118. flegmo. p umnimu, » neto U. moin »ZL Utfl LP. Izbaja vsmk dan popoldae, Uviemtl nedolle lo pra&ntke. Intvratl s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, vcčjl inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov na] se priloži znam ka za odgovor Vpravnlštvo „Slov. Naroda" in Nlfsrodna tiskara•" Knailora olloa si S, prltličao. — Telefon st. 304. Uredništvo „Ilov. Naroda" Saafiova oiiea at 1, I« aadatrop|e Telefon atev. 34. Dopise aprelenta le pod pitane In ladoatao trankovane« fanjr Rokopiaov a« nm vrat«. fJH MaF* Posamezne Itavilke: *VI v Jugoslaviji navadfia d«l 75 nar, nedelie 1 O v inozemstvu navadna d*l 1 O, nadelje 1*25 O Roitnina platana v gotovini. „Slovenski Narod11 velja v Ljubljani In po po&tli V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 12 ^— polletno ....... m nO"__ 3 mesečno....... 3'»-— 1....... 1>- V inozemstvu i ce'oletno......D 216-— •r)o!!etno......, 1CB1 — 3 mese'no . . . • . . 54'— 1 ........18'— Pri morebltnem povlšaiju *e imi daljža naročnlna doplačatl. Novi naroćniki naj poSljelo v prvlč naročnino vedno 3V po nakaznici. Na »amo pismena n.ir^ili ^re/. posla tve dcnar;a se ne tv -r -v > ,/irv,'. Delo Znsze narodnu. Zeneva, 1S. maja. Ponesrečena grenovska konfe-renca je bila vzrok. da se javnost ni mogla zanimati za važna razprav-Ijanja v svetu Zveze narođov. ki se le pri sedanjem zasedanju pričela otresati jerobstva pariškega vr-hovne^a sveta. Do sedaj je bilo ntnenje, da je svet Zveze narodov le ekspozitura veleposlaniške konference. v bistvu popolnoma upravičeno. Svet Zveze narodov tvorijo namreČ zastopniki prvih aliiranih in asociiranih držav. sedaj samo še štirje. ker so se Ze-dinjene države odpovedale sodelo-vanju. V svetu so tuđi zastopniki Belgije. Brazilije in Kitajske. Do sedaj je svet redno razpcavljal, ali vsai večinoma. o različnih točkah mirovnih «po£odb, v kolikor se jih branijo ali zavlačuiejo izvesti premazane države. Sedaj pa ]e pričel svet Zveze narodov iz lastne inicijative razpravljati o vrjrašaniih, ki Spadajo po svoji vsebini pred nien forum. Tuđi se vršijo sedaj seje javno in bolj demokratično, ker so od-padle razne formalnosti, kl so ovi-rale hiter medsebojni sporazum. Seje se vršilo v mali dvorani v poslop-ju Zveze narodov. kjer se shajajo člani sveta, tajniki, novinar*! in zastopniki občinstva, V koJUkor to napredovala osamosvoiitey in demokratizacija Zveze narodov, v toliko bo večji njen pomen in dalekosežnei-Št njen uspeh. Poročilom o teritorijalni in politični organizaciji Albanije, o deportaciji žensk in otrok na turškem naj sledijo v glavnem še tele zani-mive podrobnosti iz raznih razprav: Sklep sveta Zveze narodov o ustanervritvi komisije za proučavanje mednarodne organizacije duševnega dela ni samo platonične važnosti, ampak lahko obrodi lepe pozitivne uspuhe na tem popolnoma zanemar-jenem in v sve.tovni vojni z brutalno silo razrahljanem polju. Le škoda, da y tei komfsHi ni nobenepa zastop-nijta slovansfcega duševnejsa dela. In to je velika negativna stran za bodočnost te komisije. V komisijo so bili imenovani: Banerje. univ. profesor v Calcutti; Bersrson, prof. filozofije na College de France Bonnevie, univ. prof. v Kristijaniji: de Castro, univ. prof. v Rio de Janeiro; madamc Curie, univ. prof. v Parizu; Destree, bivši minister za znanost in umetnost v Bruslju; Ein-stein, univ. prof. v Berlinu; Murav, univ. prof. v Oxfordu; Gonzagues de Revnold, univ. prof. v Bernu; Ruffi-ni, univ. prof. v Turinu; de Torres Quevedu, ravnatelj elektromehanič-nega laboratorija v Madridu. Prvj sestanek te komisije se vrši 1. av-gusta Ietos v Ženovi. Ta komisija naj bi skrbela zlasti za povspeševanje in izpopolnjeva-nje mednarodnih organizacij za znanstveno preiskavanj.e potom kongresov, za proučavanje mednarodnih odnošajev med univerzami, za olajšave pri izmenjavi profesorjev in dijakov. za organizacijo medna-r_odne?a dijaškega urada in če mo-groče tuđi za ustanovitev rjiednarod-ne univerze. za mednarodno organizacijo znanstvene bibliografije in za izmenjavo znanstvenenih publi-kacij. Sicer pa ima komisfa popolno svobodo pri sestavi svojega programa. V raspravi o zadevah svobodne-ga mesta Odanskega se je iz-ročilo vprašanje gle_de prolzvajanja zrakoplovov voja^ki komisiji Zveze narodov. Ore namreč za vpraJanje ako se more tozadevna za NemČijo veljavna omejitev ukiniti za Odan-sko, kar bi pomenilo za Odansko možn_ost cvetoče industrije. Komisar Zveze narodov za Gdansko. general Haking, je izia^T1 da Je gdanska ustava uveljavljena in da je v smislu versaflleske mirovne pogodbe pod varstvom Zveze narodov. Nadalje se je ugotovilo. da ima Odansko pravico na podlagi pogodbe s Poljsko izgmati one poljsjee državljane, ki škodujejo mestu v go-spodarskem, narodnem, socljalnem ali verskem oziru. Svet je razpravljal na dr. Nan-senov poziv tuđi o problemu vzpo-stavftve Rusije. Dr. Nansen je izia-vil, da ie norveška vlada prepričana d£ ie evropska trgovina in gospodarska obnova Evrope odvisna predvsem od oživljen ja gospodarskih sil v Rusiji. Zato je treba usnsšno akcilo proti lakoti in nalez- liivim boleznirrL ki se v neizmernl Ruslii vedno boli širijo. Dr. Nansen je s pretresljlvimj besedamj opisal grozo lakote in nalezljivih bolezni ter izjaviL da so vlade, zastopane v Zvezi narodov. dolžne omiliti strašni položaj v Rusiji. Z ozrrom na predlog: norveške vlade, naj grre v Rusijo posebna preiskovalna komisija, je bila sprejeta Balfourjeva re-solucija. da izvrši Zveza narodov ta predlog genovski konferenci. S kak-šnim uspehom. je znano. Dr. Nansen je sicer izrazi! mnenje. da bi mogla odinole Zveza narodov realizirati ta Dredl<\or. toda Balfourju se ie pridru-žil Bourgeois z motivacijo, da ni Rusija v nobenih odnošajih z Zvezo narodov. Končno sta bila tuđi Impe-riali in Hvmans za Balfourjevo re-solucijo. Polfsko - netnška pogodba elede Gorenk Šleziie je bila v svetu zelo simpatično sprejeta. Za predsednika mešane komisije v OorenJi Šlezlji Je bil potrjen pre_dsednik poljsko-nem-ške konference zvezni svetnik Ca-londer, ki so ga želeli tako Poljaki kakor Nemci. ki pa je prevzel to funkcijo samo za dobo enetra leta. Za predsednika razsodišča v smislu po-j?odbe pa je bil imenovan Karnebeek. Sedež poljsko-nemške komisije je y Katovicah. Zanimiva Je bila razprava o mandatu nad Palestlno. Lord Bolfour je prelagal, naj se razpravlja o detaj-lih tega mandata v posebni seju ki naj se vrši tekom šestih tednov. Ta predloe je bil brezdvomno v zvezi s sedanjim političnim položajem med evropskimi in Zedinjenimi državami, kajti Amerika še vedno ni ratificirala ne versailleske in ne sevreske mirovne pogodbe, pač pa zahteva, da pove pri posvetovanju glede manda-tov v Orijentu svoje mnenje. Zavla-čevanje rešitve tega vprašanja bi moglo povzročiti precejšnjo nevar-nost, čeprav je Balfour mnenja. da Palestina nj v zvezi z velikimi načel-nimi vprasanji. Balfour je Že 1. 