34 3. FK STRIPY 18 10 1 7 84:54 31 4. VELIKE LAŠČE 18 10 1 7 62:60 31 5. KEBELJ 18 9 3 6 71:60 30 6. ŠD MLINŠE 18 8 3 7 65:67 27 7. HIŠA DARIL PTUJ 18 7 1 10 62:93 22 8. GORICA FK 18 6 3 9 61:67 21 9. FK DOBREPOLJE 18 4 1 13 61:94 13 10. KMN OPLAST 18 3 0 15 45:97 9 petkih pokala po šivih. Kot je bila zanimiva celotna sezona v 2. SFL, je bila zanimiva tudi pot futsalerjev Tomaža na zadnjo tekmo v Novo Gorico: »V Blagovici se nam je pokvaril avtobus in pot do Primorske smo nadaljevali z osebnimi avti. Naši navijači so na tekmo prispeli šele v 2. polčasu. Tudi te tegobe nas niso zaustavile, da smo visoko v zrak dvignili pokal za osvojitev prvega me- Atletika Ptujskim atletom veteranom v Ljubljani deset medalj Trenerska trojka ekipe Tomaž Trčko se veseli napredovanja v 1. ligo. sta v drugoligaški karavani. Nimam drugih besed kot to, da sem ponosen na svoje fante, svoja kolega Mateja Gajser-ja in Dušana Bohinca ter vse druge, ki nam stojijo ob strani, da klub lahko nemoteno tekmuje,« je s solzami sreče v očeh še povedal Magdič. Varovanci trenerja Marjana Magdiča in Mateja Gajserja so naslov prvakov osvojili Kegljanje • KK Drava Ptuj Ptujske kegljačice tik pod vrhom 2. SKL vzhod (ž) 1. REMOPLAST 12 9 2 1 20 2. FUŽINAR PE 12 8 0 4 16 3. DRAVA 12 8 0 4 16 4. NAFTA 12 6 0 6 12 5. ŠOŠTANJ 12 5 1 6 11 6. RUŠE 12 4 1 7 9 7. KOROTAN 12 0 0 12 0 Drava Ptuj - Nafta 6:2 (2913:2761) DRAVA PTUJ: Fridl 484, Štampfer Golob 474, Plajnšek 496, Kozoderc (60 metov) 220, Kramberger 511, Pavlič 495, Kavčič (60 metov) 233. Na zadnji tekmi sezone 2015/16 se je predstavilo vseh sedem članic ptujske ženske kegljaške vrste. Njihove tekmice so bile članice Nafte, ki tokrat niso bile dorasle tekmice domači vrsti. Ptujčanke niso bile preveč razpoložene za igro, saj je edina presegla mejo 500 podrtih kegljev Marina Kramberger (511). Ostale igralke so nastopile solidno in tudi takšen nastop je bil dovolj za gladko zmago. To je bila za žensko vrsto KK Drava v 2. ligi vzhod v dvanajstem nastopu osma zmaga, ki jim je prinesla končno 3. mesto. O uvrstitvi in igrah je vodja ptujskih keglja-čic Nada Fridl dejala: »Zelo sem zadovoljna z igrami svojih soigralk, saj smo kar dobro odigrale celotno sezono. Tretje mesto je za nas dobro in v skladu z našimi realnimi pričakovanji.« Ptujski kegljači sezono končali na tretjem mestu DRAVA PTUJ - FALA 6:2 (3106:3004) DRAVA PTUJ: Podgoršek 489, Premzl 533, Murko 518, Čeh 519, Čuš 487, Golob 560. Članska ekipa Kegljaškega kluba Drava je z dvema zmagama zaključila tekmovalno sezono 2015/16 v 1. ligi OTS Maribor. Ptujčani so najprej prepričljivo, z 10 točkami naskoka pred ekipo Zavasa z Vrhnike. Petelini so od 54 možnih točk zbrali 44 točk -bili so 81 % uspešni. Čestitke Petelinom za izjemno sezono! Sezona pa še ni končana za selekcijo U19, ki ji odlično kaže in se bo borila za najvišja mesta v državi v tej starostni skupini. JM, UK Veteransko prvenstvo v metih Slovenski atleti veterani so v soboto tekmovali na štadionu v Šiški na prvenstvu Slovenije v dolgih metih. Ob standardnih atletskih orodjih - kopju, disku in kladivu - imajo veterani še posebno disciplino, ki ima poreklo iz tekmovanj med škotskimi vasmi v davni zgodovini, in to je met gire (kratko, a težko kladivo, op. a.). Tekmovanje v Ljubljani je potekalo v lepem sončnem vremenu ob dobri udeležbi. Iz Atletskega kluba Ptuj so nastopali štirje veterani, ki so dosegli solidne rezultate in so skupno osvojili kar 11 medalj. V kategoriji M80 je bil Marko Sluga prvi v metu kopja z rezultatom 29,24 metra, v metu kladiva je vrgel 28,52 metra (državni rekord), giro pa je zalučal 12,34 metra. Drugi ptujski ve- Nogomet • NK Drava Srečanje župana z nekdanjimi nogometaši v 19. krogu v gosteh z 2:6 premagali Ceršak 3., z enakim rezultatom pa v zadnjem 20. krogu še ekipo Fale. Na obeh tekmah je bil najboljši posameznik najmlajši član ekipe Robi Golob, ki je na zadnji tekmi v prvih 60 lučajih podrl kar 304 keglje, žal pa mu je v nadaljevanju koncentracija močno padla in s prvo 600 ni bilo nič. Na njo bo treba počakati na naslednjo sezono, kakor tudi na napad na preskok v višjo ligo tekmovanja. V tej sezoni je namreč Drava zasedla končno 3. mesto v 1. ligi OTS Maribor, kar je soliden izkupiček sezone, saj je prvo mesto zasluženo pripadlo ekipi Lokomotive, ki si je tako priborila nastop v kvalifikacijah za 3. državno ligo. Za Ptujčane je bilo dosegljivo 2. mesto, vendar so, glede na to, da je bil Dani Kozo-derc, eden njihovih najboljših igralcev, celo drugo polovico sezone odsoten zaradi poškodbe, tudi s tretjim mestom zadovoljni. David Breznik V restavraciji Gastro je bil v torek poseben dogodek, saj je imel župan mestne občine Ptuj Miran Senčar srečanje z nekdanjimi nogometaši Drave. Glavna beseda govornikov - župana, predsednika NK Drava Petra Zajška, urednice zbornika Dajmo plavi, dajmo Drava Marije Hernja Masten, vodje projekta Borisa Pergerja, prvega selektorja slovenske nogometne reprezentance dr. Zdenka Verdenika in aktualnega kapetana NK Drava Nastje Čeha - je bila namenjena najpopularnejši igri na svetu, ki ima svojo pomembno vlogo tudi v najstarejšem mestu v Sloveniji. Pregleda nogometne zgodovine na Ptuju se je v letih 2012 in 2013 lotila majhna ekipa ljudi, ki je naredila ob-sežem zbornik Dajmo plavi, dajmo Drava. Podnaslov zbornika je 80 let nogometne Drave Ptuj 1933-2013 in 100 let igranja nogometa na Ptujskem. Ta je razdeljen na tri dele in ga je natančno skozi besedo ter spremljajoče fotografije predstavila urednica Marija Hernja Masten. Gostitelj srečanja župan Miran Senčar je ob tem dogodku povedal: »Odločil sem se, da priredim manjši sprejem za tiste nogometaše, ki so veliko pripomogli k razvoju te igre na Ptuju. Vemo, da je bil pred časom izdan zbornik Dajmo plavi, dajmo Drava, verjamem pa, da se je nogomet pri nas igral tudi že prej. Mislim, da je prav, da smo počastili ta dva jubileja in da smo se teran Ivan Klarič je bil prvi v kategoriji M70 v metu kopja z rezultatom 22,60 metra in drugi v metu diska z znamko 23,86 metra. Tri prva mesta je v Ljubljani v kategoriji M60 osvojil Dušan Koren. Prvi je bil v metu kopja z rezultatom 37,76 metra, v metu kladiva z metom 33,88 metra in v metu gire z izidom 13,26 metra. Najmlajši izmed ptujske veteranske četverice Miki Prstec je bil prav tako trikrat prvi, saj je zmagal v kategoriji M55 v metu diska z razdaljo 33,03 metra, v metu kladiva z rezultatom 33,97 metra in v metu gire z rezultatom 13,28 metra. Vsi štirje člani AK Ptuj so pokazali svojo dobro pripravljenost na prvenstvu Slovenije v dolgih metih, ki je bilo za nekatere pripravljalna tekma pred nastopom na zimskem evropskem prvenstvu v Anconi. David Breznik zahvalili vsem tistim, ki so zaslužni, da se je nogomet na Ptuju razvijal. Vemo, da je nogomet šport številka ena na svetu in zagotovo je šport številka ena tudi na Ptuju. To lahko vidimo tudi po tem, koliko mladih članov ima NK Drava Ptuj, ki so v večini zelo uspešni, kar pomeni, da se za prihodnost nogometa na Ptuju ni bati.« Med uradnimi govori so svoje znanje prikazali tudi trije mladi nogometaši iz ptujske nogometne šole, ki so dobili od navzočih nogometnih legend bučen aplavz. Nekdanji ptujski nogometaši so bili zelo veseli županove geste, da za njih pripravi posebno srečanje, na katerem so se srečale generacije igralcev, ki so se med seboj obujale spomine na njihove aktivne športne dni, ko so pustili neizbrisen pečat v ptujski nogometni zgodovini. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Utrinek s prireditve petek m 25. marca 2016 Šport mladih, rekreacija Štajrnhi 13 Strelstvo • 6. turnir državnih mladinskih lig - Ljubljana Kovinar Ormož pokalni prvaki Slovenije - petič Foto: Simeon Gönc Strelci Kovinarja iz Ormoža so v Ljubljani dosegli nov velik uspeh, saj so si še petič priborili naslov pokalnih prvakov Slovenije (puška + pištola), z leve strani Matic Slavinec, spredaj Metka Podgo-relec, Anja Fras in Nuša Žnidarič, v sredini Žan in Rok Tomažič s trenerjem Stivenom Vočancem ter v ozadju članski prvak 1. A DL Kevin Venta in Matjaž Pleh. V nedeljo se je v Ljubljani z zadnjim šestim turnirjem končala letošnja sezona mladinske državne lige, najbolj kakovostnega in množičnega tekmovanja za mlade strelske naraščajnike, ki se pripravljajo na letošnji vrhunec sezone - DP Trbovlje (člani in mladinci) in DP Turnišče (kadeti in mlajši), v začetku aprila. Med več kot 300 nastopajočimi mladimi strelci so se zelo izkazali Ptujčani s tremi odličji ter Juršinci in Kovinar Ormož s po enim. Slednji pa so velik uspeh dosegli v skupnem seštevku, kjer so po lanskem četrtem mestu še petič osvojili prestižni naslov pokalnih prvakov Slovenije (puška in pištola). Velik uspeh z ubranitvijo naslova pokalnih prvakov Slovenije s pištolo (t. i. mali pokal) pa so dosegli tudi Ptujčani, ki so po lanskem tretjem mestu tokrat osvojili 5. mesto v skupnem seštevku velikega pokala. Ptujčani s srebrom do 2. mesta Med kadeti s pištolo so se znova odlično odrezali Ptujčani, ki so s ponovitvijo svojega najvišjega ekipnega rezultata v sezoni (1067) Petkrat 6:2 Podjetniška liga se nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo, tako bo tudi naslednji teden, le da bodo tekme v torek in sredo. V tem krogu je bil prevladujoči rezultat 6:2, oz. 2:6, saj se je tako končalo kar pet od šestih srečanj. Zmagovalci kroga so tako člani ekipe Da-MoSS, ki so slavili 7:1. Najboljši ekipni rezultat je dosegla ekipa Dokl gostinstvo (2754), tri ekipe so presegle mejo 2600 podrtih kegljev. Med posamezniki se na stara pota vrača »Profesor«, ki je bil prepričljivo najboljši posameznik kroga. V skupnem seštevku najboljših posameznikov je že tretji, vodi pa Miran Halade-ja (SKEI Ptuj). Eden od zmagovalcev kroga je Gregor Spačal, ki je v zadnji igri dosegel rezultat 287. REZULTATI 5. KROGA: Radio-Tednik Ptuj - Saubermacher Slovenija 6:2, Talum - Gostišče Iršič 2:6, Elektro Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik) 818, 2. