L Izhaja vsak dan opoldne, izvz.eir.3i nedelje in praznike. Mesečna naročnina: v Ljubljani in po požti: Bin 20'—, inozemstvo Din 8®’—• neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 5TEV. 33. TELEFON ŠTEV. 552. UPBAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamke za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.SS3. Zopet udarjeni. iz Beograda - poročajo, da je minister za trgovino dr. Krajač podpisal uredbo o ustanovitvi Obrtne banke. Obrtna banka bo imela svoj sedež v Beogradu, podružnica banke pa bo v Zagrebu. V Ljubljani podružnice zaenkrat ne bo, tudi v Mariboru je ne bo. Nam se obeta 'Podružnica tega velevažjiega zavoda za Poznejši čas, ki ga pa bržkone naša ge-neracija ne ho doživela. Splošno znano je, da je Slovenija iz-”led vseh pok rajin kraljevine SHS naj-°*i industrializirana. Glavni pogoj za 'azvoj industrije pa je obrt. Za veliko "idlisfrijo ne zadostuje, da ima na razpolago le kapital, ampak velika indu-stiija potrebuje v prvi vrsti spretne ljudi, če hoče uspevati. Spretne ljudi za obrt in za kasnejšo veliko industrijo pa '^gaja !e obrt. In ker imamo v Sloveniji ^meroma mnogo obrti, je Slovenija tuši, Uajb°lj sposobna za industrializacij o. za f]'Cer ^udJe’ ki smatrajo industrijo da Veško zlo, ampak tok časa je tak, 'i m o ra človek služiti svoj kinih, kjer najlažje dobi. Slovensko obrt pa danes tlačijo in ,nore visoke obresti, ki jih mora obrtnik Plačevati za izposojeni kapital. Z lastnim aPitaloiin dela pri nas prav malo obrt- | Iz demokratske zajednice. - Beograd, 6. oktobra. Včeraj se je dopoldne in popoldne v politični situaciji opažalo malo več živahnosti v vseh političnih krogih. V opoziciji vlada veliko nezadovoljstvo zaradi ukrepa, da se skup-| ščineske seje odlože do 12. oktobra. To nezadovoljstvo je doseglo svoj vrhunec popoldne, ko so imeli šefi opozicionalne- i ga bloka kratko sejo v demokratskem po-S slanskem klubu, na kateri je bilo sklenjeno, da se po seji demokratske zajednice sprejme resolucija, v kateri se bo j odločno protestiralo proti edgoditvi sej ; narodne skupščine v času, ko je treba izvršiti toliko važnih in aktualnih poslov. V radikalnih vrstah je potekel tudi včerajšnji dan v pripravah za kongres stranke. V zvezi s temi pripravami so včeraj dalje časa konferirali predsednik vlade Uzunovič, dr. Srskič in Boža Marinkovič. Kakor se je, zvedelo iz dobro informiranih krogov, namerava radikalni centrum začeti z urejevanjem ednošajev v stranki in v klubu še pred kongresom, in sicer tako, da prične najprej z razčiščevanjem razmer v klubu, kjer je razdor nastal in kjer je sedaj najbolj dozorel. Centrumaši so za to, da se o njih na kongresu vobče ne bo govorilo, ker bi opozicija in nasprotniki radikalne stranke, ako bi se razpravljalo o teh vprašanjih izkoristila to v agitacijske svrhe proti radikalom. iPo vesteh, ki se doznavajo iz.najzanesljivejših virov, se bo vršil pokrajinski kongres radikalne stranke. 15. oktobra, a datum še ni definitivno določen, ker bo o tem sklepal definitivno širši glavni odibor radikalne stranke, ki bo imel sejo med 8. in 10. oktobrom. Te vesti o sklicanju kongresa so vzbudile ne samo med radikalnimi prvaki, ampak tudi med poedinimi organizacijami veliko vznemirjeno st in razburjenost. V beograjski krajevni organizaciji se je pričela burna agitacija za osebe, ki naj bo-bo delegati beograjske krajevne organizacije. Enaka agitacija se vodi tudi v ostalih organizacijah. Beograd, 6. oktobra. Po sinočnji skupni seji, ki sta jo imela muslimanski in demokratski klub kot demokratska za-jednica, je bil izdan ta-le komunike: Tudi radikali se pripravljajo. Danes sta .poslanska kluba demokratske stranke in JMO najprej na posebni seji, a potem na skupni vzela v pretres dosedanje odnošaje in poslednje sklepe o ustanovitvi demokratske zajednice, ki so bili sprejeti v Sarajevu 10. septembra t. I. na sestanku šefov obeli strank Ljube Davidoviča in dr. Spahe. Ideja skupnega dela demokratske stranke in JMO je piv-nikla iz Širokih slojev in je sklep 10. septembra samo formalna ugotovitev tega, kar obstoja 'V razpoloženju naroda. Z dosedanjim sodelovanjem je ustanovljeno, da obstoja med demokratsko in JMO soglasje v političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih ter o politiki narodnega sporazuma, to se pravi o smotrenem delu za popolno jugoslovensko edinstvo potom dobro izgrajenega državnega edinstva in prizadevanja za popolno edinost in enakopravnost vseh državljanov, za parlamentarni režim in zakonitost, za izvedbo in spoštovanje širokih samouprav z dekoncentracijo državnih oblasti, zaradi osiguranja čim hitrejšega in neposrednega sodelovanja naroda na upravi države in še zlasti pri ozdravljenju gospodarske in finačne krize in pobijanju korupcije. Dela v tem pravcu ni treba smatrati kot dovršenega z. ustvaritvijo demokratske zajednice. Ideje, ki vodijo ti dve stranki, zadobivajo svoj ve-lek. nacionalni državni pomen, ker predstavljajo zbiranje vseh demokratskih sil v narodu. Demokratska zajedjrica si j® sedaj naložila dolžnost, da dela na uresničenju tega visokega cilja. Navdahnjeni s temi idejami so člani obeh klubov na skupni seji ugotovili: 1. Spi-i.‘,i:iic - O predlog o ustanovitvi demokratske zajednice kot politične predstavnice demokratske stranke in JMO; 2. zaradi uresničenja idej, ki so temelj te zajednice, se ustvarja kot organ za delo plenum demokratske zajednice, ki ga tv< ri j.) vs: člani obeh klubov in predsedniško demokratske zajednice, ki sestoji iz 7 članov. V pristojnosti tega organa je opravljanje celokupnega političnega in pailamentarnega dela demokr. zajednice. na, ker mora računati večinoma na izvoz svojih produktov, ker je domači trg denarno prešibek. Nade slovenskih obrtnikov pa se zaenkrat vsaj niso izpolnile. Kako je sloven-kim obrtnikom pri srcu, o tem raje ne pišemo. Mogoča pa je neka druga pomoč. V Srbiji in na Urvatskem so dobivali obrtniki od '"-n ba’>ke mnogo več kreditov ka.«<,i : . Ko bo 'začela poslovati Obrtna banka. jako verjetno, da bo- znaten del kreditov za obrtnike pre-'>zela nova Obrtna banka. S tem pa bo J,1’ ‘precej kredita, ki ga je doslej sredstev^*1 Narodna hanka n svojih če bi'" Je 1tei1'U tako. bi bilo le pravično, za obrtne kredite določene vso-.l’n A;!roov, Hrvatov m Slovencev, po^ intencija.li svoje države poselili leta 1922. Češkoslovaško republiko in njeno 'Narodno skupščino, jih je oduševljeno pozdravil ves naš narod. Bili smo vsi srečni vedoč, da je ta mil obisk bil srčen izraz globokih občutkov in dokaz najiskrenejšega bratstva med predstavniki naših obeh slovanskih narodov in držav. Brat je prožil roko bratu. Vračamo Vam Vaš nepozabljiv poset. Delamo to z isto ljubeznijo kallera tako globoko leži v dušah in 'srcih naših narodov, združenih z močnejšimi vezmi, Ikakor so ustmeni in pismeni dogovori. Naši očetje in predniki so davno z občudovanjem in navdušenjem gledali Vaše herojske borbe in pogosto se postavljali v skupne vrste z najboljšimi sinovi Vašega, srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Naša generacija je bila v svetovni vojni svedok hrabrosti, ki je redka v svetovni zgodovini. Z zadržanim diham in nepopisno mrzlico smo spremljali Vaše borbe, od katerih ni bilo hiti težjih niti slavnejših v zgodovini Evrope. Istočasno pa so politiki naroda v skupnem naporu s politiki in predstavniki Vašega naroda pripravljali vstašfco armado za našo svobodo. Danes — stopajoč