1917 obljubil Judom Palestlno kot njihovo domovino. Bourgeois se je pridružil nlegovemu predlogu s rtogojem. da se ne spremeni zavezniška politika In da se ne rodi kako novo vr»raŠanjpr# To izjavo je poda! v Času. ko so z genovske konference ooroČali o go-tovem prefomti med Francijo in An- glijo. Svet je sklenil, da «?e vr^i naj-kasneje 15. julija posebna seja. na kateri nai se potrdi mandat nad Pa-lestino. Ta seja bo na vsak način ve-like^a pomena in bo ilustrirala ozad-je zavezniške politi.ke Glede polisko-titvanskesa spora o nevtralni coni in izročitvi vojnih ujetnikov ni sklenil svet Še niče-sar definitivnecra. pač pa ie spreiel poljski predlog. da se posije na lice mesta podkomjsija, ki bo proučila provizorično demarkacijsko crto v nevtrnlni coni. Brazilijanski zastopnik Clark je predložil svetu porr>^ilf> o narodirct-nlh manjšlnah v Estonskf, o katerem pa se bo razpravljalo pri prihodnjem zasedanju. češkoslova^ka je sporočila, da je sklenila dne 5. aprila Ietos z londonsko »Bank Baring Brothas« kreditno pogodbo, ki vsebuje gotove do-ločbe, ki predvidevajo eventualno razsodišče sveta Zveze narodov. Svet je izročil to zadevo finančnemu odboru z naročilom, naj preišče, kakšno odgovornost bi morala prevzeti Zveza narodov. Istočasno se vršijo seje kontrolne komisije Zveze narodov, katere naloga je na podlagi sklepa druge skupščine Zveze narodov pripraviti proračun za leto 1923. Clani komisije so nastopni: predsednik Noblema-ire; angleški komisar Sir James Allen na Novi Zelandiji; Nederbragt, od gospodarskega oddelka holand-skega zunanjega m!nisrr5tva; Q a n -s ki, češkoslovaški poslanik v Parizu in VVaddington Jz Chile. Prihodnje redno zasedanje sveta se prične osem dni pred otvoritvijo skupščine Zveze narodov, okoli 23. avgu^ta. POLJSKI ZUNANJI MTNISTER SKIRr MUNT NA DCNAJU. — Dnnaj, 23. maja (Izv.) Poljski zunanji minister Skirmunt je z vč^raj-ŠDJim jutranjim brzovlakom prispel na I>unaj iz Genova. Na juznem kolodvoru j© poljskega ministrd, pozdravil zve^ni minister dr. Hennet. Poljski minister Skirmunt je potoval iz Genov« preko Trsta in Ljubljane. Tekom dopolđneva jo g. Skirmunt obiskal prfcdsediiika av-3trijske republika dr. Hainischa in zve-BTiega kanelerja dr. Schobra. Avstrij-ski zunanji ministar dr. Hennet je njemu na čast priredil Kink^t. Ju29!!oyen^o - itallJansKI sporazum. — Genova. 21 maja. (Izv.) Jujro-slovensko - italiianski sporazum glb-do izvedbe rapallske pogodbe ie p:rfoktcn. Iz krogov juiro^lovenskc delcga:%po se širilo o tem sporazumu teb podrobnosti: Luki Bnro^ orl-oađo definitivno .lucoslavlil. o ban-kinl ho kcr^novellavno odločilu posebna korrlsHa. Su!>ak fn rretio cono Iznrazni Itallh v na'Kraj^cm času in ju Lzročl v oosest .lTiecislavUL Fliut državna no-odvisnost. AH se na Fekl razoišeio nove vnlitve v konstauanto, n! gotovo. Nasnrotno, ra^uatl ie s tem. da Prevzame vlado r- Reki nreišnia večina z Zanello na c«>'!. D:i ic prišlo ob koncu kor.eev med Italijani in lu-goslovcni dn sporazi: na. ie IzKl.iuč-no zasluga Llovda G-vruea, Jukto-slovensko - italijanska pokajanja so stopila, kakor ie znano, že v tak Stadij, da je bilo računati s tem. da se razbijejo. V tem trenotku je na-stopil Llovd Oeorgre ter pritisnil na italijansko delegacijo, da ie popustila. V diplomatičnih kro*rih se ^iri vest. da ie Llovd Georrre izraztl na-Drani lucroslovenski delegaciji svojk? začuđenle, zakal svoie&isno .fimo-slavlia ni snreiela Nitt*»cve crte. \z\ fl te nudila železniSko oro^o Reko-Sv. Peter s Postoino \n Idrlio. a ic kasnele snrelela skraino netrerodno v raoaflski oorodbi cfoločeno 'inijo — Mllan. 22. maja. 0zvirno.> »Corriere della Sera« poroća, da |e ro odhodu ministra Vhičlčn f»STaf v Santi Marcrheriti mlnister KrsteU, ki le 20. t, m. ob navzočnostl ministra Schanzeria skupno s podtainlKoiti Tostijem podpfsal doKovorieni na-črt za sporazum. Zader bo užival posebne carinske ugodnosti s strani Jugoslavije, ki dovoljne v določc-nih teritorijalnih mejah prost dovoz In odvoz določene.^a Števila pridel-kov. potrebnih za živež v mestu. Zader bo dobiva! vodo iz vodovoda na ju^oslovenskem operni;u. Sledi ^r več rxxirobnosti. Oled^ R e k e je J^>-ločena komisija 6 članov, ki se nastani na Reki s poobbstilorn. dn sto-ri vse. kar bo potrebno za življenje nove reske države, notem določi vzhodno mejo med Reko in JuKo- O. Šest: Lillom. {Na predvečer pre mi ere ▼ dramskem gledališča.) Da pričnem tako: nekoć je bilo me-eto; v tem mestu je bil ri n gel špil, v tem ring'elšpilu je gospodJovala imenit-na gospa Muškatka in pri njej je elužil mlad korenjak, Liliom. Služil ji je za reklamo, vabil in klical je publiko, predvsem đokleta In dekleta so ljubila njegove krepkd mišice, prav tako, kot Jih je ljubila gospodarica. — In ta Liliom je bil tič. smel drzen kample, je-inal je služkinjam robee, devištvo, de-narčke in si puščal plačevati pivo in cigare. Tak je bil torej Lihom: aristokrat pratra, h^roj vseh kuharic in strah vsreh oaih, ki jim go«pod Bog ni dal močmojših pesti kot njemu. In v ta ringelšpil priđe Jula, slui-kinja kot sto drugih, sede na konja kot sto drugih, Liliom jo objame kot sto drugih, a gospa Muška tka začuti, zdpluti, spozna, da je v tem dekletu neka j druzega — in zato: marš i« ringel-žpila, in Bo« Čuvaj njena lica, oči in lase, če &o prikaz© še enkrat! __ Liliom pa rešpekta ne pozna pred niko-mur, in ne pred bohotno gospo Muškat-ko-, zavzame && dekleta, je ^podeu iz službe, oziroma se spodi kavalirsko sam _ vitez preprostega dekleta. De-kle pa ostane — k^r ^ra je pozna In domov ni mogjoča več. Ostane — akacije diše __ in Iz nepridiprava postane lahko dostojen člov^k. Akacije diše . . . A iz nepridiprava ne postane pošten čiovek. Prisklednik je pri »•rod- | nlkih Jule, pri ljud#h, ki sso sami lač-nl — postopa, pije, kvarta in pretapa mlado ženo. In tja v to dvorišče, kamor sogajo glasovi nove lajne go^pe Mu-škatke, tja hodi rločni duh Fičur. Clo-vek, kateremu življenje ni ostalo dol- žno prav nobene brce __ Satin v novi obliki __ ki verujd v pravičnost na onem »v®tn. »Bogatinuc, pravi, >gtodejo na tem svetu nebeski angeljčki, a za uboge je tam pravičnost — pred nebeskim policijskim komlsarjemc. Pravičnost! Ni slab človek Liliom, pokvarjen je, a slab ni v svojem jedru; ztnožen je vae^a, a zločinec ni __fte ni. In bi ne postal A Jula dobi otroka! In mu pove. In Liliom, baraba, capin — začuti ono, kar se imenuje očetovski dolg. In vpraša Fičurja, kje bi se dobil ddnar. Flčur va On ve vse toke stvari. Ve za blagajnika, ki ne bo več blagajnik, če ga nagbvori eden * jezikom in drujatf z nožem. Za otroka torej! Za bodočnoat. Za lepo in pošteno življenje. Torej gre in ukrado nož — pa hajd na blagajnika. — Jula sluti. Jula ve, Jula zagovarja mota. __ Od daleč pa prihaja peeevn po- etopačev, pe«em, med katero je bila 4a-pieana blagajnikova zadnj« ura. Tam ob z>lezntškem nasipu hbdi vsako soboto blagajnik in noei ▼ us-njatl torbi m*rdo delavcem v tovarno. Tam čakata golobčka Liliom in Fičur. Z betedo In nožem. >Dober večer! Prosim lepo, koliko je urac, mu porečeS < pravi Fičur, >jaz inu pa poti?nem nip^c mrd robra.« j Po naaipu vozijo ylaki. Na vse strani. In v njih sed^ fini ljudje, čita-jo časopisa, kadijo cigare in vsrkavajo dim. Liliom rnd sanja o teh daljah, kjer se -strnejo tračnice perspek ti vično v eno točko. Torej tu Čakata, in Fičur predloži, da bo pričakovnnj© prijeineje, partijo »ajnca.c Gotovina je borna, in Liliom ib zaigra prvi mah. Potem pa ljBrrata za ono, kar ima blagajnik Se v torbi. In Liliom zaigra še tistih osem tiaočakov. Tedaj priđe blagajnik . . . >Dober večer, koliko je ura?c ... A blagajnik zgrrabi Fičurja, in nameri brov-ning Liliomu v plavo. Tu se prične dijalog . . . prekrasan ... žid in dva ponesrečona roi^arska morilca. Priha- ja policija — Fičur se jztrga__Liliom zbeži — skuša pobegniti preko nasipa __ pa ne gr© — vzame nož in s*> zati)- de. O ne, policiji pa n« v tokdl Tega bi Liliom n& prenesel. Ko ga prinese k Juli, so njegove minute štete. Odpusčanja n© prosi Liliom; vib, da je bil prasec, ki pa je hotel, da bi Jula ne imela nneiraj prav. Ker prav nima nlhče. Vsi se delajo, da lmajo prav, veđo vsi skupaj figo. In ko leži na nosttkah, ko eo njegovi udi že mrzli __ tedaj žo prav p^d noč nasto- pita dva čudna moža, velika in skrlv-noptna in pozor?ta Lilioma, pozoreta truplo, naj ere ž njimi. Kajti neb?čkn policija __ in k tej spadnta — ne pri- znava eamolaFtneffa prikrajganja *iv-Henja. O, £» dolgro ni vee končano! Be dolgo ne*. >Tako preprosto se to ne konca;« izjnvHata. V^^e Itp^ i*» *e v#vJno Tnano. i VaPe lire je £e v p-^-'minn. Znnnn 1> ?♦• ' T8d, kar sto govorili, kar ste s tori li in i kar ste opustili. 5o v«dno se ve, kak-ften je Ml vaš ugled in vas gla^ in prijem vaše roke in kako so zven^H vaid koraki ... In dokler jih je &^ kaj. ki se človeka spomlnjajo, tako dolgo ni Se nobena stvar konča-na. Dokter nisi pozabljen, Še nisi s svetom opravil. Tuđi če si že mrtev. Pojdi!