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 756, 3. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 736, 4. Borut Srečkovič (Restavracija PAN) 724, 5. Joži Mohorič (Radio-Tednik) 723, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 720, 7. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 700, 8. Grega Tuš (Dokl gostinstvo) 697, 9. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 694, 10. Zvonko Čerček (Talum) in Jože Vaupotič (VGP Drava) oba 687. osvojili 2. mesto in zaostali le za Škofjeločani, ki so zmagali z najvišjim rezultatom v sezoni s 1073 krogi. Ptujčani so v sezoni osvojili dve zmagi, dve drugi, eno tretje in eno četrto mesto ter v skupnem seštevku s 100 točkami osvojili 2. mesto. Zmagala je ekipa Škofje Loke (108), najboljši rezultat v sezoni pa so v zaključku dosegli tudi Juršinčani, ki so osvojili 7. mesto, v skupnem seštevku šesti s 53 točkami. Med posamezniki je z izenačenjem najboljšega rezultata v sezoni (373) zmagal Matija Demšar iz Škofje Loke, najvišjo uvrstitev v sezoni pa si je s 359 krogi pristreljal mi-klavški strelec Žan Bogša, ki je v skupnem seštevku osvojil 10. mesto. Dobrega streljanja so se znova veselili tudi Ptujčani Rok Bezjak 358, Ino Zorec 356 in Nik Volgemut 353, ki so osvojili 5., 7. in 9. mesto, v skupnem seštevku na 7., 6. na 8. mestu s povprečnim rezultatom od 347-355 krogov. Do odličja v skupnem seštevku je najboljšemu Inu Zorcu zmanjkalo dobrih šest krogov na turnir. 17. Žan Habjanič J KM 331, 24. Mitja Vučina 309, 25. Nejc Horvat 300, oba SD Juršinci. Med kadetinjami se je uspeha sezone veselila Maribor - Dokl gostinstvo 2:6, Perutnina Ptuj - DaMoSS 1:7, Tiskarna Ekart - Restavracija PAN 2:6, Casino Poetovio -VGP Drava 2:6. Tekma Bowling center Ptuj - SKEI Ptuj bo odigrana naknadno. Prosta je bila ekipa Tames. 1. DOKL GOSTINSTVO 5 2754 34 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 5 2697 25 3. TAMES 4 22 4. VGP DRAVA 5 2686 22 5. DAMOSS 4 2310 21 6. BOWLING CENTER PTUJ 4 19 7. TALUM 4 2488 19 8. RADIO-TEDNIK PTUJ 5 2618 19 9. RESTAVRACIJA PAN 5 2441 18 10. SKEI PTUJ 3 17 11. TISKARNA EKART 4 2327 15 12. CASINO POETOVIO 4 2410 12 13. ELEKTRO MARIBOR 3 2479 6 14. SAUBERMACHER SLOV. 4 2346 6 15. PERUTNINA PTUJ 5 2131 1 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) povprečje 184,8, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 184,1, 3. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 183, 4. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 180,9, 5. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 180,5, 6. Robert Šegula (Tames) 179,1, 7. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 178,8, 8. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 178,7, 9. Grega Tuš (Dokl gostinstvo) 178, 10. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 177,3. Pari 6. kroga: torek, 29. 3., ob 19.00: VGP Drava - Dokl gostinstvo, Radio-Tednik Ptuj - SKEI Ptuj, Tiskarna Ekart - Gostišče Iršič, Restavracija PAN - Tames; sreda, 30. 3., ob 19.00: Elektro Maribor -Perutnina Ptuj, Casino Poeto-vio - Saubermacher Slovenija, Talum - Bowling center Ptuj. Prosta je ekipa DaMoSS. JM juršinska strelka Julija Lajh, ki je s 349 krogi osvojila srebrno odličje in se v skupni razvrstitvi uvrstila na 6. mesto s 102 točkama. Zmagala je reprezentantka Anja Prezelj iz Železnikov s 359 krogi, ki je osvojila tudi prepričljiv naslov prvakinje. Z najboljšim rezultatom v sezoni s 339 krogi se je dobro odrezala tudi Ptujčanka Vita Volge-mut, ki je osvojila 6. mesto, do odličja ji je zmanjkalo šest krogov, v skupnem seštevku 12. z 59 točkami na treh turnirjih. 13. Sandra Kumer 319 krogov, Juršinci, skupno 9. s 86 točkami. Ptujski mladinci 3.skupno Med mladinci s pištolo so se Ptujčani s 1055 krogi in srebrom veselili petih stopničk v sezoni in z 91 točkami (lani najboljši) so bili tretji v skupnem seštevku. Z dvema krogoma prednosti pred Ptujčani so bili boljši le Ško-fjeločani. Skupni prvaki med mladinci - Brežičani (102) so s 1052 krogi osvojili 3. mesto, 5. Kovinar Ormož 1035, skupno 4. s 75 točkami. Med posamezniki je fantastično zmago s 384 krogi slavil najboljši v skupnem seštevku Jože Če-per z Vremščice, ki je slavil šest zaporednih zmag. S 365 krogi si je druge stopničke v sezoni priboril najboljši Ptuj-čan Tadej Širec, ki je v skupnem seštevku po lanskem bronu tokrat osvojil 5. mesto s 113 točkami, do skupnega odličja pa mu je zmanjkalo 5 točk. Z najboljšim rezultatom v sezoni, s 357 krogi, je 6. mesto osvojil drugi Ptuj-čan Oskar Tasovac Ivezic, 19. Valentin Luževič 333, v skupnem seštevku na 12. in 11. mestu. Ormoška brata Žan in Rok Tomažič sta s 349 in 337 krogi osvojila 10. in 16. mesto, skupno 9. in 16. Med mladinkami je zma- Na šestih badminton igriščih športne dvorane Gimnazije Ptuj je bil v soboto po dolgem času na Ptuju izveden turnir v badmintonu. Badminton klub Ptuj je pripravil rekreativni turnir v dvojicah - Ptuj Open 2016. Šlo je za prvo izvedbo tekmovanja v tej zelo dinamični igri, na katerem so igrale moške dvojice skupine A, moške dvojice skupine B, ženske dvojice in mešane dvojice. Nastopilo je 31 parov iz Maribora, Ljubljane, Ljutomera, Lendave, Slovenj Gradca, Kungote in Ptuja ter tekmovalci iz Hrvaške - iz Zagreba, Bjelovarja in Varaždina. Po samem tekmovanju je predsednik BK Ptuj Dušan Bosilj povedal: »Z udeležbo na tekmovanju smo zelo zadovoljni, saj je na Ptuj prišlo veliko naših najboljših rekreativnih igralcev badmintona Skupni rezultati 2015/16: veliki pokal Slovenije l.SD Kovinar Ormož 114 2. SD Grosuplje 108 3. SD Dušana Poženela Rečica 89 4. SD Škofja Loka 74 5. SK Ptuj 72 6. SK Brežice 71 12. SD Mesto Ljutomer 43 18. SD Juršinci 33 21. SD Kidričevo 28 23. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 26 30. SD Tovarne sladkorja Ormož 17 43. SD Franca Lešnika Vuka HV 3 Mali pokal Slovenije pištola 1. SK Ptuj 72 2. SK Brežice 71 3. SD Škofja Loka 63 4. SD Dušana Poženela Rečica 59 5. SD Kovinar Ormož 51 9. SD Juršinci 33 10. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 26 20. SD Kidričevo 8 Mali pokal Slovenije puška 1. SD Grosuplje 69 2. SD Kovinar Ormož 63 3. SD I. Pohorski bataljon Ruše 50 4. SD Mesto Ljutomer 43 10. SD Olimpija 30 16. SD Kidričevo 20 21. SD Tovarne sladkorja Ormož 17 gala rečiška strelka Jagoda Tkalec s 368 krogi, pred Ka-mničanko Ivano Davidovič (361) in ormoško strelko Kovinarja Aleksejo Vignjevic s 349 krogi. Takšna pa je bila razvrstitev tudi v skupnem seštevku. Ormožani najbolje letos V kadetski konkurenci s puško je zmago slavil skupni zmagovalec, Rušan Patrik Jakopiček s 399,2 kroga. Osebni rekord v sezoni je s 391,7 kroga dosegel ormoški strelec Kovinarja Matic Slavinec, ki se je v skupnem seštevku uvrstil na visoko 6. mesto z 98 točkami, do odli-čja pa so mu zmanjkali le dobri trije krogi povprečno na in dobri igralci iz sosednje Hrvaške. Videli smo zanimive in kakovostne dvoboje, v katerih so se dobro odrezali tudi nekateri domači igralci.« Skupno je imel ptujski klub v vseh kategorijah prijavljenih šest parov, ki so osvojili turnir. Kidričevski strelci Ivo Cicmanovič Zimet, Žan Gojkošek, Mihael Mikolič Sobotič, Domen Širovnik in Tilen Vuk so s 389.3, 383.1, 379.3, 376.6 in 355.9 kroga osvojili 9., 13., 16., 18. in 34. mesto, v skupni razvrstitvi pa so si priborili 9., 11., 20., 13. in 34. mesto. Ligaške točke si je s 17. mestom priboril tudi vitomarški strelec Jan Soto Vargas s 376.8 kroga, v skupnem seštevku 10. Med kadetinjami je peto zmago v sezoni slavila zmagovalka v skupnem seštevku, Rušanka Urška Hrašovec s 400,4 kroga, najvišjo uvrstitev je med ormoškimi strelkami Kovinarja dosegla Metka Podgorelec s 382.8 kroga na 10. mestu, 14. Nuša Žnidarič 374.5, 17. Anja Fras 351.7 kroga. V skupnem seštevku so Ormožanke v svoji prvi sezoni osvojile 14., 21. in 17. mesto. V ekipni razvrstitvi so tretjo zmago v sezoni dosegli Rušani s 1185,8 kroga, najboljši rezultat v sezoni je dosegla ormoška ekipa Kovinarja, ki je s 1149.0 kroga za dobrih 14 krogov zaostala za odličjem. Ormožani so v skupnem seštevku osvojili 8. mesto (37 točk), še bolje pa so se odrezali Kidričani, ki so s 65 točkami osvojili 5. mesto, na zadnjem turnirju pa so si eno drugo in dve tretji mesti. Med moškimi dvojicami B sta bila med 13 pari druga Andrej Hebar in Bojan Mi-hajlovič ter tretja Aleš Men-hart in Peter Artenjak, V kategoriji mešanih dvojic je ptujska igralka Rahela Jur- z enakim rezultatom kot Or-možani priborili 6. mesto. Najboljši Ljutomerčanki Med mladinci s puško je petič v sezoni slavil skupni prvak Žan Kelenc iz Črenšovcev s 413,5 kroga. Med Ormožani sta se najvišje uvrstila Metod Rakuša (TSO) in Žan To-mažič s 387.6 in 385.8 kroga na 18. in 19. mesto, 22. Aljaž Čučko 383 7, 24. Rok Toma-žič 379.5, 28. Matjaž Pleh 374.8 kroga. Med mladinkami je z drugo zmago v sezoni slavila letošnja prvakinja Grosu-peljčanka Klavdija Jerovšek (409.1), najboljša ljutomerska strelka pa je bila tokrat Sandra Kaučič s 402,1 kroga na 5. mestu, 9. Nuša Špindler 398.4, ki je v skupnem seštevku osvojila 6. mesto in s 96 točkami za odličjem zaostala v povprečju dobre tri kroge na turnir. Ekipno zmago (enako tudi v skupnem seštevku) so dosegli Grosupeljčani s 1221,8 kroga, pred Cerknico 1220,4 in Črenšovci 1214,9 krogi, 5. Kovinar Ormož 1140,1 kroga, ki so bili peti tudi v skupni razvrstitvi z 58 točkami, 6. Mesto Ljutomer 50 točk, 8. SD Tovarne sladkorja Ormož 27 točk. Simeon Gonc Zmagovalci po kategorijah: moške dvojice, skupina A: Daniel Klančar in Jon Kahvedžič (BK Branik Maribor); moške dvojice, skupina B: Tibor Javurek in Zvoni-mir Presečan (BK Sokol Bjelovar); ženske dvojice: Lidija Doko in Maja Žubrinič (BK Flex Zagreb); mešane dvojice: Daniel Klančar (BK Branik Maribor) in Mojca Škof (BK Železničar Maribor). šič Cizerl skupaj z Jonom Kahvedžičem (BK Branik