•"tÜST" Leto X, St> W i
CJublfana, petek 18. {anuarfa 1929
Harofaitna tnaia mesečno 26 Die,
ca inoeemstvo 40 Din.
Uredništva! Ljubljana, Knatlova ulica B. Telefon 4L 8122, 8128 8124. 8126 hi 8128-Maribor: Aleksandrova ceeta 13. Telet St 440.
Celj«: Kocenova ulica t. Telefon
it 190.
Kokopisi m ae vračaja. _ Oglasi po tarifa. _
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
OpravaUtva: Ljubljana, Prešernova ulica 54 Telefon 4 8122. 8123, 8124 8125 in 812&
laseratai addeiek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. Telefon it 2492.
Padrakntea Maribor: Aleksandrova cesta ia Telefon St 4SR.
Fedroinica Celje. Kocenova ulica I Telefon it 190.
Rabini pri pošt бек. «a vodih; Ljabijana St 11.842; Praha čielo 78.IMO; Wiea Nr. 105.241
Ljubljana, 17. januarja.
Kelloggovemu protivojnemu paktu se vendarle godi v Zedinjenih državah bolje nego se je versajski pogodbi in Društvu narodov. Društvo narodov je zamisel predsednika Wilsona, pri sestavi versajske pogodbe so Zedinjene države najaktivneje sodelovale. In vendar je washingtonski senat zavrgel pariške mirovne pogodbe, sklenil separatni mir z bivšimi sovražniki in oholo odklonil Wilsonovo ustanovo. Keiloggov pakt sicer izhaja iz Briandove ela-ve, v svoji končni obliki pa je nedvomno ameriški izdelek — made in America! Mnogi so se bali, da bo' senat Zedinjenih držav odklonil očetovstvo protivojnemu paktu, kakor je s prezirom zavrgel Wilsonovo zakonito dete, Dru-Štvo narodov, in njegov soizdelek. pariški mir. Pri ameriškem senatu taka originalna gesta ne bi presenetila.
Tem pohvalneje je in tem značilneje, da je bil Keiloggov pakt sprejet v senatu z vsemi giasovi proti enemu samemu. Toda Kellogg ni zmagal brez težke borbe. Odpor proti njegovemu paktu je bil precejšen. Dočim so vse evropske države po vrsti s sovjetsko unijo vred brez obotavljanja prijavile svojo pripravljenost. da pristopijo k protivojnemu paktu, ni bilo do zadnjega trenutka gotovo, kakšno stališče zavzemo Zedinjene države. V debato je moral poseči z vso svojo avtoriteto sam Cool.dge, ki se je hotel z lepo gesto posloviti od Bele hiše, od koder je celih 8 let vodil politiko prve svetovne velesile. Za pakt se je moral nedvoumno zavzeti tudi novoizvoljeni prezident Herbert Hoover in znani nasprotnik Francije, senator Borah. Z združenimi močmi se jim je posrečilo zlomiti odpor najprej proti načelnemu sprejemu pakta in končno tudi proti pridržkom, ki jih je hotela formulirati opozicija in ki bi že itak bolj teoretično in zgolj moralno vrednost protivojnega pakta še izdatno oslabile.
Keiloggov pakt je torej pod streho. Zdaj ko so ga sprejele Zedinjene države. bo procedura za njegovo uveljavljeni? kai nagla. Ratifikacije posameznih vlad bodo dotekale brez zadržkov in tako moremo računati s tem. da stopi protivojna pogodba že bližnje mesece, morda celo že b'ižnje tedne v veljavo. Svet bo bogatejši za eno pacifistično izjavo, za svečano deklaracijo velike večine držav, da «se odpovedujejo vojni kot sredstvu državne politike v medsebojnih odnošajih».