< In ^cftna preide v tište kraj*, kjer se pode oblaki, kjer je samo pravičnost in kjer je brezčasje. Tam Je komisarijat nebeske policije — oddelek za samo-rcorilce. >Zakaj si gr© umorll? Zato ker si imel ono deklctce rad, ker ti je bilo tepno gledati njeno trpljenje. Jaz vem, ker vidim v tsrojo dušo.c >Čo vse veste, zakaj pa pot<*m lz-prašujete! SaJ nisem mogel storiti ni-česar lanjo — rokodelstva ne znam. Ali na>j bi šel krast?c In v nebeskih raj onih se izkaJa, da so zakoni pravičnosti različni. Kajti nrbeški komisar izja^: >Da, krasti bi bil moral!« Liliom strmi nad temi neznan imi zakoni __ strmi, a ostane zalcTknjen v svoji trmi __ in je obsojen na seatnajst let živega ^pnja — potem pa mora na-zaj na zemljo za en dan, da prestane izkufcnjo. č* je zr*»l r* irvelj?anje. Razprava je končana, in Liliom stopa v plamene. In Sestnajst let mine. Dan preizkus-nje nfistopi. In Liliom vidi zopet svojo Julo, vidi svojto hčerko, ln hoče dokazati Očesu Božjemu, da. js tuđi on vr^Mi večn<* luči Po nf*be£klh ce^tah in ptr-»Mi je i7:TP«k^il rv^zdo lf»r»r» in blestećo ia to hoče pokloniti ivo^i hčer- ki. Ta pa jo noče .•»nvi^ti, in Liliom dokaže, da je ostal tsk kot jo bil na ringelšpilu. On udpri f-vojppja ntroka, kat^remu jo bil pO3lan. !a mu stnri neka j dohrega. Cdori ga. ! o ga vidi prvič. Id gre. V duM mlađega n^klota na ostane ob^iatplc, kntor^mu no norc nnjti izvrv-ra. prva uranka, kat^ro i i je naložilo tirljenje. >Anipnk. povej Trmmira, se d je kdaj zgodilo, (\p. te je kdo udaril in ti tega nisi čutila?< >Da, otrok. Mocoča jo, da te nekd© udari ... in da te prav nio ne boii.< Pravico, da je napisal Molnar to rgođbo, to lecjondo todaj, ko je Ml Se uepokvarjon. Njerovo prvo dramsko de-7o I©. In todaj so mu očitali marsikaj. ^elodram. pladlcost ... in podobno 7.a-deve. kot jih mora kritika pokloniti pi* eateliu za spomin na kr??t prvega otroka.. Potem pn si je Molnar zavihal ro-kave in ekočil na dro^. In pri£ih ča-ih, ko je spisal Lilioma, teil poet. Mordn žt> iznuMjen — am])ak »il je. Ker to, knr podan ob koncu 1»-?onde, jo večno. To ni sladkos»t, ne m£odbe za groiitev intelektualnih odnošajev med obema državama. Pa tuđi foza-čevno ie dogovor takorekoč že ža-ktJtrČeiu — Navidezno se bliža spor ugođn&mn koncu za obe stranu v resnici pa nasprotja se obstoje in ni isključen še neuspešen razid obeh strank. — Beograd, 28. maj* (I*r.) Z rapitlfeka poarodba. _^ Beograd, 23. maj* (Izv.) Zuna-ivii ministdr dr. Ninčie in minister dr. KrFtelj poroeata te>koTn prthodnjih dni ministrskemu svetu o sporazumu i Italijo. — Beograd. ?3. maja (Izv.) Iz Obnove javljajo, đa »ta Bunanji ministar dr. N:n?ir in ministar Krstelj v soboto jired ©dhodom iz Genov© podrfris&la nacrt sporazuma med Italijo in JugoslavL jo £lcde izvrsitve rapallske pogodbe. Odgssdifeai kralfene poroke. Bolezen prtncezinje Jelene pred katastrofo, — Beograd, 23. maja. (Izvirna) Snoči ob 6. je bila po mestu razšir-iena izredna izdaja »Vremena«, ki ie kratko poročalo, da je kraljeva poroka odgođena. List je predhodno prejel iz Aten brzojavko z dne 21. t m. o poslabšantu stanja nevamo bolne. ▼ soboto drueič operirane sonro-se Krškega prestolonaslednika, kra-Ifične Jelene, sestre zaročenke našega kralia kraljične AlarUe. Romunska suverena sta z ozirom na kritično stanje svoje hčere bivanje v Atgnah podaljšala za neka.! dni. Roirainski kralj je obenem zaprosil svojega bo-dočega zeta* Icralja Aleksandra, da se na] radi tesa za (faie 1. junHa t. 1. določena poroka odgodi do S. kmiia %, L Na pcM^lagi te brzojavne prošnje |e kralj Aleksander takoi brzojavno odgrovoril. da ustreže tcj želji v jnadi, 4a se tekom teh dni bolezen krallične Jeleire teboliša. Kraljeva brzojavka o odgrođitvi je še danes ponoči dospela v Atene. — Beograd* 23* maja. (Izvirao.) Enako glaseča poročila. ki so vsa :iveč ali manj pdvatnesra in neoficilel-jnega izvora, priobčujejo današnji be-ograd^ki listi. Naša vlada je včeral preiela iz !\ten brzojavno porocilo našega t>o- t »lanika na atenskem dvoru g. Ba- ' loedžlča, ki javlja, da se ie stanje Jkraiične Jelene vceral oo?K>ldne za-Celo zoatno slabšatL Okoli treh do-poldne ie znašala temperatura že čez $9 stopiai dočim !e orvi dan po ope-rac^t bifei normalna. Povišanje temperature i© znamenje, da s^botna druga operacija ni povsem uspela in da se je ponovilo zbiranje g^ioja. Vsi atenski krob priliki poix)ćnih bv«. čanoeti Ulioe se rnova tlakujejo. Jarki me nasipajo. Po glavnih tdicah se po-•tavliajo tribuna. Prihajajo pa tuđi se |K>rocila t> zunanjih udeležnikih. Tako }avliajo» da odpošljejo v^i Angleži in ADgležinjo , kl so delovali v naši vojski kot btKrci ali pa kot sa mari tanci in iiobrotniki, kralju posebno svecanostno tnjigo s podpisi vseh sd živećili angle-škili prijateljev Jugoslavije. Časnikarski rebord pa namersra ; p rok© prisp© v Beograd iz Pariza z ; aeroplanom. Priđe v prvih dopoldanskih j urah. Barker po^natne na to najlepfee in j nnjsijajnei&e momeTit« krali&vo poroke. ! Mudil se bo 1© nekaj ur, na kar eo takto^ z aeroplanom povrne s fotoffrafičnimi posnetki v Pari« tako, da bodo imeli že pariški več©rni li#ti r^produkmje teli fotografij o%. vsaj jatr.4nji veliki listi. Tuđi udruženje jugoelovenskih novinar-jev namerava prirediti vnem v Beograd iz oetalih kulturnih erediSc Jugoslavije in iz inozemstva dospelim novinarj^m časten banket. NAJETJE DRŽAVNEGA POSO-JILA. — Beograd« 22. maja. (Izv.) Vče-)rai zjutraj sta iz Sarajeva prispela fi-nančni ninister dr. Košta Kumanudi In ntinister saobraćaja Andrija Sta-nič. O rezultatih razgovorov z mini-strskim predsednikom gr. Pašičem je ftnaočni minister poročal le ožii seji Mdništrskeira sveta, ker le bil bolan namestnik ministrskesa Dfedsednika 7«inister Trifkovič. bolan pa )e bil tuđi minister Pribičevič. Ta ožja se-jm je imela radi tega le informativeu značci. Na današnji mi poda finan-ftti minister Izčrpno poročilo. na kar se ukrenejo nadaHni koraki za defl-nitivni Mključek državne^ oosojila. — BeofirrafL 22. mala. (Izv.) Po-roCHa danažnjih iutranjih beogrrad-dcih listov si glede sprejetja posolila bistveno selo nasprotujejo. Mnenia o tem so zdo deljena. »Beogradski Dnevnik« poroia. da Je ministrski predseđnik Z. Nikola Pašič po pro-uditvi posrotev odobril sprejem Ble-rove pomidbe in da vlada podoISe po odstranitvi §e nekaterih obstoie-čih tehničnih ovir posojilno pogodbo x Blerayo skupino za naietie po^oiila 100 mllljonov dolarfev. Ravno na-sprotno pa poroča dinalnfi »Pravda«. Veli, da Je finančnt mtnister na '■ včerajšnji ožii seji ministrskega sveta poročal. da ie ministrski predsed-nik sr. Nikola Pašič ir.javil njemu in ministru Stanicu v Sarajevu, da ni potrebno takoj zaključiti posojila, dokler se tudl ne premce pcizro!! po-nudhe amed?ke skupine »Fondation , Banke«, zastopane po Kratku in , Straussu, ki ponuja 100 milijonov j dolarjev pod druRlmi Rotovimf poiro-}\. O tet ponudbi sklepa današnji mi-nistrsKl svet, — Bograd, 3S. mftja (Izv.) "Potaja nia za ooeoiilo m še vedno nadaljui©-jo. Finančni ministor je »topiI v etike z znatopnlki Krateove američko skupine, ki je etavila tuđi selo ugodno po-rudbo, zahteva pa v varnoat pOKojila v Kne«ku 100 milijjonov dolarjev wn!sij[-ski kurz 87, obfesti 8 % in 8% udelež-bb pri ctobičku gotovih podjMij. Ta ame-riifcka Bktipina ^ahteva konr^eijd asa jadransko žftlemico, dilj* koncftttje za zgradbo žitaega •levatorja in slodnjič dit sastavi v ▼artist posojilo dohodite \t tobacne^a monopola in dovoii hiT*^ teko na brodarski sindikat. Finandni mirister je vceraj del^ časa konferiral i saatopnlm to nmwiilcd akunin©, o po- i ao|ilu pa 08 je r«cgovar)al tuđi z rav-Batelj\em Narodne banke dr. Novakovi. ćwn. V fina&čuih krogih iplosno pre-vladuje mn«>nje, da je tr*ba obe ponudbi tako Blerovo, kakor tudl Kratzovo vzporediti, priinerjati ugodim? ri tn koristi ^n© ali druge pontulb©, sele potem definitivno sprejeti najugodnH^o po-nudbo in pfctem zaključiti posojilo. Mi-liistreki *r§k bo t^kom dni fte vedn6 Th.7. pravljal Tinan-čui minitfter (lr. Košta Kumanudi ja vceraj ob 1. popoldue sprej^l od Hol-garthenov* umeriške bancuo skupine pismeno oficiielno ponunie. ki s« bo nemara reSil dr. šu?tcr?Tč. = Oh smrti Svittirskeg«. konzula ▼ HeoffttLČn r>iš# >K^no Zilrich^r Zci-tuns?c: Iz EW)errafla pT^njfi 7rtlo*tTia vest, da ja umri tt-n T>o krntei rK>l«*7Tii švicarski s:pwr?ilnl Vonral Ori*tinn Vo^oli. Pokojnik J© pri?M 1. 