Maribor) osvojila tretje mesto. Iz BK Ptuj, ki ima redne termine vadbe na OŠ Breg in občasne v športni dvorani Mladika, so na domačem turnirju igrali še Dušan Bosilj, Zvonko Janžekovič, Miha Petrovič, Kristijan Krajnc in Ulrike Polanec. David Breznik Bowling m Podjetniška liga Badminton • Rekreativni turnir na Ptuju Atraktiven badminton turnir 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 25. marca 2016 Nogomet • Superliga Troboj za vrh? Konec tedna se bo s tekmami 13. kroga nadaljevalo tudi prvenstvo v Superligi. Večina ekip že komaj čaka na prve spomladanske tekme, ki prinašajo še enajst krogov (šest rednega in pet razigravanja za prvaka in obstanek), kjer se lahko zgodi še marsikaj, res pa je, da je trenutno vodilna trojica Stojnci, Cirkulane in Bukovci v precejšnji prednosti proti drugim tekmecem. Že uvodni krog nadaljevanja prinaša super derbi med drugo- in prvo-uvrščeno ekipo, pomerila se bosta namreč soseda Cirkula-ne in Stojnci, kar bo odločilo o vodilni poziciji lige in tudi sicer lahko glede na razmeroma majhno število tekem do konca prvenstva praktično v vsakem krogu pričakujemo vsaj eno »derbi« tekmo. Stojnci pozimi niso kadrovali veliko, obenem pa tudi glede na dolgoletne izkušnje v 3- ligi ostajajo med glavnimi kandidati za naslov prvaka. Tudi Cirkulane pod vodstvom Mirana Ljubca kandidirajo za sam vrh, ekipa je glede na prvi del prvenstva povsem prenovljena in lačna samega vrha. Tudi Bukovci merijo na sam vrh, nato pa točkovno sledi kar dolg premor, kjer bo imela po mnenju poznavalcev glavno besedo Gerečja vas, ki se je izjemno okrepila in kani mešati štrene prav pri vrhu. Prvi del prvenstva so visoko končali tudi zeleni iz Središča, ki pa bodo to pozicijo težko zadržali. Smele načrte za drugi del prvenstva namreč gojijo tako na Hajdini kot v Sloven- Foto: Črtomir Goznik V soboto se začenja spomladanski del prvenstva v Superligi MNZ Ptuj. ski Bistrici, kjer načrtujejo skok navzgor. Končnica jeseni je minila v znamenju Apač, kjer bodo skušali nadaljevati v tem slogu, Ormož in predvsem Tržec pa bosta skušala čim večkrat presenetiti in tako obstati v ligi, kar pa ne bo prav lahka naloga. Nedvomno nas čaka nadvse zanimiva pomlad, kjer bo na voljo dokaj skromno število točk in preveč spodrsljajev ne bo mogočih. Praktično na vsaki tekmi bodo točke štele dvojno, popravnih izpitov bo malo in prav zanimivo bo videti, kdo se bo na koncu uvrstil v 3. ligo-sever in kdo bo tisti, ki se bo vrnil v 1. razred MNZ Ptuj. tp Nogomet • NK Hajdina Z malo sreče pod vrh Konec tedna bodo prvenstvo nadaljevali tudi »super-ligaši«, ki bodo odigrali 13. prvenstveni krog. Nogometaši Hajdine bodo doma gostili ekipo iz Apač, varovanci Mirana Klajderiča pa bodo seveda skušali uspešno začeti drugi del prvenstva. Pričakovanja kluba so bila pred začetkom letošnje sezone namreč nekoliko višja, kot kaže rezultat po polovici prvenstva, ko Hajdinčani zasedajo 6. mesto, toda zaostanek za 4. mestom je zgolj točka. Moštvo je priprave na nadaljevanje prvenstva začelo takoj po pustu, fantje so v večini trenirali trikrat tedensko, poleg tega pa so odigrali še nekaj tekem. Tekmeci so bili Skorba, Majšperk, Markovci in Dornava, v generalki pa še Cirkulane. Priprave so fantje v celoti opravili v domačem okolju na Hajdini, kjer so uporabljali tudi manjše igrišče z umetno travo in telovadnico v OŠ Hajdina. Klub večjih sprememb v igralskem smislu ni doživel. Pomembno je predvsem to, da so poškodbe v veliki meri sanirali igralci, ki so imeli težave v prvem delu prvenstva. Hajdino je zapustil zgolj Blaž Babšek, novinca pa sta Klemen Zorc in Alen Rajh. Jedro ekipe tako ostaja enako, kar je lahko razlog za optimizem pred preostalimi 10 krogi, ko so želje hajdinskih Nogometaši Hajdine bodo spomladanski del prvenstva začeli na 6. mestu. Foto: Matija Brodnjak Nogomet • Mlajše selekcije Liga deklet U-17 REZULTATI 13. KROGA: ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Rudar Škale 2:1 (2:0), Ajdovščina - Velesovo 3:1 (3:0), ŽNK Koroška - Fuži-nar 0:9 (0:6), ŽNK Maribor -ŽNK Krim MDC Group 1:0 (0:0). 1. ŽNK BELTINCI 11 9 2 0 56:7 29 2. ŽNK MSM PTUJ 12 9 2 1 48:9 29 3. FUŽINAR 12 8 3 1 40:6 27 4. ŽNK RADOMLJE 10 7 1 2 47:13 22 5. ŽNK MARIBOR 12 6 1 5 25:23 19 6. RUDAR ŠKALE 12 5 2 5 19:25 17 7. ŽNK KRIM 12 4 1 7 12:23 13 8. AJDOVŠČINA 12 4 1 7 21:34 13 9. VELESOVO 12 4 0 8 16:44 12 10. ŽNK KRKA 11 1 1 9 5:45 4 11. KOROŠKA 12 0 0 12 7:67 0 ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Rudar Škale 2:1 (2:0) ŽNK MSM PTUJ: Naja Miličic (Vita Čančer), Eva Vidovič, Ines Krajnc, Ines Sok, Ana Dobrikovic (Maša Šibila), Špela Pernek, Vita Žolek, Rika Herga, Neli Hofman, Eva Pernek, Hana Simonič. Trener: Uroš Šmigoc. Ptujske nogometašice U-17 ostajajo v sezoni 2015/16 še naprej neporažene na domačem igrišču. Že v prvem polčasu sta za domačinke po lepih izpeljanih akcijah zadeli Rika Herga in Ines Krajnc. Domače igralke so pokazale zelo borbeno in požrtvovalno igro, vendar pa je v igri Ptujčank še veliko rezerv. »Čestitke vsem puncam za resen pristop in prikazano igro, kljub temu da so nekatere igralke morale zaradi poškodb zaigrati tudi na neobičajnih igralnih mestih. Poškodovanim igralkam želimo čimprejšnje okrevanje in vrnitev na zelenice,« je po srečanju povedal trener domače vrste Uroš Šmigoc. Liga U-15 vzhod REZULTATI 18. KROGA: Žalec - Dravinja 1:6 (0:3), Drava Ptuj -Krško 1:3 (1:1), Celje - Gerečja vas Hajdina 0:0, Robert Koren Dravograd - Rudar Velenje 0:0, Aha Emmi Bistrica - MB Tabor 3:1 (1:0), Vipoll Veržej - Aluminij 0:1 (0:0), Maribor - Šampion 2:0 (0:0). 1. ALUMINIJ 18 16 2 0 96:6 50 2. MARIBOR 18 15 2 1 70:7 47 3. A. E. BISTRICA 18 11 5 2 44:16 38 4. VIPOLL VERŽEJ 18 11 3 4 34:15 36 5. CELJE 18 9 3 6 27:15 30 6. KRŠKO 18 7 6 5 29:16 27 7. ŠAMPION 18 8 2 8 31:29 26 8. DRAVA PTUJ 18 5 6 7 30:27 21 9. RUDAR VELEN. 18 6 3 9 23:34 21 10. DRAVOGRAD 18 4 5 9 24:39 17 11. DRAVINJA 18 5 1 12 15:58 16 12. GEREČJA VAS 18 3 5 10 10:34 14 13. MB TABOR 18 2 4 12 17:41 10 14. ŽALEC 18 0 1 17 2:115 1 UR nogometašev povezane z ligo za prvaka. Matic Ber, predsednik NK Hajdina: »V prvem delu sezone svojih ciljev in pričakovanj predvsem zaradi poškodb nismo uresničili, verjamem pa, da nam bo to uspelo v nadaljevanju. Seveda si želim predvsem zdravja za svojo ekipo, in če bo tako, upam v uspešno pomlad. Z malo sreče se lahko zavihtimo tik pod vrh, res pa bo za kaj takega potrebna konstantnost. Za vrh se bo po mojem mnenju borilo 5 ali 6 ekip, res pa imajo prva tri moštva že kar lepo prednost. Čaka nas zanimiv drugi del prvenstva, za Hajdi-no pa upam, da se bo dvignila na lestvici.« tp Nogomet ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■■ ■ Aluminijevi cicibani odlični v Ljubljani Mlajši cicibani NK Aluminij U-7 in U-8 so se udeležili tradicionalnega turnirja »Zmajčkovo gnezdo« v organizaciji NK Olim-pija. Dopoldan so na igrišče stopili najmlajši U-7 in v ligaškem delu premagali vse tekmece - Galič Orli s 3:0, Ajdovščino s 3:1 in Olimpijo z 2:1. Svojo zmagovito pot so nadaljevali v četrtfinalu (Škofja Loka 1:0) in polfinalu (Ajdovščina 1:0), šele v finalu jim je zmanjkalo moči proti ekipi Galič Tigri (1:3). Osvojitev 2. mesta na tako velikem turnirju je vsekakor lep uspeh, svoje pa je dodal tudi Tristan Trop (Aluminij) z osvojitvijo lovorike najboljšega strelca (8 zadetkov). Popoldan so tekme igrali leto starejši igralci U-8. Ekipa Aluminija je imela težak razpored, vendar so bili uspešni, saj so po vrsti ugnali NŠ Galič s 3:0, NK Domžale z 2:1 in Rudar Velenje z 1:0. V četrtfinalu so Kidričani premagali domači NK Olimpija (4:0), v polfinalu pa še enkrat ekipo NŠ Galič (1:0). Kljub odlični igri in številnim priložnostim so v finalu izgubili z Domžalami (0:1) in osvojili končno 2. mesto. Tudi v tej kategoriji je bil najboljši strelec turnirja iz vrst NK Aluminij - Tai Luka Modrič. UR Športni napovednik Nogomet .2SNL PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Drava Ptuj - TKK Tolmin, Aluminij - Ankaran, Kalcer Radomlje - Šenčur, Triglav Kranj - Zarica Kranj, Roltek Dob - Farmtech Veržej. 3. SNL SEVER PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Fužinar Noži Ravne - Podvinci Betonarna Kuhar, Brežice 1919 - AjDAS Lenart, Šmarje pri Jelšah - Šampion, Koroška Dravograd - Šmartno 1928, S. Rojko Dobrovce - Mons Claudius; SOBOTA ob 17.00: Radlje - Dravograd; PONEDELJEK ob 10.30: Videm - Maribor B. SUPERLIGA PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Cirkulane - Stojnci, Hajdina - Apače, Aha Emmi Bistrica - Tržec, Gerečja vas - Središče ob Dravi; PONEDELJEK ob 15.00: Bukovci - Ormož. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Boč Poljčane - Skorba, Markovci - Rogoznica, Leskovec - Gorišnica; PONEDELJEK ob 10.30: Lovrenc - Dornava Vrtnarstvo Kovačec. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Majšperk - Polskava, Pragersko - Hajdoše, Slovenja vas - Makole, Grajena - Zgornja Polskava. Rokomet • 1. A DRL (m) 24. KROG: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje (PETEK ob 19.00). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 13. KROG: NTK Ptuj - NTK Letrika (SOBOTA ob 17.00) Kikboks • 1. krog DP na Ptuju Klub borilnih veščin Ptuj organizira v soboto, 26. 3., 1. krog državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah point fighting in light kontakt. V športni dvorani Center bodo predtekmovanja potekala od 11. ure naprej, medtem ko bo prvi finalni del ob 13. uri, drugi pa ob 15. uri. Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo V nedeljo in ponedeljek, 27. in 28. 3., bo na Nizozemskem potekala tretja letošnja dirka za svetovno prvenstvo - dirka za Veliko nagrado Evrope. V kategoriji MXGP bo znova nastopil Tim Gajser, ki je odlično začel sezono v tem razredu. Prva dirka bo v ponedeljek, 28. 3., na sporedu ob 14. uri, druga pa ob 17. uri. Konjeniški šport • Odprtje kasaške sezone v Ljutomeru Kasaški klub (KK) Ljutomer že po tradiciji na velikonočni ponedeljek (28. 