Kelloggovega pakta ne gre precenjevati, ne sme pa se tudi podcenjevati njegov pomen. Vojne niso z njim končno odpravljene, ni z njim zajamčen večni mir. Saj pogodba ne vsebuje nikake sankcije proti državam, ki bi jo prekršile. S te strani se je kršilcem miru celo manj bati Kelloggovega pakta nego Društva narodov, ki predpisuje vsaj nekaj obveznosti svojim članom. Vse mednarodne pogodbe in zveze ostanejo tudi po sprejetju Kelloggovega pakta v veljavi, obrambne vojne so izrecno do-vo'jene. glavne sile so si pridržale območja, kjer se ne sme nihče vtikati v njihovo delo, pa tudi na temelju Kelloggovega pakta ne. Anglija si je zagotovila. da sme tudi z orožjem brar.i-morske ceste na Daljni vzhod, Amerika si je zasigura'a veljavnost Mon-roeve doktrine, izključne kontrole nad celim ameriškim kontinentom. Oboroževanje se s Kellogovim paktom ni ustavilo. Najpridneje se oborožuje Amerika, da hoče prekositi Veliko Britanijo, s katero že sedaj deli gospodstvo nad oceani. Keiloggov pakt je svečana obljuba mrzlično se oborožujočih držav, da si ne nabavljajo orožja za to. da bi se ga kdai posluži e...
Vendar pa ni protivojna pogodba popolnoma brez pomena. Ce ne bo v stanu ustaviti orjaške borbe za svetovno hegemonijo, bo morda vendarle dosegla, da ta tekma ne bo krvava, vsaj v bližnji prihodnosti ne.
Bolj zanesljiv učinek pa bo imel Keiloggov pakt na manjše države in tudi na one večje sile. ki bi si želele vojne z manjšimi sosedi, a je ne morejo voditi, če jim ne dovljujejo prvi tri svetovne velesile. Take imperijalistične sile bodo imele vendarle nekai respekta pred verjetnimi posledicami, ki bi jih zadele, če bi kršile pakt in neizzvane začele vojno, četudi pakt izrecno ne določa kazni. S tega vidika bo Keiloggov pakt vsaj nekaj časa blagodejno vplival na nekatere države, ki kujejo načrte za na?ilno izpremembo evropskega stanja, kakršno je ustvarila svetovna vojna Pomirljivo bo deloval zlasti na bližnjo soseščino Jugoslavije. Zatorej lahko Keiloggov pakt navzlic vsem njegovim pomanjkljivostim prav iz srca pozdravimo.
Velik požar v Newyorkn
— Nework, 17. januarja. Velik požar }e upepHil dve petnadstropni hiii. V plamenih je našlo smrt 5 oseb. Sto ljudi je ostalo brez strehe.
Kralj Aleksander o vzrokih in ciljih svojih ukrepov
Važne vladarjeve izjave Julesu Sauerweinu
Nevarnosti diktature strankarskih šefov. - Zakaj je bila parlamentarna rešitev krize nemogoča. - Naloge prehodnega režima
Zagreb, 17. januarja n. Kralj Je v torek sprejel v avdijenci znanega francoskega novinarja g. Jules Sauerweina. kateremu je dal važne izjave o izpremembi režima ter o ciljih svojih ukrepov. Jules Sauerwein je poslal o poteku svoje avdijence pariškemu »Matinu« daljše poročilo, ki ga je dal na razpolago tudi zagrebškim »Novostim«. Te so ga prinesle v svoji današnji drugi jutranji izdaji. O. Sauerwein opisuje svojo avdijenco tako-le:
»Ko so se pred menoj odprla težka hrastova vrata, je sedel kralj v ozadju svoje velike delovne sobane za svojo pisalno mizo. Nikoli ne bom pozabil enournega razgovora, v katerem mi Je kralj obrazložil ogromno nalogo, ki si jo je zastavil. Niti za trenutek ni poskušal, da olepša ali da prikrije dogodke v teh velikih časih, v katerih je moral prevzeti glavno vlogo. Z globoko resnostjo me je opozoril s kratkimi potezami- na vse orno, kar se je pripetilo; govori! je z glasom voditelja, ki je trdno sklenil, da krene po določeni poti in ki dobro ve, da sedaj ne more več odstopiti od svojih načrtov, predno ne bo dosežen cilj.
Kakšni so vzroki, kakšen je značaj, kakšna je končna s vrh a onega, kar se imenuje diktatura, ki je bila uvedena v noči od 5. do 6. januarja? O teh dogodkih nisem nameraval vzeti intervjuva od kralja. Toda nekatere njegove izjave so tako pomembne, da ne morem premagati želje, da jih repro-duciram.
