GLASILO KOMBINATI DELAMARIS INTERNA IZDAJA LETNIK VII. IZOLA, aprila 1965 UMI ŠTEV. 4 Skrajšani delovni teden Pričakujemo, da bo v kratkem izšel zakon, ki bo določal, da morajo vsa podjetja skrajšati redni delovni teden od dosedanjih 48 ur na 42 ur. Iz dnevnega tiska je razvidno, da bo zakon postavil kot skrajni rok za prehod na skrajšani delovni teden leto 1970. Istočasno bo kot pogoj za skrajšani delovni čas veljalo določilo, ki bo omogočalo prehod le tistim gospodarskim organizacijam, ki bodo v te namene predložile za to potrebne analize. Analize o dosedanjem poslovanju s predlogi za boljše poslovanje naj bi zagotovile dvig produktivnosti za toliko, za kolikor bi skrajšali delovni čas. Ker znaša sedanje efektivno delo (brez polurnega odmora) tedensko 45 ur, bo v pogojih skrajšane ra delavnika le-to znašalo 39 ur. Ako torej želimo preiti na skrajšani delovni čas, moramo produktivnost dela povečati za 13,44 °/o. Lansko leto nam ni prineslo skrajšanega delovnega časa Komisijo za skrajšani delovni čais 'je imenoval delavslkii svet 'konec leta 1963 istočasno kat ostale komisije za sestavo 7-lehnega 'plana. Komiislilja se je takoj lotila dela, vendar dalj oid iveč ali manj načelnih vprašanj ni prišla. Dejstvo je, da smo v lanskem Jeitu pričakovali in tudi dočakali vrsto sprememb, katerih rezultate ipa vnaprej nismo mogli niti približno oceniti. Podražitve cele vršite osnovnih surovin, ob istočasno nlafoniranih prodajnih cenah naših proizvodov, so nas — tkar se priprav na skrajšani delovni čas tiče — (povsem paralizirale. Sicer smo konec leta beležili mnogo boljši rezultat, 'kot smo pričalko-valli, dejstvo pa je, 'da med letom nismo mogli limeti prave orientacije. Dinamika v gospodarstvu oziroma vsklajevanje posameznih gospodarskih 'vej z zakonom vrednosti, ali kakorkoli že Imenujemo inflacijo, kii smo iji priča, prav gotovo ne daje spodbude za skrajševanje delovnega časa, morda celo obratno. Kot 'govore izkušnje zahodnih držav, v časni inflaoionističnega gospodarjenja niso zmanjševali delovnega časa. Delovni čas se je predvsem skrajševal v času stabilnega gospodarstva z znaki delne hipenpro-dulkcije. V (Zahodni Nemčiji n. pr. so skrajšali leta 1959 'delovni čas v rudnikih, vendar kot posledico velikih zalog. Podobnih 'primerov je v 'inozemstvu še več. Navedeno in 'še drugi vzroki so mas v 'lanskem letu odvračali od misli na skrajšani delovni čas. Jasno je, da 'smo si v podjetju prav Itako vizadevali za initenziiflikacij© ipro-'zvodnje in ida ismo v 'tem tuidi deloma uspeli, saj smo z manj zaposlenimi proizvedli /več kot preteklo 'leto. Možnosti angažiranja rezultatov večje produktivnosti nam ne manjka Osebni dohodki so bili v našem 'kombinatu že od 'leta 11961 še 'bdlj pa 1962 odvisni ©d uspeha celotnega podjetja. Uspeh podjetja pa je 'bil odvisen od bolj ali imanj razprtih Škarij cen surovin lin naših proizvodov. Na gibanje teh Škarij seveda nismo mogli kaj posebno vplivati, ker je na nj.ih sedel zavod za cene. Posledica tega ie 'bila med drugim itudi ta, ida 'smo leta 1962, ko smo imeli osebne dohodke med majvišjiimi na obalnem področju, zdrknili v letu 1964 najnižje. Kljub 30% povečanim osebnim dohodkom v drugi polovici lanskega leta smo glede realnega standarda zaradi stalnega višanja cen življenjskim po-rcbščinam zopet v zaostanku. Leta 1960 sio bili osebni 'dohodki v Delamarisu nekaj nad 'povprečjem slovenske industrije, danes za tem povprečjem močno zaostajajo. Ako upoštevamo še dejstvo, da so bile cene življenjskim cotrobščinam leta 1960 vsaj enake na Koprskem in v Sloveniji, danes kaj taikega ne bi mogli trditi, saj je znano, da so življenjski stroški obalnega pasu najvišji v državi. Osnovna sredstva, s katerimi razpolagamo, so razen v eni delovni enbti več ali manj dotrajana. Sedanja vrednost osnovnih sredstev znaša le 59,8% nabavne vrednosti, medtem ko znaša po- vprečje ribje predelovalne industrije v državi 62,7 %. Ako pa v našem kombinatu upoštevamo le osnovna sredstva, potrebna za ribjo predelovalno Industrijo, znaša sedanja vrednost teh osnovnih sredstev le 53,3 %. Glede osnovnih sredstev smo torej, kar se naše 'proizvodnje tiče, mnogo na (Slabšem kot ostala istovrstna oodjetja v državi. Upoštevajoč dejstvo, da ima oddelek za proizvodnjo pločevinaste embalaže in oddelek 'litografije, ki sta osnova naše tovarne, le 25—80% nabavno vrednost tehnične opreme, se situacija pokaže še v slabši iluči. Istočasno ima stanovanjska komisija 250 (prošenj za stanovanja in mnogo prošenj za popravila stanovanj. S povečano proizvodnjo narašča potreba po čim večjih lastnih Obratnih sredstvih, ki jih nujno moramo povečati, ako želimo zmanjšati stroške kreditov in ako želimo zadostiti zahtevam banke. Iz navedenih razlogov kot tudi z namenom, da sledimo splošnemu napredku, moramo čim bolj novečati produktivnost dela. (Rezultate večje produktivnosti pa lahko angažiramo na več načinov: — za paniranje Mišjih cen surovin s tem, da sledimo splošnim smernicam in ne povečujemo prodajnih cen lastnih proizvodov; — za povečanje osebnih dohodkov tako, da se približamo splošni rasti realnega standarda delavcev v ostali industriji Slovenije; — za investicije v proizvodnji osnovna sredstva, ki ibd nam omogočile v prihodnosti še hitrejšo rast produktivnosti; — za investicije iv družbeni Standard, ki bi omilile stanovanjsko stisko in podobno; — >za vlaganje v obratna