- u
Uredništvo in upravnico :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA4*
izhaja t pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnino listu:
Celo leto	.	.	....	12	K
Pol leta	......	6	K
'četrt leta........ 3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne
petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 125.
Maribor, dne 28 oktobra 1912.
Letnik IV.
Križ zmagonosen. — Jugoslovan vstaja.
Z neverjetno hitrostjo se I pode ‘ dogodki na B/alk'ajnu. Želeti in pričakovali smo, da bo krp zma,-gonosen, loda vspelii balkanskih ‘držav, nas presenečajo. Malo več kot teden dni je, kar je vzbruhnila vojska, a 'Turčija; je že p o r /a ž © n a na c e 1 i č r-ti, stoji pred razsul om.
Balkanska tla so zgodovinska tla. Nikjer drugod se ni vršilo toliko svetovne zgodovine, kajkor ra(vno na Balkanu. (Vsak kraj, (vsaka gora, vsadka reka, vsjaka ped zemlje ti tako rekoč lahko pove jI*olg in važen odlomek iz zgodovine. (Dogodki pa, i ki se odigravajo sedaj na balkanskih tleh, bodo zavzemali ne le v zgodovini Balkana eno najvažnejših, naj*-odličnepih mest. Dnevi, v katerih živimo, so velepomembni, historični. Skoro bi) rekli, da se premalo zajedamo tega, da pri naglioji, s katero živimo, ne polagamo tfovolj važnosti • na dogodke, Sä se; ravnokar vrše na našem jugovlshodu, iZjgodovina se piše v teh dneh, velika in resna, in ne samo zgodovina propadajoče Turčije ; in zmagujočih balkanskih držav, ampak tudi naša zgodovina. IZmajge Bolgarov in Srboiv so zmage zatiranih in preziranih nad nasilnim in oholim nasprotnikom', I so zmage vseh Jugoslovanov, nad vsemi njihovimi tlačitelji. Z zlmago nad. Turki ho prenehal bili Jiugoslovan giuantite ne-glegabile, a to ne samo za Turke, (ampak ; tud'i za vse .druge narode. (Velik, močajn, (zmagovit s bo stal pred celim svetom in mu bo povedal, d'a noče biti za podnožje nikomur več, (temveč da hoče biti enakopraven med enakopravnimi, da hoče odločevati svojo usodo sam. (Kakor nekdaj, tako vej ja tudi sedaj v polni meri ' staro geslo : 1 zai krst častni in svobodo zlato,! Da, za zmago križa in za svjobodo Jagosjlo-va^nov teče sedaj kri v potokih na balkanskih bojiščih. Želimo samo, da bi veliki dnevi ne našli malih ljudi. .Svajreče ip nujno kličemo sedaj ob dvanajsti uri merodajnim, činiteljem;: ( spametujte se, spreglej-
PODLIHTKK.
Cvetje iz domačih in tujih vrtov.
(Pismo iz Amerike).
Sprevidel sem starega,, v trdem delu oslabelega slovenskega delalvca-trpina ' v bolniänicil sv. Jo žela. Ko sem bil gotov f s svetlim opravilom, (prosi me, naj še ostanem i pri njem na vierandii drugega nadstropja, '( kjer je navadno počivjal Iv ' naslonjaču., Rad sem ustregel' njegovi žel»; gledpla sva iz verande visoko nad mestom # na silno hitro naraščajoče ameriRajfcisko mesto, ina tisoče zlačrnellih hiši, na celi gozd tovarniških dimnikov, kateri pričajo, ‘da, v teh tovarnah pusti in izgubi na stotisoče Slovencev življenja moč in zdravje, Jda si zAsljuži potrebah drobiž zar-se in za svojce.
. „Gospod“, rekel je stari delavec, „leno željo Še imam v tem življenju, eno iskreno željo, pa še lase mi ne bo nikoliko izpolnila, f prestar I in ) pa preslab sem že.“
„In kak je ta vaša želja?“' 1 ga vprašam sočutno. —
„iAh, enkrat, samo enkrat ( bi še rad molil v cerkvi na Brezjah, pri Mariji Pomagaj.1“
In vroče solze mu tečejo po velem licu.
„(Kaj ne, gospod“, 'nadaljnje, „tam pri Mariji na Brezjah, 'tam se lahko goreče moli, lam se culti človek nekako bliže neba, tam gre molilec potolažen iz cerkve, zdi se mu, da njegova molitev mora biti uslišana.“
„Kako dolgo že niste bili na Brezjah ?“ ' vprašaju ga.
„jže 25 let, ja vse še irmam tako živo pred, očmi, kako jte tam. dasi me v drugih rečeh spomin že zapušča;.“
te! Bodočnost Avstrije je nas Balkanu, v ‘Jlugoslova-nih. .Spremenite temeljito in korenito Isvoje poRtiko niapram njim,, drugače: caj.ieant consules!
» *
*
Turčija pred popolnim razsulom. — Skoplje v srbskih rokah. — Odrin pred padcem. — Skader pred padcem.
Grki zasedli Kožami.
Kakor bliski / iz jasnega vdarja Turčijo' vda-reo za vdareem. Komaj se je svet nekoliko oddahnil od začudenja vjsled sijajne zmage pri Kilrkkilissi — Lozengradu s— že . prihjaj'a ' nc>vla;, 'senzapijonel|na vest : Skoplje se je u d ,a 1 p združeni s r-b s k o - b o 1 jg a P s k i vojski brez boja, Obupani se prijemljejo prijatelji Turò if e z:a glavo in se vprašujejo, kaj je nastalo iz turške armade, kaj se je zgodilo s turškim vojakom. Se v it a/\i jiajn sko~tur iški vojski je delal čast svojemu imenuj i je opravjčil deber glias, ki ga ima od nekdaj. Sedaj pa naenkrat popolni debacle- Po svoji hrabrosti sloviti turški vojaki ne znajo takorekoc več drugegai, kakor bežati; priznani generali ne znajo dajati drugih povelj, kot za umikanje. Res, neverjetno veliki so vspehi, kijih imajo združene države. Se človek, ki jim je. želel) že od pričetka hitrih in velikih zma|g, je j presenečen. Kaj takega, kakor se zdaj odigrava pred našimi očmi, ni pričakoval nihče. Po dobrem tednu vojske je nekdaj grozna. Še nedatvno močna Turčija popolnoma, poražena in oslabljenla, ter. i nudi I najžalostnejšo sliko razpadajočega organizma,. Zdi se, fejkor da so se Turki vdali v usodo popolnega uničenja, in l|ata-listično puste, Via jih njihov kismet / tira v pogubo. Drugače si skoro ne moremo misliti, da bi naenkrat zgubili vso svojo moč in doživeli en. poraz za drugim.
Če samo suhoparno navedemo zm^ge balkanskih držav v zadnjih dneh, vidimo, da je Turčija že pred popolnim razsulom. KirkRijMssam je sledilo Ku-mapovo, potem Skoplje, potem Kozani in padec Skadra in Odrina se pričakuje vsaik čas. Razen tega grozi turški vojski, ki je pri Kirkkilissi zbežala pred Bolgari — Sedan.