1S02. v Smirno. kjer j^ del oval pri tvrdki 7*&n-griđrs in Voereli dre IMi. L. 1SW. ^ otvoril v Eeocrr^du p^^ni/tiTro gnlnneK^ tvrke .Tenny in Book. U 1S0T. ?■» ie o*n. mosvoiil t^r ji» TtoPtMn n^r'ovn tvrflKn znana po vspj Srbiji. VoC^i ^ h^ 1mo' noran za vire geneialn^srn konsnl« s<»-TernonTDeri^k^ imile, ki ?> ie 2?»?topal doklrr pa ni Švioa* Jir*»nov«lr» «a aVo^G-pa gerirr^ln^a konzttln v Srbiji. Tvot ^nernlni konzul 3^ ćirloval 7, vs vZem-ljodelsko Zname<, se udeleže kongresa bolir;ii*akiii zeniijuradnil.os', ki se vrsi 2S. t. m. v Sofiji, tuđi ,.'-topniki oeči^o-■slinasLih in poljskih poljedrijskiU <*r-ganizirij. Delegafijo Saveza poljskih kmetov vodi biv^i niimstr§>!:i preJsoo pozvana, naj prenclia r, nrc'aij-nim dolom ali p« nr*j spr«inf>rii strate-gieno prii^ff za cn«.i 7ifrir r. =z V«litv« generalnih »vrto^- v Pa. ri/n. P.*ri/, «'2. mni.\ (Ir.v.) V «i:ug«m '\Oiilnern ft'rtii po 1 > 11 r» pri rr.uori.-^ptrih vn!it-rah v 64 okr.i.Jih, kjer \* treba iz-popolniti 1C! m"n«l.^tov t'^nor.'iinih i-vot-nikov, volitve sledcce- l.">5 kocfi^rvativ-oi, 660 zmemi reiju^'li^-anri, 5S1 rruM-kfilr-i in i?O'"i,iali3tiolo'i! <»nr~ru ijrki ^1-hor. To ie dm po nn^^rno p!nčo na poriluci Bklepa r^paracijjekP1 komiei.r> ^ 21. m«rra. 1S22. Prvo plpr-ilo v rno«ku okroclo ]8 miliioTiov z!<°tih mv !T! Valonov. V Vrr\ ]>r«ni ■?•» i> vr^il te ^\ konffr^s z^^tnnTiikov 1S0 valon^kih rlm-čtfv. ki \f> Fklonil. d^ :a^ mo^pio p**mn-doma orffpnirir»ti vap valon^k^ pil^. ki n'Kirnjo z ja\Tiim r^F^-opom udf>,istvov;i*i flk!ravn*am O7i^-u. Kotitt^s j*? izvr.lit I7.\rr?i1ni oill.^r, ki iim na!ojyo. A*. d^ff^-že pnrl?5rp^ntimo enflkonravn^Tt F!n_ mov in Vfl'onov, nr»ra\*no dor^ntralir^-oiio ip Izkliu^nn fran, nezasijano, na vsak način !n za vsako ceno originalno. Tuđi v glazbi. Vse, kar ie količkaj podobno pravilu, tradiciji, se zameta, vse bivše se srratra za oV rabljeno. Harmonika, stil. linija, kontrap'.mk-tika so le še stratilo xa otroke. Rikard Wagner ie že za^tarel, a niti Rikard Strauss niti Gustav Mahler se ne rriznavafa več kor izrazitelja metafiziJne^a hrepenenin nn§e dobe. Debn^sv, mr.jster dra*cctne anemič-nostl, ki je izumii umetnost nijanse z asod-J a ti ATi im vezan'em «=Iiko\ite^a in rmizikal-nc^a. in Arnold Schor.berc ki ?e najćrsled-nejc premagal formo in materijal, sra dane« polrjc Rusa Ifcorja Str»i\in«ke«:a priznana vod;t?lja rnr<3ernc^a gla^benega rađikaiiz-ma in muzikalne mctifiz'ke. Prcč. z melcdJ-ko. proc z vso romnntiko. proč z vsakrSno logiko! Misli in čustva se preVo^cu'elo v nenavadnih skokih, vse odtrsrano. kratko, v silnih glasbenlh barvah, položenih dm^a tik druge brez prehodov, kakor kriCeč madež poles madeža. Impresijonlzem, ki ga vs: stari tmerjajo ^kretinizern«! TcnJa ta nova glasba, ki vre in kipi. se čcs-lo smeži v ne-okusnih požali in izživlja v vsch mogoČih, zares bolnih eksperimentih. ie vendarle v svojih najboljiih zastopn'kih rodila dela, \i pomeniajo »naprej«. V?orba za novo obliko, novi izraz in novo vsebino Je v vsch umet-nostih večna; vrača se preko rafinmanov k primiti\i7t;7u, a konino se zatoka vendarle vedno znova k starim klasikom. Snočnji koncert za^rcbške »Mladosti«^ nam je pod.il vsaj nekai krotkih vzorccv medcrne Elasbe. Prdal nam je tudt dokazov. da Ie tđ Caničev zbor v svojem delu idealno vztrajcn in marljiv. Nečuvene tečknčo no-stamcrnlh p?srm* zmaguic z ImponujoCim znanieni. ki sa prnnša rao le do skrajnosti napeto učenje. Materijal je v celeri izvr-!^tcn; zlaMi basi so mrj;oCni. Solisti (Nis, bariton, e^!cn i'mrd fcnc»rjcv> se od!'k''.;eio bot} s silo, nego uglajcrr-tlo. Izvajd^e \c bilo vseskox — izvzemSi nekatore mrnua-joce točke, k? !?o se Čule v mili dvnrari včasih trdo — na višlcu. Prof. J. Conič y: moister. Prvi del so tvorile »nnr^dne pes-mw. ki pa so ideale:i pr?mer, kako ^c dn naredna pe?cm prcumetiiičitl, da izdubi ma-lone ves svoi prvotni znnčaf. Zanimtvo. s^!a težko. rnginahio. Ampak *rze mirule. Knu-tiško dckle ped pariško nužnim lo^nčnik^m In v svilenih nogavicah- Knn?ov!ć in Mo-kranjac le deloma Canić in Bersa. 50 ro-sOsKtirali orisinal. ^tolzcrjev >Hd?mo!« jo kuriozum. Počiva na eneni motivu ter zahteva radi svoje instrunumalp: in aUvi^Inc Obde^avc (v katerc se kakofonii^ pretvar'a v »afonijo«) rafinirah pevcev. Izvajali s!i, harfo, dva roca in iSelest > (ki jo jo nad^-mesi:?.l klavir). ObCutio Človcka, Ki zre v somraku preko polja, na katero pada sneR ter 5C č'ije iz dalje večerni zvon, j? p-dal Ber?a mojstrskl. V ćeli vrsti mračnih »n tužnih pesmi — -Crno v Črneni!-« ic debi moi sr.sed — ie blasodejno vplival .Mannj-lovfćev zaključni res dramatski zbor »l'ri-fren? stvart«. ObSndovall smo tako ves večer do vtffca !?redno pev^ko tehniko »Mb do«;ti'. ki ii mestoma b ?- n^do^tajc ir^nc vekalizacilc. se napeto mrrali nrumoti ra vse razllčne eksperim^nts, kakofnn'Je. silne cre^rende in pianl^^ir^c. a odhafaU ctio litm?-?n! ;n ?. d-rljcnimi rri2-.itW. V?- prč vre in \'O'- ?- (*^vfrka ko»»?r^ <;nmo ^iva V,-1*. Zclo obžalujemo, da |e bila dvoranica tako nezadostno zasedena. Pri2n2.n!e }e bila častno; kor.čnu ic irJadina priredila celn pris.-ćno ovacijo. Vclczaslufncjnu pcvovod-JI. prof. Caniću, vi je bil izroCun velik vc-ikc s tr-jliuinic:>. ^- *5. E JA .. At.li^i RLPERTOIR NA^ODNTGA GLLDAUSCA V Ljl'BLJAM. DRAMA. Torck, 2c. maia: Zadrto. izreda« 2 i. ma;a: »L:!..^m«, lz\cn. Ćctrtck, J5. maj^: »Duboacr. .; radnjik«lt v ?;ezonL Iz\vn. Pctek, 26. m:i;a: »Uliom«. E?jd B In D. Scbota, 21. maja: »Pcterčkove p^rslednle snric«; ctr.?ka predstava za izvca- ]jtiblian«!cc §n!c. ZaCctcK ob dveli po- poldnc. Izvcn. OPERA. Poncdclie':. 22. maja: Zaprto. ?reda. 24. mni?.: »L*';me«. Red C. Cctrtck. 23. ma.'a: »Maiame Rutterflv- Izv. Petck. 2'1. maja: Zarrtn. Sobr:ti, 37. naj.i: •Ris^ietto«: gostovanje Z. Ror»erta Prim^žiCa \z Zajfreba. Red A in E. • — »IJHofli«. V sredo dne 24. t m. se vr>i v drainskcm gledališču premijera znamenite Molnaricve prt.-J:resine lerende ■ Li-liom-'. VVebira je vzeta iz nižin življenja I« je pt.lna poezije. __ Xa?a drama. Gostovanje c. Marijo V f> r e. N:j*a rr»ia.kiTiia Mari i a Vort r\»m ie v n^doljo. 21. t. m. ijrrala kraliim" Fliz;ibeti> r >Mariji Sttiiirt.c Izricala nflm 3^ -e iznova, kar smo na lusin«) oći in n>osa izprevideli žo, ko je igrala dva tlni pr^je Marijo iStunrt; D'i ]e to UlaMrTin trn £«*d5 nj a veliko ; ole in prvesra reda. rIV»hnikft. iflrre ie piiho^ala pri njoni Kliz«>^ti ho bolj cio vel i.ivo, nosro pri Mariji. MonlA jft pa po tirupi ptrani ravno to bil nmk, di mi je njona Marija, će *m?ixi sploh riplati pri talio dovršeni umetniri ra/-ior-ko. bila še nekoliko lju*>&a. nejjo EHi-zr;b^*a. dasi io KM^ab^tn intTe^«ntnH_ ?