sredstva, da bti se nam razširil poslovni maneverski prostor in s tem zmanjšali stroški; — za skrajševanje delovnega časa. Možnosti angažiranja rezultatov večje produktivnosti nam torej ne mainjlka. Potrebe vsakega navedenega področja sio vsaj trenutno videti neomejene. JaSino je, da /vseh teh potreb istočasno ne moremo zadovoljiti. Iz ite ugotovitve pa izhaja, da je nujno in edino mogoče le postopno prehajanje na skrajšani delovni čaš. Od 48 ur na 4C> ur tedensko Komisija za Skrajšani delovni čais, ki je še nedavno od tega spričo navedenih razlogov v lanskem letu več ali manj skeptično gledala na prehod na 42-umi delovni teden, danes mani, da je prehod na skrajšani delovni čas možen in inujen, vendar le postopoma. Od , za kolikor smo se v prvi etapi skrajševanja delovnega časa odločili, bomo povečali v proizvodnja in ostalih službah tam, Ikjer smo že vedeli in vemo, da produktivnost človeškega dela zaradi organizacijskih slabosti ni zadovoljiva. Vse investicije, ki jih v tem letu planiramo, znašajo 228 milijono-v dim. Jasno je, da bomo is temi investicijami ne samo nadomestili stare stroje z novimi, ampak bomo z njimi močno povečali tudi produktivnost delar Pri izdelavi analize za skrajšani delovni čas is temi investicijami ne bomio računali. Torej produktivnosti’ dela ne borno povečevali skladno s skrajševanjem delovnega časa amipak mnogo intenzivnejše. Primer oovečane produktivnosti dela, ki pa ne bo zajet v analizi za skrajšani delovni čas, je preselitev oddelka za proizvodnjo predjedi v oddelek za predelavo sveže ribe. Z združitvijo več podjetij v kombinat leta 1959 so se namreč posamezna bivša podjetja specializirala v proizvodnji. Tako smo po združitvi proizvajali *v obratu Argo mešane 'ribje konzerve, v obratu Iris pa čiste ribje konzerve. V času velikega ulova ribe lente v kratkem času faiismo mogli predelati, zato smo večkrat morali večje količine ribe predelati v ribjo moko, kar pa je pomenilo doseči neprimerno Slabši gospodarski uispeh. Tudi preseljevanje delovne sile je bilo česito, kar je povzročalo veliko nejevoljo ljudi in zmanjševalo njihovo produktivnost. Večkrat smo kljub specializaciji obeh oddelkov isti artikel proizvajali v obeh oddelkih istočasno. Pomanjkanje zapiralnih strojev in njihove okvare so bile ovira za večjo proizvodnjo. Mnogokrat se je dogodilo, da so zaradi okvare zapiralnega stroja zmanjšali proizvodnjo v enem oddelku, medtem ko v drugem oddelku istovrstni stroj ni bil 'izkoriščen. Skoraj bo končana manjša rekonstrukcija, 'ki je za preselitev potrebna. S tem (bomo ne le povečali produktivnost, ipač pa tudi pridobili prostor za druge dejavnosti. Dobra analiza je temelj za prehod na skrajšani delovni čas Komisija za uvajanje skrajšanega delovnega časa namerava sprovesti akcijo za 1 povečanje produktivnosti za 4,5 %> v mesecu aprilu. O možnostih postopnega uvajanja skrajšanega delavnika v prvi atami lod 48 na 47 ur tedensko bcimo preko internega glasila in nalto na sestankih po delovnih enotah seznanili kolektiv. Komisije za 'skrajšani delavnik, ki sio v delovnih enotah že imenovane, bodo prevzele inicia- tivo pri iskanju organizacijskih in tehnoloških pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v posameznih delovnih enotah. Koristne predloge, ki jih 'bomo tako dobili in kasneje s pomočjo njih povečali produktivnost, bomo predlagali DS za nagraditev. Obratni inženirji in nekateri oddelkovodje že pripravljajo tovrstne izboljšave. Tudi predloge, ki bodo zahtevali, da se za njihovo uveljavitev investira, bomo sprejemali in nagradili, seveda kolikor bomo glede na vložena sredstva visoko rentabilni. Pripravljamo tudi elaborat o minimalnih serijah, to je najmanjšem številu izdelkov, ki morajo biti izdelani v eni 'seriji, da so še rentabilni. Manjših serij od v omenjenem elaboratu označenih ne bi v bodoče več delali. Istočasno s to problematiko bo obdelano tudi vorašanje spoštovanja plana proizvodnje glede na preteklo obdobje in z določili za v bodočo. Zaradi objektivnih težav nabavne službe ter koordinacije nabavne službe s tehnično službo bomo poslovnik obeh služb ponovno analizirali in čim natančneje določili odgovornosti posameznikov. Prav pri tej koordinaciji smo imeli doslej večkrat težave, ki so se močno odražale v našem končnem efektu. Sistem nagrajevanja, za katerega ne moremo reči, da ni stimulativen, bomo izboljšali toliko, da bomo [poiskali merila, ki bodo delavce, ki so na ključnih položajih v proizvodnji in tudi drugod, v večji meri prisiljevali k boljšemu gospodarjenju. Število nadur bomo skušali orrfejiti z boljšo organizacijo priprave dela, tako da bomo eventualno potrebno nadurno delo že naprej planirali v posameznem oddelku in v celotni tovarni. Kot primer lahko navedemo, da je bilo precejšnje število nadur ■izvršenih v oddellku osebnih dohodkov, ker smo. že 10. v meseou obračunali in izplačali osebne dohodke iz prejšnjega meseca. IZ akonltacijo v 'začetku meseca z dokončnim obračunom n. pr. 15. v meseou ali s kakšno drugo varianto bodo te nadure odpadle. Največjo podporo pri izdelavi analize za prehod na skrajšani delovni čas bo dobila komisija iiz delovnih enot. V delavnih enotah bo izvedena anketa, ki bo pokazala, katerim problemom bo itreba posvetiti največjo pozornost. Prav tako bodo obravnavani vsi predlogi za izboljšani e poslovanja, ki jih bodo predložili posamezniki. Predlogi, ki bodo