prvič kot državljani svoje svobodne Češkoslovaške države n.a sveto zemljo Vaših očetov — se Vam zahvaljujemo za. Vaše herojstvo in za verno prijateljstvo v najtežjih uisodepolinih časih našega naroda. Vi, bratje, ste oduševljeno pozdravili zastavo naše Republike v Pragi. Srečni smo, da se tudi mi danes lahko poklonimo pred zastavo Vaše slavne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. " Spominjajoč se preteklosti, čutimo tem resnejšo odgovornost pred bodočnostjo. Ponovno spoznavamo,- da iste misli vladajo kot pri Vas tako tudi pri nas in da svoje slovanstvo razumemo vsi kot vzajemno ljubezen in dolžnost, katera nas veže, da čvrsto stojimo na braniku svobode in samostojnosti naših narodov in držav in da bodemo pri tem sigurna podpora in jamstvo miru, reda in demokracije v Evropi. Kosovo polje pri Vas, Bela Gora pri nas so maščevani. Naša skupna naloga je bdeti in delovati na tem, da se Kosovo polje in Bela Gora nikdar več ne ponove. čvrsto verujemo v srečno in mirno bodočnost, pripravljeni braniti vsikdar ono, kar je našega, ne želeti nič, kar je tujega 'ter nikdar nikogar ne 'vznemirjati. V znak 'vseh visokih in plemenitili skupnih ciljev ponovno proza mo drug drugemu roko za skupno delo. Naj živi bratska Kraljevina Srba. Hrvata in Slovenaca. Čast, uspeh in slava Skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V 'Beogradu, dne 4. oktobra 1926, Predsednik poslanske skupščine. Predsednik .senata. Voditelji češkoslovaških parlamentarcev. VACLAV KLOFAČ. Predsednik senata češkoslovaške narodne skupščine Vaclav K l o ! a Č je bil rojen leta 1868. Najpreje je deloval kot redaktor svobodomiselnih »Narodnih listov?, nakar se je po ustanovitvi svoje narodno-socialne stranke posvetil predvsem političnemu delovanju ter je bil izvoljen kot poslanec v državno zbornico in češki deželni sejem. V dunajski zbornici je bil poleg ministra Kramara in prof. Masaryka skoro edini, ki se je zanimal za inozemsko politiko. Že tedaj je bil v živih odnošajih z inozemstvom, zlasti z Jugoslo-veni in Rusi. Po izbruhu vojne je bil interniran in zaprt na Dunaju. Po prevratu je bil član narodnega in revolucijskega odbora kakor tudi voljene narodne skupščine. V prvi češkoslovaški vladi je bil minister Narodne Obrane, istotako tudi v drugi Tusarjevi vladi. Skrbi danes v stranki zlasti za prosveto. Že od početka svojega delovanja je star prijatelj Jugoslovenov. Začetkom vojne je bil aretiran kot erbofil. Pred te m je mnogo potoval po Balkanu in prisostvoval je tudi bitki pri Kuntanovem. Zanimal se je vedno z nai-večjim interesom za srbske in balkanske zadeve sploh, kar je zlasti dokazal v svojem slavnostnem govoru v avstrijskih delegacijah. Je organizator vseslovenskih študentskih kongresov ter ustanovitelj in glavni vodja stranke češkoslovaških socialistov, katera v vnanji politiki zastopa popotnemu ofici-jelno politiko, koje šef je dr. Edvard Renes. j JAN MALVPETR. Predsednik poslanske zbornice narodne' skupščine ČSR Jan M a 1 y p e t r se je rodil 1. 1873 v Klobukah pri Slanem. Kol polnoleten je prevzel gospodarstvo po svojem očetu in se je takoj posvetil javnemu življenju. — Kmalu je bil izvoljen za župana svoje rojstne občine, pozneje za župana slanskega okraja, namestnikom predsednika Elektrarskega ■udruženja srednjeveških mest in članom upravnega sveta Centralnega udruženja gospodarskih društev v Pragi. Sodeloval je marljivo pri vseh človekoljubnih društvih in zlasti v »Češkem srcu« so se uvel javile njegove organizacijske zmožnosti. Leta 1918 je bil poslan za Češkoslovaško republikansko stranko v narodno skupščino. Dne 7. oktobra 1922 je bil imenovan za ministra notranjih zadev. Tekom svojega uradovanja kot minister notranjih zadev je bil zastopnik ministrskega predsednika Antonina Švehle. Po političnem prepričanju pripada češkoslovaški republikanski stranki, kntera je z ozirom na ohranitev interesov in pomena češkoslovaškem* poljedelstva velikega pomena, kajti 30% češkoslovaškega prebivalstva so poljedelci. Z ozirom na svojo številnost in enotnost je vodeča stranka desnica češkoslovaškega parlamenta. Stranka je bila ustanovljena let , 1896. vtis imajo vsi ljudje) na razpolago dunajskemu listu »Borse neke informacije, ki jih nihče drugi sploh vedeti in poznati ne more kakor TRD, verjeftno le zato, da zavije svojo nedolžno dušo v še bolj bel in nedolžen plašček. Brali smo tudi že včeraj, da Trboveljska za te informacije ni zvedela sele v najnovejšem času, am.pak da je morala vedeti za vse tiste lepe in prijetne stvarčice vsaj že takrat, ko je sedel g. A. Praprotnik še y upravnem svetu Trboveljske oziroma ko je btl še generalni ravnatelj Slavenske banke. Posebno dobro je moral vedeti za pregreš-nosl.i g. A. Praprotnika (če ima on sploh kaj pregrešnega . na sebi), zlasti za tiste, ki mu jih, očita »D i e Boirse (recte TPD), generalni ravnatelj TPD g. Skufoec. Ta visoki funk-cijonar je moral vedeti za grehe g. Praprotnika tudi takrat, ko je slavna Zveza iiidu-strijcev postavila ime g. Praprotnika na isto kandidatno listo za Trgovsko zbornico kakor je postavila ime g. Skobca. Kandidatno listo je dobil g. Skobec prav gotovo na vpogled, kajti tako visoke gospode kot so gospodie ravnatelji TPD je pač treba že zaradi dostojnosti prej zelo vljudno vprašati, če jih je sploh volja sedeti skupaj s takimi proleli. ki prihajajo sicer v poštev kot kandidalje za tako odlično korporacjo kot Je Trgovska zbornica. S teni pa seveda nočemo reči. da je g. Avgust Praprotnik »prelet« in da nič nima. Torej g. Skubec je moral vedeti vse to. kar je pred enim tednom objavila »D;e Borse . pa vendar ni zinil niti besedice preti kandidaturi g. Praprotnika na - i Udi. ra kateri je stalo tildi njegovo neomadežev m ime. neomadeaevano vtsaj tako dolgo, dokler se tudi njegovega imena ne bo lotila kakšna »Borse«. V .»Borse? namreč beremo, da ima g. Praprotnik še precej denarja in zato je že •mogoče, da si bo tudi on kupil kakšno »Borse« ali na 'kranjsko priftošeb in potem' gorje ti, TPD! Torej: Was sagst denn' Du. — uvein Lieb-chen dazu? — Ali ni 'to prijetno? Žakaj se" ne bi človek smejal, če se gospodje tako žgečkajo? Pa še nekaj. Na Dunaju imajo tudi' zakon n stairmi. Tam mu .pravijo Pressegeset.zr. Tudi po dunajskem zakonu o štam.oi se da koga' položiti na zatožno klop, da mu sodo k odmeri nekaj dobrote. Ali mislite, da bo g. Praprotnik tožil? To bi bil bedast! Dandanes je najbolje, če človek take stvari predpi, dobro spanje pa je vir pozabljivosti. Denn gliicklieh M, wer vergisst, wais uioht metir zu andern fst?... Jako interesantno je tudi to, kako si je po*-magala iz (seveda namišljene) zadrege Mestna hranilnica v nekem mestu v Sloveniji. Ali recimo kar naravnost: v Ljubljani, iker ne mislimo niti najmanj .rušiti njenega ugleda. In da bo misel še bolj verjetna, da. ne mislim in ne želim tej hranilnici prav nir hudega, ampak vse dobro in vse najboljše v taki meri. kakor da bi' praznovala jutri svoj (?od, povil"riaiu izrečno, da tam res noben i vloea ni iMzrožeun. Nu.iTvrt-r' denimo vVosce. 