-n ulog«, pa'holo^ko brvlj rafinirann in rinje vć^ prilike za bril.iir«uije. Kot vi-PpV Veri 110 um^tnosti mi OBtnno v *po-minu njona Mariju Stuart v «r«*Vvnjn z FAizAbrto v parku. Bila je tamkiji na-ravnost dernr.nskn. Takc Marijo Stnart i-.i?f-m »o vi dol nik^r. K^kor t^pen p^p se jo Elizabeta uiriRknila, ^trta, ffrn-rnotno p^omacrflii^. pred t**mi str« Ani mi. Icral.ievsko - znpnvedujoAinri o^ mi. Po. les; hrnle^nosti, da se j^ vollkii tmj?Tnnilp rojoko^- in nam darovala od svoje uivno klasične uznntnofltl. ne pr«*vora To dnip prijeton čut: Da sta tuili dom.0cl za-topnir-i ol>«h uloe. šarief^ra in D^nilova, dok*»-J dobri in sr\ polecr slavno knle**rin1r* v^wno ol>^t«le v 7ndc~ml in**Ti rudi njih urrK*tni=kc» vrline. ?ajiot^*i. ki tmi kariif^m t/ikotr^ \:>i le žftel, kak^r i* lolikolrrat. v^ #ivlir»niA, ve^ t^tnp^ra-mc-nfn k v\on\ liubki in prepri^vnlni nežnosti. Dani I ovi pi m^lo. vf^ dtVika-tese pri o-morjaniu celotnf»cra tona zn refsnicno FlirabHo in za Flir,ah*»to> hi-ravlcn +*r v«v krsli^vskf* pri«tno^ti. Z« t»f» m?Jom^^"nnk(v Treb-i H^ dlfttinsrirar rosti. Ker pri svojerusni prermijeri ulo-pe srrof 1 lit'■'-oetr-*. ni igTal R*>«roR, mu b(»di •^ceHj p^svor-ono oaetno priznanja. Ni lahks. ta p^trn. Po-pf'Z 30 bil na pravem, da je ipral mo^A TOT<*rn obna^Hnia, hvpr velikih Irrf^nj, moža. ki pari. da se So t kako fronto ne Anirnžira pred ča«*ym in n^po-^r.irliivo T\t\ to ali nft ono strnu. — Glo-di?čo io bilo prav dobro obiskant». Ka^ to v Ljubljani pomeni koncern fl^zon*\ na bajno'ct^st'o. toplo mnj^ko ncd^ljjn. po d*» komrti T^o\'Hnti. Tuđi v t^m ozirii je rm?.«xala urn.Hn^*'! Marije V**r^. T^meC iiici je b'l p^klorif-n le^p frop^k. PritM-Inilvrno- T>*» ivurlaj in }X> prosimo, da W n,i3 mno^-ikr^t oHi^k^la in nos oer^i**-la a bisoii svojega repertoari a. M. 7.. — ^Pohuiianj** v dolini Sentflorjan-ski* uprizon dramska sokHja Jujto-č\av. n3preln*?fi^fi- akal. druAtva >Ja-drfln« v dvorani >Nanr«vln°c:a dijftAkeCA dora.i-? (\' bi vri areni \arorlxi'Ofra doirn, dr>hnd To»)inTiova vliru) v «nxlo dno 24. maji cb 2t\ uri. Vnbimo \-so prij«itoli« naprcVIre :*^r»dcrrske ml«^dine> k obilni mi^^/.bi. I'ređvrrMl^Jo v«topnlc |« pro-vzcla ir r»Tiii7.nor (v trafl-l;i, frlcv.htir^ovn rlici.) — Mapa slovonskojra graftVa. t.er!. — CH*i4e Fcrrero, Qa«uir!t. PoMoven!! P. .T-r». Knif?nica »Tutrs., rv. fK>-?ti 1 T)\n. več. 7nnmePifJ roman enera nif-br!?"iri mrdernih frnncoskih rmnano?>iscev, i? i7>»'l «f*dil v ijo^e^-ni Vnittt. Naslovno ?V*.:o !e narsal rr*'. ^"intcl. ITmrtn^ka vi-?!n^ tesa roman?. W ?e la^nvel t>o vnsm ^\vti?. pr'Vnii v c~Jntni VnMžni Tzda!l đo T>rr*vr«tn f^rar:*. ^n^tr^ se naroda v uprav-n'J'-'n -Tutra«, Ljubljana, Preficrnova ulica St©v. 54. Stev. 118. »SLOVENSKI NAR O 1>« dne 24. maja W2. ^^———^—»—- ------------------" "^~^~~—~~~—"~~———————i———_ tran 3. Dnaorce uesfl. V Ljubljani. 23. maja 1922. — Klerikalna bolna sredstva. Klerikalci so radi razpusta ljubljan-skesra občinskega sveta silno raz-jarjeni, ker jim je ta vladni korak na-pravil debelo crto preko njihovih računov. Dasi so morali z razpustom računati v trenutku, ko je postal zakon novi obeinski volilni red, ven-dar varaio javnost, kakor da bi ta razpust ne bil v nobeni zvezi z novim volilnim zakonom, ter skušajo javnost preslepiti, kakor da bi bil razpust edino in izkliucno delo po-krajinskesra namestnika Ivana Hri-barja. In da naDravijo v javnosti ta vtis, so jeli streljati nanj z najtežjimi toDOvi. V izbiri bojnih sredstev nlso bili klerikalci nikdar skropulozni tn laž, obrekovanje in natolcevanie so jim bila vedno najbolj uspešna in dobrodošla sredstva. Tako tuđi to pot: Današnji »Slovenec« namreč nriobčuje »brzojavko« iz Beograda, v kateri pravi, da je vlada prišla zaradi zbiranja darov za kraljevo po-roko v posamnih pokrajinah v velike nenrilike in da ie v posebni zadregi radi tega, »kako bi dovolila nokrajin-skemu namesrntku za Slovenijo Ivanu Hribarju udeležbo pri ožiih svatbenih svečanostih. ker je nasto-pil proti temu romunski svatbeni odbor. Radikalni poslanci so baje v tem vprašanju posredovali, toda brez uspeha, zato se ta incident resi na ta način, da bodo vsi pokrajinski namestniki izkliučeni od ožjih svat-bsnih svečanosti.« Ta vest je sicer sama na sebi tako idijotsko-neumna, da Jo mora priobčiti samo list, ki špekulira na popolno nerazsodnost in duševno omejenost svojih čitate-Uev. vendar smo se informirali o njej v Beogradu in izvedeli, da Je »Slovenčevac vest od krala do konca frmfsHena fn da nf na nji niti pi-člce resnice. Vest je bila skovana v »Slovenčevem« uredništvu docela v /naniri in po revolverski metodi izza Štefetovih časov. — O rsestovanskem Tprašanlu fn o boljševizmu. Danes, dne 23. mala, ob osmih zvečer se vrši iavno predavanje v dvorani Mestnega doma, katero priredi publicist g. 'Nikola KUmenho »O vseslovanskem vpra-šanftt in boljševizma*. Ker fe predavanje Uredne važnosti, prtčakujemo polnoštevilne uđelczbe. — Vstopnina 1 dinar. — Ruski dan r Ljubljani. jy se radi stabega vremena ni mogel vršiti v nedeljo dne 14. t m., se vrši v čeirtek dne 25. *. m. Podpiraite! — Velikodušno darjlo. Lesna industrijska družba »Sava« v Ljubljani je naklonila zbirki naše stare-šinske organiz_acije za revne slovenske djake. ki študirajo na Češkem, velikodušno prispevek 100.000 kron, ter s tem dokazala, da umeva važnost inteli^entne^a naraščaja za na-šo industrijo, da bi njen vzjrled našel obilo posnemalcev tuđi med drugrimi industrijskim! podletji, — Na Če-škem študiraio skoro izključno le tehniki in medlclnd, ker svojih Studij ne morejo končati na naših univerzah . ki še nišo popolne. Če pregledamo Izkaze zbirke, se moramo čuditi, ela se naSi zdravniki še nišo odzvali vabilu, nai priskočilo na pomoč sVojim bodočim kolegom. Lesni družbi »Sava« gre pa zasluženo priznanje in iskrena zahvala. Zbirka se nadaljuje. ker so obljubili akademiki, da bodo podpore, ki jih sedai dobivajo, vračali v ugodni pri-Hki, bode ta zbirka .temelj studijske-Ra fonda, ki se nam era va ustanoviti in iz. katerega bi se potem delile revnim in pridnim akademikom podpore. Prispevki naj se naslovijo na blagajnika dr. M. Pirea, odvetnika v Ljubljani. — Odlikovanje. G. Ivan La p a j n e znani delavec na zadružnem polju, vpo-kojen učitelj meščanske sole v Krškem, je odlikovan z redom Sv, Save V. razreda. — Plemenit protest Iz Ribnega pri Bledu ie dobil Narodni ženski Savez 1000 K s pripombo: »Ker je j občina Ribno v svoji seji dne 14. maja 1922 z većino Rlasov trenotno od-klonila darovati prispevek za »Dom kraljice Marije«, sklenili so podpisani, da Lskažejo svojfo udanost in zvesto-bo kralju in državi, nakloniti rado-voljno 250 Din. in sicer: Janko Vre-žec, nadučitelj v. p.t Ivan J u s t i n, obč. svet. in Ivan Pangerc, obč. odbor, prva dva vsak po 100 D in zadnji 50 D. /iveli plemeniti daro-valci! — Za učiteljsivj s*-r-V~ krajinski namestnik I..... i.r;-:u j. ^ha*~ javno interveniral pri mfnistrstvu trgovine in industrije, da se učiteljstvu srrokovnih šol takoj izplačajo nagrade za nadure, do-ločene v kraljevi naredbi z dne 15. Itinija 1921. leta. — Ljubljana-Prekmurje. V železniškem ministrstvu se je sklenilo uvesti nov brro-vlak, ki bo vezal LJubHano z MedŽfimirlem In Prekmurjem. Takisto se je sklepalo o novem brxovlaku, ki bo vozil x Duoaja preko nU#o os^mUft s Tttik .- '\ * — Prošnja na g. pokr. nanestiitka Ivana Hribarja. Prejeli smo In priobču-jemo: Koalicijski odbor združenih *>r-^anizacij vpokojencev s© obraća e prošnjo do Vas, g. nameatnik, za pomoć, đa se nam takoj izplačajo povisane dra-^injske doklade. Drugi drža^iii vpokb-jonci -so že dobili ta poviške, izvzoti smo pa samo mi vpokojenci državne in južne železnice, tobaene tovar ne in uradniške vdov« in »irot*. Odlok za železnieke vpokojence govori, da mora-,1o biti pol© vložene do koncem maja in takoj v začetku junija, da se bodo iz-plačal* povi^an^ doklade. Toda pol ^ s.