pripomogli k dvigu produktivnosti, k manjši porabi materiala, k zmanjšanju škarfta, k boljši organizaciji proizvodnje in podobno, bodo predlagani DS za nagraditev. Analiza, ki bo predložena DS s predlogom za skrajšanje delov- nega časa predvidoma do kanca junija, bo zajemala tudi druiga področja, kot so splošna ekonomika in organizacija podjetja, napredek proizvodnje, tehnične kapacitete itd. Vsakega od predloženih ukrepov nameravamo jasno definirati, postavili bomo rok, do kdaj naj se izvede in istočasno bomo določili delavna mesta, ki bodo odgovorna za uspešno izvajanje teh ukrepov. ANKETA O UVEDBI 46-URNEGA DELOVNEGA TEDiNA Sredi aprila bomo po zamisli komisije za Skrajšan delovni čas izvedli anketo o uvedbi 46-ume-ga delovnega tedna. Na anketo bodo odgovarjali vsi člani delovnega kolektiva. Anketni list bodo razdeljeni prod koncem delovnega dne, tako da jih bomo lahko doma v miru izpolnili. Pravilno izpolnjene anketne lisite bomo naslednji dan oddali vsak v svoji delovni enoitii. Z anketo, ki bo anoniimina (brez označbe osebe, ki jo je izpolnila), hočemo predvsem odkriti notranje rezerve v našem kombinatu in na osnovi tega pripraviti pogoje za prehod na 46-urni delovna teden. Kot bomo iz analize ankete videli, nam bodo izjave anketirancev jasno odkrile, kie in kaj bo treba najprej izboljšati, da se bo povečala produktivnost dela in podobno. Nadalje je cilj ankete v tem, da vzbudi pri vseh nas zanimanje za problematiko skrajšanega delovnega časa, da nas pritegne k sodelovanju in s tem usitvani množično podporo kolektivu. Brez te podpore je tako pomembna akcija težko izvedljiva. Anketnih vprašanj za delavce bo 24, ki bodo tiskana skupaj z navodili za izpolnjevanje ankete. Za vodilne delavce, to je za tiste, ki organizirajo delo (sfcupimovo-dje, šefe oddelkov, šefe skladišč itd.), bodo anketna vprašanja nekoliko drugačna, po številu jdh bo 26 in bodo ciklostirana. Analizo ankete bo izdelal plansko analitski oddelek, bistvene ugotovitve te analize na bodo objav-liene tudi v našem tovarniškem glasilu. Pri izpolnjevanju ankete moramo odgovoriti na vsako vprašanje. Ker ima anketno vprašanje že napisane odgovore, bomo označili (obkrožili) tisti odgovor, ki nam najbolj ustreza. Proden pa označiš ustrezni odgovor, moraš vse odgovore za določeno vprašanje pročitati. Ce bo pri posameznem vprašanju označenih več kot en odgovor, bo celotni anketni list neveljaven. Prav tako bo anketni list neveljaven, če ne odgovoriš na vsa vprašanja. Eno anketnih vprašanj bo tudi tole: »Kaj te pri tvojem delu najbolj ovira?« 1. nejasna navodila za delo, 2. nepravočasna dostava materiala, 3. slaba kvaliteta materiala, 4. pomanjkljiva delovna orodja, 5. pogosto menjanje dela, 6. nič me ne ovira pri delu. O načinu izpolnjevanja anketnih listov ter o pomembnosti prehoda na skrajšani delavnik bomo vsi člani kolektiva seznanjeni tudi na sesitankih v delovnih enotah. Anketna vprašanja bomo izobesili tudi na oglasne deske, 'tako da bomo vsli kar najtemeljiteje seznanjeni s to kolektivno akcijo. Komisija za skrajšani delovni čas V »Tomosu« anketa o notranjih rezervah že lansko leto V »Tomosu« se prav tako kot pri nas pripravljajo na uvedbo skrajšanega delavnega časa. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da v »Tomosu« nameravajo preiti od 48 na 42-urni delovni teden — ne postopoma kot v našem podjetju, ampak naenkrat. Na ta prehod se resno pripravljajo že dalj časa, izvesti pa ga nameravajo v začetku prihodnjega leta. V »Tomosu« so izvedli anketo v zvezi z uvedbo skrajšanega de- lovnega 'časa že aprila lansko leto. Na podlagi analiz te ankete .upravljajo elaborat o povišanju produktivnosti za 15%>, kar bi jim naj prineslo 42-urni delovni teden. Navajamo nekaj vprašanj iz omenjene ankete z odgovori, ki so izraženi v odstotkih. Vprašanje: »Ce je mogoče dvigniti storilnost za 15 %> na tvojem delovnem mesJtu, kaj bi se moralo najprej spremeniti?« \hem iodeiavcem Ji želimo •L ! ihe . prijetne prvomajske prazni 'bjretln iituo Odgovori v odstotkih pa so bili naslednji: 29,9 "/o izboljšati organizacijo dela, 14.5 %> zvišati delavno discipli- no, 31.6 °/o izboljšati sisitem nagra- jevanja, 5.7 °/o omogočiti delavcem so- delovanje pri organizaciji dela, 14,5 "/o storilnosti ni mogoče dvigniti, 3.8 °/o brez odgovora. Vprašanje: »Ali se dajo zmanjšati izostanki z dela?« Odgovori: 89.3 °/o se dajo, 10.3 "/o ne, 0,4 %> brez odgovora. Vprašanje: »Za prehod na 42-urni delovni teden bi morali zvišati delovno storilnost za 15 odstotkov. Ali je takšen dvig delovne storilnosti na tvojem delovnem mestu mogoč?« Odgovori: 77.7 °/o je mogoč, 21,7% ni mogoč, 0,6 °/o brez odgovora. Navedene podatke smo dobili na posvetovanju nekaterih podjetij o uvedbi skrajšanega delovnega časa v Anhovem. Kaže torej, da »Tomas« tudi v tem pogledu ne namerava zaostajati. Povečane dnevnice Delavski svet je na 12. seji sklenil povišati dnevnice. Po tem sklepu se od 1. marca 1965 obračunavajo dnevnice za delavce na vodilnih delovnih mestih po 3.000 dinarjev in 2.500 dinarjev nočnine. Ta višina dnevnic in nočnin velja tudi za vse ostale delavce, ki zasedajo delovna mesta, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba. Pogoj, da mora biti delavec na takem delovnem mestu nad 12 let, da ima pravico do te dnevnice, je odpravljen. Po 2.700 din dnevnico in 2.000 din nočnino bodo prejemali vsi ostali delavci. Za vajence pa velja dnevnica 2.400 din. Za nočnine navedena višina je maksimalna in je treba pri obračunu predložiti račun za nočitve. Prekoračitve odobrenih nočnin gredo v breme predlagatelja obračuna. Pri obračunu službenih potovanj nekateri ne upoštevajo določila 57. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, v katerem je določeno, da se za službena potovanja v Poreč, Rovinj, Pulj, Reko, Ljubljano in Novo Gorico priznava samo pol dnevnice. Cela dnevnica za te kraje se prizna samo za konference ali druge opravke in dela, ki so v kraju potovanja trajali ves dan, kar pa mora biti v obračunu posebej povedano. Gospodarsko računski sektor ne bo likvidiral obračuna, če m bo vseboval teh podatkov in če ga ne bo podpisal vodja sektorja. Tudi reprezentančnih stroškov GRS ne bo likvidiral, če ne bosta obračunu priložena konkretni vzrok in obrazložitev za te stroške. Tudi obračun reprezentančnih stroškov mora podpisati vodja sektorja. SKRAJŠAN DELOVNI CAS TUDI V DRUGIH PODJETJIH Posvetovanja o skrajšanem delovnem času konec preteklega meseca v Anhovem so se udeležili tudi naši predstavniki. Na posvetovanju, udeležilo se ga je blizu 90 ljudi iz 50 podjetij, so podali referate predstavniki nekaterih podjetij, ki sio skrajšan delovni čas že uvedla. Prav tako smo imeli priliko slišati referate nekaterih podjetij, ki se na skrajšani delovni čas šele pripravljalo (tudi Delamaris). Predsednik komisije za Skrajšan delovni čas pri okrajnem sindikalnem sveitiu je povedal, da je v okraju Koper (danes že bivšem okraju) že 16 podjetij, ki Imajo 42-umi delovni teden. Od večjih podjetij, ki delajo 42 ur na teden, so »Lesonit« iz Ilirdke Bistrice, Rudnik živega srebra v Idriji in Tovarna cementa in salonita v Anhovem. Volili smo v občinsko skupščino Letos je potekel mandat polovici odbornikov v občinski skupščini. 26. marca so bile volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti razen kmetijstva, ki je volilo 28. marca, ko so bile tudi volitve v občinski zbor občinske skupščine. Za občinski zbor je na volitvah glasovalo skupaj 2868 volivcev od 3075 volilnih upravi- I. OBČINSKI ZBOR čencev ali 93,3 °/o. Za zbor delovnih skupnosti je na volitvah glasovalo 2099 volivcev od 2294 volilnih upravičencev ali 91,5 %>. Najboljša udeležba na volitvah je bila v podskupini kmetijstva, kjer se je volitev udeležilo 99,4 °/o volilnih upravičencev. Izid glasovanja je bil v posameznih zborih naslednji: Kandidat Glasov a) V volilni enoti št. 1: SAJINClC Marjan 93 BLAZINA Miran 175 Neveljavnih glasovnic 14 b) V volilni enoti št. 3: PAVLICA Jelka 133 PEČAR Andreina 194 STUBELJ Alma 105 Neveljavnih glasovnic 9 c) V volilni enoti št. 5: KAVALIC Giovanni 117 CUK Liljana 87 Neveljavnih glasovnic 14 č) V volilni enoti št. 7: KOPRIVC Ciril 190 STARC Helena 166 Neveljavnih glasovnic 18 d) V volilni' enoti št. 9: BUIC Ante 145 MRMOLJA Anica 65 Neveljavnih glasovnic 19 e) V volilni enoti št. 11: COTIC Alhin 224 STUBELJ Slavko 170 Neveljavrfih glasovnic 54 f) V volilni enoti št. 13: KREN Marko 94 PIVAC ing. Ivan 160 Neveljavnih glasovnic 17 g) V volilni enoti št. 15: ZIDARIČ Polonca 155 CEGLAR Ljudmila 69 Neveljavnih glasovnic 8 h) V volilni enoti št. 17/1: ROZAC Danilo 14 BECAJ Franc 30 KALIGARIČ Emil 7 Neveljavnih glasovnic 5 V volilni enoti št. 17/2: ROZAC Danilo 47 BECAJ Franc 58 ' KALIGARIČ Emil 11 Neveljavnih glasovnic 3 V volilni enoti št. 17/3: ROZAC Danilo 10 BECAJ Franc 23 KALIGARIČ Emil 31 Neveljavnih glasovnic — i) V volilni enoti št. 19: BABIC Ernest 43 KLEVA Florjan 94 Neveljavnih glasovnic 5 II. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. V skupini gospodarstva Kandidat Glasov a) V volilni enoti št. 1: DOMADENIK Štefan 195 BABIC Sveto 67 Neveljavnih glasovnic 5 b) V volilni enoti št. 3: HRVATIN Aleksander 59 KLANClC Bruno 86 ŠKULJ Angelca 69 Neveljavnih glasovnic 10 c) V volilni enoti št. 5: BIŠČAK Franc 98 ERJAVEC Viktor 57 Neveljavnih glasovnic 5 č) V volilni enoti št. 7: PALCIC Romana 98 KOCJANClC Marija 106 Neveljavnih glasovnic 16 Na podlagi 1. točke 49. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FNRJ, štev. 17/62) in na podlagi 56. člena statuta Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola, je delavski svet kombinata na svoji 11. seji dne 19. februarja 1965 sprejel naslednji PRAVILNIK o razdeljevanju stanovanj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik predpisuje merila za dodeljevanje stanovanj delavcem kombinata »Delamaris«, organe za dodeljevanje an postopek dodeljevanja. 2. člen Po pravilniku se razdeljujejo vsa stanovanja, ki so last kombinata, kakor tudi tista stanovanja, pni katerih ima kombinat pravico razpo- laganja na podlagi pogodbe ali sporazuma. 3. člen Pravico do stanovanj, s katerim razpolaga kombinat, imajo vsi de-;lavci, Iki so s kombinatom v rednem delovnem razmerju. Stanovanja se smejo izjemoma na predlog glavnega direktorja in po odobritvi upravnega odbora dodeliti pred iSklenitvijo delovnega razmerja kombinatu nujno potrebnim delavcem, pod pogojem takojšnje d) V volilni enoti št. 9: BENIGAR Amalija 237 Neveljavnih glasovnic 33 e) V volilni1 enoti št. 11: PAVLETIČ Tomaž 135 GRBEC Stanko 133 Neveljavnih glasovnic 12 f) V volilni enoti št. 13: GAŠPERINI Bruno 104 MOIMAS Bruno 122 Neveljavnih glasovnic 7 2. V skupini prosvete in kulture g) V volilni enoti št. 1/b: UMER Angel 35 MEJAK Jože 13 BOLJE Marija 17 Neveljavnih glasovnic 0 3. V skupini zdravstva in socialnega varstva h) V volilni enoti št. l/c: CILENŠEK Majda 48 CETINA Marija 51 CELEC Alojz 28 Neveljavnih glasovnic 12 4. V skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organiza cijah in društvih i) V volilni enoti št. l/d: DOLENC Amalija 29 VRABEC Valerija 13 SOC AN Marjan 47 Neveljavnih glasovnic 0 V PODSKUPINI KMETIJSTVA j) V volilni enoti fit. 15: BONAČA Lucijan 102 MUNDA Jože 36 Neveljavnih glasovnic 14 V nedeljo, 4. 