'n \ 'Ve se in ere. osc-lše t>n nu rnc nrv°n „ 'ker so žalostne, čeprav brez potrebe, 'la nra-iiez.nanih vzrokov dala v nede- znatno razširjena in utrjena zveza držav, kateri pripadajo že danes Češka, Poljska, iiu-j mumija in Belgija. Glavno vlogo v tej zvezi bo igrala seveda Francija. Angliji ta zveza ni posebno všeč in zato -se je začela Anglija približati Italiji. Te dni je dr. Ninčič že odpotoval iz Pariza. — Mussolinijeve reforme v upravi. Jutri zboruje najvisji fašistovski svet. Mussolini ko poročal o mednarodnem položaju, o notranjem .položaju in o bojni moči stranke. Mussolini bo ob tej priliki pojasnjeval tudi «o-spodarška in finančna vprašanja ter vladne direktive za povzdigo lire. Parlament zboruje šele koncem novembra. Obe zbornici bosta razpravljali o zakonskem .načrtu glede uvedbe smrtne kazni in reforme uprave v provincah, kar se je oboje že sklenilo, na zborovanju fašistične stranke. Nova organizacija uprave provinc odpravlja deželne zbornice in deželne odbore. Njihove kompetence pa preidejo na upravo, ki jo imenuje vlada in ki bo obstojala iz odbora fašlstov-skiii zastopnikov. Uprava provinc se razdeli na dvoje korporacij: na deželni svet in na gospodarski svet. V slučajih administrativnega značaja predseduje obema predsednik deželnega sveta. V gospodarskih zadevah pa jima predseduje predsednik gospodarskega sveta. Nova reforma hoče odpraviti iakozva-ne male deželne parlamente. = Cnčerinov obisk v Litvi. Časopisi iz Kovna poročajo, da obišče to nresto prihodnje dni čičerin. V Kovnu so mnenja, da ima ta obisk velik političen pomen. Lžtavski časopis t!yta.z poroča, da se je neki ugledni politični sovjetski politik izrazil .po podpisu rusko-litavškega garancijskega ipakta, da zasede Rusija v slučajih poljskega napad® na Litvo tekom 24 ur vsa glavna mesta baltiških držav in da odpošlje čete proti ■Polj-ski-fevestija« opozarjajo na napore poljskega časopisja, ki hoče rusko-litavsk.o pogodbo-označiti kot neposredno vojno nevarnost za Poljkko in !|>o» darja. da si hoče s tem poljska vlada izboljšati svoj položaj v razmerju' du opozicije. Ves svet in posebno poljski narod naj .spozna to igračkanje z' ‘bojaznijo pr?u vojno. Dni, ki se igrajo z vojno, naj pazijo, da je res ne povzročijo. Sovjetska drfcjg?. hoče trajno politično in gospodarsko tbljstvo s .Poljsko in je zato podaj* zve5K1 t-i*di takrat, ko ise je sklenila vop> med Romunijo iti Poljsko lter,pe ■iam,TVV ‘!a ‘‘ji1 ,*žav "? "p£šte*a stremlje-zakljucujejo: Poljkta naj “P , n ja sovjetske Rusi.lt? m 1 'g = Zopet fašištorski umor. .poročaj da so fašisti ubili v Mantovi voditelja tamošnje katoliške ljudske stran-1 ke prof. Cessi-ja. V njegovo stanovanje ' so udrle tri neznane* osebe in po umoru stanovanje Še izropali. Ta umor pri-francoski. listi z umorom Matte- ponudita Izvest ja nevarno iTOeuvre- tnira-je n Po lep inserat v — »Slovenca nikdar ni zgodilo, odkar hodijo •samostohvi berr G. stori! Tako ie že natanko ie to popisano v Samo en lep inserat v »Borse'. pa bo v-e redu! Ateo vas sagS't deum du. mem l ' , oh en, dazu? . . , Gospod urednik! C e hočete, 'sprejmite t . vrstice v svoj cenjeni'list. ali pa ph "izite koš. Povem vam na, da honorarja ne zahle-varn lcer imam 'sam pri Slavonski banki iakn velik konto. Zalibog, da le finairan! Ra se vseeno smeiem, ker se mi vse te reči isilno dopadejo ali kakor se reče P<> nemško: Dte Sache jefiiltt mir jivnz kotossiv! Politična ve«t! - Zadoščenje. Včerajšnje »Jutro piše: V šl. 166 ,Jutra- od 23: 7: 19*2« nad o vom: Nov radifeveko-nidikn »■ jk notico. ^^nl- haš v dneh. ko jo bil bas ukaz Beogradu prosvetni šef . kar se se mo Ljubljani demokrati. In am-sledica? Es r>ht Eriede im Hanse Oesferreieh . .. i Dva shoda v Brežicah. (Iz Preteklo nedeljo je sklicali, SLSjaven* *hod Breiice «« 10.“ dom«. *lov«et » n|ml „ ullel sam predsednik žival cel brežiški i brežiški okraj na meji Hrvatske in Slovenije in vsled lega zii SUS precej vroč teren, je pozvala na duid tudi hrvatske federaluste, ki so najavilii -je zborovanje na isti dan in istem p » “le eno uro popreje. Da bi se mogla tudi l -slašem SKS zagotoviti beseda na shodu je sklicala okraj. org. Slov. Kmet. stranke na istem prostoru in isti čas svoj shod ter Predlagala pripravljalnemu odboru shoda SLS, da nai se vršita oba shoda skupno, magaci pod predsedstvom SLS, pod pogojem, da se zagotovi beseda govornikom obeh strank zaporedoma. Zaupniki SLS so ta pismen pred-lou odbili z izgovorom, da se boje na shodn nemirov, kljub temu. da jim je zaupnik SKS za . vedenje. Da bi slž» ne pri ši SKS iz Narodnegi škovič. Hrvaški federalisti so pa preložili za teden dni. Ker tudi politična o -j.-,st ni dopustila, da bi se shoda skupna vr-lila je SKS otvorila svoj obilno obiskan in sijajen shod (nad 51K) poslušalcev) točno <>b 10. uri, ki ga je vodil tov. Urok. Uvodoma ie objasnil namen shoda, da bi tudi SKS pristaši dobili jasen odgovor od dr. Korošca, kai ie napravil s svojimi 20 poslanci in kdaj bo dosegel že tolikrat obljubljeno avtonomijo •/-, Slovenijo. Nato je v ostrih besedah kritiziral brezplodno politiko SLS ,n vso gnilobo te stranke. Kot drugemu govorniku je poda besedo g. poslancu Kelemini, ki je Poročal o političnem in gospodarskem položaju. Nato je govoril dr. Novačan, ki je v svojem ucin kovitem govoru obrazložit politično gibanje v Sloveniji, ter bistvo kmečkega pokreta. Nato sta govorila še tov. Koren in Mravlje. krogov SKS.) Po končanem zborovanju so šli vsi zborovalci na shod dr. Korošca, ki je bil strašno slabo obiskan, niti sto poslušalcev ni bilo. Komaj se ie velika množica od shoda SKs vsula ■ponii Praprotnik pa — poidi in tod’ Ti tako Kinstus rekel Marti (bolj svetem pismu*!. a na dvorišče, kjer je zborovala sl>, je hi: ,om:t zastala beseda dr. Korošcu. Spremenil ie ne samo barvo na obrazu, ampak tudi ton crovora. Iz ostre opozicijonalnosti je začel takoj govoriti o potrebi Skupne fronte Slovencev. "Komaj je omenil in izgovoril ime min. Puclja, že ie zagrmelo po celem dvorišču jz i Mline grl živijo Pucelj, živijo Radič. Na svoje pristaše zagotovil ,popolnoma mirno i-nio D'tbi SLčšneprišla vdoliko s pusta S ‘je svoj shod preložila na 11. uro m rodnega doma na dvorišče gostilne Dru- zborovanjc vprašanje nekega poslušalca kaj^e SLS na- spravilo popolno izven koncepta, ter je v strahu zaključil govor in dal znamenje tudi prisotnemu poslancu prof. Sušniku in ska-bernetu, da je najbolje, da ne govorita, m da se vimikneUi v zatišje. Gospoda poslanca eta ubogala ni predsednik zbora je zaključil zborovanje kljub temni, da so jiristaši SKS zahtevali besedo in nadaljevanje zborovanja. Kei predsednik ni hotel dati besede, niti »bos. vanje dalje držati, so se pospeli »?katen govorniki SKS na bližnje stopnice, in >o eanu pričeli govoriti. Toda SLS je dala svojim 'pristašem znamenje onemogočiti besedo govoi-nikom SKS, kakor tudi zahtevala od zandar-mnrije, da sliod razžene. Orožniki so pozvali "kei govornike, da prenehajo govoriti, počasno so pa z nasajenimi bajoneti izpraznili 6vr»rišče Ko je bilo dvoirišče ipojKilnoma i*-praznjeno se je pojavil dr. Korošec zopet v skritem kotu dvorišča v družbi ostalih po-- la n cev ter preplašen opazoval izgubljeno bo-i kV Tako je žatetno končala ofenziva SLS in federalistov proti SKS v brežiškem okra-ki ie’ siiajno odbila napad obeli nasprot-vsestransko zmagala v brežiškem SO me rja jo attija. Proireta« REPERTDAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri 'zvečer. Sreda, 6. oktobra: Dr. Kuock ali Triumf 'medičine. Satirična komedija. Premijera. — Red E. Četrtek. 