3.) odpira novo kasaško sezono. Na hipodromu že vrsto let najuspešnejšega KK se bo zvrstilo pet točk sporeda, z 39 nastopajočimi kasači iz klubov oziroma društev Stožice Ljubljana, Komenda, Posavje Krško, Šentjernej, Krim, Slovenske gorice Lenart in Ljutomer. Sodelovali bodo 3- do 14-letni kasači, ki se bodo pomerili na 1600 metrov dolgi stezi. Prva dirka se bo začela ob 14.15. Šah • Tradicionalni turnir v Spuhlji V ponedeljek, 28. marca (velikonočni ponedeljek), bo v Spuhlji potekal tradicionalni šahovski turnir. Nanj so vabljeni vsi ljubitelji šaha. Turnir se bo v gostišču Pri Majdi začel ob 9. uri. DB, JM, NŠ Tarok • 4. turnir za DP Zmaga za Petra Mrdena V začetku marca je bil v hotelu Zdravilišče Laško 4. turnir posameznikov v taroku, ki je štel za državno prvenstvo. Turnirja se je udeležilo 153 igralcev iz vse Slovenije, zmagal pa je Peter Mrden (na fotografiji) iz Tarok društva Ptuj. Visoko, 12. mesto je osvojil njegov klubski sotek-movalec Fredi Hasemali. Tekmovanje se je končalo s podelitvijo pohval in priznanj za najboljših 9 igralcev turnirja. UR petek • 25. marca 2016 Šport, sporočila Štajerski 15 Športnik leta v občini Hajdina za leto 2015 Prireditvenik Na Hajdini najboljša Maja in Mitja Petek, 25. marec Pretekli teden je bila v Skorbi tradicionalna prireditev Športnik leta v občini Hajdina v letu 2015, ki jo je v sodelovanju z občino Hajdina pripravila Športna zveza občine Hajdina. Na njej so podelili priznanja za najboljše v šolskem športu, zaslužnim športnim delavcem, najboljšim ekipam po posameznih panogah, posameznikom z izjemnimi rezultati in najboljšima športnicama in športnikoma. Najprestižnejši priznanji sta prejela atletinja Maja Bedrač in karateist Mitja Koderman. Maja je med dekleti slavila pred judo-istko Niko Šlamberger, Mitja pa pred kikboksarjem 8:30 Velika Nedelja, Dom kulture: območno srečanje otroških gledaliških skupin, Igrajmo se gledališče 2016 10:00 Središče ob Dravi: odprtje velikonočne razstave, TD Središče ob Dravi 11:00 Lenart, Trg osvoboditve: tradicionalni velikonočni sejem, do 16.00 13:00 Ptuj, Mestni kino: Z dojenčkom v kino, Soba 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi, za izven 19:00 Lenart, športna dvorana: koncert Moč glasbe nas združuje, ob materinskem dnevu 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CIDu, jam session z zasedbo Samo Ivačič Quartet Sobota, 26. marec Foto: Tilen Mrgole Najboljši športnici in športnika občine Hajdina v letu 2015 v družbi župana in predsednika Športne zveze Seznam nagrajencev: Najuspešnejša športnika: 1. Mitja Koderman (karate, WKSA Hajdina) 2. Gašper Mlakar (kikboks, KBV Ptuj) Najuspešnejši športnici: 1. Maja Bedrač (atletika, AK Ptuj) 2. Nika Šlamberger (judo, JK Drava) Najboljše ekipe po športnih panogah: Tenis klub Skorba, Karate klub WKSA Hajdina - ekipa starejši pionirji in kadeti, ONŠ Golgeter Hajdina - starejši dečki. Posamezniki z izjemnimi rezultati: Jaka Ja-voršek, Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek, Jernej Hojnik (vsi karate, WKSA Hajdina), Boštjan Nah-berger (atletika, AK Ptuj), David Murko (šah, ŠD Ptuj). Zaslužni športni delavci: Vojko Mišič, Jože Kostanjevec (oba ŠD Draženci), Davorin Zupanič (ŠD Hajdina), Gregor Trlep (ŠD Hajdoše), Ivo Vo-grinec (ŠD Skorba). Naj športniki Slovenskih goric Najboljša Lana in Gregor Minuli konec tedna je v kulturnem domu v občini Sv. Jurij v Slov. goricah potekala razglasitev najboljših športnikov Slovenskih goric za leto 2015. Najpre-stižnejši priznanji sta šli v roke Gregorju Verboštu in Lani Žabčič. Uredništvo Ovtarjevih novic je v sodelovanju z Radiem Slovenske gorice, ŠZ Lenart in Cerkvenjak, ŠD Sv. Jurij v Slov. goricah ter občinami iz Upravne enote Lenart z gostiteljico, občino Sv. Jurij v Slov. goricah na čelu, poskrbelo za že tretjo prireditev Športnik leta Slovenskih goric za leto 2015, kjer so se slovenjego-riškim športnikom zahvalili za vrhunske dosežke v minulem letu. Na prireditvi, ki sta jo povezovala Romana Drumlič in Damjan Veršič, so podelili častne nazive v kar devetih kategorijah. Glavni lovoriki - naziv naj športnica in športnik leta 2015 - sta pripadli svetovni prvakinji v mažoretah Lani Žabčič in državnemu prvaku med mlajšimi člani v teku na 1500 m Gregorju Verboštu. Priznanje za 2. mesto v kategoriji Naj športnica je osvojila večkratna zmagovalka rekreativnih tekov Amanda Muršec, priznanje za 3. mesto pa državna prvakinja v ribolovu Janja Hernet. 2. mesto v kategoriji Naj športnik je pripadlo vratarju KMN Benedikt Tjažu Lovrenčiču, 3. mesto pa članu aktualnih državnih futsal prvakov ekipe KMN Dobo-vec Alešu Vrablu. Za naj moško športno ekipo leta 2015 je bila že drugo leto zapored izbrana ekipa KMN Benedikt, ki ji je v pre- Foto: Maksimiljan Krautič Naziv naj športnik leta 2015 je osvojil državni prvak med mlajšimi člani v teku na 1500 m Gregor Verbošt. teklem letu uspelo ohraniti mesto med slovensko futsal elito. Naziv najboljša ženska ekipa leta 2015 je prav tako že drugič zapored osvojila futsal ekipa ŽKMN Slovenske gorice, ki si je v preteklem letu priborila naslov državnih podprvakinj ter 3. mesto v avstrijskem državnem prvenstvu v futsalu. Za naj perspektivno športno ekipo do 18 let so razglasili aktualne državne prvake v futsalu do 15 let KMN Slovenske gorice U15. Priznanja za perspektivne ekipe so prejeli še: odbojkarice IOK Zoja Lenart, kolesarji KK TBP Lenart U-14 in nogometaši NK Jurij U-19. Za najperspektivnejšega športnika do 18 let so razglasili taekwandoista Svena Hojsa, za najperspektivnejšo športnico do 18 let pa gimnastičarko in državno prvakinjo Karin Kocbek Bratina. Sicer pa so priznanja za perspektivne športnike prejeli še: kolesar Tomaž Ornik, Gašperjem Mlakarjem. Obetavni članici Atletskega kluba Ptuj je naslov prinesla bronasta medalja na svetovnem prvenstvu mlajših mladink v skoku v daljino, izbrana je bila tudi za naj atletinjo Slovenije pri mlajših mladinkah. Izstopajoči dosežek Mitja Kodermana je bila zmaga na svetovnih igrah mednarodne karate zveze IKU v Mariboru, kjer je slavil med kadeti A posamezno v kategoriji do 62 kg. Prireditev so s svojimi nastopi popestrili mlada pevka Lana Varžič, plesne skupine Power dancers, vadbena skupina zumbe Slovenja vas, s humorističnimi vložki pa tudi Nejc in Tilen. JM 8:00 Leskovec, prostori TD, pri pošti: Razstava pisanic in velikonočnih aranžmajev, TD Klopotec, vrtec Mavrica in KD Leskovec, do 18:00 9:00 Ptuj, Murkova ulica 4: velikonočna razstava TD Ptuj, do 18.00 9:00 Središče ob Dravi: velikonočna razstava, od 9.00 do 12. ure in od 16.00 do 18.00 9:00 Sv. Trojica, samostanska klet: razstava pirhov, do 20:00, TD in naselje Sv. Trojica 10:00 Kidričevo, Park mladosti: tradicionalna prireditev Zajček išče jajček, cirkuška predstava z bratoma Malek ... v primeru dežja v dvorcu Sternthal, ZKD Kidričevo in občina 20:00 Središče ob Dravi, na Strasu: Vuzmenka, rekreacijsko društvo Stras 20:00 Vurberk, lokal Huda Liza na gradu: večer vokalne glasbe s skupino Melos 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CIDu, Jaka Kopa in Tribute to Cannonball Adderley Nedelja, 27. marec 9:00 Ptuj, Murkova ulica 4: velikonočna razstava TD Ptuj, do 18.00 10:00 Središče ob Dravi: velikonočna razstava, od 10. do 12. ure 10:00 Trgovišče 14, Marjan Horvat: ogled privatne muzejske zbirke možnarjev in drugih predmetov, do 15.00 14:00 Sv. Trojica, samostanska klet: razstava pirhov, Društvo kmečkih žena in deklet sv. Trojica, do 20.00 Ponedeljek, 28. marec 9:00 Ptuj, Murkova ulica 4: velikonočna razstava TD Ptuj, do 18.00 9:00 Sv. Trojica, samostanska klet: razstava pirhov, Društvo upokojencev Sv. Trojica, do 20:00 10:00 Središče ob Dravi: velikonočna razstava, od 10. do 12. ure 10:00 Trgovišče 14, Marjan Horvat: ogled privatne muzejskezbirke možnarjev in drugih predmetov, do 15.00 13:00 Grabe, Vaški dom: velikonočni pohod, društvo za telesno vzgojo Partizan 15:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: komedija Tašča, dramska skupina KD Cirkulane 15:00 Velika Nedelja, kulturna dvorana: osrednja proslava ob krajevnem prazniku 2016 Torek, 29. marec 9:00 Ptuj, Murkova ulica 4: velikonočna razstava TD Ptuj, do 18.00 Foto: Maksimiljan Krautič Naj športnica leta 2015 je postala svetovna prvakinja v mažoretah Lana Žabčič. atlet Marin Kladošek, karateist Aleks Klobasa in nogometaša Slovenskih goric Aljaž Ruis in Matic Goznik, priznanja za perspektivne športnice pa: kolesarka KK TBP Lenart Tajda Hamler, nogo-metašica ŽNK Maribor Zoja Škerget in odbojkarica IOK Zoja Lenart Tinkara Kovačič. Naziv naj športne osnovne šole je tokrat šel OŠ Lenart, s priznanjem za dolgoletno delo na področju športa in prispevek k razvoju športa pa so nagradili Janeza Verbošta in Janka Bezjaka. V tej kategoriji je bil sicer nominiran tudi Janez Bratkovič. Zbrane športnike in druge ljubitelje športa je pred polno dvorano nagovoril župan občine Sv. Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec. Slovesnost pa so poleg dramatičnih trenutkov s pevskimi točkami popestrili še člani Jurovskega okteta in plesna skupina OŠ J. Huda-lesa v Jurovskem Dolu. Monika Levanič Radio Ptuj, Štajerski tednik in potovalna agencija Turistagent ponovno vabimo na izlet od Poreča do Rovinja s skupino Katrca. Z ladjico bomo raziskali najlepši del istrskega polotoka. Valovi sinjega morja nas bodo popeljali mimo številnih otoških nizov do najlepših istrskih mestter znamenitega Limskega kanala. Na izletu nas bodo razvajali tudi kapitan, ki nam bo pripravil okusno ribje kosilo, odlična glasba skupine Katrca ter dobra volja naših animatorjev in ustvarjalcev Radia Ptuj in Štajerskega tednika. Pridružite se nam 14. 5. 2016 na nepozabni avanturi. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2, tel.: 02 748 18 80 ali Turistagent Maribor na Mlinski ulici 28, tel.: 02 23 50 206. n.I PCfTOVflLflfl fiGEflCUfl AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ LE 59,00 EUR 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 25. marca 2016 Na kratko RE/MAX Poetovio PE Miklošičeva 4, 2250 Ptuj, T: +386 (0)2 620 8 816, W: www.re-max.si Nihče na svetu ne proda več nepremičnin kot RE/MAX. RE^MfiK Nepremičnine RE/MAX • Izsledki tržne raziskave o bivanju v Evropi Ženske pri iskanju sanjskega doma zahtevnejše od moških RE/MAX je vodilna nepremičninska mreža v Evropi. Na tem področju ima več kot 20-letne izkušnje, zato zelo dobro pozna želje in zahteve svojih strank. Da bi še podrobneje spoznali pričakovanja kupcev, ki iščejo svoj dom, ter njihove zdajšnje življenjske razmere, so izvedli obsežno tržno raziskavo. Vanjo je bilo vključenih več kot 8.000 ljudi iz 16 evropskih držav v starosti od 20 do 59 let. Prinesla je zanimive ugotovitve. Predstavlja jih Tanja Tučič, vodja nepremičninske družbe RE/MAX Poetovio in nepremičninska svetovalka z licenco. Kakšen je po tej raziskavi sanjski dom? „Anketa je pokazala, da ima za večino Evropejcev njihov sanjski dom pet sob, brez dnevne sobe, kopalnice in hodnika, medtem ko so se odgovori glede velikosti bivanjskih prostorov dokaj razlikovali. V povprečju znaša sanjski prostor v očeh Evropejcev 131 m2. Poleg velikosti doma so v raziskavi ugotavljali tudi pet najbolj zaželenih značilnosti nepremičnine: lastno sobo, kjer imajo svoj mir, si želi 59 % anketirancev, bližino parkirišča 58 %, bližino zelenih površin 52 %, balkon ali teraso 50 %, bližino javnega prevoza pa 44 % anketirancev. Raziskava je tudi pokazala, da so ženske zahtevnejše od moških, saj so vse omenjene značilnosti ocenile z višjim odstotkom kot moški, prav tako so pogosteje označile za pomembno značilnost bližino šole, nakupovalnih centrov in tudi možnost svojega lastnega vrta. Le 12 % Evropejcev si lahko predstavlja življenje s sostanovalci, kar je glede na raziskavo najmanj zaželena značilnost nepremičnine." Tanja Tučič Kako visoki pa so stroški bivanja? „Pri stroških bivanja so rezultati v dokaj širokem razponu: na eni strani vsak peti Evropejec porabi do 20 % svojih prihodkov za stroške bivanja, na drugi strani pa jih 9 % ocenjuje, da za stroške bivanja porabijo med 70 in 90 %. V povprečju porabijo Evropejci okrog 40 % svojih prihodkov za bivanje, pri čemer opažajo, da se stroški bivanja višajo. Evropejci so tudi sicer pripravljeni odšteti dokaj visoko ceno za svoje bivanje. Prav tako so pripravljeni plačati nekoliko višjo ceno, če bo rezultat te cene višji standard bivanja. Evropejci so tako kot Slovenci v visokem deležu lastniki svojih domov, saj jih je kar 61 odstotkov lastnikov svojih domov, v katerih živijo. Ena tretjina vprašanih jih živi v lastni hiši, 25 % pa v sta- Foto: Črtomir Goznik novanju. Raziskava je tudi pokazala, da imajo najemniki višje stroške kot lastniki stanovanj. Anketiranci pa se tudi strinjajo, da so za starejše stroški bivanja v njihovi državi visoki." Kakšne pa so bivalne navade oz. s kom radi bivajo Evropejci? „V Sloveniji mladi dolgo živijo pri svojih starših. Raziskava je pokazala, da je tako tudi drugje po Evropi, šest od desetih anketiranih živi s svojimi starši, medtem ko jih 39 % živi z najmanj enim ali več otroki. Večina Evropejcev živi s svojimi partnerji, starši ali otroki. Le 15 % pa jih živi na svojem. Značilno je, da se v zahodnoevropskih državah preselijo na svoje ob začetku študija ali ob pričetku svoje prve službe, medtem ko je za vzhodnoevropske države bolj značilno, da živijo dlje časa s svojimi primarnimi družinami." Kako pogosto pa se v povprečju selijo Evropejci? „Ne samo v Sloveniji, tudi drugje po Evropi je selitev nekaj redkega. V povprečju se Evropejci selijo le štirikrat v svojem življenju. Ta fenomen pa ni prisoten le med mlajšo generacijo. Tudi za Evropejce nad 50 let je značilno, da so se glede na raziskave selili v povprečju le petkrat v življenju. Skoraj četrtina je pakirala svoje stvari več kot šestkrat, medtem ko se je 15 % anketirancev selilo le enkrat. Osebe, ki živijo v najemnih stanovanjih, pa se selijo pogosteje kot lastniki stanovanj. Bolj kot selitev pa je po raziskavi privlačen počitniški objekt (vikend). Večina Evropejcev si je svoj počitniški objekt postavila v svoji državi. Lasten počitniški objekt ima vsak šesti Evropejec. 33,7 % anketirancev se na oddih odpravi v počitnicah, 23,9 % pa ob koncu tedna. Za poslovne namene pa lastno nepremičnino uporablja kar 8,7 % Evropejcev, od tega dvakrat več moški kot ženske." Glede na ugotovitve raziskave ugotavljamo, da Evropejci le nismo tako različni, kot to mislijo mnogi. Dejstvo pa je, da ima vsaka država svoje posebnosti, vezane tudi na tržne in gospodarske razmere, vendar kot že rečeno smo si Evropejci zelo podobni pri naših pričakovanjih glede bivalnih razmer." PR Slovenska Bistrica • Jubilejni sejem obiskalo 3500 ljudi Pozdrav pomladi na cvetni petek Metle, butare oz. presmece, korpe in cekarje ter seveda nepogrešljive oljčne vejice so obiskovalci jubilejnega, 70. sejma na cvetni petek v Slovenski Bistrici najpogosteje držali v rokah. Pisano paleto pridelkov in izdelkov je prodajalo okoli 80 sejmarjev, po sejmu pa se je sprehodilo okoli 3500 ljudi, je ocenil glavni organizator sejma in predsednik KS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Ludvik Repu-lusk. Ulica proti Impolu in grajsko dvorišče sta na cvetni petek ponovno oživela. Suhorobarji so se na svoja mesta postavili s sonč- Foto: Mojca Vtič KS Pohorski odred je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Slovenska Bistrica, slovenjebistriško medobčinsko turistično zvezo in občino Slovenska Bistrica organiziral že 70. sejem na cvetni petek. nim vzhodom, pridružili pa so se jim tudi prodajalci domačih dobrot z Bistriškega in okolice, ki so izdelke in pridelke razstavili na dvorišču nekdanjega podjetja Crouzet in na grajskem dvorišču. Še posebej bogat je bil spremljevalni program. Tako so nastopile mažoretke Twirling kluba Sašo iz Slovenske Bistrice, folklorna skupina KUD Lojzeta Avžnerja Ložnica ter gasilska godba KUD Spodnja Polskava. Obiskovalci sejma so si lahko brezplačno ogledali še zbirke v slovenjebistri-škem gradu in starodobnike Avto moto kluba Classic, za nasvet o gojenju zelenjave in vzgoji okrasnih rastlin pa so lahko poprosili specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak. MV Foto: arhiv občine Sv. Trojica Sveta Trojica v Slov. goricah ❖ V času velikonočnih praznikov bodo pri Sveti Trojici že peto leto pripravili razstavo pirhov in drugih izdelkov na temo velika noč. Gre za eno večjih tovrstnih razstav v slovenskem prostoru. Organizatorji tudi letos obljubljajo, da bo 400 kvadratnih metrov razstavne površine v razstavnem centru sv. Martina zasedenih z bogato in raznoliko razstavo. Kot novost bo moč pokusiti devet različnih belih mlečnih kruhov oz. »velikonočnih pisank«, ki jih bodo spekle domače gospodinje. Nosilci letošnje razstave so Turistično društvo Sv. Trojica , Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Trojica ter Društvo upokojencev Sv. Trojica v Slovenskih goricah v sodelovanju z občino. Razstava bo odprta od 26. do 28. marca, na podlagi predhodnih najav pa si jo bo mogoče ogledati do 10. aprila. ML Bogata velikonočna razstava v Društva gospodinj Vitom Sveti Andraž v Slov. goricah ❖ Društvo gospodinj Vitomarci je na cvetno nedeljo pripravilo bogato, tradicionalno velikonočno razstavo ročnih del. V domu upokojencev je okoli 90 članic društva gospodinj razstavilo več kot 150 raznovrstnih izdelkov, ki so jih ustvarile skozi delavnice in tudi v prostem času v minulih zimskih tednih. Poseben poudarek razstave je bil posvečen izdelkom, ki zaznamujejo velikonočni čas -od pirhov in pisanic do raznih kvačkanih in vezenih izdelkov ter številnih slanih dobrot. Bogato razstavo so krasili tudi cvetovi orhidej, izdelanih iz nogavic in žice, ter drugi ročni izdelki. Z velikonočnimi izdelki so sodelovali tudi vitomarški osnovnošolci. ML oto: Marijana Korotaj Velika Nedelja ❖ Kolpingova družina župnije Velika Nedelja je dan pred cvetno nedeljo pripravila delavnico izdelave tradicionalnih presmecev (butar). Na njej se je srečalo kar nekaj odraslih in otrok, ki so si pripravili presmec za cvetno nedeljo, kar pa jih je ostalo, so si lahko župljani vzeli še v nedeljo pred samim blagoslovom. Delavnica se je izkazala za zelo poučno, saj mlajše generacije več ne sledijo natančno tradicionalne sestave presme-ca, a se jih s takimi akcijami ponovno vzpodbudi k oživitvi tradicije. Izdane so bile tudi skrivne lokacije, kjer v okoliških krajih raste sedem, za presmec pomembnih rastlin: dren, borovica, škrobotina, iba, meprika, cresna in trs. M. K. petek • 25. marca 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Majšperk • 20 let kulturnega društva Ponosni na opravljeno delo V Majšperku verjetno ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali člani Kulturno-umetniškega društva Majšperk. Pod svojim krovom društvo združuje pevce, člane dramsko-literarne in foto-video sekcije ter tamburaše. Letos so društveniki obeležili 20 let delovanja, seveda pa je kulturno udejstvovanje v Majšperku prisotno že več kot stoletje, je bilo slišati. »Naše društvo torej praznuje 20 let obstoja. Na pretekla leta lahko gledamo s ponosom, saj je bilo veliko odmevnih dosežkov. A kljub vsemu ti, po mojem mnenju, niso najpomembnejši. Najpomembnejše je prenašanje znanja na nove rodove in njihovo vzgajanje v duhu sodelovanja ter osebnostna rast članov. Le tako lahko Foto: Mojca Vtič Člani Kulturno-umetniškega društva Majšperk so v petek, 18. marca, obeležili 20 let delovanja. Ob tem so se s kulturnim programom in nageljnom poklonili tudi materam, ženam oziroma vsem ženskam. društvo pripomore tudi k razvoju okolja,« je poudaril Andrej Dober-šek iz KUD Majšperk. Društvo pa ni zgolj temelj kulture v občini. Kot je še povedal Doberšek, združevanje ljudi v društva pripomore k čustveni stabilnosti in krepitvi samopodobe posameznika. »Medsebojno sodelovanje in delo za skupno dobro krepi altruizem in občutek za pripadnost skupnosti. Razvijejo se prijateljstvo in lojalnost. Za delovanje društva je potrebno osebno odrekanje, ki na koncu prinese nagrado v obliki zadovoljstva z doseženim.