»To kar se v resnici lahko imenuje diktatura oziroma še prej tiranija, se le pripetilo pred meseci. Ali ni neustavno v pravem ротеш, če se 85 poslancev brani prihajati v Narodno skupščino? Res je, da je treba upoštevati upravičeno razburjenje, ki ga 1« povzročil strašni atentat. Ako ima poglavar dTžave in vlade dolžnosti, aH iih nima tudi zakonodavec? Iz motivov, ki niso v nobeni zvezi z dobrobitjo države, je neka stranka izstopila iz vlade. Poskušal sem z vsemi sredstvi, da rešim krizo. Hrvati so prišli k» me obiskali. Njihove zahteve sem vzel na znanje, tako, kakor so mi fih prediložili. Nato sem pozval tudi ostale stranke. Vprašal sem jih, ali pristajajo na pogajanja na podlagi hrvatskih predlogov, z drugimi besedami ali razmišljajo o reviziji ustave, za katere so potrebne tri petine glasov v parlamentu Odgovorili so ml: Nikoli! Po parlamentarnih pravilih ni več obstojala možnost sestave vlade. Ker stroj ni več deloval, sem se moral sam odločiti in prevzeti nase odgovornost, da rešim svojo dTžavo iz nemogočega položaja, ki je meiil že na anarhijo. Nisem dolgo okleval.. .<
Pri teh besedah se Je kralj za hip ustavil, kakor da bi pred njegovimi očmi prošle druga za drugo skrbi prejšnjih let in velike nade v prihodnjost.
»Diktatura«, je ponavljal opetovano. »je beseda, ki jo je lahko izgovoriti, toda potrebno je. da se pravično razume. Sodim, da ni diktature, ki Ы bila mani opravičena kakor je bila diktatura nekih strankarskih šefov, ki so ne da bi se držali določenih
strankarskih programov, suvereno odločali o tem, kdo od njihovih prijateljev bo izvoljen v posameznih okrožjih. In ako taisti strankarski šef imenuje na tucate svojih partizanov za uradnike, ki se ne morejo izkazati z nobeno drugo sposobnostjo, какот z ono, da delujejo za politika, ki jim od svoje strani omogoča življenje na račun države, kaj to ni diktatura?
Kar hočemo izvesti, je docela enostavno. Daleč je od mene misel, da vodim državo z avtoritativnim režimom brez kontrole. Moji načrti gredo za tem, da dann državi kasneje pravi parlamentarizem in resnično demokracijo na podlagi pravičnega volilnega reda. Moja želja je, da postane država svobodnejša nego je bila in da naš naTod izraža svojo voljo z mnogo večio neodvisnostjo kakor v preteklosti. V to svrho je >tre*bno. da preživimo dobo težkega dela. Pripraviti moramo liberalni in decentrall-stični sistem, ki pa naj obenem predstavlja duhovno in teritorijalno edinstvo Jugoslavije. Naša naloga je, da očistimo in reorganiziramo administracijo, ki razpolaga z ve. likim številom odličnih uradnikov, ki pa so se izbirali, plačevali in postavljali na osnovah. ki zahtevajo nujne reforme.
Ne morem vam odgovoriti koliko časa bom potreboval, vendar sodim, da to ne bo dolgo. Brezštevilni izrazi lojalnosti, ki jih prejemam od vseh strani, so mi dokaz, da lahko računam na podporo vseh pravih produktivnih sil v naši državi. Ministrstvo, ki sem ga sestavil, obstoja iz uglednih in poštenih oseb. Na čelu nni stoji general, ker sem moral svojo avtoriteto prenesti na osebo, ki se nahaja strogo nad političnimi strankami. V naši državi pa se vojska, hvala bogu, niti najmanj ne bavi s politiko. Tega ji nisem dovolil, kakor sem tudi preprečil politikom, da se mešaio v vojaške zadeve. Naša vojska je docela zdrava, lojalna ki zvesta svojemu vladarju. Raz&n tega tudi vidite v tem kabinetu odlične predstavnike visoke administracije, bank. vseučilišč, kakor tudi odlične in po-štene politike. Hrvati imajo pet ministrov. To vam dokazuje, da ta del naroda nikakor ni zapostavljen.