Skoplje p a d 1 os
Srbska, glavna armada, združena z bolgarsko, ki je v krvavi bitki pri' Kumafnovemj | porazila turškega, generala Zekki pašo ter zasedla Kumanovo, je prodirala 'neprestano dalje proti Skopfju. Pred Skop-
Da, sivolasi starček, prav iz srca si mi govoril, inaiših prelenih slovenskih krajev, Jiaših belih cerkvic, naših božjih potov verno slovensko srce Še tudi v tujini in tudi čez 25i let ne more pozabiti. In gledala sva po mestu vse polno cerkvenih, zvonikov, veliko je tu katoliških cerkev, kjer se moli isti Bog in časti ista presveta Devica, a zapovej človeškemu srcu, (če moreš; žene te tja v kraje tvoje mladosti, ženje te nazaj |v ožjo domovino > tvojo, tja k MaJriji-riim cerkvam* polnim poezije ! in slovenske pobožnosti. Nisem hotel uničiti te koprneče želje, sivolasemu bolniku z naukom: '„saj tu lahko ravno tajko moliš k Bogu in častiš, Marijo“), to jè vsakemu katoličanu itak jasno, o, imej to vročo željo v svojem srcu,, saj je to tvoje koprnenje,, ta kllic tujega srca tudi molitev, tudi češčenje preblažene Device'.
Kako bi tudi dober, veren Slovenec mogel pozabit/! na krage, 'kakor je : Bled, božja pot na) Brezjah, Postojnska jamai, Trsat itd?. Koliko ste prehodili že sveta, a lepših krajev niste našli nikjer. Ne bom v,am našteval vse lepe izreke ! naših1 pesnikov Prešierna, Gregorčiča in tolikp drugih ( o lepoti slovenske domovine, saj so vam skoro vsem znane še pesmice o otoku Bleškem, ki je i ,„iMi)nč nebeški“, o kraja, ki ga ni para pa Slovjensk(em, ker je „pod4o-ba raja“, o „planinskem raju“, 1 ki gai ni mogel pozabiti pesnik Gregorčič, da, ždi se ti res, če stojiš ob, bregu Blejskega jezera) poletnega solnčnegadne, kakor bi bil ljubi Bog vzel kos neba/ in bi ga bil presadil na zemljo.
In vi štajerski rojaki, ali ste vi že videli kaj lepšega, kakor je Savinjßka dolina s svojimi livadami in bistro Savinjo, 'ali ste videli Rajj poddbnega, kakor so Solčavske planine s svetovnoznano? Logarjevo dolino in s slapom pod4 Rinko* kjer so združjene vse krasote para/ve ?
In če gremo na Kramjskem I pod zemljo 1 v Postojnsko jamo, nehote vam vskipi iz srca všklik, ka-
ljem je vse pričakovalo krvavega spopada med obema armadama. Toda čudo. Pred priheÜom Srbov se je turška armada umaknila itn srbska armada je zasedla Skoplje brez vsakega turškega odpora. 'Skoplje je nehalo biti pod turšlko oblastjo, (nad, ( citadelo ponosno vihra srbska zjastava.
Skoplje leži ob reki Vardafr j in ob I železnici Mitroviča—Solun in šteje 40.000 prebivalcev,) od katerih je polovica Tjurkov in Albancev, ostali so pa Bolgari, Srbi, Grki in julije. Skoplje je gfJavpo mesto vilajeta Kosovo in je kot tako sedež veo provincijalnih oblasti, jže od pnmtiveka veliko f trgovsko središče kontinentalne orfjentne trgdvinej* je Skoplje še danes nekak spominek preteklega trgovskega pomena. Skoplje je dandanes siiicer obljudeno, toda zelo umazano turško mesto; le evropski del, v katerem se nahajajo poslopja konzulatov, šole in kavarne, Še dela izjemo. Staro ime za Skoplje je bilo Skupi, katero je porušil silni potres leta 518 po Križstusu. Na razvalinah mesta. je postavil f .vzhodno-rimski cesar Justinian, premagalec Gotov in Vandalov, novo mesto, katero se je imenovalo 'JustiDjfana prima. Pozneje j'e bilo Skoplje pod dinastijo Nemajnjidov tudi seflež čarov veliko-srbskega carstva. To so ponosni spomini., ki navdajajo Srbe raVno sedaj, / ko so po stoletjih zopet zasedli mesto, ki fma za Srbje tako veliko in slavno zgodovinsko preteklost.
Bitka pri K uma n o V u.
Po oficijelnih poročilih se je pričela bitka v noči od dne 23. na dne 24. t. m. in je jtr'ajjala 'dne
24.	Ì. m. celi dan do večera. (Število turških vojaških čet se ceni. na 25.000 mož. Vkljub temu, dia so padale Rrogljje iz turških topov po celem' bojnem polju, je vendar naskočila srbska ' infanterija f turške nasipe a bajoneti v rekah; ’ prišlo jie opetovano do boja mož protf možu. Posebno vspešen je bil poseg srbske artilerije v ta boj; ('uničila j'e tri turške eskadrone. Turki so izgubili nad 5000 mož. Sam prestolonaslednik je vodil bitko v neposredni bližini te bojne črte. Tudi kralj je prišel s svojim štabom n/a bojišče. Med srbskimi vojaki vlada .veliko navdušenje. Pomen bitke pred Kninanovjem, obstoji v tem, da zamorejo braniti Turki (Skopljie le i samo j od ■ ene strani.
O bitki pred Kumanovem ( pa prinaša „(Jugoslovanska korespondenca:“ j iz (Carigrada f naslednje avtentično poročilo:
ko mogočen je pač ta zidarski mojster bil, (ki je te ogromne stebre nakopičil v tako slikovite dvorane;* ki je toliko milijonov biserov, natrosil po stenah, da je vse v blesku in sijaju, ki je med velikansko stebrovje razpel kakor svila tenke zastore ; iz 1 belega marmorja, kdo bi se temu ne čudil, kdo bi ta svet ne ljubil !
Ö vi, slovenski stajriši, govorite vsak dan svoji nežni, ljubi deci o svoji domovini, |vasi f deci, M niso videli teh krasot, vzljubili bodo tudi otročiči to vašo domovino 1 in z domovino ' vred ' tdcM slovenski materni jezik. IGovorite otrokom, da smo lahko ponosni na svojo staro domovino in otroci bodo le še bolj spoštovali vas, balo tudi ponosni' na domovino svojih starišev in bodo ostali Slovenci,.
A še druga misel ( se n(am nehote poraja, ko gledamo te krasote narave, namreč misel, kako lep, kako moder, (kako mogočen ! mora biti pač jfsti mojster, ki je vse to naredil, sezidal in izumil. S!aj, če gledamo majhno žepno uro, koliko umetnosti je v taki mali stvarici združeno, kako pameten je bil dotičnih, /ki je tako uro izumil,; koliko neizmerno večji mora še le tisti biti, ki je svet, to svetovno uro izumil, naredil in navil, fda se še toliko tisoč let ni ustavila.