« In na vse pokazano na prireditvi so lahko člani upravičeno ponosni. Nastopili so moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Miklavžev zborček pod vodstvom Branke Vedlin, MePZ sv. Miklavž, Luka, Peter in Miha Cep, tambu-raški orkester KUD Majšperk s solistom Benjaminom Preglom ter nepogrešljiva, iskriva in duhovita Franček in Micka. Slednja je med drugim zbranim sporočila, da je »kupleno vse zastrupleno«, Franček pa je ugotovil, da je bila hrana, ki mu je pustila najbolj neozdravljive oz. nepopravljive posledice, poročna torta. Mojca Vtič Slovenija • Začimbe in njihova zdravilna vrednost Namesto dragih pripravkov scepec začimb O zdravilni moči začimb je zbranim v SlomSkovem domu v Slovenski Bistrici predavala Sanja Lončar, soavtorica Številnih knjig o zdravilnih močeh začimb. Prepričana je, da trg preplavljajo pripravki, napitki in prehranska dopolnila, ki naj bi uporabnike poživili, jim napolnili baterije ali odpravili razne težave. »Vse to je mogoče doseči tudi veliko varneje in ceneje, če le znate izbrati prave začimbe.« Kot je dejala Lončarjeva, nam lahko začimbe dajo tisočkrat več, kot smo vajeni. Tako naj bi po indijski tradicionalni medicini galgant poživljal prebavila in živčevje, krepil srce, bistril um in odganjal zaspanost. »Prav zato ga lahko uporabite, če po kosilu nočete biti zaspani ali če se želite med vožnjo izogniti potrebi po kofeinskih napitkih, s katerimi bi ohranjali budnost.« Potrebo po kavi naj bi zmanjševal tudi kardamom, saj ta izboljša presnovo v možganih in obenem poveča umske sposobnosti. »Če ga dodate kavi, hkrati omili njene neželene učinke na želodec in živčevje. V duhu sodobnih uspešnic 3 v 1 kardamom tudi odlično ščiti ustne in želodčne sluznice, zato ga uporabljajo namesto žvečilnega gumija.« Z začimbami v boj s kilogrami Lončarjeva je tudi izpostavila, da dejavniki, kot so menopavza, upočasnjeno delovanje ščitnice, padec ravni testosterona (pri moških), upočasnjena presnova zaradi manj gibanja vplivajo na povečano telesno težo. »Namesto tveganih dietnih pripravkov raje uporabljajte več začimb, ki bodo pospešile vašo presnovo. Klinične raziskave so potrdile, da lahko pri moških redna uporaba črne kumine reši več težav hkrati. Za manjši obseg pasu, več energije in testosterona ter za uravnavanje ravni holesterola in sladkorja v krvi je po mnenju znanstvenikov optimalen dnevni odmerek tri grame mletega semena, ki ga je treba zaužiti v dveh delih. V jedi in napitke velja dodajati več bazilike, česna, Ali ste vedeli ... • da 100 gramov drobnjaka vsebuje enako količino vitamina C, kot ga je v kilogramu jabolk? • da če 200 gramom solate iz svežih kumaric dodate en sam strok česna, podvojite količino antioksidantov? Če dodate še 2 grama peteršilja, je izkupiček antioksidantov štirikrat večji! • da stekleni kozarec z 200 grami posušenega origana vsebuje več antioksidantov kot 100 litrov domačega jabolčnega soka ali 80 litrov vložene paradižnikove omake? • da en gram ingverja v prahu premore toliko antioksidantov kot 100 gramov dušenega korenčka? Tudi ko gre za okus, sta odličen par. Poleg tega ingver poskrbi, da vam korenček ne bo prehitro dvignil ravni sladkorja v krvi! • da je v 2 gramih bazilike enaka količina antioksidantov kot v 700 g svežih zelenih bučk? Vir: Ščepec rešitve, Sanja Lončar črne kumine, galganta, janeža, kardamoma, klinčkov, kumine in kumina, kurkume, origana, muškatnega oreščka, ingverja, popra ...« Kaj začimbe počnejo v naših telesih, je v veliki meri odvisno od tega, kako jih pripravimo in kdaj jih zaužijmo. »Vsi vemo, da nam rezanje surove čebule nažene solze v oči. Tudi uživanje surove čebule redči sluz ter čisti pljuča in dihalne poti. Kaj pa se zgodi, če čebulo popražimo na maščobi? Njen pekoči okus izgine, zamenja ga sladkost. Taka čebula ne deluje več na dihala in pljuča, zato pa je koristna za želodec in vranico. Tudi njen vpliv na ožilje bo v tej obliki najizrazitejši. Kot vidite, ni vseeno, kaj počnemo z začimbami. Česen, kurkuma, ingver in številne dru- ge začimbnice »pojejo« tako, kot kuhar dirigira,« je povedala. Lončarjeva je med drugim poudarila, da je bil učinek začimb na raven holesterola in triglice-ridov v krvi ter njihov prispevek k redčenju krvi že neštetokrat potrjen. Ob tem pa naj bi začimbe v nasprotju s sinteznimi pripravki ves čas delovale na prave vzroke za težave. »Namesto da nasilno znižujejo raven holesterola v krvi, začimbe preprečujejo vnetne procese v ožilju, krepijo žilne stene, ustavljajo nevihte prostih radikalov in redčijo kri. Več kot dvajset začimb potrjeno krepi zdravje srca in ožilja. V vaši prehrani ne smejo manjkati bazilika, česen, čebula, ingver, kurkuma, kapre, drobnjak in številne druge začimbe.« Pomlajevanje od znotraj Kitajci pravijo, da naša kri ne more biti boljša, kot je naš či (naša vitalna energija). Prav zato tistim, ki nimajo veselja do življenja, celo najboljša prehranska dopolnila ne morejo izboljšati krvne slike ... razen če na pomoč pokličejo žafran. Dandanes je žafran veliko dostopnejši, kot je bil nekoč, in ga ni več treba plačevati v zlatu. Vedeti morate samo to, kako se izogniti ponaredkom in kako ga pravilno pripraviti. Žafran je namreč začimba, ki vas bo prav za poglobljen pristop in potrpljenje bogato nagradila. Največ njegove arome (in tudi moči) dobite, če ga namočite v mleko (emulzija vode in maščobe). Za ta namen lahko uporabite tudi mandljevo, sojino ali kako drugo mleko s podobno sestavo. Za eno osebo zadostuje dnevni odmerek od 2 do 4 niti žafrana. Pred uživanjem mleko osladite z medom. Priporočamo, da napitka ne uživate pred spanjem -razen če greste v posteljo z drugimi nameni ... Vir: Ščepec rešitve, Sanja Lončar Cimet, origano, limonska trava proti glivici kandidi Cimet in origano, začimbi, ki ju je mogoče najti v vsaki kuhinji, pa naj bi pomagali pri okužbi z glivico kandido. Vendar ti dve začimbi naj ne bi bili edini, ki dokazano učinkujeta proti tej Ne samo zelišča, tudi začimbe so lahko zdravilne. Foto: Črtomir Goznik glivici. »O moči, ki jo ima črna kumina, najbolje priča dejstvo, da so farmacevtske družbe že patentirale pripravke iz črne ku-mine, in sicer za boj proti vrsti bolezni - tudi za zdravljenje glivičnih vnetij. Drugi dve presenetljivo močni začimbi, ki delujeta proti kandidi, sta limonska trava in lovor. Posebnost limonske trave je v tem, da je učinkovita tudi v primerih, ko pride do odpornosti glivic na klasične sintezne antimikotike, prav tako pri kroničnih okužbah z različnimi sevi kandide na koži in na notranjih sluznicah. Tudi semena laškega kumina so pri in vitro poskusu dokazala, da delujejo proti glivici, rast glivice pa naj bi zaviral tudi izvleček iz korenine gal-ganta, pridobljen z organskim topilom ali z alkoholom. Med začimbe z dokazanim delovanjem proti glivicam in plesnim se uvrščajo tudi čili, gorčica, hren, vasabi, kreša, klinčki, kapre in pelin. Zdaj morda veste, zakaj so težave s kandido na Zahodu tako razširjene, na Vzhodu pa z njimi nimajo opravka. Nekaj več začimb vsak dan bo odgnalo tudi to težavo stran,« je še povedala Sanja Lončar. Mojca Vtič 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 25. marca 2016 Pomagajmo si Športna aktivnost otrok s posebnimi potrebami (2.) Cilji športne vzgoje so razčlenjeni v štiri skupine, ki določajo, katere gibalne sposobnosti naj si učenci razvijajo, katera praktična in teoretična znanja naj pridobijo ter kakšna stališča, navade in načine ravnanja naj si oblikujejo. Prvo triletje (1.-3. razred) je najprimernejše obdobje za začetek pridobivanja gibalnih izkušenj in splošne športne vadbe otrok, ki v večini poteka skozi igro. Igra je za njih zelo naraven način izražanja. Bogati otrokovo raziskovanje in dojemanje okolice ter samega sebe. Z igro otroci razvijajo gibalne sposobnosti, izboljšujejo orientacijo v prostoru, razvijajo mišljenje in iznajdljivost ter zadovoljujejo potrebo po gibanju. Za najboljši celostni razvoj otrok so v tem razvojnem obdobju najprimernejše dejavnosti, ki ustvarjajo široko podlago, na kateri je mogoče graditi različna športna znanja. Izbiramo med vsebinami (naravne oblike gibanj, atletska abeceda, gimnastična abeceda, plesne igre in igre z žogo), s katerimi razvijamo predvsem koordinacijo, ravnotežje, moč in gibljivost. Posebno pozornost je treba posvetiti zadostni količini spodbud ter razmerju med obsegom in intenzivnostjo obre- Foto: arhiv šole menitve. V vadbo vključujemo dejavnosti, kjer lahko otroci sproščeno izrazijo svojo ustvarjalnost. Igre izvajamo večinoma frontalno ali v različnih značilnih oblikah (pari, skupina, krog vrsta, kolona ...). Učinkovite organizacijske metode, primerne za mlajše učence, so tudi poligoni in štafete. V igro vpletamo tudi glasbo. Ritem in glasbena spremljava zagotavljata večjo sproščenost in gibalno ustvarjalnost otrok. Drugo triletje (4.-6. razred) je najprimernejši čas za učenje gibalnih dejavnosti, ki zahtevajo veliko naučenih vzorcev in so podlaga za razvoj osnovnih gibalnih struktur. Učenci morajo usvojiti osnove temeljnih športnih znanj atletike, gim- nastike, plesa in športnih iger. Razvijajo gibalne sposobnosti in spoznavajo raznovrstna nova športna znanja ob izbiri ustreznih vsebin. Izbiramo med naravnimi oblikami gibanja, igrami in vajami, s katerimi razvijamo predvsem koordinacijo, ravnotežje, moč, hitrost, ravnotežje in gibljivost. Tretje triletje (6.