um XTL, STB?. 278 Cmm 10 Ml SLOVENSKI Vsem delovnim ljudem naše čestitke k prazniku Republike DAN REPUBLIKE Desetletje, ki se nagiblje te dni in ki nas loči od časa, ko je po zmagoviti osvobodilni vojni 29. novembra 1945 Ustavodajna ljudska skupščina dokončno utrdila temelje naše ljudske države, pomeni usoden in v vseh svojih posledicah tako rekoč nedoglodcn preobrat v zgodovini jugoslovanskih narodov, hkrati pa je to desetletje gotovo tudi eno najbolj dramatičnih in najpomembnejših razdobij v zgodovini človeštva sploh. Jugoslovanski narodi, ki so si pred tem z orožjem priborili svojo nacionalno in socialno svobodo in neodvisnost, so si ju morali v tem času utrditi in zavarovati tudi ekonomsko in politično, in to prav v času, ko se je na majavi tehtnici odločala usoda vsega človeštva. Danes, ko lahko z optimizmom gledamo v prihodnost sveta in lahko trdno verujemo v njegov miroljubni in demokratični razvoj, danes lahko tudi s ponosom ugotovimo, da so v tem težkem času jugoslovanski narodi znali ostvariti svojo svobodoljubno voljo in vsa svoja revolucionarna stremljenja ter mimo tega oziroma prav s tem, s svojim dejavnim zgledom krepko prispevati k razvoju plodnejših odnosov med narodi vsega sveta. Če na kratko pregledamo značilnosti razveja Federativne ljudske republike Jugoslavije v prvih desetih letih, se nas predvsem dojme logika tega razvoja, premočrtnost in doslednost vse naše politične in ekonomske izgradnje. Ta logika, ki jo danes občuduje ves svet, pa ni nič drugega kot enotna in čvrsta revolucionarna volja jugoslovanskih delovnih množic ter neomajna doslednost njihovih voditeljev, ta logika ni nič drugega kot pogumna in brezkompromisna privrženost socialističnim idealom. ki so navdihovali naš boj, odkar smo se pred dobrimi štirinajstimi leti uprli sovražniku in dokazali, da smo pripravljeni žrtvovati vse, samo ne svojega človeškega dostojanstva in svojih človečanskih pravic. Vsi kasnejši dogodki, vse stopnje v izgradnji naše nove domovine so bile samo novi izrazi te osnovne volje. S to voljo smo zmogli vse naloge in premagali vse težave in ovire. Prežeti s to voljo smo v rekordnem času obnovili porušeno domačijo in se lotili pospešene industrializacije. Oboroženi s to voljo smo se uspešno spopadli s stoletno zaostalostjo, tako da danes lahko prepričljivo govorimo o tein, da je prvo, odločilno in najhujše razdobje za nami. Še posebnih žrtev je terjal od nas razrvani položaj v svetu, ki nsm je nalagal dolžnost, da budno skrbimo za obrambno moč svoje nove domovine. Hkrati z gospodarskim je presenetljivo naglo tekel naš politično demokratični razvoj. Iz osnovnih demokratičnih določil, ki jih je pred desetimi leti zagotovila Ustava nove Jugoslavije, se je do danes pri nas razvil dosleden sistem demokratične ljudske oblasti, ki daje delovnim množicam možnost in dolžnost, da odločajo o vseh družbenih, gospodarskih in političnih vprašanjih. Delavski sveti, v katerih neposredni proizvajalci gospodarijo s proizvodnimi sredstvi, in lokalno samoupravni sistem komun, sta dve revolucionarni značilnosti naše ureditve, kakršnih doslej še ne premore nobeno ljudstvo na svetu. Jugoslavija v teh svojih naprednih prizadevanjih v povojnem desetletju seveda ni bila povsem osamljena, čeprav od nikogar ni uživala neposredne pomoči. V boju proti vojnemu sovražniku in kasneje v boju proti kolonializmu je zrasla vrsta držav, ki se iskreno trudijo za boljšo družbeno ureditev, prenekatere celo z določnimi socialističnimi smotri. Tem, povečini malim državam, je Jugoslavija služila in služi v marsičem za vzor, tako s •vojo revolucionarno notranjo politiko, kakor tudi s svojo dosledno neodvisno zunanjo politiko. Pod navidez skopo formulacijo aktivne koeksistence se skriva dragocena misel, ki jo je hkrati z velikimi žrtvami prispevala Jugoslavija k zmagoslavju miru na svetu. Boj jugoslovanskih narodov je boj za človeka. Vsi napori, vse žrtve veljajo enemu samemu smotru: uresničenju boljšega, dostojnejšega življenja za delovnega človeka. Hkrati pa je ta boj tudi boj za novo človeško podobo, za novo socialno in etično vsebino pojma človek. Vsi socialistični ideali so v svojih konsekvencah ideali občega humanizma. In kar je bilo doslej storjenega pri nas, je bilo storjeno v tem znamenju, pa čeprav je bilo povezano včasih s hudimi in bolečimi žrtvami posameznikov in skupnosti. Kajti pri svojih prizadevanjih sledimo nauku, ki nas zanesljivo uči, da je vsaka idealna preureditev življenja družbe in posameznika brez Korenitih stvarnih preosnov čista utopija. Zato je bilo treba toliko truda, toliko žrtev, zato smo morali prebroditi čas, ko se je včasih celo zdelo, da je visoki človečanski ideal našega boja daieč odmaknjen. V resnici je bil to čas, ko je morala vsa skrb veljati skupnosti in je bila skrb za posameznika včasih manj vidna. Ce danes slavimo desetletnico nove Jugoslavije, ne slavimo samo nekega formalnega jubileja, temveč slavimo predvsem zmagovit zaključek nekega veličastnega razdobja, v katerem smo gradili in dogradili temelje naše socialistične družbene skupnosti. V tem času smo storili odločiln* korak iz gospodarske zaostalosti, zgradili smo osnovno industrijo, ki je podlaga za našo neodvisnost in za materialno dobrobit, ki Jo socializem mora prinesti delovnemu človeku. Da to niso le besede, odločno dokazujejo najnovejši ukrepi o preusmeritvi naše gospodarske politike, ki so jasno nakazali perspektive bodočega razvoja. Smer tega razvoja je dvig produktivnosti in z njo življenjske ravni. V teh desetih letih pa je dozorel tudi drugi činitelj, ki je nujno potreben za nadaljnji napredek socialističnega razvoja. Teh deset let dela za skupnost pomeni namreč tudi bistveno prevzgojo našega delovnega človeka. Tisoči in sto tisoči delovnih ljudi so se šolali v političnih in družbenih organizacijah, njihov pogled na svet se je neločljivo spojil s socialistično zavestjo, v njihovih skupnih naporih so se določno začrtali imperativi nove družbene etike. Sadovi naših desetletnih naporov so neizpodbitni in če tedaj z današnjih perspektiv podaljšamo logiko našega dosedanjega razvoja v prihodnost, se nam na pragu novega desetletja prikaže tudi novo obdobje napredka, naglega napredka v materialni in duhovni kulturi jugoslovanskega delovnega človeka, obdobje, ko bo skrb za človeka lahko bolj neposredna in učinkovita. Ne samo jugoslovanska, pot vseh narodov sveta vodi v socializem. Mi smo si le izbrali posebno, toda pravo in pogumno pot. In ponosni smo lahko, da v tem procesu preosnove celotne človeške skupnosti hitimo med prvimi. / ODREDBA VRHOVNEGA KOMANDANTA 0B0R02ENIH SIL FLRJ Vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ Josip Broz Tito je izdal za Dan republike naslednjo odredbo: V počastitev proslave Dneva republike naj se izstreli 28. novembra v glavnem mestu FLRJ Beogradu iz 40 topov po 15 strelov, v glavnih mestih ljudskih republik Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Skoplju in Titogradu iz 20 topov po 10 strelov. Smrt fašizmu — »v ob odo narodu! Vrhovni komandant oboroženih ali FLRJ maršal Jugoslavije JOSBP BROZ TITO JUTRO V ROGU Ptof. Božidar J&kafi PLOTOM ZVESTOBI ODBORI SOCIALISTIČNE ZVEZE JUGOSLIVUE * Na dnevnem redu: gospodarski problemi Beograd, 27. nov. V Beogradu se je danes sestal plenum zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je razpravljal o gospodarskih problemih. Točno o-b 9.15 je stopil v malo dvorano zvezne ljudške skupščine, kjer zaseda plenum, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Josip Broz-Tito s člani pred-sedništva odbora Aleksandrom Rankovičem, Petrom Stamboličem, Vladimirjem Bakaričem, Miho Marinkom, Djuro Pucar-jern in T.ozar.iern Koliševskim. Prihod tov. Tita so prisotni pozdravili stoje z dolgotrajnim odobravanjem. Ko je otvoril IV. plenum zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, je tov. Tito dejal: »Tovariši in tovarišice! Dovo- Sporazum o socialnem zavarovanju z Nizozemsko Haag, 27. nov. (Tanjug) Ju-goslovansko-nizozemska pogajanja za sklenitev sporazuma o socialnem zavarovanju so se sinoči 'končala v Haagu s parafiranjem besedila sporazuma. Razgovori so se bili začeli 21. novembra na podlagi načrta, ki ga je predložila jugoslovanska delegacija. Holandsko delegacijo je pri pogajanjih vodil g. Phon. direktor nizozemskega ministrstva za socialno zavarovanje in narodno zdravstvo, jugoslovansko delegacijo pa inž. Gustav Vlahov, sekretar sekretariata za socirdna vprašanja zveznega izvršnega sveta. Člani jugoslovanske delegacije so po sklenjenem sporazumu odpotovali v Bruselj. kjer se bodo jutri začeli razgovori z zastopniki belgijskega ministrstva za socialno zavarovanje. lite mi, da vas pozdravim ta otvorim IV. plenum Socialiatlč- Tovarišl in tovarišice! Danes moram tn prvi nastopiti s manj- ne zveze delovnega ljudstva Ju- iim referatom • teh problemih, goslavije. Za današnjo sejo plenuma sta kakor jih jas gledam. Seveda obstoji v glavnem iz kritike, to- Tito bo obiskal Etiopijo Beograd, 27. nov. (Tanjug). Kabinet predsednika republike je objavil naslednje sporoči lo. »Na povabilo N j. cesarskega Veličanstva Haile Selassija bo predsednik republike Josip Broz Tito v decembru uradno obiskal Etiopijo«. nameravani dve točki dnevnega reda: 1. Naši ekonomski problemi. 2. Razno. Razstava fresk v Nemčiji Bonn, 27. nov. (Tanjug) Danes so v Recklingenu v Porurju odprli razstavo kopij srednjeveških fresk iz prizrenske cerkve. Odprl jo je v navzočnosti velikega števila javnih in kulturnih delavcev kulturni ataše jugoslovanskega veleposlaništva v Bonnu Veljačič. Jugoslovansko srednjeveško slikarstvo je vzbudilo v Zanje, in sicer ne le v krogih strokovnjakov, pač pa tudi v hodni Nemčiji veliko zanima-široki javnosti. Ker je prva razstava fresk, ki so jo odprli leta 1950 v Parizu, obšla najvažnejša središča Zahodne Nemčije, so bonnski kulturni zgodovinarji izrazili željo, da bi v zvezni republiki pokazali tudi kopije del iz cerkve Matere božje v Prizrenu. Sedanja razstava je druga razstava jugoslovanskih srednjeveških fresk in je bila že v Bonnu, Duisburgu, Stuttgartu, Berlinu in Marburgu. da nepopolne, ker nisem imel niti časa niti možnosti, da zajamem vse probleme, ki obstoje. Upam, da bodo tovariši, ki bodo govorili za menoj, zajeli prav te probleme. Želel bi, da bi ta plenum jasno in točno povedal svoja besedo v svojih končnih sklepih o naši poti nadaljnjega razvoja ekonomike, zlasti industrializacije naše države. Imeli smo posvetovanje Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov, razširjenega s tovariši, ki se bavijo z ekonomiko in že na tem posvetovanju smo predoči-11 mnoge probleme, ki ste jih NAS VELEPOSLANIK V SIAMU Bangkok, 27. — Jugoslovanski veleposlanik v Burmi, ki je obenem naš poslanik v Siamu, Krsto Bulajič, je izročil včeraj akreditivna pisma siamskemu kralju. Pri slovesnosti sp bili navzoči podpredsednik vlade, dvomi maršal in višji^funkcio-narji dvora ter zunanjega ministrstva. Z izročitvijo akreditivnih pisem so prvič vzpostavljeni diplomatski odnosi med FLRJ in Siamom, kasneje, pa tudi vsa naša država, zvedeli in ki se že delno izvajajo. Sedaj mislim, da se morajo po tem plenumu zadeve mnogo hitreje in bolj prožno razvijati, da bi dosegli normalen miren razvoj v naši državi. Predlagam, naj tej seji predseduje tov. Aleksander Ranko-vič.« Novi krediti za zaščito rastlin Beograd, 21 nov. Zvezni iz-vrštni svet je odobril še 240 milijonov dinarjev v devizah za nabavo sredstev za zaščito rastlin. Vsota 160 milijonov dinarjev je določena za uvoz surovin, iz katerih bodo naše tovarne izdelovale kemične preparate za zimsko škropljenje sadnega drevja ter uničevanje škodljivih žuželk na posevkih, v sadovnjakih in vinogradih. Drugi del 80 milijonov bo porabljen za nabavo kemičnih prepartov za desinfek-cijo kmetijskih pridelkov v silosih in skladiščih. Kakor je bilo že javljeno, je zvezni izvršni svet pred tem odobril 130 milijonov dinarjev v devizah za nabavo posebnih kemikalij, s katerimi se uničuje žitni plevel. V sistemu ukrepov za pospeševanje kmetijstva se pripisuje poseben pomen zaščiti rastlin, ker povzročajo rastlinske bolezni in škodljivci kmetijstvu vsako lelo ogromno škodo. Zato se v vsej državi izvajajo obsežne akcije za zatiranje rastlinskih bolezni. Tako so v Sloveniji letos odkrili raka na krompirju in so takoj ukrenili vse. da se prepreči njegovo razširjenje. Pri Jesenicah so postavili poseben laboratorij, v katerem proučujejo izvir in vzroke te bolezni, , Ko je bil sprejet predlagani dnevni red, je predsednik Aleksander Rankovičdal besedo tov. Titu. Govor predsednika republika objavljamo na 4. in 5. strani lista. Po referatu je bila razprava, v kateri so dopoldne sodelovali Slavko Komar, Miha Marinko in Marko Be 1 i ni S. Popoldne ob 16. uri je plenum nadaljeval svoje delo. Edvard Kardelj odlikovan z Redom junaka socialističnega dela BEOGRAD, 27. nov. (Tanjug) Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije je odlikoval podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja za neumorno delo, za pokazane izredne zasluge pri organiziranju in izgradnji državnega in družbenega sistema, kakor tudi za poseben prispevek pri izgradnji socializma in utrjeT-an,ia neodvisnosti Federativne ljudske republike Jugoslavije % Redom junaka socialističnega dela. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na re-kar in indeks proizvodnje za 26. november 1955: Srednja dnevni dotok v leub, metrih na sekundo: 1955 1954 Drava (Dravograd) 173 152 Saiva (Moste) 14.0 11.0 Sava (Medvode) 42.4 44.4 Soča (Doblar) .Tl.5 54.7 Indeks proizvodnje v primerjavi z 1954. letom 106. VREME Napoved ra ponedeljek: Se som". vreme s prehodno povečano oblačnostjo. Najnižja temperatura ponoči do — 8. najvisje dnevne do fc, na frtmorskem do 19 stopinj C, ' 2 sfr. / SLOVENSKI POBOCEV1LEC / ST 278 — 28 novembra 1953 Stane Kavči •Misli ob prazniku Pravzaprav je težko pisati ob takem prazniku, kot ga te dni praznujemo. Težko ni zato, ker bi manjkalo snovi in problemov, o katerih je vredno razmišljati in pisati. Tež.ko je zato, ker je za nami tako polna z dogajanji in dogodki nasičena desetletna doba, spričo katere je človek nehote v zadregi; kam in katerim stvarem ali dogodkom posvetiti glavno pozornost, o čem razmišljati v teh dneh? Ali o uspehih in rezultatih, ki smo jih dosegli v preteklem desetletju obstoja republike? Ali o naši industrializaciji in o njenih gigantih, kot so Zenica, Jablanica, Strnišče in mnogi, mnogi drugi. Da, v tem je velik del zgodovine, naporov, žrtev, prizadevanja, zanosa, sa-moedpovedi in tudi konkretnih napak, preveč optimističnih, računov in pričakovanj. Kako drago je bilo treba plačati vsako izkušnjo, v surovi borbi izbojevati s še bolj surovo stvarnostjo in zaostalostjo vsako novo materialno povečanje proizvodnih kapacitet. In vendar, ali je bil kakšen drug program, razen programa: razvoj proizvajalnih sil. ekonomska in s tem tudi politična samostojnost? Ne, drugega revolucionarnega programa ni bilo! Vsak drug program bi vodil k deformaciji revolucije, ali pa k njeni degradaciji, zastoju in zavisnosti. Pri tem pa se takoj postavi vprašanje o mednarodni vlogi Jugoslavije. Kakšen je naš položaj danes, in kakšen je bil vče- raj, in leta 194R. Tržaška kriza, mirovna konferenca, dogodki leta 1918 in pozneje, bloki, blokada. hladna vojna, Trst, pritisk in naš sedanji ugled — to so samo nekateri dogodki naše zunanje politike, h katerim uhajajo misli v dneh našega praznovanja. Koliko je v njih tudi naših sil, odločnosti, široke razgledanosti, vere in zaupanja v napredek demokratičnih sil v svetu in tudi aktivnosti, da se te sile povežejo in aktivizirajo; koliko državniških sposobnosti kljub državni mladosti. Da, o vsem tem nedvomno razmišljajo naši ljudje v teh dneh. Tudi k našemu notranjemu razvoju in njegovim dogodkom so usmerjene mnoge misli, spomini, pripombe in besede delovnega človeka. Nekateri govore o svojih pričakovanjih in velikih željah in načrtih, ki niso do kraja realizirani. Mnogi se spominjajo težav in naporov, odkupov in delovnih akcij in vsega tistega, kar je v tem pogledu za nami. (Upam. da ne bom popacal teh vrstic, če spomnim čitatelje tudi na tista »dalekovidna« prerokovanja in pričakovanja, »da bo kmalu drugače«, ki so jih nekaj časa tako vneto pripovedovali in pričakovali razni gospodje v fraku in talarju.) Marsikdo govori in razmišlja o zanosu in idealizmu, o optimizmu in improvizaciji mladih graditeljev socializma. In končno, kdo se ne spominja raznih otroških bolezni revolucije in velikih želja njene avantgarde, ki je mnogokrat hotela več, kot so to dovoljevale objektivne možnosti, zlasti v pogledu življenjskih pogojev delovnega človeka. Mimogrede rečeno, tudi v teh pogledih in razmišljanjih o naši bližnji preteklosti se kaže odnos do naše stvarnosti in bodočnosti. Eni govore in razmišljajo o naši preteklosti in o njenih dobrih in slabih straneh zalo, da bi se iz tega čimveč naučili za bodočnost. To je v redu in prav. Tak kritičen odnos, taka kritična analiza je potrebna in koristna. Nekateri pa delajo to iz drugega stališča. Radi bd izkoristili napake v preteklosti za generalno kritiko vsega in za napad na sedanjost in bodočnost. Postavljajo se v vlogo »objektivnega« ocenjevalca, sklicujejo se na svoje napovedi in modrujejo, kaj bi bilo danes, če se ne bi zgodilo včeraj, in kako bi bilo včeraj, če se ne bi zgodilo danes ... Taka modrovanja so seveda bolj neplodna kot koristna, bolj nerga-ška kot konstruktivna, bolj domišljava kot genialna, bolj kratkovidna kot perspektivna, čeprav njeni avtorji mislijo, da odkrivajo Ameriko. Skratka, široka In bogata je problematika preteklega basa. Mislim je prostrano v teh dneh. V vsakem dogodku, v vsakem uspehu ali neuspehu je nekaj, kar človeka vleče, spominja In mu vzbuja mnoge misli in občutke. nost in za ostale posledice, recimo samo 500-letne turške okupacije) in ob taki politični, zgodovinski in demokratični tradiciji (naša politična in zgodovinska tradicija je predvsem tradicija tuje okupacije in borbe na življenje in smrt, to je tradicija kadijev, avstroogrskih žandar-jev, jugoslovanskih sreskih načelnikov in političnih demagogov) imela tako stopnjo družbe-no-političnih in človeško demokratičnih odnosov kot je to pri nas. In zakaj je to tako? To je zasluga subjektivnih sil revolucije, v prvi vrsti komunistov. In zakaj je ta subjektivna sila lahko uspela? Zakaj je uspela in uspeva pri nas, zakaj ni uspela in ne uspeva drugod? Ona ni uspela zato, kar mislijo filistri, ker je degradirala, zatrla In uničila tisto človečnost in dinamičnost, ki je v človeku in o kateri so pisali, jo opevali in razmišljali vsi veliki duhovi človeštva, ampak je uspela zato, ker je znala ravno to duhovno vrednoto človeka, njegove dobre človeške lastnosti razviti in razvijati, osvoboditi in osvobajati človeški razum in njegovo bit vseh vezi In bremen preteklosti. Tu je njena tajna in njena moč. Torej ni moč naše revolucije v nasilju, v podrejanju človeka, v Humanizem revolucije Teda. kljub burnemu dogajanju v pretekli dobi, kljub raznim dogodkom, uspehom in objektom, ki so vredni naše pozornosti in je treba in bo treba o njih pisati in govoriti, se mi vendar zdi, da je prav in potrebno iz mnogih razlogov videti in razmišljati o našem delovnem človeku. To je dolg skupnosti do njega zaradi njegovih naporov In zaslug; to zahteva naša sedanjost in bodočnost. Ce je treba komu dati priznanje za vse, kar je bilo v preteklosti napravljenega, fe je treba koga občudovati in pohvaliti, če se je treba komu odkriti in pokloniti, tedaj je to prav gotovo naše delovno ljudstvo, delavski razred in delovna inteligenca. Najboljša nagrada za delo vseh teh ljudi pa je to, da vse, kar je zgrajeno in bo zgrajeno, ni samemu sebi cilj, ampak je vse to za delovnega človeka in za njegovo boljše življenje. Čestokrat v preteklosti je bil zaradi objektivnih pogojev, zaradi pritiska bremen dnevne problematike in nizkega kulturnega nivoja, ali zaradi subjektivnih slabosti, slabe politične razgledanosti in dnevnega prak-ticizma — ta cilj in smisel našega delovanja in pehanja — potisnjen v ozadje, postal je skoraj neopazen in marsikdo je celo pozabil na njega. Revolucija in njena avantgarda ni nikoli pozabila nanj. Res pa je, da je marsikdaj pozabil nanjo kakšen aktivist, direktor, komercialist in kancList! Zaradi vsega tega ne bo odveč, menda tudi ne preveč abstraktno :n poetično, ampak zelo ak-tualr.o. če ob priliki, kot je ta, če ob prazniku, kot je današnji, m:s::mo in razmišljamo več kot običajno o končnih ciljih revolucije in o njenem smislu, se pravi o človeku in njegovem res človeškem življenju. Seveda bi bila abstraktna razmišljanja o tem, izven časa, prostora in konkretnih prilik, pogojev in možnosti. predaleč od stvarnosti in preblizu iluzijam. Tudi v tem oziru moramo (na žalost) stati in ostati na realnih tleh naše stvarnost!, preko katere in mimo katere lahko sicer gredo naše želje, ne morejo pa iti naša dejanja. Zato so bolj kot razglabljanja o položaju bodočih generacij danes važna vprašanja, ki jih povzroča in diktira sedanji čas. Ne poezija daljne bodočnosti, ampak proza sedanjosti s pogledom v bodočnost naj predstavlja realno izhodišče za naša razmišljanja. (Seveda tudi poezija ima svobodno pot, zlasti še tista, ki gleda in vleče naprej, ne pa nazaj v ledeno dobo.) Moje misli so usmerjene k današnjemu človeku. Vprašanja, ki nastajajo, so povezana z njim; kako on živi. kaj in kako misli; kako reagira na to in ono; kaj mu je jasno in kaj mu ni. Kako pomagati drug drugemu, pomiriti dvome, kdor jih ima, in razjasniti nejasnosti; kako vplivati in delati, da se razvija dobro in slabi slabo; kako spremeniti in odstraniti stare navade in predstave o življenju in dogajanju, ki spremljajo človeka od zibelke d r krste? Kako razvijati zdrav odnos do človeka, do dela, do lastnine, do proizvajalnih sred-*tev! Morala, družina, vzgoja, šola, zabava, razvedrilo, itd. itd. Vse to so problemi sedanjega časa. to so vprašanja za družbene delavce, za sociologe, pedagoge, za pisatelje, poete, za umetnike in literate, za vsakogar. ki želi biti aktiven in konstruktiven član naše družbe. Upam. da danes ni pri nas take birokratske pometi, ki bi imela ambicijo dat: odgovor in recept ta vsa omenjena vprašanja in probleme. Tudi ni osnovno in najvažnejše koliko so že posamezna vprašanja jasna s stališča socialističnih pogledov in socialističnih družbenih odnosov. Za to, da bi nove družbene in moralne kategorije prodrle povsod in odstranile stare, je desetletna doba mnogo, mnogo prekratka. Osnovno in najvažnejše je to, da so aktivne in borbene tiste sile, ki hočejo in gledajo naprej in da se z vsakim dnem širi in ne zožuje krog zavestnih družbenih socialističnih sil, ki v dnevni praksi, s svojim delom, s svojimi uspehi, porazi in napakami preizkušajo pravilnost svojih programskih in idejnih zamisli, načrtov in pričakovanj. So pri nas ljudje, ki so za socializem in ki sebe smatrajo za socialiste, ki pa se še vedno boje nekaterih dogodkov zgodovine. Stalno opozarjajo na nevarnost, ki jo nosijo velika, družbena in organizirana gibanja s seboj in ki je v tem, da zaradi velikih ciljev pozabijo na človeka, da si ga podrede in zasužnijo. Boje se pragmatizma, parolarstva, etatizma in avtoritarizma kot glavnega sovražnika človeka, humanizma in resnice. Res, vse to je realna nevarnost i teoretično I praktično. Toda čudno, zakaj se ta strah vzdržuje pri določenih krogih pri nas. Pri nas se mnogo govori In piše o novem človeku. Seveda on ni nov kakor je lahko nova recimo suknja ali klobuk, ki nima s starim in raztrganim nobene zveze. On je nov v svojih konkretnih ciljih in pogledih. In zaradi takih svojih ciljev in pogledov postopoma spreminja in bo spreminjal'tudi svojo notranjost, svoje družbene odnose, ki bodo pa zopet vplivali na njegove cilje in poglede. Torej, dialektičen. človeški odnos. In končno je tudi tega našega človeka treba gledati konkretno in relativno. To pomeni, da je treba videti konkretno, kakšen je bil on včeraj in kakšen je danes. Seveda ni popoln in brez napak danes, še manj pa je bi! popoln včeraj, ko so ga varovali z buržoazno pravico in tolažili z religioznimi obljubami! Osnovno je torej vprašanje: Ali se z razvojem socialističnega družbenega reda razvija in raste tudi človeška zavest in človečnost posameznika? Da je temu tako, pa je dokazov ogromno. Naj navedem samo enega. Stotisoči siromakov iz Cankarjevega Klanca, še včeraj ponižani in zavrženi, so vstali, postajajo ljudje s pravico. možnostjo in dolžnostjo, da sodelujejo v družbenem in človeškem življenju. Oborožena borba in desetletna graditev je našemu človeku v masovnem obsegu razširila horizont, (o materialnih momentih bom govoril kasneje) napravila je iz pasivnega hlapca aktivnega ustvarjalca! Ta vloga aktivnega ustvarjalca in borca za nove družbene odnose, ki je v tem desetletju šla in gre neprestano v širino in tudi v vsebino (družbeno in delavsko upravljanje), širi neprestano svojo platformo in je že daleč prešla ozke strankarske, verske in druge svetovno nazorske pog!ede. Kot na dlani so tudi jasni ogromni vzgojni pomeni in posledice takega ustvarjalnega in aktivnega procesa. Ampak tudi na ta razvojni proces in na doseženo stopnjo razvoja ni mogoče gledati z nekakšnih. v daljšo bodočnost postavljenih humanističnih načel. Ne pozabiti na to. da družbeni položaj množic, njihovo aktivno vlogo in pravice in s tem v določenem smislu tudi njihov humanizem in dostojanstvo človeka vedno odrejajo poleg stvarnega razrednega odnosa sil in sposobnosti subjektivnega faktorja tudi stvarna objektivna dejstva in razmere. Ta objektivna dejstva pa so predvsem sledeča: prvič — stopnja razvoja proizvajalnih *U; drugič — kulturni nivo; tretjič — zgodovinske, politične in druge demokratične tradicije. Ce ■ temi merili ocenimo naše konkretne družbene odnose in položaj človeka kot indlvidua v njih, tedaj ob desetletnici naše republike lahko mirno trdimo sledeče: Ni države na svetu, ki bi ob tako nizkem nivoju proizvajalnih sil,* (naš letni narodni dohodek je 201 dolar na glavo; Avstrija ima 344 dolarjev; Francija .698 dolarjev, Anglija 815 dolarjev, Švedska 996 dolarjev, Amerika 1911 dolarjev), ki bi ob tako nizki kulturni stopnji (ali so komunisti krivi za nepisme- * Podatki o narodnem dohodku so vzeti iz publikacije Združenih narodov iz leta 1953. zanikovanju ali pozabljanju človeka in človečnosti, kar mislijo filistri in se boje prerahločutnl poeti! Naša moč je ravno v človečnosti revolucije in njenih ciljev! Nikdar, niti v dobi naj večjih jugoslovanskih umetniških duhov, ki so peli, pisali, se borili in delali v Imenu humanosti in človeka, (velikokrat so ravno te velike umetnine in duhovne stvaritve, recimo pri Slovencih, od Trubarja preko Levstika, Cankarja do 2upančiča, bile odraz teme in mraka tesnobnih ječ, v katerih so životarile napredne in človeške ideje) ni bila splošna človeška ideja in humanost v takem ofenzivnem pohodu kot zadnjih deset let. In to kljub temu, ali pa delno tudi zaradi tega, ker je v imenu humanosti in napredka človeških idej govorilo včasih tudi nasilje! In nazadnje, kaj je končno vse to, kar se dnevno dogaja med nami, tako Imenovana dnevna problematika, drugega kot odraz široke človeške aktivnosti in svobodnega vzdušja. Kakšen je ta naš novi človek danes, če ga gledamo skozi prizmo njegovega dnevnega delovanja in nehanja? On je daleč od tega, da bi sebe proglasil za popolnega in stanje za Idealno! On dela in razmišlja; ukvarja se s svojimi načrti, ki so pri nekaterih raztegnjen! na daljšo dobo, pri drugih od počitnic do počitnic, pri tretjih od danes do jutri! On dela in kritizira, godrnja in nerga, Je navdušen in kolebljiv, grozi in s« boji, zahteva, pričakuje In dvomi, menja svoja stališča in načrte. Nič zato, če je naš demokratični razvoj pokazal tudi strah, obup in sovraštvo nekaterih. Vse to Je dialektičen boj nasprotij, boj med preteklostjo in sedanjostjo, boj želja in stvarnih možnosti, boj iluzij in surove realnosti, boj, v katerem se mora jasno ločiti luč od teme, seme od plevela, fraza in demagogija od vsebine in resnice. Vedno novi in novi ljudje prihajajo na to borbeno demokratično poljel Veljava človeka in njegovega dostojanstva in ustvarjalni boj človeškega življenja pa raste, kriteriji in pogledi postajajo drugi in prodirajo — sicer počasi, včasih so prisiljeni tudi na umik — v hit človeka. Vsega tega pa ne hi bilo, ne bi bilo ne tega boja, ne vseh’teh misli, predlogov in protipredlo-gov, vsega tega včasih že preveč nemirnega, premalo potrpežljivega iskanja in delovanja, če ne bi človečnost in njen humanistični duh bila tako svobodna in osvobojena, sproščena in priznana. Seveda ne trdim, da smo že na cilju — naš cilj je še daleč — ampak trdim, da gremo hitro in masovno naprej in pot, ki smo jo prehodili v teh desetih letih je velik in važen prispevek človeškega napredka in njegovega dostojanstva, ne samo v zgodovino naših narodov, ampak tudi v zgodovino vsega naprednega človeštva! ga je nemogoče oddvojiti od ekonomskih činiteljev. Kakšne so politične posledice takega razvoja stvari, tako na vasi, kot v mestu! Vas dobi več kot zasluži; toda privatna duša ni zato hvaležna socializmu, ampak smatra, da je ona tako močna in socializem tako slab, da dopušča tak razvoj. Zato misli taka lastniška pamet takole: če hočem dobiti še več, moram okrepiti sebe in oslabiti socializem! Mesto pa godrnja, kritizira, dvomi in izgublja perspektivo. Menda ni težko videti in predvideti, da bi taka nesorazmerja, če bi trajala pre-' dolgo in šla predaleč, prinašala s seboj tudi mnoge politične, probleme, da ne rečem nevarnosti. Po objektivni nujnosti so lahko v prvih borbenih vrstah za nove družbene odnose samo oni ročni in umski delavci, ki so se popolnoma vključili v socialistične delovne odnose. Toda oni bodo taki samo pod pogojem (zlasti še sedaj, po desetletni graditvi socializma), da za tako svojo družbeno zavest in družbeno koristno delo dobe tudi odgovarjajočo materialno stimulacijo. Razrahljati politično trdnost teh ročnih in umskih delavcev, zmanjšati njihovo družbeno aktivnost, zamegliti njihovo socialistično perspektivo, optimizem in tudi idealizem — pa pomeni v najboljšem primeru — zavreti razvoj socialističnih odnosov in oslabiti pozicije socializma. Tako nesorazmerje med družbeno zavestjo, aktivnostjo in materialnim stanjem, bilo v okviru skupnosti, podjetja ali ustanove, ali v odnosu mesto— vas, tudi idejno politično kvarno vpliva na vzgojo ljudi. To zlasti pri tistih, ki slabo in malo delajo in tudi malo znajo, vzbuja napačne predstave o socializmu in njegovi morali, razvija socialo in parazitizem, iz česar se rod: mnogo fraz, toda malo dela za socializem! Tiste pa, ki mnogo in dobro delajo in ki so pripravljeni še več delati, pa pasivizira in dezorientira! Ali je mogoče ta nesorazmerja takoj odpraviti? Ne, ni mogoče! Najmanj pa jih je mogoče odpraviti s propagando ali političnimi pridigami. Tu so osnov- ni in odločilni stvarni materialni odnosi, odnosno materialne možnosti. Toda napravili bi veliko oportunistično in politično napako, ako bi mislili in pričakovali, da bodo vse rešili in zadovoljili recimo novi ekonomski ukrepi, ki se pripravljajo na osnovi znanega posvetovanja pri tovarišu Titu. Pri takem stanju stvari kot je danes, spričo mnogih obstoječih mnenj in pogledov, bo treba marsikaj še pojasniti, povedati in dopovedati, ker sicer bodo objektivni ekonomski in progresivni ukrepi marsikje sprejeti drugače kot je njihov pomen in namen. In še nekaj: kljub vsem našim ekonomskim težavam, ki niso ša za nami, in kljub raznim drugim objektivnim faktorjem ne smemo pozabiti še na sledeči objektivni faktor, in ta je: družbeni, politični in .»konomskl razvoj in napredek v desetletju, v katerega stopamo, bo v veliki zavisnosti od aktivnosti in politične zavesti delavskega razreda in delovne inteligence ravno tako, kakor je bil tudi v preteklosti. Ta zavest in aktivnost pa bo v večji zavisnosti od materialna stimulacije, kot je bilo to v preteklosti, ko je neposredni revolucionarni zanos bil izredno močan. To ne pomeni, da revolucionarni zanos delavskemu razredu ni več potreben! Ne, njemu je še potreben, kajti ni pravega borca za nove družbena odnose brez revolucionarnega zanosa, optimizma in pripravljenosti na žrtve! Toda ta zanos, optimizem in pripravljenost na žrtve in samoodpovedi je bila, je in bo vedno v skladu :n določenem sorazmerju s konkretnimi pogoji, razmerami in potrebami. Včasih se to revolucionarno razpoloženje delavca-pro-letarca odraža v tem, da gre v oboroženo borbo na življenje in smrt, kot je bil to primer med vojno; včasih se odraža s tem, da prenaša velike delovne napore za izboljšanje svoje bodočnosti, kot je bilo to v pretekli dobi; včasih pa tudi z direktno in neposredno zahtevo za večji kos kruha in boljši materialni položaj kot ga ima. Proslave Dneva republike na Gcmšksm Nekaj pripomb delavskega z razredno stališča Toda kljub našemu razvoju pa ob desetletnici na žalost še nismo v tako srečnem položaju, da bi na družbena dogajanja pri nas lahko gledali in razmišljali o njih samo z najbolj splošnega, humanističnega stališča. Treba je ostati in stati na realnih tleh sociološke stvarnosti, to se pravi računati in videti moramo tudi določene razredne odnose in specifične elemente teh odnosov. Naš razvoj ni šel stihijno in spontano. Usmerjale in vodile so ga in ga bodo zavestne socialistične sile, odnosno subjektivni faktor. Tu pa je važno vprašanje, kakšen je odnos posameznih slojev družbe, odnosno razrednih elementov, do konkretnih dejstev naše stvarnosti in njenega razvoja. Mogoče bodo komu pozivi na sociološke analize ob desetletnici socialistične republike zveneli preveč starokopitno. Vendar se mi zdi. da niso odveč; ni sicer možno posamezna kla-sično-marksistična stališča vzeti kot recept, toda ne videti razrednih elementov v našem družbenem dogajanju pa je velika praktdeistična napaka. Na primer. koliko naših ekonomskih analiz je preveč ekonomističnih in premalo socioloških. In jasno je, da so gotovi družbeni sloji (delavski razred), ki so bolj zainteresirani za napredek socializma, manj obremenjeni s preteklostjo kot drugi. In narobe! To so znane stvari, ki jih nima smisla tu ponavljati. Spričo take različne zainteresiranosti in aktivnosti v smislu napredka socializma pa je zanimivo vprašanje, v kakšnem razmerju je splošna družbena, recimo socialistična aktivnost z materialno stimulacijo. Nesporno, da se to vprašanje -drugače postavlja v dobi borbe za oblast, kot pa neposredno po prevzemu oblasti, ali pa v naslednjih obdobjih socialistične graditve. V borbi za oblast neposredne materialne stimulacije ni! Cilj in stimulacija je zmaga in po njej nov družbeni red. Prvo obdobje po zmagi je lahko polno raznih okolnosti, ki vplivajo na konkretno politiko materialnih odnosov. Te okolnosti so lahko: splošno politična in mednarodna situacija;* objektivne materialne razmere in stopnja razvoja proizvajalnih sil; socialna struktura; politični odnos sil; zadržanje in aktivnost posameznih družbenih slojev v času borbe itd. Drugače se to poetavlja in vpliva v razvitih, drugače v nerazvitih in zaostalih državah. Zdi pa se. da bi lahko postavili kot pravilo: čim bolj je država, v kateri so prevzele oblast socialistične sile, zaostala, nerazvita In čim bolj so za njo neugodni mednarodno-politični in ekonomski pogoji, toliko večje in težje materialno-stimulativne spremembe je socialistična družba prisiljena napraviti v prvem svojem .obdobju. In narobe; čim bolj je država razvita, čim bolj so ugodni mednarodni pogoji, toliko manjše In lažje so potrebne spremembe na tem področju. Toda, čim bolj socialistična družba prehaja na normalne — evolucijske oblike razvoja, toliko bolj je nujna in razumljiva zahteva, da mora družbena aktivnost in koristnost biti v istem sorazmerju z materialno stimulacijo, to se pravi, od vsakega po njegovi sposobnosti, vsakemu po njegovi zaslugi! Hkrati s to zahtevo pa raste še druga: čim bolj prehaja socialistična družba na normalnejše oblike življenja in razvoja, kar je predvsem znak njenih močnejših materialnih in političnih temeljev, v toliko bolj mora biti tudi tempo razvoja njenih materialnih sil v skladu z materialnim stanjem socialističnih proizvajalcev. Drugače povedano, ta razvoj materialnih sil ne sme biti tako hiter, da bi ogrožal že pridobljene materialne pozicije, predvsem delavskega razreda in vseh tistih, ki stoje v prvih vrstah borbe za socialistične odnose. Aplicirajmo te trditve na naš konkretni razvoj. Kot je znano, smo mi bili ob zmagi zelo zaostala polkolonialna država, s težkimi posledicami vojne In v prilično kompliciranih mednarodnih politično-ekonomskih pogojih. ki so se za nas naslednja leta še občutno poslabšali. Naš ekonomski program, plan in družbeni razvoj je poznan. Druge poti ni bilo. 2e v začetku smo napravili velike spremembe na področju delovnih odnosov in materialne stimulacije. Osnovno, minimalno družbeno povprečje standarda bilo 7^'n hitro doseženo, odnosno dekretirano s sistemom kart In plač. Notranji razpon majhen; spodnja meja je prinašala velike izboljšave tistim, kd so bili v stari Jugoslaviji na dnu; zgornja pa je prizadela mnoge, ki so vendar živeli od dela svojih rok in umskih sposobnosti; prizadeti so na primer: višje kvalificirani «tro- kovnjalcl, dobro kvalificirani delavci in določen del nameščencev. Vsekakor je v redu in prav, da zmagovita revolucija predvsem tistim da izboljšave, ki so bili najbolj tlačeni in obubožani. Administrativni socializem tudi ne more nagrajevati po delovnem učinku, ampak samo po delovnem, bolje rečeno, po službenem mestu, brez ozira na delovno storilnost, prizadevnost in sposobnost. Zaradi tega in pri takih majhnih materialnih sredstvih kot so bila takrat naša, so torej merila uravnilovke neizbežna. Toda ta merila so se v precejšnji meri zadržala vse do danes. In to je slabo. Kar je bilo pred desetimi leti progresivno, danes že zavira progres. Zavira ga ekonomsko in idejno; ekonomsko zato, ker ni dovolj velike stimulacije za proizvodnjo; idejno zato, ker poraja mnogo napačnih politično - moralnih predstav o socializmu in njegovem napredku. Iz tega nastaja objektivno nasprotje na področju socialističnega družbenega sektorja proizvodnje. Iz tega raste ekonomski in politični problem. ' ki v svojih zunanjih !n posrednih pojavnih oblikah dobiva najrazličnejše manifestacije, zahteve, želje, predloge in seveda tudi kritiko in nezadovoljstvo. To nasprotje pa še zaostruje dejstvo, odnosno povzroča novo nasprotje, razmerje med mestom in vasjo. Ce se za družbeni sektor lahko trdi, da večja družbena aktivnost in večja produktivnost ni dobila odgovarjajoče in /.adostne materialne stimulacije, pa v odnosu mesto — vas. lahko trdimo, da je bila zadnja leta družbena aktivnost in socialistična zavest v obratnem sorazmerju z materialno stimulacijo. Ce ugotavljamo, da se je zadnja leta družbeni standard na vasi dvigal, v mestu pa delno padel, to pomeni pri obstoječi konstelaciji družbenih sil in socialistične zavesti, da je materialna stimulacija odhajala iz mesta na vas, čeprav so v mestu naprednejše in aktivnejše socialistične sile. Ne spuščam se v ekonomske faktorje, ki so povzročali takšen razvoj stvari! O njih Je bilo zadnje čase mnogo govora. Njim se do določene meje nismo mogli izogniti in preprečiti njihovih posledic, če smo hoteli izpolniti naš osnovni ekonomski plan. Jaz razmišljam izključno o politični strani in političnih po- rim kulturnim sporedom, ki so Bledicah takega procesa, čeprav ga izvajali sami člani kolektiva. Nova Gorica. 27. nov. Danes in včeraj so na vseh osnovnih šolah in gimnazijah v Gorici proslavljali praznik republike. Po osnovnih šolah in nižjih gimnazijah so bila predavanja o pomenu tega dne. Glavne proslave pa bodo šele na predvečer praznika. Proslave po šolah so bile lepo pripravljene, učenci in dijaki so sodelovali z recitacijami, baletnimi točkami in igranjem instrumentov. Izložbe v Novi Gorici in Ajdovščini ter Šempetru in drugih krajih, so tudi lepo okra.še-in in vsa mesta kažejo, da se primorsko ljudstvo dostojno pripravlja na praznovanje 12. obletnice rojstva naše države. Praznik republike so proslavljali prav tako v naših šolah v Ajdovščini in v drugih krajih na Goriškem. Šolski otroci in mladinci pa bodo sodelovali tudi pri cen- Zaključek Tednr kulture v Mariboru Maribor, 27. nov. Z velikim manifestacijskim zborovanjem na Rotovškem trgu je bil danes slovesno zaključen kulturni teden, ki je bil s svojimi prireditvami zares prepričljiv' dokaz naše prosvetne in kulturne rasti v svobodni domovini. Na zborovanju je govoril predsed-ni Sveta ljudsko prosvetnih društev in Svobod Ivan Regent, ki je v svojem govoru poudaril, da so se naši narodi dvignili ne le iz gospodarske mar-vteč tudi iz kulturne zaostalosti. Po nastopu moškega zbora se je zborovanje zaradi hladnega vremena nadaljevalo v veliki dvorani Ljudske prosvete, kjer so nastopili harmonikarji, mešani pevski zbori in so bila podeljena odlikovanja in priznanja okrog 130 zaslužnim kultur- O. R. Slavnost v tovarni dekorativnih tkanin Ljubljana. 27. nov V počastitev petletnice delavskega samoupravljanja je priredil danes delovni kolektiv tovarne dekorativnih tkanin v Šentvidu — pomembno svečanost. Gostje in člani delovnega kolektiva so si najprej ogledali proizvodnjo, tej pa je sledila slavnostna seja delavskega sveta, na kateri so govorili o dosedanjem delu tovarne in njenih uspehih predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora in direktor tovarne. Ob koncu so soglasno soreieli še resolucije, na-moripno ^ *'edsfi'dr* :>Vn -eini^'5 v p tovarišu Titu, predsedniku ljudske skupščine LRS Mihi Marinku, predsedniku okrajnega odbora ta mestnemu odboru v Ljubljani. Slavnost so zaključili s pest- tralnih proslavah na sedežih občin, ki bodo na predvečer praznika. Na osrednji proslavi v Novi Gorici bo na predvečer praznika govoril predsednik OLO Gorice ir.ž. Karmelo Bu-dihra. Sodelovali pa bodo številni recitatorji in pevski zbor Tovarne pohištva. Vse občine in vse vasi bodo praznovale Dan republike. Poleg tega pa bodo tudi številne fizkulturne prireditve, ki jih bo organiziral Partizan. V Šempetru bo ob tej priložnosti odprta vinska razstava ter bo gostovalo novoustanovljeno gledališče iz Nove Gorica. R. V. Prvi dramski festival v Trbovljah Delavsko-prosvetna društva v Trbovljah so v počastitev Dneva republike in pod pokroviteljstvom Socialistične zveze terena Zasavje organizirala Prvi dramski festival. V času od 23. do 28. novembra se bodo zvrstile dramske predstave: Kralj na Betajnovi, Hvalevredna vlačuga, Ana Christe in Vdova Rošlinka. Dramski festival bo zaključila slavnostna a-kedemija ■"'R. novembra zvečer. -nc Spominska plošča v ptujskem zaporu V ptujskih za-P-orih bodo na pobudo mestnega odbora Zveze borcev odkrili r»a Dan republike spominsko ploščo v spomin na žrtve, ki so jih mučili v teh zaporih v času okupacije. Ptujski zapori so predstavljali v času NOB nekak zbirni center. Tu so zapirali pristaše osvobodilnega gibanja, od koder so Jih pošiljali v zloglasna taborišča smrti ln v Maribor kot talce Na spominski plošči 60 vklesana imena narodnega heroja Jožeta Lacka, njegovega sodelavca Andreja Veršiča, člana osvobodilnega gibanja v ljutomerskem okraju Franca Jesenika in drugih. B. P. Republiški sklad za nerazvite okraje na Hrvatskem Zagreb, 27. nov. Na včerajšnjem zasedanju Izvršnega sveta Sabora Hrvatske so razpravljali o pomoči nerazvitim okrajem na Hrvatskem. Posebna komisija je obiskala okoli 20 okrajev in zbirala podatke. Na današnjem zasedanju so razpravljali predvsem o Liki. Ugotovili 30, da je treba pospeševati živinorejo, ker ima Lika dovolj pašnikov, sajenje semenskega krompirja in proizvodnjo končnih izdelkov lesne industrije, kajti Lika je najbolj bogata lesa, ima pa samo eno tovarno za konin® lesne Izdelke. Sklenili so, da bodo prihodnje leto ustanovili sklad za pomoč nerazvitim okrajem na Hrvatskem. RADENCI Tudi v Ržidencih pripravljajo proslavo Dne/a republike; proslavo pripravlja delavsko pro^rvet-no društvo »Svoboda*. Svečan* prireditev bo na sam praznik ^ zdraviliški restavraciji. 