A glej ga, že stoji za mojim hrbtom urednik s škarjami, moramo to p r e miši j e:v!a.n j e prelbžiti zla prihodnjič.
Za smeli»
Čudno.
Oče: „'Moj Lojzelj' je še v cvetju mladosti, pa je Že tako zrel!“
Zdravnikom !v spomin. Zdravilstvo je najstarejša veda, kajti ljudlje so mrli, odkar svet stoji.
Zekki paša je bil pred Kumrovem popolnoma poražen. Vse druge verzije in zavijianja iz Carigrar da ne pomagajo nič. Turjšike vesti o kakem vspeJiu Ziekki paše so le v toliko resnične, ko se gre le za neki manjpomembni delni vspeh srbsko-turškegaj spopada. 'Sicer je bila res .armada / prestolonaslednika, pri prvem spopadu od turške armiade potisnjena aa-zaj, toda pravočasno so ji prišle na pomoč bolgarske čete, ki so rešile pobožaj. V skrajnem neredu se je umaknil 1 Zekki paša. (Žrtve so na obeh straneh zelo velike. Srbsko-bolgarske Čete so se utaborile v Kumanovi.
Sitajnij j bojni > korespondent dunajske „Reichspost“ v glavnem bolgarskem taboru piše dne 26. oktobra svojemu listu tako-le:
Tiurška arm a da pr e d O d r i n o m pred p o p o 1 n i én porazom. Ti u r Š k i vojski že grozi Sedan.
Operajcije bolgarske armije' / st remigo po r ob-koljenju in popolnem uničenju turške armade ob Marici. : Popolni vojni vspeh bolgarske armade f naj u-stvari še pred morebitnim 1 političnim j vmeševanjem velesil daleko dozorelo situacijo. Bolgarska armada zasleduje z vso vehemenco pri Lozengradu poražene turške čete. Četam je bil po tolikih naporih dovoljen le kratek in neobhodno potreben oddih i jn f počijtek, da so lahko izpopolnile sviojo municijo in provijant. Do slehernega moža je vse prepričano!, da je sedaj treba zastaviti v;se sile, da se popolnoma uniči poraženo .turško arma(do. Naglja dejanja so secfaj prvi in glavni smoter. Turčija se ne sme oddahniti, ne sme se ji pustiti toliko časa, da bi dobjila novijh oja-čenj, nap davila nasipe ali da bi odpoklicala svojo armado pred Carigrad. Nihče ne verjame tukaj, da bi;bilo sploh mogoče, da bi bila JTiurkom sreča mila, Gre se edino le za poslednji udarec, Mpralična samozavest bolgarskih čet je v zadnjih dneh mogočno narastla. (Smatrajo se za nepremagljive in so sedaj za Turke tudi v resnici' nepremagljivi.
Armada bolgarskega generala Dimitriewa prodi'ra sedaj proti reki' Ergeni v šiiroki fronti. Desno krilo koraka ’ ob obeh straneh črte Jenidze—Baba Eski, zahodna kolona pa koraka proti Havzi. Večji del armade je že prodrl do črte Jeniköj—Hja|vz(a. In srednje kolone, ki so prodiraj v; smeri' B,.jba Eski-Lile Burgas, je odpor trdnjavic Loze|ng|rada nekoliko zadrževal, toda dospele so že do Kotvakcija, in )do gozdov ob južni strani Lozen grada.
Kolone levegfa krila, ki so popolnoma razpršile turške čete na begu iz Lozengcada, so izvršile Že velik obra# čez Bunar Biizar, Vizo ' in Sarajj (proti cesti Lile Burgas—Korlu in bodo že jutri stale pred levo flanko glavne turške armade. Večji del one turške armade, ki se je po porazu pri Lozengradu u-mikala proti jugu na Baba Eski in Lile Burgas, se je pririnil do severne železnikše proge;., IV Korjliu, Cerkeskeju in Strandži imajo Tjurki močne posadke. Na nje in proti Midiji pa korakajo bolgarske kolone. Namen bolgarskega generalnega Štaba je ta, s prodiranjem Vzhodnega krila popolnoma I odrezati turško armado od Carigrada in jo po istočasnem napadu od' zahodni strani sem poripif proti morju — do kapitulacije. Splošen napad se vriji v najkrajšem čalsu in katastrofalni poraz turške armade se smatra tukaj kot neizogiben.
Tjudi padec Odrina je le še f vprašanje časa. Največje v|spehe imajo Bolgari ; na < severno-vlzhodni fn južno-zahodni fronti. Na. severno-vzhodni fronti je padec skupine Ar n autkoj vsak čas pričakovati, vsled česar bo severna fronta pretrgana./ cela bojna .črta odprta in tudi močna pozicija Kajtafldža,, ki j,o žje sedaj obstreljava težka bolgarska: artilerija, za hrbtom zavreta,
Da je napad na Odrln od južno-jzajhodne strani krit, in da se zabrani : turškim četa(m i umikanje ob obrežju reke Marice in, Dimotike, je prodrla močna bolgarska kolona po dolini Arde proti železniški progi in je zasedla Sajlpistatar in Cmirler. Tudi umikanje turške armade proti Carigradu < je onemogočeno. ker so že predrle bolgarske kolone dcMSken-derkoja.
Operacije proti Odrinu in proti turški armadi pred Odrinom bodo v teku prihodnjega tedna končane in na vrsto pride drugi operacijski cilj — Carigrad.
N a p a d n a O d r i n. — Mije sto gori, padec v najkrajšem Sasu.
London, Sne 26. oktobra : 'Reuterjev biro f prinaša iz Zofije naslednjo vest: Glasom privjatnih brzojavk iz okolice Odrina je bolgarska artilerija, zar žgala del mesta Odrina. Bolgpri so zavzeli tifi forte in sicer fort Laraš, kjer so vjeli 1800 Turkov, f fort Havaras in fort Sufilijr in železniški kolodvor pred mestom.
V ja/vnosti prevladujje mnenje, da ne bodo sistematično Bolgari oblegali Odrina, ampak da ga že bodo z naskokom vzeli na isti na,čip, kakjor so zavzeli Lozengrad. Odločitev, pade v najkrajšem Času.
Grki z m a g o in o s n o prodira: j o.
Grška armada pod poveljem prestolonaslednika Konstantina je po padcu Serfidže prodiralai do turške utrdbe Kočani, katero je dne 26, t. m, tudi nasedla. prebivalstvo, ki je večinoma grške narodnosti, je grške čete sprejelo z velikim navdušenjem. V tamošnji katedrali je grški mejtropolit opravil prvič molt ve za zdravje grškega, kralja f in grške slavne armade.
Djruga • grška armada i pod ' povedem/ generala Sapuntfakilsa je pa zasedla istega dne Philippardes, Luros in Strebino, Turške čete so zbežale proti Janini, pustivši za seboj mnogo streljiva in živil.
S k a d e r pred padcem.