7. oktobra:1 Hlapci. — Red C. Opera.: Petek, 8. oktobra: Othello, jiremijera. Izven. Operna sezona 1926/27- v ljubljanskem Narodnem gledališču začne v petek <® tobra s premijero Verdijeve op«e » : v režiji g. Knittla in pod tak nko kapeini a g. Neffata*. Premijera se v.rsi kot izven ] ^tiava. < Dr. Knoi k ali Triurni medicine* 1 >ruga pi , mije ra v letošnji dramski sezoni bo v sre a o, ... —■ —očer. V .prizori w ju ni kov in okraju. .Tešit jriff in da se ie nodnisanj mudil' v o dr. Lončar-,, »katerega bo treba v jav-'no'-,;c.°t: >vi r-iirrv"!* 'i ta čin nea.igrše nnrtiznitske korupcije'. Kor smo se prepri-jtpjj tekem tiskovne pravde, ki jo je g. dr. j , ,?nr naperil zoner nas. da smo bili napačno informirani, izjavljamo, da ie dotična notica brez vsake osnove in jo lojalno preklicujemo lev obžalujemo. S tem daiemu g. dr. Lončarju nooolno zadoščenje. — V Ljubljani, 5. oktobra 1926. — Uredništvo.« . Za razpis občanski ti volitev v Ljub nam n Wkn lordr 7'ivzenva današnie »Jutro. 1 ž '- tegadel je 8DS opetovano nn v.sett odločilnih mestih povdarjala svmo želio. d t «e •»* vedeio občinske volitve.« Taka mi savn da ne-Urti slutiti. Kakor smo izvedeli od 'ak n verodostojne Strani, v Kazini že i*>ko rrrdno se-•sl a vi'njo knndidat-no listo za SD». ki n-me-rava nasloniti -nod krinko neke (rnspodamke liste-, tako kaikor je nastojiila pri volitvah zn Trgovsko zbornico -pod krinko greniuev in r-idrii". da se za slučaj poraza ne bi moglo ,eči. da iemropadla SDŠ. Ge bi na SD8 ipar-ti-jo dobila, bi pa ipostala. »G-ospodii-Pska Mn' čez. noč. esdeesarska, kakor pri volitvah Trgovsko zbornico. Dr. Ninčič v Parizu. Naš mniider za \n.i- zadeve dr. Ninčič je imel 7, ali Triumf medicine,. V glavnih vlogah na--Stoipita gg. Rogoz iu Lipah. Nadalje sodelujejo gg. Ježkova, R.ikarjeva, Rogozov-a, IN'/1" krova ter gg. Cesar, Gregorin, Osipovič in Peček. Režira profesor g. Osip šest. Nove dekoracije so delo-mojstra g. Vaclava Skr-uš-nvia Ta sodobna komedija je bila vprizor-iena v Parizu nad jietstokrat in tudi drugod' mnogokrat in z velikim uspehom. Igra se po celi Evropi. Upanje je. da bo tudi ljub Ijanski gledališki publiki z njo ustreženo-Premijera se vrši za led E. Za otvoritveno predstavo sezoni v ljubljanski operi je naštu......... ^ ( ansainbl znamenito Verdijevo opeio lot. Delo je pod vodstvom kapelnik, popolnoma- na ntjro Kni„| dekoracijami, katere je rzueiai .mojster n- "kclav ^ru|nyra te ojiera so sloneče J Othetla .poje g; K.nittl- la i indie pravijo, da je . i*0 teto ™ »» ",ko 1"“"- "J; Za zabavo. dandanes življenje 101 Coue ,»n metodi Coue — in ker sami ST. -S,,m«, M** *-* *"*- T” je ml ljudi jako necsp-mi ,.avi,j0 ,ja na So pa tud, drugi .udie; l > P, ^ pl;(ti svetu ni prav nič hudo. .>amo 1 ie treba pogledati vse Stvari okoli sebe, pa človeka smeh in dobra volja nikdar ne mineta. To je jako pametno. Izvrstno sredstvo za smeh — a kaj za omeli, za divji krohot je n. pr. boj Trboveljske proti g Avgustu Praprotniku. 2e včeraj smo 'brali, -kako je dala Trboveljska (vsaj to dni lolsro konferenco z ravnateljem k a v francoskem zunanjem ^.^^jmidin TV> «»*«** 7t ur Ninčič nadaljeval -svola ^'v’a-vdij«w,-i Briandom. Dr. Ninčičaje »P Poinca- tudi predsednik ^oeke^r ^ o v re. Francoski 'i'd ^ (V!,ncoskimi diz.ivnik »vence dr. N1' med Francijo m Jn- thelotom. Po konferenci -ie ^jj,, ki je Ninčiča jtovabU^nok«1 m’ftSVetoaM»rrtn_ 1926/27 naštudiral naš ojmnii Othel- M1IIIUI VdKimciMiv . Mpflfn- . Delo je j>od vodstvom kapelnika-Nena oipolnoimi na ni pa je 0'pero višji režiser g. tudi s poiiol-noma novimi . , e je izdelal -mojster g. Vaclav skrušny. samezne vloge >v publike Ludvika g. Hun ..iJeriv!n, benetmtfT- jilemiča g. MolK.’‘1 kov.ič, Mon‘a»» k io Banovec oia*n^c ie v Q oziroma S- W^'(c vrši v -petek, dne 8. Premijera te ope 7Vegw. v opernem glo-t- m,.«*ti^w,er -kot izven predstava. 1. w . * a\oe-r 'Koi i/* ki Celin ,PrPn;Vosebne‘‘pogodbe m« gostavljo, Ge br sklepu .r^nudrdo podpisa te pogodbe, bo Minhinskc knjižice, m JO izdaja v •ol^ttvol Holeček. je pravkar izšel 111. *ve-iek.' Visebinsko je nadaljevanje prvih dvmh zvezkov in obsega tri zanimive in živahne povesti ameriškega pisatelja K. S. Thompsona, Opremljen je zelo lepo in cena mu je-nizka (s poštnino 12 Din). Naroča se pri dajatelju. Prihodnji zvezek izide za^ 07.1 j in prinese Jacka (aiiidona povest: 1 gozdov. Klic iz Dnevne vesli. NEKAJ PO STAREM. Enakrat sta živela zbe ^ogrmla/dr-cSvaf^^^evič i, Magreba. . Lovski kongres v Splitu. V nedeljo se je vršil v Splitu lovski kongres, katerega so sp udeležili lovci iz vse države. Kongresu so prisosvovali med drugim delegati iz Ljubljane, Beograda. Zagreba, Sarajeva, Novega Sa-dater i/ dalmatinski med. Izvoljena je bila OKVa uprava. Tajnik je Slovenec Koprivnik, ga sadiki kongresa se je vršil velik lov. Vse-in *nuM so ubili lovci: 80 zajcev, ‘20 jerebic MS»ov. sporazum kongres delavskih zbornic. \ je cenifni1 z vsemi delavskimi zbornicami delavskih lajnišlve sklicalo Ul- kongres v Reogrit izboruic za dne 24. oktobra t. 1. dnevnf J * V’ Za kongres je določen sledeči v državi i. « '' Splošni gospodarski položaj ski zakm, T 'b'. Topalovič). — 2. Stanovali j-Zakon o liratnik, Ljubljana). — 3. kič, Reo n® Posredni h davkih (ref. It. Kre-na izvedb / Socijalna zakonodaja in nje-Ijami 7 a Referati delavskih zbornic Liub-> /.agreh o..c, -1 .. kralj poplavljene«. Nj. Vel. kralj Aleksander je daroval za poplavljence v Slo-'eniji iz svoie privatne šatulje 26.000 Din. Vladarjev dar je napravil na prebivalstvo globok vtis. . , r/ ,, • — Vsem bratom in sestram! Zadnja .vremenska katastrofa je povzročila številnim našim rojakom mnogo gorja in bede. Nujna Pomoč je potrebna. Poživljamo Vas usled tetk1, da sodelujete povsod pri zbiranju darov Za Prizadete. V krajih kjer ni nobenega odra za zbiranje darov organizirajte sami porozno akcijo. Vse darove naj se pošilja na 9. ci 'križ v Ljubljani. Podpisanemu stare-|lriK u ie Poslali točno poročilo o izvršeni j^brodelni akciji. — Zdravo! Starešinstvo ~~ Volitve v Trg. zbornico. Okrajna odbora rKS v Kraniu in Radovljici sta v ponedeljek sklenila resolucijo v kateri zahtevata razveljavljenje volitev v Zbornico za trg., ofcrt in industrijo radi velikanskih sleparij, ''i jih je SDS zagrešila pri teh volitvah. — Elektrifikacija Jadranske Železnice. Z oz. na govorico, da je predložila fin. skupina jugoslovanskih izseljencev naši vladi načrt vi, elektrifikacijo Jadransko železnice je izde- a o vec sarajevskih inženjerjev zadeven elaborat. Inzenerji zatrjujejo, da bi bila stvar -''Pnco ogromnih vodnih sil v Bosni in Dalmaciji izvedljiva z relativno malimi stroški. ' “j6r pa ideja ni nova. O tem so pisali svo-jecasno že cesarski namestnik Vulovič m ‘‘■zni italijanski iuženjerji. 