1 A *■»„_ icacjfoo-dec vlade in razpust parlamenta, kar bi pomenilo praktično, la bodo nove volitve po predpisih veljavnega volilnega zakona in da bodo prinesle Franciji več ali manj isti parlament, ki je v zadnjih petih letih vrgel trinajst vlad. Bonn, 27. nov. (Reuter) — Predsednik Zahodne Nemčije Theodor Heuss je sinoči obiskal kanclerja Adenauerja in se pogovoril z njim o nesoglasju, ki se je pojavilo med kanclerjem in člani svobodne sprožil minister Dehler, ki je demokratske stranke. Spor je v govoru prejšnji teden zagovarjal neposredne razgovore s Sovjetsko zvezo o združitvi Zahodne in Vzhodne Nemčije. V krščansko demokratskih krogih so povedali po tem sestanku, da utegne svobodna demokratska stranka iz opozicije izstopiti iz vlade. Južni Vietnam zahteva Sajgon, 27. nov. (AFP) Na kongresu v Sajgonu je »revolucionarni odbor« Južnega Vietnama zahteval uvedbo »resnične demokracije« v Vietnamu. V resolucijah, ki jih je sprejel soglasno, izraža kongres željo, da bi nova re- publika priznala državljanom svobodo zborovanj in govora, izpustitev vseh političnih jetnikov, razen komunistov, neposredno uvedbo ustavodajne skupščine, sestavljene iz zastopnikov vseh političnih struj in verskih skupin Južnega Vietnama, vštevši opozicijske, in ustavo, ki bo predpisovala uvedbo narodne skupščine. izvoljene na splošnih volitvah. Nova Wehnnacht Bonn, 27. nov. (Reuter) Ta teden bo v Andernachu začelo vojaško vežbartje prvih 120 častnikov in podčastnikov nove zahodnonernške vojske. Večina izmed njih je služila v enotah bivše Wehrmacht in so dobili v glavnem iste čina kot so jih imeli ob koncu druge svetovne vojne. Vežbanje častnikov bo trajalo tri mesece, po tej dobi pa bodo prevzeli prve vojake nove zahod-nonemške vojske. PREGLED DELA GENERALNE SKUP5CINE PRETEKU TEDEN Bliže k univerzalnosti Ostali st? še dve nerešeni vprašanji tega zasedanja: razorožitev in izvolitev tretjega člana Varnostnega sveta NEW 1'ORK. 27. nov. (Tanjug). V minulem tednu so v delu Generalne skupščine prevlado vali napori, končati začeta vpra- šanja. V tem je imela precej uspeha. Končano je razpratlja-nje o reviziji Ustanovne listine, sprejet je bil sklep glede posebnega sklada OZN za gospodarski razvoj nerazvitih držav, končana je debata o položaju na nesamoupravnih ozemljih, s dnevnega reda pa so vzeli tudi eno izmed najbolj občutljivih vprašanj — alžirsko vprašanje. Razen tega je komisija za razorožitev končala razpravo o raz- orožitvi, v živahni zasebni dip lomatski dejavnosti pa je pred končno rešitvijo tudi vprašanje sprejema novih članov v Združene narode. LONDON, 27. nov. (Tanjug). — Današnji »Reynolds News« poroča, da utegneta sovjetska državnika Bulganin in Hruščev obiskati Egipt prihodnjo pomlad. NEUCHATEL, 27. nov. (AFP). V okolici Jezera Neuchdtei v Švici je nastopil hud mraz. Temperatura je padla na 27 stopinj pod ničlo. Minuli, deseti teden zasedanja je bil teden vodje indijske delegacije Krešne Menona. Neutrudno je iskal stikov z mnogimi delegacijami in obiskoval njihove seje, trdno odločen, napravite vse, kar bo mogoče za rešitev dveh najbolj bolečih vprašanj preteklega tedna: odstranitve preteklega tedna: odstavitve ga reda in sprejema 18 držav v Združene narode. Ob koncu tedna so mnoge delegacije čestitale Menonu k njegovi vztrajnosti, ki je prinesla vidne sa-ddve. Ko se je včeraj zbral politični odbor, je Menon predlagal, naj bi vprašanje Alžira črtali z dnevnega reda zasedanja, s čimer ne bi izključili možnosti, da pride to vprašanje na eno izmed prihodnjih zasedanj. Njegov predlog je bit soglasno sprejet, nekaj trenutkov zatem pa je prispela iz Pariza vest, da se francoska delegacija vrača na zasedanje. To je bilo osebno zmagoslavje Krišne Menona. Istočasno je delal tudi za ureditev sprejema novih članov. Američani so izjavili, da ne bo- Obsedno stanje na Cipru Izredno ostre kazni za sorazmerno majhne prestopke — Vsa zborovanja razen cerkvenih prepovedana držav Bližnjega Nikozija, 27. nov. (AFP). Guverner Cipra feldmaršal Harding, ki je včeraj razglasi 1 obsedno stanje na vsem otoku, je izjavil, da je bil ta u krep potreben glede na naraščanje »nacionalističnih atent atov, diverzij in sabotaž«. Namen proklamacije, je rečeno v sporočilu, je, da dobi gu- Iskanje Iniciative (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«) LONDON, 27. nov. fPo te lefonu.) Sorazmerno zatišje v Londonu po ženevski konferenci »o mnogi izkoristili za to, da bi lahko in previdno napravili račun in natančneje potegnili mejo med doseženimi uspehi in neuspehi ter iz tega izluščili nauk. Poučeni pravijo, da so obsežna »laboratorijska raziskovanja« končnih postojank Britanije in Zahoda v polnem zamahu tudi po pisarnah Whitehalla. Težko pa bi bilo danes povedati kaj več o tem, kako poteka to delo in kdaj bo končano. Odsevi prvih analiz pa vzlic temu že prodirajo na beli dan. Seveda, z različnim okrasjem in razlagami. Tu je optimistična ravnodušnost in neomajno samozaupanje, ki se opira v glavnem na prepričanje, da je dosedanja zahodna »pozicija sile« prestala preizkušnjo časa .n da se je treba nasloniti samo nanjo, — jo turjevi-ti In varovati. PEKING, 27. nov. Severna Koreja le po sporočilu kitajske časopisne agencije ponovno izrazila pripravljenost nuditi električno ••nergijo nekaterim obmejnim področjem Južne Koreje, ki jo nujno potrebujejo. Prvič jo Je ponudila že pred 11 dnevi, pa Je S.ng Man Rijeva viada ponudbo odklonila. GOSPODARSKE VESTI Zaskrbljenost ameriške tekstilne industrije pred inozemsko konkurenco. — Po vesteh iz ZDA je nek ugledni tekstilni industrij alec obtožil ameriško vlado, da s svojo zunanjetrgovinsko politiko prepušča ameriško tekstilno industrijo tujim interesom »na srebrnem pladnju«. Rekel je, da Japonska in druge države morejo prodirati na notranje tržišče ZDA, kadar koli to žele in da je edini čini- teli omejevanje tega prodiranja vprašanje nj:hove proizvodne zmogljivosti. Izjavil je, da je nmeri.ška zunanjetrgovinska politika preveč neelastična in da Ur* to v korist inozem. poslov- nih krogov ter na račun domačih poslovnih krogov, pri tem pa je ameriški dolar mednarodno plačilno sredstvo. Po njegovem mnenju je edina rešitev sprejetje zakona o reguliranju uvoza inozemskega tekstilnega blaga s pomočjo sistema kontingentov. Zahodnonem. družba »Schell« je v preteklem letu povečala prodajo petrolejskih proizvodov od 1.58 milijonov ton v 1953 letu r.a 1.33 milijona ton. Rafinerije te družbe so predelale 1.34 milijona ton surovega petroleja, ieta 1953 pa 1.44 milijona ton. Dohodki so se lani povečali za 109 milijonov DM na 936 milijonov DM. pa bo vse dobro. Tu je tudi nervozno jadikovanje in občutljiva neodločnost. V takih primerih gre najpogosteje za staro zaskrbljenost, ki se je spričo sedanje sovjetske taktike povečala. Pravijo, na primer, da je Moskva v čedalje boljšem položaju. ker je manj kot Zahod izpostavljena preizsušnjam, ki jih neogibno prinaša čas. Rešila se je, tako pravijo, evropskih skrbi in jih celo pozablja, in je prevzela diplomatsko pobudo na drugem koncu sveta. Ce gledajo s te strani, je londonskim politikom potovanje Bulganina in Hruščeva po Aziji kaj malo všeč. Razkošni sprejemi in vzklikanje sovjetskim gostom po ulicah indijskih mest odmevajo v uradni Britaniji zelo turobno. Le-ta odgovarja na vse to s srdito napisanimi uvodniki v časopisih ali na drug način z jedko ironijo in celo pravo jezo na naslov indijskega predsednika Nehruja In njegove politike. Na prvi pogled bi se vse to dalo lahko razumeti. Vsekakor vse to niti prevečn e preseneča, posebno če vemo, da Britanija nikoli ni imela prevelikih simpatij do političnega nevtralizma Nehru-jevega tipa. Da pa bi videli, kakšni zapleti lahko nastajajo, ln končno, kakšni obrati so mogoči, se je treba spomniti na to, da bosta sedanja dva ugledna potnika po Aziji, katerih misije se Britanija tako boji, v kratkem njena gosta v Londonu. Obisk je že dolgo napovedan. Prilagoditev, ta klasična vrlina britanske diplomacije, bo morala biti zares do dovršenosti popolna, če naj se izogne prevelikim trenjem. Sicer pa poglejmo neko podrobnost, ki dovolj osvetljuje vso kočljivost britanskega položaja. Ko je Bulganin takoj v Delhiju prevalil odgovornost za premajhne uspehe v Ženevi na Zahod, se je čutil Fogeijn Office tako užaljenega. da je po svojem uradnem predstavniku sovjetsko cono 2eneve imenoval čisto hinavščino. Sovjetskim voditeljem zameri, da so z uradnega mesta v državi, s katero ima Velika Britanija prijateljske zveze, poslali politično prekletstvo na Zahod ln Britanijo. Navzlic temu pa Je treba najti pravilno pot. Izjava Foreign Offica je spravila posameznike vzlic vsemu v zmedo. Nekateri parlamentarci so zahtevali včeraj v Spodnjem domu pojasnilo, kako in čemu je bila namenjena ta izjava in kaj bo iz vsega tega nastalo, Toda ta slaba zunanja znamenja niso edino obeležje političnega položaja londonske diplomacije v tem trenutku. Kažejo nam le, s čim vsem se mora sedaj ukvarjati, da bi se čimbolje pripravila na prihodnje dni. Se ni gotovo, če bo del teh priprav tudi potovanje predsednika Edena čez Atlantik, o čemer v Londonu čedalje bolj pogosto govore. Na uradnem mestu o tem doslej niso povedali ničesar. Omejujejo se na pripombo, da rahlo Eisenho-cverjevo zdravje onemogoča takšen sestanek v doglednem času. Zagovorniki nujnega anglo-ameriškega posvetovanja najvišjih utemeljujejo potrebo po sestanku sklicujoč se na svoje analize sedanjih celotnih diplomatskih postojank Zahoda. Pravijo, na primer, da postaja evropski status quo, ki je kot začasna rešitev zadovoljiv, čedalje močnejši vir neprijetnosti, ker se opira na razdeljeno Nemčijo in se potemtakem nadaljuje le kot negotova, trhla stavba, katere temelje že čas sam na sebi čedalje bolj izpodkopava. Boje se, da bi Jo utegnil izpodkopati v škodo Zahoda. Da pa do tega ne bi prišlo, mora Zahod pravočasno nekaj storiitl in se izvleči iz tega »živega blata«, v katerega tira zahodno taktiko ne samo nemška, pač pa tudi evropska ototutlli-vost. A. NenadovU verner vsa pooblastila za ukr epe, ki bi se mu zdeli potrebni za ohranitev javnega reda. N a podlagi tega je Harding izdal že več izrednih ukrepov, ki bodo v kratkem veljavni. Proklamacija o obsednem stanju določa, da bo vsak, pri katerem bi našli orožje, strelivo ali kaj podobnega, obsojen na smrt, vsako dejanje sabotaže na komunikacijah, električnih napravah in vodovodnih napeljavah pa bo kaznovano z dosmrtno ječo. Predpisi o izrednem stanju določajo tudi, da bo veljalo za kaznivo dejanje sleherno spodbujanje k stavkam ali udeležbi pri njih. Hkrati je prepovedano vsako zborovanje. Guverner Cipra feldmaršal Harding je dobil posebna pooblastila, kot n. pr. poobla-oblastila, kot n. pr. pooblastilo, da sme odrediti aretacije brez prejšnjega odloka, da sme omejiti gibanje ljudi, da ima pravico pregnati ljudi, nadzorovati komunikacije, odvzeti premoženje, uvesti policijsko uro itd. Posebni cenzorji za tisk bodo smeli po lastni uvidevnosti prepovedati razpečavanje kateregakoli časopisa, vsak primer neupoštevanja cenzure pa bodo kaznovali z zaporom do treh let ali denarno kaznijo do sto funtov šter-lingov. Prepoved glede zborovanj se ne nanaša na verske obrede in slovesnosti v cerkvah in mošejah. Policija sme tudi izdajati dovoljenja za športne prireditve. VOLITVE V MONACU Monaco, 27. nov. (Reuter). V Monacu so imeli danes volitve za 13 mest v nacionalnem svetu, ki je pravzaprav narodna skupščina Monaca in sprejema proračune in zakone te male sredozemske države, v kateri vlada 32-letni princ Rainier ITI. Na volitvah je sodelovalo 1170 moških volivcev, ker ženske v tej državi nimajo volilne pravice. Kandidati so en komunist, štirje socialisti, dva predstavnika tako imenovane »komunalne akcije« in 13 pripadnikov dvoru naklonjene skupine za socialno akcijo. HONGKONG, 27. nov. (AFP). — Cangkajškove patrolne ladje so ustavile britansko trgovsko ladjo »Corinthias«, ki se je vračala lz Šanghaja v Fu Cu, in jo odvedla □a otok Macu« do nasprotovali sprejemu niti ne države, nekateri pa so se bali, da bi utegnile priti težave glede tega s francoske strani. Črtanje alžirskega vprašanja z dnevnega reda je bilo nekoliko tudi pogoj, da bodo Francoza pridobili za sprejem novih članov. Eno izmed važnih vprašanj pa je ostalo nerešeno tudi v minulem tednu. To je izvolitev ša enega člana Varnostnega sveta. Skupščina je doslej glasovala enaindvajsetkrat, ni pa se mogla odločiti najprej med Filipini in Poljsko, pozneje pa med Filipini in Jugoslavijo. Volitve so odložene na prihodnji teden, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma. Američani so trdno odločeni, podpreti Filipine. Evrena pod vodstvom Velike Britanija pa je prejšnji teden spet dokazala. da hoče podpirati kandidaturo Jugoslavije. Prva kot druga stran imata dovolj glasov, da lahko preprečita dvetretjinsko večino, ki je potrebna za izvolitev v Varnostnem svetu. Do konca desetega zasedanja ostaneta samo še dva tedna. Med tem časom bo treba proučiti še več vprašanj, med katerimi sta važni zlasti dve: razorožitev in sprejem novih članov. Tretje, izvolitev člana Var-■ nostnega sveta, bo lahko rešeno v desetih minutah, če se bodo glede tega prej sporazumeli. Velikanska večina delegacij pa meni, da bo krona desetega zasedanja sprejem novih članov. Vključitev 18 držav v Organizacijo združenih narodov bi približala to organizacijo univerzalnosti. to pa bi bil hkrati največji sklep, ka.r so jih kdajkoli sprejeli Združeni narodi. TUNIS. 27. nov. (Renier). Zastopnik tuniško vlado jo sporočil, da bo njegova vlada bojkotirala vse sprejeme in slovesnosti v zveri s sedanjim obiskom britanskih vojnih ladij ▼ pristanišču Bizerti. Sklep ie bil sprejet v znak protesta zaradi odklnnil-neffa stališča Velike Britanije do sodelovanja tuniške deložacije na kon-terenci Oreanizacije O/N za kmet.|- stvo in prehrano (FAO), ki je bil« te dni ▼ Rimu. Tržaški kalejdoskop TRST, 27. nov. Slovenski vokalni oktet, ki v teh dneh gostuje v Trstu, je s svojim koncertom izbranih slovenskih in drugih pesmi ponovno navdušil tržaške ljubitelje slovenske pesmi. Dvorana »Prvega maja« pri Sv. Ivanu ni mogla sinoči sprejeti vseh, ki bi radi poslušali priljubljene pevce. Oktet bo nastopil ponovno nocoj. Sedanje gostovanje je samo še utrdilo sloves in priljubljenost, ki si ga je oktet že pridobil zaradi dovršenega umetniškega posredovanja slovenskih in tujiih pesmi. Na povabilo generalnega konzula FLRJ v Trstu tov. Mitje Vošnjaka bo oktet nastopil tudi v prostorih jugoslovanskega konzulata na sprejemu ob priliki Dneva republike, na katerega so povabili številne predstavnike javnega življenju v Trstu ter diplomatske predstavnike tujih držav. Vodstvo tržaške federacije Italijanske socialdemokratske stran ke je na sestanku sinoči, ko so govorili o lokalnih vprašanjih, izrazilo mnenje, da naj dobi tukajšnja slovenska manjšina ustrezne prestavnilke v komisijah trgovinske zbornice. Izrazilo je pa svoje nasprotovanje, ker je bil imenovan za predsednika javnih skladišč dosedanji predsednik trgovinske zbornice kapitan Cosulich. Z odhodom ladje »Toscania«, kamor se je vkrcalo okoli 300 Tržačnov — izseljencev za Av-stramijo, se je za to leto zaključilo izseljevanje, nadaljevalo pa se bo prihodnje leto. Samo v prvem polletju leta 1956 se bo, kot predvidevajo, izselilo okoli 2000 domačinov. Po podatkih, ki jih je objavil današnji opozicijski tisk, se je v letu 1955 izselilo v Avstralijo TEL AVIV, 27. nov. ((AFP). — Zastopnik izraelske vojske Je izjavil danes, da so vojaki Arabske legije včeraj v Jeruzalemu ubili znanega izraelskega športnika Jakoba Cohena, ki Je slučajno prestopil demarkacijsko črto. NEW YORK, 27. nov. (AFP). Stalni zastopnik Francije pri Združenih narodih Herve Alphand je dobil od frai ooske vlade navodilo, nnj se vrne v Generalno sknpščino OZN. Francoska delegacija se ne bo vrnila v skupščino pred sredino prihodnjega tedna ia tehničnih razlogov. Predsednik Eisenhovver je potrdil izjavo demokratskega senatorja Valterja Georgea, ki Je dejal da bo zunanja politika ZDA ostala v bistvu ista »ne glede na to, kdo ho zmagal ali propadel aa volitvah leta 1*54«. 4893 domačinov. V glavnem s« izseljuje zdrava, delazmožna mladina ter specializirani delavci. Od leta 1952. do prvega polletja tega leta se je izselilo 7 odstotkov delovne sile v Trstu. Od tega pa se je izselilo največ zaposlenih v industriji (1289 delavcev). Opozicijski tisk v zvezi s tem, ker se bo izseljevanje nadaljevalo, poudarja, da bi samo poživitev tržaškega gospodarstva lahko vrnila tržaškemu ljudstvu vero v boljšo bodčnost, kar bi pa tudi zavrlo ta žalostni pojav izseljevanja. S. L. Jugoslovanski koncert ~ Albaniji Tirana, 27. nov. (ATA) Jugoslovanski violinist Ludvik Pap in pianist Andrija Preger sta prispela v Elbasan, kjer sta priredila koncert. Saud v Delhiju Nevv Delhi, 27. nov. (AFP). Na uradnem obisku v Indiji kralj Saudske Arabije Saud. bo'ostal 17 dni. Na delhijskem letališču so kralja Sauda sprejeli predsednik republike Rajendra Pra-sad, predsednik Nehru in ved visokih funkcionarjev ter diplomatski zbor. i I sir. J SLOfEMSP fOBteEVlUe J 1 ST. m mm *•. NOVEMBRA 1999 Predsednik republike Tito Beograd, 27. nov. Na seji zve-inega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je imel predsednik republike Tito naslednji govor: Tovariši in tovarišice! Predme; tega plenuma Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so naši ekonomski problemi. O teh problemih je bilo v zadnjem času .ge mnogo govora, tako na razširjeni seji izvršnega komiteja ZKJ, kakor tudi na raznih plenumih in konferencah, na političnih in gospodarskih sestankih po republikah itd. Vse te razprave, kakor tudi članki, objavljeni v tisku, so pokazali enotno težnjo v tem, da je prišei čas, da se izvrže gotove izpremembe, ali bolje rečeno, gotovi popravki v našem nadaljnjem perspektivnem planiranju v industriji in gospodarstvu sploh, prav tako pa tudi v odstranjevanju raznih negativnih pojavov in anomalij, tako subjektivnega značaja, kakor tudi onih, ki so posledica objektivnih okoliščin. Menim, da je zelo važno, da se na tem visokem forumu, ki predstavlja večmilijonsko organizacijo delovnih ljudi naše države, obravnavajo vsa najvažnejša vprašanja .naše ekonomike, ker je potrebno, da se ta množična organizacija v najpo-poinejši meri aktivizira zaradi pravilnega izvajanja vseh ukrepov, ki bodo odrejeni zaradi iz-prernemb v našem gospodarstvu. Praksa Je doslej pokazala, da se z zgolj administrativnim postopkom ne morejo učinkovito Izvajati in realizirati razni ukrepi, ki jih odrejajo naše ljudske oblasti. Mnoge doslej izdane zakonske in druge odločbe, so bile pogosto napačno ali slabo razumevane, ker ni bilo zadostnega in pravilnega pojasnjevanja teh zakonskih odločb in raznih ukrepov, tako da so se dogajale zavestne ali nezavestne kršitve zakonov. Tu je posebno važna stroga kontrola nad pravilnim izvajanjem raznih odločb. Zaradi pomanjkanja stroge kontrole so se v preteklosti pogosto dogajale razne za skupnost škodljive posledice, mnogoštevilna izigravanja zakonov, kriminalna dejanja posameznikov in skupin. Zaradi nebudnosti in pomanjkanja množične kontrole se je tudi pripetilo, da so se razni socializmu tuji eiementi vrinili na najbolj občutna mesta v našem gospodarstvu, kjer so nekaznovano opravljal: svoje sovražno koristoljubno delo v škodo delovnega ljudstva. O vsem tem moramo danes tukaj govoriti in bom kasneje navedel nekatere primere. Ustvariti moramo primemo skladnost med težko in in lahko industrijo Ako danes v gotovem smislu menjavamo smer naše nadaljnje industrializacije in investicij v gospodarstvu sploh, potem to nikakor ne pomeni, da smo doslej grešili, ker smo glavno pozornost .posvečali dviganju težke industrije, ki je požirala ogromna materialna sredstva in zaradi česar so zaostale druge panoge našega gospodarstva, posebno one, ki so neob-hoane za izboljšanje življenjskega standarda naših državljanov, — to pa so kmetijstvo, lahka predelovalna industrija itd. Ne, to ni bita napaka, temveč nujna potreoa, ki je biia posledica naše velike zaostalosti v industrijskem pogledu in pomanjkanja materialnih sredstev, zaradi česar se nismo smeli spustiti v gradnjo na široki fronti, namreč zajeti vse panoge gospodarstva, ki bi omogočile naglo dviganje življenjskega standarda naših državljanov. Ker nismo imeli bazične industrije, smo morali predvsem posvetiti pozornost njeni zgraditvi, kajti brez nje ne bi mogli kreniti naprej na široki fronti graditve. Tu se moramo baviti z vprašanjem, ali se je graditev bazične industrije razvijala ekonomično in pravilno. Ne, ni se razvijala vedno pravilno in Je bilo doslej storjenih cela vrsta napak glede porabe že tako omejenih sredstev v povsem druge namene, kakor pa so bili namenjeni. Sredstva, določena ta kapitalno gradnjo velikih objektov so se namreč uporabljala razsipniško za razne neproduktivne namene, tako da so šle milijarde ne v težko industrijo, temveč za razne luksuzne zgradbe in razne druge lokalne potrebe, tako da se je na ta način zavlačevala gradnja velikih objektov. Danes amo prišli ie do te •topnje v graditvi naše težke industrije, da imamo na čem gruditi naprej, bolj počasi in laže. To zahteva tudi neodložljiva potreba našega prebivalstva, da se mu olajša breme, ki ga je doslej nosilo naše delovno ljud-jtvo. To zahteva neodložljiva potreba, da se proizvede čim-prej in čim več sredstev za široko potrošnjo, za oskrbovanje prebivalstva, to zahteva tudi potreba, da se cene prilagbde kupni sposobnosti naših državljanov. Omejene količine sredstev za življenje na trgih povzročajo naraščanje cen zaradi velikega povpraševanja ter po-■aenijo pravi »eldorado« za raz- ne špekulante in brezvestna trgovinska podjetja, ki delajo z raznimi mahinacijami akumulacijo na račun potrošnikov. Kasneje se bom k temu še povrnil. Ali moramo še graditi težko industrijo? Seveda jo moramo, toda bolj počasi in ne takoj vse, temveč postopno, ker imamo še velike neizkoriščene surovinske možnosti v naši državi, zelo bogati raznih surovin, ki Jih bomo izkoriščali takrat, ko bomo imeli sredstva za investiranje zaradi pridobivanja in predelovanja, za kar bo potrebno nadalje graditi težko industrijo v tempu, ki ga bodo narekovale naše materialne možnosti. Sedaj gre za to, da moramo dati prednost onemu, kar bo najhitreje dalo rezultate za povečanje življenjskega standarda in izravnavo naše plačilne bilance. Mora se ustvariti primerna skladnost med težko in lahko industrijo, med industrijo in elektroenergijo. To se mora upoštevati v perspektivnem planu, ki mora biti rezultat analize preteklih pomanjkljivosti in bodočih možnosti. Ker gre za omejena sredstva, s katerimi • razpolaga naša skupnost, bomo morali mnogo bolj skrbeti, da se bodo ta sredstva racionalno porabljala za namene, za katere bodo namenjena. Ne more se vse naenkrat. Ako gre, recimo, za rekonstrukcijo ali razširjenje in obnavljanje sredstev za proizvodnjo, potem se ne sme delati tako, da bi bile investicije tolikšne, kakor da bi gradili novo podjetje. Treba Je skrbeti, da se z manjšimi sredstvi doseže čim hitrejši in čim boljši učinek. Konec mora biti desbrae-stironja v obstoječi lahki Industriji Doslej ne samo nismo mogli graditi dovolj lahke predelovalne industrije za široko potrošnjo, temveč smo dovoljevali, da je prišlo do razmeroma močnega desinvestlranja v že obetoječi lahki industriji. Mnoga naša podjetja so razmeroma zastarela, stroji so dotrajani, stroški proizvodni e pa se povečujejo zaradi tega, namesto da bi se zmanjševali. Taka podjetja morajo sedaj imeti prednost v rekonstrukciji in obnavljanju. Potrebno bo, da se stari in dotrajani stroji zamenjajo z novimi, toda tudi pri tem je treba hoditi postopno glede na naše materialne možnosti. Tu prihajajo v prvi vrsti v poštev stara tekstilna podjetja, podjetja živilske industrije itd. Z razširjenjem industrije ne mislim na nekakšno megalomansko graditev in drago investiranje z uvažanjem mnogih strojev, temveč na izpopolnjevanje in dodajanje nekaterih neobhodno potrebnih novih strojev, zaradi razširjenja proizvodnje, oziroma takih dodatnih strojev, ki so nujno potrebni za osvajanje novih proizvodov, ali pa so potrebni za zamenjavo starih dotrajanih strojev. Nočem tukaj zamolčati dejstva, ki govori, da krivdo za densinvestiranje dela naše industrije nosimo tudi mi sami, ker smo omogočili, da se sredstva za amortizacijo v podjetjih jemljejo samo delno, .temveč včasih tudi v celoti, za nove investicije, za nova podjetja. Sedaj mora biti konec take nepravilne ekonomske politike, ker morajo amortizacijska sredstva ostati v celoti vedno na razpolago podjetju za obnavljanje dotrajanih sredstev za proizvodnjo, ter se v nobenem primeru ne smejo uporabljati za druge namene. Mislim, da se naj odvzeta sredstva za amortizacijo postopno vrnejo podjetjem, ki so v težavnem stanju dotrajanosti, bodisi v obliki kredita ali dotacij, da bi se mogla čimprej obnoviti in da bi mogla rentabilno proizvajati v korist skupnosti. Prav tako bo potrebno mnogo več kooperacije in koprodukcije med našimi domačimi podjetji, vštevši tudi vojno industrijo. S tem se bodo prihranila devizna sredstva za uvoz raznih delov in celih strojev,'ter se bodo na ta način razbremenile naše obveznosti do inozemstva. Doslej je bila navadno zelo pogosta praksa, da so posamezna podjetja nabavljala iz tujine stroje, ki se morejo izdelati v naših domačih tovarnah. Takšna praksa ima za posledico samo to, da se povečuje primanjkljaj v naši plačilni bilanci. Taka podjetja se pogosto izgovarjajo, da so pri nas izdelani stroji ali deli strojev dražji ali slabše kakovosti itd. To najpogosteje tudi ni točno, ker ne smemo pozabiti, da imamo za naš izvoz raznih izdelkov razmeroma velik regres in da se na inozemskem trgu prodajajo ti izdelki, ki nam ustvarjajo devize, zelo poceni. Za takim begom od domačih podjetij v inozemstvo, se skrivajo pogosto razne malverzacije s pomočjo raznih provizij, korumpdranja in drugega, na škodo naše skupnosti, o čemer bo tukaj še govora. Na drugi strani je krivda do gotove mere tudi pri naših domačih podjetjih, ki včasih skušajo dobiti monopolni položaj, da bi laže povečevala cene svojih izdelkov in ustvarjala pretirano akumulacijo, Id ni posledica povečanja produktivnosti dola, zopet v škodo 0 strukturi investicij in lokaciji industrije Problem strukture investicij in lokacije industrije je prav tako važen za naše gospodarstvo. Pogosto se je zgodilo, in take težnje so tudi danes, da v raznih krajih po republikah beže od domačih možnosti in da hoče vsakdo graditi nekakšno po možnosti veliko tovarno ne glede na to, ali ima za to pogoje ali ne, ali take tovarne že obstoje v dotični republiki in v državi sploh ali ne. Navedel bom tipičen primer, kako se premalo skrbi, koliko in kakšna industrija nam je potrebna in ali bodo kapacitete izkoriščene ali ne. Referat za razpravo v centralnem odboru sindikata kovinarjev navaja stanje o naši gradnji kotlov in pravi: »Da bi izvršili obnovo zastarelih kotlov, se naša potrebe gibljejo v bodočih desetih letih med minimalnimi 4500 tonami in maksimalnimi 7500 tonami kotlovskdh naprav. Sedaj zgrajene kapacitete v gradnji kotlov so večje kakor stvarne potrebe v državi. Niso niti izkoriščene v celoti, ker ne delajo v dveh izmenah. Kapaciteta je sedaj 6500 ton. Naš trg zahteva maksimalno 7500 ton, obstoja pa namen povečati jo do 13.000 in 15.000 zadeva ni urejena a tem, ako se bo zgradila kakšna tovarna itd., marveč Je treba računati na to, ali bo takšna tovarna morala uvažati določena surovine za devizna sredstva, ki nam jih zelo primanjkuje. Ali nimamo morda dovolj primerov, da so pogosto nekatera naša podjetja, ld so odvisna od uvoženih surovin, morala zmanjšati proizvodnjo, zaradi česar je kapaciteta podjetja ostala neizkoriščena do 60 odstokov. Slo je pravzaprav za željo, da bi se zgradila velika tovarna, ki bi zadovoljevala vse finančne potrebe dotičnega kraja ali okraja, nekakšna molzna krava za vse potrebe, tako za proračun kakor tudi za razne probleme, vštevši nadalje investicije in podobno. Manija po velikih tovarnah je bila in je še vedno zelo pogost pojav, ni pa bil pogost pojav, da bi odgovorni tovariši v svojem kraju ali okraju proučili lastne možnosti, s katerimi razpolagajo in kar bi najprej in najceneje dalo koristne rezultate. Ni se skrbelo za to, da bi ustvarjali razna majhna podjetja za predelavo tistih kmetijskih proizvodov, ki so v dotičnem kraju. Ni se skrbelo, pa tudi sedaj se še n« skrbi dovolj, da bi davke redno pobirali ln na ta način ustvar- sbsssiJSis Gre samo za to, za kakšna namene se bo to dajalo. Kljub velikim težavam, ki smo jih imeli in ki jih še vedno imamo, ne moremo iti mimo dejstva, koliko so mnoga manj razvita področja s pomočjo vse skupnosti krenila naprej v svojem razvoju. Seveda so tu imela važno vlogo nekateri činitelji, ki so vplivali na dislokacijo naše industrije. Sedaj je že boljši položaj za enakomernejši' razvoj vseh naših krajev in seveda se bo skrbelo prav za on» industrijsko zaostale kraje, ki so morali bitd nujno zapostavljeni zaradi nenormalnega položaja, v katerem je bila naša država v zadnjih letih. Nove investicije noj služijo predvsem za hitrejši notranji razvoj in šele nato za izvoz Kadar govorimo o bodočih investicijah, moramo skrbeti tudi za to, da se bodo te investicije ipredvsem uporabljale za notranje potrebe, namreč za hitrejši notranji razvoj, pa šele potem za proizvodnjo za zunanje trge. Ako bi se usmerili predvsem k industrijski proizvodnji a surovinami, ki jih uvažamo, zaradi izvoza, potem bomo na sedanji stopnji, ko smo še slabi, zelo počasi šli naprej v dviganju življenjskega standarda naših državljanov, ker bi na&l industrijski Izdelki le težko vzdržali konkurenco, ki bi se pokazala na tujih trgih zaradi visokih stroškov proizvodnje, regres pri izvozu pa bi šel na škodo naših državljanov. Te#a ne govorim, ker bi bfl morda proti izvozu, pač pa ca to, ker n* smemo 5skoti Izhoda za izravn a- nj* naš* plačilne bilance samo ■ fzvozom predvsem industrij-i ifi* iadelkov onih vsot, za katera Je na mednarodnem trgu preveč močna konkurenca in za katere moramo uvažati surovine po zelo dragih cenah, zlasti ko dobro vemo, da nas zaradi težkih kreditnih pogojev veljajo te surovine do 25*''« nad svetovnimi cenami. Jaz sem za to, da se gradi predvsem in pospešuje industrija, ki predeluje razne surovine iz naših lastnih virov, ker je mnogo bolj rentabilno izvažati končne izdelke, kakor pa surovine v velikem obsegu in po nižjih cenah. V bodoče se moramo usmeriti na iskanje novih možnosti izvoza tudi kmetijskih pridelkov, zaradi česar se mora posvetiti večja pozornost tudi pospeševanju proizvodnje onih proizvodov, ki presegajo naše lastne potrebe, tu pa prihajajo v poštev tudi predelave naših kmetijskih pridelkov itd. To dokazuje, da imajo mnogi naši zaostali kraji prav tako velike možnosti, da bi z malimi investicijami zboljšali in predelovali razne kmetijske pridelke. za katere imajo na svojih področjih pogoje za gojitev. Ce hočemo dvignili standard, moramo povečati storilnost Reševanje vprašanja produktivnosti dela in stroškov proizvodnje je pri nas še vedno v povoju. Vzroki niso samo v objektivnih težavah, n. pr. v zastarelih sredstvih za proizvodnjo v starih podjetjih, temveč so mnogo bolj subjektivnega značaja, ker imamo tudi najbolj sodobna opremljena nova podjetja, pa produktivnost zopet ni na tisti višini, na kateri bi morala biti, ker so stroški proizvodnje tudi v takih modernih podjetjih še vedno visoki. V čem je tu stvar? Mislim, da Je v nezadostno pravilni in učinkoviti organizaciji proizvodnje, v pomanjkanju dovolj strokovnih kadrov, v prenatrpanosti podjetij s delavci-polkme- ti, ki dajejo zelo majhen učinek itd. Taka nizka proizvodnost dela, ki se. odraža v visokih stroških proizvodnje, ne zadeva le potrošnikov izven podjetja, temveč tudi delavce v podjetju ‘same, ker skušajo taka podjetja ustvariti dobiček, ne z zmanjšanjem stroškov proizvodnje, temveč z umetnim dviganjem cen izdelkov, kar mora potem neizogibno vplivati na življenjski standard vseh državljanov, razen seveda raznih špekulantov. Ko danes govorimo o potrebi zmanjšanja stroškov proizvodnje, ne deiamo tega zaradi nekakšne naše težnje, da bi na ta način prišli do večje akumulacije, do možnosti za večja investicije. Ne, temveč v prvi vrsti zaradi nujnosti zboljšanja življenjskega standarda, z ustvarjanjem zadostnega potroš-nega blaga po cenah, ki ustrezajo kupni moči naših delovnih državljanov. S proizvodnjo zadostnega potrošnega blaga in z zmanjšanjem stroškov proizvodnje se bo mnogo laže onemogočalo umetno dviganje cen in razne špekulacije, o čemer bom še govoril. Naši delovni ljudje so se namreč tudi sami doslej prepričali, ker je to potrdila praksa, da ja v pogojih pomanjkanja potrošnega blaga iluzorno vsako povečevanje plač, s katerimi bi se hotelo zboljšati življenjski standard, ker povzroča vsako povečanje plač povišanje cen, in sicer pogosto v večj.i meri, kakor pa so bile povečane plače. Glede na to je ključ rešitve v proizvodnji sploh, zlasti pa v tovarni pri onih, ki razpolagajo s sredstvi proizvodnje in organizacijo proizvodnje. Vse negativno, kar povzroča zmedo izven proizvodnje, se bo moglo laža preprečiti, in ako bo potrebno, tudi po administrativni poti. Potrebne so spremembe v gospodarskem planiranju ton.« Nadalje j* rečno: »Ni opravičeno, da izdeluje Seat podjetij v Jugoslaviji kotle, medtem ko imajo mnogo bolj razvite države manjše: Avstrija na primer ima dve podjetji, Italija 3, Francija 3 itd. Na ta način razsipavamo naše sile in investicijska sredstva.« Na desetem plenumu Centralnega odbora sindikata živilske industrije 30 bile navedene možnosti in potrebe za izpopolnitev in rekonstrukcijo živilske industrije ter je rečeno: »Izdelujejo se ati pa so že izdelani načrti in investicijski elaborati za tri nove tovarne sladkorja, in sicer v Bitolju, Ormožu in Kovinu. Pa tudi drugi okraji reflektirajo na zgraditev tovarne sladkorja. Stroška za te tri tovarne bi znašali okoli 12 milijard dinarjev. Medtem pa more naša industrija sladkorja s sedanjimi kapacitetami brez težav predelati 140.000 vagonov sladkorne pese in izdelati 17.000 vagonov slad- • kor j a, kar približno ustreza naši sedanji potrošnji — Tu gre samo zato, da‘se obnove kotlarne, da se izvrši rekonstrukcija obstoječih tovarn ter mehanizira iztovarjanje pese, za kar je potrebna le poldruga milijarda investicijskih sredstev.« Ti primeri zelo dobro kažejo kratkovidnost in nerazumevanje naših potreb in možnosti. Ne gleda se na to, ali so sredstva ali ne, pač pa se dogaja, recimo, da ima kakšen odbor na razpolago 20 do 30 milijonov gotovine in da začne s tem graditi veliko tovarno ali drug objekt (navadno brez Izdelanega načrta), ki bi veljal, ako bi ga zgradili, sto in sto milijonov, pa tudi milijarde dinarjev. Kje so sredstva za to? Seveda se na ta način republika ali federacija postavlja pred izvršno dejanje, toda oni ne moreta dati tolikih sredstev na razpolago. Ali pa so, kar se je doslej pogosto dogajalo, republike ali federacija dajale", da ne bi propadla že vložena minimalna sredstva, od onih sredstev, ki so bila določena za druge potrebe, predvidene s planom ter se je na ta način zavirala zgraditev važnih ključnih in drugi objektov. To je pomenilo iti v širino mimo plana in na ta način silno obremeniti ie tako omejene materialne možnosti. Razen tega se mora pri tem upoštevati, da jala proračunska sredstva Itd. Sele, kadar se prouče in skušajo izkoristiti vse lastne možnosti, se je mogoče 3 pravico obrniti do republike ald federacije za dodatna sredstva, s pomočjo katerih bi se pospešil razvoj dotičnega kraja. Seveda smo tudi sami skrbeli in bomo v bodoče še bolj za nerazvita področja. Toda tudi tu se kaže nepotrpežljivost, ki pomalem presega mero in dobiva včasih značaj lokalnega šovinizma. Pozablja se, da mi še nismo tako ekonomsko močni, da bi mogli zajeti vse zaostale kraje naenkrat in gra* diti razna zelo draga podjetja, ki pogosto nimajo nobenih objektivnih pogojev za rentabilnost. Obstoji namreč težnja, da se gradijo velika in draga podjetja tamkaj, kjerr ni nobenih pogojev za rentabilnost, kjer ni niti surovin, niti transportnih možnosti in niti kadrov. Z eno besedo, graditi želijo tovarne, ki bodo dolgo časa breme za vso skupnost. Medtem pa se morajo tovarne graditi tamkaj, kjer je največ pogojev za rentabilnost, korist od te rentabilnosti pa morajo imeti vsi, tudi zaostali kraji za svoj nadaljnji »razvoj in zboljšanje življenjskega standarda. Ne mislim oporekati potrebi, da bi se v zaostalih krajih ustvarili pogoji za morebitno graditev tovarn. Ako so n. pr. v kakšnem gospodarsko zaostalem kraju surovine, pa ni železnic in transporta sploh, bo skupnost najprej omogočila, da se usposobi transport, oziroma da se zgra-de komunikacije, nakar se bodo šele gradile tovarne,, za katere so surovine na dotičnem področju. Za sedaj še nimamo sredstev, da hi vse to delali v istem času. Pri tem moramo iti postopno in upoštevati naša materialna sredstva. Na drugi strani moram ugovarjati tistim tovarišem, fei delajo v gospodarstvu in pri planiranju in ki so v novem načrtu vzeli .pri ustavljanju in skrajševanju investicij vse republike pod isti kriterij in niso skrbeli za to, da se n. pr. Makedonija ne more uvrstiti v isto vrsto z ostalim; bolj razvitimi republikami. Akr že ne moremo dati več v sedanjem položaju za razvoj te republike, ji ie manj smemo Sedaj M M hotel v zveri a tem, kar sem že prej govoril, zadržati, ob vprašanju našega predvidenega nadaljnjega gospodarskega razvoja. Hočem namreč povedati nekaj • potrebi nekaterih izprememb v planiranju nadaljnjega razvoja našega gospodarstva. Najprej bi hotel poudariti, da m pri teh izpremembah ne smemo zaleteti v nekakšno dTUgo skrajnost, da se moramo tega lotiti 1 veliko resnostjo in da moramo dobro proučiti vse elemente naših možnosti in nemož-nosti. Slabost d08edanjega planiranja je bila prav v tem, ker se niso dovolj študijsko lotiti tega dela, ker so delali v pisarnah z matematičnimi poenostavljenimi računicami, in to so jemali kot podlago za izdelavo perspektivnega plana* niso pa delali na podlagi budnega spremljanja vsakdanje prakse v našem gospodarskem življenju in na podlagi temeljite analize vseh pomanjkljivosti ter pozitivnih elementov v pretekli dobi.. Več so se upoštevale posledice kakor vzroki, vkolikor pa so se upoštevali vzroki, 60 se jemali enostavno, omejeno in togo šablonsko. Predlogi tn ubkrepi, ki so bili odrejeni zaradi odstranitve nekaterih slabosti in pomanjkljivosti v gospodarstvu, so bili pogosto vzrok še večjih slabosti in napak. Ne bi se hotel spuščati v razne podrobne primerjave, vendar pa moram omeniti, da sta togost in šablonizem prevladovala v odrejanju in izvajanju raznih ukrepov. Zakaj je bilo tako? Zato, ker pri pl aro ran ju in odrejenih ukrepih v zvezi z njim niso dovolj vsestransko analizirati, ali ne bo to razen pozitivnih rezultatov dalo tudi negativne — in zakaj. Nočem dolžiti samo planerje, ne, krivda je na nas vseh, ker smo prepočasi odstranjevali in popravljati razne slabosti, ker smo prenaglo sprejemali razne plane, ki jih sami nismo dovolj proučili in popravili pred njihovim uveljavljenjem. Ko govorim o površnem planiranju, moram reči, da vsebuje tudi sedanje gradivo za družbeni plan za leto 1956 in v skladu s tem tudi perspektivni plan nekatere take slabosti. Tako se n. pr. v gradivu za leto 1956 govori, da je eden izmed razlogov za povečanje stroškov proizvodnje nastal zaradi prevelikega števila delavcev v mnogih podjetjih (kar Je točno), vendar pa je na drugem mestu rečeno, da bo zaposlenih okoli 25.000 novih delavcev kljub zmanjšanemu planu industrializacije. Zakaj se nič ne govori o tern, koliko Je danes preveč delovne sile v podjetjih, ki podražujejo stroške proizvodnje in ki naj bi se premestila v podjetja, kjer potrebujejo nove delavce, ali pa bi se izkoristila v kmetijstvu? Ali se ve, kakšen finančni učinek bi se dosegel, ako bi se prenatrpana podjetja razbremenila? To se »ploh ne ve, ker se na tem tudi nič delalo ni. O rekonstrukciji in razširjanju zastarelih in drugih podjetij se prav tako govori samo vzporedno. Ali je znano, koliko takih podjetij je v posameznih republikah in v vsej Jugoslaviji — in kolikšna sredstva bi bila potrebna za njihovo obnovo? Dvomim, da je znano, vendar pa je to najlaže dognati, ker ta podjetja tudi sama stalno trkajo na vrata pri nas in pri bankah zaradi kredita, toda najbolj pogosto brezuspešno, ker se gleda samo na nove investicije velikega obsega, ne vidi pa se, kako bi tudi z majhnimi sredstvi in zelo naglo dosegli velik učinek. Treba je takoj začeti zbirati podatke o vseh takih zastarelih podjetjih in o tistih, ki bi se z majhnimi .investicijami mogla koristno in naglo razširiti. Seveda bosta tu potrebna kontrola in preverjanje strokovnjakov tudi na mestu samem glede upravičenosti predloga za razširjenje in obnavljanje podjetja, da ne bi zopet nastale zlorabe pri investiranju in razsipanju novih sredstev oziroma da bi sa pod pretvezo razširjanja ne bi gradila megalomanska poslopja in nova podjetja. Pri nas je menda že pravilo, da se gradijo ogromne in drage stavbe tudi tamkaj, kjer to ni potrebno. Redkokje boste našli, da ljudje oziroma investitorji gradijo skrgmne stavbe, kjer je to mogoče za normalno razvijanje proizvodnje, temveč grade navadno luksuzno in drago. Treba je pogledati, kako delajo to v drugih, tudi najbolj razvitih državah, kakor n. pr. v Ameriki, Angliji itd. Tam boste našli pogosto zelo skromne naprave, pa celo barake,’ v katerih se razvija proizvodnja — in to je zares rentabilno. Mislim, da je treba tudi v socialistični državi, kakršna je naša, skrbeti za ceneno gradnjo in rentabilnost, zlasti ako je znano, da nam zelo primanjkuje materialnih sredstev. Zidovi in monumentalnost ne omogočajo zboljšanja standarda Niso zidovi in monumentalnost, to kar omogoča zboljšanje življenjskega standarda, pač pa to, kar se doseže s sredstvi za proizvodnjo. Menim, da je pravilno, ako zvezni in republiški sveti ustanovijo posebne komisije, ki bodo proučile vsa gradbišča tovarn in podjetij ter točno ugotovila stroške za zgradbe, stranske in one, v katerih bo tekla proizvodnja. Glede na to je prva naša dolžnost in potreba, da ukrenemp vse za varčno grajene, da ustavimo nadaljnje desinvestiranje v naši industriji, v transportu itd., potem pa moremo šele govoriti o novih investicijah, o novih podjetjih. Želel bi postaviti tu vprašanje, zakaj so bili nekateri veliki ključni objekti pogosto tako pozno dograjeni, oziroma zakaj s« jim j« rok zgraditve toliko- krat podaljšal in zakaj so bila pogosto potrebna mnogo ve£j^ sredstva, kakor so bila določena po planu. Odgovore na to bec&e našli skoraj povsod, kjer gradijo tovarne. Videli boste drage :n predimenzionirane velike razne postranske zgradbe, veličastna luksuzna upravna poslopja — kakor n. pr. v Ložnici pri tovarni viskoze, v Zenici, v Bo-gojnu itd., itd. Videli boste nove hotele, domove in druge zgradbe, ki so požrie milijarde, glavni objekt — tovarna pa je zastala v gradnji in je bila. vaba za dobivanje novih sredstev. Skušali so končati vse do zadnje podrobnosti s cvetjem na oknih, ne pa, da bi se postavil objekt toliko na noge, da bi mogel začeti proizvodnjo tudi brez polne kapacitete in da bi se potem sam nadalje izpopolnjeval ter urejal razne upravne in druge zgradbe. Nam v sedanji fazi, ko nam primanjkuje materialnih sredstev, niso potrebne tovarne, ki bi biti spomeniki dobe, temveč zgradbe, ki bodo čim cenejše in ki bodo naglo dale izdelke. Pri nas imamo inženirje, projektante in. arhitelke, ki se sploh ne menijo za stroške svojih načrtov, temveč se žele ovekovečiti z nekakšnimi posebnimi, toda dragimi načrti objektov. Na razširjeni seji Izvrš. komiteja ZKJ sirno razpravljali tudi o potrebi nekake revije dosedanje smeri planiranja v naši industrializaciji. To se je zgodilo enostavno zaradi tega, ker je bil plan dosedanje industrializacije prenapet in ni več ustrezal našim materialnim možnostim, kar je predstavljalo vse večje breme ter ogrožalo sedanji življenjski standard naših delovnih državljanov, in na koncu, ker smo doslej prišli tudi v gradnji bazične industrije že tako daleč, da moremo nekoliko laže in počasneje nadaljevati nadaljnji razvoj naše industrije. Mi ne moremo samo, temveč tudi moramo sedaj popraviti enositra-nost v investicijah in posvetiti več pozornosti lahki predelovalni industriji za potrebe široke potrošnje. Na drugi strani moramo zmanjšati Investicijska sredstva, zlasti devizna, ki obremenjujejo našo že tako pasivno plačilno bilanco, oziroma naše obveznosti v inozemstvu. Vse to velja za sedanjo dobo, dobo naših težav, v katere nismo zašli po svoji krivdi, temveč zaradi objektivnih okoliščin. V tej do* bi moramo vskladiti proporce med lahko in težko industrijo, potem pa bomo v nadaljnji industrializaciji morali upoštevati te proporce. In prav sedaj, ko se lotevamo ukrepov zaradi odstranitve neenakomernega razvoja v industriji, namreč disproporcev, bomo laže v zvezi s potrebo graditve lahke predelovalne industrije postopno odpraviti tudi neenakomernost razvoja na zaostalih področjih v Jugoslaviji, ki imajo možnost pospeševati lahko predelovalno industrijo, St. 17« — aa. novembra 1953 j SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 5 o gospodarstvu Jugoslavije (Nadaljevanje s 4. strani) ki bo mnogo prej dala finančni učinek, kakor pa bi ga dal kak velik objekt, 4ci bi ga morali sedaj, ko so materialni možnosti slabe, graditi dalje časa. S tem ne mislim reči, da ni treba tudi v bodoče graditi ve-.kih objektov tamkaj, kjer so zanje pogoji, kakor n. pr. železarna v Makedoniji itd. 0 graditvi novih objektov n dograditvi nedokončanih Meni se zelo čudno zdi, ker so sedaj pri izdelavi novega plana, prilagojenega potrebam za zmanjšanje investicij, prešli v drugo skrajnost in predlagajo enostavno pavšalno, brez kakšne globlje analize, ustavitev na-ialinje gradnje nekaterih ob-•ektov, katerih zgraditev je ne-obhodna in je že razmeroma nrecej napredovala. To poudarim zaradi tega, ker se zopet niso tega lotil! resno, da bi ■.