J(užna kolona pod poveljem črnogorskega generala Martipotviča je že ziaseidla vise višine zahodno oid Taraboša, Ko se posreči Crnogorcem spraviti svoje težke topove za obleganje i na1 primeren ( kraj, odkoder bodo mogli. vspelšno ( obstreljevati Taraboš, se bo morala uidup, f posadka. 'Na severno-vshodni strani Skaderskega jezera ' je prodrla , kolonfa črnogorskega prestolonaslednika do V rake >. in se nahaja torej komaj pet kilometrov proč od'1 turške i utrdbe Stoja, ki leži na severni strani Skadra. Iz črnogorskih težkih topov že neprestano bruhajo kroglje na turške utrdbe in na sklladišča ob vzhodni strani! mesta. Le ena kroglja je padla v sredo mesita. Na povelje črnogorskega kralja so označeni artileriji tisti predmeti in deli mesta, ki se ne bodo obstreljevali.
Mesto Skjader je obkoljeno od vseh strani. V okolici Taraboša se bijejo neprespano boji- _ Padec Taraboša in kapitulacija Skadra se pričakuje vi najkrajšem času.
Sijajna zmaga pri Kirkkilissi.
Naj pod.jmo čitateljem še nekajj podrobnih poročil o krvavih bojih pri Kirkkilissi:
Francoski publicist Naudejau se izražfa o veliki zmagi Bolgarov pri Kirklfbssi sledeče: Vs;jEvropa mora priznati, da je vodstvo turške armante že strahovito pomanjkljivo. Turčija s.jma ne upaj, da, b' turška armada dosegih kje na Bailkajnu kake važne vsnehe. Najmanj pa pričakuje vodstvo turške armade, da bi se mogla totalno poražena turška arrenda postaviti: v bran zmagovitim in zimagepijdnim bolgarskim četam. Po njegovem mnenju bo prodirala bolgarska armada neprenehoma in brez večjega odpora naravnost proti Carigradu.	|
Naudeau, ki se nahaja v pij vili vojnih pozicijah Bolgarov, pravi, da je zavladala, v turškem gla-t vnem taborišču grozovita panika- Tb poročajo turški vjeßnijki. V bolgarskih glavnih taboriščih pa se dogajajo ginljivi prizori. 'Častniki se objemajo in si čestitajo, da so sodelovali v historičnem boju proti Lozengradu. Vojaki, ki so pred par arami brez usmiljenja gospodarili s svojimi bajoneti v turških vrstah, se jočejo ginjenja ter v samozavesti, prepevajo bolgarsko himno: .„Carijgrad je naš“ in JSumi Marica“ ob bregovih okrvavljene Marice.
Drugo poročilo pravi : Turška armada se je po zavzetju Kirkkilisjse 1 umaknila v divjem begu proti Bunar Hisarju. Ko se je posrečilo t Bolgarom predreti turške čete, |ki teorijo f severovzhodno armado med Lozengradom in Odrinom, ni mogoče več zadrževati bolgarskega prodiranja proti Carigradu.
Bolgarom se je posrečilo potisniti desno kjrilo turške armade proti vzhodu in proti Črnemu mbrjju. Bitka, pri Lozengradu se je vršila s strahovito besnostjo. Ta bitka je zahtevala nepopisno velike žrtve na obeh straneh ter je [končala s popolnim derutom turške armade. Le malo kriti od turške (artilerije so se Turki v divjem begu, pri katerem so jih Bplgari razpršili na .vše strani, umaknili iz stfojih pojzicij.
Govori se tudi, da je patio v tej bitki 16.000 Turkov.
Uradno se poroča: Bolgari so pripravili glavni napad na Lozengrad z nočnim napadom. Ko se je začelo svitati,, |so začeli Bolgari obstreljevati mesto, ki je začelo tekom ene ure goreti na več kr^ih. In polki/, ki so se bližali ob cesti T(rnovO—K^rkjkili^sa Čez Kratovo jn Raklico, so napadli trdnjavo Demin-džo ter so jo po kratkem), a strahovito krvavem boju zavzeli. Med tem so druge kolone, zasedle vzhodne holme pri Jundaii. V tem trenutku so se umaknili Turki proti Bunar Hisarju.
Istočasno pa so zastavice bolgarske Čete tem turškim vojem pot proti Carigradu. 'Vpel s,e jje tako strahovit boj, da jih je malo 1 v ce|i zgodovini. In splošno so se borile Čete oko v oko z bajoneti. .Opetovano so bolgarske čete omahovale in že so se za,-čele umikati. Toda nove Čete, ki so vpadle V bojujoče vrste, so jih potegnile s seboj naprej fter se je posrečilo Bolgarom po večtirnem klanju '' zavzeti vse turške pozicije.
Ob 10. uri dopoldne so vdrle prve bolgarske čete od severozahodne strani v Lozeijjgraid. Vnel se je pouličen boj, ki je trajal nad eno uro., Končno je bil ta boj odločilen ter so zmagale z levovo hrabrostjo se boreče bolgarske čete. Bolgari so bfili gospodarji mesta. Kljub temu, da Je bilo bolgarsko vojaštvo do skrajnosti izmučeno, je vehojar z velikim sa-mozatajevanjem začelo prodirati zaj turškimi četami, ki so se v neredu umikale.
Bolgarskem četami, ki so stale že 86 ur neprestano v bližini turških pozicij, se je posrečilo prodreti skozi bežeče turške voje Cn obrezati turško armado iz Lozen grada od Odrina.
Bolgarskim Četam, hi so prihajale od Črnega morja,, se je posrečilo zapreti tudi’ bežečim Turkom pot proti Carigrada. Turške pozicije pri Ogrinu so popolnoma izgubljene.
Dunaj, dne 25/.. oktobra: V vojaških krofih je napravilo zavzetje Lozengraota od bolgarske armajde strahovito uničujoč vtisk. Lozengrad je bil moderna trdnjava, kakor flfb imajmo le malo v Evropi. Splošno so sodili, da Lozengrada ni mogoče zavzeti.
Splošno sodijo v diplomatJčnih krogih,1 da i bo
balkanska vpjna že v prihodnjem tednu v prilog balkanskim državam končana.
•Prejšnje bitke pri Odrl n u.,
„jAgramer Tag bi at t“ prinajšja nastopne, 1 ravno v sedanjem razburjenem ( času velezanimive zgodovinske reminiscence:
Polja okoli Odrina;, mesta Hadrijanovega — ker je ta rimski cesar mesto olepšali in je razkril, ter j;© zato dobilo po njem svoje ime Adrianopei — prvikrajt pozori,šča krvavih odločilnih bojev! ' zgodovinskega pomena. Naslajvneja je velika bitka; dne 9i. avgusta 378 po Kristusu, kjer je .arjjafnškf/ del [ zapadnih Grkov premagal, izdajalskega 1 vztočno-rims-kega cesarja Valens.a. Cesar je na begu poginil, V letih 1189 do 1190 je tu prezimovala j vitežka vpjska cesarja Barbarose na svojem križ,Epskem pohodu v 0'rijent. Poldrugo stoletje potem,, let;a 1205-, ( je bolgarski kralj Johannes premagal j vojsko Balduina, cesarja Romanije, jkajfor so; I po osvojitvi Carigrada „latinski križarji“ I imenovali1 vztocno rimsko-gršto cesarstva, iki pa je j le malo. ! Časas živelo, Cesarie Balduina samega so sovražniki vjeli in je tudi umrl v ujetništvu.