7~ ^Pustitev detajlne prodajalne Državne rairge šoUbili bnii« ...u (lil ministrstva — Obletnica kmetijskega šolstva. Dne 30. j septembra 1920 je minulo 40 let, odkar se j je zaključila bivša vinarska in sadjarska šola \ ha Slapu pri Vipavi ki se je potem-preselila ! na Grm pri Novem mestu. Od učnih moči, ki so delovale takrat na zavodu, živi še tedanji adjunkt na Slapu in poznejši ravnatelj na Grmu, Viljem Rohrman, sedaj kmetijski svet-, nik v p. in urednik »Kmetovalca« v Ljubljani. — Angleški turisti v Splitu. V pondeljek je dospel v splitsko luko veliki parnik družbe Royal Mailine Arkadia z 200 angleških turistov, ki so si po izkrcanju ogledali Split in okolico. — Za krajnega šolsk. ogleda v Središču ob Dravi je bil namesto pokojnega Maksa Robiča imenovan upok. šolski ravnatelj in posestnik Anton Kosi. — Razprava v kokainskem in falzifikator-skem procesu v Zagrebu. Predvčerajšnjim je bila končana razprava v kokainskem in falzi-fikatorskem procesu z govori zagovornikov. Sodba bo izrečena v soboto 9. t. m. ob 11. ur’ dopoldne. Vojak ustreljen v vinogradu. Te dni je obvestila zagrebška vojaška komanda službujočega policijskega uradnika, da je ustrelil v vinogradu tovarnarja Rabusa v V rab- j čah, tamkajšnji viničar nekega vojaka, cigar j ime še ni znano, ki ga je bil baje zasačil j pri tatvini grozdja. Eleganten lopov Somboru.Vdova Marija j Jagič v šomboru je doživela te dni neprijet- j ne presenečenje. Okrog 10. dopoldne se je pojavil v njenem stanovanju eleganten mladenič, oblečen po najnovejši modi. V trenutku, ko je imela gospa Jagič opraviti kuhinji, ki se nahaja v dvoriščnem traktu. Lopov je vporabil njeno odsotnost ter ji ukradel iz omare ves nakit, 10.000 dinarjev v gotovini in nekoliko zlatih dukatov. Razven tega je skušal lopov odnesti kovček poln srebrnih 2 in 3 kronskih komadov. Toda lopov je bil premalo močan, zato je pustil kovčeg na licu mesta ter si inabasal samo žepe s srebrnimi novci. Po storjenem dejanju je odšel. Na dvorišču je srečal lastnika hiše, ki ga je vprašal, koga išče. Mladi lopov je odgovoril, da išče nekega svojega kolego. Ko mu je odgovoril lastnik hiše, da v hiši ne stanuje nobena oseba s sličnim imenom je odšel tat mirno na ulico. Kmalu nato je vdova opazila tatvino. Podala se je v diru za lopovom, toda možakar je bil že bogvekje. Zanimivo je, da je iskušal lopov izvršiti podobno tatvino še v neki drugi hiši v Sombo-ru. V stanovanju dr. Laze Radišiča, bivšega načelnika ministrstva pravde. Tam je imel manj sreče. Zasačila ga' je v trenutku, ko je hotel odnesti listnico z neznatno vsodo denarja, služkinja. H Črnogorski razbojniki. Iz Cetinja poročajo: Razbojniška tolpa pod vodstvom znanega Ro-ganoviča in Kaleziča se je poslednje dni zopet pojavila. V okolici Prelenika napadajo in ropajo trgovce in imovitejše kmete. Računajo da so roparji oropali zadnje dni trgovce za okroglo 50.000 dinarjev. — Aretirani črnogorski odinetniki. Žan-darmeriji v Nikšiču se je posrečilo prijeti Iri odmetnike, ki so bili obsojeni v znanem procesu na Cetinju in ki so pozneje pobegnili iz centralne kaznilnice v Zenici. Odmei-nike so te dni prepeljali nazaj v kaznilnico-Madjarska falzifikaturska afera pred kasacijskim sodiščem. Včeraj dopoldne se je vršil v Budimpešti iproces proti fal-zifikatorjem frankov. Zanimanje za razpravo je bilo zelo majhno. Velika dvorana kurije ima samo 30 prostorov. Zato je bilo izdanih novinarjem le 6 kart. Mislijo, da bo obsodba izrečena še ta teden. . — Nesreča v železniškem' tunelu. Iz St. Gallena poročajo: Te dni se je pripetila, v bližini St. Gallena nenavadna železniška nesreča. Neki tovorni vlak, ki je vozil iz Sl. Gallena se je nenadoma znašel v oblaku strupenih plinov ter se nenadoma ustavil. Domneva se, da sta potegnila strojevodja in kurjač, p redno sta se onesvestila za zasilno zavoro. Vseka ko je obstal vlak v tunelu. Strupeni plin je umoril vše službeno osobje, ki se je nahajalo na vlaku obenem z devetimi uradniki. ' Železniška nesreča v Romuniji. 1’ri, Colzofeniji v bližini Cratove sta trčila te dni neki brzo- in neki osobni vlak. Pet oseb je mrtvih, dvanajst ranjenih. Ljubljana. I— Po poplavi oškodovano prebivalstvo ljubljanskega mesta na Mirju ob Tržaški ce-^ti, pod Rožnikom in ob Poti v Rožno dolino pozivamo, da se zglasi v sredo, (i. oktobra 11126 ločno ob pol 9. dopoldne pred poslopjem obrtne šole ter se tamkaj javi komisiji, ki bo potem popisovala škodo od hiše do hiše. Na vse event. poznejše prijave, bodisi iz Trnov-ah kakega drugega mestnega okraja, emsi Ljubljanskega barja, bi sč komisija mogla ozirati in prepozno prijavljene škode oceniti.« I,u,tiiieja. ki jo prireja če-Ua519 konzulat, se vrši jutri, dne 7. oktobra ob lt. uri dopoldne v dvorani kina Matice. Predvajal se bo ob tej ------------- ‘ film se opozarja tudi .. priliki lep občinstvo. Film se in Split). tehnični n-Ripredek in moderno oborožitev vseli vrst orožja in vojaških edinki. Na .ta film se oopzarja tudi občinstvo. Film sp predvaja v posameznih delili od 7. t, m. v kino Matici. 1 - Gostovanje g. Mirka Jelačina v ljubljanski operi. Prihodnji teden gostuje v naši opert tenorist g. Mirko Jelačin, rodom Ljubijan-čan iz znane trgovske in narodne rodbine. Dosedaj je bil član raznih gledališč v Nemčiji. Na našem odru .poje vlogo Janka v »Prodani nevesti: in pa Vojvodo v »Rigolet-iu . Prvo gostovanje bode najbrže v nedeljo t zvečer in sicer v »Prodani nevesti \ L— Premijera satirične komedije »Dr. K n »ek < ali Triumf medicine« bo v sredo 6. t. m. ob i R. uri zvečer v dramskem gledališču. Zdrav-nik-šarlatan prevzame okraj po starem solidnem doktorju. Izhajajoč iz principa, da so pravzaprav vsi ljudje bolni, samo da se tega ne zavedajo, začne širiti med prebivalstvom iarmako-medicinsiko pojmovanje življenja. V enem letu je čisto zdrav okraj poln najrazličnejših bolezni in epidemij. Na koncu sugerira bolezen celo svojemu predniku. 1—i Koncert Glasbene Matice, na katerem sodelujejo solisti Lovšetova, Betetto, Ilieič in Rijavec, je vsled zaposlenosti g. Iličioa v Beogradu preložen za kratek čas. Natančni datum javimo pravočasno. ■ 1— Policijska kronika. Policija si je zabeležila od 4. t. m. do 5. t. ni. sledeče aretacije: 1 radi javnega nasilstva in 2 radi kaljenja nočnega miru ter poročila: 3 tatvine, 1 poškodba tuje lastnine, 2. slučaja nedostojnega vedenja, 8 slučajev kaljenja nočnega miru, 2 godbi brez dovoljenja, 5 prestopkov pasjega kontumaca, 1 prekoričenje policijske ure. 1 neprijavljen obhod po mestu, 1 tatvina dežnika in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. 1— Pasji ugriz. Na Selu pri Ljubljani je pes ugriznil dijaka M- Hauptmana v levo nogo in mu raztrgal poleg hlač tudi kožo. Posestnik psa je ovaden policiji. 1— Razgrajači. Neznani veseljaki so imeli menda prav hudo jezo na deske reklamne tvrdke Atoma« v Kolodvorski ulici, na katere so se spravili v noči od ponedeljka na torek. Pri tem pa so napravili še pri sosednjem mesarju Tovladijcu malenkostno škodo. I— Ustanovili občni zbor streljačke druži-žine za Ljubljano. Osnivači streljačke družine za Ljubljano so obveščeni od »Saveza streljačkih družin v Beogradu«, da jih je isti sprejel v svojo sredo. 7, ozirom na to dej-istvo se pozivajo vsi priglašeni člani in cenj. občinstvo, ki bi želelo vstopiti v novo osnovano streljačko družino na ustanovni občni zbr iste, ki se vrši v soboto dne 9. 10 t. 1. ob 20 uri na Bellevue. — Streljački zdravo! Za pripravljalni odbor: Joco Kostanjevec. 1— Klub ljubiteljev športnih psov ima svojo odborovo sejo v sredo 6. t. m. ob 20. v Ljubljanskem dvoru. Maribor. m— Ljudska univerza je napravila minulo nedeljo izlet v Falo. Izleta se je udeležilo 150 oseb. Izletniki so si ogledali elektrarno. m— Popis sirot. I’o odredbi mestnega magistrata se vrši te dni popis v Mariboru živečih sirot. V poštev pridejo sirote, ki so brez očeta in matere, zapuščeni nezakonski otroci ter otroci delanezmožnih starišev. Popisane bodo vse sirote do 18. leta. Popisovanje se vrši od dneva razglasa do konca meseca oktobra in sicer po okrajih. m— Sodniški izpit je položil v Ljubljani te dni avskultanl tukajšnjega okrajnega sodišča g. E Ažman. m- Prosta stanovanja. Orožnova ulica 11, pritličje 3 sobe, kabinet, kuhinja in pritikline; 2. Aleksandrova cesta 24. I., 2 sobi, kuhinja in pritikline; 3. Aleksandrova cesta 48. L dvorišče 2 sobi, kuhinja in pritikline; 4. Koroška cesta 16, I.. 1 soba in kuhinja; 5. Studenci, Kralja Petra cesta 14. 