šli nekakšne srednje realne možnosti, s pomočjo katerih bi mogli nadaljevati smer nadalj-industrializacije, prilagojeno -ašim materialnim možnostim n potrebam zboljšanja življenj-kega standarda delovnih ljudi aSe države. S takim reševa-.'em tega vprašanja se zdi, kamr da se hoče doseči vse ali nič. Hotel bi pou_dariti svoje mnenje, da se sedaj ne more po- staviti vprašanje, «11 bomo dokončali podjetja in objekte, ki so neobhodno potrebni našemu gospodarstvu in ki ne zahtevajo preveč deviznih in drugih sredstev. Tukaj J« treba postaviti zadevo takole: 1. Novih velikih objektov ne bomo letos začeli graditi. 2. odgoditi gradnjo objektov, ki so šele začeti in niso kritični za sedanjo fazo v razvoju našega gospodarstva, gradbišče pa konservirati. 3. Podaljšati rok gradnje za podjetja, ki zahtevajo velika sredstva. 4. Objekte, ki so pred dograditvijo, čimprej usposobiti za proizvodnjo in ne čakati, da bi bilo vse stoodstotno končano, temveč prepustiti nadaljnje razširjenje ln dograditev podjetju samemu. Največjo pozornost je zlasti treba posvetiti temu, da se že ustvarjene kapacitete čim popolneje izkoristijo in da se izkoriščajo do maksimuma, kakor sem že rekel, možnosti kooperacije med podjetji, vštevši tudi vojna. O vsem tem je treba napraviti podrobno analizo ter predložiti predlog oziroma izdelati glede na to perspektivni plan. Toda glede vsega tega mislim, da morajo imeti prednost ona podjetja, ki bodo uporabljala popolnoma ali po večini surovine iz naših lastnih virov, ker ne zah- teva samo kapitalna gradnja deviznih sredstev za opremo, temveč tudi predelava uvoženih surovin zelo obremenjuje našo plačilno bilanco. Vsi ti ukrepi, ki Jih sedaj pod-vzemamo, imajo za cilj: olajšati breme našim državljanom, uravnotežiti našo plačilno bilanco, ustvariti enakomernejši razvoj v našem gospodarstvu z odstranjevanjem disproporcev med težko in lahko industrijo za po-trošno blago. Tako n. pr. že obstoji občutna disproporčnost med industrijo in elektroenergijo v škodo zadnje. To je vsem vam dobro znano, ker so zaradi pomanjkanja elektroenergije letos in lani pogosto stale ali pa samo delno obratovale mnoge naše tovarne in je naša skupnost na ta način utrpela milijarde in milijarde škode. Vse te probleme je treba dobro proučiti in potem po možnosti izvesti najbolj realne in učinkovite nove gospodarske ukrepe. Poudarjam, da ti ukrepi, k! sem jih prej poudaril, ne bodo vsi trajnega značaja, ker ne menjajo naše smeri v potrebi nadaljnje Izpopolnitve i težke industrije i elektroindustrije, ker brez tega ne moremo ustvariti socializma v materalnem smislu te besede. To bo samo časovno omejen oddih, ki nam bo omogočil zbrati nove sile za še močnejše ali lažje korakanje naprej v našem razvoju. drugih pod j etj ih podvzetd ukre- in sugestije. Zame so važni re- pi, da se z različno pomočjo, tehnično, organizacijsko, znanstveno in drugo, pokaže kmetom proizvajalcem v praksi, na kakšen način bodo laže In več proizvajali, tako v svojo korist, kakor v korist skupnosti. Tukaj lahko zelo veliko vlogo odigrajo razne zadruge, ki morejo in morajo biti primer za pospeševanje kmetijstva. Jaz mislim, da so tovariši v Hrvatski pa tudi v Sloveniji dosegli v tem pogledu doslej v kratkem času zelo lepe uspehe. Z zanimanjem sem bral elaborat tov. Bukoviča, ki mi ga je na mojo zahtevo poslal, da bi videl, na kakšen način so bili doseženi ti uspehi v kmetijstvu. Prepričal sem se, da je to zelo preprosta stv&r, samo jo mora nekdo vzeti v roke In hoteti in znati Izvesti. Tukaj pa je bilo te nove metode v kmetijstvu mogoče izvesti, ker so osebno najvišji voditelji, kot n. pr. tov. Bakarič in drugi dajali pobudo zultati in ne samo neko abstraktno teoretiziranje. Mislim, da ne bi bilo slabo, temveč obratno, da se dosežene Izkušnje v Hrvatski ih Sloveniji začno smelejše uporabljati po vseh ostalih republikah, kjer so pogoji bodisi za to bodisi za ono kmetijsko kulturo. Kadar berem gradiva o perspektivnem pianu in planu za leto 1956, vidim zelo slabo perspektivo za naše kmetijstvo, ker se procentualno povečanje v kmetijstvu pričakuje za največ 10% na leto, čeprav se določajo zelo velika sredstva. Pri tem se v planu vedno upošteva preteklo povprečje, dobljeno od rezultata primitivnega načina kmetij, proizvodnje. Govori se o dežju, o soncu, o vseh mogočih elementarnih nezgodah, ne govori pa se o tem, kako naj bd se vsaj deloma omejilo učinkovanje elementarnih sil. Govori se na podlagi dolgoletne primi- tivne izkušnje, ne govori pa se o ustvarjanju nove, napredne socialistične izkušnje v kmetijstvu, o naprednih agrokulturnih ukrepih in novem načinu obdelovanja. Smatram za zelo važno zadevo način učinkovitega kreditiranja v kmetijstvu, ker mislim, da dosedanji način kreditiranja po Narodni banki ni dober in učinkovit — in sem mnenja, da je treba ustvariti posebno kmetijsko banko in njene podružnice, ki bodo mogle bolj pravilno ocenjevati potrebo dovoljevanja kreditov za pospeševanje kmetijske proizvodnje in bi se kmetje tako bolj interesirali za nalaganje prihrankov. Ako vzamemo zadevo dobro v roke ln razen dajanja kreditov izvršimo tud! vse druge ukrepe, verujem, da bomo v petih letih dosegli vsaj na nekaterih sektorjih v kmetijski proizvodnji stoodstotno povečanje. O ZUNANJI kmetijstvo in vloga zadružništva Naj večjo skrb v skoro vseh "nih letih nam je povzroča-kmetijstvo, ki zaostaja zaradi »je zaostalosti daleč za Indu-;o glede ustvarjanja narod-ta dohodka in predstavlja za - stalen problem zaradi pori elementarnih nezgod in majhne proizvodnje. Po pokih Zveznega statističnega -ada je bilo leta 1954 ustvarjena v industriji 42.7‘V’o, v kme-:ru pa samo 26,6°/o narodne-dohodka. Za to je več vzro-Najglavnejši je zapostav-.nje pospeševanja kmetijstva, igl vzrok je pomanjkanje hanizacije za kmetijstvo, kaj-:o, kar je bilo do vojne, je i’.o uničeno, ali pa je dotrajano, 'abava kmetijske mehanizacije umetnih gnojil v večjem ob-gu iz tujine je bila nemogoča radi pomanjkanja deviznih t.-.-dstev. Kmetijstvo je moralo čaka*- na našo lastno industrijo tj je prišel čas, da se da !• iost kmetijstvu. eda tudi tu ne prihajajo v ■ kakšne ogromne investi--. Potrebno bo, da se tudi tu čim skromnejšimi sredstvi in rn hitreje doseže dober učinek. govorim o ogromnih investi-■sh. mislim na to, da se ne bi puščali v kakšna velika melio-irijska in irigacijska dela itd., - bi trajala leta, preden bi dala dove. Gre za to, da se inve-—ajo sredstva tamkaj, kjer ■do dala najhitreje rezultate. 'udi tu moramo iti naprej po-■pno. toda mnogo hitreje ka-»r doslej. Kadar dajemo, in dali bomo •*eč investicij kmetijstvu, mo--srno vedeti, za kaj dajemo in ■ca.' bo imela od tega skupnost. Tako smo tudi doslej n. pr. lajali sredstva za kmetijstvo, ieprav ne dovolj. Vendar pa to n: dalo rezultatov, ki bi se mo-£1-. pričakovati. Tudi tu se niso racionalno izkoriščala sred-■u-.-a. o čemer najbolje pričajo naša državna kmetijska posestva. med katerimi še vedno nvno-ga niso rentabilna, čeprav majo mehanizacijo in drugo. Tu gre za slabo organizacijo, ra neznanstveno obdelovanje remije, za visoke stroške proizvodnje zaradi majhne delovne storilnosti, prenatrpanosti in drugega. Prav tako se ne more -ečiti, da naša skupnost ni podpirala zadružni ln privatni sektor. Podpirala Ju je po možnostih s krediti, regresi, odpisovanjem dolgov itd., Vendar pa tudi tu ni bilo -onega učinka, k; bi se po pravici mogel pričakovati. Tudi tu se £e dogajalo, kar se dogaja pri dajanju s-edstev za industrializacijo oziroma za kapitalno gradnjo določijo se namreč ln dajo tolikšna in tolikšna sredstva, naprej pa se ne skrbi, kako ln za kaj se bodo porabila. Poleg materialnih sredstev je v kmetijstvu potrebna tudi si*ol:ovna in organizacijska pomoč Mislim, da je pri kmetijstvu zelo važno, da se da poleg ma-t-rialnih sredstev tudi strokovna ln organizacijska pomoč. Kakšne posebne koristi -moremo imeti, ako damo denar, mehanizacijo in drugo, kmetovalec pa dela še dalje po stari navadi z vsemi podedovanimi konservativnimi, neznanstvenimi pojmovanji? Kmetijstvo zahteva uporabo znanstvenih pridobitev. Tudi kmetijska proizvodnja zahteva kakor industrijska neprestano proučevanje- raznih možnosti ln uporabo znanstvenih metod ter izpopolnjevanje nsčdna obdelave. Ali so ori nas morda boniteta zemljišča ali atmosferske razmere slabše kakor n. pr. v severnih in drugih »vropgkih državah? Mislim, da kmetu pritegniti tega človeka čimbolj nase in pridobiti njegovo zaupanje. Individualni kmet se ne upira delovnim zadrugam zaradi njihovega socialističnega značaja, temveč zaradi materialnih koristi, ker misli, da bo izven zadruge bolje živel. Cim pa se bo prepričal, da žive kmetje bolje v zadrugah, bo stopil vanje. Za sedaj imamo razen delovnih in splošnih tudi druge zadruge. Na zadruge prenašamo odkupovanje kmetijskih pridelkov od individualnih kmetov in delamo to zaradi tega, da bi onemogočili razne špekulante, ki navijajo cene kmetijskih pridelkov na račun potrošnikov. Ce tolikšno upanje polagamo na zadruge, potem si po pravici obetamo, da bodo one zares častno izvrševale to svojo funk- niso, temveč, da je pri nas boljše eno in drugo. Vendar pa je v mnogih teh državah pridelek na isti površini večji za dvakrat do štirikrat kakor pri nas. Zakaj je tako, sem prej povedal. Govori se stalno o potrebi intenzivnega obdelovanja * v kmetijstvu, toda ljudem ni znano, v čem je ta intenzivnost. Globoko sem prepričan, da se moramo tudi mi sami mnogo bolj zanimati za znanstveno :n strokovno pomoč v kmetijst/u. V novem planu za leto 1956 se določa za kmetijske Investicije povečanje za 65"/« v primerjavi z letom 1954. V zvezi s tem mislim, da je to prvič preveč za naše sedanje možnosti in drugič, ničesar ni povedano, komu in zakaj se bo dalo ln kakšen bo učinek za skupnost. Treoa je točno proučiti, kje in kako se bodo najbolj racionalno porabila ta sredstva, da bi dala čim boljši učinek, toda za to je treba zagotoviti dobro kontrolo in vsestransko pomoč. Ker smo v težavnem pre-hranbenem položaju, smo mislili, da bomo to zadevo nekako uredili z ustvarjanjem delovnih zadrug, pa smo se zmotili. Nismo upoštevali dovolj raznih zelo pomembnih činite-Ijev, ki so imeli in še vedno imajo zelo važno vlogo na vasi. _________ ______ Ne mislim tu navajati vse ela- jetija ln podobno. Takšna pot bi bosti, ki so se pokazale pri dosegla samo nasprotni učinek Naša zunanja trgovina Je preživela razne faze razvoja, od strogo centralizirane v začetku in pod kontrolo ustreznih organov, pa do pretirano decentraliziranih in brez potrebne kontrole v sedanji fazi. V začetku je država opravljala kontrolo po upravi za zunanjo trgovino v ministrstvu za trgovino in preskrbo, leta 1946 pa je bilo ustanovljeno ministrstvo za zunanjo trgovino, ki j« obstojalo do leta 1951. Toda že leta 1947 se je povečavalo število izvoznih podjetij ln začela se je gotova decentralizacija ter razširjenje mreže s prenašanjem pravic na republike ln njihovim večjim angažiranjem. Seveda jo centralistično upravljajne zunanje trgovine imelo svoje slabe strani ter je predstavljajo oviro za živahnejšo in vsestransko zun. trgovino. Devize so se navadno odvzemale vse, ali pa se je prepuščal samo neznaten odstotek podjetjem, ki na ta način niso imela dovolj izpodbude za ojačenje izvoza in podobno. Z decentralizacijo in ukinitvijo ministrstva za zunanjo trgovino leta 1951 se skoro brez kontrole opravljajo svoje delo v škodo skupnosti. Zlasti naši uslužbenci, ki jih vzdržujejo tuje tvrdke, prav tako pa tudi ustvarjanje mešanih družb v inozemstvu omogočajo nekaterim našim podjetjem izigravanje naših deviznih predpisov, tako da puščajo devizna sredstva v inozemskih bankah na račun posameznikov in podobno. Nad vsem tem je treba izvršiti kontrolo in storiti vse, do ostrih administrativnih in drugih ukrepov, da bi s« taka škodljiva praksa poslovanja ukinila. Drug zelo škodljiv pojav v naši zunanji trgovini je površnost. Koliko smo si sami škodovali v devizah in v dinarjih zaradi slabe in površne embalaže ter pakiranja, zaradi česar se je dobro blago pokvarilo ali začelo kvariti, pa nam je bilo potem vrnjeno, ali pa je bilo prodano pod ceno! Koliko je imela naša zunanja trgovina škode zaradi Izgube ugleda, pa tudi v materialnem pogledu zaradi pošiljanja blaga slabe kakovosti in zaradi poskusov raznih podtikanj! Tudi tu ni bilo potrebne je naglo povečalo število izvoz- kontrole nad izvozom in tu se _________________. nih podjetij in prepuščena so morajo izvesti nujni ukrepi, da ciio in da ne bodo dovolile, da ^ila večja devizna sredstva za bi se skupnost obvarovala pred J _ j___ 1 ; 1 « . v___J_• _ 1__A . .1________ XI__3 ~ Vn? en bi se pod plaščem zadrug krile razne špekulacije na račun skupnosti kot celote, zlasti pa, one ne bodo plašč za razne privatne špekulante. Mi želimo in verjamemo, da bodo naše zadruge s to svojo funkcijo lahko hitreje pospeševale svojo proizvodnjo. Mislim na njihovo lastno proizvodnjo, ker bi bilo napačno, da bi zanemarjale svojo proizvodnjo in da bi se spretne— nile samo v neka trgovska pod- slabosti in za skupnost zelo škodljivih pojavov v naši zunanji trgovini. Sedaj se začenja med našimi izvoznimi podjetji zelo nelepa in nelojalna konkurenca na tujih trgih. Naši Leta 1947 smo že imeli okoli 50 raznih izvoznih podjetij, trgovinskih, industrijskih, in zastopstev, a leta 1955 se je to število povečalo na 536 registriranih izvoznih, trgovinskih in drugih podjetij. To ogromno število izvoznih podjetij, »labo . ,, ... ali pa nič kontroliranih, je pri- ustar.avljanju naših delovnih 0d tistega, ki ga želimo doseči, nesj0 s aeboj celo vrsto raznih zadrug, hočem pa poudariti, da - * • -------- nismo imeli niti subjektivnih, niti objektivnih pogojev za frontalni nastop pri širjenju socialističnega načina proizvodnje na vasi. Imeli nismo nobene tehnične, materialne in psihološke priprave za tako široko razmerje ustvarjanja delovnih zadrug. Ustanavljali smo jih tudi tam, kjer so ' bile potrebne in kjer niso bile potrebne, namreč tudi tamkaj, kjer ni bilo in bržkone še dolgo ne bo pogojev zanje. Zaradi tega smo mora.: dopustiti, da se je več'na teh delovnih zadrug razpustila, ostale pa so na prostovoljni podlagi one. ki so imele pogoje za napredek in ki so zelo naglo dosegle dobre rezultate. Ali so se razšle samo one zadruge, ki niso imele pogojev za razvoj? Nikakor ne. Razšle so se v mno- svobodno razpolaganje kot sti- materialno škodo in da bi se re- mulans m povečanje izvoza. g;i ugled zunanje trgovine. Prav tako so bila ustanovljena K<} sein nedavno razpravljal s devizna obračunska mesta, na tovariši o možnostih našega Iz- katerlh so a* svobodno določali voza> sem slučajno zvedel za še tečaji. nov negativen pojav, namreč, da postaja zunanjetrgovinska zbor- ker bi se proizvodnja namesto, da bi se povečala, še bolj zmanjšala. Vse proizvajalne zadruge, ne glede na njihov dosedanji značaj, morajo biti v prvi vrsti samo nosilci povečanja kmetijske proizvodnje, funkcija odku-povalca pa jirn bo samo omogo-čila pospeševanje kmetijske proizvodnje. nica v nekaterih primerih ovira za izvoz blaga nekaterih podjetij, za katero se morejo dobiti devize. Kaže se, da gre tu za preglasovanje, katero blago se bo izvozilo in katero ne. Mislim, da je tudi tu treba takoj v začetku preprečiti tak negativen pojav in postaviti zunanjetrgovinsko zbornico na zdrave socialistične osnove, tako da bo varuh socialističnih odnosov in interesov v trgovini sploh. Na koncu bi hotel omeniti še zadevo, ki mi ni všeč v vsem kriminalnega značaja. Mislim, da nam ničesar toliko politično ne škoduje, kakor razni negativni pojavi in špekulacija na trgu, kot pogosto navijanje cen brez razloga in drugo. Ne bi se spuščal v podrobnosti, ker se o tem piše in govori vsak dah. Hočem ob tej priložnosti samo poudariti potrebo, da se poleg političnega dala nujno izvedejo tudi administrativni ukrepi, ki bodo dovolj učinkoviti, da bodo preprečili tako nesocialistično trgovanje. Kadar kakšnega potrošnega blaga trenutno ni na trgu ali v državi sploh, bomo lahko pojasnili, zakaj ga ni in zakaj je drag; če pa je kakšnega potrošnega blaga v državi dovolj, recimo tega, kar je letos dobro obrodilo — krompirja, sadja ln razne povrtnine sploh —, pa cene vseeno naraščajo in tega nikakor ne moremo pojasniti ljudstvu, moramo zato tudi tu izvesti razne ukrepe, ki bi preprečili špekulacijo. Toda ni stvar samo v špekulaciji prodajalcev, temveč je krivda pogosto tudi pri kupcih, ki • svojo nervoznostjo in nezaupanjem izzivajo zmedo na trgu. Navalijo in kupujejo kar koli, več, kakor jim je trenutno potrebno, s tem pa ovirajo pravilno razdeljevanje blaga na trgu. Vsi naši državljani naj vedo, da mi ob obstoječem potrošnem skladu ne bomo mogli dvigniti življenjskega standarda s povečanjem plač in drugih denarnih dajatev, temveč edinole, ako na eni strani povečamo potrošni blagovni sklad, zmanjšamo stroške proizvodne ter uvedemo večjo disciplino in varčevanje. oziroma racionalnejšo prehrano namesto razsipanja, — na drugi strani pa, ako izvedemo resno vse ustrezne ukrepe za ozdravljenje ne samo naše trgovine, temveč našega gospodarstva sploh. Naloge članov SZDL ln ZK Tovariši in tovarišice! Danes razpravljamo na tem plenumu o naših gospodarskih problemih zaradi tega, da bi se članstvo te množične organizacije mobiliziralo za odstranjevanje raznih slabosti v našem gospodarstvu, ki se ne dajo odstraniti samo z administrativnimi ukrepi, in da bi se mogli novi ukrepi, ki jih podvzemamo gleda našega gospodarstva, laže izvesti s pomočjo članstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V borbi za pravilno izvajanje raznih novih gospodarskih ukrepov, ki bodo sprejeti v ljudski skupščini, morajo člani Zveze komunistov prednjačiti in jim morata biti tuja vsaka lokalistična težnja in šovinizem kot zelo škodljiva pojava v naši družbeni skupnosti. Dosedanje delo v tem pogledu, tako Zveze komunistov kakor Socialistične zveze kot večmilijonske organizacije, ni bilo niti od daleč na višini. Ljudje so se enostavno utopili in razpli-nili v vsakdanji praksi raznih težav, potreb in teženj ter eo pozabili na skupnost kot celoto v svojem ozkem gledanju na razvoj našega gospodarstva. Ko govorimo o raznih napakah in negativnih pojavih, ne smemo pozabiti, da so prav pogosto tudi sami član; Socialistične zveze In Zveze komunistov nostteljl lokali stičnih teženj ln drugih negativnih pojavov. Te škodljive pojave moramo odstraniti iz vrst Socialistične zveze delovnega ljudstva, zlasti pa iz vrst Zveze komunistov Jugoslavije, ker bomo samo tedaj prepričani, da bomo postavili naš gospodarski razvoj na čvrste in zdrava socialistične temelje in zagotovili popoln uspeh našim prizadevanjem pri graditvi socializma. Tovariši in tovarišice! V svojem razlaganju sem se omejil na kritiko vsega tega, kar se je nakopičilo v procesu naših prizadevanj kot negativno in kar ja. treba čimprej popraviti. Ničesar nisem govoril o ogromnih uspehih ustvarjalnega dela naših delovnih ljudi, toda ta dela veličastnih prizadevanj delovnih ljudi naše socialistične skupnosti govorijo najbolj zgovorno sama zase. Kritiziran -sto. ker mi je žal, ko vidim, da bi mogli storiti še več in laže, ako ne bi bilo teh raznih opustitev in negativnih pojavov. Ta kritika je zaradi tega, ker želim opozoriti, da je položaj sedaj tak, da na smemo več dopustiti podobnih stvari, ker bi to moglo imeti zelo težke posledice, odgovornost pa bi v polni meri padla na nas. proizvodi se v tej nelojalni kon- zunanji trgovini, namreč to, da kurencl mečejo na tuje trge iz- gre v svojem ozkem material pod cene, kakor koli, a na do- nern gledanju pogosto proti in' maftih trgih so se cene istih teresom, ki jih želimo doseči v Dosedanji razni regresi in proizvodov dvigale, da bi na ta nggl zunanji politiki in ki se v način naši potrošniki nadome- meri skladajo s splošni- stili izgubo na tujih trgih in interesi naše socialistične podobno. Razen tega se je uva- slalpnostl. Tudi tu je treba pod- žalo ln se uvaža še danes pogo- vzen ukrepe, da bi se naša zu- pogoje za razvoj, toda tu je imel veliko vlogo ne samo psihološki činitelj stoletnih tradicij privatne posesti zemlje, temveč tudi špekulantski in socializmu sovražen činitelj. Razen tega je bil dobršen del krivde tudi na slabi organizacijski funkciji in vodstvu zadrug itd. Sirjenju socialističnega načina proizvodnje na var se nismo odrekli Ali smo se s tem odrekli širjenju socialističnega načina druge slične dajatve kmetijstvu so imele namen, da se stimulira in poboljša kmetijska proizvodnja, odnosno, da se poveča, toda to ni dalo pričakovanih rezultatov. Ponekod je pretirano regresiranje imelo nasprotne posledice. Te dajatve so izpadle .. . ------------------------- kot nekake socialna pomoč kme- nostl. Zaradi slaboz decentralizacijo so nastali tudi razni negativni pojavi, izmed katerih imajo mnogi pogosto tudi kriminalni značaj in ker niso določeni razni administrativni in zakonski ukrepi, ki bi to onemogočili. sto mnogo dražje, kakor pa bi nanja trgana skladala z našo se moglo dobiti na Istem ali vnanjo politiko, drugem kraju, zaradi raznih ko- decentralizacijo je oživela in rupcij in prevar v škodo skup- rajsSiirUa zunanjo trgovino, toda tom, da bi se življenjski standard na vasi povečal, toda ne samo v zadrugah, temveč tudi pri dn- _____________ dividualnili kmetih. Da, nam je glh "krajih tudi one, ki so imele bilo do tega, da bi bil življenj- ski standard na vasi čim večji, to je resnica, in mi moramo težiti k temu, — toda nam je bilo tudi do tega, da se v čim večji meri poveča proizvodnja na vasi, tako da ima od tega korist celotna skupnost, vključno tudi proizvajalce na vasi, to je kmete. V naši socialistični skupnosti velja za vas isti kriterij, ki velja tudi za tovarno, to je, da s« poveča proizvodnja in zmanjšajo stroški proizvodnje s samim tem pa, da se cene pri-lagode kupni moči potrošnikov v pogledu vseh potrošnih predmetov. tako industrijskih kakor sobnih strokovnih kadrov smo pritegnili v zunanjo trgovino tudi razne, nam niti malo prijateljske, sebične elemente, bodisi nekatere iz starega trgovskega aparata, bodisi druge, ki prihajajo z raznimi malverzacijami in sprejemanjem podkupnine ali pa na ta način, da dražje kupujejo ali ceneje Prodajajo. razliko pa dele s tujci do nedovoljene osebne koristi. Take mahinacije se dogajajo tudi v obliki raznih dozdevnih dani. Ponekod se to odkrije in konča pred sodiščem, toda koliko tega se ne odkrije in koliko trpi skupnost zaradi tega? Naša notranja trgovina še ni dozorela svojim nalogam O naši notranjetrgovinski mreži, o njeni slabosti in negativnih pojajvih v naši trgovini sploh vsi dobro tudi sami veste, zaradi česar bi samo poudaril nekatere stvari, ki povzročajo po mojem mnenju nam vsem glavobol, med potrošniki pa vzbu- DESET LEJ USPEŠNEGA RAZVOJA CELJSKE CINKARNE proizvodnje na vasi? Seveda se kmetijskih. Ni zdravo gospodar- nismo, ker socialistična država ne more imeti dveh sistemov proizvodnje — socialističnega in kapitalističnega — ako hoče ustvariti v polni meri socializem. Tu gre sedaj za to, da postopno omogočimo z faznimi sredstvi naiim obstoječim zadrugam, da se na vasi čimbolj utrdijo tako, da bodo privlačen činitelj za vse individualne kmete proizvajalce, ki še danes mislijo, da morejo izven zadrug bolje napredovati. In kako naj bi se mogle naše zadruge utrditi na vasi? Ali naj bi bile zaprte same vase ali pa naj bodo transmisija za povečanje proižvodnje na vsem področju kmetijstva? Mislim da morajo z raznovrstnimi oblikami pomagati individualnemu stvo ln tudi pošteno ni, če se gre za tem, da se navijajo cene in da se doseže finančni učinek proizvajalcev zaradi tega, ker je premalo potrošnega blaga. Tisti, ki si mane roke, kadar vidi. da se tudi z malimi količinami blaga lahko dobro zasluži — se ne more drugače imenovali, kakor navaden špekulant, pa naj bo na vasi ali v tovarni. In končno, to v celoti ne pomeni povečanje življenjskega standarda, temveč zmanjšanje za vse, razen za po-edince. Ce imamo opravka s kmeti kot proizvajalci, potem ni zadosti, da se določijo in dajo. denarna sredstva in se nato čaka, kaj bo iz tega, temveč se morajo enako prav kakor v tovarnah ln Čeprav sicer to hi tako splo- jaj0 tudi odpor. Prvič, naša nošen pojav, ker dela večina lju- tranja trgovina po svoji organi-di v zunanji politiki vdano in zacijs]ci strukturi in tehnični pošteno v interesu države, pa opremljenosti ni dorasla, da bi vendarle manjše število izmed z uspehom opravljala »voj po-njih povzroča zelo veliko sel Drugje, v naši notranji tr-gmotno škodo in bodo potrebni govint je mnogo manj »ociali-učinkovitejši ukrepi, da bi se sti*nih, kakor pa onih elemen-takl pojavi v bodoče preprečili, tov, ki so lastni trgovini v teapl-Dosti škode nam povzročajo tallstičnih državah. Tretjič, si-tudi mnogoštevilna, nepbtrebna stetn proste ponudbe ln povpra-in draga potovanja v tujino. Sevanja ter svobodno določanje nadalje pošiljanje ln vzdrževa- cen na trgu predstavljajo pri nje raznih trgovskih agentov v sta,lnem pomanjkanju potrošnega raznih državah, izmed katerih mnogi ne napravijo ničesar koristnega, temveč samo trošijo devize itd. TI razni tako imenovani »plac-agentl«, delegati gospodarskih podjetij, ki jih blaga najugodnejši teren za razne špekulacije in navijanje cen. Ta špekulacija In navijanje cen se ne tičeta samo nekaterih privatnih Špekulantov, temveč v glavnem onih, ki so v aoclallstič- imamo sedaj 117 v raznih drža- nem sektorju. Tu je anomalij*, vah, nadalje uslužbenci naših da doslej nismo uspeli vsaj v podjetij in dozdevno uslužbenci socialističnem sektorju trgovine tujih tvrdk naj bi služili z« preprečiti z raznimi lnstrumen-pospeševanje izmenjave v in o- ti in drugimi administrativnimi zematvu, vendar pa po večini ukrepi taka pojava, U ao pre- V počastitev Dneva republike je bila v petek dopoldne slavnostna seja delavskega sveta celjske Cinkarne. Predsednik delavskega sveta tovariš Pokel-šek je poudaril, da je delovni kolektiv premagal v desetih letih socialistične graditve velikanske napore in da je sorazmerno s tem dosegel tudi izredne delovne uspehe. V vrsti težkih proizvodnih nalog pa kolektiv, zlasti pa še njegova sindikalna organizacija, nista pozabila na vzgojo delovnega človeka, na njegovo zabavo in razvedrilo. V teh letih je bilo v lastni dvorani predvajanih na stotine poučnih filmov, organiziranih nešteto ekskurzij in podobno. Veliko delo pa je opravil in še opravlja interni tovarniški list Cinkarnar. Sindikalna organizacija pa je zlasti lepe uspehe dosegla na področju vzgoje delovnega človeka v letošnjem 'letu. Tako je pripravila v tovarni kar 90 množičnih sestankov, nadalje 40 poučnih izletov ter 102 športna nastopa in tekmovanja. V nadaljevanju slavnostne seje je o razvoju podjetja, o uspehih in napakah govoril direktor Cinkarne Hilbert Ka-milo. Medtem, ko je znašala skupna proizvodnja v 1946. letu 16.100 ton, je v letošnjem letu dosegla že 82.500 ton. Podrobna analiza proizvodnje kaže, da se je le-ta enakomerno razvijala vse do 1953. leta, dokler se bivša kemična tovarna ter Cinkarna nista združili v enotno podjetje. Indeks proizvodnje po KOČEVJE JE DOBILO NOVO 2ELEZNISKO POSTAJO Kočevje, 27. nov. V Kočevju so danes izročili namenu novo železniško postajno poslopje. Prejtšnje postajno poslopje je bilo med vojno porušeno. Z novim poslopjem je Kočevje zacelilo staro rano. Novo postajno poslopje ima dve čakalnici, veliki predprostor, sodobni peron ta dovolj higienično urejene prostore za spremno železniško osobje, kakor tudi garderobo, ki smo jo v Kočevju vedno po-greiežt, A. Pr. 1953. letu pa kaže nagel porast, kar dokazuje, da je bila ponovna združitev dveh obratov več kot utemeljena. Ta razvoj je očiten tudi v vrednosti bru-toproizvodnje, ki je v 1946. letu znašala 167 milijonov dinarjev, aočim znaša v letošnjem letu že 6,1 milijardo dinarjev. Pri vsem tem pa je treba dodati, da so ti uspehi še posledica velikih investicij in izboljšav ter na drugi strani rezultat povečanja števila delovne sile od 474 v letu 1946. na 1269 v tekočem letu. Seminar za mladinske voditelje Občinski kocnite LAIS v Sevnici je sklenil, da bo v zimskem času izvedel secninar za mladinske voditelje. Ugotovili so namreč, da bo seminar precej prispeval k vzgoji kadrov. Za Urvedbo seminarja so tudi vsi pogoji, le finančnih sredstev še ni. Občinski komite upa, da ga bo občinski ljudski odbor podprl v njegovem prizadevanju in da tnu ne bo odrekel cnaterialne pomoči. —nc IZ ŠKOFJE LOKE Tud v Škofji Loki so se spomnili na Teden tiska. V čitalnici Mestne ljudske knjižnice so pripravit razstavo tiska, ima pa dv« napaki: urejena je zelo slabo, na navadnih vrtnih mizah so nametani in med seboj pomešani tiski NOB tn sodobni časopisi in revije. Razstavljene so tudi nekatere knjige, obiskovalca moti predvsem to, da ni nikjer nobenega komentarja, razstavni predmeti pa so obledeli, celo popisani časopisi ln ne preveč dobro ohranjene knjige iz knjižnice. Bolje bi bilo, da bi knjigarna posodila za. razstavo nove knjige. Druga napaka pa Je, da Je razstava Izven mesta, preveč od rok ln zato nima drugih obiskovalcev razen dežurnih dijakov. Zato naj bi bila razstava v manjSem obsegu, a bolj smotrna, v kakem izložbenem oknu v mestu. Deset let gostinstva in turizma na Dolenjskem Deseto obletnico Osvoboditve bodo dolenii-sJc: gostinci, ki so združeni v svoji zbornici, proslavili z gostinsko — mrtstččno razstavo ob prilik i drž a vrvi praznikov od 27. do 30. t. m. v pnojBO rih novomeške gimnazije. Na razstava bodo sodelovala rudi drug* podjetja živilske strok* f 8 *ir. / SLOVENSKI POROČEVALEC / *•. novembra mm Iz spominov Srečanje z italijanskimi partizani na Slovenijo Kar nekam poživljajoče Je godel motor veiikega kamiona navzdol in navkreber in z lahkoto zmagoval vse vzpone. Bil Je to imeniten stroj, ki nam je bil pri srcu skoraj tako kakor dober konj — že posebno ker smo ga nedolgo tega zaplenili Nemcem. In zdaj je kamion v lepem jutru dne 20. oktobra 1944 vozil četo 30 slovenskih partizanov, pripadnikov briško-bene-fekega odreda, iz hribovske be-neškoslovenske vasice Prosnida pri Platišču navzdol in tja proti Furlaniji. Nad šoferjevo kabino vihra v »vežem vetrcu slovenska zastava z rdečo zvezdo. Ob njej potuhnjeno ždi strojnica, za njo buden »trojničar, kajti danes smo se namerili prav v sredo sovražnega czc-mlja, čeprav med prijatelje v furlansko mestece Atti-mis ali nekdanji slovenski Ahtin. S kamiona se razlega partizanska pesem. Odbija se od strmih beneških skal, odmeva daleč nad Srno furlansko ravnino in se Izgublja proti modrikasti črti, ki se riše na motnem obzorju. Morje, morje — se nam Izvije »ekje iz globin krik' navdušenja, ako.-aj kakor nekdaj starim Grkom njihov Thalassa, ko so po dolgem blodenju nenadoma ugledali pred sabo morje, cilj njihovega iskanja. Da, morje, naše morje! In ob njem Trst, Tržič In druga . čuda slovenskega Jadrana. ki smo jih boli slutili tam daleč za bledo modrikasto črto na obzorju in hrepeneli po njih z vso strastjo neutešer.ega stoletnega kopmenja. Šele v maju 1S45 se nam je izpolnila ta želja, ko smo z enotami IV. armade in IX. Korpusa vkorakali v Trst in druga primorska mesta. A prehitro se nam je ponovno stisnilo srce. ko smo morali ta najlepši jadranski kos naše dežele zaradi nerazumljivih mednarodnih spletk spet zapustiti. Kaj je gnaFo veselo razpoloženo partizansko četo tega sončnega jutra iz strmih hribov Beneške Slovenije dol v Furlanijo, ki je veljala sicer za operativno področje italijanskih partizanov? To pot ni šlo za vojaško akcijo, niti ne za postavitev zasede sovražniku — takih akcij si je Briško-beneški odred tako ali tako zapisal nešteto v dobro v svojo cdredno kroniko nam Izpred svojih koč in nas pozdravljajo. Dobro nam dene njihova pozornost, saj ustvarja občutek domačnosti. Daleč, mnogo dlje, kakor smo si bili svoj čas predstavljali, se je bil zagrizel slovenski rod proti zahodu in se tu uspel obdržati vsaj v hribovskih predelih. Zdržal je v teh krajih vse do danes kljub "temu, da so pljuskali obenj nenehno valovi dosti številnejših sosedov. Da, svobodoljuben narod je v resnici neuničljiv! Kamion pa drvi skozi docela požgano beneško-slovensko vasico Subit in kmalu nato se ustavimo v zadnji slovenski vasici Meline, čepeči na malem hribu že tik nad furlansko ni- stajita na obširnem trgu postrojenj dve četi italijanskih partizanov: četa garibaldimcev In četa ozopovcev. Pred garibaldinci italijanska zastava z rdečo peterokrako zvezdo, pred ozopovci trikodora brez zvezde. Garibal-dinci z rdečimi ovratnimi rutami, ozopovci z zeleno-belo-rdečlmi. Garibaldinci z rdečimi partizanskimi našivi na rokavih, ozopovci pa imajo na ramah zlate oznake redne Italijanske vojske — tedaj še Badoglijeve. Tako so se že na zunaj kazale razlike med obema strujama in takoj sem podvomil, ali je sploh mogoče, da bo rodil napovedani * kongres zedinjenja« kake trajnejše sadove. In glej, kaj mi skrbno zlikani, malce debelušni ezopovski komandant odgovori s porogljivim nasmehom: »Perchč morte al fascismo? II fascismo ® caduto, dunque k gih morto. A noi non occorre tale saluto.« (Zakaj smrt fašizmu? Fašizem Je padel, je torej mrtev. Sam ni treba takega pozdrava.) O, si mislim, tej zlato okinčani sorti »partizanov« ni všeč naš borbeni pozdrav. Zanikajo, da bi bil fašizem še živ, a na tihem si želijo njegove ponovne oživitve, da bi Jim pomagal uresničiti njihove cilje in želje. Jasno aem bral v lokavem pogledu ezopovskega komandanta: potrpeti kje v varnem zavetju do konca voj- V-—.'':* •.*•*> ••••• Toliko bolje, vsaj v ravnini žino. Na hitro poizvemo e gibanju sovražnikovih čet po ravnini. Zvedeli smo, da so prav zadnji čas prispele močne enote ruskih odpadnikov-vlasovcev, ki terorizirajo furlansko prebivalstvo in prihajajo ropat in požigat tudi v obrobne holme v vasi Beneške Slovenije. si mislimo, bo bolj napeto in razgibano! Za vsak primer še preizkusimo in pregledamo orožje, nato se zaklonimo v bojni na in hajd naprej s polno bralno po beli, široki cesti proti bližnjemu Attimisu, skritemu v objemu zelenih vzpetin in gajev. Na poti se ne srečamo z nobeno sovražno enoto, kajti vlasovci so bili istega dne, kakor smo pozneje culi, na »lovu« v zgornjem koncu furlanske ravnine, kjer so proti večeru visoki ognjeni zublji oznanili, da so okupatorjevi hlapci zopet Izvršili eno od svo- Na pohodu Našo četo zdaj ustavim z odsekanim poveljem in jo postrojim tako, da zapre zgornjo, tretjo stranico štiri kot a. Pozdravim se najprej s garibaldinskim komisarjem Vannijem, s katerim sem se poznal že preje, nato pa še z ezopovskim komandantom Bollo, ki se Je bil pripeljal na proslavo zedinjenja kar z luksuznim osebnim avtomobilom. Naš pozdrav se je glasil kot vedno »Smrt fašizmu — Morte al fascismo I c ne vihre" in dočaikati prihoda zahodnih zaveznikov. Potlej seve prevzeti od njih oblast in zatreti novoprebujajoče se ljudske sile. Vendar takrat ni bilo priložnosti, da bi mu kar koli odgovoril — oditi je bilo treba k naši četi, kajti godba je pravkar intonirala našo himno »Naprej zastava slave«. Negibno, z rokami ob čepicah, so enote poslušale himno malega, a upornega rodu, katerega boj je našel še poseben odmev in občudovanje tudi pri prav tako zatiranemu furlanskemu narodu. Kakor borci tako je tudi naši himni pozorno prisluhnila vsa tisočglava množica, ki se je bila zgrnila od blizu in daleč, da bi prisostvovala partizanski slavnosti — in čeprav tako rekoč -pred nosom okupatorja. Po govorih ozopovskega in garibaldinskega predstavnika spregovorim tudi jaz o boju in namenih slovenskih In jugoslovanskih partizanov. Pričnem v slovenščini in nadaljujem v italijanščini, tako da me razume večina poslušalcev. Poudarim bratstvo in skupne napore slovenskih in Italijanskih partizanov za isto veliko zavezniško stvar: za uničenje fašizma in nacizma In pravičnejšo delitev vsakdanjega kruha. Končal sem. Potlej pa je izbruhnil val navdušenja, kot ga še zdaleč nista doživela oba govornika pred mano, zlasti pa ne domišljavi ozopovski komandant. Prvi mi čestitajo garibaldinci, nato mi sežejo v roko z malce kislim obrazom še ozopovci. Vsakdo ml lahko verjame, da me je spričo vsega tega prevzel nemajhen ponos nad priznanjem, ki ga je doživljal boj slovenskih partizanov, tako daleč, že sredi tuje dežele in sredi tujih ljudi. Kmalu se pomešamo med množico partizanov in domačinov. Sklepajo se nova znanstva, posebno med slovenskimi, furlanskimi in Italijanskimi partizani, pa tudi s tamkajšnjimi domačini, ki vneto povprašujejo po razmerah pri nas, o naših pogledih na povojno ureditev, na furlansko vprašanje, na vprašanje Trsta in Istre in še marsikaj drugega smo premleli. Razumljivo Je, da se vse to n! moglo končati brez pravega partizanskega veselja — ki ga sovražnik, čeprav so bile njegove postojanke ne kdo ve kako daleč Domač« ognjišče v beneški hiši od naa, ni niti malo tvegal motiti. Ko smo se proti večeru ponovno uredili za odhod na trgu in se poslovili od italijanskih partizanov in domačinov, smo bili polni novih vtisov in doživetij. Kakor od dobrih starih znancev smo se zdaj odpeljali od teh novih prijateljev. Kamion je spet godel svojo pesem navkreber v naše gorsko kraljestvo — Beneško Slovenijo. Pod seboj smo opazovali migotajoče luči Vidma, Čedada in drugih furlanskih mest. A prav vse nas je obhajalo čustvo resničnega prijateljstva do furlanskega ljudstva, katerega usoda je bila na moč podobna usodi slovenskega naroda v nekdanji Jugoslaviji. Ob vsem razpoloženju pa nas je motilo samo nekaj — bali smo se, da danes precej umetno spočeta enotnost garibaldincev in ozopovcev ne bo trajala dolgo. In res — kmalu je zavihrala preko Furlanije in Beneške Slovenije silovita okupatorjeva ofenziva in zdesetkovala vrste garibaldincev. Toda ko jim je šlo najhuje, so jim skočili v hrbet še ozopovci in tako verolom- no kršili sporazum, sklenjen pred našimi očmi in očmi furlanskih množic v Attimisu. To sodelovanje ozopovcev z okupatorjem se je nadaljevalo tudi naprej. Zato so se garibaldinski partizani naslonili tudi organizacijsko na na* in šli v sestav IX. Korpusa narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, videč, da se samo jugoslovanski tovariši dosledno borijo za zavezniške cilje in samoodločbo narodov. »Perchč morte al fascismo? — Zakaj smrt fašizmu?«, to vprašanje ozopovskega komandanta ml je postalo popolnoma jasno šele tedaj, ko so novoporajajoča se fašistične sile V letu 1951 na procesu v Lucci posadile na zatožno klop najprej partizane-ga-ribaldince, letos pa še partizane-borce Beneškega bataljona. Rekel .-em, da mi je postalo jasno — saj mi ni! Le že večkrat šem si odtlej ponavljal besede tistega malce debelušnega ozopovskega komandanta, ki mi je odgovoril s porogljivim nasmehom: »Zakaj smrt fašizmu? Fašizem je padel, torej je že mrtev. Nam ni treba takega pozdrava!«... Dr. Lev Svetek Hrupno mesto Neapelj «*■ ■ h v» i ■ ■ ■ Vtisi s potovanja po Italiji Vaa v Beneški Sloveniji — šlo je tokrat za prijateljski obisk italijanskim partizanom, ki so bili sklicali na ta dan v Attimisu tako imenovani »kongres zedinjenja«. Na tem »kongresu zedinjenja« *o se zbrali pripadniki garibaldinske divizije »Natisone« in pripadniki divizije »Osoppo«, Imenovane po mestecu Osoppo pri Tarčentu, nedaleč od reke Tagliamento. Vedeli smo že prej. da so med tema dvema skupinama italijanskih partizanov v političnem kakor tudi v vojaškem oziru, zlasti pa v njihovi taktiki velike razlike. Nobena skrivnost ni, da so bili garibaldinci pod vplivom Italijanske komunistične partije, doiim so bili osopovci, ki so jim Beneški Slovenci rekli tudi oso-Sovci, hudo nacionalistično pobarvani, in zato nas je tudi zelo zanimalo, kako se bodo uredili medsebojni odnosi teh dveh struj, ki sta delali dotlej vsaka zase in — vsaj na tihem — tudi druga proti drugi. Po drzno izpeljanih serpentinah se spuščamo niže in niže. Urno beže mimo nas male. revne beneško-slovenske vasice. pr^!' ;val **,- „ <• - * - ' m ?&■ - * To sporočilo iz partizanskega groba je danes v muzeju NOB v Slovenjem Gradcu. Prvi partizanski časnik na Kočevskem Kočevski muzej NOB hrani dragocen časnik, prvo številko ^Partizana«, informacijskega vestnika, ki ga je izdajal štab Zidanškovega bataljona l. 1942 na osvobojenem ozemlju Kočevske. Tu je ohranjen najstarejši časnik NOB, ki je izhajal na Kočevskem. Njegova prva številka je izšla 28. maja leta 19422. L ilst poziva slovensko ljudstvo na neutrašeno borbo proti okupatorju. Prinaša že tudi poročila z doma-čil bojišč, prve uspehe 2. bataljona na vsem področju od Kolpe do Gotenice in Štal-cerjev, od koder so partizani pregnali okupatorja. List tudi omenja, da je bataljon priredil že dva kulturna večera na osvobojenem ozemlju, ki se ju je udeležilo 2000 ljudi. Pošta v lopati Težko vprašanje, kako neopazno prenašati pošto partizano*«, Je rodilo pri naših preprostih ljudeh lno^o zamisli. Na najrazličnejše načine so ukanili okupatorja. Tov. Miro Debevc iz Slavine pr! Piiys£i časopisov podloge, kakršno vidite tudi n« sliki in ki so koristno obvarovale partizane pred mrazom. (Iz zbirke Muzeja v Novem mestu). Železni boksar gestapovca Mali, težak železni boksar. Služil je zloglasnemu ptujskemu gestapovcu Scheichenbauer-ju za pretepanje zavednih Slovencev. Z ni j m je tudi nečloveško pretepel in mučil narodnega heroja Jožeta Lacka, kmeta — revolucionarja, ki je po strašnih mukah umrl v ptujskih zaporih 18. 8. 1942. S tem boksarjem in še z drugim mučilnim orodjem so mučil številne slovenske zapornike, predno so ti darovali svoja življenja za domovino. Sedaj pa je kot pri- ^WSTr.-.w.:.xo»».y ča falistične podivjanosti nad našim ljudstvom v oddelku Muzeja NOB v Ptuju. Partizanski mlin V oddeliku NOB Belokranjskega muzeja vMetliki so visoke žrmlje — ročni mlin z lesenim zobatim kolesom. Legenda o njem nam pove. da so ga že od leta 1941 koristno uporabljali partizani na Stražnjem vrhu. V dolini ob Dobličici in v Črnomlju so bili namreč Italijani in borci niso mogli do dolinskih mlinov. Zato so morali z vrečo koruze ali pšenice na rami namesto v dolino kar navkreber, v belo zidanico na Stražnjem vrhu. Tu je partizanski ročni mlin korlstn j opravkai «voj* dalo. Granate iz Tržiča Ročna granata iz dveh železnih cevi z aluminijasto cevko, napolnjeno s smodnikom v sredini in posebnim usnjenim jermenom za pritrjevanje na pas, najdemo v muzeju NOB v Tržiču. Zanimiva je že sama granata, toda mnogo bolj Je še zanimiva zgodba delavnice, v kateri je bila Izdelana. To je bila delavnica v Tržiču, v kateri so popravljali orožje Kokr-škega odreda. Skrita je bila med skalami nad Kajžarjevo gubo pri Sv. Ani. Sest ljudi je delalo v njej. Imela je najrazličnejše orožje, med njimi celo varilni aparat. V tej delavnici so izdelovali ročne bombe, in celo brzostrelke ter popravljali orožje. Poleg tega pa so izdelovali še kotle in lonce za kuhanje. Material je dostavljalo delavstvo predilnice in tovarne ko* ln srpov. Delavnica je imela celo telefonsko zvezo e Tržičem in okolico in Je delovala vse do osvoboditve. . • i Igračke Slike o odhodu naših ljudi v internacijo. Živi okostnjaki, k: SO iib tam v Onn?-.