Na to zmago svojih prednikov naj mislijo Bolgari sedaj, ko njihova vojska zopet stojTi piji Oidrinu nasproti, vojski: cesarskega vladarja v Carigradu, kar more ojačiti I njihovo zmagosvestnost. Poldrugo stoletje pozneje je vihrala zastava preroka (Turkov) nad griči in livadami odrinskimiL
Leta, 1861 je Murat vzel mesto z naskokom in je bilo od leta 1366 do padtea Carigrada, leta 1453, evropska rezidenca sultanov, Dne 20. av,gustai 1829 je ruski maršal Djebič-Zabalkanski! pò 7 hudem boju zasedel mesto, ki so je Rusi Izapusttfli še le po miru odrinskem, sklenjenem po pruski intervenciji med Turčijo in Rusijo, V krimski vojni: 1854 so Francozi zasedli mesto za: nekaj časa, Dne 21. jiajnuarja 1878 so Rusi vnovič zasedli mesto1 i in je obdržali v svoj»! oblasti do podpisa premirja dne 31- januarja.
I s a Bolje 4 in a c u bili t.
Belgrad, dne 25,, oktobra: Is'a BoljetČnac, že znani albanski četaš, je bil ubit. Padel ' je glasom poročil s srbske meje, v boju. jTjurška I poročila f pa vedo, aia so poslali mohamedaniski Arnavti k njemu odposlanstvo, ki ga je hotelo pregovoriti, da prestopi v njihov tabor. Med podajanji so ga baje zahrbtno zaklali.	!
Nemški listi pa poročajo, da je Iso Boljfetinca umoril general Živko vic sam;. Tsa Bolje,tifnac se je' namreč med posvetovanjem z generalom Živko vičem izrazil, 'da jhoče zapustiti srbsko stvar. [Vlsled tega je general Živkovič zagrabil za revolver ter ustrelil Iso Boljetinca.
Pod zaščito A1 n g lld j e .
Carigrajski dopisnik iondonsbega „DaiHy Chronicle“ je imel razgovor s sivjolaisim. turškim 'državnikom Ki amil pašo, ki je izjavil:
„Nodd nasprotniki (stopajo v areno proti Turčiji. ‘V kratkem bomo morali prositi Anglijo, naj nas ščiti njena močna rolka, da nas popolnoma ne razdrobe. Uverjen sem, da je slavna humaniteta Evrope mrflva in so jo nadomestili z okostnjakom. Nadejamo se, da ostane Anglieškal' zvesta j svoji ; sijajni preteklosti in bo neomajano staja ob paši strani s-pričo nacionalne nevarnosti, |ki se nam je približala. ,Ce smo prisiljeni bojevati se z zldruženimji balkanskimi rdržav|ami, je Anglija v družbi z drugimi Velesilami gotovo dovolj močna, da straži, da ostane bojišče čisto in Turčije pe napade Še kdo drug)., In kot star mož, (ki stoji z eno nogo v grobu, (povsem resno izražam, svojo uverjenost,' (da f bo ! balkanska vojna le predigra/ za velikanski boj, jki bo poplavil vso Evropo.
Karteli in državni zbor.
Boj proti kartelom postaja 1 vedno f zajnimivejši. Prvotno so pe izrazile vse večje stranke v zbornici proti kartelom,; sed4aj se pa vidi, da imajo resno voljo, 1 izvojevati boj proti kartelom edino le agrarei. Posebno za obrtništvo je npjstal do cela nerazumljiv položaji. (Vodja obrtnikov > in ; rokodelcev!, I poslanec Einspinner, je pred meseci izjavil (na, posvetovanju glede kartelov, da se rokodelstvo j in obrtništvo približuje i veliki I industriji. Kako zamore zavzeti Einspinner tako stališče, je vendar pridno, ker je znano, da unjjčuje ravno velika indiustrJja obrtnike in rokodelce. (Upamo, da bode obrtništvo tudi spoznalo kmalu osebne ambicije Einšpipperjeve.
Pododsek gospodarskega odseka je razpravljal to vprašanje v 13 sejah, toda ni prišel do nobenega zaključka, ker so ovirali vsak dosleden sklep vlajrla in zastopnik veleindustrije dr. Lßcht. JPlbdodsek je sestavil nato poročilo, ki je brez, pomena, dasi je pre ložil poslanec dr, Krek docela izdelan zakonski načrt. Na podlagi poročila I se naj vpraša zbornico za mnenje, ' če n;aj predloga vsebuje poleg določbe, da se uvede register in se pripiora podljetja, da izkažejo svoje poslovanje, jtudil postavno ' postopanje proti škodljivl'in vkrepom raznih kartelov.. V petek se je posvetoval gospodarsko-narodpi1 odsek o tem, vprašanju. Poslanec dr. V e r s t o jv; Š e k se je Odločno uprl nečuven emu zavlačev;anju j tega vprašanja _ in razkrinkal vlsijdo in zlasti dr. Lichta kot zastopnika velieindus,trije. iZhornica mora: pofcajzìati! | po mnenju dr. Verstovšekai, da hoče vstreči volji in zahtjevi vodičev in se z zakonom* vpreti kartelom. Zbornica, mora skleniti zakon, če tudi vladi ni po volji. Žal je, le, da se zlasti- zastopniki nemških strank! nočejo lotiti resno tega vprašanja.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor
V	sobotni številki graške „Tjagespost“! f čitamo sledeče :
„Slovenski Narod“ I prinaša iz Ljubljane ! vest, da naimeraf/a vlada storiti še en poskus,1 da. spravi štajerski deželni zbor do delazmožnosti. Vlada bi se naj bila d ločila, sklicati deželni zbor v, najbližnjjem času in sicer med zasedajpjem deliega^ij v Budimpešti. IT,a vest ljubljanskega lista je seveda apokrifa, in čitatelji „Slovenskega Naroda“ sami ne bodo verjeli, da bi prišel štajerski dežfefani zbor, ki vsled obstrukcije slovenskih 1 poslancev ( že tako dolgo časa nič ne dela, ravno sedaj fared zasedanjem delegacij clo delazmožnosti. Vsa, upanja!,, spr,a(vit'i dežeHni zbor štajerski do delazmožnosti, so takorekoč izgubljena. To so naposled zopet dokazali pogovori, ki so se vršili te dni na Dunaj« povodom otvoritve državnega, zbora
Državni zbor.
V.petkovi seji se je brez posebnega! zanimanja nadaljeval ai ( budgetna debata, Faltern izpolnjuje dnevni red tudi današnje seje iji bo še le v sredo, ali v četrtek končana. tV novembru pred 8. bržčas ne bode nobene plenarne seje, k,er se otvor) zasedanje delegacij v Budimpešti dne 5j. novemlbra in se dne 6. in 7. ndvembra vrši posVetovatnje delegacijs-kega odseka o proračunu \ našega '(zunanjega ministrstva.