*da]| nismo dobili. Za kaj se zavlačuje \'sv> to, »aj pold so lahko tiskan« v na-kaj iirah?! Denarja je tuđi na razpola-po, ker Se nikoli* niao bili tarifi takt> visoki, kakor danes. Opravljali smo naj-težjo in nevarno službo in pol^g tega Se parni plačevali pokojninski sklad, r vpokto-jece^v predsednik Ivan Salamun. — Jnfco^l. društvo za protifavanje an^le^ke^ra jerika v Izubijani priredi v petek. dno 2fi. t. m. ob 20H uri r «nr«^ luni dvorani hotela Union čajanko: (At Home), na kat^ro *o uljudno vab-Ijeni vsi društveni člani in po Mnnih npeljani gostje-----DmStro jB na svojem izrednem bbftnem zboru dne 12. t. m. izvolilo za ea^tne Mane med draf^imi hidi: britnnskesra poslanika v Beogradu Sir Alban Younff-a in njegovo bo-propo Ladv Toung ter brit^nske-ra kr.nzula v Za^rr^u Mr. Macieana ter niesrovo soprosro Mrs. Mael^an, ki so vei z zadovoljstvom spre^eli izvolitev na znanje in pri tej prilikl *t>oro6ili društvu svoje veliko zanimanje za delova-nje društva. — Namesto renca pokofni f. Jos. Vid-m a r j e v I, mnogoletni bivll odbornici, je darovalo »Splošno žensko druStvo« 400 K za »Dom kraljice Marije«. — Za penzijoniste v Sloveniji. Beogradsko >Vreme< porocV Podpisan je zakon o pokojninah uradnikov v Sloveniji in Dalmaciji. — V delavnlcl Jnžne ielezn!ce se dela. Iz Maribora nam pišejot Takoj, ko se je v nedeljo zvečer doznalo, da je večina de-Iavcev sprejela pogeje Izza popoldanske skupne konference ter se zavezala začeti zopet z delom, je okrajni glavar dr. LanjSič ukazaK da se oborožena sila umakne te de-la\-nice. Ob 20. uri je zapusti! zadnji organ neprijetno službo med zidoviem delavnice. V ponedeliek zjutraj je sirena iz delavnice tulila četrt ure ter vabila đelavce na delo. Delavd so prihaiati v redu In ođšH na delo. Okrajni glavar in centralnf in?twktor Ju?ne železnice, Ogrinc. sta poskrbela, da se vpo-števajo tuđi oni delavci, ki v nećemo zvefier rtfso bilf navzoCi ali kt še ntso bili obve-RCeni o vzpostavitvi dela. Tako upamo, da bo zađeva kmalu zov>et v normalnem tira. — r>rtbm sadna let*na se obliubufe !e-tos na Kranj^kem in Štajerskem. zlasti za jabolka. hru?Hce in češnje. Toda pretcupc! bodi fe. poskrbeli za M. da konzumeniH od te dobre letine ne bodo imeli koristi. — Ljube ženska drama dveh saljub-ljencev. Mizarski pomoćnik Iva© Er-bežnik in delavka Antcnija Prosen Oba iz Zgornje Šiške sta $p dalje časa obču-tila ljubezen-^ko nagnanje drug do dru-zega. Imela pa sta ftkoraj nepremostlji-vo ovirfc v Tončkini materi, ki Je Er-bežniku prepo\nedala hoditi z njeno hfierko. To j« globoko žalostilo oba zžal umretic in raflela kričati na pomoč. Na njen laik so prihiteli liudje in spravili oba v bolnict>. Njuno stanje ni opasno in boeta za sedaj morala pač šd okušati vse slađkosti in te-žave na tem svetu. — Kar te n* trb! — n# praskaj! To Ie izkusil trgovski sluga Franc Bolte iz Sela pri Ljubljani. V neki fostiini v Mostah se je prepirafa večja družba med seboj in fiai junak Bolte, to videč, Jih je hotel potola-žiti. To se pa oči vidno nekemu delavcu nf dopadlo. PograbU je kozarec In udarit Bol teta tako po glavi, da so ga morali poslati v bolnico. — Tatvine. Miroslavu Plevelu. ključavničarskemu vajencu je bilo pred tvrdko Schneiđer A VerovSek ukradeno p,opo k vredno kolo. V Podllpl pri Vrh- :i }s bilo vlomljeno r stanovanje p&* I .otnika Frana $mit ia ma ođneimo za 8000 K rasnih živll. _ Iz drtave ste i***** D««(Wij Bohm, lesni trgovao v Maribora in Flo-riian Schager, klju5avni5arski pomoćnik ifl CeljA. Prvi ]• navduAen konm-nist, drugi pa tujenm imetju nevanm I Uovek, I — Neprevidem kolesar. V Stritar-jevi "MM $n -avoeil AloizIJ Bnis ^bd Izvf^viia, ki ga jo podrl i\& tla. Pri padcu je dobil precejdnio poskođbe PO Bnlk te &> rokait *£—, -*" i Llabllansis9 obCiiss!:! sus?. ZADNJA SEJA. — KOALICIJA PROTESTIRA PROTI RAZPLSTL. — MUCNOSTI PRED PRICETKOAI SEJE. — Ljubljana, 23. maja. Za danes ob 11. dopoldne je bivši iu-pan dr. Ljudevit Perič sklical protestno sejo z odlokom pokrajinske uprave z dne 19. maja t L razpuSCenega ljubljanskoga obCin-skega sveta. Galerija polna. Otvorltev seje se Je precej zakasnila. Davno Je že prešla akadfmičm četrt, žup?.n Jd ni mostel ugotoviti sklcpčnr^ti. \z situacije jih Je rešil svetovalec SKS. Demokrati se nišo odzvali k seji žc razpuićenega ob-Čfnskega sveta. V zbornici so sedeli pnlnoštcvilno so-Ctalnl demokratje (5), narodni socialisti (6,3 odsotni) in klerikalci (10) in samostojni kmet Skapal todaj 22. Župan je otvori! selo ob 11.30 ter na-znantl, da Je dne 19. maja t. 1. pred 2 pn-poldne prejel ob pokrajinske uprave dopis istega dne t vseblno, da ie občin^ki svet razjnišča vsled naročila mini^trstva notm-nilh zadev z dne 15. maja t. I. na podla?! § 87, točka 2. ohčinskefca reda fn da je za vladnega komfsaria v svrho vnd^tv^a teko-Cih poslov Imenovan direktor *. dr. Bogumil Senekovlč. K razpustu Je dr. Ljudevit PeriĆ pri-pomnil, da vlada o razpmui ne navaja ni-kakih razlo^ov, \t katerih bi b!b v sm^lu 5 87. obč. reda utemeljena razoustitev. (Na-stanefo v koaltclfi razni vzkliki orrorčenjn.) O. dr. LJude^t Perić ie nnto nnpro<;il expodžtipai!a sr. Riko Jura. di rre^ita v imenu krpelje to-le protestno izfavo: »Večina občinskejta sveta d<*z>!rtec:a stoincsra mesta Ljubiiane kot le<*itimna za-stopnlca ogromne večine liublianskega pre-bivalstva nafener^lCneje protestira zoper razmist občlnske^a sveta do/clnec:a stoi-nega^nesta Ljubljane, ker !e to akt nnsilja in zakonolomstva. Večina občin^kcpja sveta odkianja vsako odgovornost za srospodar-ko fn moralno 5kodo. ki bn na tala mestu Ljubljani in nicnemu prebivaIstvu, ker naj-va^neJSl sklepi vsled vladnecra nasilja ne hodo prf*1l do trresničenja. Razpust občin-skega sveta pomeni naieklatantnc1?e kršenje tisočletne avtonomiie stolnegn mesta, kar znači tuđi zasmeh obstoječim zakonom. Večina < bčinskega sveta ne bo vlagala no-benega ugovora zoper ta akt nasilja, ker nima nobenega zaupanja v tište, ki so to nasilje znkrlvili in jim noJ« dajati povoda j za zavla^evanje novih voiitev. Većina ohčin^kega sveta zahteva v ime- ' nu csron^ie večine ijublj^nskcRa prebiva!- ' stva raznis občinskih volitcv v smislu ob-stoieči'i dnlcčil občir.sl.c^a redu tnkoj p'i • preteku 4 tednov. Za dnnes ra ti:di uTotav- ■ iiamo. da bo bodoči obeinski svet zahteval cd vladnih eksponentov strog obračun in jih bo deto! o^ebno odgovorne za vse nji- ; hovo po:;Jovanie. Obenem pa večina obč:n- i skega sveta t'idi najndločncjše protestira , proti razpustu upravnega odbora Mestne ! hranilnice z izjavo, da se delovnnja v so- 5 svetu ne ude!ežl, kor ne mara no^'ti nobene : odROvornosti za lz;cmnr> fn nezakonit:) «o- . slovai?e. ki se Jo uctv"r!?o z rn7ni:«fn»n imravneija odbora pri Metni hr;mi!*i!^i. Ve-Čina Iziavlja. da bo IjubljinsVo prebivalstvo t informirala o pravih namert'h. ki fih zasle- j dujc vlada z razpurt^rn rbčinskecri sveta. ] Žunanu fe naroča, da kot č!nn odbora med- , te zve/e In obrazloži VT^o'^e svojega Izsto- pa v pos.hTl sr-omentcl.« t K protestni Izjavi so sledili doi^otrajni j govori vodittljev p'icamn:h. v Imalici'i za- \ stoTnTiih strr>nk. V imenu K??-Vlnba ie nd * tričetrt ure govoril Ivan T a v č a r, rb^i'-no j navajaioč vse one dobrote, ki Jih je bilo de- ? ležno ljubljansko me^čnnstvo Iz Pard^rine torbice koalicije. Za te*n je dr. Ivan Stanovnik skušal f7podbr'ati cdlok p^krniin-ske unrave. V imenu 5oc. dem, stranke (?) j je po^al slično kratko izjavo Iv. Kocmtir. ki ?e izlavil v Imenii klt'bn socfnVih ('ct.o-kratov. da se pridr^uje protestni izjavi in « da smatra ta nVt za akt nasilja, Pl«=an s piiUVo j in bnfone^nm. Oporarin na prih'Tdnle vo!it- » ve ki iim bodo prinesle ro n?c?rovem uve- i rcnju 5e večjo večino. ZaMiučll ?e svnl co- | vor s pozdravom na žr^nra. pri Čemer Je ; nasfal o^romen 5um, v katerem so prevladali klici »Na svfdcnje«. — Nato Je župan • zaključi! sejo. j — Ljubljanski SokuL Vslcd priprav za skorajšnii društveni javni nastop, zaćenja telovadba bratov U. oddclka od srede dne 24. t m. naprej vedno že ob osmih zvečer. Zdravo! Prednjački zbor. __ Sokol I. Telovadba starajših bratov se vrsi od 24. t. m. naprej na letnem telovadišču >Trg Tabore vsako sredo in petek od 7.