Na ta način nameravam s pomočjo vseh onih, ki hočejo v naši državi delati, pripraviti povratek k zdravi politiki in k polnemu napredku. Da lahko izvršim to delo nujnega spasa, sem moral izpostaviti svojo osebo. ne iščoč nikogar, ki bi me kril, niti izhoda. ki bi zmanjševal mojo odgovornost. Osebno nosim odgovornost tako za pri-пет uspeha, kakor za primer neuspeha. Toda o neuspehu ne more biti govora, kadar je za menoj ves narod. *
S temi besedami je kralj smehljaje zavre šil to svoje izjavo. V ostalem me je kralj z njemu lastno liberalnostjo pozval, naj iz» vedem anketo po državi, pri čemer me je zlasti napotil tudi na politike, o katerih se sodi da imajo svoje posebno stališče *
<.;. Sauerwein je včeraj prispel v Zagreb, kjer se je sestal s Svetozarjem Pribičevb čem in danes tudi z dr. Mačkom.
s®*»
Na nakaziSo pokojnine ne bo treba več tako
dolgo čakati
Umestna odredba finančnega ministrstva — Istočasno z odlokom o upokojitvi mora biti izgotovljen tudi odlok o ureditvi
pokojnine
Beograd, 17. januarja r. Ministrstvo financ je razposlalo vsem ministrstvom okrož nico. v kateri ugotavlja, da dosedanji način urejevanja pokojnin državnim uslužbencem
Nemška stranka službeno razpuščena
Včeraj je notranje ministrstvo izdalo odlok o razpustu nemške stranke in vseh nemških kulturnih organizacij
Beograd, 17. januarja č. Notranje ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se razpušča nemška stranka. Istotako so razpuščene tudi vse nemške prosvetne organizacije, kakor so »Kulturbund« in druge. Dosedanjim organizacijam je poslovanje prepovedano, ni pa prepovedano prijavljenje novih organizacij. Glede na trditev Nemcev, da njihova stranka ni plemenska in verska in da ne pride v poštev pri razpuščanju političnih strank po zakonu o zaščiti države, kakor tudi z ozirom na
njihovo trditev, da so posebno zaščiteni po mirovnih pogodbah, izjavljajo na pristojnem mestu, da Nemci ne morejo računati na kak drugačen in boljši položaj, kakor ga imajo naši državljani drugih narodnosti. V mirovnih pogodbah niso privilegirani in ako je vsem ostalim našim državljanom politično opredeljevanje omejeno, potem velja ravno to tudi za Nemce. Zato se bo napram nemški stranki postopalo prav tako. kakor napram ostalim političnim strankam.
železniške potrebe in želje Slovenije
Konferenca o poletnem voznem redu — Potreba izgraditve trikota na Zidanem mostu — Avtobusi že občutno konkurirajo železnicam
Beograd 17. januarja n. Danes se ie vr- I šila v ministrstvu saobračaia konferenca, ki je razpravljala o novem železniškem voznem redu Po tem voznem redu. ki bo
stopil v veljavo 15. maia, se bodo reducirali mnogi potniški vlaki, zato pa povečalo število tovornih vlakov. Današnii konferenci so prisostvovali zastopniki iz vseh krajev države Ljubljansko Zbornico za TOI je zastopal njen tajnik Ivan Mohorič. Načelnik prometnega ministrstva Filipovič je naiprei podal ekspoze o stanja našega prometa. Izjavil je. da je železniška uprava pripravljena ustreči željam zastopnikov posameznih pokrajin, v kolikor ie to mogoče. Ker pa so železnice pasivne, se ;e pokazala nujna potreba reducirati one potniške vlake, k; nimajo zadostne frekvence. Tajnik g. Ivan Mohorič je v svoie.n govoru zahteval, nai se ohrani v veljavi sporazum, dosežen na konferenci dne 6. decembra preteklega leta. Zahteval ie nadalje rekonstrukcijo postaie v Zidanem mostu uvedbo motornih vozov za delavce, uradnike n učence, ukinjenje madžarskega brzovlaka preko Pragerskega na Reko kot premalo frekventiranega ter zagotovitev neodnin zvez kurznih vlakov iz Liub'iane na vse strani. Končno ie tudi zahteval, nai si železniška uprava preskrbi premo* iz rudnikov v Trbovljah in drugod o pravem času poleti pred izvozno sezono.