-9. razred) je izredno občutljivo razvojno obdobje. Telesni razvoj poruši ustaljene gibalne vzorce in pripelje do začasne stagnacije ali celo nazadovanja v procesu razvoja. Zaradi učinkovitosti vadbe in boljše motivacije organiziramo vadbo v manjših homogenih skupinah, krožno vadbo in vadbo z individualnimi nalogami. Element igre in izvajanja naravnih oblik gibanj ostajata zelo pomembna. Vadečega pri športni aktivnosti je treba motivirati z ustrezno izbiro vsebin, s spodbujanjem in spremljanjem napredka. Cilji morajo biti takšni, da jih je vadeči zmožen doseči. Pri zagotavljanju motivacije in uspešnosti pri športni aktivnosti so posebej izpostavljeni otroci z nižjo stopnjo prirojenih gibalnih sposobnosti. Šibke gibalne sposobnosti so povezane s telesno zgradbo in dodatnimi zdravstvenimi težavami. Takšni otroci še posebej potrebujejo gibanje in igro, pozitivne spodbude ter prilagojene obremenitve. Tomaž Valenko, profesor športne vzgoje, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Hrbtenica pri nemškem ovčarju Lastnik nemškega ovčarja iz Ptuja navaja, da njegov pes, ki je star 8 let, težko hodi in težko vstaja. Še posebej mu predstavlja napor hoja v klanec, vzpenjanje v avto in podobno. Bil je pri veterinarju in pes je dobil injekcijo zoper bolečine, ki je trenutno pomagala, vendar že po nekaj dneh je bilo stanje enako. Veterinar je lastniku omenjal starostne spremembe na hrbtenici in mu svetoval RTG-preiskavo. Lastnika nemškega ovčarja zanima, katera bolezen hrbtenice bi lahko bila in kakšna je napoved bolezni oziroma možnost ozdravitve. Pri nemškem ovčarju, starem 8 let, gre najverjetneje za spon-dilozo hrbtenice, lahko pa gre za degenerativno lumbosakralno stezozo, imenovano tudi cauda equina. Spondiloza hrbtenice je degenerativno obolenje, imenovana tudi osteoartroza hrbtenice. Bolezen se kaže z zoženjem medvretenčnih prostorov in nastajanjem kostnih izrastkov ali osteofitov v robnem delu vretenc. Osteofiti lahko pritiskajo na živčne korenine, kar povzroči značilno radikularno bolečino. Pojavijo se bolečine pri gibanju in omejena gibljivost hrbtenice v vratnem delu ali na področju trupa. Degenerativne spremembe najprej prizadenejo medvretenčne ploščice, pozneje pa tudi medvretenčne sklepe. Prizadeti so predvsem najbolj gibljivi deli hrbtenice, in sicer vratni in ledveni del. V kasnejši fazi bolezni vretenca dobesedno zarastejo med sabo in taka zraščena hrbtenica lahko generira najrazličnejša bolečinska stanja, zanašanje in oslabelo mišično moč v tačkah živali. Omeniti pa je treba, da je lahko izvid rentgenske preiskave hrb- tenice zelo problematičen, saj najdemo spondilozo v področju cele hrbtenici, večjih klinično zaznavnih težav pa ne povzroča. Kot primer naj navedem, da je spondiloza značilna predvsem za pasmo nemški bokser, kjer zelo težko najdemo psa, ki te bolezni nima. Vendar kljub pogosti hiperaktivnosti bokserjev večjih težav, povezanih s spon-dilozo, ni. Bolj problematična je tako imenovana cauda equina. Pri Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. obolenju prihaja do obrabe in zdrsa lumbosakralne medvretenčne ploščice med zadnjim ledvenim vretencem ter križni- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. co. Tvorijo se kostne zarastline na vretencih, strukturne vezi pa se zadebelijo. Posledica teh degenerativnih sprememb je zože-nje hrbtenjačnega kanala, pri čemer pride do vzdraženja ali celo stisnjenja živčnih končičev in žil, ki so v hrbtenjačnem kanalu. Rezultat je močna bolečina pri vzpenjanju živali, vstajanju in tudi pri normalni hoji. Več o sami diagnostiki in zdravljenju oziroma protibole-činski terapiji pa v prispevku prihodnji teden. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: osebni arhiv Zdravstveni nasveti Razjede v ustih (1.) V ustni votlini pride do poškodb ustne sluznice iz različnih razlogov. Skoraj vsak se je že kdaj opekel z vročo hrano, mladostnikom lahko povzročijo poškodbe stalni ortodontski aparati, starejšim osebam pa zobne proteze, razjede lahko povzroči tudi določena hrana. Pogosto za nastanek ustne razjede ne odkrijemo neposrednega vzroka oziroma nastanek pripišemo zmanjšani odpornosti, pomanjkanju nekaterih vitaminov in mineralov (folna kislina, vitamin B12, železo). Ustne razjede so sorazmerno pogoste težave. Opišemo jih kot en do nekaj milimetrov velike rane oziroma prekinitve ustne sluznice. Največkrat so rdeče barve, lahko pa tudi rumene ali belkaste. Površina je po navadi ravna. Po obliki so okroglaste, ovalne, lahko pa so tudi nepravilnih oblik. Najpogosteje nastanejo na rahlem mehkem tkivu, npr. ob notranji strani ustnic ali lic, na jeziku, mehkem nebu, včasih pa tudi v žrelu. Razjede so pogosto boleče. Foto: osebni arhiv Najpogostejše ustne razjede so: - razjede zaradi poškodb (opekline, proteze, hrana) - afte - razjede zaradi virusne okužbe - rak v ustni votlini Aftozne razjede so dokaj pogoste. Te so majhne. Običajno se sočasno pojavi ena ali dve, izjemoma pa jih je lahko tudi veliko. Ker so boleče, ovirajo uživanje hrane in pijače. Pozdravimo jih v enem do dveh tednih, pogosto pa se razjede pojavijo ponovno. Vzroka za afte ne poznamo, ugotavljamo pa, da se pogosto pojavljajo pri ljudeh, ki imajo oslabljen imunski sistem, npr. zaradi stresa, izčrpanosti, fizične utrujenosti, težjih bolezni. Lahko se pojavijo tudi kot posledica fizičnih poškodb ustne sluznice, npr. zaradi slabo prilegajoče se proteze, nepravilne rasti zob, drgnjenja ali neprevidnega ščetkanja. Več različnih virusov povzroča okužbe v ustih, ob ustih ali v žrelu. Najpogostejša je okužbe z virusom herpes simplex. Pri otrocih, ki pridejo v stih s tem virusom, se pojavi obsežna in boleča vnetna reakcija. Pri odraslih je pojav veliko blažji. Okužbo občutimo kot pekočo bolečino na določenem mestu, sledi pojav mehurčkov, koti počijo, nastanejo rane. Zdravljenje je praviloma lokalno, z mazili, ki vsebujejo protivirusne učinkovine in učinkovine, ki pospešujejo celjenje. Težava pri prepoznavanju rakavih obolenj v ustih je ta, da nima specifičnega videza. Vsaka sprememba v ustih, ki traja več kot nekaj tednov, zahteva pregled pri zdravniku oziroma zobozdravniku. Kar 5 % vseh rakavih obolenj je v ustni votlini, dvakrat pogosteje zbolijo moški kot ženske, posebej so ogroženi po 40. letu starosti. Dejavniki tveganja za rak v ustni votlini so: kajenje, alkohol, izpostavljanje soncu, konstantno draženje ustne sluznice, slaba ustna higiena, virusi. Razjede praviloma izginejo same od sebe, v enem do dveh tednih. Če pa gre za večje razjede, ki trajajo več tednov in povzročajo brazgotinjenje, krvavijo, spominjajo na »herpes« ali povzročajo zadebelitve ali stanjšanja ustne sluznice, je obisk zdravnika nujen. Čeprav je ustna votlina zelo dostopna za opazovanje, ljudje zelo pozno zaradi teh težav obiščejo zdravnika in tudi zobozdravnika ne obiskujejo redno. Obisk zdravnika je prav tako potreben, če se razjede pojavljajo več kot štirikrat letno, če po 14 dneh samozdravljenja ni izboljšanja ali če gre za otroke do 2 let in nosečnice. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj petek • 25. marca 2016 Za kratek čas Štajerski 19 ■ ' • vm SESTAVIL EDI KLASINC UKRAJINSKI LJUDSKI PLES AVSTRIJSKI PSIHOLOG (ADOLF) ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC GUINNESS VEČJI DUŠEVNI PRETRES KATARINA VENTURINI NAŠA PEVKA (DITKA) URADNI SKLEP, DEKRET NAŠA PEVKA (ANITA) RIMSKI VOJSKOVODJA NAS SLIKAR (DAVID) DEL VERIGE ITALIJ. MESTO OGLEJ NAŠ NOGOMETAŠ (ANDREJ) NAŠA PESNICA NAPOTNIK KIPARSKI IZDELEK KRAJAN ŠALINCEV VMESNIK KRAJ PRI OPATIJI PRAVLJICA VAS V POLJ. DOLINI STRAHOPETEC OTROŠKI UD FIN. OBVEZ. DRŽAVE NAJVIŠJI GR. BOG VELIKA SLANA VODA FUNGICID NAŠ KOLESAR (SIMON) BUDISTIČNI MOLILNI MLINČEK PASJI IZTREBEK SUKANEC JAVNI NASAD ČREDA KRDELO NEMŠKI NOGOMETAŠ BAUWENS ZGODBA, ŠTORIJA PRVOTNI TIP LIDIJA OSTERC KRALJ ŽIVALI PESNIK GRUDEN TRAČNICA OBLEKA KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV REČNE STRUGE ODETJE EMIL NAVINŠEK EDVARD KOCBEK ODPADKI PRI SEKANJU, TRŠČICE SOPRO-IZVODNJA NAŠ GORSKI VODNIK (EVGEN) PREKLIC HRVAŠKI GENERAL (MIRKO) UGANKARSKI SLOVARČEK: HOPAK = ukrajinski ljudski ples, KIDAN = fungicid, KOLOVRT = vodni hrošč, MANI = budistični molilni mlinček, NEZ = slovenski slikar (David), PLAZL = slovenska pevka (Anita), RASTOVAC = slovenski nogometaš (Andrej), VAVKEN = slovenski gorski vodnik (Evgen). ■ovaoN Maaodo 'nbviava 'vriovaENEDO» 'araaAi 'abi -300 'vnaovi 'avivi 'on 'duvad 'is3A0d Iv 'hn Mvrsvd 'inviai 'oaz 'sasz 'moa inavp Maan V>rad3d 'vvii 'jmoiovi 'nvoniivs 1a3>is vav 'ovnmz 'nizo3 'oivia 'a3iav MVdOH :ouabjopoa '3>iNvzid>i 3i asiissh Ptuj • Obisk velikonočnega sejma na partnerski šoli v Avstriji Izdelki in pridelki dijakov sli za med Na Biotehniški šoli ŠC Ptuj že vrsto let sodelujejo s partnersko kmetijsko gospodarsko šolo Buchhof iz mesta Wolfsberg na avstrijskem Koroškem. Tudi letos so se ptujski dijaki udeležili njihovega velikonočnega sejma, kjer dijaki prodajajo izdelke, nastale pri praktičnem pouku. »Bili smo prijetno presenečeni nad izrednim povpraševanjem po izdelkih naše šole. Dijaka Tadej Kuplen in Sandra Krajnc sta morala biti zelo hitra pri prodaji zaradi velikega povpraševanja za vinom, jabolčnim sokom, jabolčnimi kr-hlji, sušenimi vrtninami, jabolčnim in vinskim kisom iz ptujske Biotehniške šole,« je povedal vodja posestva biotehniške šole Andrej Vrabič in poudaril: »Dobri izdelki so prodani izdelki.