—S. ure zvečer. Istot&m bo vsak petek vadba redovnih vaj od pol 8. zvečer naprej obvezno za one brate, ki nastopajo v kroju, pa ne telovadijo. — Nastani te v ob vsesokolskem zletu. Stanovaojski odsek L jugoslovenskega vse-sokolskega zleta v Ljubljani je zaćel s te* rneljitimi pripravaml glede rdstanitve na vsesokolsld zlet došlih bratsldh gostov. Kakor Ica2e, bo šte vilo udeležnikov ogromno, za tore j je stanovanjski odsek sklenil s pri-trdilom zletnega odbora, da se na posamez-ne prijave za oskrbo prenočišča ob dnevih zleta ne bo oziraL Vsled tega razpošlje v neka) dneh na vsa sokolska društva, včla-njena v J. S. S„ natančna navodila, kako jim je poslovati. Vsakdo, ki se namerava ude-ležltl zleta. se mora prijaviti pri sokolskom društvu svojega okoliša, ki ga bo vpisaio v zato poslani seznam. Opozarjamo pa vsa sokolska društva, da vpHvaio na udeležni-ke glede čimvečje prijave za skupna pre-nečišča, ker bo posamnih prenočišč pri pri-vatnfloh malo radi tu vladiijoće stanovanj-ske bede In borao morali v prvi vrsti skr-beti, da nakažemo inozemskim bratskim gostom privatna posamezna prenoči^ča. Iz-polnjene prijave za skupna In pnsamna pre-nočišča pri privttnlkih z natančno navedbo, koliko nočl In za katere dneve bo pripravljena nastaniti, Je poslati potom sokolskih žup, oziroma župnih stanovanjskih podod-sekov centralnemu stanovanjskemu odseku I. Jagoslovenskega vsesokolskejra zleta v Ljubljani najkasneje do i. julija 1022. Oa bo poslovanje o nastanitvi toČneJSe, »>snuie na! že sedaj vsaka sokohka župa svoj župni stanovanjsld odsek, v katerega mora poslati VSiko .sokolsko društvo, včlanjeno v Žut>i, po eneza delegata, oziroma delegatko. Odbor tega ž*upnega stanovanjskega odse-ka naj sestoji te nač^mlka, podnnčelnika, tajnika ter posameznib delej^tov sokolskih dniStev. Zahteva ne. da Je stalno bivall^če naCelfilkovo In tajnlkovo v kraju 3?unne^a sedfcft. Kon^tittiiranje tega ^Ttrnieca stano-vanjskega odsekn ie narnaniti naikasneic do 6. Junija 10?2. centralnemn stanovanj-skemn odtekn v Ljubljani. Tarlsiffltf! in Sranrf. __ Koft na Oollei so otv^iita 25. t. u. in ^ta preekrblienf % vsem potrebnim. Golica nudi rfidi krasne flore, lah-kega dostopa in divnega razerleda pla-ninoem največ užitkn. Golica J© Krez enepa, pot Je anhfi. flora sesra ži ekoro do prve koče. Po informec^ah na pri-stojnem mestu, so dobile obim^im ?**t© navodila, da dfcvole plonindem do^top na planine ob obrnejni 5rt1, pToti izka^-nloam >Slovenskecra planin^ke^a dru-StVa.< — Kranjska podružnica S. P. D. miredl v četrtek dne 25. t. m. izlet iz Kranja Ccz Jtvornlk-Sv. Mohor-Tamnlk-Kropo-Dobravo v Podnart. Od^od i> Krania ob pol šestih; kosilo ob pol štirinajstih na Dobravi. — Otroritev kole«arske «emne v IJafv IfansH okolici. V nedeljo dne 21. t. m. Je otvo^II zkora) naimfaiSi. a tem a^lnejšJ. ko-lestrski klub »Danica« na Ježići svojo spotfno sesooGt s Stirimi točkamL Voodl Je ie kratke cesine dirKe o cbra.iurn na pro^i btožicfc-Dob, s katerih je od^el častno, kaiti ča.si, ki so se d'JSčsli oziraje se, da ima klub iamo težko skupino, skuraj nedose^ljivi. Toćno ob tren so startali noviiici na 5 km z rezultatom: 1. Kosirnik Mihacl 9. min. 45 sek., 2. Ktnnauner Auhael 10 mm. 16 Svk., 3. bkeri Kucjan 10 niin. 50 sck. Takoj nato je startala glavna skupina kluba na 2. uri pri km 2 na Tržaški cesti. Dirka je odprta za vse klube, včlanjene pri Podsavazu. Skupina ie po Jtiri dirkače, od katerih morajo pri ti v svrho kvalificiranja vsaj trije d rkaCi na cilj v razdalji ne preko 20 metrov. Motorne kvalitetne vožnje: 1. pomožni motor na ko-lesu, čas 4 ure, 2. motori i do 500 ems (4 tip) čas 3 ure, 3. motorji čez 500 cm3 (-4 HP) čas 2 in pol ure, motorji s prikl^pnlm vozom, čas 3 ure. Prijavnine se snrejemajo najkasneje dn dne 24. maja pri Sportni Zvezi (Narodni dom) ali pri klubu Ilirije (kavama Prešercn) do 20. ure. Prijavnina pred dirko se pa sprejema le proti dvojnerm pbčilu. ^. Izpnbila ?ie je •I?Trarni«*a dne 21. 5. popoldne 9 1600 K, od Sv P^tra cesto do kavnrno Z\o?de med 3. in ^». uro. NaiđitMj naj jo odda prv;ti nagradi v upravni&tvo Slov. Naroda. — Izgnibil sem dno 20. t. m. od TTdmdta do dolenisk. kolodvora u-n.r^to denarnico. Bilo jo v njej veO voja^kih d< kum^entov in Vojjnirka izprava moja službo. Ker je vse velike važnosti, eo pro^i postonega najditelja, n^j vrne proti primemi naerrađi. Simončič, lio-vica 50. __ Izdubila se J© v nedeljo popol- dne legitimacija 23091 Št., veljavna, za juž. in drž. žel uznico, na ime V. K., od vrhniske postajo do doma. Cesta na juž- < no žel. 42. Prosim iiajditelja, da jo \r- . ne proti nn- rih pricakujcjo, da poća.io nekateri n inistri svoie odgovore na važna ! stavljena vprašanja. Tako odjfovarja minister pravde o amnestiji, mini-i ster financ o poteku potajan} za na- • ietje Dosojila. naiiiosinik uiinistrske- ■ kra predsednika minister TrfkoviČ '■ pa nanr.rava odgovoriti na vprasa-i i'.*:a rlede do^odkov na Rcki in Sn-, Šaku. Dalje izvede narodna skupsči-: na Še volitve v nckatere nove nd^o- ■ re ia pododbore, na kar bodo prelo-žene plenarne razprave čez bin- ■ K'oštne pra^^ike. NESOHI.AS.IE MED POINCARE-j J^M IN BARTHOUJEM. j — Panz, 22. majnika. (Izvirno.) h Minister Barthou je predsedniku \ franeo?ke republike Millerandii iz-crnno pnročnl o toku konference v Oenovi na^rlašujoč razloge, ki so v I glavnom onemofcoČa!i nastop franco-; sk'e delegacije na konferenci in kl \ tlco v tein. ker ni vlad-ilo s^^Iasje i med delegacijo in predsedniknm ! PoniCciTtem, radi česar je rro^nta delegacija striktno IzvrŠevaii Poin-careieva navodila. To Barthonfcvri ■ izjavo pariški tisk živahno koi-nenti-i ra. D:*I srotovesra časoT^i^Ja as tro nn- pndp Poincaro.ia, dočim dni'-Ti del očita Barthouju netaknost, ker je i stvar objavf! v javnosti. \ STALIŠCE DR. SCHOBR.i OMAJA- NO. ! ^ — Drinaj, 23. maja (Izv.) V nov©l- • ?**m ča?u so zaceli Velenoruoi In socijalni domokratio radi kredi tov oztm • kompanio proti zvozn**tnu kancolariu j dr. Scliobru. Zv^zni kancelar jo podal ! novinnrjom obširn.-i porobila o u-p^hih avstrijske dolognciie na ponovski konferenci. Te izjitve sedaj vclBnoTn.-ko in : socijfinod^iriokiVitičf'.o c^sopisjo l>^tr*> kritizira. Kancelar Sohober on jo ob,\a-| vil, da nnmerav.-i tokom darm^njejia ! dneva parlamentarnim stranknm v par-; lamontu ob5in;o pororati o uspeh ih ▼ | Gerovi in poton: npe!;rati na pnrlam^nt. ; da ta stvrrno prohodi njegovo d« lovii-I nje. Sd-.ober bo zahteval v parlamentu zaupnico. • — ĐunajL 23. maja. (Izv.) Zvezni i kancier dr. Schober je včerai v mi- | nistrskem svetu obzirno poroCal o j uspeliih na srenovskl konferenci. Da- ho je iavil. da \c preie! iz Rin'.a poro- « čile, da ie italjianska vladn oc'ohrila Avst'*'ji kredit v znesku 70 milijonov lir. Po daliSf razpravf o političnem i D^^rnfu je ministrski sver sklenil. da j nai celokimna vlada z oziroin na ?;e- i danji pelozai ob ncjodncni trenutku ; pod;i demisija. Vlada nai parlamen- , tamim stranl'am iavi pripravlfonost . vlade k den^isiii. O derrisiii se od- loči na današnji sc'i parlnrrentarne- £3 odsek a zn 71iranj? zndeve. HELOTJA TNT HAŠKA KOKFKRENrA. — Pariz, 23. m(>ii (Izv.'i Donlsani- ku >Mntinnt ja bolri bol- gijskegi staližui v vprašanju privatno . lastnine. j TUST rOSTAVR TZVOZNA LLKA ZA I PKTROI^EJ. j — "Eeo^rad. 2o. maj:i -janifi med toma drža\ ima im?io zn cilj, i đa so omoro^i izvoz romnn^keua pr'ro-i Ic-ii. V f nni»r^ih Icrrcr'h ni7f>riiv';aj|o I nacrt, ila so iyvo35 pctro!cja or^rur'zira • rrcko tržfl^ke Inke. Xt» ta način ^knS* ; Itriliifl koliknr toliko ^o^no^Lirsko od- porooi^i bednomu Tr.*tu, dviTniti trza polj^krc^a p^* troit ja v Tr-tn. I ŽITA V MADRIDU. | — Madrid. 23. ma i a. Ozv.V UivSa ce- sarica Žira je s svrjimi otrr^ci d^spcl:i vČe-rai v pri«stan;?če Cađ:v. Od tam se fe dir'V't-no odpcljab v Madrid, kkr io Je sprciela . kraljevska rodbina z vsemi časrml. Borzna porocifa. __ Z.«£reb. 23. m?ja. (Izv.) Znklju- cek. D^viz.«: ("urih 1:5.20. 13.^0. Pariz : G.30, 6.S.J, Lorwlon —.—, r^K.'A F^rlin 22.50, 2:1—, Dimni 0.705, O.717r». Prapa 132.50, V^__, Tn*t 3.