Po govoru g. Mohoriča se ie razvlia daljša razprava, v kateri so га<л! govornik) predložili želje in potrebe sv.j:h Pokrajin, nakar je bila današnia razprava zaključena.
Beograd, 17. januarja, p V svojem govora na današnji konferenci za poletni vozni red na naših železnicah, je gosp. Mohorič .ialj/e ugotovil, da so sredstva, s katerimi razpolaga direkcija v Ljubljani, nezadostna. Železniški promet v Sloveniji trpi tudi zaradi neizgrajenega trikota v Zidanem mostu, ki ga je treba čim prej dovršiti. Upoštevati ie treba tudi potrebe delavstva in uradništva na področju Ijtubljanske železniške direkcije. Potrebne so nadalje tehnične reformen Predvsem je treba vpeljati reč lokalnih vo«. Državne železnice v Sloveniji že čutijo konkurenco avtomobilnega prometa, ki je ponekod odvzel železnici že skoro polovico pot* nikov. Avtomobilski promet je mnogo pri-pravnejši. dočim so železniške zveze n. pr. proti Ptuju pomanjkljive, ker je treba čakati v Pragerskem na zamudne zveze. V tovornem prometu se premalo upoštevajo potrebe slovenskega gospodarstva, zlasti trgovine z lesom v izvozni sezoni.
Konferenca je vzela vse predloge delega« tov na znanje. O predlogih bo sklepala konferenca direktorjev vseh železniških direkcij, ki se bovršila 23. t m.
Novi albanski zunanji minister o „. med Albanijo in Jugoslavijo
Dosedanji albanski poslanik v Beogradu Fiči zatrjuje, da bo kot zunanji minister nadaljeval politiko zbližanja z Jugoslavijo
Zagreb, 17. januarja n. Kakor znano, ie bil albanski poslanik na našem dvoru Rauf Fiči imenovan za ministra zunanjih zadev v novi albanski vladi. Povodom svojega imenovanja za zunanjega ministra je izjavil Fiči o odno-šajih med Jugoslavijo in Albanijo sledeče:
Nam Albancem je treba samo miru in tudi moja politika bo stremela za mirom. Očuvanje miru bo glavna ideja moje zunanje politike. Storiti hočem vse, kar je v moji moči, da utr-
dim najboljše in najpresrčnejše odno-Šaje z našimi sosedi, zlasti z Jugoslavijo in z Grško. Naravno je, da bomo ostali v najpresrčnejših in najboljših odnošajih z našo zaveznico Italijo, ki ji bomo vedno ostali zvesti.
Dalje je izjavil, da dobro pojmuje jugoslovensko-albanske sJcupne interese in da jih hoče realizirati, zlasti v pogledu sprejetja konvencij, potrebnih za normalno in prijateljsko sosedno življenje obeh naših držav.
Amanulah in kraljica Suraja - umorjena?
Boji okoli Kabula trajajo dalje. — Mulahi ne obvladujejo položaja
ni bil primeren, zaradi česar so bili oškodovani mnogi upokojenci in njihove rodbine in je trpel tudi ugled državne oblasti, ker se pokojnina v mnogih primerih ni izplačevala v določenih rokih. Na ta način se je pripetilo, da so bili krediti izčrpani in da so pokojnine padale na partijo 55, tako da so mnogi upokojenci in njihove rodbine morali čakati na svoje pokojninske prejemke testo nad leto dni. Zato naj se v bodoče postopa pri upokojitvah na sledeči način:
1.	Istočasno s sestavljanjem ukaza o upokojitvi uradnikov glavnih skupin in odloka ministra za ostale uradnike in uslužbence naj se pripravi tudi odlok glede ureditve pokojninskih prejemkov.
2.	V primeru upokojitve z ukazom naj s» pred predložitvijo ukaza ugotovi vračunlji-va službena doba, po prejemu podpisanega ukaza pa naj se še istega dne ugotovi vsota pripadajočih prejemkov.
3.	»V primem .upokojitve z rešitvijo re-sornega ministra naj se istočasno s tem odlokom predloži tudi odlok o ureditvi .pokojnine.
4.	V obeh primerih naj se istočasno do-stavljajo odloki o upokojitvi in odloki o ureditvi pokojninskih prejemkov tako glavni kontroli, kakor upokojenemu uslužbencu.