4. 1965 se je sestala na prvo zasedanje novoizvoljena občinska skupščina skupaj z odborniki, ki jim Se ni potekel mandat. Za predsednika občinske skupščine je bil ponovno izvoljen Viktor Korenčan, za podpredsednika Vladimir Petrič in Bruno Klančič. Na skupščini so bile opravljene tudi volitve poslancev v gospodarski in kulturno-prosvetni zbor republiške skupščine ter viseh poslancev v zvezno skupščino. V republiški gospodarski zbor je bil po drugem glasovanju izvoljen inž. Filip Kolenc iz Stavbenika, v kulturno-prosvetnii zbor pa že po prvem glasovanju Avgust Gojkovič iz Sečovelj. Volilno enoto za repu- bliško skupščino tvorita namreč Izola in Piran skupaj. Za zvezni zbor skupščine SFRJ je bil po prvem glasovanju izvoljen Jože Eržen, ki pa iga bodo volivci potrdili na neposrednih volitvah, ki bodo 18. aprila. Po drugem glasovanju je bil izvoljen v kulturno-prosvetni izbor zvezne skupščine Mamo Abram, direktor Radia Koper. Za vse ostale poslance pa je bilo potrebno volitve ponoviti trikrat, po tretjem glasovanju so bili izvoljeni: Marjan Rožič, predsednik okrajnega sindikalnega sveta v zvezni gospodarski zbor, dr. Mita Sič-Stegelj iz Postojne v socialno-zdravstveni zbor, Svito Vižintin iz Ajdovščine v organizacijsko-politični zbor. Volilno enoto za zvezno skupščino predstavlja celoten okraj (10 občin). sklenitve rednega delovnega razmerja (in vselitve v roku 1 meseca po sklenitvi delovnega razmerja. II. DODELJEVANJE STANOVANJ 4. člen Razpoložljiva stanovanja se dodeljujejo na naslednji način: 1. Iz skupnega Išteviila se najprej izloči 25 odstotkov stanovanj, ki se dodelijo borcem in invalidom NOB, zaposlenim v kombinatu. 2. Po izločitvi stanovanj iz prejšnje točke se zadovoljijo potrebe delavcev, (ki so nujmo potrebni kombinatu, kar se ugotovi iz obrazloženega predloga glavnega direktorja, potrjenega po upravnem odboru. Število teh stanovanj ne isme presegati 25 odstotkov od skupnega števila razpoložljivih stanovanj. 3. Vsa preostala stanovanja dodeljuje prosilcem, ki niso zajeti v točki 1. in 2., komisija ja po grupah člena 4. I C) Upravni odbor 13. člen Delavski; svet rešuje pritožbe zoper odločbe glavnega direktorja o dodelitvi' istanovanj ter pritožbe zoper odločbo komisije o zavrnitvi predloga za zamenjavo stanovanj. D) Delavski svet 14. člen Delavski svet rešuje pritožbe zo-per glavnega direktorja o dodelitvi stanovanj ter pritožbe zoper odločbo komisije o zavrnitvi1 predloga za zamenjavo stanovanj. E) Odbor Zveze borcev NOB 15. člen Odbor Zveze borcev NOB kombinata odloča o dodeljevanju stanovanj iz 1. točke 4. člena pravilnika svojim članom. Odbor sporoča svoje odločitve komisiji, ki dodelitve Izvrši. IV. SPREJEMANJE PROŠENJ IN IZDAJANJE ODLOČB '16. člen Komisija je dolžna obveščati kolektiv o vseh razpoložljivih stanovanjih, ki jih dodeljuje kombinat. Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke: 1. število razpoložljivih stanovanj, 2. naslove stanovanj 3. velikost stanovanj (kub. m in število prostorov) 4. rok in način sprejemanja prošenj. Obvestilo mora biti objavljeno na oglasni deski vseh obratov najkasneje mesec dni pred vselitvijo stanovanj. 17. člen Prošnje za dodelitev stanovanja se vlagajo v tajništvu delavskega sveta, ki jih mora takoj odstopiti komisiji. i 18. člen Svoje sklepe o dodelitvi stanovanj posameznim prosilcem komisija preda: 1. Za stanovanja, ki so last kombinata, glavnemu direktorju, ki v roku 8 dni izda odločbo o dodelitvi stanovanja; 2. Za stanovanja, pri katerih ima kombinat pravico razpolaganja, organu ali osebi, pristojni za izdajanje odločibe o dodelitvi. 19. člen Vse odločbe o dodelitvi stanovanja morajo biti objavljene na oglasnih deskah obratov, kjer morajo biti razobešene najmanj 8 dni. 20. člen Zoper odločbe o dodelitvi stanovanja je dopustna pritožba na delavski svet v roku 15 dni od dneva objave oz. vročitve odločbe. Pravico do pritožbe ima tisti, ki mu je ibilo stanovanje dodeljeno, kakor tudi vsak zainteresirami član kolektiva. 21. člen Pritožbe obravnava delavski svet, ki lahko izpodbij alno odločbo spremeni, ali pa razveljavi in vrne pristojnemu stanovanjskemu organu v ponovno odločanje. 22. člen S pravnomočno določbo o dodelitvi stanovanja postane prosilec nosilec stanovanjske pravice. Po vselitvi v dodeljeno stanovanje mora nosilec v roku 30 dni skleniti pogodbo 'S hišnim svetom. V. STANOVANJSKA PRAVICA 23. člen Stanovanjsko pravico, pridobljeno z odločbo o dodelitvi stanovanja, vselitvijo in pogodbo s hišnim svetom Jahko nosilec izgubi iz naslednjih razlogov: 1. Ce se ji sam odpove; 2. Ce mu delovno' razmerje s kombinatom .preneha pred vselitvijo; 3. Ce odpove delovno razmerje; 4. Z disciplinsko kaznijo odpusta iz kombinata; 5. Z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, ki ima po samem zakonu za posledico prenehanje delovnega razmerja. V primerih iz točk 3., 4. in 5. ima nosilec o!b izselitvi pravico do najnujnejših prostorov. 