-i Trevi?" in. nožički izrezljali očetje. To je bilo edino, kap so jim lahko f]a'' m ^ 7 o V - n • r r ir? * v ro-rzbo. ..Mig: Lesena žlica Vsa izglodana ln oškrbljena lesena žlica, Kaj vse bd vedela povedati o prestane«) trpljenju ln Chisi Nuovi ah na Rabu do kraja izmučili z lakoto in mrazom, iz Gonarsa. Prebarvane so z navadnimi barvnimi svinčniki. Svojim otrokom so Jih z žepni- Zogleneli puški Izdajalec je imel svoje prste vmes. Leta 1944 so nemške SS-ovske čete obkolile hram v Podgorju pri Pišecah. Dva partizana sta bila v njem. »Predajta se!« so vpili pobesneli fašisti. »Nikdar!« Je bil odgovor obeh mladih fantov, partizanov. Nemci jima niso mogli do živega. Zato «o podtaknili rdečega petelina v streho hrama. Visoko je zagorel ogenj in razžaril večerno nebo. Toda partizanov ni priklical iz vinskega hrama. Le njim pepel je ostal na pogorišču. In železni deli dveh zgorelih pušk. Tako sta raje živa zgorela, kot da bi se predala fašistom, partizanski obveščevalec Zdravko Gregl — Hra- In tiste grozne slike sestradanih otrok nabuhlih obrazčkov! Pod njimi pa v vitrini drobne, iz lesa izrezane igračke otrok ko ni bilo kruha. Tudi šahovske figure so tu. ki so jih zase in za svoje otroke sami izrezali interniranci na Rabu. Leseni okvirčki — izdelek internirancev za slike svojih najdražjih. In še kopica preprostih drobnih spominčkov, izdelanih v taboriščih, in nekaj predmetov internirancev je razstavljenih v Muzeju NOB v Novem mestu. Operacijska miza iN ■*».- '•*«* «UWU|.'V J. 4, § m ori in njegov partizanski tovariš, za katerega pa nihče ne ve imena. O njunem junaštvu pa gre glas v Posavju. V oddelku NOB muzeja v Brežicah pa visita na steni njuni ožgani puški. tralne tehnike CK KPS. Leta 19« so ga ustanovili v Crmošnjicah. Nato je leseni pionir Jurček s svojimi Junaškimi dogodivščinami In t e ga všči n am i razveseljeval borce partizanskih brigad in prebivalstvo Bele krajine, predvsem pa še pionirje. Tja doli do Delnic ln Srbskih Moravlc na hrvaški strani je prišlo lutkovno gledališče in želo navdušenje. Koliko smeha je bilo na račun preplašenega hitlerjevca. fašista in belogardista ter oskubljenega orla, pa tudi Junaških partizanov in pionirja Jurčka! Toda vsaka lutka, vsak delček gledališča ima pravzaprav svojo zgodovino. Glavne lutike Je izrezal iz lesa pokojni akademski kipar, parMIlzan, Lojze Lavrič. Za dolgonosega fašista ln brezzobega belogardista Je izdelal osnutke Nikolaj Pirnat. Barve so dobili iz Trsta, karton za kulise so prinesli partizanski kurirji s Štajerske. Kostume je Izdelala Mima Pajkova iz svile angleških padal. Zgodba očeta Zagodeta - ;" .i ,W ■ .V » '-Z riša Tita ga je lani izročil Pokrajinskemu muzeju v Mariboru in tako je sedaj to darilo nekdanjega jetnika mariborske kaznilnice Josipa Broza razstavljeno v oddelku NOB. Prva Kajuhova zbirka Na razstavi tiska v Celju Je vzbujala posebno pozornost prva izdaja Kajuhovih pesmi. Kako je nastala? Stab XIV. divizije se je skupaj s Sercerjevo brigado med novembrsko ofenzivo 1943. vračal iz Brkin. Kolona se je ustavila pod Snežnikom. V globoko zasneženi leseni baraki brez vrat in oken se je stisnila tudi divizijska »kulturniška« skupina. Na celem pohodu so nosili s seboj papir in ciklostil. Divizijski propagandni odsek je izdajal dnevno radijski bilten in tudi dve številki »Poročevalca*. Tokrat je bilo sklenjeno, da v dveurnem odmoru natisnejo prvo zbirko Kajuhovih pesmi. Brina je položila na kole-na mali strojček. Kajuh ji je diktiral pesmi na pamet. Slikar Belač je izrisal naslovno stran. Skladatelj Spik in Vera Hreščak sta pa ciklostirala. Vsi ostali so hodili z odtisnjenimi listi od ognja do ognja in jih sušili. Bilo je zelo mrzlo, barva se je strdila in sušenje je predstavljalo večjo oviro kot vse drugo. Prej kot v dveh urah je bila zbirka dot iskana — vsega 38 izvodov. Ko so zlagali zadnje li-*te, je že prišlo povelj« M od- V vitrini oddelka NOB v Posavskem muzeju v Brežicah je pismo, naslovljeno na nekega Brežičana. Zahvala za poslani paket. Nato preberemo: »Včeraj, ko sem prejel Vaša zdravila, sem se spomnil, da je 28. In na 28. oktobra so nas odgnali. To je ravno celih. 9 mesecev, odkar smo v prisilnici, s katero ne bomo nikdar zadovoljni in tudi biti ne moremo. Narod se zaveda tako, da je kar čudno. V Breslau (Šlezija) čujete po ulicah več poljsko iti slovensko kakor pa nemško . .. Hrana je slaba, odraščena oseba dobi na dan 20 dkg kruha in še krompir ter špinačo in solato. In to vse brez vsake maščobe ... Kraj je tu zelo pust in zmerom mrzlo. Mi že ves teden ne moremo kuriti sobe zaradi otrok. Kdaj bo žito dozorelo? Krompir moramo že sedaj izkopavati, čeprav naj-lepšq cvete in je debel komaj tako kot orehi. Ce bo šlo tako naprej, bomo ves krompir pojedli do zime. Kaj pa bo potem, tega se vsak odrasli zaveda. Kdaj bo že tega ko- n TTtnnAm mo še na boljše čase, ki sigurno pridejo, kakor uvide-vajo tukaj vsi, da bo ...« Ob robu še pripis: »Samo iz enega lagerja je pobegnilo nad 100 oseb.« In podpis: Ivan Zagode. Pod pismom so tri fotografije. Na prui iz leta 1940 je oče Nagode, krepak možakar s 118 kilogrami. Na drugi je Nagode po trimesečnem bivanju v taborišču. Za 27 kilogramov je že shujšal v treh mesecih. Tretja slika pa pokaže očeta Zagodeta kot moža, ki sta ga že skoraj sama kost in koža. Globoko vdrte oči pa razodevajo njegovo težko življenje v krutem pregnanstvu. Oče Zagode se je ob osvoboditvi še vrnil v domači kraj, v Brežice, s svojo družino, toda celega leta ni več dočakal v osvobojeni domovini. Toda to ni samo napisana in fotografirana zgodba očeta Zagodeta in njegove družine. To je zgodba tisočih družin, vseh 34.000 izseljencev iz Posavja. ki so jih Nemci prese- ln trije r»^bojnlki« Je napisala slikarka Alenka Gerlo vičeva, ki Je tudi izdelala načrte za sceno. Sedaj pa lutke nemo počivajo v vitrin.! našega osrednjega Muzeja NOB v Ljubljani kot dokaa kulturne ustvarjalnosti v težkih čas.h naše borbe. Selszni križec generala Lehra Ra,..rgan Hitler, razbita nemška vojaška čelada, razglas o brezpogojni kapitulaciji nemških vojnih sil. Nad vsem tem po kot v posmeh visi črn, srebrno obrobljen železni križec, ki ga je dobil za svoje »zasluge« komandant nemških okupacijskih sil na Balkanu, »general-oberst« von Lehr. Toda ob kapitulaciji Nemčij« maja leta 1945 mu ga je zaplenil tedanji politkomisar XIV. divizije Janez Dolničar. 9. maja je v večernih urah v Topolščicl predal von Lehra in ves njegov štab komandi IV. operativne cone, armade ujetega generala pa so prisilile naše štajerske partizanske brigade k predaji. Generali In oficirji so bili na tem svojem zadnjem »pohodu« ‘e vsi oblečeni v nove uniforme, polne lesketajočih odlikovanj. Toda zajeli in razorožili lili leta 1941 tja v daljno Sle-zijo, na Saško in Wiirtember-«ko, *o jih raztrgani ln skoraj bosi partizani — zmagovalci. In sedaj visijo v naših muzejih kot trofeje premaganega sovražnika. V Muzeju NOB v Ljubljani pa je von Lehrov železni križec, ki mu ga je za »uspešne* pohode nad nedolžne narode pripel na prsi menda sam Hitler. Tam na koncu soteske, kil veže Savinjsko dolino s Koroško, pa stoji sredi poljane izklesan surovi granitni obelisk z napisom: »Tu so omagale 14. maja 1945 poslednje Hitlerjeve in ustaška divizije pod zmagovitimi udar-ci partizanske vojske .< Polovica daljnogleda Dne 26. decemora leta 1941 so bile hude borbe med partizani ln Nemci na Pasji ravni. Nemški vojak je z daljnogledom opazoval partizanske položaje. Toda partizan, Hrvat Brico, ga je vzel na muho, pomeril in sprožil. Zadel je točno v cev daljnogleda. Nemec je padel, daljnogled pa je ostal v snegu. Spomladi, ko je sneg skopnel, ga je nek domačin našel in dal odžagati prestreljeni del. Po osvoboditvi je zvedel zanj tov. Gašper Dolinar, ga poiskal, tov. Justin Dolinar pa ga je izročil Ikofjeloškenau muzeju. 8 »Ir. / SLOVENSKI POBOCEVKLEC / St. 278 — as. novembra ims 1 ljudske skupščine FLR Jugoslavije ROJSTVO FLR JUGOSLAVIJE Zadnje dni novembra 1945. lete je Beograd živel kot opit od radosii Na ulicah so ljudje ple-tali koio, a partizanske pesmi »o se razlegale vsepovso.d: glavno mesto Jugoslavije je slavilo prvj sestanek skupščine, izbrane na svobodnih volitvah v svobodni domovini. Na današnji dan pred desetimi leti so se v skupščin: prvič zbrali novoizvoljeni predstavniki narodov Jugoslavije. Z ne-»trpijenjem so ljudski poslanci pričakovali predlog o proglasitvi FLRJ. Niso čakali dolgo ... V skup-*ei ni narodov se je dvignil akademik Siniša Stankovič, ki je v imenu 115 poslancev z ozemlja Srbije predlagal, naj skupščina »prejme deklaracijo o proglasitvi FLRJ. Njegov predlog je bil icglasno sprejet, potem pa eo ▼ neopisno svečanem vzdušju na skupni seji zvezne skup-šč.r in skupščine narodov pre-bra. deklaracijo o proglasitvi FLRJ. Komaj so izzvenele zadnje besede deklaracije, že je bila vsa skupščina na nogah, pojoč iz polnih src »Hej Slovani«. Vladimir Simič, predsednik »vezne skupščine, drugače vedno miren in ustaljen, je nato skoro jecljaje izpregovorll ne-»lednje preproste, toda zgodovinske besede: »Objavljam, da Je od danes začela živeti FLRJ«. mšči^a je zagrmela od po- ostvarill to, kar nas vodi v boljšo in srečnejšo bodočnost.« 1948. leto: V boju proti klevetam resolucije IB Kot najvišje predstavništvo narodov Jugoslavije je zvezna ljudska skupščina sprejela na svojem 30. zasedanju resolucijo, v kateri odločno nastopa v obrambo našega državnega in partijskega vodstva pred nezaslišanimi klevetami: »Celokupno delovno ljudstvo in vsi narodi Jugoslavije stojijo danes prav tako neomahl jivo za tovarišem Titom in svojim državnim in partijrftim vodstvom, kot so stali za tem istim vodstvom v letih narodnoosvobodilne vojne ... . .. Ljudska skupščina FLRJ odklanja kot popolnoma nepravilno in lažnivo oddvajanje tn razlikovanje vodstva KPJ od vlade FLRJ ln predstavljanje vse te kampanje kot partijsko kritiko »napak« KPJ, kar demantirajo tudi vsi dokumenti, objavljeni proti vodstvu KPJ, v katerih se popolnoma neutemeljeno ln nepravično napada notranja ln zunanja politika naše vlade .. . ... Na podlagi tega izraža Ljudska skupščina FLRJ svoje prepričanje, da se takšne zablode ne morejo obdržati pod neusmiljeno kritiko stvarnega življenja tn zgodovine, ki bo Mnršal Tito podpUoj* deklaracij* • proglasitvi republike morala težko obsoditi takšne postopke napram FLRJ.« rdravov republiki in njenemu v od j,: maršalu Titu. Ta pozdrave je ponovila desettisočglava množica Beograjčanov, ki se jc zbrala pred poslopjem skupščine, in vsa država, ki se je od tega trenutka začela imenovati s ponosnim Imenom: Federativna ';udska republika Jugoslavi-3 a. 1946. leto: Nacionalizacija privatnih gospodarskih podjetij Ze v prvem mesecu naslednjega ieia je skupščina ».prejela »»stavo FLRJ, ki je položila pravne temelje vsemu življenju v domovini. Z nevidnim zanosom je nova Jugoslavija v tem ieiu zdravila rane, ki jih je zb-da. okupator. Skoro točno leto dni po proglasitvi FLRJ — 5. decembra 1946. ,eta — je skupščina sprejeta zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. Predsednik gospodarskega sveta tve-zne vlade, pokojni Boris Kidrič, je tedaj v skupščini dejal: »Nikoli več ne bo naša država objekt tujega izkoriščanja, nikoli več ne bomo dopustili, da bi jo tuji finančni magnati izrabljali in obenem zavirali razvoj njenih naravno Izredno bo-gartih gospodarski sil.. . S tem zakonom poudarjamo, da Je bogastvo naše države bogastvo, že pridobljeno iz naših tal, ustvarilo naše delovno ljudstvo, ki je bilo pri tem strahovito Iz-ko ... 1947. leto: Petletni plan je bdi sprejet v zaan.ih dneh »priia 1947. leta. Ko je pred skupščino govoril o pomenu petletnega piana, je maršal THo dejal: ••Plansko gospodarstvo In njegov uspeh sta, razume se, nerazdružno povezana z novo družbeno ureditvijo v novi Jugoslaviji. Brez takšne ureditve, bi-.:z prehoda sredstev za proizvodnjo iz privatne v družbeno lastnino, brez nove demokracije, resnično ljudske demokracije, bi bilo plansko gospodarstvo nemogoče. Pri nas pa je takšno gospodnrs*vo postalo ostv»rI*i-Vn •»-' ’ - Biki ln osnovna bogastva naše dr. ... Kcknr brez ostvarilve lega plana, brez industrializacije naše države ni blaginje »naših narodov, tako brez ofrtvaritve tega plana ni podlage za našo ekonomsko in politično neodvisnost vseh težav, ki sto":r* n red nami. obenem pa no globoko prepričani, da bosa* a pomočjo vseh IJadlU dl 1949. leto: Zakon o ljudskih odborih Dne 28. maja 1949. leta je' skupščina sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ljudskih odborih. Ekspoze o predlogu zakona je v skupščini podal podpredsednik zvezn* vuads Edvard Kardelj: »Vlada predlaga skupščini znatno irpremenjen in. Izpopolnjen, pravzaprav nov zakon o ljudskih odborih ... Težili smo za tem, da se v polnem soglasju z načelom enotnosti oblasti in demokratičnega centralizma čim močneje odrazi tista globoka demokratična težnja ljudskih množic po sodelovanju v upravljanju države, kj je vedno bila značilna za vsa resnično ljudska gibapja v svetu, še posebno pa mora biti značilna za revolucionarni proletariat in ža socialistično demokracijo. Razume se, da s tem nočem reči, da smo s tem zakonom dali vzorec popolne demokracije, glede katerega niso mogoče kritične pripombe ln ki se ne more nadalje razvijati . .. ... Ko »prejemamo ta zakon, smo lahko ponosni, kajti takšnih demokratičnih zakonov danes ni mnogo na svetu. Sovražniki In klevetniki lahko blatijo našo državo, toda ta zakon iti drugi podobni uspehi na naši socialistični poti pričajo, da naša država pod vodstvom KPJ s tovarišem Titom na čela prednjači v drznem razvijanju socialistične demokracije kot prave ljudske demokracije.« 1950. leto: Tovarne delavcem Zadnje da: junija 1950. leta 26. junija — je skupščina sprejela enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije — temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Obrazložitev tega zakona je v skupščini podal maršal Tito, ki je med drugim dejal: »Z prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke še ni bilo uresničeno geslo delavskega gibanja »tovarne delavcem,« kajti to geslo in geslo »zemljo kmetom« ni abstraktna propagandna parola, temveč parola, ki ima v sebi globok vsebinski smisel. To geslo vsebuje celoten program socialističnih odnosov v proizvodnji, gledr družbene lastnine, pravic in doIEnooti delavcev — ter Jo zato b*wbo tn moramo ■nmikti v praksi, če zares mislimo zgraditi socializem. .. . Naši delovni ljudje so spoznali, da je graditev socializma v naši državi odvisna le od njih samih ln da so plodovi njihovih prizadevanj njim v korist. Na drugi strani naši delovni ljudje izpričujejo z delom, da so pripravljeni premagati tudi največje težave. Mar ti delavci, ki z tolikšno odločnostjo gradijo nove tovarne, nove objekte itd., niso sposobni, da tudi sami upravljajo te svoje tovarne? . . . Seveda so sposobni, da upravljajo, novi delavci pa, ki bodo prihajali ▼ tovarna, rudnike hi druga podjetja, pa se bodo tega naučili od svojih tovarišev.« 1951. leto: Novo plansko upravljanje ljudskega gospodarstva Konec 1951. leta je pomenil prehod na novi način upravljanja našega gospodarstva, ki ga je narekovala delavska sa- negatlvnlm težnjam, ki Se obstojajo v našem gospodarstvu. — a takšno vsklajevanje interesov socialistične skupnosti s široko pobudo njenih sestavnih delov je dejansko bistvo- socializma ... 1952. leto: Družbeno upravljanje Leto 1952 je poteklo v priprava za uzakonitev družbene samouprave kot temelja našega političnega sistema. Decentralizacija državne uprave je bila zahteva, ki je izvirala iz delavskega samoupravljanja in novega načina planiranja razvoja ljudskega gospodarstva. To decentralizacijo je predvideval predlog ustavnega zakona o zveznih in republiških organih oblasti, Id je bil skupšči-ni predložen v zadnjih dneh decembra • tega leta. Predlog ustavnega zakona je določal, da ima zvezna skupščina dve zbora — zvezni zbor in zbor proizvajalcev, da a« namesto dotedanjega prezldijuma skupščine Deset le« Je preteklo od dn eva, ko Je bila proglašena FLRJ. Deset dolgih let. polnih del* Is trud*, tod* tudi bogatih uspehov. Pred desetimi leti so v zv ezoi ljudski rimpKlnl zadonele besede: »FLRJ Je začela živeti.« mouprava. Zadnje dni decembra tega leta je skupščina sprejela nekoliko zakonskih predlogov, med katerimi j* bil nedvomno najpomembnejši zakonski predlog o planskem upravljanju gospodarstva. Najvažnejša značilnost tega zakonskega predloga je bila v razlikovanju med družbenimi plani — zveznim, republiškimi, okrajnimi in mestnimi — ln samostojnostjo planov gospodarskih organizacij. S to razliko »o na eni strani bile načelno določene obveznosti delovnih kolektivov do naše socialistične skupnosti, na drugi strani pa je bilo zagotovljeno dejansko upravljanje gospodarskih podjetij po neposrednih proizvajalcih samih. Ko Je govoril o predloženem zakonu. Je predsednik gospodarskega »veta vlade FLRJ tov. Bori* Kidrič med drugim dejal: •Lahko rečemo, d* zakon e planskem upravljanju ljudskega gospodarstva predstavlja izvirno ureditev povezanosti maksimalne pobude neposrednih proizvajalcev s plansko ureditvijo proizvodnje in razdelitve, kakor tudi z razvojem materialnih proizvodnih sil. Zakon ščiti tako interese socialistične skupnosti kakor tudi samostojno pobudo neposrednih proizvajalcev, vstdajuje jih kljub določenim ln vlade FLRJ ustanovi enotni izvršni organ skupščine zvezni izvršni svet s predsednikom republike na čelu. Na podoben način je predlog ustavnega zakona določil ureditev republiških .organov oblasti. Ko je v skupščini govoril o predloženem Zakonu J* tov. Edvard Kardelj dejal: »PoUttčni temelj naše družbe bi lahko h* kratko opisali na naslednji način: Samouprava proizvajalcev v okviru njihovih demokratičnih organizacij v proizvodnji in v drugih družbenik organizacijah, kakor tudi v osnovnih predstavniških organih oblasti, ln sicer v imenu družbe kot celote, a v okvirju pravic in obveznosti, ki jih določa družbena skupnost za zaščito skupnih interesov in skupnih pravic, za vse na temelju drnžbene lastnirte sredstev za proizvodnjo ... Družbeno skupnost pa lahko predstavljajo samo takšni družbeni in državni organi, ki Izvirajo iz temel.’|ih organov družbene samouprave in na temelju demokratičnih pravic delovnih ljudi sploh. To pa seveda ni državni upravni aparat. Prav zaradi tega decentralizacija državne uprave v nobenem primeru ne pomeni, da se s tem slabi enotnost družbe, temveč samo, da se ta enotnost še bolj kropi.« 1953. leto Tito - prvi predsednik FLBJ Komaj pol meseca pozneje — 13. januarja 1953. leta — je skupščina proglasila ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in o organizaciji zveznih in republiških organov oblasti. Najlednje-ga dne je skupščina volila predsednika republike in zvezni izvršni »vet. Z vseh strani Jugoslavije Je skupščina tiste dni prejemala brzojavke, v katerih so delovni ljudje zahtevali, naj za predsednika republike izvoli tovariša Tita. Na skupni seji obeh zborov skupščine se je 1«. Januarja dopoldne dvignil tov. Jovan Vese-iinov, ki je v imenu 52 poslancev predlagal kandidata za predsednika republike. V napeti tišini, ki je zavladala, so mm slišale njegove besede: »V nekaj več kot desetih letih so naši narodi ustvarili takšna velika zgodovinska dela, U jih lahko primerjamo s največ-jiml zgodovinskimi dogodki v vseh časih in pri vseh narodih. Ta velika zgodovinska dela smo lahko ustvarili zato, ker je v naši sredini živela osebnost, ki je videla dalje kakor ostali, ki je v sebi združila vse težnje ln želje naših narodov in vso njihovo ustvarjalno moč, ki je mogla v našem narodu razviti duha borbe, duha dela, duha ljubezni do socializma in duha ljubezni do svobode ln neodvisnosti naše države. Ta osebnost je Josip Broz Tito. Zato predlagam kot kandidata za predsednika republike tovariša Tita.« Navdušenje, ki je tedaj zavladalo v skupščini, se ne more opisati... Ko so poslanci zaključili glasovanje, se je pokazalo, da je Izmed 503 glasov dobil tovariš Tito samo en glas manj ... Glasoval je tudi tovariš Kidrič, tedaj že na smrt bolan . .. Ko je glasoval za tovariša, kateremu je pred smrtjo dejal: »Stari, kako te imam rad,« se je Boris Kidrič, eden najzaslužnejših graditeljev socializma, zadnjič pojavil v staipščlni — Dvesto tisoč Beograjčanov je pred skupščino pozdravilo tovariša Tita, prvega predsednika FLRJ, ki Jim je dejal: »Vedno sem se smatral ln vedno se bom smatral samo za sveatega služabnika svojega naroda.« 1954. leto: Ureditev tržaškega vprašanja »Sporočam zvezni ljudski skupščini, da so davi ob potih naše obmejne enote in obmejne pomorske enote zasedle novo mejno črto na Mlljskem polotoku.« S temi besedami je 25. oktobra lanskega leta predsednik s - n ZLb r-.jaue zace. skupno sejo obeh zborov skupščine, na kateri je predsednik republike Tito podal ekapoze o zunanji politiki naše države in na kateri mo razpravljali o sporazumu o tržaškem vprašanju In o ratifikaciji pogodbe o zavezništvu med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Na govorniško tribuno sta stopila predstavnika ljudstva bivše cone B STO in novapriklju-čenih krajev Julij Beltram iz Kopra in Ermini Medica iz Buj ter pozdravila skupščino in predsednika republike: »...Prevzema nas zadovoljstvo, je dejal J. Beltram, ker je moralo nasilje poklekniti pred odločno voljo naših narodov, da branijo svoje pravice, svoje dostojanstvo In svojo neodvisnost.« , »Bodite ipreprlčanl, je dejal tovariš Medica, da bomo kot enakopravni člani naše skupnosti dostojni borci v graditvi naše socialistične družbe, da bomo skupaj z našimi ostalimi brati korakali v nove zmage s tovarišem Titom na čelu.« Skupščina je po izčrpni razpravi izrazila svoje zadovoljstvo nad pogodbo o zavezništvu med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo in z ureditvijo tržaškega vprašanja, ki je »odstranila žarišče možnih spopadov in odprla pot za razvijanje gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.« 1955. leto: Nova komunalna ureditev Sredi junija letošnjega leta je skupščina položila temelje naši novi komunalni ureditvi. Ko je razlagal predlog zakona o novi ureditvi občin in okrajev, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj med drugim dejal: »Tudi doslej je bil naš cilj, da vgradimo v osnovo našega družbenega sistema — »»lei delavskih svetov v podjetjih in socialistično usmerjene zadruge na vasi — komuno kot osnovno socialno-ekonomsko celico družbe la po Marxu »končno n ajde- • v poilUCUO o, V kuteti se lahko sprosti delo . . .« . .. Vendar pa smo doslej morali težišče dela v tej smeri usmeriti v prvi fari na okraj, pa so zato občine ostale rasme-roma nerazvite... Vedno, kadar smo govorili o komuni, smo zato dejansko mislili na okraj. Danes pa je naša družba že v stanju, da uspešno napravi tudi ta drugi korak v razvoju organizacijskega' sistema socialistične demokracije, namreč, da okrepi vlogo občine in določi perspektivo njenega razvoja kot socialistične komune . .. Komuna, je nadaljeval tovariš Kardelj, je najprime.mejša politična oblika za pritegnitev najširšega kroga delovnih ljudi k neposrednem sodelovanju v družbenem upravljanju. Kot skupnost proizvajalcev je komuna obenem tudi skupnost potrošnikov. To dejstvo navaja vsakega državljana, da konkretna vprašanja ne proučuje g stališča take ali drugačne strankarske demagogije, ki je pogosto v navadi v drugih sistemih, temveč da samostojno In s polno odgovornostjo odločuje na temelju stvarnih gmotnih možnosti in z namenom, da se te možnosti čim pravilneje izkoristijo . . . Naloge te vrste so obenem elementarna šola državljanov, da bi lahko na isti način gledali tudi na reševanje ostalih družbenih vprašanj, o katerih odločajo višji družbeni organi. Zato za nas še prav posebno velja pravih), dr in =-)-moupravna komuna najvažnejša ola socialističnega demokratizma.« Skupščina je soglasno sprejela predloženi zakonski predlog in je s tem Jugoslavija napravila velik korak naprej v Izpopolnjevanju svoje socialistične družbene ureditve. FLRJ, rojena pred desetimi leti, je v tem kratkem časovnem obdobju postala država, v katero upirajo oči napredni ljudje po vsem svetu, država, ki ima v mednarodnih odnosih mnogo večji pomen in značaj, kakor bi ga imela, če b! jo merili po njeni geografski velikosti . . . Milan Pogačnik fr Rad sl ogledujem razstave. Navadno lepo pokažejo razvoj na5e industrije. Tudi zadnja mednarodna razstava telekomunikacij v Ljubljani me je presenetila. Radiotelefon, zapletene naprave za brezžično in visoko- frekvenčno telefonijo, avtomatske telefonske centrale, telefonski aparati, stotine telekomunikacijskih naprav. Vse to so proizvodi Inštituta za elek-trozveze, »Telekomunikacij« »Iskre«, »Nikola Tesle« ... Velik korak naprej smo dosegli na tem podro&ju. Na ljubljanski pošti pa že po več let ležijo številne prošnje ustanov in posameznikov za napeljavo telefona. Toda pošt* odgovarja: »Počakajte!« Zaradi tega sem si belil glavo. Koliko nam vsi ti proizvodi industrij e telekomunikacij sploh koristijo? Kako daleč cmo pri nas že s telefonijo, in sploh, kako daleč smo že pririnili našo poštno službo in kakšno mesto ji lahko odstopimo v sodobnem poštnem prometu v svetu? Kaj bi razglabljal ln ugibal, odšel «em k Inženirjem ln tehnikom, kar v glavni štab poštne telefonske in telegrafske službe — v novo palačo podjetja PTT v Ljubljani. Telefona! tajna me ' Ljubljano ln Bledom »Sodobne telefonske naprave, modernizacija telefonije, me zanima«, sem začel z vprašanji. »Trenutek, govorili boste brezžično z Bledom,« mi je že v začetku predlagal načelnik tehničnega oddelka Direkcije PTT. Medtem, ko Je vrtel na telefonskem aparatu številke, me je pa mučila radovednost: kako bo to izgledalo? Pol leta nam že koristno služi gorenjska omrežna skupina avtomatskih central. V Ljubljani zavrtiš šest številk na telefonu in oglasi se ti Kranj, Tržič. Kranjska gora ali Bled. Pred letom dni pa 6i moral še ure in ure čakati, da sl dobil po -medkrajevni« telefonsko zvezo. Sedaj Imam že v roki slušalko in v njej kliče Bled: »Halo. vključeni ste na prvi kanal dvanajsthanabk« bt »stične ze. Delamo poskušnje, opravljamo meritve. Kako me slišite?« »Odlično, Bled! Odlično! Kako so uspeli poizkusi? Kdaj boste novo napravo Izročili v promet?« In že dobim odgovor. »Poizkusi dobro uspeli. Kmalu bo nova UKV naprava služila vsem telefonskim naročnikom.« Nato še sam iščem zvezo brez žice. Pogledam v telefonski imenik, Erjavčeva koča, Vršič — 43. 2e se mi oglasi nežen ženski glas v zasneženi koči na Vršiču. »Zdravo! Brez žice sva zvezana,« sem ji razložil. »Kako, zakaj?« Telefonski naročniki še zaenkrat ne vedo za to brezžično skrivnost. Karakteristična številka zanjo je Se tajna. Toda, ne bo več dolgo, ko se bodo po visokih antenah prelivali valovi s telefonskimi pogovori. Na Smarjetni gori nad Kranjem je postavljena relejna postaja'. Ta HALO, PO enajst brezžičnih telefonskih zvez in to bo dovolj za vse telefonske priključke v Ljubljani in na Gorenjskem (sedaj jih Je tu 9000). Nova naprava za brezžično telefonijo pa nam odpira lepe pobude za nadaljnje brezžične zveze pri nas. Tako mislijo uvesti ta brezžični sistem tudi v bodoči mrežni skupini avtomatskih central Kopra za 1130 priključkov. Z UKV sistemom bi povezali tudi Novo Gorico ■ 400 priključki in tudi bodočo trboveljsko mrežno skupino s 700 telefonskimi priključki. Ko bo to uresničeno, bo lahko na pr. hotel v Portorožu neposredno klical hot*l na Bledu in Stara telefonska centrala l ročnim posredovanjem zveze bo naprej posredovala prenos do centrale na Bledu. Od tu pa se bodo avtomatsko vključili v vode manjših, bližnjih telefonskih central. To moderno UKV telefonsko napravo Je izdelal Inšitut za elektrozveze. Kaj bo pomenila za Gorenjsko? Sedaj ima sz Ljubljano v obe smeri po trideset telefonskih linij. Toda v glavni sezoni so prezasedene. Z novo napravo bo Gorenjaka pridobil* •* ga po telefonu vprašal, če Ima še kaj prostih mest za goste, ki bodo v treh urah z avtomobilom iz Portoroža že n* Bledu. Mnogo bo to pomenilo za razvoj našega turizma. Domovina nam postaja tako vedno manjša, kraji bližji A ne samo naši kraji, svet s« nam približuje. S pomočjo brea-iičnaga ml mesti v Evropi ln celo v daljni Arr\eriki. Naš cilj - tri telefoi> na sto prebivalcev Ze danes lahko pokličeš po telefonu iz katere koli pošte v Sloveniji razna mesta po Evropi. Lahko govoriš s Rio de Janeirom, s Bombayem ali Filipini, pa tudi z otoki v Indijskem oceanu. V teh številnih telefonskih zvezah, v vseh teh novih telefonskih napravah, smo dosegi! v zadnjih letih res lep napredek. Vendar smo še vedno v telefoniji na zadnjem mestu ▼ Evropi. Merilo za razvoj telefonij* ja namreč število telefonskih naročnikov na sto prebivalcev. V tem pa je v Evropi le š* Albanija za nami. Tovariši na Direkciji PTT •o mi pojasnjevali: Prevelika j« bila zaofetalost stare Jugoslavije na tem področju. Mnogo je uničila vojna. Doslej smo že ogromno dosegli. Naj govore številke: leta 1919 Je bilo v Sloveniji 770 telefonskih naročnikov, leta 1939 — 4712, leta 1948 — 5470, leta 1954 že 12.784 in leto* mm je povečalo število telefonskih naročnikov za nadaljnjih tisoč. Tako smo od 0.7 telefonskega naročnika na sto prebivalcev v Sloveniji že prilezli na številko 0-94. V Ljubljani je ta številka 3.3. 2elja in vmm delo naš« PTT službe pa gre za tem, da bi vsaj v naslednjih letih uspeli, da bi imeli pri nas tri telefon« na sto prebivalcev. S tem bi »e že znatno približali evropskemu povprečju, ki j* p*t telefonov na sto ljudi. Modnosti za to Imamo. Zgradili smo že ln Se gradimo telefonske centrale. Zgradili smo tudi več lepo urejenih pošt. Nova ljubljanska avtomatska telefonska central* J* izkoriščena 1* 63%. Tako mo me zasuli a podatki ln številkami. Vmm lepe. eeea dejal, toda povejte ari, šekel petem e* mire jo priti pri nas razne ustanove in javni delavci do telefona, ki ga nujno potrebujejo. »Telefonskega krajev, omrežja doslej skorajda nismo gradili. Saj za to smo morali uvažati telefonske kable. Letos pa jih je začela izdelovati tovarna v Svetozarevu. Toda zaenkrat lahko v tej tovarni nabavimo le majhne količine. Vzrok — visoke cene.« Tako so mi odgovorili. Torej, dragi kebli so glavni problem. A v tolažbo vsem, ki čakajo, da jim napeljejo telefon, naj povem, da nas je osem tisoč takih v Sloveniji ln od tega samo v Ljubljani šest tisoč. Brzojav se uveljavl|a V Kranju ste oddali brzojavko. Poštni uradnik jo po teleprinterju odda naprej do Ljubljane. Tu jo spet teleprinterist sprejme in jo odda naprej v Maribor. Tako je danes. Jutri — upajo, da bo to jutri že kmalu — pa bo uslužbenec oddal brzojavko iz Kranja po daljno-pisnem stroju naravnost v Maribor. Teleprinterski naročniki lahko ^o storijo že sedaj. Njihove zveze so že avtomatizirane. Celo s svojimi strankami po evropskih državah se lahko pogovarjajo, neposredno. Tudi z Ameriko lahko vzpostavlja daljnopisno zvezo. Naša podjetja in tovarn« s* že v precejšnji meri poslužujejo teleprinterske službe. Ljubljansko podjetje PTT ima 50 teleprinterskih naročnikov. Da, na področju telegrafije smo že dosegli evropsko raven, kot se izražajo- naši statistiki. Pri nas se to zgovorno odraža na poštah. Po poštnih in telegrafskih uradih sem zaman stikal za zastarelimi Morsejevlml aparati. Zamenjale so Jih sodobne daljnopisne naprave. Na daljše razdalj«, v Beograd, Split, Niš, Skoplje oddajaj« n. pr. s ljubljanske pošte brao« javk* po posebni poštni radf}» akt oddajni' postaji, talon Med našimi upokojenci »PRIDITE BRŽ!« NI dolgo tega, ko sem preživel celo popoldne med upokojenci. Povabili so me, r.aj ' bi prišel na razgovor z beležnico. Da imajo mnogo povedati, so dejali. In dodali, da smo novinarji redko videni gostje v njihovi sredi. Da v naših časopisih tako malo p!šemo o njih, kot da bi bilo pn nas petdeseto in peto življ turiško leto najvišja starostna doba. Prelistal sem nekaj letnikov dnevnih listov in ob srečanju sem moral pritrditi njihovemu prigovoru. Zato sem,zapisoval, kar so pripovedovali. • Republiški odbor društva upokojencev je imenoval pred meseci poseben odbor za gradnjo upokojenskih domov, so povedali. Ta odbor je izdelal že več predlogov, kako preliti to zamisel v življenje. Kakšni so ti predlogi? — sem povprašal. Odgovori niso bili kratki. Predvsem je treba omeniti — no dejali —, da domovi za upokojence niso v nikakršni -sorodstveni« zvezi z dosedanjimi ustanovami, v katerih živijo starejši ljudje, med njimi tudi nekaj upokojencev morda. Naša zamisel nima ničesar skupnega z ustanovami, ki imajo so-c alr.o skrbstveni značaj. Da boste to bolj razumeli; predlagamo gradnjo posebnih stanovanjskih poslopij — če hočete — v katerih si bodo upokojenci uredili prijetna lastna domo-vališča. V prvih letih bi te do- Spomenik padlim fizkultur-nikom v Stražišču • .-t i • -V: - ■ \ -Z : ■ a-. ti' 5 I km I l >< M -■% S ali'::?:* •• : * .vtil m§ ■ t v 4 ■ M ■•e™*<38® •v/. . v 'iici osvoboditve so v.’ oclirMl pred p o-sl ej».l Mn Partizana v Stražišču pri Kranju spomenik 59 padlim fizkulturni-kom — delo akademskega kiparja Staneta Keržiča. move zidali tam, kjer živi največ upokojencev: v mestih in industrijskih središčih. To predvsem zaradi tega, da bi večja stanovanja, ki jih sedaj uporabljajo upokojenci, sprostili za nove družine z otroki; našim ljudem bi pa zagotovili za domovanje primernejši življenjski prostor. Ni treba pojasnjevati, da bi bila gradnja upokojenskih domov cenejša in hitrejša kot pa zidanje stanovanjskih hiš z zahtevnimi družinskimi stanovanji. In prav v tem je bistvo naše zamisli. Kako bi ljudje živeli v teh domovih? — sem vprašal dalje. Kot bi želeli prebivalci sami. Dom bi imel na primer sobe za samske stanovalce, za poročene pa enosobna stanovanja. Kdor bi želel voditi svoje gospodinjstvo, prav lahko. Drugi bi se želeli hraniti skupno. Te potrebe bi morala zadovoljevati lastna domska restavracija. Tretji bi morda hoteli Jemati del hrane iz restavracije, drugi del bi pripravljali sami. Tudi upokojenci izven doma bi se lahko delno ali v celoti hranili v taki restavraciji. Na podoben način bi bilo urejeno pranje, pospravljanje, nakupi živil in drugo. Vse usluge, vključno stanovanje, bi seveda plačevali koristniki sami. In to po lastnih cenah. V tej zvezi je treba omeniti, da bi upokojenske domove vodili samoupravni organi, ki bi zagotavljali neposredne soupravne pravic« stanovalcev samih. Razumljivo Je, da bi imel vsak dom zagotovljeno dobro zdravstveno službo. Teh nekaj besed pa pojasnjuj« samo mali dol ureditve in življenja v stanovanjskih poslopjih za upokojence. Kakšni ao izgledl za Izvedbo vaših zamisli? — j« bilo sadnj« vprašanje. Kjerkoli ano do »daj pojasnjevali naše predloge, smo naleteli na veliko razumevanje. Te daj bomo poskrbeli za izdelavo idejnih prednačrtov ca tak dom. N« dvomimo, da bo to delo za naš« projektant« pretežko. Prepričani smo tudi, da bodo predložili rešitev, ki bi vsklajala splošne gmotne možnosti in potrebe, ki jih taka ustanova ima. Drugo vprašanj« so seveda denarna sredstva. Mi predlagamo ustanovitev posebnega sklada za gradnjo teh domov. V njem bi s« stekalo: del stanovanjskih skladov okrajnih la občinskih ljudskih odborov in podjetij, dalje posebni prispevki gospodarskih organizacij in prostovoljni prispevki upokojencev samih in zaposlenih delavcev in uslužbencev. Ni odveč povedati na primer, da je mariborski okraj sam pokazal doslej že mnogo dejavnega zanimanja za izvedbo naših načrtov. Tudi gospodarske organizacije v Mariboru so že ponudile roko. Pobudo, ki smo jo dali, bomo organizirano izpopolnjevali, prepričani, da tako neposredno sodelujemo pri reševanju dela družbenih nalog, ki so pred nami vsemi v dobi, ki postavlja v ospredje človeka. Ko sem odhajal od svojih gostiteljev in pripovednikov, sem se ponovno vprašal, če le ni res, da se preporedkoma spomnimo sedemdesetih tisoč upokojencev, katerim je črpalo delo skozi trideset in več let njihovo življenjsko moč. In na kaj zlasti pozabljamo pri njih? Ali ne prav "tla tisto, za kar je starejši človek lahko upravičeno najbolj občutljiv? Čeprav »tisto« niso nikake javne neznanke, sem jih sklenil ob tej priložnosti ponovno zapisati. lahko živeti v okolici, ki 1« preveč naglas računa, kdaj stari stanovalci ne bodo več potrebovali sobe ali kuhinje ali pa obojega. Tu se ponavlja stara resnična povest o nečloveškem sinu, ki se pri vsaki žetvi jezi, zakaj mora še vedno hraniti starše-prevžitkarjt. Neredko ni drugače niti v družinah, kjer ostaja en ali več otrok pri starših tudi potem ko je samostojno stopil na živ-ljensko pot. V hišo pride zet ali snaha. »Stare« izrivajo v kot — za zapeček. In še tam jim ne bi radi odredili daljšega veka. Ali more biti v ljudskih odnosih sploh kaj težjega kot zavest staršev, da sp v napoto svojemu lastnemu otroku? So zopet ljudje, katere je življenje popolnoma osamilo. V Družina J« bila številna: oče svojih skromnih domovih živijo — na stara leta sami. Ce jih položi bolezen v posteljo, kaj težko in poredkoma zaslišijo ob postelji vprašanj«: a čim vam lahko pomagam? Iz bližnjih dni" nazaj zopet niso neznani primeri, ko so v nekaterih krajih sklepali o tem, kako bi se »rešili« starejših, da bi dobili mesta za mlajše. Pa mati in dvoje alt več otrok. Ti so rasli in življenjska pot jih je razdvojila od staršev. Na stara leta ostajata mož in žena sama. Ali pa samo eden od njiju. — Mesto potrebuje in sprejema nove prebivalce. Prihaja jih več, kot je uspelo zgraditi »treh. Mnogi najdejo, čeprav samo začasen pristan v domovih starejših prebivalcev. sQ rQke teh prvih mor.. Te delitve domov so nujne. To- P dile tovarir;škl dimnik! da ■ seboj prinašajo mnogokaj; zlasti pa vznemirijo počitniška leta po dolgoletnem delu. V domačem kotičku, kjer preživ-jajo največji del odmora, starejši ljudje kaj težko uravnajo svojo življenjsko budilko po svojih željah in potrebah. Ni Na vse te resnične zgodbe sem mislil, ko sem zapisoval razgovor o domovih za upokojence. P* D. Ugašajo luči v oknih druga za drugo. Mesto se pogreza v nočno tihoto, ki bo visela nad njim vso noč, do jutra. Tedaj jo bodo s svojim škripajočim, ropotom pretrgali prvi tramvaji, ki dolgo ne bodo utihnili. Vendar ni povsod tako tiho. V sobi dežurnega zdravnika na Polikliniki se pripravljata dežurna zdravnika — otroški in splošni na svoj nočni obhod k bolnikom. Dežurna sestra še poslednjič skrbno pregleda zdravniško torbo, da je v njej vse za hitro pomoč. Zabrni telefon. Zmeden, prestrašen glas hoče zdravnika. Besede se zatikajo, zastajajo in končno zamrejo v pridušenem hlipanju. Miren glas dežurne sestre pomiri dekle na drugi strani žice, ki kliče zdravnika za težko bolno mater. Srčni napad, tretjič že ta večer. Nov rumen listek s točnim popisom njene bolezni se pridruži že lepemu številu prav takih listkov, ki ležijo pripravljeni za zdravnika. Pediater in »splošni« odhajata. Vsak k svojim bolnikom. V široke mestne ulice, a tudi ozke, temine ulice predmestja In bližnje okolice. NI jih malo, ki to noč težko čakajo zdravnikovo pomoč. Tudi po 47 bolnikov Je v eni sami noči deležnih zdravnikove pomoči. Z ureditvijo sektorskih ambulant sicer pada število nočnih obiskov splošnega zdravnika, vedno bolj pa se dviga število obiskov otroškega zdravnika. Trije pediatri se vrstijo v nočnem dežurstvu. Trije otroški zdravniki za vso Ljubljano. Vsako tretjo noč pride vrsta na vsakega, od osmih do polnoči. Splošni zdravnik pa ostaja do jutra. In potem? Ne, na spanje ni misliti, ob 7. uri zjutraj je treba v bolnišnico k drugim bolnikom in nadaljevati tam z delom, kot da ponoči ni bilo do skrajnosti napornega dela. S To. noč čakajo mali bolniki otroškega zdravnika v okolici Ljubljane. Hiteti je treba. Morda so med njimi tudi taki, ki jim bo pomoč prišla v zadnjem trenutku, kdo ve. Avto se prebija po slabi cesti. Skozi luknjo v tleh avtomobila visoko brizga blato. Z vseh strani piha, izpod vseh šip. Mrzlo je. Redke snežinke se ponujajo iz teme. Ali smo že blizu cilja? Nikjer nikogar, da bi to povedal. Avto sumljivo zaškriplje; kaj če bo v tej temi sredi odprtega ljubljanskega polja spet nastala okvara? Zdravnica bi zamudila dragocene ure in kljub vsej svoji dobri volji ne bi mogla prinesti zdravniške utehe in pomoči otroku ter njegovim. Morda je bolmiček težko bolan? Oče tega ni povedal, ko je klical zdravnika. Kje simo vendar!? Luč avtomobila negotovo tiplje po gramozu. V slabotni svetlobi se pojavi človek s cestno svetilko v roki. »Da, tu, prav ste prišli.« Na edini postelji leži malt bolnik. Težka angina ln bronhi- UŠPEHI ONKOLOŠKEGA INSTITUTA V LJUBLJANI Rakasta obolenja niso v porastu Malokomu je znano vztrajno je v mnogih primerih možno n- prevoze potrebuje im trm ur »voj lenja na pljučih, v požiralniku, v in požrtvovalno delo inštitutov m spešno zdravljenje. Vse to pa je avtomobili, ki ga bodo prodv>i»K)- primerih leukermlje itd. klinik nase-medicinske fakultere, p.recej odvisno od zdravstvene ma dobili v januarju. Zdravljenje Inozemska statistika dokazuje, med katerimi ni na zadnjem me- prosvetijenositi ljudi. „ z betatronom v Evropi še ni raz- da števiilo primerov boilezni raka stu Onkološki inštitut,‘ki prouču- Prostori klinike so zaradi maj- žirieno. Vodstvo inštituta je pne- ne narašča. N. pr. v Frana:,ji je je zdravljenje bolezni raka. Pred- hne kapacitete prenapolnjeni- Po pnžano, da bo ta način terapije že 10 J« pnblizno reč ailli manj stojnih inštituta prof. dr. Leofiav- osvobad;itvi se je sicer število po- v zadnjžh letih Tetnšn- enako število. Podobno »anje je niik ni njegova sodelavka docent stej: povečalo od 25 na 60, toda rut doJxd poleg manjših količin ra- tudi pn nas. Več reka zasledimo dr. Božena Ravnikarjeva si mnogo potrebe so tolikšne, da ima zavod d:ia še neka/j aparatov. Prizade- le zato, ker je medicinska zmanon prizadevata ob dobro urejeni evidenčni statistični službi o obolenjih raka, da bi se čim bolj ti- _____________________________ ^ spešno upiraili tej zavratni bole- £e c,; obstajala. Ko se bo iz- v oskrhi redno nad ICO bolnikov, ™jo < da bi dobili modeme teh- že tako napredovala, da zgodaj med katerimi ie precej takšnih, rticn?.^;50,nožfe ^ ^otovimg znaike bcdeznL an ker ki bi lahko (bili v negi zavetišč, - * ~ d oaktivne snovi — izotope, s či- se j« dvignila živi jenska raven v mer bi povečali možnost zdrav— nekaterih predelih sveta ter se je Sodelovanje specialistov pri proučevanju bolezni V zadnjjih letih je medicinska veda dognala, da rak ni le lokalna bolezen, temveč gre za splošno obolelost človeka. Zlato je razum-!2vo sodelovanje onkologov s specialisti drugih klinik, kot n. pr. z ginekologi, stomatologi, rentgenskimi diagnostiki itd., katere pritegnejo k specialnim pre selilo ortopedsko podjetje »Soča« iz stavb« mei.cinske fakultete na Vrazovem trgu. bo prostore zasedel Onkološki inštitut. Moderna terapija z betatronom in izotopi 1 jen ja. Ali število primerov raka narašča? Borba proti raku je zlasti učinkovita tedaj}, če se bolnik prijavi takoj po prvih znakih bolezni. Novotvorbe na koži so ▼ zgod- Zdrarvljenje raka je prilagojeno njem »tadilju ozdravljiv* Aocaj možnostim in sredstvom, s kateri- stoodistotno. Pri ženskah je rak mi razpolaga zavod. Izpred vojne narjbolj pogoat na prsih in mater- ______^ _ _t Smaijo dva rentgenska aparata, nici ter tudi pri teh vrstah raka iskavam in k posvetovanjem. Bo- potrebovali pa bi še enega za gl o- dosegaijo prt pravočasnem zdrav-lezen zdravijo z obsevanji, opera- hunsko obsevanje. Up>orabl|jajjo tu- ljenju dobre usj>ehe, medtem ko cijami in s splošno terapijo, če di betatiron v Inštitutu za nukle- služii zdravniška nega v poznejših pride bolnik na kliniko dovolj arne raziskave »J. Štefan«, kamor stadijih le za lajšanje bolezni do zgodalj, torej še o pravem času, vozijo bolnike na obsevan je. Za smrti. Pri moških so pogosta obo* z tujo podaljšala življenjska doba in doseže višjo »tairon vedno več ljudi- Ljudi je So trudu bolj pmosvet- tis. Oče, mati in ostala družina molče opazujejo, ko zdravnica z baterijo v roki preiskuje bolnika, kajti luči ni. Vsa hišica je en sam prostor, kjer je poleg ležišča komaj še našel prostor železni štedilnik. Zdravila, nasvet in prijazna tolažba zdravnika zjasnijo gube na materinem obrazu. Oče pa na čaka, temveč naglo krene v temo, v lekarno — po zdravila za bolnega sina. Dvomesečni nedonošenček.-ja naslednji pacient. Obupno sa krivijo v joku brezzoba usteča, ko se zadira injekcija penicilina v mehko kepico rdečega mesa. Vendar tudi to je treba, da bo izginil zopemi boleči in srbeči izpuščaj. Angina, hud prehlad, pljučnica — se vrsti.jo nocoj pri teh bolnikih, ki jih po vrsti obiskuje zdravnica. Zdravila bodo pomagala, ali pa tudi ne, kajti v baraki, kjer stanuje osemmesečni Franci neprestano piha skozi široke reže v leseni steni. Kaj naj tu pomaga zdravnik? In vendar pomaga. Topla beseda otroške zdravnice vzbudi novo upanje. Zadnji in najtežji pacient v tej noči je mala Dragica. Ošpice In pljučnica. »V bolnišnico bo treba mama,« pravi zdravnica. »Bolje v bolnišnico, kjer bo otrok v dobri oskrbi. Doma to ne bo mogoče, saj imate še druge otroke.