1 soba in kuhinja, 6. Studenci, Jurčičeva ul. 15, 1 soba in kuhinja; 7. Krčevina, Sernčeva ul. 120, Prošnje je vložiti do četrtka, m— Na mariborskem gl. trgu so se v nedeljo pokazali prvič kostanjarji. Cene so; 11 8 Din. Drago je! m— Sokolska tombola v Mariboru v prid Sokolskemu domu, ki se je vršila v nedeljo, je bila izvrstno obiskana. Udeležilo se je je nad 50X10 ljudi. Staro in mlado, vse je drvelo iskat srečo. Glavni dobitki so se razdelili tako-le: 1. Kompletno opremo za spalno so-bo je dobila gojenka učiteljišča gdč. Justina Šušteršičev«, hči strokovnega učitelja na meščanski šoli. 2. Kompletno kuhinjsko opremo je dobil železničar Josip Gancol; 3. šivalni stroj je dobil Franjo Kežman, odvetniški na-stavljenec; 4. kolo je dobil Drago Bukošek; o. en voz premoga je dobil Karl Kumer, poštni uradnik, zadnjo tombolo je dobila Ivanka Moznarjeva (dobila je klubsko •garnituro). Primorsko. POITALIJANČEVANJE SLOVANSKIH PRIIMKOV. Ni preteklo še leto dni, odkar je italijanska vlada izdala odlok, ki se je kmalu nato spremenil v zakon, ki gotovo nima nikjer v civiliziranem svetu primere. Vlada se je namreč s tem odlokom prisvajala pravico, da izpremeni vse priimke, ki se ji ne zde dovoli italijanski, v italijansko obliko. Ne gre namreč pri tem za to, kar delajo že od okupacije sem vse višje in nižje oblasti, da naimreč pišejo priimke z italijansko ortografijo, n. pr. Kozilič: Cosulieh ali slično, ne, novi zakon daje prefektu pravico, da samovoljno izpre-nieni docela priimek, n. pr. Goričana v Go-riziano, Hrovata v Croato, Kovača v Fabbro in slično. Tozadevna izprememba priimka se izvrši s prefektovim odlokom. Prizadeti dobijo obvestilo in ako se ne držijo strogo novega priimka, jih zadene globa od 500 do 5000 lir. Prvotno je iz.gledalo, kakor da se je vlada vendarle zavedala goroetasnosti novega za-kona. I oda zmotili so se vsi, ki so tako mi-?' •.Pr.®d kratkim je izšel odlok, ki vsebuje izvršilni pravilnik k temu zakonu. .. . 0,1 i° po svojem besedilu veljaven za i Ir *<>(*'’ Pos®ben člen pravi, da ne sme kraljevi odmk raztegniti tudi na druge po krajine. In ta razlika med Tirolsko in Primorsko ne daje miru tržaškemu »Piccolu . Že tedaj, ko je izšel pravilnik, je zahteval, naj se raz-jegne zakon tudi na Julijsko Benečijo. V sobotni številki pa se je povrnil k temu vprašanju ponovno v zelo obsežnem članku pod naslovom »Rektifikacija priimkov«. Tam ponavlja predvsem staro pesem o slovanskih duhovnikih, ki so spremenili rimljanska in italijanska imena v slovanska. Da daje član- ku nekak znanstven značaj, se baha s svojim očitno dokaj plitvini znanjem o hrvatskem in slovenskem pravopisu. Seveda pride tako do zaključka, da morajo vsi občinski uradi zopet spremeniti vse priimke v italijansko obliko, tako Kukanjo v Cucagna, Starca v Starza. Cotiča v Zott icha in slično. Enak ukaz naj gre na vse javne urade in na šole, italijanski pravopis naj bo obvezen. Potem pa zahteva naj se gori omenjeni zakon raztegne tudi na Primorsko. Le tako bodo, pravi pisatelj, izginili razni Latinichi, Fo-ransarichi, Adfeanciehi in drugi. Novi zakon kliče predvsem na pomoč proti slovenskemu prebivalstvu, ki noče in tudi ne bi hotelo samo ob sebi spremeniti svojega priimka. Zanje naj bo sprememba obligatna. Za Italijane pa. ki nosijo italijansko ime in ki se tega svojega slovanskega pokolenj; sramujejo, naj stopijo v veljavo pooebne olajšave. da bodo lahko na lastno željo smeli spremeniti svoj priimek. Ne vemo sicer, ali je tudi želja »Piccolojevega« gospodarja, ki je italijanski senator in ki se piše še vedno Theodor Mayer. Ali je pa to morda samo želja pisca navedenega članka v »Piccolu«, ki sicer previdno ni stavil svojega podpisa, kr se pa po neslanosti v vsebini in po svojem sovraštvu do vsega, kar je slovensko, preočitno izdaja za Marija Druscovicha (Druško-viča). Predlog je padel. Razpoloženje med Italijani je ustvarjeno, manjka samo še sklep ka- nHni7.pnifl ali mnpnip k«*- * j'* ... j r............-i eksistirajo Slovenci, pa sledi gotovo blago-slov vlade. Kraljevi odlok bo določil, da se raztegne zakon tudi na pokrajine, kjer bivajo Sloveni v kompaktni in pretežni večini. Imena krajev so prekrstili, slovanska krstna imena niso pripuščena. Saj je bilo ravno te dni uvedeno odpustno postopanje proti nekemu uradniku samo raditega, ker je^ krstil svojega sina za Dušana. Sedaj bodo še priimke spremenili in italijanski značaj dežele bo rešen. Kaj bodo rekle k temu razne italijanske in fašistovske korifeje, ki odgovarjajo na ime Mraeh (Mrak), ki je vodja puljskega fašizma, ali Suvich, ki je bil med Soloni, ki so imeli .spremeniti ustavo Italije, ali komendator Coeeancig, ki nosi bandero pri vsaki nacionalni procesiji, ali reški voditelj Host ali videmski senator Leicht. PROCES PROTI »GORIŠKI STRAŽI«. Pred meseci se je moral, kakor znano, zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem odgovorni urednik »Goriške Straže«, ker se je zavzel za slovansko šolstvo v Italiji. V glavnem je podal samo vsebino govora, ki ga je imel poslanec Besednjak v rimski zbornici in je omenjal obljube raznih vojaških in političnih oblasti v prvih letih po vojni. Branitelj je tedaj predložil sodišču original vseh teh obljub in odgovorni urednik Kemperle je bil oproščen. To pa ni bilo všeč državnemu pravilniku, ki je vložil rekurz proti oprostilni razsodbi. Radi tega se je vršila te dni razprava pred prizivnim sodiščem v Trstu. Toda državiD pravdnih v Trstu je bil drugačnega mnenja nego goriški. V svojem govoru je med drugim naglašal. da pozvanje otrok k ljubezni do lastnega jezika ni po obstoječih zakonih nikak zločin. In tudi ni misliti lta to, da bi kakemu italijanskemu zakonodajalcu kdaj padlo v glavo, da bi izdal tako odredbo. Prizivni dvor je po kratkem govoru branitelja, ki je izjavil, da se priključuje mnenju državnega pravdnika, potrdil oprostilno razsodbo prve instance. Gospodarstvo. OBRESTNA MERA. Obrestna mera naših denarnih zavodov se je pred letom dni znižala. To znižanje je bilo za uložnike precej občutno nasproti, pa so upniki denarnih zavodov to znižanje le malo občutili, ker se ju z razne druge pristojbine po svobodni izbiri zavodov računiii ter koncem h koncu so obresti z drugimi pristojbinami iznašale in še iznašajo redoma od 9 do 18 odstotkov. So tudi slučaji, ki je posojilo obremenjeno z letnimi odstotki preko 20 odstotkov. Tako je v Sloveniji, kjer je kredit relativno še najceneji med tem, ko je obrestna mera za posojila na jugu države še mnogo neugodnaja za upnika. K.er od nizke obrestne mere zavist ne samo prosperiteta, ampak celo obstoj marsikaterega trgovca in marsikaterega podjetja, kakor tudi cene produktov, za to smatramo, da je prišel čas, da naši denarni zavodi na novo revidirajo obrestno mero. iPri tem pa ni samo treba znižati obrestno mero vlog, temveč in še posebno posojil. Denarni zavodi se sklicujejo na visoke davke in na personalno režijo, ki jili sili da drže visoko obrestno mero pri posojilih. Pred vojno je bila »španunga« med aktivnimi in pasivnimi obrestmi okroglo 20 do 25 odstotkov od uložnili obresti, sedaj pa znaša Ja 80 do 120 odstotkov ali pa še več. Po našem mišljenju to ni opravičeno vkljub nezanesljivosti mnogih dolžnikov in s tem v zvezi z neizogibnim izgubami pri dubioznih terjatvah. Naša