24. člen Nosilci stanovanjske pravice, ki jim je delovno razmerje s kombinatom prenehalo zaradi starostne ali invalidske upokojitve, obdržijo stanovanjsko pravico. Stanovanjsko pravico obdržijo tudi družine umrlih članov kolektiva. 25. člen Vsakemu nosilcu pravice je mogoče odpovedati stanovanjsko pogodbo po določilih zakona o stanovanjskih razmerjih. 26. člen Kombinat izgubi razpolagalno pravico nad stanovanjem, katerega nosilec stanovanjske pravice uporablja nad (10 ilet. 27. člen Nosilci stanovanjske pravice lahko zamenjajo stanovanje s soglasjem komisije. Komisija lahko E obrazloženo odločbo odreče soglasje k zamenjavi, če bi se z zamenjavo zmanjšal stanovanjski fond podjetja. Zoper odločbo komisije je dopustna pritožba v roku 8 dni na delavski svet podjetja. Nosilec stanovanjske pravice, kateremu je delavski svet zavrnil pritožbo, lahko v roku 15 dni po sprejemu sklepa predlaga pri pristojnem sodišču, da v nepravdnem postopku ugotovil, ali ima nosilec pravico do zamenjave. 28. ičlen V vsakem primeru izpraznitve stanovanja je nosilec stanovanjske pravice dolžan, da stanovanje zapusti očiščeno in v 'uporabnem stanju. Ključe stanovanja je dolžan oddati članu komisije, ki tudi z zapisnikom ugotovi stanje stanovanja in morebitne 'hibe, ki so nastale po nosilčevi. krivdi. VI. KONČNE določbe 29. člen Odločbe o kategorizaciji stanovanj in o višini stanarine izda za vsako stanovanje odsek za stanovanjske zadeve pri občinski skupščini. 30. člen Za vse primere, ki niso obseženi z določili tega pravilnika, se uporablja zakon o stanovanjskih razmer j ih. 31. člen Sprejemanje, spreminjanje in dopolnjevanje pravilnika se vrši po postopku, določenem s statutom kombinata. 32. ičlen Ta pravilnik stopi v veljavo dne 20. februarja 1965. Predsednik DS Ivo Hajšek S sej sindikalnega odbora Sindikalni odbor podjetja je imel dine 12. marca 1965 drugo redno sejo, na kateri je izvolil tajnika odbora in blagajnika, ker na prvi seji nista bila izvoljena. Za tajnika odbora je bil izvoljen Andrej STRES, za blagajnika pa tov. Branko SILA. Na tej seji je odbor obravnaval in tudi sprejel program dela za letos to Si postavil naslednje naloge: Sindikalni odbor se bo v bodoče sestajal češče kot v preteklem obdobju. Prav tako bo na vsakem sestanku obravnaval mnenje in zahteve ter predloge posameznih delovnih enot, zavzemal stališča ter jih posredoval delavskemu svetu ali upravnemu odboru. Predsednik in tajnik morata biti vnaprej obveščena o vsakomesečnih sestankih delavnih enot. Tajnik pa je dolžan prisostvovati vsem sestankom delovnih enot ter sestaviti poročilo o poteku sestanka za sindikalni odbor. Sindikalni odbor bo v tem času obravnaval naslednje zadeve: — Stanovanjska izgradnja in popravilo obstoječega stanovanjskega fonda. • — Postopno uvajanje skrajšanega delovnega časa (letos 47 ur tedensko). — Zahteval bo od DS to UO, da sestavita program dela do ■konca mandatne dobe. — Delo samoupravnih organov DS, UO, delovnih enot, prihajanje na seje to alkitivno poslovanje na sejah. Prva vrsta od leve proti desni: Lavra PELOZA. Marija MOR-VAT, Marija MARINIČ, Jelka BOZlC, Andrej STRES, tajnik odbora. — Druga vrsta: inženir Evgen FERLUGA, Savo KAPELJ, — Lanskoletni uspehi in pomanjkljivosti v poslovanju podjetja. — Strokovno izobraževanje v kolektivu. — Rekreacija. — Otroško varstvo in perspektiva. — Investicije v preteklem obdobju in finančni uspeh teh investicij ter ikaj se je, oziroma kaj se bo ukrenilo, da bo ta še večji. — Analiza fluktuacije delovne sile. — Vprašanje zdravstvenega varstva in delovnih pogojev. — Kontinuirana proizvodnja — vprašanje izvajanja planskih nalog. — Organizacija dela in kaj je bilo v tej zvezi storjenega v zadnjih dveh letih. — Širša posvetovanja: Marec: posvetovanje o stanovanjski problematiki. Marec: posvetovanje o gibanju produktivnosti, rentabilnosti, materialnih in režijskih stroških, upoštevajoč investicijsko potrošnjo. April: pripraviti problematiko o nagrajevanju po usnehu dela, s posebnim ipoudarkom na ustrezno stimulacijo na vseh delovnih mestih. April: obravnavanje problematike o uvedibi skrajšanega delovnega tedna in priprave na volitve v organe samoupravljanja podjetja. Maj: stanje na področju uvajanja znanstvenega dela in uporabe teh dosežkov za izboljšanje teh- Jože VALENČIČ, Silvano KALIGARIČ in Tihom.il JAVORŠEK, predsednik odbora — Na sliki pa manjkata člana odbora Marjan PRELAZ in Ivan TRAMPUŽ. nološfcih postopkov, organizacije dela in organizacije podjetja. V vseh zadevah bo odbor zavzel svoje stališče in ga posredoval samoupravnim organom. Odbor je tudi sklenil, da bo vztrajal na tem, da se bo program v celoti Izvajal po obdobjih, kakor je predvideno v programu. Na tej seji s.o tudi sklenili, da se slkliiiče širši posvet z vsemi interesenti za stanovanjsko izgradnjo (zadružno) in interesenti za popravilo stanovanj; ta posvet je bil sklican 17. marca 1965. Obravnavano je bilo tudi težko socialno Stanje nekaterih članov kolektiva, katerim je odbor odobril enkratno finančno pomoč. Poleg tega je odbor odobril kegljaški sekciji »Delamaris« 15.000 dinarjev za kritje stroškov tekmovanja z Vodno skupnostjo v Kopru in za povratno tekmovanje v Izoli. Na tretji redni seji, ki je bila 25. marca 1965, je odbor med drugim obravnaval naslednje: Navezali bomo ožje medsebojne stike med našo sindikalno podružnico in