« Bodrilno tolaži zdravnica, ko vidi solze v njenih očeh. Da, to ja več kot samo zdravnica. Skoraj bo polnoč. Nočna vožnja otroškega zdravnika je končana. Minila je brez- okvar na avtomobilu ■ ■ redka sreča, ki se prav skopo nasmehne dežurnemu zdravniku- Starim, že davno dosluženim avtomobilom štiri ima Poliklinika na naz-polago za dežurno službo — ni mogoče zameriti, če se sredi poti ob belem dnevu ali ponoči ustavijo Jcot trmasti istrski sivec. Zdravnik je nestrpen, kajti minute se ne vračajo in bolniki težko čakajo, toda prav zaradi teh slabih avtomobilov je treba neštetokrat čakati eno, dv«, tudi tri ure. Neredko ga sprejmejo objokane oči ali p* teman obraz in zadirčna beseda bolnikovih sorodnikov, ki pripisujejo krivdo za zamudo —• zdravniku. Res, težko je v »tiski razumeti težave drugega, zlasti zdravnika, ki je morda v A O USPELI. . . naročiš po pošti, kdaj t« naj zbudijo. Sedaj tudi že lahko r Ljubljani zavrtiš številko »98« in poprosiš uradnico: »Pozvonite mi prosim ob 3. uri zjutraj na številko 23-4 . . .« le. Mali Janezek je radoveden: »Kaj mi bo prinesel Dedek Mlaz?« A še več. Ob večerih sprašujejo ženski in moški, kaj naj oblečejo. Drugi se spet zanima, kje so zabave, kje imajo naj- v rok« naslovlje- spe čimprej n.m. Statistika telegrafske službe zatrjuje, d3 prispe 70% odposlan h brzojavk prej kot v eni u-i do naslovnika, ostale pa v g'avnem v 90 do 120 minutah. Naši Ij ud ia se že v precejšnji rr.eri poslužujejo brzojavne službe. Letos v prvem polletju je bilo v Sloveniji oddanih 120.000 brzojavk. Izvem meja je bilo pr»slanih 20.000 brzojavk. Brzojavna služba uvaja tudi nove usluge. Med te spada posredovanje brzojavk naslovnikom po telefonu. Posebnost so tud: XLT brzojavke. To so brzojavke s čestitkami, za katere plačate polovično ceno. Teh je bilo letos v prvem polletju odposlanih 6‘XK), ali za 40% več kot lani. 22 milijonov pisem v nabiralnikih Pismo smo sprejel: z zamudo. Ta presneta pešta. Jeza je velika. Le kje se je zataknilo. Tako menijo ljudje, a poštarji imajo za to že pripravljen odgovor z dokazi, ki mnogokrat letijo na tistega, ki je vrgel pismo s pomanjkljivim naslovom v r.abiralni.c. Ce obiščeš naše poštne ustanove in vidiš ta velikanski poštni stroj, kako dela z veliko naglico in brez pre-»tsnka, moraš poštni službi dati tudi priznanja. Samo zamislite »e v številke o lanskem prometu pošt v Sloveniji. Tš je znašal 39 milijonov časnikov, 22 milijonov pisem, 9 milijonov dopisnic, 1,790.000 raznih tiskovin, 600.000 denarnih nakazil, milijon in pol denarnih položnic, 430 000 paketov ... V tujino so slovenske pošte poslale lani okrog 2 milijona raznih pisemskih pošiljk in 10 tisoč paketov Na pisma so iz tujine odgovarjali še kar redno, saj jo prtsoelo na naslove v Sloveniji 1,900.000 pisemskih pošiljk. Na vsak poslani paket pa jih i« prišlo iz tujine 11, ali sku- paj 114.000. Med temi Jih j« bilo največ iz ZDA. 444 poštnih uradov skrbi v Sloveniji za razdelitev teh pošiljk. Ena poštna ustanova pride pri nas na 3400 prebivalcev. In cela armada pismonoš sktibl, da pridejo te milijonske poštne pošiljke v roke tistega, kateremu so namenjene. V Sloveniji dostavljajo poštarji na dom 99% vseh pošiljk. L« 8% prebivalcev v Sloveniji, predvsem v zelo oddaljenih hribovskih vasicah in samotnih zaselkih, ne zajame poštna služba. V Sloveniji imamo vedno tudi 8« precej krajev, kjer s« zglasi poštar le dvakrat ali pa tudi enkrat na teden. C« pa bi hoteli tudi v vse te kraj« vsakodnevno dostavljati pošto, bi potrebovali še tisoč pismonoš. Tako menijo v podjetju PTT v Ljubljani. Ste že vrgli kdaj ▼ poštni nabiralnik pismo? In st« pozabili na kuverto napisati naslov, ali pa ste napisali samo Ime ln priimek naslovnika, na kraj njegovega stanovanja pa ste r a glici pozabili? Ne, Tudi jaz sem bil takega mnenja. Na Direkciji PTT ao ml pokazali številna pisma bre* naslovov, ali pa z izredno pomanjkljivimi naslovi. Lani je bilo takih pisem 17.500, poleg tega pa še 200 priporočenih poštnih pošiljk, ki jih niso mogli nobenemu izročiti. Marsikaterega, na pol znanega naslovnika staknejo poštarji, toda uganiti, komu so namenjena Lahko pa tu zveš tudi vse te- boljše kranjske klobase, kje _____________________________ lefonske številke, vozni red vla- prvovrstno vino? Tudi vpraša- di v Ljubljani. V nekaj minu- kov, izide športnih tekem, kje nja: »bo trinajsta plača?«, niso bo uvedla že čez dva meeeoa redno fototelegrafsko službo tu Je kakšna ulica, spored v kine- za tah bodo sprejemali fotografije po sodobnih fototelegrafskih matografih, gledališču in napravah in Beograda, Zagre- koncerte. ba, sli pa tudi iz zunanjega Toda ljudje sprašujejo 5e o redka. Skratka, tisoč različnih vprašanj. Na vse telefonistke rade odgovarjajo. Če sam* ne vedo, dajo dober nasvet, če ne sveta. Izrednega pomena bo to atoteirih drugih stvareh. Pred zasledijo ▼ vprašanju neresno- za nais časnike. Kot izredno koristna so potem navadno ie Jezi, ko Izve, da njegov znanec ni dobil pisma. Ta naša pošta! Pravilno ga j« frankiral ln pravočasno oddal. Samo na to ni pomislil, da je pozabil napisati na kuverto naslov. Tteoi TpraBan) m »OB« Poštna služba pa i« vedno v«£a ttortto sv«J* Tako telefonistko ▼ medkrajevni sti. So pa tudi primeri, da ugo- je centrali se neprestano prižigajo varjajo posamezniki po telefo- izkazala tudi služba informacij, drobna lučke. Zasopel moški nu tudi s prostaškimi iZTazi. če ki jih daj« ljubljanska pošta že glas sprašuje: »Tovarišica, po- pa bi znal« odgovarjati usluž- skoraj dv« letL V Ljubljani že vejt« mi prosim hitro telefon- benk« v telefonski centrali na _______ vsa ta raznotera vprašanja, bi moral« biti že pravi geniji. Zato ni nič čudnega, če se v taki veliki naglici, v tej množici vprašanj in odgovorov, Izcimi tudi taka resnična anekdota: Bilo j« ob zadnjih volitvah ▼ Angliji. Moški glas sprašuje na informacije: »Povejte mi prosim, so zmagali laburisti?* Uslužbenka, verjetno preveč zaverovana v izide športnih tekem, pa ga vpraša: »Tovariš s kom pa so igrali?« To koristno Informativno službo nameravajo v Ljubljani še izpopolniti. Toda trenutno jih pri tem še vežejo pretesni prostori ln sploh problem medkrajevne telefonske centrale, ki j« la zdavnaj doslužila. Uslužbenki, ki daj« informacij« v medkrajevni centrali j« odmerjen kaj tesen prostor — na enem metru dvajset e« mora stiskati. Nima prostora, da bi imela pred sabo vse vozne rede, debel« telefonska imenike in druge pripomočke, ki Jih nujno potrebuje. Ko pa bo dobila tudi Ljubljana novo medkrajevno centralo, bo š« razširila službo informacij. Tako obljubljajo gospodinjam, da jim bodo lahko nasvetovali Jedilnika in dajali kuhinjske recepte. Otrokom bodo pripovedovali pravljic«, šolarjem pomagali reševati pr«t«ik« lolske nalog« itd. Torej naša poMna, M«ho*i in telegrafska šlufba akrbi *a svoj razvoj, zato, d* nam približa k-aje. da bi aaaa bU »vet fp-jni-e manjši. Rcntfe ki »parat odkriva »krita la »ahrbtaa rakova obolenja Ijeni in (pravočasno prihajajo na zdravljenje, medtem ko so prej u-miraili za rakom brez ugotovitve diagnoze te bolezni. Cim bolj se pobijajo vzročnosti zaradi drugih bolezni, tem več zasledimo raznih chlik raka. Dobro organizirana služba OnkoloSki inštitut v Ljubljani nudi bolnikom vsestransko preiskavo in zdravljenje, medtem ko je drugod v državi delo na tem področju medicine bolj razdrobljeno. Po odpustu iz zavoda pri-hajanjo bolniiki na redne ambu-lančne preglede, na katerih je vsak drugi dan do *to ljudi. Za evidenco zdravljenja skrbi dobro urejena statistična služba, s kakršno se po besedah eksperta svetovne zdravstvene organizacije OZN ne more pohvaliti marsikatera država. Leta 1950 je izšla republiška u-redba o obveznem prijavljanju raka. Od tedaj pošiljajo vse bolnišnice zavodu poročila.« podatki težki bolezni ša poslednj« upanj e. »Halo! 32-801 tam?« kliče oddaljena ambulanta. Toda 32-801 se ne javlja. Linija je zasedena, a mudi se. Potrebna je hitra pomoč dežurnega zdravnika, ža dopoldne, takoj, brez zamude. Sektorski zdravnik pa ne mora na dom. Petkrat, šestkrat, desetkrat se zavrtijo številke na telefonu, toda nič. Zveze z dežurno ambulanto ni mogoče dobiti. Poliklinika ima le tri, vedno zasedene telefonske linije, dežurna služba pa nima svoje. Tn z Ježice, Ižanske ceste, Zg. Šiške in drugih oddaljenih predelov Ljubljane morajo ljudje na Polikliniko, v središče mesta samo zato, da naročijo zdravnika, samo zato, ker ni bilo mogoče dobiti telefonske zveze. Ali so vsi tisti, ki se obračajo na 'dežurnega zdravnika zares potrebni pomoči? Mnogi, da. So pa tudi taki, ki niso tako bolni, da bi morali klicati zdravnika na dom, zlasti ponoči. »Halo, tam dežurni? Pridite o prvih ipojavih bodeznii, začetku, takoj, prosim. Moja punčka se ~ vsak otrok v«, da na »05« zv« pisma brez naslovov, zaenkrat ra to4en 6as na ,og. p« že sko- še na umejo. Pošiljatelj pa so ^ Tae kar sl požell. Mesečno V novi ATC v Ljubljani pa tehnik sam« m aootroura zapleten« telefonske naprav«. »ko Številko porodnišnice«. To to številko je največje povpraševanje. Predvsem moški so zanimajo zanjo. Drugi prosi, Ce bi bila uslužbenka tako prijazna in bi sporočila njegovi deklici, Mesečno vpraša v Ljubljani za točen čas 60.000 ljudi, v Mariboru okrog 3000. Dvajset tisoč Ljubljanča- nov sprašuje na mesec za ln- ki bo klicala »08« čez dobro uro, formacij«, v Mariboru pa polo-vica od toga števila. Prod letom ali dvema no naši časniki v svojih zanimivostih š« pisali o koristnosti telefon- da jo bo čakal ob devetih pred pošto. Tretji sprašuj«, kdaj odpirajo trgovin«, do kdaj delajo brivci, ali če naj vzame na pot dežnik. Reševalci ugank s« ob- »ke službe v Ameriki ln drugih račajo po nasvet«. Solarji »pra-drtvr«b 99 švvtu, l*Uw x* g«om*trijsjM fonw- in načinu zdravlj'enja itd., la. ka terih urejaiio mesečne in Jetne statistične preglede. Obvezno prijavljanje boleeni omo-goča inštitutu uspešnejšo borbo proti raku, o čemer je v Sloveniiji že precej znanega. Zavod za novotvorbe, ki se bori z mnogimi materi tinimi težavami, daje na ta načtn lep prispevek skupnosti v skrbu za zdravje naŠh ljudi. S. L. je zbudila sredi noči, čeprav soi vsako noč, to se nam čudno zdi...« »Zakaj bi čakal uro ali dve v čakalnici sektorske ambulante? Pokličem nočnega in brez čakanja bom na vrsti?« sl marsikdo misli, in že kliče. Drug težji bolnik pa mora zaradi udobnosti prvega nestrpno čakati na nujno zdravnikovo pomoč. Pester Je spisek ljudi, ki jih v svojo knjigo zapisuje dežurna sestra. Najrazličnejše so bolezni, zaradi katerih kličejo ljudje ponoči zdravnika lahke in težke, včasih tako težke, da je vsaka pomoč zaman. »Halo 32-801, pridite, brž .. .« Toda avto, pripravljen za de-4 žuraega zdravnika stoji. Ne gane se več. Tudi on je utrujen in obrabljen do zadnjega vlja-/ ka. Bolnik pa čaka, tudi zdrav-ni k, ki bi rad pomagal vsem. fmv na naglo, nepričakovano m Je med vodilne jugoslovanske pripovednike povzpel Dobriča Cosič. Mladi, leta 1921 rojeni Siamatiijec, kcne-iki sin, je nastopil kot zrel pisatelj že s st ojim prvim romanom »Daleč je sonce«, ki je izšel leta 1951. Knjigo smo dobili tudi v slovenskem prevodu in naši bralci so lahko občudovali pisateljevo psihološko poglobljeno prikazovanje dogodkov v partizanskem oddelku, ki so ga sovražniki odrezali in obkolili. Cotič je s svojim romanom prepričljivo dokazal, da je mogoče dogodke iz osvobodilnega boja risati življenjsko zvesto, upn5t€V3iač vr.n zuplPtenost duševnosti z vsemi nasprotji, ki se družijo v človeku. i o..a z iiuviiii rot.;auOzii »Ivo* renine, ki je tz.ei lansko leto, je dosegel Cošič še veliko več. Snovno je posegel v srbsko zgodovino, v motno dobo Obre-novičev, ko so se le-ti spopadali z mogočno stranko radikalov, toda ob tem ozadju je Cošiču poglavitno vprašanje nekaj drugega: vprašanje nasledstva v liiši radikalskcga veljaka Atlma KattCi. Ob ten vprašanju so vsak po svoja bijejo in mučijo člani Karičeve družine, in vsak »e po svoje zlomi ob njem. Ta snov ni tako nova v literaturi, toda Co-sič Jo je podal na nov način, s sodobno pisateljsko tehniko, ki vzdiguje njegov roman na evropsko višino. Dogajanje vidimo zdaj z vidika ene, zdaj z vidika druge osebe, pripoved ne teče nepretrgoma, temveč živi v mešanici sedanjosti in preteklosti, razmišljanj, spominov in doživljajev, vse to pa je napisno v prekipevajoče bogatem pesniškem jezi-ku, ki daje romanu prav poetičen čar. Roman Je zato po vsej pravici dobil polmilijonsko nagrado, l«i jo je razpisal časopis NIN za najboljši jugoslovanski roman v letu 1954. Pisatelj bo usodo Katičev spremljal še v nadaljnjih romanih. Naš odlomek je iz slovenskega prevoda, ki izide konec leta pri Cankarjevi založbi, in prikazuje kmečko vstajo, ki jo zaneti v svoji vasi Prcro-vem Ačim Katič. DOBRIČA ČOSIČ UNTA c: topila sta pred kmete. Vsi so te nakopičili pod brestom, z deblom, votlim in širokim kakor kadica, v neredu zabode-ni-m: v nizko nebo, vejami, sprtimi in odtujenimi tako deblu kakor zemlji in nizkemu potegnjenemu občinskemu sodišču. Megle pa so pritisnile, mešajo ae in vlačijo nad krivimi ulicami, in zd: še, da so dim s kopice ogorkov in vejnatega ogorka bresta. Izgubljeno se gledajo kmetje in Ačim. Potem se vsi plašno ozirajo naokoli v meglo, v kateri tonejo kupčki hiš in krošnje drevja. »Prišli smo,« reče nekdo. »Vedel sem, da ste tu,« reče Ačim. »A kdaj pridejo oni?« »Moraii b: biti že tu,« odgovori Ačim, kakor zaskrbljen, da še niso prišii. Reče jim. naj zakurijo ogenj, in gre v občinsko sou.šče. Zakurili so velik ogenj in iz bližnjih hiš prinesli nekaj kotlov žganja. Preštevali so se in ugotavljali, kdo ni prišel, pošiljal; po nekaj ljudi, da priženejo s.rahopetca. ki se hoče skriti, oni, drugi, pa naj krvavijo spodnje hlače zanj, njihovo občino in oblast; grozili so, da bodo požgali hiše tistim, ki niso prišli; pazili so. da ne bi nobeden izmed navzočih pobegnil čez plot, in se prepirali z nekaterimi, ki so glasno mislili na svoj strah. Najvažnejše jim je bilo, da bi bili vsi polnoletni pred občino, zakaj če pride do kake nesreča, naj jo izkusijo vsi; 6e bo treba odgovarjati pred oblastmi, naj odgovarjajo vsi enakopravno, enako. Ačim, namrščen, s palico obešeno na levo roko, pride iz občine, stopi na prag, napolni vrata s strogostjo in z močjo, izvleče občinski pečat iz nedrja, vzdigne roko visoko, da b ga vsi videli, in vzklikne: »Ali ga vidite, bratje?« »Vidimo!« Dolgo rdijo odprta usta. »Uh. tako je majhen, pa bomo izgubili glave zanj!« vzdihne glasr.o, v trenutni tišini, nekdo izmed kmetov. Ačim se zazre vanj, držeč pečat v iztegnjeni in vzdignjeni reki. In V3i ga opletajo * očmi. Isti kmet pa zakliče; Ačim, če veš, kaj je bog, pokaži kaj večjega, malo zajetnejše naj bo.* -Saj je sodišče večje. Ne pustimo, da bi šli vanj!« Večji je od planine! Pečat je na' pravica...« zastane Ačim, pa Povzdigne glas: »Samo ko mi J ‘o srce, mi ga lahko vza-t -Jl*“ Ss nekaj trenutkov po-C-— At-čat in ga kaže, potem ga ■p. . nazaj v nedrje. i:n ko pomendrajo nas mrtve!« zavpije Tola in kmetje ga pogledajo, pomolčijo, potem pa mu glasno pritegnejo. »A vi. bratje, se ne dajte! Ne dajte narodne svobode in pravice...« — pogled mu leti čez kopico kačem na vas: med brest; in slivami so zagazile v sneg debele in bele race s črnimi čopi in mirujejo, poslušajo ga. Ljudje si bodo zapomnili njegova dejanja in njegove besede bodo prenašali iz rodu v rod. Ime Ačim Katica bo živelo, dokler bo na svetu Prerovo in kmečko ljudstvo. Ne bo se umaknil, tudi če gre polk vojakov. Prav pred nobeno silo se ne bo umaknil. Se danes bo To-šič sprevidel, da bitke z njim ni dobil, čeprav mu je ugrabil sina. Naj ve cela Srbija. Pomnili ga bodo in spošotvali še bolj ko Adama Bogosavljeviča. V očeh se mu je pod namrščenimi, kratkimi obrvmi cela vas stisnila v gručo okoli votlega bresta, h kateremu so Turki nekoč privezovali brodove, ker je bil brest tedaj na bregu Morave, in pozneje konje, in še pozneje je Vasilije obesil Lazarja nanj, njegov sin pa je pod Milošem Obre-novičem tolkel Prerovčane s Cerovimi mladikami po križu in zadnjici, in zdaj ta vas okoli votlega bresta pred občino složno posluša njega, Ačima, pripravljena, da gre tudi v smrt za njim. Dvajset let glasuje ljudstvo zanj, na shodih mu Ačimu, d« g« njegove besede talijo. »Iztreznili Jih bomo.« »Ljudje se bojijo pijanih vojakov. Mnogi hočejo domov.« Ačim se požene iz sodišča in zavpije: »Kateri je tisti s strahopetnim in izdajalskim srcem?« Hrup se poleže kakor potopljen. »Kdo je v Prerovem Vuk Brankovič?« doda drhte: vidi strah pod kmečkimi suknjami. Dolgo se gledajo brez besed, oni s strahom pred vojaki, on pa s strahom zavoljo njihovega strahu. Potem gologlav starec, Ačimov vrstnik, zavpije: »Prinesimo blagajno ven! Ta je večja od pečata. Naj vidijo, kaj ima Prerovo. Pridite, fantje,« in gre v občino. Nekaj jih stopi za njim in s horukanjem zrinejo blagajno na sneg pred občino. Crni se na snegu, čokata kakor panj. Kmetje jo obkolijo, hrumijo, da ne bi molčali, noro veseli vpijejo, da Je blagajna tisočkart večja od pečata. »To je naša oblast. Oblast pa je blagajna. Državna oblast je težja od planine. Kamor stopi tisto ne vstane več. Jaz pa jo zdaj jaham, našo blagajno in našo oblast.« Starec leze, pade, kmetje vpijejo, smejejo, in ga vzdignejo na blagajno. Starec se vzravna in utrdi, kljubovalen. važen,' kakor spomenik. »Vojaki gredo,« maha kmet in teče k njim. Ljudje so onemeli, kakor da so zdaj prvič slišali, da gredo vojaki, kakor da jih ne pričakujejo od svitanja, zbegano se obračajo ln se mešajo v nerazumljivem šepetu. Nekaj jih izgine za občino, v alivov« nasade. »Stojte, bratje, n« bojte se! vzklika »živel«, na ramenih ga Vojska ni vladna in kraljeva. £ c Sreten Stojanoviči »Vstaja« nosi po trgu. Gospodi in Obre-novičem nakljub Je govoril v skupščini, da so pisali še dunajski listi, tresla se je vlada pred njegovo palico, in kralju Milanu je zabrusil v lice vse, kar misli, toda, čuti, ves razrovan z žalostjo, da nikoli ni Imel takega dne. Pa tudi če danes umre, naj umrem, sinova in ljudstvo! smrt bi bila lepa, tako lepa, da bi jo morali zapisati tudi v zgodovino in natisniti njegovo sliko v njej. Slika... on, v kmečki obleki, zajeten možak z rogovilasto brado, čez roko pa ima obešeno palico. Na telovniku se vidi srebrna verižica od ure. Nikomur ni treba prebrati imena pod sliko. Kakor hitro ga bodo videli, ga bodo takoj, spoznali ... I*. Iljegov. jčseni, visoki in uvrščeni kakor četa vojakov, pa se • ramujejo v jutranji megli. Pomolči in nadaljuje: »Srbiji j« bog določil, da se upira. In če Je tako, potem krepko! Ačim Katič vas ne bo izdal. Tega ni •toril nikoli. Tudi zdaj ne bo *“"« obmolkne, sapnik mu je pretrgan. Stopi v občino, v kateri zgrbljen in zamišljen sedi sam ftu pan Steva Cadjevič. »Ali gredo?« vpraša tiho. »Naj gredo!* ga ošine Ačim ■aničljivo in hkrati pomilovalno, sec!s zraven tršate blagajne, k: jo je prejšnje leto kupil v Bet gradu In podaril občini. »Vojska se je ustavila en kilometer od vasi. Cez dve sto jih je,« reče Cadjevič. »Močnejši smo ml, Steva, tudi od polka vojakov;« pospešeno srce ga vzdigne, da vstane. »Morda niti niso namenjeni v Prerovo. Kmalu bo poldan. Naj gredo ljudje domov. Delo s« zmerom najde. Ce pa bo treba, Jih lahko zbereva.« »Ti imaš polne hlače, pojdi domov!« Ačim pokaže s postom na vrata. »Ja« ostanem z ljudstvom.« »Ljudje pripovedujejo, da so vojaki v Grabovici popili nekaj črt*©« vina. V«a Je pijano.« Cadjevič g ničim** n* kaže Vojska je kmečka. Kmet ne strelja na kmeta!« se davi Ačim, toda njegove besede zasiplje jo psovke tistim, ki bežijo. Zdi se mu, da tudi brest maha s vejami. Izza ovinka se v diru pokaže vrsta jezdecev s častnikom na čelu, ki maha s sabljo po zraku, kakor da gre v naskok. Vrsta se ziblje in maje, jezdeci okorno odskakujejo v sedlih. »Pijani so!« vpije starec z blagajne. Osupel, kakor vesel. »Tudi konji so pijani! Jaz jih bom pričakal in govoril, vi pa samo potrjujte moje besede.« Ačim se prebije skozi množico in stopi na pot. Pridružita se mu Cadjevič in Tola s cerovo gorjačo, ki jo drži z obema rokama. Za njima se kmetje gnetejo ln gtiskajo drug k drugemu, da bi nobeden ne ostal ob strani, gol za oko in konja. Pred Ačimom častnik naglo zaustavi konja v diru, vrsta se pomeša in napolni pot, dva vojaka padeta s sedla, enemu ostane noga v stremenu; kmet, ki je obžaloval, da je pečat majhen, se napoti, da bi pomagal vojaku izvleči nogo iz stremena, pa ga Tola z gorjačo ustavi in‘ pošlje nazaj. »In te vojake vodiš nad ljudstvo! Sram te bodi! Zato vas hranimo in oblačimo,« razkačeno reče Ačim. »Ne lajaj! Ukazal bom, da bodo streljali,« častnik nalahko skoči s konja, stopi pred Ačima, nameri samokres in rezko vpraša: »Ti si Ačim Katič?« »Jaz sem.« »Zakaj si zbral ljudstvo?« »Da branimo svoje ustavne pravice in svobodo. Jaz pa vprašam tebe, častnik, ali je to turška vas, da vodiš vojake nadnjo?« Kakih dvajset kmetov s« položi, toda ne preglasno, in kmečke suknje se zazibljejo proti vojaškim plaščem, plašči se umaknejo nekaj korakov h gruči konj v neredu, potem se napotijo proti suknjam la obstanejo. »VI se torej upi m te! Uporniki ste J« strogo is •£ gfbeno reče »Mi smo državljani, mi smo narod, gospod!« Ačimu drhti glas. »Vi pri priči, v teku domov! Ukazal bom streljati!« zamahne častnik s sabljo proti kmetom. Crna gruča se zamaje, toda janci kličejo vlačuge, ker se podijo za drugim, tekli nad nas, poskakujoč nalahno kakor mladi volkovi, to je bila vojska, otroci, ki so, nameso da bi sesali pri materi, pili vino s Kavkaza, možje, ki so jedli kruh in lo- nobeden se ne odtrga. Konji stresajo oznojene vratove in drobno žvenkečejo stremena, topo ropočejo prazna sedla. »Nočemo domov. Tebi je pot prosta, pojdi na mejo, straži in ne vmešavaj se v narodne opravke,« pokaže Ačim -s palico po poti. »To je naša hiša!« Cadjevič udari z ‘nogo ob sneg. Ačim ga pogleda presenečen, vzveseljen. »Kdo si pa ti?« s« skloni častnik k Cadjeviču. »Jaz sem Steva Cadjevič, župan prerovske občine, la radikal! In kdo si ti?« »To je blagajna! To j« oblast!« vpije »tarec in stoji na blagajni. Častnik se obrne in zaukaže: »Oddelek v strelce! Puške na strel!« »Vojaki, »inovi naši, na koga namerjate puške? ... Kaj na kmete, Srbe, poštene državljane, ki branijo svoje pravice, kaj na svoje brate in očete? Ali me slišite, vojaki?« Ačimov glas se izgublja v šklepetu zaklepov na puškah. Kmetje ae razredčijo, pa se spet zgnetejo v gručo, samo nekaj jih leže ob občinskem zidu, toda od strahu nobeden ne beži. V sosednjih hišah so vreščavo zatarnale ženske. »N* lajaj, bradač radikalski! Tebe ničesar ne vprašujem. Obračam e* nate, župan: kj* je občinski pečat?« »Tukaj je občinski pečat!« Cadjevič se s pestmi udarja po pasih. •In ju tl ga vzamem!« etisne skozi zobe častnik in ustreli v Cadjeviča. Cadjevič se zamaje, sed« in se Iztegne po zaledeneli gazi. Ačimu so se usta odprla in odrevenela, stoji s palico, obešeno na levo roko, spet hoče nekaj zavpiti, pa se zdrzne ob drugi krogli, namenjeni njemu. Tola se zakadi z gorjačo nad č astnika in ga oplazi po glavi. Še preden utegne častnik popraviti, da je zgrešil Ačima, pade in krikne: »Streljaj v živo!« »Ne, vojaki! Stojte, otroci!« Vojaki slišijo Ačimov onemogli glas, stojijo odreveneli, negibno, prav tako kakor kmetje, zgneteni pod brestom, ki je v svojem starčevskem nesmislu z nekaj črnimi vejami nabodel nizko nebo. Kakih sto korakov proč, bliže vojakom kot kmetom, naslonjen na plot, stoji Nikola in opazuje Vi niste ljudje, slepci, ovce, kaj ste se zgnetli v gručo? Tako vas bodo lahko nanizali, vse vas bodo preluknjali, en sam topovski izstrelek, črn kakor kučma, naj udari, kakor tedaj v šumatovski okop ... Od Morave, iz koruze, pokanje in vrvež in mehurji dima, kakor da je vsako steblo koruze Turek, ki vleče iz dolge pipe, in jezno prhaj e trešči topovska krogla v šilaste kole, namenjene trebuhom čerkeških konj, in kakor v vrvarjevi prodajalni so se razpredla čreva, bela kakor da so jagnječja, potem jih zamažeta kri in prah rumene zemlje, nikoli več in nikjer ni videl take zemlje, niti prej, ko je rudaril za zlatom, vsi okoli njega so bili krvavi, medtem ko je častnik stal z vzdignjeno sabljo, zinil je. kakor da je krogla zletela iz njegovih ust, stoji in nič ne reče. Topovsko kroglo samo eno potrebujete, slepci, da si najdete zaklon, da se zarinete globlje od tega bresta, črvi in ogenj so mu izjedli život, le kaj se vsi ne stlačite v brest, da ne bi tratil smodnika za vas. da bi vas zažgali. Prav nič ni škoda ne vas ne njega, ko je moja vstaja ugasnila in ko so Krivo-virčani in Timočanl pometali puške... Naredniki ponavljajo povelje neodločnim vojakom. .. .Tudi vi ste klavrni vojaki In klavrni poveljniki! Kje imate trobentača, da bi zatrobil naskok? Polne hlače imate od tistega kupa nesreče pod posušenim in razklanim brestom. Mi pa smo bili v šumatovskem okopu obkoljeni od vseh strani. Turki so na* švrkali po temenu, Čerkezi so vreSčali. kakor da jih feUoaU Alaha flL*> mili ženske v pasu na konjih v skoku,-drobnoglavih in tenko-nogih konjih, ki se prožijo čez strmine kakor srnjaki, to je bila konjenica, ne pa vi, štorklja-st! pijanci, mi pa smo bili vojska, nismo Prerovčani, častnik je sicer imel brado, vendar ni bil vpijati Ačim Katič, trobenta je zarezala naskok, mi pa smo poskakali kakor zveri... Raztresen« zagrmi salva, ena, druga, tretja, po kmetih, ki bežijo in kobacajo po snegu okoli blagajn«, občin« in votlega br«-s ta. Streli so se razigrali v Nikolu kakor bojni konji, ukresali so mu oči, izpod let je privrela preostala moč, roke ao izruvale kol iz plota, zarine ga v sneg predse, skloni ce naprej in tako ostane zagledan skozi dve bitki v sebi v *no strahopetno umiranj«. Trobenta je rezala in prhala, vsi vetrovi na zemlji so s« prerivali »kozi njen pisk, dva ognja sta letela nadenj in v loku padla čez nož. Pozneje, ko s« Je zdanilo, J* na svetlem zrnu, žari njenem pod čelom, videl svoj obraz s dolgo brado, ozki, toda podaljšani Pb-raz, ln s« ustrašil samega sebe, ko se je videl v mrtvih Turkovih očeh, pest pa mu J« bila polna rdečega blata... V moji vstaji ljudje niso tako bežali, ne obračajte jim hrbta, telički, kaj niste pripravili pušk, ru-vajte plotove, udarite, udarite! Stoka: ne bežite! .. . Da si vsaj otroci zapomnijo vaš nauk. Tudi oni ne bodo znali hoditi po dveh nogah ... Vojaki se podijo, lovijo kmete, zmerjajo jih in tolčejo s kopiti in streljajo na tiste, katerih ne morejo dohiteti. Janičarji! biriči, gnoj srbski! Jaz sem polovljene Čerkeze in turške vojake hitro klal in streljal vedno v srce, zakaj v njem je junak in mož; nikoli jih nisem mučil in pretepal... Nekaj vojakov se zaganja proti puškinim cevem svojih tovarišev, streljajo v zrak, branijo kmete in se rujejo s tistimi besnimi v sivih plaščih. ... Tudi vi ste se razdelili na stranke, kje je vaš vojaški red in disciplina? Lepe pesmi vam bo prepevala mati, Turki pa bodo spet mendrali Srbijo kakor pšenico... Iz ulice z vzdignjeno - sekiro priteče kmetica, obraz se ji je zavezal v vozel in stisnil v podkve čeljusti, brez besede se zažene med vojake, le-ti se razpršijo, njena sekira se zaganja in se zariva v sneg, in spet pada; žena obstane, iskaje tarčo za udar, zagleda čredo konj. privezanih k plotovom, in s* zažene nadnje. Ti pa, ti, sestra! Vidi se, po pomoti so zakovali moško srce vate, udari vsaj ti, ženska, ko je Prerovo brez moških. Ej, ko bi te bil mlajši nekoč srečal, razbijaj biriške glave, ko tega ne delajo tisti, katerim te je bog namenil za sedlo, kaj ste vi srbska vojska, ko bežite pred sekiro in žensko!... Zenska s sekiro udajra konje po križih in trebuhih, zazija meso in poteče kri, konji vriskajo, udarjajo s kopitf, trgajo vajeti in v skok dirjajo po poti, kjer so se tudi plotovi poskrili v sneg; dva vojaka sta se pognala proti ženi, ta obstane, vozel na obrazu se ji stisne, gleda ju modras, preden useka, sekira se ji izmuzne iz rok, ona sa obrne in počasi odide po poti za konji. »Streljaj!« vpije vojak tovarišu. »Streljaj ti,« odgovarja ta. »Ne omadežuj orožja!« sin Ni, kola, ne da bi se ganil, in drži kol zapičen v sneg. Vojaka ga zmedeno gledata, opsujeta mu ženske otroke, odideta k mrtvemu vojaku in ae nagneta nadenj. Streljanje J« postalo redkejše. Stoke ranjencev duši tarnanje žensk po vasi. »Si ■ Karal Putrihe »Begunol« (detajl spomenika na Urhu) n. i a,.____«________________ FRANCE Poglavje lz romana »Crna raj jasno; priroda, kot umi- arajca«, ki izide pri Slovenski Matici. so hodile za krsto. Možje so se odkrili. Pogrebci so položili krsto na pripravljena no-nojna čela. ta od kratkega nočnega dežja, se je razgrinjala v svežih bar- Zavrh v delavnik Se nikoli ^la ln si brisali ■ j-i ..i;,.. 7.-..j:------7----- bliskali v sončni svetlobi. pri vznožju krste je stala Čakajoči so »e nenadoma Malija v črni obleki. Njena vznemirili. mati, Razpetovka, je držala »Prihajajo,« so šepetali, za roko otroka. Jožica je bila prišli so tudi z Brega, iz Selc *člredo.* objokana, Cirilček pa je pre- Oči so se uprle v klanec, ki plašen gledal po ljudeh, ka- ni videl toliko ljudi pred cerkvijo. Ob uri, ko so prvič zapeli zvonovi, so se praznično oblečeni zgrinjali iz vseh hiš, s pobočja Prisoj- in iz oddaljenih samot Smonca ni bil pri vseh pri- je vodil ljubljen. A tudi tisti, ki so nika. verjeli, da je požgal šolo in Izza golega drevja ob klan-so ga zaradi tega tiho obso- cn se je prikazala črna krsta, jali, je bolela njegova obsod- ki se je rahlo pozibavala na položila kor da ne razume, kaj se godi. Nežica je pogledala Lenarta, ki ji je dal znamenje z očmi. Stopila je h krst' in nozlačeni križ simbolični trnjev venec. Tistim, ki so to videli in razumeli, je zatrepetala spodnja čeljust. Takrat je bil le redek. ki je to vedel, a pozneje je šlo od ust do ust, da je bi- A preden je mrliški sprevod lo• Preden s°. Poveznili pokrov na krsto, pnstomlo neko ae-Jele in mrtvega Smonco pregr-nilo s slovensko zastavo, ki mu je zakrila, predrte prsi in svinčeno bledi obraz. Kaplan je bil pravkar odprl obredno knjigo, da bi začel brati,, ko se je iz skupine ba, naj je kaj zakrivil ali ne. ramah pogrebcev. Spredaj je V hipu, ko je mrtev in okr- hodila stara Podoreharica, Je-vavljen ležal pred njimi, so ra, ki ni manjkala pri nobena vse pozabili. Ni ga bilo, ki nem pogrebu, in nosila sve-bi ga tedaj omenjal le z naj- tilko s trepetajočim plamenč-manjšo zlo besedo. Njegove kom. rane so jih zapekle in streli, ki so mu jih zadali, so jih za- dosegel cesto, je iz doline pri deli v srce. Vzbujal je splošno hropel avto. Pripeljal se je naklonjenost in sočutje. To, podbrigadir Atalante z nekim kar se je njemu zgodilo, se karabinjerjem in policijskim lahko nekoč tudi njim pri- agentom iz trga. Ljudje so se peti. Prizadeto je bilo njiho- nejevoljni ozrli. Gantar je bil vo človečansko čustvo. Pri po- s svojimi Črnimi srajcami od-grebu niso hoteli samo poča- Sel na pogreb miličnika — stiti pokojnika, temveč tudi upali so, da bodo ta dan brez fant°v in deklet, ki se je bila izraziti svoj odpor. nezaželenih prič, ki bi jvm neopa.zno zbrala za krsto, Kaplan, ki je prišel z La- merile kretnje, tehtale solze oglasila intonacija piščalke, zov, da opravi pogreb, se je in besede. Pred skupino je stal Domi- čudil množici, ki jo je našel Došleci so gledali po lju- pogledal od obraza do pod lipami. V krogu so stali deh, kakor da presojajo vsak obraza in dvignil roke. šolarji iz treh vasi in držali obraz posebej. Ali je morda »Gozdič je že zelen, v rokah venčke in šopke ze- prišel na pogreb kak tujec, travnik je razcveten... lenja in prvega pomladanske- ki je bil v zvezi z »uporni- Vaščani niso bili preseneče- ga cvetja. Šopke so imele v kom« Šmonco, da mu zvežejo naročjih tudi nekatera dekle- roke? Agenta so zbodli v oči ta. Nežica je nosila venec iz venčki in šopki zelenia in golega trnja. Pogled nanj je cvetic. Pogledal je podbriga-bil nenavaden, a so vsi razu- dirja. Atalante je skomizgnil meli njegovo nemo govorico, z rameni in obrnil pogled v Ljudje so se tiho pomenko- stran, vali med seboj in se ozirali Mrliški sprevod se je, med- proti pobočju Prisojnika. Dan tem že toliko približal, da je je bil lep, sončen, nebo s ko- bilo slišati molitev žensk, ki ni, čakali so na ta trenutek, vedeli so, da pride. Stara pogrebna pesem, a so jo duše sprejemale kot himno upora. Kaplan je povesil roke s knjigo in rahlo zaprl oči, kot da posluša ali razmišlja. Agent se je znova vznemiril in vprašujoče pogledal pod-brigadirja. Ta je nekoliko na- D VJEKOSLflV KALEB L OBLAK MD Joda in njegov tovariš Darko rta se plazila od kamna do kamna. od smrečice do trnja: zvijala sta se kakor dve gosenici na hrapavi hrastovi skorji. Krogle so brenčale okolii ušes, te jeklene osice. pc»zzu,uk . . . uik — je silovito pra-sni-o ob kamen ali zid, se zarilo v tla, v deblo ali pa oklestilo vejico. Talko. Se malo poprej 9ta stala obrnjena prot: vasi — vedro nebo. njive, drevje, hiše po obronkih — kot podoba na zidu- Gledali je Joža svojo vas in svojo halo kot nekaj povsem novega. Vedel pa je samo to, da mora najt! počitek po treh dneh neprestane Loje. Komandant je govoril: »Tovariši, ker smo nocoj porazili ustaše, ph moramo zdaj le razgnati, pa čeprav je dan- Naj »e tudi tu ljudstvo oddahne. »Hočemo«, so rekli bordi. Toda vsi so bili utrujen:, komaj so i tali na nogah. Z grebena so Nemci pražili z mlinom etaloi. Vsepovsod naokoli po »ničih je praskalo, toda v šoli, na vzpetini pred vasjo, so te utrdili koc v ključni trdnjavi in to skozi linice, napravljene ▼ za-r.,danili clkr-h. besno streljali z nrinralliem. n @ ;* v v** K -nandant je bil bled kot ka- . i m težko je govor i od utru-•nosti. Ni imel tistih drobn:h odrov, ki so jih ijmeli borci, ker • moral s kurirji in kmetii raz- iskovati okolico in odrejati smer pohoda. Upadla lica je imel trda in strogo je stiskal oči: bil je jezen, ker je sovražnik prezgodai odkril napad. »Prostovoljce, bombaše potrebujem«, je rekel trdo. »Solo moramo zavzeti. Brez šole ne bomo zavzeli položaja«. Priglasilo se jih je kakih dvajset. Tudi Joža. Komandant je izbral devetorico. Za napad iz treh ■smeri. Jože ni izbral, zato je ta rekel: »Tovariš komandant, poslušaj tovariš komandant, tudi mene moraš vzeti, šola je vendar naša. Še predlanskim sem hodil vanjo. Toda učiteljico so oni zaklali, pa tudi Milana in Mirka . . . Izgnal bom iz nj« Nemce, uri poznam sleherni kamen in zid. »Niočem, da bi padel pred svojo vasjo«, je odvrnil komandant odločno. »Pa tudi preveč mlad si še«, i« dodal in nru polo/U roko na glavo in preko njega nadaljeval z navadili izbranim. »Petnajst let mi je vendar . . . prosim te. tovariš . . . Prosim te . . . « je prekinjali njegovo govorjenje. »■Poslušaj, porlušalj«, ga je vlekel za rokav ‘in goreče gledal. Oni so vendar zaklali Milana m Mirka . . . Prosim t*«. Komandant ee je maodioš, pa rodi borci okoli njega, potem V trenil z očmi, malo raizmfšKi, nar kar je vpraša«!: »Ali te ni strah«? »Prav nič«. »Pojdi. Po tisd stezici, pod zidom. Tl in Darko koc čonrta rfttrpina. . . . « Trnje strelci »o prišli na vsako okno in so ta zidovi g poznim ognjem otežk očali sovražniku opazovanje, en pu3ko«mitiraljez pa je s kratkimi rafali treh screlov kljuva« v linfjce njihovih mitraljezov kakor detel v črvovi no. Joža se je torej plazili za rovariš rm pod nizkim zidom šolske potke. Tovariš Darko je bil pred njim, -puško je vrgel na hrbet, ves se je nape! on migljal kakor riba in skoz.; veliko luknjo njegovega kratkega suknjenega jopiča so se videla skoraj vsa njegova pleča in bedra so se mu nomzijala skozi raztrgane hlače. Težko je sledil Toža sramejsemu Tovarišu, hi je žilavo in uporno napredoval. To- da ljubil ga je kot brata. Nekoč je Darko izvlekel Jožo iz ognja, ko ga je ranila bomba, drugič pa sta preživela štiri dni v jami v vasi; v kateri so ju iznenadill u-staši, in od takrat naprej sta bila vedno skupaj. In zdaj gresta rudj skupaj nad svojo šolo. Okoli njiju so tla oživela od pogostih strelov, kakor da bije toča, minome-tailci pa so orali po ogradah in rušili zidove in kupe kamnja. Stružila sta s koleni in prsmi kamenje in se zagrirzala v tla. Dan pa je bil sončen. Joža je občutil, da drevje stoji ravno, da je vs» v zelenju in da pod južnim še pred dvema letoma hodil za ovcami, spomnil se je tiste tišine in kako je bila vas takrat daleč od sveta, sama, in’kako se mu je zdelo, da je tod središče sveta in da ni nikjer ničesar več. Povsem drugačna je bila takrat vas. Zdaj pa je vse novo: veliki dogodki in v njih ima važno vlogo prav on. Tovariš in Joža sta se plazila po tleh. Čudna ie bla ta samota. Nikogar nista mogla videti. Samo streli so bili kakor nekaj živega, prisotnega v pokrajini, samo ta hrup, krogle, mine — sovražnik pa kot da je nekaj daljnega in čudnega kot stroj. v iipip i m ipp •> _ >.'■>;■; » .■ i -■*> . - v ’ •& " ■■.- ''Nit: ■;::■ g ■:U mmm ? Stane Kerti*: Glava »Skojevca« (spomenik v ▼ Ljubljani) Zibertovl ullol verrom drhtii listje in da sence trepetajo: bilo je vedro, pomladno krtiro in veselo, široko nebo. In zdaj se je sipomnil, kako je tod EL EN...« en gledal nekam v vrh •lika, kjer se je na golih -ih poigravalo pomla-isko sonce. V tem sta se pripeljala bri-. itr in policijski komisar, amudila sta se pri pogrebu .iličnika. Z njima sta bila še ■a karabinjera in neki agent, ■udje so se z nejevoljo ozrli . avtomobila, ki sta se z ro-!om ustavila in utihnila, sem se je za hip prelomila, Jelo se je, da bo utihnila, a je znova dvignila in v ne-■ 'iko hitrejšem tempu hitela roti komeu. »Pomlad že prišla bo, ko te rta svet’ ne bo ...« Kaj se tu god i?« je briga-ir uprl pogled v Atalanteja. To ni pogreb, to je manife-acijaj In vi to mirtto gle-ate?« Podbrigndir je dvign.Ul roti h klobuku in molčal, ne x bi trenil z očmi. Komisar se je medtem pri-nil skozi obroč ljudi in pla-il pred pevce. ..Nehajte! Razidite se! Taci j!« Pesem je bila ie pri koncu. ominik se je obrnil ves bled obraz, kot da mu je iztekla .dnja kapljica krvi. Polovica ?t>cev je utihnila, a visoki asovi pevk so dalje peli. ogrebna pesem se je vse tiše gubljala pod jasno nebo. »Tiho, ali vas aretiram!« Pesmi je bilo že konec. Pev-so se plašno umaknili, ne-iteri so se naglo pomešali ed ljudi. Komisar je razgret rblisknil po venčkih, šopkih, i krsti in po ljudeh. ' Razidite se! Vsi domov! Te ijblišji sorodniki naj gredo krsto . ...» Karabinjeri so se pomešali ed množico in jo razganjali. »Narazen! Domov! Odidite! 'i pa ne bo pogreba . . .« • Ljudje so se jim odmikali, mdas n'hče ni odšel, četu-je bil o temu ali onemu te-obno pn srcu. Močnejše kot rah je bilo ogorčenje, ki se sprem.iniilo v odpor. Stali in mračno gledali, besede le na pol razumeli, a ni i flm bilo treba šele razla-rl. Srd se je pomešal z ža-stjo, o bole se jim je i zrn-tri na obrazih in v očeh a alčall. so. Tede' je Rarpetorcka penama raiokala. z visokim gln-m Rito je občutljivega sr- f_ri Is Isrrtf pn ji ienel v si da b’ io zadušil, če bi ga ra ztooiln v solzah. A m la samo žalost, ki jo je izra- žal njen krik, temveč tudi ugovor proti najbolj nedoumljivi krivici, ki jo je kdaj doživela. Materin jok je premagal tudi Malijo, ki je dotlej krotila žalost. Privrele so ji solze, objela je mater čez ramo in se oslonila nanjo. »O, mati,« je zaječala. »Kaj smo zagrešili, da tako delajo Lenart ga je samo pomračeno pogledal. »Ali bi radi zopet v zapor? Izginite od tod!« Učitelj ga je gledal še za trenutek. Ni mu kazalo ugovarjati. Obrnil se je molče in počasi odšel po klancu. V žepih je čutil stisnjene pesti in še težje srce v prsih. z nami? Kaj smo Le zagrešili?« V jok sta planila tudi Jožica in Cirilček. Zajokale so tudi nekatere ženske. Vsi, ki so stali kot oleseneli, so bili ganjeni; izpod čela so jim strmo gledale solzne oči. Komisar in brigadir sta se vprašujoče spogledala. »Pogreb bo z mašo,« jima je rekel kaplan boječe. »K maši bi jim ne smeli braniti.« Komisar je pogledal po obrazih. Zbal se je očitnega upora, ki bi ga več stal kot občutek poraza, če se vda. Obžaloval je, da niso bili odpeljali mrtvega Smonco in ga na tiho pokopali. Za kesanje je bilo prepozno. »Bodi!« je rekel. »A petje strogo prepovedujem!« Zapeli so zvonovi. Krsta je odplavala proti cerkvi. Za njo se je zvrstila množica. Malija z materjo in otrokoma, nekaj Smončevih oddaljenih sorodnikov, šolarji in dekleta z venčki in cvetjem, možje in žene — cela procesija. Brigadir je opazil Lenarta in ga potegnil iz vrste. »Kaj pa tri tu?« Cma maša; s . kora so pele orgije in enoglasno lavinsko petje. Karabinjeri in agenti so bili ostali pred vrati. Ko se je zopet prikazala krsta, so odšli za cerkev, kjer je ob steni zijal svež grob. Stopili so na pokopališčni zid, da so imeli množico pred očmi. Med popolno tihoto, ko so pogrebci spuščali krsto v jamo, so se bili zopet zbrali pevci. Pogledovali so Dominika, ki je ves bled in prestrašen stal ob strani. Ni imel poguma, da bi intoniral »Blagor mu, ki se spočije « Oči so mu iskale Lenarta, ki se je bil zaklel, da bo spregovoril na grobu, četudi ga potem zaprejo. Saj tudi Lenarta ni bilo... »Počivaj v miru, oče naš...« Prve grude so padle na krsto. Nato so padale in bobnele, kakor da bi hotele pre-vpiti Malijin pretresljiv jok. Mladina je pokrila rjavo gomilo s šopki in venčki, nekaj so jih Obesili na cerkveno steno. Zadnji so odšli agenti in karabinjerji, ko ni bilo nikogar več na pokopališču. »Darko . . . Darko . . .« je klical s pridušenim glasom — »bolfj počasi, Darko«. Toda Darko ga ni slišal. Zaplul je preko kamenja kakor račka po valovih — zaril se je v grmič, se potopil skozi precep in se otepal trnja, skozi katerega se je vila steza med zidovi ograd. Joža ga je težko dohajjal in ni mogel pravilno izbirati zaklonov, zadihan je bil in obnemogel. Tovariš Darko se je naenkrat sproži! po tleh in se ves umiril. Joža se priplazil do njega. »Darko . . . Naprej.