« Pa tudi sicer je sodelovanje šol zelo dobro, ocenjujejo na biotehniški šoli. »Biotehniško šolo Ptuj s to partnersko šolo iz Avstrije povezuje zelo plodno sodelovanje. Vsako leto poteka izmenjava dijakov. Naši dijaki različnih kmetijskih programov in cvetličarji gredo za en teden v Buchhof, njihovi dijaki pa pridejo na Ptuj, kjer se vključijo predvsem v praktično izobraževanje na posestvu naše šole na Gra-jenščaku in Turniščah,« je povedala profesorica Marijana Rajh Na ptujski šoli so še dodali, da tovrstna sodelovanja s partnerskimi šolami predstavljajo možnosti za pridobivanje novih strokovnih znanj, veščin in spretnosti v komunikaciji in trženju kmetijskih pridelkov in drugih izdelkov, pridelanih na kmetijah. Ob tem so na Ptuju prepričani, da s sodelovanjem njihovi programi pridobijo dodano vrednost in tako še povečajo kakovost izobraževanja. MV Foto: Biotehniška šola Ptuj Vsako leto v tednu pred cvetno nedeljo pripravijo velikonočni sejem. »Zanimivo je, da je sejem zelo dobro obiskan in dijakinje prodajo skoraj vse svoje izdelke,« je povedala Gabrijela Plateis s ptujske biotehniške šole. Videm • Razstava Naš vsakdanji kruh Spoštovanje do kruha Društvo kmetic občine Videm je na jožefovo v Vidovi kleti že peto leto zapored pripravilo razstavo kruha. Dobrote so pripravili aktivi žena Dolena, Lancova vas, Lesko-vec, Pobrežje in učenci Osnovne šole (OŠ) Videm. Najmlajši sodelujoči so v šolski delavnici spekli zajčke, pletenico pa je pripravila tudi 90-letna Štefka Muzek, ena od častnih članic društva. Predsednica društva Ana Hrga je v govoru poudarila: »Kruh moramo ceniti tudi danes, ko ga imamo v izobilju.« Društvo deluje že 35 let, danes pa povezuje več kot 60 kmečkih žena in deklet, ki ohranjajo in oživljajo tradicionalne običaje in vrednote. Ob jubileju so podelili zahvale in lectova srca tistim, ki so društvu v teh letih najbolj pomagali. Prejeli so jih Občina Videm, župnija sv. Vida, OŠ Videm, Vrtec Videm ter skupine Vinogradniki, Veseli Jo-žeki in Jurovski fantje, Zvonku Korpiču pa so se zahvalili za izdelavo velikega presmeca. Otvoritveno slovesnost so s pesmijo in plesom popestrili učenci OŠ Videm, Blaž Glogovčan s harmoniko, »pojoči pater Janez« pa s kitaro. Eva Milošič Foto: EM 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 25. marca 2016 Ponosna mlada Indijka volnenih in svilenih izdelkih). Pakistan jo je terjal zase, sklicujoč se na zgodovinski razvoj in na večino prebivalstva, ki je muslimanske vere. Indija pa ga je suvereno priključila k svojemu ozemlju, sklicujoč se na zgodovinske in kulturne pravice do te pokrajine. Po treh vojnah je indijsko-pakistanski konflikt dobil nove razsežnosti - lokalno prebivalstvo se je z orožjem začelo upirati indijski oblasti, ko je Indija tja poslala desettisoče vojakov, ki ozemlja niso zapustili vse do danes. Obstajajo pričevanja, ki trdijo, da so indijski vojaki na tem ozemlju načrtno trpinčili, posiljevali in morili muslimane. V Kašmirju se torej že šestdeset let odvijajo vojaški spopadi, podprti z verskim ekstremiz-mom. V zadnjem času so se strasti med Indijo in Pakistanom sicer malenkost umirile, a iskrica v srcih še zmeraj tli. Sem v Delhiju, štiristo petdeset kilometrov od pakistanske meje. Priznam, tudi v meni tli želja po dogodivščini, še po- Foto: Mateja Toplak Piše: SNTOP, Toplak • Indijsko srce (20.) Ob pakistanski meji Diskriminacija med glavno religijo hinduizmom in manjšinskim islamom je tukaj skozi leta, kljub soobstoju, postala vedno bolj izrazita. Muslimani so strogo zavezani verskemu besedilu Koran, medtem ko hindujci malikujejo svoje bogove. Krava, sveta žival, se lahko znajde na krožniku soseda muslimana, ki skozi okno opazuje, kako hindujci veselo pražijo odojka. Ni čudno, da so bile poroke, kljub sobiva-nju, strogo prepovedane (še dandanes so mešani zakoni izjemno redki) - le kako bi se lahko med seboj dogovorili, kakšen bo poročni jedilnik' Indija je bila skoraj dvesto let pod vladavino britanske krone. Britanci so Indijcem odrekali številne pravice, istočasno pa postavljali zahteve, ki so povzročile vse močnejša nasprotovanja britanski vladavini. Pod vodstvom Mahatme Gandhija, ki je zagovarjal filozofijo nena-silja in pasivnega odpora, so številni Indijci začeli odkrito demonstrirati proti tujim vladarjem. Leta 1947, ko so le-ti končno odkorakali iz države in je bila Indija pripravljena, da ustvari lastno vlado in ustavo, so 'nepremagljive' verske razlike povzročile žalosten razkol. Namesto ene sta 15. avgusta 1947 nastali dve državi: hindujska Indija in muslimanski Pakistan (urdujska beseda, ki pomeni 'dežela čistih'). Dve državi, ki sta pod britansko krono delovali brez večjih pretresov, sta se naenkrat znašli v vrtincu medsebojnih konfliktov. Zgodila se je ena največjih migracij v zgodovini človeštva. Milijoni muslimanov so potovali proti zahodnemu in vzhodnemu Pakistanu (danes Bangladeš), množice hindujcev pa so se podale v nasprotno smer, proti jugu, kar je terjalo številne žrtve. Nekateri konflikti, ki niso več vzdržali napetosti, so prerasli v vojno. Cesar se je Gandhi (goreč nasprotnik delitve) najbolj bal, se je zgodilo. Glavno jabolko spora je bila delitev pokrajine Kašmir (pokrajina na severu Indije, znana po svojih sebej po pogovoru z domačinko, ki nam je (potujem s prijateljema iz Brazilije in Ukrajine) podkurila z iskrivo zgodbo o vsakodnevni mejni slovesnosti med Indijo in Pakistanom, ki se zgodi dve uri pred sončnim zahodom. 8. februar, 2:00. Zmrzujemo na železniški postaji v Delhiju, vlak ima namreč že štiri ure zamude. A nam je bilo tega treba? Kje je zdaj dobra domača kapljica, da me pogreje? Seveda odločitev v zadnjem trenutku zraven prinese še neželeno posledico, kot je potovanje v nabito polnem in ledeno mrzlem generalnem razredu, namesto v udobnem spalniku. Po devetih urah, stlačeni med prtljago, končno prispemo v še bolj natlačeno mesto Amristsar, ki je sedemindvajset kilometrov od državne meje s Pakistanom. Po prašni cesti vijugamo med rikšami, motoristi, uličnimi prodajalci, berači in drugimi pešci - ko le najdemo prazno avto-rikško, ki nas, po uspešnem barantanju seveda, popelje do želene de- OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Globoko v sebi boste občutili notranjo moč in pogum. Ozavestili boste, kaj morate narediti in v pogledu službe je razbrati več sodelovanja. Našli boste tudi mnogo načinov, da se približate srčnemu izvoljencu. Pesem o sreči bo donela na intenzi- 4BIK (21.4. - 20.5.) Pomladno hrepenenje bo božalo vašo dušo. Več bo priložnosti, da se izkažete v umetnosti in pri kreativnem izražanju. Pomembno bo, da najdete v sebi način umiritve. Na materinski dan (25. marec) se vam bo lahko izpolnila srčna želja. V ljubezni boste morali reči bobu bob. ® DVOJČKA jffi (21. S.-20.6.) Obdobje, ki prihaja, v sebi skriva mnogo dobrih iztočnic za osebno in duhovno rast. Ce boste zelo optimistični, se vam bodo zadeve odvijala tako, kot si boste želeli. Na delovnem mestu bo potrebno veliko energije. V ljubezni bo obdobje romantičnih večerov. Dan ljubezni: četrtek. stinacije. Prisopihamo le nekaj minut pred začetkom, posadijo nas na 'sedeže za tujce'. Tokrat se, ob pogledu na prepolne 'indijske tribune', s segregacijo pokorno strinjam. Visoki vojaki v masivnih turbanih korakajo sem ter tja, ko jezno in z velikim pompom odpirajo in zapirajo mejno ogrado med Indijo in sosednjim Pakistanom. Slovesnost ob dvigu zastave je postala že tradicionalna, ljudje na obeh straneh pa navijajo za svojo državo, kot da bi šlo za pomembno nogometno tekmo. Domoljubna gorečnost v meni vzbudi mešane občutke. A smo ljudje res tako različni? Žalostno, da je želja po pripadanju včasih tako močna, da pozabimo na osnovne vrednote, kot je pravica do življenja vsakogar od nas. Zakaj bi ubijali zaradi uveljavitve lastne volje? A nismo vsi državljani neodvisne demokratične republike Zemlja? Na koncu smo vsi ljudje. Indijci, Pakistanci, Sirci ali Ptujčani. Mateja Toplak r^m (21.6. - 22.7.) Ptički bodo veselo prepevali in veselilo se bo tudi vaše srce. V tem tednu boste imeli priložnost, da naredite zaključke in se odločite, kaj boste spremenili. V ljubezni se bosta zmešali delavnost in romantika. Prijetno boste presenečeni. Na delovnem mestu bo več učenja. m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Energije planetnih vibracij vam bodo v celoti naklonjena in našli boste izzive. Čeprav boste stremeli po samostojnosti, vam bodo nasveti ljudi, ki so vam blizu, dobrodošli. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. V ljubezni boste našli navdih in oazo priložnosti. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Harmonija časa vam bo vlivala voljo. Delovne naloge boste opravljali zelo temeljito in pri tem boste prejeli pohvalo. Osrečilo vas bo neko povabilo in v ljubezni boste naredili korak naprej. Vila kreativnosti vas bo obiskala doma. Izgubljeno energijo vam bo povrnilo delo na vrtu. RAK TEHTNICA ! (23.9 - 2310.) f Lotila se vas bo spomladanska utrujenost. Tako boste proste urice porabili za lahkotno jI brezdelje. Če imate družino, bo -s omenjeno prava redkost. Nektar "§ pomladi boste občutili v ljubezni in ;g prebudili svoje občutke. Vsekakor se JS lenobnosti izogibajte na delovnem mestu. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Mirno se boste odpravili po svoji poti in ustvarjali. V duhu prijetne energije najdete tudi priložnost, da se boste umirili in razmislili, kaj vas veseli. Na O delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke in učinkoviti načrti. Blesteli boste tako sami kot tudi v STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Učili se boste o življe-ksu, ljubezni in na splošno č^V ÍV' boste uživali. Prvi pomladni teden vam bo vir navdiha in prijetnih dogodivščin v službi. Borili se boste O za pravico in resnico. Čeprav boste svojo srečo iskali vsepovsod, jo boste našli doma. Spremljala vas bo paleta obveznosti. KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Vaše sanje bodo v pre-resničnost. Našli boste tudi mnogo motivacije in boste tako kos vsem obveznostim in nalogam. V komunikaciji bo več priložnosti, da naredite korak na- K prej. V ljubezni boste morali najti most in pogumno pospešiti korak naprej. VODNAR (21.1. -18.2.) o Igra življenja bo šla naprej in imeli boste veliko možnosti za razvoj, tako na osebni kot duhovni ravni. Istočasno bo tako, da boste morali najti ravnovesje v svojem srcu. Zelo dobro se boste p odrezali na delovnem mestu - tu vas bo obiskala vila kreativnosti. V ljubezni bo romantično. rn&l ribi