Državni proračun za ieto 1913.
Finančni minister je predložil državnemu zboru proračun za leto 1913, ki izkazuje skupno potrebščino v znesku K 3.137,202.566, in skupno pokritje v. znesku K 3.137,481.539, torej prebitka K 278.973. A vendar je v resnici ' tudi ta prebitek le na papirju. Pred vsem so morali vspostaviti ravnotežje bilance s tem, da so postavili med1 dohodke preostanek iz leta 1911 v znesku K 42,448.000. (Iz tega sledi, da niso mogli sestaviti proračuna,, ki bi mogel z rednimi dohodki pokrijti tudi redne izdatke. Iž prorjačuna nam torej dejanski že gleda nasproti očividen primanjkljaj.
Poleg omenjene svote pa je iv proračunu tudi svota 130,000.000 K, k', se naj a m,ej o kot novo posojilo za železniške gradbe in nabavo železniškega prometnega parka. To bo zopet zelo neugodno (vplivalo na državno rento, ki stoji že sedaj na nliveau turške državne rente,
V	primeri z letom 1912, ko so stroški proraču-njeni na K 3.049,416.394, J izkazuje taj proračun K 87,786.172 večjo potrebščino. (Pokritje ; izkazuje K 157,391.195 več dohodkov, 'nego. proračun za lieto 1912, ko so dohodki prorejčunjeni n,a K 2.(98$,099.344.. Na posamezna ministrstva- razdeljeno so se izdatki pomnožili okroglo1 v milijonih kron: I za skupne zah deve 16.8, ministrstvo notranjih zaj:Mv 3, ministrstvo domobranstva 7.4, naučno 8,3, finančno 4,3, trgovinsko 0.0, železniško 42.5, poljedelsko 1.3, pravosodno 1.3» javnih del 4.7, pokojnine 6,5i.
Za trgovinsko ministrstvo je jprorajčuijjenih K
9.000,000 manj izdatkov. Med temi izdatki pa ni vra-Čunjena svota 20.000.000 Ki f za novo telefonsko, o-mrežje.
Večji dohodki so proračun jeni1 pni finančnem ministrstvu nai 84,000.000 K 1 in pri( železnicah na 40,)0!00.000 K. Ako pa vcjna na Balkanu ne bo hitro končana), ali če pride celo do kakih evropskih komplikacij, je gotovo, da! izostanejo toliko pri enem, kolikor drugem proračun jeni večji dohodki.
Na vsak način Številke tega proračuna ne kažejo nič 'dobrega.
Naše prireditve.
Sv. Martin pri Vurbergn.
Včeraj, dne 27. oktobra, se je vršil v Amrovi •gostilni gospodarski shod, katerega jje sklicala, O-srednja zadruga v Mariboru. Shod je bil dobro obiskan; zbranih je bilo lepo' število odličnih naših somišljenikov, ©tvoril in (vodij! je shod domači župnik častiti goispod LajnŠič.
O živinskih cenah, o sejmih in skupni prodaji živine je govoril Fr. Že hot iz Maribora. iZhoro-vHlci so z veliko pazljivostjo sledili gotvoru in so izrazili željo, da bi se večkrat priredila taka gospodarska zborovajn j a s poljudnimi predavanji. Po shodu se je razvil razgovor o raznih važnih gospodarskih zadevah.
Raznoterosti.
Okrožni zadružni shodi se vrše: V četrtek (dne 31. t. m,, ob 2. uri popoldne v dvorani okrajne hranilnice v Kozjem. V nedeljo, dne 3. noViembra, eh MdI. uri predpoldne, v prostorih ’ izobraževalnega društva v Loki pri Z|idajnem mostu. V nedeljo, f dne 10. novembra, ob Mil. uri predpoldne, 'v prostorih hranilnice in posojilnice v Žičah. IVše'1 zjaidruge se pozivajo, da gotovo pošljejo k shodu vse člane načelstva, i'n nadzorstva, ker se bo ralzprajvljalo o raznih za razvoj naše zadružne brganizacije velevaž-nih vprašanjih.
V konkurz je prišel mariborski trgovec Hans Pucher. Za komisarja konkurzne mase je imenovan višjesodni svetnik dr. G. Wofcaun. za upravitelja!pa ■odvetnik dr. Possek.
Zahvala. Dne 22. t, m. jie imel lavantinski Škofijski ociiDor za evharistični kongres na Dunaju svojo sklepno sejo, IVled drugim je skliènii izreči najis-(crenejso zalivalo:	prebiajgorocfiiemu gospepiemu in
moškemu pododboru lavantinske Škofije za praprave k evharističnemu kongresu, nadalje vsem velecenjenim gospodom duhovnega in svetnega Slanu, ki so se v kateremkoli oziru trudili za kongres,, bodisi z agitacijo, ali z nabiranjem doneskov, ajli z razpečavanjem pristopnic in voznih listkov;, ali z vstrajnim in modrim vodstvom po Dunaju. Vsem skupno in pa vsakomur posebej kliče odbor pr/isrčnj; . Bog plgfi !
„Stajerc“ drži s Turkt. Ker sovražijo) nemškutarji smrtno vse kar je slovanskega,1 je umevno, da drži sedaj v balkianski vojski njihovo glasbo — ptujski .„Stajerc“ — s Turki, Teimu glasilu šnopsar-jev so krvoločni Turki, ki so stoletja mučili kristjane, naenkrat najboljši'in najplemenitejši ljudje. Ker pa dobivajo Turki samo batine, si mora njih pisatelj „Stajerc“ turške zmage izmišljevati. Tlako pride, da med tem, ko cel svet ve, Ida so -Turki \ na vseh bojiščih poraženi, „Stajerc1“ piše), |da T-Urki zmagujejo. Neodpusjfno je, da „Stajjerc“ tako vleče in farba svoje čitatelje. Pa nenfaškhtarjjj itak drugega ne zaslužijo.