trgovina in industrija delajo skoraj brez izjeme s posojili in .obrestna mera igra veliko vlogo .pri kalkulaciji cen produktom, ki se prodajajo odnosno producirajo. Posebno .pa je še interesirama na nizki obrestni stopnji naša zemljiška in hišna posest. Stavbena jiodjetnost dandanes stagnira in bo še nadalje stagnirala, ako bo hišna renta stala globoko pod izmero obresti, ki se plačujejo / i naloženi denar. Pred vojno je^ znašala hišna renta valic visokemu obdavčenju v Ljubljani 3 do 5 odstotkov, nasproti obresti naloženega denarja pa so znašale J d0 • = odstotkov. Danes nova hiša v LjubIjani more nosili čistega preko 2 nar se more naložiti od 5 do 7 odstotkov. .Stavbena podjetnost je izredno interesira-na da se poceni stavbeni kredit m na tem je tudi splošno«t interesirana, da se omili 'stanovanjska mizerija. iRri&tkujemo od našega .finančnega iti trgovinskega ministra, da se zavzameta za znižanje obrestne stopnje. Ona dva imata vipliv na Narodno banko, .poStno hranilnico in hipotekarno banko. iDrugi veliki in manjši denarni zavodi te- ;• mu ne bodo nasprotovali, ako se izvrši znižanje obrestne mere za vse. I Na delo za to stvar, široka javnost vam bo j za to občekoristno delo hvaležna. A. LJUBLJANSKA BORZA, v torek, dne 5. oktobra 1926. Vrednoto: Menkantilna ibanka, Kočevje den. 93, bi. 94, zaklj. 94. BORZE. Zagreb. 5. oktobra 1926. Devize: Ne\vyork ček 56.356—56.556, Pariz izplačilo 160—162, Praga izplačilo 167.35—168.15, Švica izplačilo 1092.75—1095.75, Amsterdam izplačilo 2267—2273, Dunaj izplačilo 796.5—799.5, Berlin izplačilo 1346.2—1349.2, Bruselj 157 do 159, London izplačilo 274.35—275.15, Italija izplačilo 213.48—215.48. Curih, 5. oktobra 1926. Beograd 9.1475, Newyork 517.625, Berlin 123.275, London 25.115, Praga 15.325, Pariz 14.615, Dunaj 7Š.025, Bukarešta 2.7125, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007250, Milan 19.50. Šport. V maratonskem teku se je te dni poskusila miss Violet Piereen in je tudi v 'resnici ■ pretekla 42 'km, t. j. razdaljo od Windsora v London. Rabila je 3 ure 40 minut, torej več kot eno uro čez čas, ki ga rabijo navadno moški atleti za to progo, ioda prvi korak je storjen in za enkrat ima miss Piereen svetovni rekord. Houben v Parizu trikrat premagan. Veliki mednarodni miting v Parizu je pokazal izborne uspehe. Edini francoski rekord je napravil Paoli v eunku krogle, kjer je dosegel 14.69 m. Nemški sprinter Houben pa je imel smolo in je bil povsod poražen. Rezultati: 150 m: 1. Vande Berghe (Nizozemska) 16.4, 2. Mourlon. 3. Overnier, Houben peti! — 100 m: Martin. (Švica) v 2:32.2, 2. Baraton (Francija) v 2:34.6 — 300 m: 1. Van de Berghe v 10.8, 2. .Moulon, 3. Overnier, 4. Horben, 5. Degrelle — 200 m: 1. Van de Berghe v 22, 2. Houben, 3. Mourlon, 4. Overnier — 1500 m: 1. Baraton v 3:03.4, poldrugi meter za njim Martin (Francoz) — 400 m: 1. trnbaeh (Švica) v 49.6, 2. Paulen, 3. Martin (Švica) — 5000 m: Eklof (Švedska) v 15:19. Nov damski svetovni rekord na 200 m. Pri mednarodnem ženskem mitingu v Parizu je dosegla Uborna angleška aprinterca .miss Ed-vvards v teku na 200 m nov svetovni rekord v 26 sek.; prekosila je prejšnjega za dve desetini sekunde (svetovni rekord), 2. Radi- _ dean (Francoska), 3. Hauxxx (Nemčija). — ‘ 100 m: Edvvards 12.6, 2. Radidean, 3. lle-noch (Nemčija). — Disk: Reuter (Nemčija) 35.75 m, 2. Volln (Francija) 34.31 (francoski rekord). — Skok v višino: v. Gredow (Nemčija) 1.46 m. — Krogla: Morris (Francija) 10.04 m. Osmi propagandni tek »skozi Dunaj« je imel velik športni uspeh za lahko atletiko. Več ko 600 tekačev, ki so bili razdeljeni na 45 oddelkov, se je vdeiežilo prireditve in število gledalcev jezmašalo gotovo nad 100 tisoč. W. A. F. je zdaj že tretjič zaporedoma porazil svojega starega tekmeca W. A. C. Dobil je gladko, ker je takoj spočetka prevzel vodstvo. Na cilj, kjer so tekli še zadnjo rundo so dospeli 'tekači v naslednjem redu: W. A. F. (MaMrh) v 17:24.2. W. A. C. (H. Bodem) v 17:40.4, W. A. F. II. (Zadrazil) v 18:16, Haikoah v 18:21, Viena v 18:32, Amaterji v 18:35. Rapid v 18:49, Sportklub v 18:51, W. A. C. III. v 18:53, Viktorija v 18:59, W. A. F. III. 19:19, Učiteljski športni savec v 19:42. Nemško mojstrstvo v hoji na 50 km se je vršilo v Neukollnu. Startalo je 32 konkurentov, ki so prišli vsi na cilj. Zmagal je Hahnel (Erfurt) v 4:37:39 in pet desetin pred Sie-bertom (Neukollen), ki je rabil 4:53:52. KOLESARSKI PODSAVEZ SLOVENIJE. Dirka za >Gorsko prvenstvo Slovenije za leto 1926« se je .vršila v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. na progi Vrhnika—Logatec Km 6. — Rezultati so naslednji: 1. šolar Josip, klub kolesarjev in motociklistov Ilirija, 13 min. 453/s sek. 2. Zanoškar Srečko. A. S. K. Primorje kolesarska sekcija, 13 min. 47 sek. 3. Senica Edi, A. S. K. Primorje kolesarska sekcija, 13 min. 48 sek. 4. Hvala Gorazd, A. S. Primorje kolesarska sekcija, 13 min. 48-,.-, sek. 5. Kosmina Alojzij, A. S. K. Primorje kolesarska sekcija, 13 min. 48*/.-, sek . (5. Meze Vilko, klub kolesarjev in .motociklistov Ilirija, 13 min. 50 sek. Dirka »Vrhniških kolesarjev« na isti progi: 1. Jesenovec Slavo 14 min. 57‘/-> sek. 2. Oblak Ivan 14 min. 57s/.i sek. 3. Zalar Franc 15 min. 18-/3 sek. 4. Potrebuješ Josip 17 'min. 26 sek. 5. Krašnja Vinko 17 min. 363/-, sek. Dirka se.je izvršila brez vsake nezgode. GLAS IZ OBČINSTVA. ‘Prejeli ,smo sledeče pismo: Cenjeno uredništvo! 'Zamudim jutranji štajerski vlak in se napotim v znano nočno kavarno blizu kolodvora. Naročim pivo, hrenovko z gorčico in kos kruha. Po polarnem čakanju mi natakar res prinese steklenico mlačnega piva in majhno hrenovko s še manjšim koščkom kruha. Preseneti me pa račun: točno 16 Din (šestnajst dinarjev). Razumem tudi željo natakarja in mu dam napitnino 1 dinarja. Doma opazim, da sem prejel med ostalimi tremi dinarji tudi avstrijski novec za 1000 kron (■vrednost 70 par v Avstriji, pri nas .pa' nič). Torej 18 dinarjev za skromen zajtrk. Za ta denar dobim v boljši restavraciji že tečno kosilo. Kaj, ko bi kavarn«!' obesil viden cenik! Te g« 0116. PAŠIČ O SARAJEVSKEM ATENTATU. Po novinarskem kongresu na Cetinju so se nekateri novinarji napotili tudi v Cavtat in prijavili tam obisk pri Nikoli Pašiou in ga zaprosili za razgovor. Pašič je novinarje prijaano sprejel in jim dal nekatera važna pojasnila. uVled temi je bi.l tudi Tvrdoreka, ki se peča že nekaj let z vprašanjem sarajevskega atentata. On je preiskal pri tem mnogoštevilne arhive, izprašal vse še živeče priče po Bosni in je prepričan, da more edino le Pa-, šič dati prave avtentične podatke o atentatu. Pri obisku je med drugim omenil verzijo, ki trdi, da je Pašič vedel takoj v začetku za atentat. »Ni tako, ne sme se tako govorili! odgovori Pašič. (»Potem pa je potrebno, da se pred takimi trditvami zavarujemo. Nemci trdijo, da je ta uboj povod svetovni vojni. . Pr®vi Pašič, »ne smemo to smatrali .v . - emci naj pravijo, kar hočejo. Sarajevski a-tental se ne sme smatrati kot sam ob sebi; premoti'iti moramo vso zgodovino od-nosajev Avstrije do njenih narodov zadnjih petdeset let pred vojno. Tu bi se mo<4i poučiti. bele, ko se vise to prouči, šele tedaj se more pojasniti 'sarajevski atentat. Ako ne bi ubili Franca Ferdinanda v Sarajevem, bi ga ubili na Češkem ali na Madžarskem, da — na Madžarskem. »Ti mladeniči,< nadaljuje Pašič,— »so bili tako prožeti s patriotizmom, da jih nihče ne bi mogel zadržati. Nihče! V Avstriji so to vedeli. Vse drugo je neresnica, kleveta in neumnost. .