«U, S.«2, Nowvork 00.—, 6r>.75, Budim-K-ta 8.10, S.2<>. Va- luh>: .—, 2oO___. i — Ciirih, 23. m.u?i. (Izv.) Prclbor-za: Zns:reb 1.S5. P.rrlin 1.6P, PunaJ «0054, Prnsra 9.0575, IMidiTEp^tA i^25, Milnn 2".8O, T.r.ndon 23.33. Pariz 47.30, Newrork 5.2-12"*. I__ Mi'an. 22. imii. Znc^rob 7»"-t» Berlin 6.'",f>. Praun 37J0, Pariz I7d.—, I.oiuion 67.01, Xowyork 1^.40, Curih £>71.^-. | Glavni uredni!:: Rasto Pustoslcmšck. I Odgovorni vrafniki a I Ivan RodržaL . ' * 4. stran »SLOVENSKI NAROD« dne 24. maja 1922. 113 š:cv. Naftalin surovi iit umetne kamene (osle) za bru-Scnje prodaj« K. Hllkovlo, Moste pri Ljubljani. 3765 Šivalni stroj Proda se dobro obranjen IKalnl stroj )n saloaaka suknja s tdovnikora, žaketna obltka čme barve. Ogleda se na Opekarski c 31. 3760 POZOR! moto ci kl isti! Motorno kolo 2Vt HP, v jako dobrem stanju, se proda. Isto-tam kupim motorno kolo znam-ke „Indian". Ogleda se v trgovini ŠinlgoJ. Flori|anska ulica št. 17. 3778 Spremljevotec vagonov, zanesljiv, trezcn, po mo?no»tl zmožen lafčine.se takoj iprejme. — Prednost imafo vnokojenci. Ponudbe pod .Spreinljcvalec 3781* na upravo Slov. NaroJa. 3781 te dobi. Wg 3 kione. v mesnicf Jagor. 3779 Inserirnjte u JIow. narodu! Z ffllHKka pomoćnika dobro Izurjcna za delo pobUtva, sprejm« takoj v trajno delo F. Fajdlga sin, Ljubljana, zaloga pohlltva, Sv. Petra cesta 17. PUća po dogovora. 3761 MeUovana sobo. Mlad, soliden feteintiki u radnik IMo mc«e£no sobo xa takoj. Ponudbe pod I .Železnttki 3766" na upravo Slovenik. I Na > oda_________________________8768 HKa z vrtom sli raajhno posestvo v blizini K ran ja ali Kamnlka *• 1*6* v na)em za neka] let. — Ponudbe pod .Kranj ali Kamnik 3750* na upravo Slov. Narodi. 3750 Hita z vrtom na peiifnijt mesra, oo proda« Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3774 Modistovska nčenti se takoj sprejme. Modni salon P« Bar« borić. Mtstni trg 7. 3777 JKeblovano sobo s brano i*.*e mlad, intelige it^A gospod s 1. jur;j«m. Plača postranska stvar. Na: ov p.^e uprava Slov. Nar. 3752 lumini z lii« u ttlo aprtjuia potnika Ozira se le n* prvovratne moči; pred-j nost irv* ils:«, ki je fe t otoval v »troki. Natančne ponudbe z navrc^ba rcifrenc, po k-tviih krnjih je potova!, zahtevo plače itd. pod .Junij 3/62' na upravo * Slov. Naroda. 3762' ' na prometnem kraju se odda v najem. Istotam se proda iolazao vodno kolo 1600 — 500 široko. Reflektanti naj se obrnejo na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni irg 3. | i HafflJfclaf *a Pletenje v raznih barvalt gUltlif 1 liniinin z« veienie, šivanje in cKivanje gumbnic. V II 11 II I ruvuiu iatnđn 11 tronuta u\w *yuu DemŠar&Osenar, Ljubljana, Kolodvorska ni. št. 35. I Pitnia m Uh se bode vršila v soboto, dne 3. junija 1922 točno ob 9. dopol-dM na dvorišta št 2 In 10 Igriike ulice, kjer se nahaja gostilna pri „Rusu*. Prodalo se bode: 10 lepih težkih konj za vsako uporabo, starost od 5 do 10 let; 6 lepih lahkih konj za vsako uporabo, starost od 6 do 12 let; irebe, staro 7 mefecev; 3 močni vozovi s kasonom in z lestvami; lahka dira; sani; metrska truga; brek skoraj nov, za 6 ali več oseb, enovprežen in dvovprežen; brek za 10 ali več oseb, močan, dvovprežen, pripraven za ognjegasce; 25 komatov z v«o opremo in več druge konjske oprave, več konjskih plaht i.t. d.; stroj za drobljenje koruze; stroj za rezanje slame; več postelj, obleke ttd. ter različne druge gospodarske potrebfcčine. Dražba se bode vršila ves dan. 3758 Lokal za pisarno v sredini maata Ifteo velapodjetje. Ponudbe pod Šifro „Velepodjetje 333" ni anor.Cno družbo Aloma Compamv, Ljub'jana, Kongresni trg 3. 3772 Meblovano stanovanje I z eno, dvema ali tremi sobami liče ravnatelj m moprogo. I I Ponudbe pod Šifro „Elegantno stanovanje 27M na anončno družbo I I Aloma Companv Ljubljana, Kongresni tr^ 3, 3771 I i Zahvala. Vsem onim, ki so kakorkoli — z vend, s cvetjem, z udeležbo pri izprevodu — izkazali poslednjo čast gospe* Ailiji MM ifli. GolBbovl in vsem onim, ki jo hranijo v ljubem spominu, izre-kamo svojo iskreno m toplo zahvalo. V Erasfn, dne 20. majnika 1922. ŽaluJočL 1 lm WtrMt Militi ali pa tuđi poaanezno orodje in itroje, eventualno a« ttdeležim a kapitalom pri maajli obrti. Ponndbe na Aloma Com- Kny. anončno ta reklamno družbo, ubijana, Kongresa! trg a, pod Ufro . Ključa vničarska delavaic*'. 3719 Izčem prostor Idrlmeren mm delavnlo«, pnblilno 115 X 5 m>, tudl razdeljeno, z vodovodom, z molnostjo do elekuifnega no-gon«. Ponudbe pod .DeUvnica 3716* na upravo Slov. Naroda. 3716 Pletenine! Pletenine! Volnene ženske jopice različnega kroja, moške telovnike z rokavi ali brez njih, svitre, dokolenice, ovojke, šale, kape, kakor tuđi letne pletenine različnih vrst za ženske in otroke, vse blago last-nega izdelka, priporoča Leciat 1b drag, strojno pletilstvo, Be-gnnje, p. Lesce, Gorenisko. 3584 Jcncinov motor za Žaeanie drv, 6 PH popolnoma nov, ee proda« Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3639 3 dobro izvežbane in zanesliive * 1 v *1 potre štujem. Pisčn dobi a, wnastop .3KOj I:; po dO(3VOTU. AlttOfl Šiefa- tl6p mnATski moj»icr, S.sak, Hrva.^Ka. _______________J701_______________ Hiša s hlevom in vrtom v sredini mesta Ljubljane, polej tega dva travnika in njiva, se proda- Već se poizve v Hrenovi ulid It 19/1. 3756 (jostiin. koncesija se odda v mestn Ljubljani brez Ioka-bv v najem. KJe, pove upravniStvo »Slovenskeca Naroda«. 3751 fesena ograja 30 m dol ja, 2 m visoka, nova, s bra sto^imi stebrta, se ceno proda. Naslov pri opravi »Slovenskoga Naro-roda«. 3755 Proda se elegantno, novo, b«lo batfttaato dvojno posteljno prefrinjalo z rosa sate* nasto podlof© tar vi dmfUi novih stvari. Na ogled Breg 3/11, II. vrata, dtsne. 3782 Šofer sa tovor- in luksusni avto se tako] spreima. Pr#dnott imajo trasni in z dolfoletnirrri ispriČevali. Takoilnje pismeno vprašanie z 1a-htevo pUC« na: »Ravnateljstvo to-vtne cemka Qobec poročena Maribor Ponikva 21. maja 19?2. baneru uradnik Jrtili Jrtartiack roj. Rcpič poročena V Ljubljani, maja 1922. Imjl flHdrilG Golubić, Zn sreb 0; niiko! R!al:B9rsian£evanl.2.Tsl8lon 10-76 na mala! Poslovnici: lurišlteua ulica štev. 10. Telefon Stev. 20-16 I||H|. prodaja na vagone in na malo hrvatska bela nova in it: ra, dalraa-II III li tinska ^rna» '!utonierč2n leta 1917 in 1921, ter iz lastnega vinograda. V 1II W Odpremtj!* naravnost od mbavnp<*a mesta po zelo povoljnih cenah. Nadilje se p;iporoća izvrstna domaća tri leta stara slivovica, doma dvakrat kuhan-. 3\S^ |^H H |H ^tmtSr «"J^ aaaaaaaaaai ^^a^a> ^aaEaaaaaf ^^^o^^oaaaaB aaaaB ^ay n&lb&lišš in nakeiieiši « p o m • Zastopstvo in zaloga : Ivan GaJŠek, papirna trgovina v LJn-bl'anl, Sv- Paira cesta 2. ^V trgovini ! O. Bernatović se dobe še po iako niski cenh moške obleke . • • • . . , . od 160 Din caprej raglani.......... od 250 Din naprej moške hlače , • . . . . . . od 80 Din naprej damski plaščt...... ,, od 150 Din naprej i damski koštam! . . . • . • . od 1S0 Din napre] damske modne obleke • • '• ; . od 200 Din naprej damska krila . . . * • , . . od 60 Dm napre] in bluze.......* ,. od 30 Din naprej ! Spofitladite novosti w«dno v zalogl. I ^HE*' "*9r A3H fSSRj ^2SPl amVSi Xa*3 j^™ |^^H a^^H a^a^at ■Hesnsga Đddelha M^qspo- Se pr3.fj^J!T dozorela. Izđslek 5,2 pingorsfnega okusa. RgzprotSaSa giačenlf s 15. majem V poSffiih zzmtPJh ođ 5 kg dalja. Žice In kabli za električne spofe, cevl fa gumlrane vrpce ^a Izolacijo, žica z£ dinamo, železne žice In vrvi, najboljše gamsiie cevs za perenosporne brtzgalke iz svetovne tvornice FELTEN & GUILLEAU^I WUUf - BCDAFEST - ltd. nudi po tvoraiških cenah s avo «ga bogatoga skladišta v Zigraba glavno zastopstvo ORBIS D. D. ZA09EB. Paromifnsba oasta I., Telefon 10 ali 12—30, Brzojavi: O bis, BV Uicio ae fcrajcvDi agenti za na dclcii. * . ^t I **tn\n? |q iisk »Nacodnft ltokamas«. Za iuseratnl del odgovoren Valeniin Kopitar.