Slovenski občinski odbori, posnemajte! 'Vseh 18 odbornikov našle obmejne slovenske občine Selni_ ca ob Muri je pri odborovi seji v nedeljo, dne 27. t.
m.,, kupilo vsak po eno srečko „Slovenske Straže.“ Naj bodo naši vrli obmejni občinski odborniki zgled drugim slovenskim občinskimi odbornikom. Naj vpija prihodnje dni geslo: Vsak slovenski občinski oicifcor-nik mora kupiti vsaj eno srečko -„jSlovlenske Straže ! “ -
Češko katoliško dijaštvo gre 1 krepkp naprej. Imelo je letošnje počitnice dva velika, sestanka, na Češkem, v Kraljevem Gradcu ! in na Moravi v; Kro-merižu, kjer je rešilo : celo vrsto ' važnih vprašanj, organiziralo , je celo vrsto lepih skupnih počitniških izletov, i priredilo tekom velikih počitnic štiri duhovne vaje, zlasti za višje razrede srednjih šol v Pragi, v Kraljevem Gradcu, tna Velehradu in v Brnu.. Vseh posameznih nastopov nam ni moč nateti. Začeli so tudi snovati lastnfa podporna društva ter so dosegli s praškim že lepih vspehov, Da so se udeležili evh;ari,sti,Čnega kongresa na, Dunafiu ter našega jugoslovanskega sestanka v Ljubrani, je že znano. Videti je, da ]so zrastli nasprotnikom že črez glavo, i kair, se tiče trdnosti visokoš-ofškjih društev, in moči srednješolskih organizacij. (Zjlasti pa jim je izborno urejevana „Študentska Hlidka“ z aktualnimi članki, obširnimi informacij,almi in 1 lepim I literarnim i „Ji-trom“ lahko v ponos., Kdo je bolj, vesel: tega), kakor — mi	1	Po „Zori.“'
Liga za moralne vzgojo. (Prad, IV. 4-) V Parizu je ustanovila nedavno tega mjala četa ljudi pod vodstvom pastorja Wagner ja Ligo za moralno vzgojo, da, bi nai ta naöin povzdignili v Franciji moralno silo in voljo. Fakt sam n,a sebi je kaj žjaloistna, prača sedanjih ■ francoskih \ razmer ; vzrok Visoka stopnja 1 demoralizacije. IN.at drugi strani je v toliko rfazve'seljiv, ker, kaže, da, so se tudi, tam z|ačeli zavedati potrebe po reformi. Koliko vspehov bo pa liga imelai, je seveda drugo vprašanje. Zakaj, moralna vzgoja, utrditev značajev, (se ne doseže poitom umetnega, prisfcljjenega inonaliZovalnfra ( in ( kar je glavno — temelj je čisto zgrešen. Namesto da, bi postavili to delto na podlago kršičainfske, vere, jo, šle celo pobijajo. Čudni pojmi.	I Po „jZ'ori.“1
Štajersko.
Maribor. Umrl je v petek, dne 25. oktobra v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov gospod Gašp. Dolenc, 'vpokojeni postajenačelmk ! južne železnice. Rajni se je o priliki ! edhariistlčnejga kongresa na Dunajju hudo prehladil in je podlegel boleznii. Gosp. Dolenc je bil naročnik našega lista, član podružnice („SiJbvienske Straže“, ud' Vincencijeve konference ter je bil sploh vnet katoliško® arodni mož. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo, dne 27, oktobra, v Gradcu, so se udeležili mnogi ! prijatelji pokbjjnikovi }iz Maribora. Svetila mu večna luč!
Maribor. 'Janez Ogrizek, ISfelavec pri stalvbi novega mosta v Mariboru, je padel v soboto dne 26. oktobra popoldne več metrov globoko v ka^al in se je na glavi, kakor tudi na rokah zdatno poškodoval. Ranjenca so tajkoj odpeljali v bolnišnico.
Maribor. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, 3. novembra, se predstavlja „'M/ati,“ Drama v treh de-j aito jih. Spisal Franc Ks. Meško. Režija:	Marjan.
Sodeluje orkester Glasbenega. drušflva, Blagajna, st odpre ob pol 7, uri. Začetek točno ob pol 8. uri. — prihodnja predstava v nedeljo,, idne 17. novembra. ■912, ob pol 8. uri zvečer: JCaJrovnica pri jezeru“'' ljudska igra,.
Kamnica. Frančiška Pavha, (delavca pri gospodu MajrinŠieku v Kamnici, 1 je i vi I sredo popoldne hotela iti v klet, pa je že na prvi stopnici padal in si je strla desno roko. Pavha je šila f sama v Maribor, kjer so ji na rešilnem oddelku obvezali roko in potem poslali v bolnišnico.
St. liji v Slov), goricah'.! F Cirknici )je danes dopoldne ob' 10. uri umrl zadet od kapi gospod Ivan Princ, posestnih» kovaški mojster in občinski odborniki, star 64 let. Pretresla je Šentiljske Slo^nee ta. novica, saj je bil rajjini .eden redkih stebra obmejnega slovenstva. Rajni Princ je bil res mož, da malo takih. Značajen, veren in nalroden. Priljubljen je bil
povsod. Svetila rajnemu večna luč, vrli ojružini pa naše iskreno sožalje. Pogreb bo v sredo ob 8, uri zjutraj.
St. Ilj v Slov. gorjicah. Polapec, lončar v Zg. Crnišinah, rodom iz okolice Ptuja, ki vsako pedeljo in sejmski1 dan prodaja , svojo lončarsko robo v St. liju pred cerkvijo, je bil dne 20. t. m, izvoljen za podnačelnika šuliereinske podružnice v (Crnišinah. Mož ima v Št. liju celo v cerkveni hiši svojo Zalogo in prodaja svoje sklede^ lonce in ponve izključno le Slovencem. (Gotovo mu bo ljjulbo,, če mu bi odslej i-ste kupovali nemški gornještajerski todlni.
St. lij v Slov. goricah. V nedeljo, dne 10. novembra vsi v Slovenski dom 1 nia) Slomšeljovo i slavnost „Slovenske Straže“,! Slavnost bo lepo urejena. Govoril bo gospod dr. Hohnjec iz Maribora, jšent-iljčani in sosedje! Glejte:	Iz fetrasa, Spielfelds,
Svečine, Maribora, Cmureka, Crnišin 1 silijo v našo ozemlje šulferetjnovci in siidmlarkovci. Združujmo se tudi mi obmejni Slovenci tesneje. 'Vsi na Slomšeko-vo slavnost !
Ceršak. V Crnišlinah onistran Ceršiaka ob Muri sq v nedeljo, dne 22, oktobra, nemški prenapetne-ži osnovali podružnico šuliereina, Ustanovitelj je pia vaški krčmar Konrad, ki prrii svoji kupčiji prav rad pride dobička iskat tudi v našo župnijo,,! posebno v Ceršak., |Ta mož je pravil zborovalcem ! o divjaštvu Slovencev in o šoli, v kalteri ,se baje nahajajo Nemci v St. liju, Ceršaku, Selnici itd. Slavnostni) govor je imel potovalni učitelj nemšjkega šuliereina, uradnik (! ?) južne železnice na Pragerskem Dav j d Höl-bling. Ta človek je navduševal nerazsodne nemške poslušalce za boj proti Slovencem i '-ta rekel, da morajo začeti Nemci boj s Slovenci, kakor Turki z bal-kanci. Govornik je kazal na v bližnji višavi se nahajajočo slovensko vas Ceršiak ter je rekel:	„Diese
slovenische Felsburg muss noch in kurzer Zeit v)on Deutschen genommen werden,,“ Prijatelji, Nemci, na to boste še pač celo večnost čakajli. Ceršak je naš in bo Še tudi dalje naš ostal. Govoril je še tudi trgovec Pucher iz Strajssa, to je tisti mož. ki svojo železnino in drugo blajgo v tako sladkih besedah po’ nuja Slovetacem iz St, lija, Cerjaka in Selnice ter Svečine. T|udi ta je imel na jeziku le neprijazne besede zoper Slovence. 'Za | načelnjiklai ( podružnice je izvoljen krčmar Konrad. 'Ob kbneu so („jJoklni“ zapeli „Die Wacht am Rhein.“ Dblžnbst naša je, da se še bolj trdno oklenemo naše podružnice („Slovenske Straže“ v St, liju. Saj smo že od vsen strani obdani od podružnic nemškega šuliereina in pa — Südmarke.