« Darko se ni ganil. Stresel ga je. Dvignil glavo. Iz ranice nad čelom in iz ust mu je rekla kri, oči je imel zaprte. Obraz pa se mu je pomiril v blaženo zadovoljnost. »Darko, tovariš moj! Darko . . . « je šepetal Joža s pretrganim glasom in ga odvlekel bliže k zidu. Sedel ie poleg nljega, objel ga je in naslonil glavo na tihe prsi svojega tovariša. In zaželel si je neka:j kot materino naročje, da bi se skril, zatisnil oči in ušesa. Strah ga je prevzel. Ni si upal dvigniti glave. S streljanjem so mu treskale po možganih raztrgane podobe, se utrinjale kakor bliski in nobene misli ni mogel zadržati in domisliti do odločitve. Potem ipa se mu je utrnila podoba tovarišev in resen komandantov obraz, kako čakajo za zidovi, da pade šola. Naglo se je vzravnal in sedel poleg Darka Nekaj časa ga je gledal, Darko je ležal na hrbtu, glavo ie zaokrenil na desno in zatisnil oči, kot da s>pi. Joževa misel se mu je nenadoma oddal jila in mislil ni na nič več, temveč je upri oči predse, kakor da se je zatekel pred birrjo, kot pastir k ovca,m. Nad njim so brenčali streli, prašili po zidu, toda streljanja ni poslušal. Nenadoma pa je mina iz minometa!ca treščila prav sem za z:id, ttik ob njem. Popolnoma ga je pretreslo, prekoballil se ja in tanki zid st je zrušil nanj. »Naprej«, je mehanično zašepetal Joža. »Naprej. Darko. Naprej. Darko«, je ponavljal tako samo z ustnicami Od!sitrajiul ge kamenje s sebe in z Darka, pogledal še enkrat beli umirjeni obraz, se splazil preko mrtvega telesa in pričel pod zidom sam napredovati. In hitel je, ponavljajoč ves zadihan: »Darko. Tovariš. Darko . . . « Zdai 9e je plazil hitro in knče-vito. Roke in kolena so nru krvavela, obleka se mu je trgala skozi robidovje in trnovo grmovje, toda tega ni -prav nič opazil. Samo: naš mitraljez — tlaktlaktlak — ponavlja svoj stih. Pritisnil je uho k temu zvoku za pomoč pri ravnanju. Ko je prišel do konca zidu, je odpel bombo m stekel k šoli. Močneje so zabrenčale čebelice o-okoli glave. Vrgel se je proti vogalu šole, ▼ mrtvi kot pod ono stranjo, s katere ga niso mogla o-paziri. Vtisnil se je v vboklkio zidu. Tu je za hipec obstal. V grlu mu je kljuvala žila. Tri bombe so eksplodirale za vogalom. Stekel je na drugo stran. Takoj zatem je eksplodiralo na prejšnjem mestu. Spet je bil mil. obkoljen e Ji- cami strelov, ki so prihajali jasa lis in paiabamUh Nnisr, ki ss udarjali ob zid. Spomnil se je mrtvega tovariša. In obšel ga je občutek samote in slabosti. Kot da odtod ne bi bilo izhoda. »Naprej. Darko. Naprej . . . « so se mu ustne same prem,-kale. Takoj pa se je spomnil, da ga njegovi gledajo odspoda j in da bo treba nekaj storiti. Pogled mu je obstal na puški, ki je molela iz neke linice. In gledal je to puško, tri korake pred seboj, kakor rilec nevarne živali- .Stal ie in ijasrvt videl, toda misel mu ni delovala, in mežikal je z očmi. Pa je naenkrat skočil kakor mačka, iztrgal to puško 'in skozi Jhno porisnnT: bombo. In še eno. V šoli je zagrmelo, vpitje in kričanje. Hitro je stekel ua drogi rad in tod skozi neko linico v zazidanem oknu vrgel bombo, potem je naglo eno prislonil na prag ob vratih, se stisnil k zidu ter pripravil revolver in novo, ofenzivno bombo. Eksplozija. Potem pa je hitro suni! v vrata in strel'ja je predse Iz revolverja vdrl skozi zdrobljene deske v predvenje. Mirnost visoke tlakovane veže in cvrčanje ter brenčanje daljnih amrforv, ki so odzvanjali ▼ prostrani votlini, je utonilo v tem* da se je sam sebi zazdel tako majčken. In poslopje m je naježilo od strahu. Vrata dvorane so hla priprta. Odsunil jih je in posrrani stekel noter. Vrgel se jie kot v ogenj. Sinil je do levega zidu. Obrnil se je in z revolverjem v desnici tor odpeto bombo v levici obstal, o-bmjen proti prisotnim. Ob zidovih, v velikem in visokem [prostoru, so ležali oni, kot da bi zadremali od utrujenosti. L« eden je vzravnan, naslonil čelo na podlahti, položene na zazidano okno. in je stal, kot otrok, ki joče. Zidovi so bili goli, tu in tam votline, luknje, kamor jb uda«nill strd, dalje nekakšno, zemljepisu karta, ki je zgorela do polovice, dve polomljeni klopi v levem kotu, mlake krvi in redeniki nabojev ipo podu, ki so ga na nekaterih mestnih pretrgale bombe. Samo kateder ob 'desnem ziiidu, blizu vhoda, je bil nedotaknjen — njegovo podnožje in miza. In vse je bilo mimo, kakor živo, in zdelo se je, da čaka na neki dogodek. Joža je pazljivo motril dvorano. Zaman se je trudil, da bi ji videl pravo podobo. Streli od zunaj so »e v njej dušili, samo brenčali so zamolklo in vedel ni, čigavi so. Prisotni pa so ležali negibno, nekateri na hrbtu, z razširjenimi rokami v mlakah krvi, nekateri na boku, s spodvitimi glavami, nekateri zasukani, trudno toneči v pod. In tisti edini je še vedno stal naslonjen na okno. Vse to je zdaj bilo globoko v Joži, kot na drugem svetu, in ni se mu zdelo, da je vse, kar je pred njim, v sedanjosti. Spet so mu zatrepetale v glavi raztrgane podobe brez reda in srce mu je kljuvalo, kot da bi mu hotelo skočiti skozi teta. Silovito je občutil, da nekaj pričakuje. Da, nekdo mora stopiti v dvorano. V strahu pričakovanja je spuščal pozorne poglede po mrtvecih na Uleh, pogledal je tudi tistega ob oknu: ali je vse v redu in ali bo sprejem dostojen. Vse glave V klopeh so mirne in obrazi obrnjeni proti kaitedru. V drugi klopi so Milan, Mirko in Josip, njegovi prijatelji. Nenavadna rišina je in poltema, ker prihaja svetloba skozi eno samo okno. In nenadoma je opazil, da ga s tal, tik ob njem, na levi strani, opazujejo: neki mlad Nemec je ležal na hrbtu in imel steklene oči uprte v Jožo. Nekaj časa je Joža gledal v te nepremične oči in ničesar se ni mogel spomniti. Brezbrižno se je obrnil. In spet je stal v pričakovanju. V zavesti mu je zvonilo, bilo ie samo nejasno hrepenenje. In izbral si ji puščobno liso na zidu ter sramežljivo odklanjal pogled od prisotnih. In tedaj se je pričela svečanost. Ona je bila za katedrom. Uči-telj.ca. Kot pred dvema letoma: mlada, bujnih, črnih las in velikih, zasenčenih oči. Samo na vra- tu je imela široko rano in z nje je kri samo malo pomazala njen beli ovratnik. In zdaj je veda!, da na pragu leži Mirko z paz-bito glavo in Mclan s prebodenimi prsmi, malo naprej v ogradi pa Josip, ki so ga ubili s puško na begu kot zajčka. Matere pa so vile roke in tožile. In glasni jok se je razlegal po dvorani. Toda vse to ga ni ganilo. Še vedno je gledal liso aa zidu in samo vedel je. da 'je tu. Še predlanskim je bila vesela njihova svobodna in tovariška šcia. Blag je hi! dotik njene roke, njena beseda je bila materinska, pogled mehak. Mnogokrat je dolgo čepd na vrtnem zidu in gledal v šolska okna. Zdelo se mu je. da more skoznjo obilni v za- zaprasketa! strel. Odkrhnil je kos zidu ob njem. Omet je zašuštei po podu. Neki Nemec se je tam naslonil s hrbtom na klop, blazno izbuljil oč* in meril z revolverjem. Še en snrd. Joža je skočti na stran, naglo naperil irevctver i)i dvakrait ustrelil. Oni je spustil glavo na prsi in se zruši.!. Joža je stekel po dvorani in je vse o-stro pregledal. Sedaj so WJi vsi mrtvi. Pristov pil je k tistemu ob oknu. Prijel ga je za rokav: »Sem se .obrni!« Telo se je zravnano počasi obračalo, roke pa sa se ločile iri ostale razširjene kakor pri duhovniku ob daritvi. Obraz je bi krvav. Namesto oči — velika rdeča rana. In tako je stal, brez pogleda, enako otrpel, z razširjenimi rokami. In Joža proti njemu. Mirno sta stala kakor v snu, a rana namesto oči [e bila zastor med n Ima. In ta človek, celo ta se mo je zazdel nestvaren in ni vpdel, ali je še sovražnik. In postalo mu ;e težko, ko se ni mogel spomniti, kaij naj stori. Pa se je ozrl in. krožil s .pogledom. Toda ni bilo niti enega živega očesa, ki bi ga srečal. Tudi nje ni več. A venjlar mora nekaj storiti, ne le jokati. Tako se je razbila tiha svečanost. In v tem trenutku se je začulo od zunaj glasno streljanje. Veliko časa je že poteklo, a tovariši se še niso prikazali. Hitro je stopil k oknu. ZdoSa; na soncu po zelenih ogradah so Nemci potiskali njegove. V majhnih skupinicah po pet al-i šest so napadali :ti postav! i ali mitraljeze. Kazalo je, da so dobili okrepitev. Joža je pripel bombo ta pas, prijel za zapuščeni Šarec in namestil okvir. Nabojev je bilo do- Zdenko Kalin: »Mučenci« (detajl spomenika na Vrhu) nimivojši svet. Ustaši in Nemci pa so se onega dine nenadoma znašli v vasi in uprizorili pokol. Uspeio mu je uteči za kup kamenja in. ob zidu naprej gor v hrib. Toda njo, učiteljico, in nekatere njegove prijatelje pa so izvlekli in jih zaklali pred vrati. In glej, zdaj so tu sipet skupaj. In koit da je zadonela nekakšna počasna pesem, nejasna v svojem pomenu. Lasje so so mu naježili in oči nasršle. Iznenaida je nastala tišina. Dolga in dolga. In spet je stal brez občutij, brez kakršnekoli želje. Z leve strani, od klopi sem. je ; 1- . Tipi Ym> Bw|Mfti ■ Kffeft« voi(. Izbral si je za cilj skupino okoli mitraljeza v Grgičevi ogradi., Pritisnil je. In občutil je zadovoljstvo, da je ostre curke kro- . gel sipail po živem. Mitraljez,/ ga je dregal, kot da 9e jezi na njegovo roko, toda Joža ga je držal čvrsto in vztrajno sekal. Obrnil ga je proti jurišnim skupinam. Nemci so bili presenečeni, verjetno so se zbali obkolitve, razpršili so se in se pričeli naglo izmikati iz ognja Joža pa je še naprej prašil s kroglami Neprenehoma je streljal, pošiljal curek za curkom iz nemške strojnice. V k ratkem času so se vsi Nemci izvlekli iz ognja. Hitro so preskakovali zidove zgoraj v ogradah, ki so bile bližje vasi: brez pomisleka so bežali. Med ogradami so se prikazali partizani. 2ivo so se pretikali preko zidov in ograd, pazljivo meriii in gonili Nemce. Joža je premešali šarcc k odprtemu oknu in radostno nadaljeval z brizganjem krogel za sovražnikom, ki je bdi že v zgornjem delu vari. In njegovi so šli naprej. Njivice in ograde pa so vsaj za hip ostale svobodne. Nekaj skupin tovarišev iz zaščirnice je mimo hodilo po potkah preko ledin, kakor da se utrujeni vračajo v srvojo vas. Tako, sonce, zelenje polja in dalje bregov, modro nebo in velik, bel oblak nad gozdom. In Joža se je naslonil na okno, s celim gornjim telesom se je nagnil ven, kot da bi bežal pred tistim, kar je bilo za njim, ki roke obesil je vzdolž zidu ter se potopil z obrazom v bistri zrak, ki je b® čist in svetal. Tako je stal zelo nagnjen skozi okno. Ni opazil, da mu curlja, ob roki po zidu rdeč in droban curek. Toda opojna radost mu je ježila kožo in razganjala pirsL S hrepeneče razprtimi očmi je gledal veliki beli oblak nad goro In si žel dl, da bi poletel [tjakaj skozi svobodno sončno svetlobo. In zazdelo se mu je. da v mladon h rastju tiho, enolično pojo po ca, kot da ne bo n 'koli prenehala poi ti. (la zbihrkt novel BRICA DA. Prc-vmM D. J Ona, Mika, je bi la majhna psička s prijaznim smrčkom in belim, gostim, dolgodlakim kožuščkom, motno se svetlikajočim v slabotnem soncu, ki je bilo tisto zgodnjo pomlad še brez prave moči. Bila je lepa, še lepši pa so bili njeni mladički — šest drobcenih belih kužkov, prav takih kot njihova mamica. Samo eden, najmlajši je imel črno liso med rjavimi, milimi očkami. Ta pa je bil tudi najslabotnejši, zato ga je Mika še posebej varovala. Zunaj je bilo Se hladno in kar nič ni hotela na dan prava pomlad. Zato so psički še vedno stanovali v lesenem, s toplimi cunjami napolnjenem zaboju, pod veliko toplo kmečko pečjo. Neki dan se je Miki zazdelo, da so njeni otroci že toliko zrasli, da jih lahko pusti malo same. Nahranila jih je, jim s tačko zrahljala ležišča in vsakega za slovo obliznila po emrčku. Nato je odhitela v vas, da si poišče kakšno kost za priboljšek. Ni ji bilo treba do1co iskati. Vaški mesar ji je vrgel čez prag sočno kost: »Na Mika. za mladičke!« Mika je plenila, veselo mahaje z ljubkem repom. Mesar, ki je bil dobrosrčen, ji je navrgel še eno in Mika. je z obilnim darom brž odhitela v bližnjo drvarnico, da ga tam v miru použije. Močni beli zobje so brž začeli z največjim zadovoljstvom. drobiti okusno kost. Mika je bila tako 'lačna in zaverovana v jedačo, da ni slišala prihuljenih korakov in ne pritajenega šepeta, ki je prihajal izza drvarnice. Dva fan-^tina. dolgih rok in nog, porednih oči in kuštravih las sta spazila M:kin beli kožušček, med latami naool prazne drvarnice. Pri priči sta sklenila, da jo bosta zaprla. Se preden se ie Mika utegnila obrniti, že H ie zapiral zapah pot v svobodo 'n k njenim nebogljenim mladičkom. Ko ie Mika to spoznala, je popustila kost in kot iz uma planila k latam, jih ari z1 a. se z glavico zaletavala veni”, toda. zaman. Dale sr. bde močnejše. Končno je Mika spoznala, da se n» more vrniti. Cvileč se je odvlekla v kotiček in tam žalostno zavijala. Medtem je ie noč zavila vas v svoj neprodirni pajčolan. Psički v zaboju so postali nemirni, ker se Mika ni vrnila. Najbolj je žaloval najmlajši, Mikin ljubljenec. Hotel je k bi jih ogrela, nahranila in obliznila ranjenega psička? Toda njen oče in mati sta sovražila pse in ded in babica ter vsi strici in tete. Tako so jih sovražili, da se niti srečati niso hoteli z njimi. Ona, Maroga, pa jim hoče pomagati! Ze se m Lojze Beltram: Ugnnka - dopolnjevanka Vase zrak povleče, koj spet ven ga zmeče; neprestano ven in noter piha. Kdor Je bistra buča,- ve, da to vso------- (ojnfid) mamici. Zato se je dvignil iz zaboja, se prislonil s prednjima tačicama na njegov rob in se že hotel nagniti čezenj, da bi bolje videl proti vratom, toda joj! Ostra bolečina je presunila mehko, nebogljeno telesce. Nožiča ja zadela v žebelj, ki je štrlel iz zaboja. Na beli dlaki so se pojavile krvave kapljice. Ko je kužek zagledal kri, ki je še nikdar ni videl, sc je tako hudo prestrašil, da je od strahu omahnil nazaj na cunje in tam sredi bratcev tiho cvileč obležal. Toda mamice ni hotelo biti, da bi mu oblizala rano, ga ljubkujoče potegnila za uho in mu ozdravila skelečo bolečino. Maroga, hišna mucka je pravkar prišla domov. Ko se je vlegla na svoje ležišče na drugi strani peči, je opazila zapuščeno pasjo družinico. »Glej. Mike ni.« si je dejala. »Kje hod.i? Čudno, da je pustila svoje otroke tako dolgo same,« je premišljevala. Nato se je ozrla okrog sebe, če jo kdo opazuje. Počasi se je splazila s peči. Prišla je k zaboju. Tu pa je obstala. Ali hoče prihuljeno odplaziti nazaj na svoje ležišče. Tedaj pa ... kaj je to ... začuti, da ji je na glavo leglo nekaj mehkega. Maroga je zmedena. Previdno se ozre kvišku. Njene zvite, pohlepne oči se srečajo z žametnimi, rjavimi očki, ki jo žalostno, žalostno prosijo, krvaveča noži ca pa jo boža po glavi. Ob tem je sovraštvo izpuhtelo in Maroga je nenadoma začutila, da mora pomagati. Povzpela se je v zaboj, se vlegla k Mikinim mladičkom, da bi jih ogrela, najmlajšemu pa je začela previdno lizati nožico, ki je nehala krvaveti. Potem je vse po vrsti nahranila in končno zaspala. Marogasta kepica je kot svitek ležala sredi med šestimi belimi kupčki, ne da bi bila le enkrat pomislila na starodavno sovraštvo. Maroga je ostala pri Mikinih mladičkih. Zvesto jih je čuvala in odgajala. Nekega dne pa je pred hišnimi vrati presunljivo zacvililo. Mika se je vrnila! Planila je k zaboju. Tu pa je obstala kot vkopana. Spremenila se je Mika v teh nekaj dneh! Močno je shujšala, tako da so se ji lakot-nice ostro risale iz klavrno povaljane, umazane dlake. Sedaj je srepo strmela v zaboj. Ali naj plane k Marogi in jo zgrabi z ostrimi zobmi za vrat? Naj ji izpraska hudobne oči? Kot blisk se pode po pasji glavici hudobne misli. Mika jezno sope, vedno v krajših presledkih. Zdaj, zdaj bo po Marogi. Maroga, pazi se! Mika ne ve, da si bila njenim mladičkom ves ta čas dobra mamica. Mika ne ve, da te imajo njeni otroci tako radi. Ona gleda v Marogi le svojo staro sovražnico in zdaj zdaj bo planila vanjo. Beži, Maroga ... Maroga je gledala v Miko. Pripravljena na beg je pazila na sleherni Mikin gib. Obe rodovni sovražnici sta se merili s pogledi Mika že odpira gobec. Tedaj pa najmlajši psiček, tisti s črno liso med očmi, zacvili v spanju in Maroga mu brž oblizne nožico. Mika, to videč, je od presenečenja zaprla gobček. Povesila, je glavico in korak, dva stopila bliže k zaboju. Toda spet je obstala. Le še drobcen trenutek je oklevala, nato pa skočila v zaboj, se stisnila k psičkom in med njimi skupaj z Marogo sladko zadremala. Odtlej je preteklo še dokaj vode. Šest dolgodlakih psičkov je že davno zraslo. Mika in Maroga pa sta ostali prijateljici. Kjer je Mika, tam je Maroga, in kjer je Maroga, tam je Mika. Obe jesta skupaj, hodita na sprehod, se podita čez travnike in. se igrata n t dvorišču. Kar je pri tem prijateljstvu najbolj nenavadno, pa je to, da si pravično razdelita tudi kak kos klobase, ki ga dobrosrčna gospodinja kdaj pa kdaj nameni svojim živalim. To je resnična zgodba in še danes si lahko ogledate zvesti prijateljici — Miko in Marčno — tam, kjer so nekdaj višnje-gorski možje priklenili s težko verigo svojega polža. Napisala Vera Kuharjeva Pastir Martinek (Kitajska) Nekoč je ped visoko goro živel starec, ki mu je bilo že devetdeset let. Gora je zadržala vsako svežo sapico, razen tega pa mu je zastirala razgled. Tako se je starec nekega dne odločil, da jo bo prestavil. prestaviti govo!« Toda starec je s sinovoma in delavci nadaljeval z delom. Za starčev čudni načrt jc zvedel tudi neki prijatelj, ki je živel na bližnjem bregu reke. Prišel ga je obiskat in mu rekel: »Nespametnik, tako star si že, da ne moreš več dvigniti niti peresca — le kako si se mogel lotiti takšnega velikanskega dela?« Starec je odvrnil: »Ti si nespameten! Mar nisi pomislil, da bodo po moji smrti živeli še moji otroci, vnuki in pravnuki in nadaljevali rod! Gora pa, vidiš, ne raste več. Kdor torej pravi, da je ne bomo mogli prestaviti?« Gorski duh, ki Je starčevim besedam prisluškoval, se je tega na moč ustrašil. Nemudoma je prenesel goro drugam, preden bi to storili starec in njegova sinova. Ob vznožju Gorjancev stoji na gričku sredi vinogradov prastara graščina Gracarjev turn. Številni stolpiči s strelskimi Linami, okopni jarki in dvižni most pričajo, da je bila to preS davnimi časi mogočna trdnjava, ki je kljubovala Turkom, ki so tiste čase udirali v našo deželo in plenili in ropali po naših "krajih. V spomin na te hude čase so še dandanes ohranjena na dvorišču Gracerjevega turna ogromna les«*na vrata, na katerih je naslikana mogočna turška vojska. V ta vrata sem kot otrok stremela ure in ure.Vse strahote tistih ča-ov so mi živo vstajale pred očmi, da sem potem doma spraševala vsakogar, ki bi m: vedel kaj več povedati o teh turških roparjih, ki so bili tako živo naslikani na vratih Gra-carjevega turna. Ko mi je mati > pravila vse, kar j!e bila slišala o njih. se je nekoč spomnila tudi Martinka ki je svoje dni služil v Gracarjev em tumu za pastirja in ki ga je sama poznala, ko je bila še mala plavolasa deklica. Takole je pripovedovala: Bred mnogimi leti je prišel o svrtem Juriju — takrat namreč najemajo v naših krajih pastirje — z Gorjancev v dolino Martinek, da si poišče službo. Ustavil se je naj rej v Gracarje-vem turnu in ker je bM poštenega obraza in že v letih, sta se z gospodarjem kmalu pogodila. Zmenila sta se da bo, od rane pomladi pa do jeseni pasel na gmajni, zato pa bo prejemal na leto po pet goldinarjev, par čevljev in novo srajco. Pozimi pa, ko ne bo paše, bo pletel iz prot-ja koše in popravljal orodje. Martinek je bil zadovoljen in ker je imel vse svoje imetje • seboj, povezano v culi, je še tisti dan ostal prd hiši in se lotil dela. • Martanek je bil -dober pastir. Se preden je posijalo sonce na vrhove Vimjvrha, se je že dvig- nil s svojega ležišča. Otresel je slamo, ki se je oprijela njegovih Las in života, se nekajkrat pretegnil in odprl hlevska vrata: »Prama, sivka, čada, hi hot!« js nagnal odrezano živad, kise je zapovrstjo leno zamajala preko steptanega praga'. Zibaj e se so v vrsti krenili po ilovnati stezi v da.lno. S palico in rogom, ki mu je obešen na vrvici bingljal preko hrbta, je zadnji za njimi korakal Martinek. X: ga?'.e megle, ki se je od Krke som valila preko prostranega šentjernejskega polja, so se jedva zaznavno dvigali vrhovi topolov kraj glavne ceste. Vtem ko so bele zidanice, raztresene vsevprek po Vlnjvrhu in Golobinku, žarele že v prvem jutranjem soncu. Stopali so mimo vinogradov med ostrim robidovjem, ki je raslo na obeh straneh poti. Spotoma so vselej prepoditi škorce, ki so obirali nezrelo grozdje, da so se glasno prhu- trl, osem, je štel in deset, pričel tri, pet, sedem, »Ena, dve, zmotil!« tako zmotil!« »Ena, dve, zmotil!« Nikdar jih ni do kraja pre-štel, a vselej jih je v redu prignal domov. O Martinoku so vedeli povedati še več veselih. Najbolj pa so se smejali tisti, ko je bi! gnal bika v dolino in je spotoma srečal pegasto sosednjo grofico, ki je z rdečim sončnikom v roki sedela na stolcu med žanjiicami in jih priganjala k delu. Martinek se je je tako prestrašil, da je z vso silo vlekel bika za povodec in pričel kričati na ves glas: »Bejž grofna, bejž grofna, bik grejo, bik grejo!« Prestrašena grofica je bliskoma zagnala svoj sončnik med požete snope in zdirjala po stmišču, kar so jo nesle stare noge. Se dolgo so pravili o tem, kako je Martinek z Gracarjevega turna pregnal ošabno grofico s polja. Poklical Je svoja sinova 1» druge delavce tef z njihovo pomočjo začel malo po malem odnašati prst in skale v morje. Vsak dan so nekoliko napredovali. Tedaj je starcu dejala žena: »Nespametnik, na večer življenja, ko že vsak večji kamen premakneš le s težavo, skušaš storiti nekaj nemogočega — Rešitev križanke »Papiga« Vodoravno: l PP. 3 zrak, 5. fcino. 6. Mars. 8. komet. 9. Ižanec. II. ost. 12 ino. 13. Verona, 15. luka. 16. kv.. 18. bi. 19. dar. 20. asfalt, 22. rajni, 23. nos, 24. RK, *S. da. Navpično: i. Primož Trubar, 2. fanama 3. ZK. 4. korenina, 7. ■tena. 8 kisel. 10. CO. U. OV. 14. Okisan. 16 kali. 17 vrt. 19. Danska. 21 fjord Zs nagrado sta bili izžrebani Jelka Žemlja z Vrbe !n Fanika Omerzu iz Kamnika. Naj »poroda. kakšno knjigo bi radi! :mm iSSSiii j'. ' Kit? ki M putrsbuje gojteMlIft ci, taje dvignili s tal in se v jatah spustili v sosednji vinograd. Na gmajni se je ustavila živad sama od sebe. Redkokdaj da bi se pomešala med drugo, ki se je prav tako pasla ondod. Kar Je bilo konj, ®° imeli z verigo prednjo nogo povezano z zadnjo, zato so se stežka pomikali naprej. Martinek je pasel samo krave in teleta s katerimi res ni imel veliko težav. 2ivina je do poldneva mu.ila travo, ko pa je bila sita, si je sama poiskala senoo med nizkim brinjem, kamor je -legla in v miru prežvekovala. V hladu, ko ni bilo več nadležnih obadov, katerih se je bilo treba otepati čez dan. Je pričela živad znova muliti travo, dokler ni na večer zatulil Martinek v svoj rog. »Domu-u-u«. se le razlegalo daleč naokoli po prostrani pokrajini. Od vsepovsod so prlcapljat.e raztresene krave In se z mokrimi gobci in napetimi trebuhi pričele zbirati okrog Martinka. Sklonjenih glav so se gnetle okrog njega, ki Jih je vselej skušal še prefitetd, če nobena ne manjka, preden mo krenili na Martinek res ni bil kaj prida računar. Ko je služil že lepo vrsto let pri hiši, mu je ob novem letu hotel gospodar zvišati plačo: »No, Martinek«, je dejal, »Odslej ne boš služil več za pet goldinarjev, dobil jih boš šest«. In pritaknil mu je k plači goldinar. Martinek je nekaj časa mrko gledal predse. Premišljal je dolgo, nato pa je zmajal z glavo, rekoč: »Nak, za šest goldinarjev pa že ne bom služil! Ce hočete za pet, za šest pa ne!« Gospodar mu je skušal na vse načine dopovedati, da Je vendar šest več kot pa pet, a vse zaman. Martinek je trdil kar naprej svojo: »Ce hočete za pet, za šest pa ne ostanem!« In tako je služil Martinek na Gracarjevem turnu do konca svojih dni za borih pet goldinarjev, ker mu ni šlo v gliavo, da je šest več kakor pet. Napisala Vera Albreht (Is le neobjavljene zbirke pod Gor junci«) Narisal Savo Kurč f A.MI)7£LKA MARTIČ Zaslišim tudi Tetin glas. V njem drhti zadrževan jok, medtem ko govori: »Ubožček mali, kam je šel. O, kaj se mu je zgodilo?« »Saj ga bomo našli.. . Mar naj prav to drobtinico zadene v tako velikem gozdu?« jo prepričuje Jovo, toda tudi njegov glas je spremenjen. Ze jih dobro vidim. Gredo žalostno kakor za pogrebom, ozirajo se in se sklanjajo nad vsako podrto drevo ter gledajo podenj. Nanje sije sonce, ki osvobojeno izdatno obliva sleherno bilko v podrtem gozdu. Ne, nisem mogel dalj molčati. Čvrsto sem objel srnjačka, in medtem ko je opletal, zaklical na ves glas: »Teta, Jože, tukaj sem.« Obstali so. Osuplo so se obračali na vse strani, toda skritega v grmovju me niso opazili. Teta je kliknila: »Zakaj se ne pokažeš? Ali si ranjen?« »Nisem. Pridite sem.« Šli so za glasom in nazadnje so me zagledali, čepečega i na tleh pod leskovim grmom. Od osuplosti so se ustavili. Potem je Teta pohitela k meni, v modrih očeh pa se ji je svetila silna radost in sreča, ker me je spet našla, pomešana s še večjim začudenjem. Jovo in Jože sta strmela vame in v srnjačka v mojih rokah. Obraz sta imela tako smešno potegnjen in oči izbuljene, da sem se moral od srca zasmejati. Nazadnje se je Jovo znašel. Zagrabil je srnjačka. ga dvignil, mene pa vprašal: Narisal Marjan Flajšman »Ampak od kod imaš tole?« »Pritekel...« »Sam?« »Jasno, da sam. Menda ga nisem lovil,« sem se zasmejal, silno zadovoljen, da se je prav meni zgodilo nekaj nenavadnega. Končno je spregovoril še Jože: »Čudovit je, za vraga! No, kaj takega se niti najboljšemu lovcu še ni primerilo. A kako je bilo, govori.« Medtem ko mi je Teta stepala grudice prst’ in iveri z obleke, sem jim po vrsti povedal, kako sem počenil pod ta grm, medtem ko se je okrog mene vse podiralo. Dalje, kako sem nenadoma zagledal tega srnjačka, ki me je gledal z vlažnimi očmi in stekel k meni, da ga zaščitim. Jovo si je med poslušanjem grebel po neobriti bradi, Jože pa je sukal v roki vejico; ki jo je bil potegnil iz mojih las. Nazadnje je vzkliknil: »Za vraga, saj to je kot v pravljici! Mladič se stisne k mladiču in išče pomoči.« »K tebi ali k meni se že ne bi stisnil. Mislil bi, da sva medveda,« se je zasmejal Jovo in prižel k sebi splašeno živalco. »A kaj bomo zdaj z njim,« je vprašala Teta,‘ki me j« končno osnažila prsti. »Vzeli ga bomo s seboj,« sem se brž oglasil v bojazni, da ne bi odločili kako drugače. Teta me je gledala in čutil sem, da skriva neko misel, ki me bo užalostila. A saj sem jo poznal, njo in njeno sočutno srce. In nisem se zmotil. Oglasila se je, zamišljeno strmeč v čudovito smjačkovo glavico: »Moraš ga spustiti. Tudi on ima mater. Ti nisi čutil vse naše bolečine in nemira, tačas ko smo te iskali po gozdu. Zato tudi tega ne razumeš.« »Teta, ne morem ga dati,« sem skoraj zavpil in čutil sem, da bom zajokal. »Saj te ne silim, Željko, toda pomisli, kako bd bila tvoji nvami, če te n« bi naši L« t MLADINA IN FILM Spominjam se na leta 1938, ko Je doživela evropsko premiero »prva celovečerna filmska risanka«, IValta Disneja »Sneguljčica in sedem škratov«. Tedaj smo se nekateri študentje že skušali resno ukvarjati s filmom. O njem smo prebrali vse, kar nain je prišlo pod roke, bili smo vsak dan, celo po dvakrat, trikrat v kinu, nakar smo se o filmu vneto pogovarjali. V neki tuji reviji smo našli lov«, Je neodporen in zares nevarno zboli. Prepovedovanje obiska filmov »mladini, stari pod 18 let« se mi je zdel licemerski ukrep. Mladini so bili po mojem mnenju primerni VSI DOBRI filmi, kakor je mladini primerna vsa dobra literatura ali vsaka dobra gledališka predstava. Ce nazorska, miselna in čustvena vsebina filma presega duševno obzorje mladega gledalca, filma ne bo šel gledat. Ce ga bo pa gle- zrn® ..**■ i - t Prizor iz fUma »Uni« ee vrača« poročilo o predstavah »Sneguljčice« v I.-ond 3ou. Poročilo ni bilo reklama za film In tudi ne filmska ocena, teorveč približno takale ugotovitev: Angleški pedagogi, psihologi in zdravniki so na osnovi bolestnih reakcij mladih gledalcev na nekatere prizore v W. Disneye-vi »Sneguljčici«, ki so Jih ugotovili v X primerkih, prepovedali otrokom, starim manj ko osem let, ogled Disnevevega filma«. Hkrati so priporočili, naj za otroke, stare od 5 do 8 let, izstrižejo iz »Sneguljčice« vse pošastne prizore s Kraljico-ča-rovnico, medtem ko otroci do 5 let starosti sploh in v nobenem primeru ne spadajo v kino: Ko sem prvič gledal isto leto jeseni »Sneguljčico« v Pragi in sem skušal razumeti angleške ukrepe, sem bil v zadregi. Prizori s Kraljico-čarovnico, ki gre ■icezi ječe, posute s človeškimi 1 .banjami, ali prizori njenega konca sredi viharja vrh gore, so •e mi res zdeli pošastni. Toda kaj > ošastnejšega« smo gledali in živeli, tudi kar se filma t ni v svoji mladosti! Pomiri'. samo na »Dr. Mabuso« ali na »Muzej živih lutk«, ko so od v-ake predstave v kinu »Ideal« in »Elitnem kinu Matici« odnesli iz dvorane po nekaj omedlelih! In Angleže ter Cehe. ki so reagirali na »Sneguljčico« po angleškem vzoru, sem obsodil za preveč »gosposko občutljive«, za razvajene. Primerjal sem jih s tiste vrste starši, ki svoje otroke kar naprej umivajo in jih na vse mogoče načine »varujejo pr-d bacili«, ko pa se jim otrok prvič izmuzne, kar se prej ali sie.i vselej zgodi, in se v enajsti šoli pod mostom »naleze baci- dal, ga ne bo dojel. Torej mu ne bo ne ▼ prid ln ne v škodo. Zato je prepoved obiska filmov licemerski poizkus družbe, ki prikazuje slabe filme, pa se s njo skuša potolažiti vest. Hkrati pa vsi vemo, da mladina ni gledala nobenega filma z večjim zanimanjem kakor tistega, ki je bil »mladini neprimeren«. Do predstav »neprimernega filma« pa je vodilo sto skrivnih vratc. Prepričan sem bil, da bomo po vojni reševali tudi problem filma in mladine, predvsem s Izbranim filmskim programom in ga bomo reševali na ustreznem znanstvenem nivoju. Glede na pomanjkanje dobrih filmov v svetu in glede na znano pretirano komercialno politiko nekaterih naših filmskih podjetij, pa se je tudi po vojni vtihotapilo v naše kinematografe dokaj slabih filmov. Vemo le to. da Je s poslabšanjem sporeda kinematografov spet oživel naš problem, ln da postaja poslej eden izmed osrednjih pedagoško-psiholoških problemov, s katerim se začenjajo ukvarjati naši filmologi, pedagogi, psihologi, zdravniki in med družbenimi organizacijami predvsem Zveza prijateljev mladine. Zvezni »Svet društev« je letos oktobra ustanovil posebno zvezno komisijo »Film ln mladina«, pri republiških »Svetih za prosveto in kulturo« pa ustanavljajo »Zavode za mladinski film«. Ce zgostimo sodobna razmišljanja o »škodljivem« in »neškodljivem« vplivu filma na mladino v nekaj bistvenih ugotovitvah, potem živita v današnjem svetu dve protislovni mnenji: po prvem ni noben film »mladini neprimeren«. Mladina — predšolska, šolska, doraščajoča — naj gleda vse filme od kraja ln naj se tako »utrdi zoper bacile« sodobnega sclvlllziranega in z banaliziranega, grobega sveta; po drugem mnenju pa smo postali do slabih vplivov filma do tolikšne mere brezbrižni, da se več ne zavedamo, kako so postali rop, umor, poboj, poceni ljubezen in vsakovrstna medsebojna fizična in psihična mučenja po sebi umljiv, vsakdanji element življenja. »Ali se zavedamo,« vprašujejo zastopniki te trditve, »v kaj vodimo svojo mladino? Zavarujmo jo pred pošastnimi vplivi slabih filmov, dokler ne bo prepozno!« • Ce danes spet pomislim na »Sneguljčico in sedem škratov« se mi zdi, da so imeli Angleži in Cehi prav. Mogoče zato, ker sem doživel vojno in njene posledice. Vsi, vsak po svoje smo jo doživeli ln jo ob njenih posledicah še vedno doživljamo Tudi naši otrooi. Kakor koli se nam pozna: na preveliki občutljivosti ali na premajhni fizični odpornosti. Vpliva filma namreč ni mogoče gledati ločeno od okolja: od vpUva družine, šole, ulice, otroškega vrtca, menze, gledališča, knjige — umetnosti in plaže. Pogosto slišim očitek ljudem, ki se zavzemajo zoper filmsko plažo: »Nič slabše,« pravijo, »nisem živel, kot živi današnja mladina, tudi filme sem od kraja gledal, pa nisem postal — lopov«. NI dvoma, da vpliva film zelo individualno: v enem primeru se otroku pod vplivom slabega filma »samo nekaj noči hudo sanja«, v drugem primeru pa gre trinajstletna deklica v zagrebški hotel odkrivat veliko skrivnost ljubezni. Med vplivi filma na mladino so drobne, individualne razlike. In predvsem so razlike med vplivi istega filma, na predšolskega otroka, na otroka do devetih, nato od 9 do 12, od 12 tja do 15 in od 15 približno do 18 let, torej do časa, o katerem pravimo, da mladina dozori v odrasle ljudi. Kako se proces vpliva filma na mladino odvija, ne vemo Kekec prida niti pri nas, niti v svetu bolj razvite filmologije. Kaj naj tedaj storimo? Kot primer — tale nasvet: pošljite otroke — toda prosim ne manj kot osem let stare — gledat film mojstra — režiserja Bunnuela »Robinson Crusoe«. Poprej naj preberejo znano De-foejevo povest, ki jc izšla 1919 in 1953 pri Mladinski knjigi. Nato se z njim pogovorite. Mislim poudariti: vsakdo naj reši problem »vpliva filma na mladino« v svoji družini, po svoje. Naj ga rešuje skrbno, naj se pogovori s svojimi otroki, na katere naj ne gleda niti »preveč zviška«, pa tudi ne »preveč zaverovano«, o vsakem filmu vnaprej in posebej po predstavi — od srca do srca. In po svojih vtisih ter dognanjih o reakciji svojih otrok na film smotrno ravnajte! Svoje znanje o filmu pa obogatite ob dobri filmski literaturi in pri sodbah o posameznih filmih si skušajte pomagati ob resnih filmskih recenzijah, ki vsaj od časa do časa še izhajajo v našem tisku. OČIŠČENA SOL Debela sol je vedno bolj ali manj umazana. Ker Je vlažna, se je prime prah, ki pri kuhanju ostane v jedi. Z majhnim trudom jo hitro očistimo. Sol stresemo v lonec in nalijemo vodo. Umazanija gre takoj na vrh, vodo pa hitro odlijemo. To ponovimo trikrat in sol Je lepo bela. Nato jo stresemo na pekač in posu-lmo. Lahko pa jo tudi stresemo na papir in posušimo na štedilniku, ko ni več ognja. Voda, s katero smo sol Izpirali, je zelo slana. Cez noč se bo umazanija sesedla na dno, vodo potem o/ilijc-ino in jo uporabimo za kuhanje zelenjave in krompirja. 2ILE IZ ORLONA ; V svojem strokovnem giastlU poročajo angleški kirurgi o> nadomeščanju stene arterije M plastično maso orlon. Po drugi svetovni vojni j« postalo jasno. d:a služijo tran-splantaai ždi le kot model, ob katerem jzrasgi v organ, -mu nov, prej manjkajoči del žile. Preživetje celic transa lan ta1! a žil« torej v novem organizmu n! važno za trajnost uspeha. Zato so začel: namesto 7' — vih žil za nadomeščanje de< f ek to v na aorti in drug.u /...aia uporabljati umetne plastična mase. Te pa morajo biti primemo mehke, morajo se rad« gubati in biti take konsistenci', da jih lahko šivajo, ne da bi s« pri tem kakor koli trgale. Prednosti takih mas so, da jih lahko sterilizirajo in da so vedno pni roki. Zahtevane mastnosti so pokazale plastične snovi vinyom —■ N in orlon. Poskusi na živalih so sie dobro obnesli, zato so jih končno uporabili tudi na človeku. Sterilizirali so jih z vrenjem ali avtcklavlranje.m, t. j. v vodni pari, segreti s pomočjo nadpritirka nad 100 stopinj, šivali so jih najprej z nylon* nato z orlon n:.::j. Pot-us. j o ugodnih uspeivh, kjer je umetna masa zadovoljivo nademn-stovala ranjeni a.i oboleli del žile. Funkcija ž.ile se je po operaciji normalizirala in obt ol< krvi je bil v prizadetem področju spet zadostim, dr. A. IVI. Praznični jedilnik ££eikt%ifka v ae&pedinj&tvu rj> 'istje se je obletelo in veter ga je mehko postiljal po vsem sadovnjaku. Sadja že davno ni bilo več na drevju, le na vrhu rogovilaste hruške na koncu sadovnjaka je še vztrajala debelušna, že dolgo zrela medenka. Nihče je ni mogel doseči, veter je pa tudi ni odtrgal, ker sta- bila s hruško prijatelja. Tako je ostala na vrhu sama, nad vsemi, z najlepšim razgledom po sadovnjaku in bližnjih holmih Nedaleč od tod sta živeli dve deklici, sosed i. Oj, kako sta si želeli imeti hruško! Ljubosumno sta čakali, kdaj bo padla z drevesa. Da, Ijn-bosumno sta čuvali hruško, ki Tehnični napredek zadnjih desetletij je mnogo pripomogel k dvigu naše življenjske ravni, saj mu je predvsem namen olajšati in olepšati človeku življenje. Napredka tehnike pa hoče biti deležna tudi žena pri svojem utrudljivem gospodinjskem poslu — elektrika v gospodinjstvu ji je pri tem v izdatni meri prišla v pomoč. Kadar nenadoma zmanjka napetost, ugasne luč in utihne radio, se šele zavedamo, koliko udobja, pomoči pri delu in razvedrila nam elektrika posreduje. Tega pa, da so naše potrebe in zahteve po električni energiji z dneva v dan večje, se pa gotovo ne zavedamo. S pomočjo elektrike lahko v trenutku, brez predpriprav, vklopimo luč, ob njeni izdatni razsvetljavi gre delo lepše, boljše in z večjim veseljem izpod nutek. Obe sta planili tjakaj, obe segli po njej, toda v strahu, da je ne dobi nasprotnica, sta si planili v lase. »Kdor zmaga, tistega bo hruška!« sta zakričali in se vrešče spopadli. Drobni telesci sta drhteli od jeze, zobje so brezumno grizli in nohti slepo grebli po rjavi koži, usta pa so se krivila v jeznem joku. Končno sta se zvalili na tla in se kotalili proti hruški. Skupaj sta nato segli po njej, toda krčevito skrčeni prstki. pripravljeni, da zgrabijo sočen sad. so se zarili v mehko meso medenke, a se brž umaknili, ko da jih je nekaj speklo. Kaj je bilo, da sta se zagledali v hruško kot v ostudno kačo? Hruška v POSLEDNJA MEDENKA )e. varna pred njima, še vedno visela na drevesu, kajti deklici sta biti nevoščljivi, da bi zgoreli od nevoščljivosti, če bi ta gorela. Joj, da je le imela ena od njiju novo obleko ali lepo, novo pentljo v pšenično plavili kitah! To je bilo potlej joka in solz na mernike, pa kujanja in prepirov ter sovražnih pogledov Tudi za hruško sta prav na tihem, na dnu svojih nevoščljivih srčkov upali, da je bo pojedla nasprotnica Ko je v ,zraku že zadišalo po snegu in skoraj ni bilo reč lista na drevju, sta posta H strašno nestrpni Skoraj se nista več ganili iz sado'-n laka, oprezujoč vsaka za svojim drevesom, kdaj ho medenka padla na tla. Končno sta vendarle dočakali zaželeni tre- svoji notranjosti ni bila več hruška, temveč temnorjava, mehka gmota, v kateri je gospodaril rejen črviček. Medenka na zunaj še vedno lepa, je obležala v travi, nevošč-Ijivi, požrešni dekli-ci pa sta se osramočeni, brez besede in povešenih oči odtihotapili domov. Za njima se je zahihital že ves plešast in zgrbljen rožni grm: »Oh, sadovnjak, kako se ne *moram vendar smejati! Ali si videl, kako sta jo skupili ti nevoščljivkV? Res, hruška ne bi mogla storiti Polje Zdaj sta le kaznovani za svojo nespametno požrešnost in nevoščljivost!« In ves sadovnjak se je stresel od smeha, da je bilo slišati. kot da veter beži skozi rok. 2*1, Se vedno opažamo zelo slabo razsvetljeno stanovanjske prostore oziroma delovna mesta. Dobra luč pa je, kakor orodje, odločilna za to, kako bo delo izvršeno. Gospodinje, ki delajo pri slabi luči, preobremenjujejo oči in s tem stopnjujejo utrujenost. Prihranek ob uporabi šibkejših žarnic namesto močnejših, pa Je tako neznaten, da ni vreden omembe. Sprva smo se zadovolji M samo s stropne svetilko. Danes uporabljamo š« stenske svetilke pri delovnih mizah v kuhinjah, ot> zrcalih v kopalnicah ln na primernih mestih v sobah. Pri šivanju, čita-nju ali pisanju pa nam je dobrodošla prenosna svetilka. Poleg luči uporabljamo v gospodinjstvu v vedno večji meri elektrotoploto in to s pomočjo električnih termičnih aparatov. Električni likalnik bo imelo, prav tako kot luč, menda vsako elektrificirano gospodinjstvo. Tudi pri likalniku smo postali za bolj zahtevni; nezadovoljuje-mo se več z navadnim električnim likalnikom, temveč pričakujemo od naše industrije, da nam bo postregla z likalniki, ki bodo opremljeni s stikalom za temperaturno regulacijo. Električni kuhalnik si je utrl pot že v mnoga gospodinjstva. Električni štedilnik nas je, kot tudi kuhalnik, osvobodil zamudnega in neprijetnega dela pri čiščenju običajnega štedilnika, donašanja kuriva in pripravljanju ognja. Kuhalne ploščo in pečice električnih štedilnikov, ki so opremljen« s stikali za temperaturno regulacijo, pa omogočajo hitro segrevanje, nato pa smotrno in varčno kuhanje. V zadnjih letih Je naša domača industrija začela Izdelovati poleg kuhalnikov z eno ali dvema ploščama tudi električne štedilnike s tremi ploščami in pečico. Pričakovati je torej, da sl bodo naša gospodinjstva v znatnem številu omišljala električne štedilnike, ki se uvrščajo drugod po svetu med najbolj razširjene večje gospodinjske porabnike. ■ Želeli bomo še ob vsakem času toplo vodo, ki nam jo bodo nudili električni bojlerji. Tudi te že nekaj let izdeluje domača industrija in jih je v zadnjem času nabavilo že dokaj gospodinjstev. Zelja V3ake gospodinje Je med drugim tudi električni hladilnik, ki očuva živila okvare m prihrani zamudno vsakodnevno nakupovanje. Manjše hladilnike, primerne za štiričlansko družino, bomo že v najkrajšem času nabavili lahko na domačem trgu. Za ogrevanje prostorov pa danes uporabljamo že električne peči, ki kaj hitro pregrejejo manjši prostor, zlasti če so opremljene z ventilatorjem. V gospodinjstvu pa Je poleg moč. Električni delovni aparati (opremljeni z elektromotorč-kom) bodo kot izdatni pomočniki razbremenili ar: go- spodinjo. V naslednjih letih se tudi pri na>s nadejamo električnih pralnikov, kuhinjskih strojčkov ter loščilraikov in sesalcev za prah. Za pouk in razvedrilo pa nam je radio, ki bi ga ne mogli več pogrešati. Naša domača radlotndustrija je v povojnih letih izdelala že kar lepo število radijskih sprejemnikov. Modnosti uporabe elektrike v gospodinjstvu, ki nam pripravlja lepše in lažje življenje, seveda s tem še niso Izčrpane. Pred dobrimi desetimi leti smo se pri uporabi električne energije v gospodinjstvu omejevali v glavnem le na razsvetljavo, radio in likalnik. V zadnjih letih smo začeli uporabljati vedno več električnih termičnih apa-gosipodinj,stev je vfhazn ratov, v naslednjih letih pa bomo uporabljali tudi že električne delovne aparate. Število elektrificiranih gospodinjstev Je v Sloveniji v zadnjih 10 letih naraslo skoraj na 2 Ln polkrat-no višino in znaša danes približno četrt milijona. Potrošnja električne energij« v gospodinjstvih pa se Je r istem času skoraj petkrat povečala. Se pred dvema letoma Je več kot pol vseh elektrificiranih gospodinjstev uporabljalo električno energijo le za razsvetljavo in radio, danes pa uporablja že več kot tri petine elektrificiranih gospodinjstev tudi kuhalnike in druge termične aparate. Ing. A. S. Ka’ nai bi skuhale za OTvzrike? Kupile bomo kos dobre govedine, da bočno imele okusno juho kar za dva dni. Zakuho v juho si bomo že tudi vnaprej pripravile, morda za en dan rezance, za drugi dan ribano kašo. Za oboje bolno testo lahko hkrati pripravile. Kaj pa z močnato Jedjo? Najbolje bo, da Jo pripravimo iz kvašenega testa, ker je Izdatnejša in ostane sveža tudi nekaj dni. Za kosilo bomo pripravile govejo Juho z rezanci, mesno štruco s krompirjem v kosih in zeleno solato, ail pa s krompirjevim pirejem in špinačo, Jabolčni kompot in potico. Večerja: Mena štruca s ktoU-ml kumaricami, sir, potica ln čaj adl kava. Kosilo za drugi dan: Goveja juha z ribano kratico, parjena telečja srca z žemljervl-ini cmoki, mešana solata in potica. Večerja: Liptovski »Ur, potic« in čaj ali kava. Prav dobra večerja so tudi hre--novice, kompot in potica. Mesna štruca: Pol kg teletine ln svinjine (pridenemo lahko še kuhano govedino iz Juhe, da bo štruca večja, ker Jo bomo rabile še za večerjo), nneljemo s strojem, pri denemo 1—2 v mleku namočeni, ožeti ln pretlačeni žemlji. Na prekajeni slanini prepražimo čebulo, zelen petršllj, česen. To dodamo zmletemu mesu, solimo, popramo, dodamo malo majarona, eno jajce in toliko kisle smetane, da ni preveč trdo — gosto te*sto. Vse to dobro zmešamo in obliku-ie-uo na deski, potreseni z m.oko, štruco. Po vrhu jo namažemo z ODA V SLIKI golo vejevje. V. Kuhar ? luči ia toplote potrebna tudi Obleka, kt Jo vidimo na allkl. J« Preprostega kroja in Jo poživlja le svetlejša ovratna ruta. Rokavi so tričetrtinski. Lahko jo nosimo jeseni in pozimi, le da tedaj oblečemo še jopico odgovarjajoče barve. Obleko nosimo s pasom, ki je iz istega blaga, lahko pa je tudi usnjen in sicer take barve kot ovratna ruta. Zelo preprosta zimska pletena obleka iz drap ali sive volne, ki jo lahko nosimo za vsako priložnost. Posebnost je kroj v pasu, ki ga poživlja nevsiljiva broška. Krilo je drobno plisirano. Danes pa prinašamo tndl tri modele zimskih čevljev, kakršne si zamišljajo modni ustvarjalci. Posebnost pri vseh treh modelih je kožuhovina tudi na zunanji strani, ki čevelj prijetno poživlja. Lahko je iste barve kot čevelj (zlasti če je ta črne barve), ali pa tudi nasprotnih, vendar prilegajočih se barv. jajcem ali samo beljakom, da s« ne razpoči. Pečemo jo na masti in med pečenjem večkrat polivamo. Ko je pečena, odlijemo malo masti in zalijemo, da dobimo omako. Parjena telečja srca: Prereži čez pol telečja sroa, Jih operi, pretakni gosto s slanino ter potrosi s soljo ln poprom. Medtem deni v kozico 2 žlici mast:, • na koleščke zrezano korenje, zeleno, čebuio, korenino peteršilja, mrlo timijana un lovorjev list. Na to položi srca, prilij malo juhe, vina ali kisa ter diobro pokrito pari, da se srca zmehčajo. Petem daj srca v drugo kozico, nanje pretlači duSe-no zelenjavo, potresi S malo moke ln na koncu pridani nekaj žlic kisle smetane. To naj vse skiupal! samo malo povne. Srca zreži na lepe rezine, zloži n« krožnik ln polij z cmako. Poleg serviraj žemljevs cmoke in mešano solato. Zemljevi cmoki: 4—S starih žemelj zrežemo na male kocke. la moke, jajca, mleka ln nekaj #11 napravi gostejše testo kot za palačinke. V to testo deni na koščke zrezane žemlje ter dobro premešaj. Testo naj stoji vsaj uro, d‘a se žemlje dobro natx>je. Nato oblikuj z mokrimi rokami lepe cmoke, ki Jih kuhaj v slani vodi približno 20 minut. Nato jih poberi iz vode, odcedi in razreži n« rezine in postrezi. Liptavski sir: četrt kilogram* dobrega sirčka pretlačimo, dodamo msilo kisle smetane, rezino surovega masla in 2 drobno zri-hani šalotki, če jih nimamo, pa pol čebule, eno ali dve zribanl kisli kumarici, žličko paradižnikove mezge in po okusu ri.triko rdečo papriko. Vse dobro premo, šamo. S tem nadevom namažemo rezine rženega odi enotnega kruha. Orehova potica: llIt kg mehke meke presejemo tn nekoliko pogrejemo. V skledi mešamo četni kilograma presnega masla s 4 rumenjaki, da se sponi in narastem Nato dodamo malo ruma. Limonove lupinice in 2 del kisle smetane, ‘ki napravi testo zelo rahlo. Ko je dobro zmešamo, pridenecno moko, sol in toliko mleka, dn Ja testo pravilno gosto. Nato pride, nemo vzhajan kvas dobro stepemo ter postavimo vshajait. V testo samo navadno ne dodajamo sladkorja, če ga pa dodamo, moramo pri peki zelo paziti, ker se tako testo rado zažge. Nadev: orehova jedrca zberemo, očistimo. zmeljemo ter poparimo z vreifm mielkcm. Dodamo cnatO masla, limonove lupinice in malo ruma. Ko se nadev ohladi, prime« šamo narahlo trd sntg 4 beljakov. Ko je testo dovolj vzhajalo, ga razvaljamo, pomažemo s tem nadevom, posujemlo s sCadkon-jem, zvijemo in damo v dobi« pomaščen ln z moko pot-eeett model in postavimo Se enkrat vzhajat. Ko je potica vzhajala* jo pečemo v vroči pečici, da lep« zarumeni. Ce se resto ne prijem* lje noža. Je pečeno. Marica Pianje volnenih rokavia Pripravimo sl ne pretoplo milnico iz ostankov dobrega mila alt milnih lusk. Eno kot drugo vs«» buje manj ostrih snovi, kot n. pr, pralni prašek. Vodi dodamo S« nekaj kapljic salmiaka, ki pr«* prečuje, da se volna ne spolott, loar se posebno rado zgodi. NB4* nico spenimo z rokami. V pen« potopimo rokavice in Jih n arah!