sindikatom prehrambenega podjetja »Cooperatdve in-dustiriaii« iz Modene v Italiji. Ta sindikat je že izrazil željo na 7. kongresu v Modeni, da naveže tesnejše stike z našo podružnico. Sindikalni odbor je to iniciativo to predlog v celoti sprejel. Te stike bomo uvedli v začetku z dopisovanjem, kasneje po možnosti z medsebojnimi obiski kakor tudi z medsebojnimi športnimi tekmovanji. Dalje je na tej seji odbor obravnaval prehod na Skrajšan delovni teden. Po daljši razpravi in analizi vseh možnosti je odbor prišel do zaključka, da moramo pričeti prehajati na skrajšan delovni teden postopoma. Imamo vse možnosti, da že v tem letu skrajšamo delovni teden za dve uri, to je da bi ob sobotah delali samo do 12. ure. Odbor je dal priporočilo komisiji, ki pripravlja ta prehod, da pripravi potrebne anaalize in pripravi besedilo ankete, s katero bo kolektiv povedal svoje mnenje glede skrajšanega tedenskega dela. Odbori sindikalnih podružnic po DE morajo izvesti širše razprave med kolektivom ter vse koristne predloge posredovati komisiji in samoupravnim organom. Na kraju je odbor odobril organizaciji ZB NOV »Delamaris« 23.978 din za kritje stroškov letnega občnega zbora organizacije. Stres Novi sindikalni odbori v delovnih enotah Na občnih zborih sindikalnih podružnic DE, 'ki so Ibili v mesecu januarju in delno februarju, so bali izvoljeni novi odbori teh 'podružnic. Odbor sindikalne podružnice DE upravne službe: 1. Anton MEDVED — predsednik 2. Silvano KALIGARIČ 3. Žarko VISNJIC 4. Eva JAVORŠEK 5. Marija DOVČ 6. Marija KRANJC 7. Jože BAJT 8. Vera JOGAN 9. Ivan VILER Odbor sindikalne podružnice DE predelava rib Iris: 1. Alojzija ZAKRAJŠEK — predsednik 2. Marija BEgTJAK 3. Gildo LABINJAN 4. Aldo BARBO 5. Bogomir JUNC 6. Nevja MATIC 7. Klementina PRIBAC Odbor sindikalne podružnice DE oljarna: 1. Anton JORDAN — predsednik 2. Alojz MEZGEC 3. Darijo BAN 4. Blaž PAHOVIC 5. Ivan STIPANClC Odbor sindikalne podružnice DE skladišče gotovih izdelkov Argo-Iris: 1. Venčeslav LOVRENČIČ — predsednik 2. Magda BARUT 3. Marija HROVAT 4. Alojz SAMEC 5. Zora SERAZIN Odbor sindikalne podružnice DE flota: 1. Marjan PRELAZ — predsednik 2. Anton BOŽIČ 3. Aldo GRUDEN 4. Renato MILOTIC 5. Darijo OBLAK Odbor sindikalne podružnice DE vzdrževalne službe: 1. Ivan HRVATIC — predsednik 2. Ljubo MACAROL 3. Vlado LIČEN 4. Peter OJDANIC 5. Jože ŠAVOR Odbor sindikalne podružnice DE predjed: 1. Milan DUJMOVlC — predsednik 2. Vilma GRIZONlC 3. Anton MIHOCEK 4. Edo PANGER 5. Ada ANTONIČ 6. Liljana SOKOLlC 7. Cirila KOCJANČIČ 8. Angela VALENČIČ 9. Ana VEŠKOVO Odbor sindikalne podružnice DE paradižnik: 1. Karlo TAVČAR — predsednik 2. Elvira BULNIC 3. Vera FRANČEŠKIN 4. Karlo TRIPAR 5. Bazilija SLAVEC Odbor sindikalne podružnice DE strojni oddelek: 1. Milan KLEVA — predsednik 2. Elvino CHICCO 3. Silva TREBEČ 4. Rino KORENIKA 5. Marija MANILIJA 6. Marija RASPOLlC 7. Jordan PRODAN 8. Jože VALENČIČ Odbor sindikalne podružnice DE litografija: 1. Ivan MARC — predsednik 2. Meri LOVRIČ 3. Vojko MOHORČIČ 4. Sava MORATO 5. Danila SUŠANJ Odbor sindikalne podružnice DE živila v prahu: 1. Emil FURLAN — predsednik 2. Alojz SKOK 3. Marija JUNC 4. Marčel MEDOŠ 5. Marija VRTOVEC Odbor sindikalne podružnice DE avtopark: 1. Rado MRMOLJA — predsednik 2. Rudi DEVETAK 3. Marjan BUDAL 4. Danica SILA 5. Zorko NARDIN Odbor sindikalne podružnice DE juha: 1. Gvido TREBEČ — predsednik 2. Vinko FRANETIČ 3. Kristjana LIPOVEC 4. Marija RASPOLlC 5. Silva STARC Odbor sindikalne podružnice DE zaboj arne in sodarske: 1. Lucjan BOZlC — predsednik 2. Ernesta GRDINA 3. Ivanka RUPNIK 4. Franc VOVK 5. Anton ŠTAJER Odbor sindikalne podružnice DE Kozina: 1. Marija MIKLAVČIČ — predsednik 2. Elja LAZAR — tajnik 3. Danica DOBRILA — blagajnik 4. Franc SEGULIN 5. Milenka SUSlC Videti je, da so odbori v DE po sestavu zelo odbro iabrani, zato pričakujemo, da (bo sindikalno delo po DE bolj zaživelo. Z novimi odbori je vključeno v aktivno sindikalno delo v DE skupno 88 članov kolektiva. V njihovem nadaljnjem delu želimo vsem mnogo uspeha. (Stres) Financiranje društev in klubov Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Izola je na zadnji seji razpravljal o problematiki in financiranju dejavnosti društev. Ustava v 56. členu določa, da so družbena skupnost, posebno pa občina in delovne organizacije dolžne ustvarjati pogoje za razvoj telesne kulture in podpirati združenja občanov na tem področju. Občinski odbor SZDL Izola je že pred dvema letoma proučil stanje v društvih in sprožil tudi iniciativo za enotno zbiranje sredstev in potrošnjo zbranih sredstev po določenih kriterijih. Uspeh zbiranja sredstev je bil dober, delo društev pa je postalo bolj javno. Izola je majhno imesto z razgibano dejavnostjo društev, predvsem na področju telesne kulture, s katero se ukvarja 771 aktivnih športnikov. V društvih ljudske »tehnike pa jih je še nadaljnjih 495, ne upoštevajoč šolsko športno društvo. Za optimalno delovanje so društva izdelala program dela in stroškov. Društva s področja telesne kulture bi potrebovala brez investicij 12 milijonov dinarjev, kulturno-prosvetne organizacije 16,6 milijona in društva ljudske tehnike i,7 mili jona dinarjev. Proračun občine in ‘skladi delovnih organizacij zaradi drugih potreb ne morejo kriti potreb društev. Zato je izvršni odbor občinskega odbora SZDL Izola sklenil, 'da bo delovnim organizacijam (predlagal, da bi za dejavnost društev prispevale 12 milijonov dinarjev po ustaljenem kijuču delitve. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL je tudi priporočil delavskim svetom gospodarskih organizacij, naj o problematiki društvene dejavnosti razpravljajo v začetku leta, da bi lahko na podlagi odobrenih sredstev izdelali dokončne programe dela v dru-štivh, saj je programiranje in usmerjanje dejavnosti možno le ob znanih zagotovljenih sredstvih ne glede na njihovo višino. Po tem predlogu naj bi naš kombinat prispeval za kulturno in športno dejavnost 4 milijone. O teh sredstvih bo razpravljal in odločal delavski svet na eni izmed prihodnjih ‘sej. Program tovarniškega komiteja ZK Tovarniški komite ZKS je na svoji 2. redni seji dne 3. marca 1965 obravnaval program dela za iprvo polletje. V obširni razpravi je bilo poudarjeno, da (bo moral komite v bodioče posamezne probleme zasledovati in jih obravnavati, preden pridejo pred samoupravne organe. Zato mora biti program dela povezan z delom sindikalne organizacije in samoupravnih organov v podjetju. Biti mora spodbuda ostalim organom podjetja pri njihovem delu. Namen programa je, da se poživi delo po osnovnih organizacijah in delovnih enotah in se ustvarijo stalni sitikii. Poudarjeno je bilo, da mora organizacija ZK svoj sistem dela zastaviti talko, da bo v njem sodelovalo čimvečje število članov kolektiva. Komite je sprejel naslednji program dela: 1. Obravnavanje poslovanja in poslovnega uspeha podjetja v letu 1964 na osnovi zaključnega poročila in zaključnega računa. Ta obravnava je že bila v mesecu marcu na širšem političnem aktivu. 2. Tovarniški komite bo organiziral posvetovanje s komunisti, ki delujejo v samoupravnih organih, o uveljavljanju delovnih enot in njihovih organov. Osnova posvetovanja naj bi bil VIII. kongres ZKJ in V. kongres ZKS; to 'posvetovanje bo opravljeno do 15. aprila 1965. 3. Obravnavali bomo gospodarsko poslovanje podjetja v letošnjem letu na osnovi rezultatov 1. tromesečja. 4. Do konca meseca aprila bomo obravnavali kadrovanje v ZK s poudarkom na vključevanje mladine v kombinatu. Analizirali bomo tudi vzroke, zakaj nekateri izstopajo iz članstva. 5. S Širšim političnim aktivom bomo v mesecu maju obravnavali organizacijo podjetja. 6. V sodelovanju z občinskim komitejem ZKS Izola bomo orga- Med nami in Jugoribo je bilo že mnogo govorjenja in pisanja o tem vprašanju, ker nam očitajo, da označujemo naš »Thunfiseh-Salat« znamke »Picnic« tako, da je označena vrsta ribe, torej tun (Thunfisch) in da to sestavo imenujemo »Salat«, B čimer po njih trditvi varamo gospodinjo. Nazadnje je stvar postala res smešna, zadeva smešnica. Vprašanje je samo, ikje je »vic«, da se ne smeje ne Delamaris ne Jugori-foa. Manjka nam pač tisto, kar imenujemo jezikovni čut, zato zadeva za nas ni smešna in tudi nesramno žgečkanje nekega članka v reviji »DM Test« ni pomagalo, temveč se nasprotno čedalje bolj resno držimo. Vic je v tem, da se je, se še in se bo vedno vsak jezik drugače in po svoje razvijal. Zato se je srb- nizirali predavanje oziroma posvetovanje o gospodarski problematiki iin notranji politiki. Na podlagi sprejetega programa je komite imenoval posamezne skupine članov ZK, ki bodo pripravile gradiva za posamezne razprave, ki jih zajema program dela. S takim načinom dela bo aktivno vključena v delo večina članov ZK, kar bo vsekakor poživilo delo tudi v osnovnih organizacijah. Stres ščina razvijala drugače od drugih jezikov, n. pr. nemškega, angleškega, francoskega, italijanskega ... in jim tudi ne moremo predpisovati, kako (morajo reči tisto famozno definicijo v našem Pravilniku o kvaliteti ribjih konzerv, namenjenih za izvoz, namreč »Mešana konzerva sa ribom«. V to skupino spada namreč naš »Picndc«, ker vsebuje samo 30 °/o rilbjega mesa. Prvič je za Nemca smešno, da je že »mešani konzervi« dodana še riba, drugič mu je smešno, da se mora samo po sebi razumeti, da je ta mešana konzerva iz povrtnine, tretjič je smešno, ker se kaj takega po nemško ne more reči: »Gemischte Konserve mit Fisch«. Mešana konzerva je že mešana, in če je mešana zelenjava z ribo, je riba tista, ki daje ime! Komisija za Pravilnik o kvaliteti pa se je držala svojega jezika, srbskega, in je nemščina nič ne briga, kakor )bo rekla na dozi. Ko pa smo rekli pravilno po nemško Thunfisch-Salat, so dvignili halo, češ Thunfisch na prvem mestu! Naj bo vsaj Salat na prvem mestu! Vic je torej v tem, da je v nemških sestavljenih besedah glavna beseda na drugem mestu, torej je v tem nazivu poudarjena 'beseda Salat, ne Thunfisch. Enako je v angleščini: Tuna-Salad, kjer je glavna beseda Salad. Nasprotno je v romanskih jezikih: Insalata di tonno, Salade de thon, Ensalada de atun. Z našim nazivom smo torej povedali, da je v dozi povrtnina in manj tunine. To je pošteno! Če bi pa zapisali, kakor si nekdo predstavlja, da bi bilo pravilneje, Sa-lat-Thunfisch bi bilo nepošteno, ker to bi pomenilo tunina za solato, v angleščini pa Salad-tuna celo mlada tuna, v obeh primerih pa to, da je v dozi sama tunina brez nobenega dodatka. Zato mora torej ostati — pošteno! Thunfisch na prvem mestu v sestavljeni besedi. Zadnji dnevi na oddelku predjedi pred preselitvijo KJE JE »VIC« v SMEŠNICI VPRAŠANJA Kako smemo označiti vsebino »picnica«? 0 delovni disciplini in »dobrih ljudeh« O delovni disciplini je bilo ge veliko napisanega, še več pa izrečenega, saj na vseh občnih