^Mnenja sem,« pripomni Tvrdoreka, »da je Biliirski z‘elo neodkritosrčen v svojih me-moarih, zelo neodkritosrčen, in da 'je zavedno zamolčal nekatere stvari, ki so nam v prilog. V ostalem trdijo nekateri, da je Jovan Jovanovič bil neposredno pred atentatom v Beogradu, da je dobil .tam instirukcijel o nekakem železniškem vprašanju in da ste ga vi tedaj opozorili na nevarnost .potovanja Franca Ferdinanda v Sarajevo in da ste ga ravno vi opozorili na nezadovoljstvo snbske-ga naroda ob priliki manevrov in potovanja Ferdinanda.« Pašič odgovori: Atentat v Sarajevu je posledica nezadovoljstva v Bosni. Mladeniči so imeli toliko rodoljub ja, da jim ni bila potrebna nikaka pomoč, niti jih ni mogel nihče zadržali. Na-^ š* policija se je tedaj izkazala ‘kot izvrstna, kako pa je delala avstro-ogrska, naj si .pojasnijo sami med seboj. : Največja knjižnica za slepce se otvori te dni v Londonu. Stala je skoro 20 milijonov dinarjev našega denarja ter obsega nad 100 tiisoč zvezkov. Vsak zvezek tehta 5 funtov. V knjižnici so zastopane vse .panoge književnosti. Knjižnica ima tudi velik oddelek za dela pisana v tujih jezikih. Ta dela se izposoje va la po vsem svetu. Večina .J^"Sob-»pisana« z Braille-ovo pisavo. Sv'.(*l9() ju||_ sega n. pr. 38 zvezkov, ■tov. ki Rudvard Kipling: 59 | Knjiga o džungli. »Ej, ne, ne bi; saj vendar veš, da topovi opravijo.j ves napad, kakor hitro so postavljeni. To je znan- ! stvenc, imenitno. Toda noži — pah!« Kamela je že nekoliko časa zibala glavo seinpa- ' tja in bi rada zinila kako besedo vmes. Kmalu sem jo slišal, da je pokašljala in nerodno rekla: Tu—di — jaz — jaz sem še malo bojevala, a ne tako s plezanjem ali v diru.« »Prav gotovo ne. Ker si se oglasila,« je rekla stara mula, »naj rečem, da nisi videti ustvarjena za • .plezanje ali dirjanje. No, kako pa je bilo takrat, ti, stari otep mrve?« Kakor pač mora biti,« je odgovorila kamela. Posedle smo —« »Ej! Kapa kosmata!« je dejal konj tiho. Posedle?« »Posedle smo — celih sto nas je bilo,« je nadaljevala kamela, *v velikem štiriketniku; ljudje so zložili naše tovore in sedla zunaj pred štirikotnik m streljali, res so, preko naših hrbtov na vseh straneh tega štirikotnima.« »Kakšni ljudje? Vsak, kdor je .prišel tja?« je vprašal konj. »V jahalni šoli nas tudi uče, da lezemo na tla in pustimo, da naši gospodarji streljajo cez nas, ampak Dick CunlMfe je edini človek, ki bi mu kaj "Ne piez takega dovolil. Toda šegače me ob pasu pri tem in povrh ne vidim nič, če imam glavo na tleh.« »Kaj pa ti mar, kdo strelja čez tebe?« je dejala kamela. »V bližini je vse polno mož in polno drugih kamel in silno veliko oblakov dima. Takrat nimam nobenega strahu. Mirno sedim pa čakam.« »A vendar imaš ponoči hude sanje,« je rekla stara mula, »Ln spraviš ponoči vse taborišče pokonci. No, veš! Pred no bi legla, da niti ne govorim, da bi sedla ter pustila, da bi možak preko mene HtreljtU, l>i se meje pete in njegova glava iriarsiTraj pomenile; Ali ste kdaj slišali kaj tako strašanskega? Nastala je dclga tišina, nato pa je eden topniških vele-v dvignil veliko glavo in se oglasil: To je vse skupaj silno neumno. Samo en način boja je.« »Ej, pojdi, pojdi,« je zinila stara mula. »Samo nobene skrbi zame, prosim. Skoraj bi rekla, da se vi voli bojujete stoječ na svojem repu, kaj?« Samo en način,« sta se oglasila vola hkratu (morala sta bili dvojčka). »In sicer tako-le: Vseh dvajset jarmov nas volov vprežejo k velikemu topu, kakor hitro ■zatrobi Dvorep.« (Dvorep pravijo po domače v taborišču slonu.) ;Zakaj pa Dvorep zatrobi?« je vprašala mlada mula. Da pokaže, da noče iti bliže dimu na drugi strani. Dvorep je neznansk strahopetec. Potem pa mi vsi skupaj vlečemo veliki top. — Heja! Hala! Hi ja! Hala! Ne plezamo kakor mački, tudi ne tekamo kot tele.a. Stopamo naravnost čez plan, vseh dvajset jaimov, dokler nas zopet ne izprežejo. Nato ne pasemo, veliki topovi pa grome čez plan proti kakemu mestu z zidovjem iz blata, ki se ruši, da se vzdigujejo oblaki prahu, kakor da bi se velika čreda vračala domov.« Ej, in tisti čas si \i izberete, da se pasete, kaj?« je dejala mlada mula. »Tisti ali pa kak drugi. Jesti je vedno dobro. In mi jemo, dokler nas ne vprežejo zepet v jarem, iB vlečemo top nazaj tja, kjer Čaka Dvorep Iiailj. Včasih imajo tudi v mestu velike topove, ki nam* odgovarjajo. Pri tem nas sicer nekaj pade, ampak zato imajo oni toliko več paše, ki ostanejo živi. Usoda je to — nič drugega kot usoda. Ampak to je pa resnica, Dvorep je velikansk bojazljivec. Vidite, to je pravi način boja. Midva sva brata, doma iz Hapur-ja. Naš oče je bil posvečen Shivi. Govorila sva.« Veste, nocoj sem pa res marsikaj doznal, je dejal konj. Ali je vas, gospoda od gorske baterije, volja jesti, kadar streljajo z velikimi topovi na vas in je Dvorep daleč za vami?« Skoraj ravno toliko, kakor da bi sedeli in pustili, ., ljudje lazili če,. ali pa da da bi , . z noži. Nak, kaj takega pa še nisem J-*« , v gersk greben, čedna cesta, gonjač, ki mu lahwo zaupaš, da te pusti iti tvojo pot, no, to gre; ampak kaj diug< i>< — listo pa ne!« je rekla stara mula in udarila z nogo ob tla. (Dalje prih.) Srajce, promenadne, bele In barvaste, _ _ ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode In dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. • -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELIKC-U LJUBUiUiA Uilasu Prešernovega spomenika; ofe. vodi m 1 9t tiajtinejSi in mišmi kis isc H tonrsa vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najokusnejši na~ vlnskega kisa. „GR0M“ carinsko posredniški in Speoi- ~ CIJSKI BU9EAU = LJUBL/JANA, Kolodvorska ulica 41. |'i š§ Naslov braelavkam: .OROM*. Telelon int. ». 45-4. |: gi poi)RUŽ!V'ICE: Maribor, Jesenice, Kakek. g. ir= . Hi ff Obavlja vse v to stroko spadajoče pt>3le najhitreje in pod Itn-g| lantnimi pogoji. g.J Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. za g.. ekspresne poSilfl-ce. c gi Uprava »NARODNEGA DNEVNIKA -— ■ prodajo------------------ makulaturni papir ,____________ Kg »In 4 50 ------------- SAHTBVAJTE PONUDBO 1 Tehnično Irt hlgljenlčno najmoder* $ neje urejena kisarna v Jutjosiavljl. § ltjur>i)aj»8sv c«*to #1. 1«, li. naUfciropJ«, H ® ^ I eaacsccrca vzszzza.rz. •; ,:jr^3cac*=ica=caB ** Mali oglasi Zn v »ako bene j.*» Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. Mol to«* 1 /*•• ’ 5* Novost! Po dnevu in v temi vidljive napise, umet:iu8ke sv. pmlobe, r.ekJanF r !> n ,■ vrst, !xvrs^ibor. ?'*-K r a n l o . M«1 Jur8i6eva "!fai Jir Lokal: Miklo-u»^gev» ulica 2/1. Stekleno *lre*no opeko imajo »talno v ical(»ei Združeue •.pt-Vsrae d. d. v Ljubljani. Abonenti dobijo dobro in po cen* hrano v restavraciji p°“ »Skalcof, Mestni trg 1»-Gostom se lahko poslre* že z domačo, srbsko( “u najsko in francosko -cU' hinjo. — Za jedila in vino preko ulice poseben popust — Vsaki dan se vrši od 20. do 24. ure koncert. - 7. radostjo pričakujem moje goste, Josip Uran, restavrater. Pozor! Lukrativni. brezkonku-r en čini artikel za vpostavi-tev lastnega podjetja Din 30.01K). - Frane Krajnc. Maribor, Jurčičeva ulica H. 11. nadi'lr. __ Stalno vožnjo ; .vrelllO®! iz ali- ln ii(|- 'lnni .solidnemu prevozm-Un. Natančni' ponudbi' z i o.vMfln i7,ii silo.) o.u | lista ‘pod H A Z VOZ* ":|i' kasneje do 10. t m- !ie Jar. limit Za tiskarno »Merkur« odgovarja: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.