« stiskamo. Mencati jih ne smemo, Ce so zelo umazane, nam pen« kmalu poidejo, še preden smo rokavice oprale do čistega. V tet« primeru m Unico zamenjamo s svežo. Rokavice speremo v eni «11 dveh mlačnih vodah, preden Jih položimo v drugo milnico. Končno rokavice do čistega ■perem« v enako toplih vodah, kot Je bil« milnica. Oprane rokavice nataknemo n« roke in Jih lepo oblikujemo, nat« pa Jih zavijemo v čisto suho krpo in stisnemo iz njih vodo. Veft-krat Jih predenemo na suhe del« krpe, da se hitreje osuše, nato p« Jih, položene na drugo suho krpo, denemo sušit. Prevelik* vročina volni škoduje, zato J« a« smemo sušiti pri vroči peči *■# štedilniku. »Sodobno gospodinjstvo« ■ 14 str. / SLOVENSKI POHOČE72LEC /ST- 273 — 2B- novembra 1953 0 PGtlIMMN TOMCI y«i ★ M Th D81KKAISKI LIST SLOVENSKEGA POROČEVALCA Križanka ; IZPOLUJEVflNKfi Prvi cpis velja za besedo od debele navpičnice do konca lika, drugi pa skozi ves lik. 1. drugo ime za ribo sled, zlasti ko je konzervirana — diplomat, ki zastopa svojo državo v tiragi, 2. privid, videnje — velika vojaška enota, 3. morski roparji — posnemati, pretiskati, 4. preprosta jed — pomagač, sodelavec, 5. del očesa — kraj ob Dravi z novo hidrocentralo, 3. okupatorjev sodelavec med NOB — novinec, zelenec, 7. prelamljati, trgati — alpsko pogorje v Italiji in tudi ime višavja blizu Ljubljane, 3. naša varnostna služba — zdravilna rastlina, 9. drgnjenje med dvema predmetoma — gledanje, opazovanje, 10. grška muza veseloigre — tuje žensko ime. 1 2 3 t» 5 6 7 8 9 AO P j| I— v J p i O i o 1 O j D 1 D ig ti O $ i D 1 — Naučil se je igrati nogomet pri vojakih. ŠARADA Prometno sredstvo si študent sposodi, da v svetu zanimivosti poišče in upanje še v Grčijo ga vodi, da tam ogleda znano si stebrišče. (Saracla je besedna uganka, kjer je končna rešitev sestavljena iz zlogov ali zlogovnih skupi, ki imajo samostojen pomen. Tu je treba za prva dva krepkeje natisnjena pojma najti ustrezajoči besedi, ki dasta sestavljeni končno rešitev — tretji poudarjeni opis.) PIRAMIDA Tri piramidi je vsaka beseda sestavljena iz črk prejšnje besede v spremenjenem vrstnem redu in ene nove črke. V poljih s krogci dobiš naslov Puškinove povesti in opere P. I. Čajkovskega. f &NAGR&M f TUDI STANKA H. BERE ... rada priljubljeni časopis, ki izhaja vsak teden v četrtek. Iz črk v okviru vam ime tega časopisa ne bo težko sestaviti. £ f-jj \j CnT CLLL, 1 m mr 1. veznik, 2. predlog, 3. časovna enota, 4. go-, rovje v Južni Ameriki, 5. naša denarna enota, 6. priimek slovenskega pisatelja (»Bachovi hu-zarji«), 7. praska, odrgnjeno mesto, 8. ime pesnika Ketteja, 9. zlovoljno mrmrati, 10. nakit, drago kamenje. X uredništvu neke angleške revije so bili prepričani, da gre za šalo, ko je bila pri ugankarskem natečaju izžrebana rašitev s podpisom: Trinccsa Margareta. Nekaj dni niso vedeli, kaj bi z nagrado, potem pa so telefonirali v Cia-rence House, rezidenco princese Margarete in izvedeli, da je zares poslala rešitev križanke. In tako je dobila sestra angleške kraljice Rliza-bete II. za nagrado lep roman. 5> f** 9 vl$!07\i\ — Ali sem te mogoče prestrašila z besedo poroka? V gornjem kvadratu so številke od 1 do 25 napisane pomešano in v različnih velikostih. Treba je kar najhitreje pokazati vse ‘številke v pravilnem vrstnem redu od 1 naprej. Smejali se boste, ko boste ravno največje šievilkc najdalj iskali. SKRITA KRIŽANKA Pri tej križanki so pedani običajni opisi besed s številkami, toda črna polja mora reševalec razporediti sam. Postavljena so nesimetrično in jih je v vsej križanki 24. ! i ! i 1 j !, ;i i* ||||!| tj i 1 i » 1 . i | i ! j j j . —) •»OCaFA. I 23. kratica za »locus sigllli« Vodoravno: 1, užitni podze- meljski gomolji, ki so prišli v Evropo iz Južne Amerike: 8. vas na skrajnem severozahodu Slovenije (zimski športi): 14. ;oo’i nik, ki dosega vrhunsk" usr--he; 16. iztrebi'en, ugonobij-n. 17. neurejen, brezvladen; 19. športni čoln, posnet po indijanskih: 20. miselnost: 22. predlog: (mesto pečata): 24. puščava v severnem Cileju: 25. medmet; 26. prostor za živinsko krmo v hlevu; 28. ozemlje ob severnem 'eča.iu: 30. I :tinsko ime z:: n - katera staroslovanska plemena: 32. mesec v letu, imenovujn p-o Vodoravno: 1. poziv našim bralcem in reševalcem; 13. de-vati iz kože, guliti; 14. ritmične enete skladbe; 15. gonilne naprave; 16. igra s kartami: 17. svojilni zaimek. 21. gore, hribi; 23. želja vseh narodov; 24. veznik; 26. poljski pridelek; 27. kradljivke; 28. del Hrvatov, ki govorijo p sebno narečje; 31. središča vrtenja; 32. potomec, naslednik naše generacije; 33. ustni (v glasoslovju); 34. zahteven. netzptosen; 36. telesno poškodovan človek; 39. prav tako; 43. začetnici p-dpredsednika Zveznega izvršnega sveta, ki je bM pred kratkim na državniškem obisku v Veliki Britaniji: 41. hunski poglavar, ki je v V. stoletju T>ustošil po Evropi.; 42. mesto v globokem zalivu južnega Jadrana; 43. predpona, ki pomeni v tujkah »nov«; 45. tehnični naziv za kislino: 43. treska; 48. toperišče, držaj nekega orodja; 54. močne igralne karte; 55. kratica za »konjsko silo«: 57. okrajšano žensko ime; t 58. premoženje, posest; 59. belo ustrojeno kozja ali jelenovo usnje; 61. ime prve črke cirilske abecede; 62. pogojni veznik; 64. osamitev, ločitev od drugih; 66. škodljiva padavina; 68. planet rdečkaste barve: 70. vulkan na filipinskem otoku Mmdanao; 71. sestavni del Beograda onstran Donave; 74. priti na knjižni trg; 76. vzklik bolečine; 77. žensko ime: 78. pisano pobar- vati, pisano obleči; 80. gozdna ptica; 81. enoten, nesestavljen; 82. dodatek (k aktu, pismu); 38. okrajšano hrvaško moško »ne (Velikanovič, Kršnjavi); 89. dežela v Prednji Aziji; 91. tanka kovinska ploščica, platina; 92. rjavkastorumena barva; 93. grška črka; 94. kravica; 95. planinski travnik, ki se kosi le enkrat na loto; 96. prejšnje leto; 97 cilj pri streljanju; 100. prožna vez, ki drži lok napet: 101. atenski zakonodajalec, eden izmed sedmih grških modrijanov; 102. temeljit; 103. praviti zgodbo. Navpično: 1. premožna, irao- vita; 2. zedinjam; 3. vodne živali (pomanjš.); 4. Perzijec; 5. poudarjen kazalni zaimek; 6. grška črka; 7. stavčna nikalnica; 8. velika močvirska ptica selivka; 9. takšen: 10. popularno ime predsednika ZDA Sisenhovverja; 11. sorodnik: 12. oziralni zaimek; 16. vinjen, opit; 17. klicno zrnce; 18. natančno, prizadevno; 19. temeljiti na čem, naslanjati se na kaj; 20. ljudska pritrdilnica; 21. staroegiptovsko božanstvo; 22. industrijska rastlina; 23. me- freBlI Sbfvčevafiec KffF (' & ,*/// * it, '/* V* 69 1SŠ5 70 'fi-s* "i 5K 95 !ip% 'Mm sto v Maroku; 25. kem. znak za nikelj: 28. del rastline v zemlji; 29. tuje žensko ime (naša oblika); 30. roj~tni kraj pesnika Zupančiča; 32. biti sežgan; 35. verige, spone: 37. tuje ime za letalski vijak; 38. pristaniško mesto v južni Španiji; 44. jasno razviden, razumljiv; 47. praska; 43. zelo močna, nasilna: 49. žensko ime: 50. medmet pri udarcu Po prstih: 51. hoditi; 52. koroški narodni ples; 53. delovanje vode, ledu In vetra na zemeljsko površino: 55. odprto sobno ognjišče; 56. okvara, ponesrečena reč: 60. potomke; 63. očrtam, opišem v obrisih; 65. letovišče na severnem Jadranu: 67. ime dveh celin: 69. partizansko iime komandanta Franca Rozmana; 72. ugrabljen, nasilno odpeljan; 73. novačenja, rekrutacije; 75. posmehljivo; 79. ljubkovalno žensko ime: 82. čiščenje na vrtu ali na polju; 83. vrsta vina; 84. bogat: 85. počivati v določenem položaju; 86. skandinavsko moško ime: 87. jez: 89. ploskovna mera; 20. vrtljivi del elektro- motorja: 92. pivo starih Slovanov: 25. siv.:; 23. v. znik: 99. nasilna kraja; 100. krajevni prislov: 101. za etr.i-i obrh imen r.ajbolj razširjenega slovenskega dnevnika; 102. začetnici p ,d 40. ved. v obratnem redu. I&sternizacija v Oiitutu Vpv o <>V. i / $'* / ! 5 O Mii : |i r ^ f \ .1 h - r 3 k j j . ] 1. zgodovinsko polje v Grčiji in po njem imenovana lahkoatletska disciplina; 2. slaviti v pesmih: 3. češki skladatelj (opera »Jenufa«); 4. pripadnica po vsem svetu razkropljenega na-reda; 5. visok mornariški čin. 1. negativno nabit elektron; 2. masa, snov, 3. molzna domača žival; 4. nepopoln, fragmentaren; 5. predstavnica številnega živalskega rodu: 6. operni spev; 7. domača žival, ki lovi miši. Na označenih poljih v obeh likih dobiš še dve ženski imeni. ^cx:x^c ŠTEVILČNICA 1. 8 10 1 4 7 4 9 11 2 12 6 2 14 2 15 2 3 3. 15 2 3 2 6 4 9 11 4. 16 6 4 3 9 11 8 14 5. 12 6 5 3 10 7 4 9 6. 16 10 6 1 11 8 5 13 7. 2 16 5 7 8 4 13 11 — Vrabec, ti imaš rad uganke; pridi oo za trenutek sami 1. staroveška država v severni Afriki (danes Alžir); 2. uradni zapisnik: 3. prekomorska posest; 4. najlepše brušen diamant; 5. glasbena predigra; 6. prebivalec prijateljske azijske države; 7. jedilnica. Ob pravilni rešitvi dobiš v tretji in peti navpični vrsti, brano navzdol, priimek slavnega francoskega komediografa in naslov ene njegovih komedij. » K AJ VEŠ — K & J Z NS Š « je začel kot prvi slovenski ugankarski časopis izhajati v letu 1953. Sprva po obliki in kvaliteti šc boi.i skromen, se je v treh letih izhajanja razvil do stopnie, ki vzdrži primero z vsemi jugoslovanskimi in mnogimi tujimi časopisi te vrste. Na blizu 1200 straneh je doslej objavil že skoraj 2500 ugank vseh vrst, cd popularnih križank, zlo-govnic, številčnic, rebusov in drugih ustaljenih v.‘ t ugank pa do vrste zanimivih novosti, ki so se pri nas prvič pojavile v ugankarski literaturi. Reševanje ugank je med našimi ljudmi že močno priljubljeno, vendar ni šc tak »narodni šport«, kot je n. pr. Angležem. Amerikancsm ali Italijanom. Pri nas še vedno nekateri mislijo, da je reševanje ugank samo zapravljanje časa in ne uvidijo, da je ravno pri ugankah idealno uresničeno staro načelo pedagogov »Pouk naj bo zabaven!«. Vsak, kdor rad rešuje križanke in druge uganke, lahko pove, da si je mimogrede znatno razširil spiošno izobrazbo. Reševanje ugank je tudi dobra šola za urjenje spomina ter utrjevanje volje in potrpežljivosti. »Kaj veš — kaj znaš« izhaja vsako drugo soboto na 16 straneh v velikosti četrtinke strani »S!ov. poročevalca«. V vsaki številki je okrog 40 ugank raznih težavnostnih stopenj, da lahko najde vsak nekaj zase. Posebna stran »Za mlade ugankarje« je namenjena mladini in začetnikom. Poleg tega ima še retine rubrike: »Napnite možgane«, »Ali veste?«, »Sah« in »Ugankarski slovarček«. Sedaj izhaja v nadaljevanjih tudi prvič v slovenščini tečaj bridga. V vsaki številki je razpisanih za okrog 7000 din nagrad v denarju, knjigah in naročninah. Posamezna številka stane 20 din. Četrtletna naročnina je 120 din, polletna 240 din in celoletna 480 din. Naročite ga lahko v Naročniškem oddelku »Slov. poročevalca« v Ljubljani, Kardeljeva 3 ali pa nakažite denar na ček rač. 60-KB-5-2-367 z označbo »Kaj veš — kaj znaš«. ZABAVO IN KORIST BOSTE IMELI, ČE BOSTE REDNO REŠEVALI: CS1NKAESS! UST SLOVENSKEGA POROČEVALCA fr. m — 28. novembra 1953/ SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / str. IS PISE: JANEZ TRNOVC ZA OČETOM RISE: MIKI MUSTER i? • • 5 J81. Preden se je Bojan do dobrega zavedel, je pes Se pograbil velikega krokodila za rep in ga pričel ne-i; miljeno grizti. Napadeni aligator je v trenutku porabil na plen, ki mu je visel na veji skoraj že pred gobcem, in se sunkovito obrnil proti neznanemu mu napadalcu. Zamahnil je tako silovito z repom, da je Kuni odletel daleč proč, čeprav je bil tudi sam velik In ne ravno lahek. 182. Tisti trenutek je uporabil Bojan, nameril samokres na krokodilovo glavo in sprožil. Čeprav ni upal, da bo z drobno svinčenko kaj opravil, sc je zgodil skoraj čudež. Krogla je zadela plazilca naravnost v desno oko in se mu zarila globoko v glavo. To ga je tako omamilo in prestrašilo, da se je potopil pod gladino. Zoran in Kuni sta dobila dovolj času, ča sta se rešiia v čoln. 183. Srečno prestana nesreča Je napravila popotnika bolj previdna. Spoznala sta, da postane spanje na takem popotovanju lahko tudi smrtno nevarno. Toliko bolj sta bila zato hvaležna Kuniju za tako požrtvovalno in zares junaško pomoč. Da njega ni bilo, bi bil aligator Zorana brez pomoči požrl. Dečka sta ga drug za drugim objela in ga nagradila z velikim kosom pečenke. s ‘ kratkem času izdaji. koledar Ponedeljek, 23. novembra: Jakob Torek, 23. novembra: Ustanovitev nove Jugoslavije. Sreda, 30. novembra: Andraž «i* Danes se napi edino človeštvo spjxn.inja rojstva Friedricha En-geis-i. soustanovitelja znanstvenega sociai.zrna Engels se je rod.l tu. novembra i82u. Leta 1842 je ■ >Upo..o . al v Manchester, takratno središče angleške industrije. Tri jeta nato je izdal knjigo »Položaj delavskega na-/, reda v Angliji'', v kc*iei_ obtožujejo kapitalizem. 1 ve leti nato se je v Parizu sc-St,-. z Marec c* n. To je bil za če tele ve . k ega •prijateljstva med dvema • -i. ta leta 1848 ob ' la . . ti Komunistični ... j.*:-Engels ; - avtor važnih m n esisbičnih del »Anti-Di h ring . D iloktlka pridode*«, »Iz . dru-priva ne lastn ne in države«, j-L^JtVig Feuerbach« In še druga. F o sem r Je obdelal dru- r. . i i.re:.n zvezek »7C*asp:* r-.l s«. Vo-o . , e - .' e t o v n. o dela v s '< o gibanje tu se nep: zanesljivo boril proti . n kocn znanstvenega socializma. * Jutri bo minilo 6 let. odkar Je umrl pomembni slovenski pesn k dr. igo Gruden. Rojen je b:l leta . 0U3 v Nabrežini pri Trstu. Po )OklLcu je bil pravnik. V svojem življenju Je napisal 6 pesniških zb.: k Posebej naj omenimo nje-gbv »Primorske pesmi«, v katetri'1, adi Gruden 1. 1920 izrazil bolečino, gnev n protest, e Italija podjarmila njegove iors>ke rojake. Vrhunec Grud-e pesniške tvornost: p redst avta zbirki »Dvanajsta ura in bikovo srce^. Svoje jetniške doživljaje iz zadnje vc-jne in ve-i v r, a š o z m a a o p n je ISn r-de n .7} goveda! v svod'- povojn: zb .ki V pregnanstvo«, ki je v doživela kar dve Dne 30 novembra 1053 je bil na TT. zasedanju AVNOJ v Jajcu na pred’>g slov nic delegacije imenovan to a-riš Jo?:p Broz Tito za maršala Jugoslavije. . • Obiščite razstavo sli-k in grafike liko\iie sekcijo »P. ešsien« v Celju od 29. 11. do 11. 12. 1955. Vse inženirje in tehnike obveščamo, da je pri Zve:-nem z "uvodu za socialno zavarovanje podvzete akcija za doku-p služben h let in časa srm" • ‘ihe (pr/v.i ’iri p*o-k’.:anp dejavnosti (pred 15. 5. T>-5). k i vn d osi: j niso bila šteta v r,i: ro-tno zi-varov.- nje. Pr:z.a:’ete Inže-n rje 5n tehnike n oz: varno, da s • z »rad izpolnitve anket ne po '.** in nads.li njega uk repa n j a pr'.; -v io pj j pristojnem vopu-bliškrm strokovnem društvu n-žerd-rjev .in tdin'1'.ov pl* pr žvi-zi i ',:rn‘.r’Cv ;n tehnikov 1-jub- 7. .-;->*>oxovo 71. S1*:--'jr*‘- rok rk »;Jvnro je 8 >TT- 1955. T7 pisarn • Zveze inženirjev in tehnikov LRS. Ne odlašajte z nakupom srečke gasilske loterije! Žrebanje bo v nekaj dneli. Državni arhiv LRS prireja ob desetletnici tislanovitve razstavo dokumentarnega arhivskega gradiva ped naslovom »Družbeni odnos: na naših tleh v dob: zgod-njeca kair talizma*. Razstava bo odprta v Narodni n univerzitetni knjižnic« od 3. do vklOučno 11. dec dnevno od 1°. do 12. in 16 do 18. ure. ob nedeljah od 9. do 13 ure. Vstop prost. Za skupine n šole bo preskrbljeno vodstvo po p"edhodn; prijavi v pisarni, telefon 20 002. Nastopno prsčnvcrje no IJnbljcraslsi univerzi Imel na ljubljanski univerz nastopno predavanje docent dr ancc Stare, ki - ga j udele- , >• vet e i*-\ > univei t tnih •jev, - . . - lih col . .cev n študentov. PrcvJava-nam je v sti snih b pvial pres’ed nad terensk m de-I- m in znanstvenim proučevanjem na področju slovenske pra-zgodov nske arheologije. S tem je t, k io je s ven t ora-z *o lov is-ka fija pieh la od svojih začetkov do danes in u-gotovil, ca je ta znanost dobila svo! dokončni izraz šele po osvoboditvi. To je predvsem oosledica trdrr' arheološke or£?an;zne; le po leti- '45 in doma vzgojenega ar- niSanje cen c belemu kruhu Dne 22. XI. 1955 je sklicala Obrtna zbornica L ubl ann 5e.a ?. ria*i i i pod d-o- meno avstrijskih imtituci: ;n se r-radi tega niso mogle razviti v pravo si u i med -a vojnama / r•;J zunanjih pogojev in malega ‘razumevainja tedanjih ob.r.sti tudi niso žele pozitivnih rezultatov. Danes pa načrtno re?uje slovenska prazgodovinska arheologija, kot v «ebi zakliučena znanost, vsestranc ' e probleme, s čimer se '•e porzn; !n na evropsko znanstveno raven. Še k podražitvi olia LiiMvni, 27. nav. N.tl.nadno smo zvedeli, da jc tovarna v S'ov. B.strici bila med prvim: oljarnami, ki je povišala ceno Proti sladkorni bolezni, protinu in tolšJavost! (bolezenskemu de-belenju) zanesljivo m uspešno po-m>aga rogaški »DONAT« vrelec. Pijte redno eno uro pred vsakim obrokom do dve čaši iDO.VAT Zahtevajte ga v veletrgovinah »Mercffltr«, »Prehrana« in »Ekonom« v Ljubljani. F.-f «rLv. rZ -5 • p. \ Bž-SiMtiitečamt mtLJ&maasts-zii zdaj že povsod ker odlično čisti vs :ma.guje. brez m uje. je omcTcnn rovarr.a prhala trgovskemu veliko »Živila« — e p roli z v a ja !cu, K i ie med nalv:G ni’ v dr/avi. Trgovsko pod er:e »2i-vi!a«. ki ie to o!:e prjpoliajo s kamiono-m. ie naprej prodalo -detalistom r-o^ 372 dlnarea* la kilogram. Omentti ’C treba, da ;e oljarna v Slov. B«-srrci z e lan« samovr’’ no zviševala cene budnemu • • u. obenem pa je rtid• mesa’a n b:i mo n sončnično olje in fra prodajala na trgu kot bučno, kar kaže ni nenavadno poslovanje te^a pod'et«a. Letos 'e p.rj o-dku^u o’-nega semena zame- niavai-o olis za semein.i pri ktne-:!' 'n to ol’c deklariralo kor tehnično. k!:ub temu. da :e iediino. samo zato. dn -c h>1 :c odrozalo pri prometnemu davku. Znrad razn h man• oulacit ie Kilo nttiriretio rr^rd-etie že nred meseci predano javnemu rožč.lsrvu. GUD8USSH DRAMA LJUDUANA Puuecieljek.. 28 nov : zaprto! Torek. 29 nov.: zaprto! Sieda. 30 nov., ob 15.30. Golia: Jurček Izven in za podeželje. Ob 20 Machiavelli: M ar. d; a gola i/.vpn in za podeželle C :.; tek. I dec . ob 20 Machiavelli: Mandragola Abonma A Petek, 2 dec.: zaprto. Soboia. 3. dec ob 20 Miller. Lov na čarovnice Izven in za oo-doželje Nedelja. 4 dec. ob 10 dop.: Golša: Jurček Izven in za podeželje. Ob 15. Golia. Jurček Izven in za podeželje Ob 20 Miller* Lov na čarovni-rr» i/ven m za podeželje Di»rUc}ja Drame opozarja književnike, da ie zadnji rnk za nagradni natečaj izvirne drame II. rn da ne bo mopf*l biti prrtili';in ker bo najboljše predlo' vo delo uvrščeno v repertoar še v tekoči sezoni OPERA Ponedeljek. 23 nov.: zaprto! T-"> < k. 22 nov ob 13.30: Gotovac: Ero z onega sveta. Gostovanje t^nor^sta Josipa OostlČa Izven ;n za podeželje Sredo. 30 nov.- zaprto! Četrtek. 1 dec., ob 15 Smetana: Prodana nevesta Zaključena predstava za strokovne šo-le — T' rinj 2 dec., ob 19.30: Wolf -Ferrar Stirie grobijani Abon-m a red B MESTNO GLEDALIŠČE f.jubljana — Gledališka pasaža Toiek. 29 nov., ob 20 Leskovec: Dva bregova izven. Sreda 30 nov . ob 20 Gogolj: Ženitev izven Četrtek. 1 dec., ob 20 Cehov: TTtva Abonma vajenci - učerud v gospodarstvu. Petek. 2 dec . ob 20. Anouilh: Colomba Abonma LMS I. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega 12. P i • - n on R*tl- tumi večer v počastitev praznika 29 november. Vstop prost. Torek. 29. nov. ob 15 n 17: Podgoršek: »Čudežno drevo in Alenčica.« Prodala vstopnic od 10. do 12. in od it dalje. MADltlGALCHOR iz Celovca koncertira v soboto, 3. decembra. v Filharmoniji. Spored obsega dela renesančnih m modernih avtorjev ter priredbe narodnih pesmi evropskih narodov. Vstopnice od 1. XII. datlje, za obonente 50% popust. -K V četrtek, 1. decembra, bo pod vodsivo.ii dirigenta Boga Lesko-v.ca II. koncert za rumeni abonma. Spored obsega Berkelevevo Simfonijo, Mendelssohnov Koncert za klavir In orkester s solistko Jelko Suhedolnik-Znlokarjevo ter Bachov Magnificat s sodelovanjem bora Slovenske filharmonije, ki ga je naštudiral Jože Hane in sol:sti' Modo Vidmarjevo Vilmo Bukovčevo. Elzo Karlovčevo, C kac icvn Dermoto in Zdravkom Kovr»čei«fcr klobJRar z najmanj paUatno p--.:cso n-, vorl n: h mestih sličnih obratov. Obvezno predložit! življenjepis. -K u m b 11 £~iC-»TSKr-r r . JI. J\AXf[ JW.. AI Sporočamo vsem znancem In sorodnikom. da ,1c nenadoma umrl naš ljubljeni mož in oče FRANC SKOFLJANEC Pogreb bo v sredo 30. novembra ob 16. url na pokopališču v Polju. Polje pri Ljubljani, 27. nov. 1953 Žalujoči: žena Marija, hčere in sinovi. Sooročavno pretresljivo vest vsem sorodnikom in znancem, da nas je tragično zapustil naš edini ljubljeni sinček JANCI »IISICA pnor-o>» h m rv^pd M i f*k 22 nrt- vembra ob 15. uri na pokopališču v Grosupljem. Žalujoči: ata, mama. družine Mišic."'. Milller in Movrin. Grosuplje. Črnomelj, Maribor. Beogrci d. 27. novembra 1955. Nenadoma je umrl naš dolgoletni sodelavec, tovariš FRANC iKOFUMG delavec Vestnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Koiekliv podjetja »OLJARNA« Ljnbljana »rir^rtorr.i 9 E J S V E OBVESTILO Vsem cenjenim strankam sporočani, da bovii dne 1. XII. 1S55 zaradi bo-iezn; ukinil brivski oddelek in se tako zahvaljujem cenj. gostom za dose danijo naklonjenost. V nadalje bom vodil samo damsko-frizersko obrt pod strokovnim vodstvom moje žene cnojstr-ce Silve. Izvi*ševal bom vsa v to stroko spadajoča dela po najnovejših metodah. Moderne pričeske po V«aSem okusu — garantirano delo. Obiščite nas, zadovoljni boste. Se priporoča Salon Klopčavar, Ciril Metodova 17. (prej Pred Škofijo). OBVESTILO Slovensko zdravniško društvo ob\ešča svoje člane, da Zvezni zave d za so.uialno zavaro.v«a.ajc v Beogradu teiuje vpraSan.;;e socialnega zavarovanja poswiwzn;li ka-teg'>.:j oseb, ki so Opravij?di ali opravljajo samostojno -poklicno dejavnost, in sic;:r posebej za odvetnike in bivše javne notarje, zdravstvene delavce in tehnične strokovnjake (člen 21. tč. b Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin.) Da se zberejo potrebni podatki, je potrebno, da vse osebe, ki so opravljale eno izmed navedenih poklicnih dejavnost, pred 15. 5 1915 ne glede na to. aii opravljajo to samostojno dejavnost še danes ali so v delovnem razmerju ali prejemajo pokojnino ali pa niso niti v delovnem razmerju niti ne opravljajo samostojne dejavnosti (to so: zdravniki itd.) izpolnijo Anketni list. Člani Slovenskega zdravniškega društva, k*; pridejo v poštev za zavarovanje, naj se jav jo v pisarni društva Ljubljana, Dalmatinova 10-IT, v četrtek, 1. XII., ali petek, 2. XII. 1955, od 15. do 19. ure, da izpolnijo Anketni list; v ta namen naj prinese'o s seboj dokumente (diplomo, .specializacijo, dokazila o službovanju itd.). Odbor Slovenskega zdravniškega društva. M R R 1 B 9 R ronetleljek. torcl;, sreda, četrtek 28., 29. in 20. novembra, 1: decembra. DEŽURNE LEKARNE V ponedeljek »Pri gradu«. Partizanska c. 1. V torek »Studenci«. Gorkega ul. 13. V sredo »Center« Gosposka ul. 12. V četrtek »Tabor«. Trg revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 23. nov. cb 20: Centralna proslava v dvorani Ljudske prosvete. Toiek. 29. nov. ob 19.30: Lorca: Mariana Pi-neda« — Premiera. — Izven m za preomersk.1 abonma. Sreda, 30 nov ob 19.30: Foerster: »Gorenjski slavček«. Izven Četrtek. 1 dec. ob 15: Brenkova: »Nailepša roža«. Izven, ob 19.30: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Izven. PONEDELJEK 2* NOV. 5 00—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubliena; 7.30—7.40 Domača poročila in ob lave: 7 40—SCO Slovenske narodne pe«rni; 11.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. TOREK, 29. NOV. 6.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. SREDA, 30. NOV. 5.00—7.30 Prenos sporeda Radia Liubiiana 7.30—7.40 Domača poročila in objave: 7.40—B.00 V plesnem ritmu; II 90—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljani ČETRTEK. 1. DEC. 5.09—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubliena"; 7.30—7.40 Domača poročila in objave; 7.40—8.00 Pojo Tri Polonce; 11.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava mariborskih likovnih umetnikov 1e odprta vsak dan od 9. do IG. ure. Razstava ljudskoprosvetne in Šolske dejavnosti bo odprta Se danes in jutri. KINO PTIT.T: 28 nov. amer. barvni film »Na gladki površini*: od 29. do 1 dec. angl. film »Tri korake pred vislicami«. MTJP.SKA POBOTA; 29 in 30. nov. ital. film »Pesem ulic«; 1. dec. avstr, film »Stari grešnik«. HfiDIO SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5-05, fi.00. 7.00, 13.00. 15.00, 19.03 in 22.000. 5 no—7.30 Jutranji eiasbeni spored — vmes ob 6.20—6.25 Naš predlog ze VaS jedilnik: 6.25—6.3.3 Reklame 11.C0 Radijski koledar. 11.05 Venček domačih napevov. 11.30 vlado Klemenčič" Takrat ko je bila vojna (oddajo za pionir-ie): 12.00 Lahka orkestralne glasba; 13.15 Delovni kolektivi čestitajo: 15.15 Slovenske narodne pesmi: 16 00 Obisk piri pisatelju Ivanu (Potrču; 16.30 Bedrieh Smetana: Prodana nevesta (odlomki iz ooere); 18 00 Reportaža iz Maj-danpeka; 18.39 Delovni kolektivi geetltajo; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Skladbe jugoslovanskih av-torjev (Bersa, Ramovš, Hristič); 20.00 Iz lirike borbe in svobode (literarno-glasbena od'daja); 20.30 Nabrusimo kose. že klas dozoreva {Razvoj gir v'-pr--p '-sa-t*. zanske pesmi); 21.25 Melodije, melodije. Z2-1 o —2i>.0u Nas« tsJlSei t. o.. v plesnem ritmu. 23.00—2-».00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 tn (prenos iz Zagreba). SPORED ZA TOREK Poročila: s.05, 7.00. 13 00. 15.00. 19.00 in 22.00. 6.C0 Budnica, 6.10 Borbene in partizanske pe?mi naših narodov. 7.15 Delovni kolektivi čestitajo; 8.C0 Po! ure za otroke: 8.3D Solistične skladbe Miloja Milojevira in Iva Tijardoviča; 9.00 Ob 10-letnlci Republike; 9.15 In 5! so v borbo s pesmijo na ustih (pescir jugoslovanskih partizanov); 10.15 Od Bihača do Beograda (reportaža); 10.45 Venček slovenskih narodnih pesen’; 11.00 Koncert Orkestra Radi« Ljubljana P v dirigenta Uroša Prevorška. Atito-nin D' *rak S.cnfoni.ia Št. 4 v G-du^_. J Suk: Pripovedka; 12 00 Delovni kolektivi čestitajo — vmes ob 14.0«) Reportaža iz inštituta v Vinčl. 14.15 Orkestralna glasba Bedrieh Smetana: B’anik simfonična pesnitev iz cikla, »Moja domovina* — Anato! Liadov: K:kimora. Peter Iljič Čajkovski: Hrestač, baletna suita. 15.15 Odlomki jz glasbe k filmu ».lara - o-s poda«; 15.30 Podobe m pc ?r.; svo-bodne Jugoslavije: 17.00 Prome- nadni koncert: 18 15 Pe»ecn in beseda o mo; ju; 19.00 Radijski dnevnik: 12.30 Vecire melodije. 19.45 Se še spominjate . . (že po- zabljene in še vedno oriljubljene popevko); 23 30 Radijska igra — Ivan Bratko- Teleskop; 21.40 Lahka glasba. 22.15—23.01 V plesne.-n ritmu: 23 00 24.99 Oddaja za tujino — na veiu 327.1 m (prenos .12 Zagreba) SPORED ZA SREDO Poročila: 6.05, 7.00, 13.00. 15.00. 19.00 in 22.00. 6.90 Dobro jutro, dragi poslu-Všalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 7 15 Reklame; 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva: 8.00 Teh kratkih 10 let (Oddaja za pionirje); 9 00 P P Njegoš: Gorski venec; 9.30 Dopoldanski simfonični koncert: u.oo Fia-gm en ti iz današnjih dni; 11.50 Lahka glasba; 13.15 Zabavna glasba. vmes reklame; 13 3.3 Želeli sle — poslušajte! 15.15 Mali mozaik. 15.39 Veselo popoldne; 17 10 Gl'3-beni intercnezzo: 13.00 Radijska Igra - Gosič: D?!*č jc sence (prva izvedba); 1 : os Od melodije do melodije: - lk.flo Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.C0 Po 10 letih (iz našega glasbenega življenja v tetin 1946—1955) 21.00 Za vsakogar nekaj (oester glasbeni spariti): 22.15 do 23.00 Jazz — coctail: 23.20 do 24.09 Oddaja za tujino - rra valu 327.1 m (prenos iz Zagreba) M £ L S OGLUŠI PRODAM: zbirko Glaser-Ungsr: Zlvilrechtliche Entscheidungcr des W entr obersU n C.cr.cms-kops (kon pletna. 44 zv. » ). — Dr. Arndt-Clefnen: Zivilrech 11-che Entsc-heidungen des W:ensrs obersten GeiichlSrLOps č,u.ti S;a'ii-dee5 gesetzbuehe (kompletna — 15 zvezkov). Informacije pri S:n-ger, Ti*ubarjeva 24. 22114-4 M. DRENIK — J. Švajger, pred-tlsk ženskih ročnih del, vezenje, izdelovanje okrasnih b.azin, sedaj Ljubljana, Star trg 22301-2 PRODAMO generalno popravljen motor znamke Mercedes L -33 ;0 z menjalnikom. Cena no dogovoru. Naslov v SP Celje. 22450-4 DVE MREŽI 123X180, dob**o ohranjeni, za posteljo, ugodno prodam Naslov v podružnici »SP — Kranj 22344-4 JEDILNICA, kresna, zelo pooeru naprodaj. Naslov v ogi. oddelku. 22232-4 KISNC GOBO uničujte z ugrezajočimi inž. Prezlje vami razkužili! Ljubljana, Wolfova ul. 3. 22010-4 TRICIKEL nosilnosti do 30 » kg prodam. Meliaruična deflavr. na. Šentvid 42. 22335-4 HlSTCO za kokoši prodam. Gornji trg 30-1. 22330-4 OTROŠKO POSTELJICO z z:mh:-co in * gugalnega konjička prodam v Rožni: ulici 9. 22:59-4 VELIK C OSTILNlSKI ŠTEDILNIK, masivna izdelava, dobro ohranjen, ueedno prodam. Flis. Maribor, Ptukaka 43. 22217-4 UGODNO PRODAMO dobro ohranjene svečnike razn h velikosti. Javite se p5smer.o ali listno pri Zale. pogrebni zavod. Ljubljana. 22283-4 KRASEN prenovljen gostilniški biljard naprodaj. »GostEna pri Klavnici«. Mesarska c. 2. T iub-llana. 22242-4 GOSPODINJSKO POMOČMI' -O — vestno. sprejmem trkoj. — Inž Vuk šini č. M3sarykova 19. 22463-1 STENOTIPISTKA s perfektnim znanjem angleškega, francoske- ga in nemškega jcziika že1- ori-merno službo. Ponudbe pod ••December« v osi. odd 2?*a97-l KMETIJSKA ZADRUGA z o. .i. Lučine, pošta Gornja vas nad Škofjo Loko razpisuje mesto trgovskega pcslovo-dje. Pogoii: strokovna izobrazba s strokovnim •■/r:4om. Družinsko stanovanje zagotovljeno; nlača po kolektivni no«odbs Pismene prošnje posM t? na gornji naslov najkasneje do 4. 12. 1955. Nastop službo takoj. 22092-1 POSTE E ZNTCO za donoltk nske uro išč^m. Streliška 32. 2232.5-2 PRIVATNE angleške !eVc;je. konverzacija angleščine za otroke. Ponudbe v ogl odd*, pod »Nuni erus Clausus«. 22150-2 VISOKO NAGRADO nudim tistemu, ki mi preskrbi vseljivo dvosobno stano\*pnje. Ponudb-* pod »Center« v osi. odd 22143-9 ZAMENJAM eno in nolsobno vi-sokoprit.l?čno sončno stanovanje v centru, vezano na dobro nla_ čano hišn štvo. za nehlšniško, tudi proti Viču. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. 22287-9 ISjIjl 1159 »Do zadnje^ 15, 17. 19 ir. PROGRAM ZA 28„ 29., 30. XI. IN 1. XII. »UNION« 28. XI. Indijski barvni film »Man« gaia, hči Indije«. Liez tednika* Predstave ob 16. 18.29 tn 21. uri. Prodaja vstopnic od 9.80—11 ter od 14 daije. 2'j. XI. Ina.jsk. barvni t.nn »Man-gala. hči Indije« Bre> tednika. Predstave ob 16, 13.30 in 21. uri. C_> io uri Je matineja ^.»tega XU-rna Predaja vstopnic oa 9—II ter o-d 14 ure dalje 39. X2. inu.j^ti bar v’u fiim »Man-gaia, hči Indijo« Brez tednika« Predstave ob 16 18.6u .n 21. uri. P: orla j a vstopnic od 9-3-i II ter od 14 ure aaije 1. Aii, iSlO kOt Jli XI. »KOMUNA« 28. XI. amer Oaivn, l -Niouiin Kouge« Predstave ob lo 17. 19 Ir* 21 Prodaja vstopnic od 3 30 — 11 tei od i4 ur< dalje 23. XI. amer barvni j Im »Mouhn Rouge« Predstave ob lo. 17, 19 m 2i uri Do 16 urf je mati- neja istega fiima. Piodaj^ vstopnic ^d 9— l* ter od 14. ure dalje. 3«J. XI. amei barvni film »Aioulin Rouge- Predstave ob 15, 17. 19 i:i 21 uri Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 ure dalje i. XII. Isto 36 XI. »SLOGA« 2S. XI. ameriški barvni fi.m -•«Peter Pan«. Todn ::. Pred.ta.ve ob 15, 17. 19 in 21. Ob 15 uri je c. it.neja :. tega f.ima. Predaja pnjc od 0 -l; t< v od 14 dalje« 29. Xi. :sto kot 23 XI. 30. XI. isto kot 28. XI. 1. XII. isto kot 23. XI. »VIC« 23. XI. n* j V, tVrn «a<* Predeva ve ob 21. uri. V glavni v.o:; R u ; : . i -.v idrtvu k m Jactc Paiarict Prodala vsi o 3” c od D.20—11 ter od 14 ure dalje. 29. XI. isto kot 23. XI. — Prodaja vstopnic oa h—JJ ter od 14. ure cL!Je 30. XI. isto kot 23. XI. — Prodaja vstopnic od B.Su—11 ter od 14« uie dalje. 1. XII. isto kot 30. XI. »SOČA« 23. XI. amcii.ški barvasti f:icn »Do zadnjega«. Predstave ob 16, 13 tn 23. uri. Prodaja vstopnic Sc mo od 14. ure dalje. 29. XI. isto kot 28. XI. 30. XI. isto kot 28. XI. I. "rI. :st« kot 28 XI »SiSKA«: j u gosi o va nsk o-a vstr: jaki filcn »Poslednji most«. V glavni vlogi: Maria Schell, Bernard Wic!ci in J;>nez Vrhovec. Predstave ob is, 18 in 20. Pr ode ja v to pni c od 14. dal :e. 29. in 60. XI. ist-i program! 1. XII. pre-m .n a nc«mškega I .Ima »Osebna tajnica«, ob 16, 16 in 20. »TRIGLAV«: sen ar. baivssti fi m »Lik in tednik »Iskra«. V g*l. vic : Le?! e Caron, Mol Forrer in -• :■ n r* - P: er r e A um o n t. P red -stave ob 16. 13 In 20. Prodala v • n c o 1 g v ; l*. 29. in 30. XI. isti program, !. XiT. premiera avs - Iškega filma ^Osc-t-na trlnlca«, ob 36. 18 im 20» »: vTOSTROJ«: predstava odpade zarr.d: proslave. 29. XI. jugoalo-va nsk o-grški film »Dve jagodi 1 ►zdja ob 20. »mo. XII. amrie-•riški film »Klovn«, ob 23. 1. XTI. isti program! Prodaja vstoipr.ie uro pred pričetkom predstave. »ŠENTVID »SVOBODA«: predvaja v sredo, 3». XI. ameriški barvni film »Pas za pištolo.", ob 35, 17 in 19. VEVČE: predvaja v sredo, 30. XI. in četrt-. i. XII. slovenski film »Tr; zgodbe«. ZADOUIlOVA: predvaja v torek, 29. ob 16 in v sredo, 30. XI. ob 19 italijanski film »Neipriillko n-! -j rop o rož on cev«. DOMŽALE: predvaja v sredo, 30. XI. in četrtek, l. XII. angleški flim »O helo . Predstave v sredo ob 18 in 20. V četrtek ob 20. Barv?..-.te i me red vajam o tudi v četrtek ob 18. KAV NIK: angleški barvasti film »Slmeroarka roža . 29., ; o. XI. In 1. XII. acm • k fili n »M to«. JA:*c;E sIND' Pi.ATIc: predvaj-a v rredo, 30. XI. in četrtek, 1. XII. amer . :i f.V.n »Gospa Mini ver«. Predstave: v sredo ob 29, v četrtak ob 19. BLED: franco-k: barvast1 film »V vrtincu Ilimals.ic«. ob 20. 29. XI. emeršk: bai*v;. t: film »Po če. T. ob 10. ameriški barvni film užno od Sahare«, ob 14 arr»''’';ški barvni f:!m »V vrtincu«. Ob 23 in 29 amer. barvni film »Sneg na Ki-l:m andia.ru«. 30. XI. r me ribici barvni film »Sneg na Kiliman-džrj-u«. ob 14, ! 8 in 20. Ob 16 jugoslovanski film »Deklica in hrast«. JESENICE »RADIO«: ameriški barvasti film »Meč i-n roža«, ob 13 :n 20 Ob 16 in 22 ameriški film »Zadeva Paradine«. JESENICE »PLAVŽ«: ecoerišld filcn »Zadeva Panadine«, ob 18 in 20. »KOROŠKA BELA«; amer. film »Z vragom so trije«, predstava ob 19. KUPUJTE SREČKE GASILSKE LOTERIJE, ki jo prireja GASILSKA 7 V17 7 A L v Ei L A LRS Žrebanje bo pod nadzorstvom Državne loterije 4. decembra 1955 v Ljubljani ob 11. uri no Gcscodarskem razstavišču. — CENA SREČKE JE SAMO 50 DIN. Lahko pa zadenete premijo 300.000 din ali pa enega od 67.000 dobitkov. Vsaka peta srečka bo izžrebana. Srečke prodajajo vsa gasilska društva, v mestih pa tudi na večjih križiščih. — Dobitke bodo izplačevale vse pošte v Sloveniji. — Poizkusite srečo pri gasilski loteriji! — Podprite gasilsko organizacijo, ki Vam čuva premoženje ter Vam pomaga v nesreči! Razpisujemo nagradni nateBaJ za ima ta zaiMtnl znak tovarne živil - predolava sadja, zelenjava in zib. Pradlat« b« ocenjeval* posebna komisija in dodelila: I. nagrado 30.000 din IL nagrado 20.000 din III. nagrado 10.000 din Predloge s Šifro ln naslovom v zaprti knvertl dostavite do 15. decembra 1953 na naslov: DBLfiMflBIS - IZOLA Delavski svet tovarne strojev STOP - ILIDŽA razpisuje natečaf delovni mesti: INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE obvešča poslovne prijatelje In vse zainteresirane potrošnike, da bo sklepala pogodbe za 1956. leto od 1. decembra do zaključno 7. decembra 1955. VRSNO! Industrija prosi kupce, da sc držijo danega roka za sklepanje pogodb. 3 S 1. TEHNIČNEGA DIREKTORJA 2. KOMERCIALNEGA DIREKTORJA Pogoji: 1. Končana tehnična fakulteta a 15-letno prakso v gradnji strojfev ali s 5 leti na vodilnih mestih v podjetjih za gradnjo strojev; 2. ekonomska fakulteta z 10-letno prakso ali 5 let na vodilnih mestih. Konkurirati morejo tudi kandidati s srednjo ekonomsko šolo, ako imajo 15 let prakse ali pa 8 let službe na vodilnih mestih. Kot praksa se razume delo v podjetjih za gradnjo strojev in kovinske industrije. Za delovno mesto komercialnega direktorja je obvezno znanje enega tujega jezika, in sicer nemške"'1 fran-2 mskega ali angleškega. J Stanovanje je preskrbljeno. 2 Plača po sporazumu. 2 Prijave za ta natečaj se bodo sprejemale do 15. de- 2 cembra leta’ 1955. ■ Delavski svet tovarne strojev STUP - ILIDŽA m ■■■■■■■■■■■■■■■C■■■■ | TR30VSK0 PODJETJE »M E R K U Ra Celje 2 trgovina z mešanim blagom ♦ J ima na zalogi vsakovrstno blago po konkurenčnih | cenah. — Se priporoča kolektiv. : 2E V SREDO DOPOLDNE bo v prodaji ~ Ljubljani „T T“ na 14 straneh! Iz vsebine: »Rodil se je otrok« »Zamašili so mn usta« V Ljubljani 2e v sredo dopoldne ! : ! : I ! TOVARNA GUMBOV v KAMNIKU I 1 r e 1 s 2 S BOBS5C0flBB rtrcr H sim©!!«.? zsdruge - nabir ravlfirh zelišč! M C i •*.£ *» t E .1 sprejme takoj v službo | TEHNIČNEGA t VODJO PODJETJA g Pogoji: po možnosti ; strojni tehnik ali delo- S vodja s 5-letno ‘prakso J v vodenju obratov. Pia- S ča po dogovoru. Ponud- | be pošljite najkasneje | do 10. decembra 1955 na 2 ♦ upravo Tovarne gumbov ♦ Kamnik. i ►♦•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦•»»♦•»•»♦♦•»♦»D* BBBIRIIDHAIIIIIIIIIIIIIimil Proizvodno in trgovsko podjetje G 0 S A D , Ljubljana, Prečna 4, poziva vse kmetijske zadruge, da pošljejo talone (odrezke) izdanih srečk, kakor (udi neizrabljene bloke najkasneje do 5. decembra 1955. Opozarjamo, da bodo izžrebane le one srečke, katerih talone bomo imeli v času žrebanja v naši posesti, če bo izžrebana številka srečke, kolera ni bila izdana, oz. vrnjena, se bo ponovno -rebaio vse dotlej, da bo izžrebana srečko, katere talon bo v naši posesti. Nabiralci zsiišč! Zanimajte se pri kmetijskih zadrugah, če so odposlani taloni Vaših srečk, da si s tem zagotovite dobitek, če bo Vaš? števlika izžrebana. GRADBENO PODJETJE VRHNIKA K Dnevu republike čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu. Priporočamo re še nadalje za vsa naročila gradbenih del. ŽREBANJE BG 15. XII. 1955. G0SAD - LJUBLJANA « 3 i s >: i n\ s:*i s1 ! crrccmNsaBBBER&iscnsaKsstia BNMSMIU: ‘ KAMNOSEŠTVO g IN CEMENTNI IZDELKI 3 j NOVO MESTO s Čestitamo vsem odje- “ malcem in poslovnim g | prijateljem k Dnevu J republike! — Oprav- 2 ljamo kamnoseška de- 2 > la iz umetnega kamna J ; in teracersk^ dela. g jLa»a«asana»BBBii9BnBa!BBuaaBasa Obljubljamo, da bomo še vnaprej vestno opravljali naročila ter čestitamo vsem našim naročnikom in dobaviteljem za praznik 29. november. Člani kolektiva »VODOVOD« Prevalje Podjetje za kleparstvo, vodoinstalaterstvo in za centralne kurjave. 3BSEIE1EIEIB s 9. ^ :sv?c z sroar? rCTBgggrgp; :57 mmmn •o-<* <• I Splošna bolnica <* I Brežice. t : »VvrVttV▼/vvTfWvVT*ff : ♦ čestita k 29. novembru Delovni kolektiv »PEKARN E« NOVO MESTO čestita vsem delovnim ljudem k 29. novembru 3CSOSOIOSOI 00 RH 00 52 aa 00 S^EJ 00 SLE2 Živel Dan republikel INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN 0 rs&2 00 asa oo UH 00 GO V22 00 CSC3 00 BČ3ECD Krsmanovšč PARAČIN Skladišče: Ljubljana, Mestni trg 21-1. :BCDSCDBCDHCDHC=>aC3BC3aC3aOBC3l>aC3aaBC3ac=>aC3ICD l % NAŠIM POTROŠNIKOM, DOBAVITELJEM IN VSEMU | PREBIVALSTVU MEŽIŠKE DOLINE ČESTITA % K DNEVU REPUBLIKE | Trgovsko podjetje z železnino »KOVINA« I Prevalje % Nudi: železnino, kemikalije, gradbeni material, vodo-Z Inštalaterski ln električni material. t X S ♦ : o2 o2 VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K S*. NOVEMBRU 1953 PROJEKTIVNI ATELJE - CELJE Mariborska cesta 71, telefon 24-58 Opravljamo načrte za visoke, nizko ln hldrogradnje. Industrijske gradnje, In-terljer, urbanistične načrte, individualne stanovanjske hiše in gospodar, poslopja. I ■ B K 29. NOVEMBRU ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM! Svojim poslovnim prijateljem se še nadalje priporočamo za naročila z zagotovilom, da se bomo tudi v bodoče trudili zadovoljiti jib s svojimi kvalitetnimi izdelki. ŽAGA in MIZARSTVO j * ► ZG. BISTRICA PRI SLOV. BISTRICI !! Delovni kolektiv »IKOM« industrija in kovnica »Oreškovič Marko«, Zagreb, Iliča 191 čestita k obletnici ustanovitve nove Jugoslavije vsem delovnim kolektivom ter jim želi mnogo lspehov pri gospodarskih nalogah. »a * t v „ LJUBLJANA, i llOirH' 2r„» h. 14, : $ V m delovnim poslovnim pridem i^ ^ čestita vsem P°s rEPUBLTKE 29. kolektivom 0 2 52 o° M3 0° 2 52 2 n0 GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI fifi 99 Mavrica LJUBLJANA, Resljeva cesta 1 telefon št. 21-256, 21-488 priporoča v nakup vse vrste premaznega materiala, kot laneni firnež, oljnate barve In lake, vse vrste čopičev in ves v stroko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah v svojih skladiščih: SKLADIŠČE EN-GROS Ljubljana, Titova cesto 53 (Javna skladišča) Telefon št 82-561 SKLADIŠČE EN-GROS Reka, Aldo Coionello 6 Telefon št. 33-07 ■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■•••»■■■■■»■■■■■■■■■■■■i. KOLEKTIV TRGOVINE »KOLESA R«« LJUBLJANA, tlTOVA 17 čestita odjemalcem in vsem delovnim ljudem k Dnevu republike — ■ ■''< 1 - ' —— — 29. novembru! ■ ■ > I DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE TRAKOV LJUBLJANA, Zgornja Hi tel. 31-635 % % I M ■ O ♦ Issdsa-atrija' pletenin, rolssul® in konfekcije KRANJ V, NUDI VSEJ TRGOVSKI MREZl RAZNOVRSTNE VOLNENE PLETENINE, KONFEKCIJO MOŠKEGA PERILA, KROJNE IZDELAVE IN TRIKO ROKAVICE ZA ŠIROKO POTROŠNJO, ZA UNIFORMIRANE OSEBE KAKOR TUDI ZAŠČITNE ZA KIRURGIJO. K DNEVU REPUBLIKE KLIČEMO: VSE SILE ZA DOGRADITEV MIRNEGA BLAGOSTANJA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL in OKRAJNI KOMITE MLADINE NOVO MESTO ČESTITAJO K NAJVEČJEMU PRAZNIKU NASE ; NOVE JUGOSLAVIJE VSEM DELOVNIM KOLEK-•; TTVGM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DOSEŽENIM USPEHOM PRI GRADITVI SOCIALIZMA IN DEMOKRATIZACIJ® V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE »tcevlfamo v promet nove, sodobne polnilne naprave, s pomočjo katerih bomo kvaliteto in stabilnost naših pristnih štajerskih vin še izboljšali. GOSTINCEM IN KONZUMENTOM SE PRIPOROČAMO! KOLEKTIV Vinarske zadruge ZVP Maribor PnRiUiURFTFlFIFIFTFlFIT-ir-B* U-IF1FII5 FII- H- L3 Ko praznujemo 10-letnlco naše tovarne, z zadovoljstvom In ponosom gledamo na težavno pot desetih let, saj smo v tem času v glavnem uspešno Izpolnili to, kar se Je od nas pričakovalo! Najhujše Je za nami! Vedro In z zaupanjem gledamo v svoj bodoči razvo|. Želimo dati dovolj koristnih zdravil. Izdelanih Iz domačih surovin, poceni In najboljše kakovosti. Desetletni napori so Iz našega kolektiva napravili skupino, ki bc težko pridobljene izkušnje znala izkoristiti za bodoči vsestranski !n hitrejši napredek podjetja v prid zdravja naših delovnih ljudi. Ob praznovanju 10-letn!ce obstoja in delovnih uspehov naše tovarne čestita k Dnevu republike vsem delovnim ljudem TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH PROIZVODOV, LJUBLJANA S i3 a □ □ □ □ a □ □ ca c B B E rr rr r r c n r r r r r b rrirrBBR c r r rvr K DNEVU REPUBLIKE ČESTITA VSEM CESTARJEM, SODELAVCEM EN PREBIVALCEM SVOJEGA DELOVNEGA PODROČJA Uprava za ceste Oto DELOVNI KOLEKTIV !! |AVTOKflROSEBUR| ji PTUJ. Mlinska l/a Čestita vsem cen j. ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU REPUBLIKEI Opravljamo vsa kleparska vodovodno - Inštalaterska dela ter montažo strelovodnih naprav. Čestitamo k Dnevu republike/ KLINAR STANKO državni obrtni mojster M1BIB'!11. Ulico talcev 20 VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN CEN J ODJEMALCEM TEU DOBAVITELJ E.1I ČESTITAMO K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU 19551 Kolektiv trgovskega podjetja »PRESKRBA« - SENOVO s svojimi poslovalnicami: Senovo. Brestanica. Reštajn in Kališevee — čestita k Dnevu republike vsem svojim strankam ter se priporoča za obisk. K 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ff3&no veletrgovina z žitaricami MARIBOR u Priporočamo svoje Izdelke: živo apno in gramos v vseb granulacijah za ceste, železnice i. dr. 111 i lir!” II Kolektiv KRESNIŠKE INDUSTRIJE APNA KRESNICE .jss yn st > IZDELOVALNICA ŠTAMPILJK MARIBOR. Partizanska cesta 24 Telefon 25-10 Izdeluje vse vrste gumijastih štampiljk ter abecednih in številčnih stavkov. Specialna izdelava ambalažnih signirnib štampiljk, črk in številk. K Dnevu republike čestita kolektiv a E L?J □ □ V MARBGRU f m ■ ■ ■ ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU 5 K DNEVU REPUBLIKE! j II WirWH NlfKKT™'*”" ■ BgaKMMMčK '.