Mozirje. (Ponesrečen diyvar.) V gozdu posestnika Sernjakai v St. Lenartu pri Gornjemgradu je podiral drvar Franc Doler, drevje. Nekemu ■ padajočemu drevesu se pa ni mogel ogniti. Padlo je črez njega in ga smrtnonevarno poškodovalo. Dvomijo, da bo okreval.
Šmarje pri jelšah. (Požar.) Pri posesjthiku M. Drobneju v Dvoru je zbruhnil dne 16. t. m. požar, ki (je uničil celo gospodarsko poslopje z vsemi spravljenimi pridelki. Zgorelo je tudi pet glav živine in sedem svinj. Škode je okrog 10.000 K. Nekaj je pokritega z1 zavarovalnino. (Ogenj je najbrže nastal vsled neprevidnosti z lučjo.
Kapele pri Brežicah. V noči od 22. na 23. oktobra so vlomili' do sedaj 'še niezn^nfc taitovi v trgovino 'Janeza Vidmarja. (Imeli so, I prav tatinsko srečo, da jih ni nihče zapazil tik okrajne ceste pri težavnem vlomu skoz močno ograjeno oajno. Zbrali so si potem lopo brez računa blage, kakor si ga je le vsakteri želel: sukna za moške obleke, ) rjazne robe za žensko krilo, sladkorja, kave in najboljših smodk. Potem so se lepo tiho poslovili ter iz' samega veselja,, cifa so tako srečno in po ceni odkurili. vlomili še v tik cerkve stoječi leseni Viinski hram Antona Kelharja ter jsl tam pri sodu, zopet brez računa, dušo privezali in strah poplahntli. Nekaj sto korakov ob cestii dalie so si Še med potom sposodili pri neki hiši nedeljsko moško obleko, ki' se je pod kapom sušila — in neznano kam odkurili. Vse želi drzne uz-moviče bližje spoznati, posebno orožniki.
Šoštanj. (Zadušeni otrok.) Posestnica Marija Oblak je te dni šla delati na polje. (Doma je v postelji pustila spečega triletnega otrokai ter ga pokrila z zglavniki. Ko je prišla cfcmov, je naišla otrtoka mrtvega v postelji. (Otrok se je med zglavniki zadušil.
Svečina. ! Jurij Muhič, viničar pri posestniku Lebarju v Viličkem vrhu„ je v četrtek pomagal a j cito allattiti, Po nenrevidnosti ( je zašelf z desno roko v mlatilfni stroj, jkateri mu je odtrgal! desni j kazalec,-Muhič je odšel v bolnišnico.
Rečica ob Srflinji, Dne 25). oktobra se je vršila v naši občinski pisarni Volitev novega župana, in je bil 'soglasno izvoljen ' gospod Franc Goličnik, po otomače Rogelc, iz Rečice, ki je obče znan kot dober in vesten gospodar. Z’a namestnika, je izvoljen gospod Frane Rakun in za svetovalce gospodjte Fr. Štiglic, Matija Jeraj in Anton Turnšjek. (Želimo, in smo o tem tudi popolnoma prepričani,; I da, \ bo > novo zastopstvo po začrtani poti delbvajlo jv' ( splošno korist^ blaginjo in napredek ljudska.
3. november posvečen prodaji srečk Slov. Straže. Nedelja, dne 3. novembra naj velja za vsakega našega somišljenika in somišljenico kot dan za splošno prodajo srečk) Slov, Straže. Posebno mladina pojdi na delo! Srečke se naj po več skupno naročajo pri Slov. Straži v, Ljubljani ali pa pri podružnici Sl. Straže V; Mariboru.
f
Loterijske številke: Dne 26. oktobra 1912. Gradec	38	62	76	68	21
Dunaj	90	57	48	30	56
Deček,
15 let star, z dobrimi spričevali želi vstopiti kot mizarski dčenec h kakemu slovenskemu mizarskemu mejstru. — Več upravništvo „Straže“.
Službo organista
se odda pri Sv. Križu nad Mariborom. — Nastopi se lahko takoj.	213
Josip Brandi,
iadelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
„Slov. Straža“ v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod
„Ljudsko zavarovanj®“ na Slov. Stražo v Ljubljani.	171
Aparat za lotanje
kakor ga kaže
pri
poleg stoječa slika
in kateri bi v nobeni ne manjkal, se dobi
Zinauer & Co.
|-|otel Trabesinger
v Celovcu
Velikovška cesta
ss™ it. 5 Hasans
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe ; izborna kuhinja/ zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Nikdar se ne bodete kesali • •
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite Če bodete vedno kupovali, vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul. 5.
Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega, blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna
a»! sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	44
Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača !
Vsi, ki ste skrbni možie in očetje ! —	.:----------------;
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Ročni mlin!
Zraven slike od mene iznajdene mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva in draga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak mlin štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju.
Spričevalo :
Rakovnik, 13. febr. 1912.
Cenjeni gospodi
Naznanim Vam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin. Kako nebi bili zadovoljni, ker ga vsak šolarski otrok lahko goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdravi Stefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).	444
Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto. *2^0
sé a
Fr.
Poljskava
J2b Pfeifer,
tovarna za poljedeljske m kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kötsch) pri Mariboru na :::	Štajerskem. :::
m m
L Vihar & N. Novak
Koruška ceste iŠ	Hengasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskfih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja!, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat,, ker zdaj jih ima okoli 2 do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše ročne mlatilnice, tudi geplne-mlatilhice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipainike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali punipe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pr lovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, Btroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf“, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo ' eli ko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrcje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave sa mlatilnic« se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.
gggf

	Prsa Južao-štajerslia kamnoseška 		 dražbo s Celja. T ,
fl V-:!-'	
	91 lap, brusi la straži s strojnim a&rafom. :: Zanai u gravirani! * m irli. :: izvršiji nagrelss spomenike in vsa monumentalna in stav- : s=s — bfflfl deia iz tu- in inozemsfiega materijala. ssss m Plašči za pohištva ii fsiMfearvwsia Marmorja. :: Misa zaloga m izp&Mijj&tsHi napoteSi spannte. :: Hajnižje c bik. :: Ruteni 3 ss » p&cüsi mi. :: Naročila si izvpšujijo točno. = = m Mil in stroškovni poračuni brezplačno. m Sresjavits: tCarmtmeška «§roit»a :: Celie. .* m lij
žgamarna
¥ Celiti
priporoča svojo dona žgano steste, tapssec, raste . - •. _ « žganje, isrmpec tete toli KORIfSit u, ®
Založnik 'o Alaj&telj: Konzorcij „Str?'
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne, sv. Cirila.v Mariboru.