-;J J 71 ,£j U n •j ] "i d L5J K VELIKEMU URAZNIKU. DNEVU REPUBLIKE, ČESTITAMO VS>i-5IU DELOVNEMU LJUDSTVU TER POSLOVNIM PRIJATELJ ERI. SVOJIM ODJEMALCEM SE NADALJE PUIPOP-OCAMO NASE ZNANE KVALITETNE IZDELKE. Tovarna umetnih IS 9 V HIK1B0R K DR2AVNEMU PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU — ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM, 'SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM PA SE PRIPOROČAMO SE NADALJE ZA NJIHOVO ZAUPANJE! K državnemu prazniku iskreno čestita vsem delovnim ljudem in zlasti še svojim cenj. odjemalcem delovn: kolektiv prodajaln v sestavu Trgovskega podjetja. llnt MARIBOR MARIBOR TEKSTILNI DOM — Jurčičeva ulica 4 MODA — Gosposka ulica 20 VESNA — Gosposka ulica 23 ELEGANCE — Slovenska ulica 4 TABOR — Trg revolucije 1 OBLAČILNICA — Dvorakova ulica 14 i! )) 0 VI 4 SlBn ’ °la Jevuta j. *3-is ♦ »♦« »♦♦«•♦♦♦♦♦ ♦♦♦< **♦*• ■» | KMETIJSKA ZADRUGA . z o. j. L I T I J A • čestita vsem delovnim • ljudem za 29. novem- • beri VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENO ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE Knjigarna In papirnica »NAŠA KNJIGA« CELJE. Stanetova ul. 10 se cenjenim strankam priporoča ter jim čestita k Dnevu republike V; HAŠt PROIZVODI: Vlečena medenina, odlitki barvnih kovin, gradbeno okovje, vodovodne, parne, sanitarne in vinogradniške armature, kopalne peči, gibljive cevi, razni odpreski in kovancu ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! KOLEKTIV TITOVIH ZAVODOV Cenjenim strankam se priporoča »KURIVO« CELJE Stanetova ulica ter jim čestita k Dnevu republike. Za 29. november čestitajo občanom, vsem delovnem kolektivom in državljanom FLR Jugoslavije K Dnevu republike čestita KNJIGARNA IN PAPIRNICA i; SLOVENJ GRADEC ter se priporočal cn LJUBLJANA mmmi udbski od mm ROGAŠKA SLATINA a organizacijami! SZDL, ZKS. ZB, Wl in LMS TOVARNA VERIG LESCE PRI BLEDO tes"*“ m.oVSSMU, -pUbUK*'- Manufaktura - konfekcija »FBI KRANJCU« KRANJ Ob velikem prazniku socialistične Jugoslavije čestitamo svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu. m wmam i 7 * Tt - i -3 H i * ; - J KOVINSKO, ELEKTRO IN MEHANIČNO PODJETJE /n p* 7» EdlE Cesti i. - vscai kol ektivom in delovnim LJUDEM K DE?. PRAZNIKU — 29 NOVEMBRU. GORENJSKA OPEKARNA DVORSKA VAS čestita k Dnevu republike vsem delovnim ljudem Sirom po nafti ♦ t domovini. iiifimiiiiiiu * TOVARNA dUMUEVIH IZDELKOV ubAVA« - prodajalna KRANJ POZDRAVLJA OB DR2AVNEM PRAZNIKU — 2». NOVEMBRU VSE DELOVNE MNOŽICE IN JIM ZELI NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA. Hotel »RAZOR-SLAVC« KRANJSKA GORA & VSEM CENJENIM GOSTOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE. RESTAVRACIJA »T R I G L A V« JESENICE na Gorenjskem ♦ ♦ OBČINSKI ODBOR SZDL sS.fr. vm m m. \ y///Z ČESTITA Iv DRŽAVNEMU PRAZNIKU VSEM DELOVNIM KOLEKTI-VOM IN JIM ŽELI MNOGO USPEHOV V BORBI ZA VSESPLOŠNI NAPREDEK IN UTRDITEV NASE NOVE TITOVE JUGOSLAVIJE A A A a ^ Delovni kolektiv Obrtnega podjetja Z »G A L V A N A« | POKROMANJE X VIZMARJE 70, Ljubljana | čestita vsem delovnim ♦ kolektivom k Dnevu T republike! t Vsem cenj. gostom in vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo k Dr-vu republike. HOTEL » L 0 V E C« - BLED z . x Kmetijska zadruga JESENICE RADOV L J I C A i ČESTITA VSEM DELOVNIM MNOŽICAM IN VSEM DELOV- NIM KOLEKTIVOM K DNEVU REPUBLIKE. čestita ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem ter jim želi še mnogo uspehov. »♦♦♦♦♦♦»»♦♦c >*» ; 'APAPJMNSKA TEKSTILNA »»V A R T E K S« p-roduiainc KRANJ ul J ta vsem odjemalcem in ostalim k Dnevu republike. «• i S vel&smu državnemu prazniki: - 23. novembru X csEtitamo vssnt svojim odjemalcem, poslovnim i prijctslsem in vsemu delovnemu ljudstvu ? ^ isjtilna trgovina »SBM« Merska Sobota | tekstilna trgovina »MODU« Morska Sobota Trg. podjetje na malo »K0L0NIALE« Murska Sobota x : x I ♦ K 29. NOVEMBRU ISKRENO ČESTITAMO VSEM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM VARAŽDINSKA TVORNICA STOLICA BOBIČ FLORUAN - VARAŽDIN ♦ : Vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom čestita k 29. novembra Dnevu republike DELOVNI KOLEKTIV VARAŽDINSKE INDUSTRIJE SVILE Varaždin ■žSBgggittaffMB 09BH I TRGOVSKO PODJETJE - KRUMI Čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem kakor TUDI VSEM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM ljudem k prazniku »USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE« TER JIM ZELI VELIKO USPEHOV V BORBI ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA IN LEPŠE BODOČNOSTI DELOVNIH MNOŽIC. ♦ ♦ ♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦M ♦ f ♦ ♦ : : I ŽELEZARNA ZENICA - ZENICA : 51-' \if.s :f3fj ifipi - r^,«W=- ■SV'- ' i- -2 X i < t 1 4 ■ ..A • -* . ■* ' -t V svojih poslovalnicah nudimo potrošnikom bogato izbiro blaga po konkurenčnih cenah. K velikemu prazniku - 29. novembru - čestitamo vsem delovnim ljudem in želimo še nadalje obilo uspehov pri graditvi socializma! OBČINSKI L0 MURSKA SOBOTA OKRAJNI ODBOR SZDL MURSKA SOBOTA OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV MURSKA SOBOTA : ♦ : : ♦ ♦ : t t x ♦ : ♦ ♦ x ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ t t «* ♦ Telefon: 7, 20, 105, 106 — Brzojav: Zeljezara Zenica Teleprinter: 04-102 Bančna zveza: Tekoči račun pri Narodni banki, filiala Zenica 711-T-5 PROIZVAJA: koks, katran, benzol, surovo železo, surovo SM-jeklo, elektro- jeklo Valjano jeklo: paličasto, fazonsko, nosilce, betonsko jeklo, železniške tračnice, industrijske tračnice in pribor za železnice Kovano jeklo: težke odkovke za strojegradnjo, po skici in sporazumu, težke do 2 toni Stiskano jeklo poljubno stiskane dele za strojegradnjo, ladjedelnice, valjarne, itd., po načrtu in sporazumu, težke do 30.000 kilogramov kos. DELOVNIM LJUDEM BOSNE IN HERCEGOVINE ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU! i ♦ t v 3 I u KS 9 i) i // I* Jj Š * R OBČINSKI L0 LJUTOMER OBČINSKI ODBOR SZLD LJUTOMER OBČINSKI KOMITE ZK LJUTOMER K DRŽAVNEMU PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU SE PRIDRUŽUJEMO ŠTEVILNIM ČESTITKAM IN ŽELIMO, DA BI 6A KAR NAJZAD0V0LJNEJE PRAZNOVALI. OBENEM ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM OBILO USPEHOV PRI GRADITVI OBČINSKI ODBOR ZB LJUTOMER TOVARNA USNJA LJUTOMER ■2ELEZNINA« LJUTOMER »STEKLO-BARVE«, trgovina i steklom in kemikalijami LJUTOMER »MERKUR«, trgovina a mešanim blagom LJUTOMER »OPEKARNA« LJUTOMER NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. ★ KMETIJSKO GOSPODARSTVO P0DGRADJE LJUTOMER Industrija žičnih proizvodov »2ICA« LJUTOMER Trgovsko podjetje »LES - KURIVO« LJUTOMER LJUTOMERSKA KLET LJUTOMER VINARSKA ZADRUGA LJUTOMER Elektrotehnično podjetje »ELEKTRON« LJUTOMER Hotel »JERUZALEM« LJUTOMER S Mestno gostinsko podjetje GOSTILNA PRI »PRLEKU« LJUTOMER »REMONT« KRI2EVCI PRI LJUTOMERU Premogovniki »PRESIKA« LJUTOMER TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA PODJETJA SE PRIPOROČAJO S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI PO SOLIDNIH CENAH Otajtaim getom la abonentom tar ljudem po naM domovini Čestitata k 29. NOVEMBRU UPRAVA IN KOLEKTIV »DOMA ŽEiEZARJEV« RAVNE NA KOROŠKEM vem delovnim K državnemu prašniku čestita vsemu delovnemu ljudstvu kolektiv Obrtne zadruge SPLOŠNO KfiOIAŠTVO NOVO MESTO ČESTITAMO VSEM NASlld ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM K 29. NOVEMBRU! TRGOVSKO PODJETJE .ZlIJA1* JEŠSMCE Trgovsko podjetje »M G D A« - KRANJ DELOVNI KOLEKTIV »ELEKTROSIGNAL« LJUBLJANA PARMOVA 33 ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU VSEM DELOVNIM ljudem Sirom po NASI DOMOVINI! TRGOVSKO PODJETJE »RIBNIK« eksport JESENICE no Gorenjskem čeatlta VSEM DELOVNIM LJUDEM K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! TBGOVSKO PODJETJE »DELIKATESA« - JESENICE ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU. nmitMinn!iiiiiii!iii!iii!inii:i!ifiii!iiir, /l •' .- >*; ^sr, /por, /r\sr, /^r, /r\Ni /r/rov, _r-: - • •'./: J/.;\1 1J/.1 »/./«■ /-/./vII/.;/./*itj/rn ; •>>-/!>>—.’ >'.»•-/•»—/ 1>>V; !>> t> '.Nn-7 , L-y-/•>.'-/ !X'7/ L'vN-''>,'—/*>>— • '>>7' '>>“/'»7/»7/ -N '-' •V --'T*/': -V:■ -yl}-7jj_<<• -. 'L • ' *^L-/ >o~/ -/ U-0-7’U>N~/V* • >• >T' un>~'■»'o~» LN> i g v . - 5 Efes 3p 11 Uišia 57/ i^7/1^7/1^7/1>^7/1^7/ W7/ >7/!»' >7/Jf -/1' >7/1' >7/ i >7' '7 >71 !7>7 • '7 >71 irVT/ !»N>7/17^7/ ■»» » ^ i 00 22 00 ■■ 00 ■ai 22 22 22 00 ■■ 22 22 22 00 ■a 00 ■■ 00 00 Ba 00 ESI 00 03 00 K a 00 ■« 00 ■■ 00 aca 00 00 00 00 Bta 00 BiH 00 00 ■ a 00 QS 00 ■■ 00 yf/\\r/ 37-!* LN-V h St & ^ A S T IR A« CIE Vil JI ii • ZAGREB DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE OBUTVE IN POGONSKEGA JERMENJA »FRANJO GORJUP« ] Čestita vsem potrošnikom, poslovnim prijateljem in vsem prebivalcem socialistične Jugoslavije k DNEVU REPUBLIKE. POTROŠNIKU Izkoristite priložnost in sl zagotovite našo zimsko obutev: škorenjčke s krznom, galoše, gojzerje, tople copate vseh velikosti za moške, ženske in otroke. ZA ZIMO SAMO »ASTRA« OBUTE?. “'/■S 'Ji>i5 Vc\^7 '\nyf ■ i1?!-4 'JiS-3 v!i=t5 \7!T3 ?5 Hi^S 2&Š 'L>r2 v.’)r5 'Ji>r5 '7M 7^ uw5 m 'Ji>r3 -/M ZM tiisri '/M S« tS« nh>T5 S 8 m yM m u.jrj žffiS in DELOVNI KOLEKTIV rudnika rjavega premoga TRBOVLJE - HRASTNIK ČESTITA VSEM BORCEM ZA IZGRADITEV SOCIALIZMA K DNEVU REPUBLIKE! ih|r3 zM m ?M tih ZM B §p 7M m m #5 M M a®5 V&T3 H >jlr3 zM IS tim / t\>N #3 yk-A m m M T&sovmi S KUBIVOM JESENICE Častita ▼sem delovnim ljudem k Dnevu republike. TOVORNI m AVTOBUSNI PROMET »G 0 B J A N CI« NOVO MESTO Čestita k državnemu prazniku vsem delovnim ljudem. 8e naprej nenehno delo za napredek trgov, naselij in vasi, skrb za izboljšanje pogojev delovnega človeka, vse za dvig gospodarstva, kulture in zdravstva — to so naše obveznosti ob DNEVU REPUBLIKE! Cesti t a OBČINA CRNA NA KOROŠKEM »SC R E M E M« Rudniki nekovinskih rudnin N3VG MESTO Čestitajo k našemu velikemu prazniku 29. NOVEMBRU IN 2ELIJO MNOGO USPEHOV. •* —— I ! : «► i j • j i 1 TRGOVSKO PODJETJE ICuriv@proda|a LJUBLJANA čestita v Dnevu republike vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom. Priporoča se tudi v bodoče! DELOVNI KOLEKTIV »MOTO - MONTAŽE« NOVO MESTO Čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 29. novembru! PriporoCamo vozila po najem proizvodnem programu: 1. hitri tovornjak nosilnosti do 1 tone za prevoz zelenjave, sadja, mleka itd., karoserlran, tudi kot 8 do 9-sedežnl avtobus 2. osebne 4 do S-sedežne avtomobile, univerzal, trgovske 8. motoma kolesa RT 350 ccm i % ! *• t l DELOVNI KOLEKTIV TRGOVINE 8 POHIŠTVOM K POHIŠTVO ff LJUBLJANA — WOLFOVA ULICA ŠTEVILKA 6 čestita vsem odjemalcem in delovnemu ljudstvu ZA PRAZNIK — 29. NOVEMBER! • •••»••D* ključavničarstvo TEHTNICA KRANJ n Za 29. november čestitamo delovnemu ljudstvu FLR Jugoslavije In mu želimo mnogo uspehov pri delu. KOLEKTIV KOROŠKEGA GOZDARSKEGA PODJETJA — ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE. m Generalno zastopstvo tovarn V MERCEDES — BENZ M I C H E L I N Sedel: Ljubljana, Titova c. 28 Telefon 31-283 t i KOLEKTIV Lesno industrijskega ;; podjetja ŠKOFLJICA borbeno pozdravlja vse ;; ostale kolektive v n ali ; državi za 29. november! • I t KOLEKTIV Kartonažne tovarne LJUBLJANA ČESTITA VSEM ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU REPUBLIKE. K OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE ŽELI DELOVNI KOLEKTIV TBGOVSKEGA PODJETJA VSEM SVOJIM DOBAVITELJEM IN 0D1EMILCEM MNOGO USPEHOV m mpREDKiu tlsfUs LJUBLJANA V poslovalnicah: trpvskg^a oe*f£t'a US i t ZARJA, Kardeljeva 5, ELITA, Nazorjeva 5, LUSOR, Čopova 9, ASTRA, Čopova 38, ČEVLJI, Pod Trančo 1, ZMAJ, Cirii-Metodova S, »KG2A«, Trubarjeva 16 — si najlaže izberete solidno, trpežno ln moderno obutev. — Nogavice v vseh barvah in kvalilefah stalno na zalogi. Vabi in priporoča se Trgovsko pcdjetje »USNJE«, Ljubljana, Gradišče 10. s 'JtOzomiama 111'k f siv 'If; i! i* <. 1 f? čestita ptedUniea in t&atm Ttjič VSEM GRADITELJEM SOCIALIZMA K OBLETNICI USTANOVITVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE KAKOR TUDI K G6R0MNIM ZMAGAM V POLITIKI IN GOSPODARSTVU, PRI POGLABLJANJU SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJ TER NAPORIH ZA MIR NA SVETU. Zastopstva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopije, Koper, Novi Sad, Split, Dubrovnik Prodaja: osebnih, dostavnih, bolniških In tovornih avtomobilov, avtobusov in trolejbusov, gasilskih in komunalnih voz, broaskih motorjev in agregatov ter vseh rezervnih delov Prodaja: vseh dimenzij tekstilnih in »METALIC« Y gum ter specialnih AIRSTOP zračnic Trgovina z živili »ŠPECERIJA« - KRANJ Sastltm vsem poslovnim prijateljem k Dnevu republike. OBC3BG3BOBC3BC3BO>C3BOaOBC3C3BCDBC3BC= ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA DRŽAVNI PRAZNIK — 29. NOVEMBER! 10QQQG0QQQG!] 0 ■ 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ 0 01 VSEM NAJEMNIKOM ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE Uprava stanovanjske skupnosti RAVNE na Koroškem TER 2ELI MNOGO USPEHOV HIŠNIM SVETOM PRI- DRUŽBENEM UPRAVLJANJU STAVB. 0 B 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ICO B E|E|E!E|ElEiE EIE i00B000000000 0 K prazniku FLR Jugoslavije - 29. novembru - g čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo [Tj nadaljnjih uspehov pri graditvi soclallzmal OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MARIBOR r r r r e b r rberrrrrpr b rr Uprava za ceste iR Slovenije TEHNIČNA SEKCIJA NOVO MESTO Čestita vsem svojim delavcem in uslužbencem k Dnevu republike! Granitna industrija Oplotnica izdeluje in nudi: KOCKE IN ROBNIKE standardnih dimenzij in po naročilu — KVADRE (bloke) za hidrocencrale, mostove, predore ter razne druge gradbene elemente; OBLOGE ZA MLINE v cementni in keramični industriji; KILOMETRSKE, GEODETSKE in druge OZNAKE; RAZNE SPOMENIKE ZELEN OKRASNI KAMEN in ZIDNI KAMEN •> K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU — ČESTITA KOLEKTIV POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ^ir^nncgiEJGiA^ir^innrjgAjiCffi .................................................... i i z «• ♦ z z t z ♦ z ♦ ♦ DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE OBUTVE R Ž I C delovni kolektiv IN PRODAJNO OSEBJE NJENIH 85 PPODAJALM čestita mc-sm cbjemzlg-ftč sa poslovim pmjn- TE&E7-* K DKEVU SSPmiSE. 0909 ni o ta O n O 12 O d O 13 O M O s O O »Ji O 31 ~CDB£Z>B K***«♦t . -♦♦♦m *♦♦♦♦♦♦ oaofcoaoBoaoBOBO-o. —c «o«osoaoKo*5.r VSEM DELAVSKIM KOLEKTIV C M ČESTITA E FBfiZNIKO - 29. NOVEMSBU ko/i ktl V „ESBafntfflHB3" ^ a 5£ I s o !e!s ran? ELMO Bisribor, telefon 30-60 I z z t z I ♦ +, z I **• rM €> O 0 '."p 0 v&s? PROIZVAJA: Trofazne In enofazne eloktro- Vse vrste svetilk * navadnimi motorje du V KS / eltHro vedne in fluorescent nimi žarnicami / in oDtie Cri-alke ventilatorje ra notranjo irt zunan.it> razsvet- ln spec. elektromotorje za ir.:’u- ijavo / Spolni material za pro- strij«ke Šivalne stroje «*e vode in razdehine pos.aje. O M O ta o R O n o ■2 O S3 .0 65 O 13 O5O5OBOSO8OEOBO2OSOaODC0«OC?OPl 'SO?!onor-c: • fll ■ ■< <. Dolenjska lesna industrija iz O V O M E ST C z svojimi obrati: Strga GCTESKfi, žaga in parketarna STHfiŽE ter galanterijski obrat NOVO MESTO S e s 111 a VSEM SVOJi.M ODJEMALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K DNEVU REFUBLIKE. -\' -\V, £. •: v' .- O- > \TJČf\uJ/jr\\7J/J' i TffJš \r!t 1»'» uJ»J\%i^.'\uw Swi^jJ\\ i © cD €) c-o © T) CD © 0 -- = ■-- .'S?i 2^ i 'Vežite f7^f'_gC-V «4^ GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE taviea - KOPER PRIPOROČA SVOJO BOGATO ZALOGO železnine, tekstila, pohištva in razne GALANTERIJE * eVxo^ *i P0’" 4eV%o^ >*ew @ CB «8 t ,O»OI!OBOBOBO«OiOIOBOIOl0aOI0 o IB o 53 n podjetje za izdelovanje umetnega kamna ^ in cementnih izdelkov O a o cs O 3 „C!«S!I1K!*TA R“ LJUBLJANA, VODOVODNA CLSTA STEV. 3 ČESTITA R DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU vsem delovnim ljudem po naSi domovini! 9EL0VN1 KOLEKTIVI — KRANJ SJBOPLESK ® S T E K L fi K S T ¥ G TAPETNIŠTVO & BBIVHIC3 FRIZERSKI S II L O N - KRHKI 2ELIJO K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU 1955 — VSEMU DELOVNEMU I JUDSTVU OBILO USPEHOV PRI NADALJNJIH NAPORIH ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA s ♦ ♦ ♦> * ♦ oEososoBOSOHososoao.ososoaoi TermoeUIctrarna ŠOŠTANJ až XI5 ž*: n:.:-- r . . *% w ■ - '"«7. 'S Ru %2! eTsi i ‘LVi. T' ■ f-' > 1 SLO¥EN ,li j i|l>f 1! Prsskrfoi® velike in iT2£Se-9 odjamnSce z elskfdeiio e?ieryš|o Grsdl !fl nove, vstške oLjekic: TE Šosinnj — 12G.G00 kW HE Vuhred — 60.000 kW TE Trbovlje, ?2i. cigregct — 20.00C kW ; yxr .741 f* - - ■■■•' -L,i2T ' ■ .: . .-AA.. 1 Ml s? Hidroelektrarna VUHRED ELEKTRCSOSPOBaBSKS SSOPHOST SLOVENIJE ZELI SVOJIM ODJEMfiLCEM K 29. NOVEMBRU MNOGO USPEHOV PSI DELU | s I ♦ : a x Svojim cenjenim strankam sporočamo, da smo dobro založeni z ležaji, raznim orodjem in ostalim materialom ter se za naklonjenost in naročila priporočamo. I5KBEN0 ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DRŽAVNEMU PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU. KLOTEHNA' Maribor KOLEKTIVOM! KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »Z A R J A« — MARIBOR ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM :: S ODKUP LESA, GOZDNIH SADEŽEV, ZDRAVILNIH j ZELISC IN USLU2NOSTNE PREVOZE OPRAVLJA ■ KMETIJSKA ZADRUGA — KEBELJ E ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! { j , Dr voza* X X tovarna tkalskih čolničkov — VARAŽDIN ♦ | KLICE Z VAMI: ♦ ŽIVEL NAJVECJI DRZ. PRAZNIK — 29. NOVEMBER! Delovni k o 1 e k t iv obrtnega kamnoseikega podjetja < > NKaravm kamen** LJUBLJANA — Kolodvorska ulica številka 32 čestita vsem delovnim ljudem k državnemu prazniku. ;; DNEVU REPUBLIKE! X ♦ I i X DELOVNI KOLEKTIV Trgovskega izvoznega in uvoznega podjetja za domačo obrt SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE I X T R.*.D EL MARK LJUBLJANA, MESTNI TRG telefon štev. 20-187, 21-407 ŠTEVTLKA 24, poslovalnicami: — KARDELJEVA ULICA ŠTEV. 4 — CANKARJEVA CESTA ŠTEV. 6 — TRG REVOLUCIJE ŠTEV. 5 — MESTNI TRG ŠTEV. 24 ČESTITA OS DNEVU REPUBLIKE — 24. NOVEMBRU VSEM DELOVNIM LJUDEM TER JIM 2ELI NADALJNJIH USPEHOV PPvI GRADITVI SOCIALIZMA ftft FESMORJE AJDOVŠČINA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU Izvajamo vsa v gradbeno stroko spadajoča dela solidno in po konkurenčnih cenah. x i X X X ♦ X X X BC3BCDBC3aC3BC=>BC: BOBOBOBOaOBOBOBI m IlOgOlOlOfOlOlOlC IBOBOBOBOSOBOBOBi aiOSOaOBOiOBOBaBOBOBOBOBOBCOB n n a o 0 Q 1 2 0 K o T2 o Delovni kolektiv o ■ o ■ o ■ o ■ .0 ■ o ■ o ■ o ■ o m o o o OiOnOEOROEOSOBCSBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBC TOVARNE USNJA KAMNIK ii Ulil! ! fv čestita vsem državljanom nože socialistične domovine k 29. NOVEMBRU! LESNO INDUSTBUSRO PODJETJE. L JBUANfl ■ svojimi obrati: Radomlje, Verd, Breg pri Borovnici, Borovnica, Zagorica, |g in Preserje. Proizvaja: vse vrste pohištva ln dele pohištva, zložljive vrtne garniture, zložljive atole, zložljive mize, vse vrste parketov, parketne pložče, lamelni parket, vse vrste zabojev, lesno galanterijo, lesno moko, lignolitne ploSCe za tlak in obloge, lignolitno maso, letne žagarske proizvode, bakelitno maso in bakelitne Izdelke. Polaganje parketov ln llgnolltnlb taL Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem k 29. novembra 1955! Uprava: Ljubljana, Parmova nliea S7, I. trakt. — Telefon: direktor 31-565, komerciala 30-192. — Telegram: LIP Ljubljana. 00 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 «■ 00 ■■ 00 00 ■■ 00 ■■ 00 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 00 ■■ 00 ■■ 00 00 ■■ 00 H« 00 ■■ 00 ■■ 00 Brzojav: Emajl Celje Telefon: Celje 22-71 TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE JUGOSLAVIJA je vodilna jugoslovanska tovarna z naslednjim proizvodnim programom: emajlirana kuhinjska posoda, emajlirani sanitarni in higienski predmeti, emajlirani senčniki, pocinkane in kositrne posode, brušena posoda, jekleni radiatorji za centralno kurjavo. Naše blago svetovnoznane znamke „Dva leva“ izvažamo že preko 40 let in uživa dober glas po svoji visoki kvaliteti. ŽSSSSS r 24 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / ST- 278 — 28 novembra iots ISlIiMIH bh mim sH KONEC JESENSKEGA TEKMOVANJA V L CONSKI LIGI MARJAN JELOCNIK, predsednik komisije za mnoiifino smučanje pri SZS Ljubi Jana - ie krepko četrta... (s j Smučali bodo, ce... Zadnji poskus na domačem vrtiljaku za točke ni bil naJslabšL — Ljubljana je prinesla iz Zagreba vse. Odred je doma »reiil vse in ie Branik polovico — do spomladi bomo ie nekako... En.-ijst nedelj — se pravi enajst tednov ali natanko od 4. sept* ten. :im t. I. dalje — smo se tresli ln trepetali sa usodo teh na> najožjih zastopnikov nogometnega Športa v prvi conski ligi, ki z tako uc pomenijo ln nc morejo nikamor. Seveda tudi zadnja nedt-ija ni mogla pri tem spremeniti toliko, kolikor smo računali, čeprav uiti ni bila najslabša. Tri moštva lz Slovenije so imela včeraj prednost domačega Igrišča iu pravzaprav je bilo to glavno, kar Jim je vrglo vsega pet točk. čeprav sta dve nepričakovano prispeli iz Zagreba. Ljubljanski Odred je i najtesnejšim Izidom odpravil nogometaše lz Karlovca, mariborski Branik pa se je porazgovori) z zagrebškim Metalcem za delitev razpoložljivega štetja. Goriški nogometaši seveda niso bili kos premočni Lokomotiv! in so morali oprtati še kup golov ter ostali zadnji v tabeli. Izredno vesela pa Je vest, da se je enaj-(etoriro- Ljubljane postavila po robu v začetku tako tudi Trešnjevkl lri ji je na lastnem igrišču odvzela obe točki. Dobitnik te nedelje Je bila samo še Rljeka, medtem ko sta se oba dalmatinska rivala Split 'n Šibenik razšla z enakim in neodločenim izidom kakor v Mariboru. ODRED : KARLOVAC 1:0 (0:0) Ljubljana, 27. nor. Res, da se v dogajajo večkrat kaj čudne •tvari, toda kar je bilo danes na • tadionu ra Bežigradom malokdaj uprizarjajo nn$i vrli nogometaši. Odred je bil, Inliko rečemo, pretežno popolen gospodar na igrišču, saj so •e razburljivi dogodki sukali — predvsem po odmoru — v glavnem le pred vrati Karlovčanov. toda žoga ni hotela t mrežo. Da so gostje odnesli iz Ljubljane svojo kožo tako poceni, gre zasluga predvsem nespretnim domačim napadalcem, deloma pa jih je spremljala tudi sreča, k.i jc tudi potrebna v življenju. Kolikokrat se je okroglo usnje vrtelo tik ob mejni vratni črti, toda vselej se je tudi z najbolj kočljive situacije znašla daleč stran. Sc deset minut je bilo do konca igre in gledalci so bili trdno prepričani, da ie usoda nuklonjena enajstorici s Karlovca, ko je iz mnogoštevilnih obetajočih prodorov Zdrav kovičeva ctreljana žoga vendarle zadelo v črno. Gledalcev j« bilo približno 1500. » Zadnji Izidi angleškega nogoraet- m‘“R prvenstva so bili tile: Arsenal : B urn lev 0:1. Aston Villa : Tottenham 02. Blackpool : Manchester United 00. Bolton : Preston 0:0, Cardiff : Rii 'iiMMm 2:1, Chelsea : Sheffield 1 lluddcrsfield : Bromvrich 1:0, Manchester City NewCastIe 1:2» Portsmouth : Luton 0:0, Sunderland : Charlton 3:2, Wolwcrha:npton : Ever-ton 1:0. Nogometna tekma za evropski pokal med Milanom ln Saarbrdk-kendom se Je na posarakem Igrl-šču končala z zmago Milana 4:1 (1:1), tako da pojde ta enajstorlca v četrtfinale. V Glasgowu Je domači Hybernians premagal Svedr siko moštvo Djurgaardena s 3:1, revanš pa bo 28. novembra v Edin-burghu. Kakor Je znano. Je v tej konkurenci tudi naš Partizan, ki igra konec decembra s španskim Realom v Madridu, v prvi polovici januarja pa povratno tekmo doma. V Zagrebu sc jc pričel mladinski košarkarski turnir, na katerem je Železničar iz Karlovca premagal Dunaj s 40:40 (28:9), Lokomotiva pa Branik iz Maribora s 56:54 (20:24). Košarkarska reprezentanca Madžarske je v Istambulu zmagala nad izbrano ekipo Turčije s 76:68 (40:32). Košarkarska reprezentanca Budim- fešte je premagala reprezentanco stambula 81:61 (41:31). Za VII. zimske olimpijske ifre v Cortini (TAmpezzo so se prijavile ia Sovjetska zveza. Japonska in Licbten- stein, tako da se je Itevilo vseh udeležencev počevalo na 36. Skupina najboljših francoskih drsalcev na ledu bo te dni nastopila na mednarodni prireditvi v umetnem drsanju v Beogradu. Madžarske - Balija 2:0 (0:0) BUDIMPEŠTA, 27. nav. Pred 100 tisoč gledalci so Madžari premagali Italijane z 2:0 (0:0). Gole za Madžare sta dala Puskas v tl. in Toth v 85. minuti. Madžari so bili močnejši ves čas tekme, vendar so šele v zadnjih desetih minutah dosegli oba gola. Ta dan so Madžari obhajali tudi jubilej, saj 2e dvanajst let niso bili na svojem Igrišču poraženi. To Ja prvi poraz Italijanov v Budimpešti po 31 letih. • V Livornu pa je B reprezentanca Italije premagala B reprezentanco Madžarske 2:1 (1:1). Na turneji po Svid je moskovski Torpedo premagal enajsterico Young Boysa la Berna 4:0 (1:0). PLAVALNO PRVENSTVO SREDNJIH SOL LRS Ljubljana, 27. nov. Včeraj Je bilo v centralnem kopališču pri 0.10* C plavalno prvenstvo srednjih šol Slovenije. Med srednješolci je zmagal ------ (Vi. bil prvi Brandner (TSS Ljubila, raleo ja t) s časom 1:20,2. Isti tekmovalce ja mna-g&l tudi ▼ plavanju 100 m hrbtno s časom 1:28,0. Med srednješolkami pa na 100 m prosto Poljanšek (vi. gimn.) :e bilm najboljša na 100 m prosto "in časom 1:08,3 in na 100 m metuljček firbtno Koncilja (l. gimn.) Kranj s s časom 1:15,1, na 100 m prsno pa je TRESNJEVKA : LJUBLJANA 0:2 (0:1) RIJEKA : SEGESTA 2:0 (0:0) ŠIBENIK : SPLIT 1:1 (1:0) BRANIK : METALAC 1:1 (0:0) NOVA GORICA : LOKOMOTIVA 2:5 (0:3) časom 1:23,7 oziroma 1:36/1. Na 100 m prano se je uveljavila Tominikova (V. gimn. Ljubljana) s časom 1:31.2, na 100 m metuljček pa Horvatova (L gimn. Ljubljana) s časom liSS.9. Muakl atlet Oksaseaeu h dosegel svetoval rekord v teku nov milj 1 ura 40 mtaut. 20 Športniki na odra Prvič K-tos je sekcija športnih novinarjev pri DiNS — to pot v okviru Tetin« tiska in radia — v petek \ Ljubljani poskusila z reprizo lauskih večerov z nazivom »Šport v besedi«. To pot jo imela pri izbiri nastopajočih — med katerimi pa je bilo tudi precej lanskih znancev — prav srečno roko in roči moramo, da je bil večer nadvse prijeten in jo gotovo zadovoljil vse, prav udobno sedeče poslušalce. Skoda, da obisk ni bil večji, soj so bili nekateri sodelujoči dobro pripravljeni in predvsem — zelo izvirni, in slednje je tisto, kar obiskovalcu do takem večeru res ostane! Seveda bi bili prireditelji prav tu nič kak ogradi pozdravili tudi tega ali oneca i/. naših športnih in telesnovzgojmh vodstev, ki pa jih (Izjemam čast) pravzaprav ni bilo. Po uvodnih besedah predsednika sekcije tov. Tirana, so šli prek odra Številni znanci z raznih športnih terenov najprej — sezoni primerno — zimski športniki (smučarji in hokejisti). dalje košarkarji in odbojkarji ln še drugih nekaj noleg dveh dobro podkovanih zastopnikov šaha. Močan poudarek je dobila ta večer želja drsalcev p« tako potrebnem umetnem drsališču v našein glavnem mestu, brez katerega tit športna zvrst nima skoraj nobenih perspektiv ali pa bo morala — bolj ali manj prepuščena vremenskim muham vsake sezone — Životariti ob žrtvovanj« peščice najbolj privrženih izvajalcev. Za posebno esele vložke sta poskrbela dva mariborska gosta (Kožuh in Podkrajšek), ki sta bila za svoje partc deležna bučnega aplavza. V zadnji točki — žal je bil spored takrn! že nekoliko predolg — se je najzvestej-fcim športnim prijateljem predstavil znani^ radijski napovedovalec tov. Jfrvoje Mncanovič iz Zagreba, ki je zaključil večer s kratko, toda samosvojo reportažo o d*eh doživljajih na najjužnejši in najsevernejši točki svojih potovanj po svetu — v brazilskem Rio de Jnneiru In finskem Tampern. oddaljenima med seboj pri-bližno 15.000 km v diagonalni zračni črti na globusu. Športni novinarji so ta večer na »ovo prebili led za še kakšno prireditev z ustnim časopisom s tega tako pisanega In obenem tudi mladostno zdravega ln vedrega področja. (s) ŠPORTNE ZANIMIVOST! V HRATREM Franclja bo poalala na oMtnpiJ- ske Igre v Melbournu okrog 40 Športnikov. Največji del »troSkov za priprave la potovanje bo krila vlada. SABLJANJE Branik - najboljSi Celi e, 27. nov. veliki dvorani Narodnega doma Je bilo danes končano dvodnevno tekmovanje v floretu za Hanžičev memorial. Med moškimi je bil n&jboljli Baumgarten (Odred) pred Papežem in Celestinom (Branik), med članicami pa Preaoova pred Frangeševo ia Miheličeve. Pokal pa si je priborila ekipa Branika. ki je zbrala že 21 točk pred Odredom, ki ima 19 točk in Kladiva rjetn, ki je ostal pri dveh točkah. Šahovski spored NA JESENICAH Danes bo na Jesenicah v počastitev Dneva republike turnir na osmih deskah med Šahisti Mojstrane ia Jesenic. Na praznik sam pa bo tu simultanka, ki jo bo iaral Šahovski prvak SZ Geler proti sahistom Kranja. Radovljice, Bleda, 21rovnice, Jesenic in Javornika. Simultanka bo ob 17. uri v veliki dvorani Delavskega doma »Pri Jelenu«. V sredo 30. novembra pa bo brzopotezni Šahovski turnir za prvenstvo Jesenic. £ Nevo vodstvo AK Kladlvoria. Včeraj. »• Je »OJtal odbor AUetikega volil se- ---------------------—__________pa ie prevvel vodetvo tehaltaego ed- 3 ra. Znani fraaeoekl alplalat Lede Le-eeeeal m Je predvSeraJfaJta iilim ponesrečil pri eeetopn s mehe 40 k vieoke etene bUn ChaaMtalso. La- chenal Je skupno t Heroegoa eevojil pred nekaj leti enega najviljih vrhov sveta — \nanurno v Himalaji. Rokoborski dvoboj mod repre-eentancama Švedske In Madžarske y Stockholmu ae le konta neodločeno 4:4. V Los Angelesa je umrl labevski -..mojster Herman Steiner (ZDA), ki je prav ta fas sodeloval ne lahov- velemojster ki je prav t ____________ , skem prvenstvu Kalifornije. URTICA VELIKIH Crv. aveeda 1» l g • RadnlCkl 18 8 S 1 Partizan Uta* Dinamo 18 I a Sarajevo 18 8 1 Hajduk 18 4 a Vele* 1» 3 4 BuduSnost 18 4 2 Vojvodina 18 2 8 Zagreb 18 4 8 BSK 18 2 S Spartak 10 2 a ZeljezoUar 1* 2 J I Proleter 10 2 1 T 18:1 M 38:18 18 a ata* 14 8 1703 12 4 1808 11 8108 18 18:17 18 18:22 10 1707 3 2207 8 18:18 7 12:23 7 1107 18:38 ZVEZNA LIGA Crvena zvezda : Sarajevo 1:0 (1:0) Zagreb : Proleter 8:1 (4:1) Budučnost : Vojvodina 2:2 (1:1) Partizan : BSK 1:1 (0:0) Hajduk : Velež 4:2 (2:1) Železničar : Dinamo 1:0 (1:0) Spartak : Hodnički 1:7 (0:2) LESTVICA Lokomotiva Šibenik Rljeka Ljubljana Split Odred Segesta TreSnjevka Branik Karlovae Metal ac Nova Gorica ZA NAS: 11 11 U 11 11 II 11 11 11 11 11 11 2 1 2 1 8 4 3 3 2 * 1 S * 4 3 S 3 S 3 8 3 S 0 9 30:10 28:11 20:14 19:13 28:15 24:20 18:23 21:20 23:28 15:20 14:24 11:53 18- 18 14 13 12 11 10 9 9 7 7 4 NemSkl plavalec Horst Fritsche Je izboljšal uradni svetovni rekord na 100 m prsno s časom 1:09.2. V tej disciplini Je pred mesecem dni izboljšal najboljšo svetovno znamko že neki Japonec, in sicer na 1:08.3 kt pa Se ni verificirana. Leto dni Je minilo, odkar Je začel »Slovenski poročevalec, propagandno akcijo za delitev smuči v osnovne šole. Zanimivo bi bilo vedeti, ali in kje je ta propaganda obrodila sadove in zakaj. To bi bilo tem koristneje, ker smo zdaj spet pred zimo in bi bila ta akcija spet tako dobrodošla kakor lani. Kako Je b lo torej lani? Republiška zveza Partizana je kot prva podarila svojim pionirjem za pol milijona dinarjev smuči. To je bilo za začetek in za zgled! Tej je sledila Zveza prijateljev mladine v Celju, nato pa so Jo posnemali še trboveljsk' okraj, tajništvo za prosveto MLO v Ljubljani ln tovarna športnega orodja »Elan«. Za druge dobrotnike po tej pota nismo izvedeli. Da ni šla akcija na širše. Je nekaj objektivnih vzrokov. Predvsem je bilo krivo, da Je b la ZAČETA PREPOZNO im podjetja niso Imela pripravljenih smuči, slednjič pa Je bila tudi zima skrajno neugodna. Vsekakor pa daje misliti, zakaj na Gorenjskem, predvsem v Tržiču, Kranju ln na Jesen cah, niso v tej smeri storili ničesar? Res Je, da ima v teh krajih dosti pionirjev že smuči, toda mnogo več jih še nima, pogoji za smučanje pa so v teh krajih najboljši. Letos je vse to ugodnejše, podjetja imajo na zalogi več smuči KJE BOMO STANOVALI V MEL BOURNU7 Več kot deset tisoč gostov zasebno Melbourne Je odgovoril z velikimi navdušenjem na radijski poziv guvernerja države Victoria, naj v zasebnih hišah pogoste tuje goste na olimpijskih igrah leta 1956. Dva meseca po izdanem pozivu Je bilo prijavljenih 8000 postelj, ki so jih dali na voljo melbournski meščani, zdaj pa prihajajo še zmerom nove in nove prijave. Računajo, da bo najmanj 10.000 gostov v Melbournu lahko prebivalo pri zasebnih družinah — po zgledu Helsinkov leta 1952. Vsa povpraševanja po stanovanjih bo proučevala posebna olimpijska komisija, ki bo nadzirala obenem tudi organizacijo veselič-ndh programov ia kulturnih pri- reditev. Ta komisija se bo potrudila, da bo kar moč ustregla okusom vseh raznovrstnih gostov in jim pripravila čim prijetnejše bivanje med obiskom v Avstraliji. Medrtem se dela v olimpijski vasi, 13 km od Melbourna, mrzlično nadaljujejo in so napredovala že mnogo dalje kakor so splošno računali. Več kot 400 hišic gradijo ta čas, vsak teden pa začnejo graditi še nove. Ko bo vas dograjena, bo imela prostora za 700 prebivališč. Vse te gradnje morajo biti dokončno pod streho do konca julija 1936, tako da bo vas kaikšen teden pred 22. novembrom, to je na dan otvoritve Zima prihaja v goste... , ■ .r**. - j:"".- IH ■ ■ * >. i ' •> ^ jjj^H V s\ : v. Da, častitljiva belo oblečena gostja že krepko trka na vrata! Nepopisna radost, zlasti mladine, nam razodeva tudi smejoči obraz mlade, brhke drsalke. Drugod po svetu so tl umetniki na ledeni plošči že zdavnaj začeli nveljavljati svoje znanje in sposobnosti za novo sezono, pač zato, ker imajo vse možnosti, predvsem umetna drsališča. Pri nas pa so številni privrženci te zvratl športa odvisni (razen Jeseničanov) od dobre volje vremenarjev, ki so jih v minulih sezonah, žal, le prevečkrat hudo opeharili — veselja In volje, pa tem ubogim potrpežljivcem vzlic vztrajnemu »nerazumevanju, le niso mogli odvzeti. Vajeni vseli mogočih podobnih tegob, se naša nadobudna mladež — no pa tudi nekateri starejši letniki z nadležnim tolstim oklepom jo vabijo k sebi, da bi Jim pomagala lz hude »zadrege. — spet vneto pripravlja za naskok, aktivni tekmovalci ln tekmovalke pa vsak po svoje na tihem kujejo načrte ... Da bi le bile uslišane njihove skromne, pa zato tembolj vroče želje, vso ostalo pa bo prišlo bolj ali manj samo ob sebi! olimpijskih Iger. opremljena do zadnjega prostorčka. Vas pokriva površino približno 50 ha in bo v njej lahko stanovalo okrog 6200 atletov in delegatov — razen strežniškega osebja. Vse te hišice bodo pa. končani olimpiadj razdelili med avstralske družine. V stanovanjih, ki jih sestavljajo po tri sobe (spalnica, dnevna soba in pomožni prostori) bosta nastanjena po dva in dva atleta skupaj. Razume se, ca je v vse hišice napeljana električna luč in kurjava, plin ter topla in mrzla voda, razen tega pa so opremljene najprimerneje za prebivanje športnikov. Hrano bodo atleti dobivali v restavraciji, ki bo naj bližja njihovemu bivališču, vsekakor tako, da bodo tam lahko jedli samo tisti, ki bodo živeli v vasi. Zenske in moški bodo stanovali ločeno, vendar se bodo člani istih ekip med obedom in večerjo lahko sestajali. V ostalem bo pri vhodu v vas posebna restavracija, kejr bodo lahko atleti naročevali mrzle in gorke prigrizke v družbi svojih obiskovalcev. Naselje bo opremljeno z osmimi velikimi kuhinjami, kjer bo lahko naenkrat dobivalo obroke po 600 oseb, v drugih štirih, nekoliko manjših, pa po 300 oseb. Cisto posebna kuhinje bo pripravljala 30 različnih jedil za Izraelce. V obednici bo lahko hkrati uživalo hrano 250 oseb. Obroki bodo na voljo od 7. zjutraj do 10. zvečer, pozneje pa v vaški restavraciji. Čeprav je bila ekipa kuharjev močno pomnožena in Izbrana izmed najboljših strokovnjakov te vrste, je pri rediteljski odbor vendarle pozval vse olimpijske odbore po svetu, naj si v Avstralijo pripeljejo s seboj kuharje, ki jim lahko zaupajo, da bodo res atletom in tekmovalcem kuhali hrano po lastnem okusu. Vsekakor bodo vsak jedilni list v olimpijski vasi posebej proučili in ga, preden ga bodo začeli Izvajati, dal: tudi v odobritev posameznim ekipam. Razen stanovanj in prostorov za prehrano bo v olimpijski vesi še kopica drugih najnujneje potrebnih lokalov, predvsem nekaj trgovin, banka, poštni urad, barvama ter čevljarna ln brivnica. Slednjič niso pooabili niti na opremo majhne bolnišnice tn posebnega zobozdravn iškega artelje- Špopt v 1* Kakor smo že poročali, bo v Ljubljani dvodnevni turnir v malem rokometu. Nastopili bodo državni prvak Crvena zvezda iz Beograda, Lokomotiva iz Zagreba ter Krim in Odred iz Ljubljane. Tekme bodo 29. in 30. t. m. na igrišču pod Cekinovim gradom. Spored — 29. t. m.: ob 14. Crvena zvezda : Krim, ob 15. Lokomotiva : Odred. 30. t. m.: Lokomotiva : Krim (ob 14) in Crv. zvezda : Odred. Redni letni občni zbor PK Ilirija^ bo v nedeljo, 11. decembra ob 9. v prostorih sekretairata za gospodarstvo v Gregorčičevi uli-ci. Švedski hokejisti kluba Sedertejle so v Beogradu premagali Crveno zvezdo 13:1 (4:1, 3:0, 6:0). V Caeku vodi po IV. kolu Študent iz Skoplja z 21.5 točkami (t) pred LŠK IS (2), Mikron — Banja Luka 3, SSK — Sarajevo 13,5 (3). Železničar — Mrb 12 (4) itd. Reprezentanca CSR t hokeja na ledu v Brnu je premagala Zahodno Vernčijo s 8:6 (5:2, 1:1, 2:3). In tudi razumevanje za to akcijo je šlo bolj na široko. Nekoliko teže ji bo letos streč! zaradi tega, ker jo je zateklo plošno varčevanje. Zveza prijateljev mladine j® doslej že podprla težnje odbora za množično smučanje pri SZS. Nekateri treznejši posamezniki Imajo glede obdarovanja s smuč, mi nekaj pomisleikov. Zaradi slabih izkušenj prvih let po vojni so mnenja, da darovane smuči za lastnika nimajo prave veljave in jih zato ne čuva n kmalu uničL Trditev ni brez podlage, zaradi česar bi kazalo morda uvesti 23 ali 30-odstotno plačilo zanje. Pri taikl odločitvi pa bi bilo TREBA UPOŠTEVATI, da otrok s smučmi še nima vsega. Saj mu je treba povrh tega nabav, ti še čevlje (ti so naj dražji) in še marsikaj drugega, kar povzroči staršem brez tega dovolj težav ln žrtev. Slednjič obdaritve pionirjev ne gre primerjati z nekdanjim raz. deljevanjem opreme, kakršne so bili deležni športniki — n tudi nešportniki — po vseh mogočih aktivih. Pionirji so najdražje, kar imamo, ln smučanje ljubijo nadvse. Kar bomo dal: njdm, je varno naloženo in bo vrglo obilna obresti. Razen opreme pa je treba pri pionirjih skrbeti tudi za načrtno delo pri vadbi. To mora biti naloga smučarske organizacije. Letos mora prit, do pouka smučanja na tisoče otrok, kajti znano je, da se otroci neprimerno hitreje nauče smučanja pod vodstvom kvalificiranega vaditelja. Zato bo treba prirejati kar moč veliko te. čajev. Lep zgled za to je dala ljubljanska Enotnost, ki že zdaj pripravlja vse potrebno, da bo o pravem času vse poskrbljeno za mlade in nadobudne smučarje. Enako bi bil lahko za zgled tudi Partizan iz Narodnega doma, ki svojim pionirjem vsako leto načrtno oskrbi vadbo na snegu. Podobna so prizadevanja tudi drugod. Tu bi morali omeriti predvsem delo profesorjev telesne vzgoje v srednjih šolah. Čeprav je torej načrtov v tej smeri precej, Jih je vendar še mnogo premalo glede na vel ko število mladincev, ki so za učenje smučanja prepuščeni sami sebi. V ta namen bo treba še in še vzgajati NOVE VADITELJE ln učitelje smučanja. Smučarska zveza s svojimi podzvezami bi sa morala rešitve tega vprašanja lotiti Se resneje kakor doslej, smu-čarsk klubi pa vsaj polovico svojega dela posvetiti pionirjem. Če pogledamo natančneje, se to. rej s to obdaritvijo rešuje kar dvoje vprašanj vzporedno: mladina bo dobila smuči in se bo obenem načrtno naučila smučanja. Prvo Je stvar družbe, drugo pa morajo reševati teles-novzgof na organizacije in šole. Uspeh o-beh akcij Je letos na dobr poti !n — če ne bo preveč materialnih težav — bo z njo prav gotovo združen tudi uspeh. _ _ M- J’ ■—HnaantiaBBCTcwrii«m- - pj ■ GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČI, j; lunUUU - TTTOTA M 'r m f«8feRt SODELUJEJO? •BELGIJA'. • FRANCIJA-'. ITALIJA • JUGOSLAVIJA •. • CEHOSLOVAŠl£A\ •MADJARSKA •Z.D. A. ■ S.S.S.R. • ZAP. NEA\č!JA • VZH. NEMČIJA ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA je razstava podaljšana do vključno 1. decembra. Ta dan bo Izžrebanih 32 dobitkov: radijski aparati, električni števci, telefoni ln podobno. — Hranit« vstopnicel »Neki moški — neki moSki, v mojem stanovanju,« ja s težavo spregovorila in mu pokazala raztrgani rokav — ».neki moški...!« Potisnil jo je vstran in odšel proti njenim vratom. »Kje je ključ?« je naglo vprašal. S trepetajočimi pTsti ga je privlekla iz Sepa. »Samo trenutek!« Zginil je v svoje stanovanje ln ae takoj vrnil z žepno svetilko v roki. Odklenil je vrata, vtaknil ključ v žep in — v njeno veliko začudenje — potegnil iz hlačnega žepa samokres. Z nogo je sunil vrata in videla ga je zginiti v temno notranjost. Nenadoma se je zaslišal njegov glas, oster in grozeč: »Roke kvišku!« Neki drug glas Je razburjeno nekaj pojasnjeval, nato pa je zopet zaslišala glas Mr. Bealea. »Ali je vaša luč v redu? — Lahko vstopite. Imam ga v jedilnici.« Odšla Je v kopalnico, vrgla v avtomat šiling in ko je obrnila vzvod, je zaškripalo in luč je zagorela. V kotu sobe je stal moški, ki je bil videti bolehen, s snežno belimi lasmi in z glavo, preveliko za njegovo telo. Roke je držal kvišku in spodnja ustnica mu je od strahu trepetala. Mr. Beale ga je naglo in temeljito preiskal. »Brez orožja? Dobro! Spustite roke! Sedaj obrnite svoje xepe!« * Moški je nekaj odgovoril v jeziku, ki ga ni razumela, in Mr Beale mu je v istem odgovoril. Naj.prej je položil na mizo vsebino enega, nato še drugega žepa in dekle je gledalo -\~e to s široke razprtimi očmi. »Halo, kaj pa je to?« ^l.jldvVr? J?ekl k#rton" Na “J**® J« M« zapisana številka, ki bi bila lahko šestica *H pa tudi »Vidim,« Je rekel Beale. »Sedaj še drugi žep. — Saj menda razumete angleško, prijatelj?« Mož je topo ubogal. Na svetlo je privlekel usnjeno denarnico, ki jo je Beale odprl. V njej je biil majhen zavojček, ki je bil videti kakor zavojček praška neke znane tvrdke. Beale je nekaj povedal v jeziku, ki ga je dekle prepoznalo za nemškega, in mož je zmajal z glavo. Rekel je še nekaj, kar je zvenelo kakor »nič dobrega«. »Moram vas pustiti nekaj časa samo,« je rekel Beale. »Moj prijatelj in jaz greva skupaj ven —^.vendar se bom takoj vrnil.« Skupno sta zapustila stanovanje, mali mož z veliko glavo se je sicer branil, vendar je po njunih korakih slišala, da gresta po stopnicah navzdol. Beale se je res kmalu vrnil in stopil v dnevno sobo. In šele sedaj se je zavedela nenavadnega dejstva: bil je popolnoma trezen. Njegove oči so bile Jasne, njegove ustnice mirne In trdne, lasje pa počesani gladko nazaj. Tako resno jo je pogledal, da se je zmedla. »Miss CressweU,« je rekel mirno, »prositi vas moram za veliko uslugo. »Zelo rada vam Jo napravim, če bo v moji moči,« se je smehljala in on je prikimal. »Ne bom vas prosil nekaj nemogočega. Prosim vas le to, da vsega tega, kar se je nocoj tu pripetilo, nikomur ne omenite.« »Nikomur?« Presenečeno ga je pogledala. »Toda zdravnik —« »Tudi njemu ne,« Je rekel in pomežiknil. »Ravno za to vas posebno prosim — dajte mi besedo.« 4 Za trenutek je premišljevala. »Obljubim vam,« je rekla. »Nikomur ne smem pripovedo- vati o tem ostudnem človeku, pred katerim ste me na tako ljubezniv način rešili —« Dvignil je glavo. »Prosim vas, Miss Cresswell, eno morate razumeti,« ja rekel. »Dogodka s tem strašnim človekom ne smete napačno razumeti — bil je prav tako prestrašen kot vi in gotovo vam ne bi storil nič zlega. Ves večer sem že čakal nanj.« »Čakali ste nanj?« Ponovno je prikimal. »Kje pa?« »V zdravnikovem stanovanju,« je rekel mirno. »Morate namreč vedeti, da sva z zdravnikom smrtna nasprotnika. Oba sva tekmeca na znanstvenem področju. Pričakoval sem tega moškega in zdravnika sem hotel na vsak način prehiteti.« »Toda — toda — kako ste pa prišli v zdravnikovo stanovanje?« »Imam ta ključ,« je rekel in podržal kvišku majhen ključ. »Ne pozabite, da ste mi dali svojo besedo. Mož, ki sem ga ravnokar zapustil, ni bil gotov, ali naj gre v št. 8, torej v zdravnikovo stanovanje, ali pa v št. 6 — kajti isti ključ odpira oboja vrata!« Vtaknil je ključ, ki je bil v ključavnici njenih vrat, v vrata zdravnikovega stanovanja, in jih z lahkoto odklenil. »In vidite, to je tisto, na kar sem čakal!« Prijel je zavojček in strl pečat. Previdno ga je položil na mizo in ga odvil. Pokazalo se je nekaj, kar je bilo podobno zeleni žagovini, ki je pa ni bilo več kot za čajno žličko. »Kaj je to?« je prestrašeno zašepetala. Nekako je slutila, da je v bližini neke velike nevarnosti »To,« je rekel Mr. Beale in previdno izbiral besede, »to j« še dokaj uspel posnetek zelene sneti, ali kakor jo jaz imenu jem, zelene groze.«