5.	Ker je treba v smislu čl. 115. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih voditi o vsakem uradniku službeni list in ž njim hraniti dokaze o gibanju v službi in o vseh ostalih podatkih, ki so potTebni za določitev pokojnine, bo na podlagi teh podatkov mogoče brez odlašanja pripraviti "odlok o pokojnini.
6 V primeru, da uradnik, ki ie bil po zakonu dolžan predložiti vse te podatke tega t»i storil, je treba sestaviti rešitev o pokojnini za ono dobo, glede katere obstojajo pedatki Ko pa se naknadno predlože ostaii podatki, naj se sestavi rešitev o naknadnem prejemu nepriznane pokojnine in naj se izvrši popravek prejšnje rešitve.
7. Vsi uradniki, ki vodijo personalne agende, so dolžni takoj ugotoviti, ali je vsak uradnik predložil potrebne dokaze Vsak nedostatek v tem pogledu je tr&ba takoj odstraniti. Uradnik, ki bi tega ne slrri' v določenem roku, naj se disciplinarno kaznu-je.
London, 17. januarja, g. potniki iz Afganistana poročajo, da je Amanulah v torek prispel v Kaudahar ter razobesil na svoji palači kraljevsko standarto. Temu nasproti se javlja iz Delhija. da sta bila Amanulah in njegova soproga umorjena. Zaradi popolne prekinitve brezžične zveze s Kabulom vlada o tamošnjih razmerah popolna nejasnost. Zdi se. da so uporniki tudi proti novemu kralju in da bo njegova vladavina trajala zelo kratek čas.
London, 17. januarja, s. V angleških krogih Indije gledajo z veliko skrbjo na razvoj položaja v Afganistanu. Vse kaže, da se duhovnikom, ki stoje za celim gibanjem,
Francija ne prirte iz finančnih škandalov
Baron Paguement poneveril 30 milijonov frankov — Žrtev Hanauove in nesrečnih špekulacij na borzi — Njegova banka je zapečatena, on pa je izginil neznano kam
burjo nejevolje meri sf-vi'mmi vložniki, ki so se bili zbrali, da dvignejo svoje vloge pri Pacqnementovi banki. Klijenti
ne bo posrečilo trajno ohraniti svoj vpliv na uporniška plemena. Voditelji plemen Ghil sai, ki so prispeli v Pešavar poročajo, da je Bača-Sakao pridobil čete Amanulaha za sebe na ta način, da je obljubil plenjenje v mestu Kabulu. Obstoji bojazen, da bodo voditelji izgubili oblast nad četami in da bo v Afganistanu prišlo do težkih nemirov.
Allahabad, 17. januarja, (lo.) Indijska vlada je deportirala v Birmo pet afganskih princev. Kakor se poroča, se je to zgodilo zaradi negotovega političnega položaja v Afganistanu.
Pariz, 17. januarja, d. V zvezi z znano škandalno afero «Gazette du Franc» 'se .ie doznalo za nov finančni škanda' Iz Pariza je namreč pobegnil znani bor zijanec in bankar baron Pacauemeni •ter zapustil v tvrdki. ki jo je vodil, oko li 30 milijonov oasiv. Baron Pacque ment je deloma žrtev izsiljeva'ne družbe. ki ii ie načelovala Hanauova. deloma pa ie tudi sam zakrivil ogromna pasiva svoje tvrdke. «Gazetti du Franc» je moral opetovano izplačati znatne zneske, da ni nada'jevala kimnanje zoper njegovo tvrdko. Baron je bil zaradi tega že zaslišan kot priča zoper Hanauovo in Anquetila in je bil včeraj zopet pozvan pred preiskovalnega sodnika zaradi zaslišanja. Moža pa je vzela noč in se ni javil sodišču. Ob'ast je posta1* nozorna ter je na stanovanju in v banki napravila preiskavo. Banko je policija zapečatila, kar je izzvalo
so vsak dan oblegali banko, odkar so izvedeli, da ie tudi Pacouen-ent zao'e» ten v afero Hanauove. Do včeraj so se izplačila vršila v redu. Pacquement pa je dospel do konca nlačilne možnosti in izginil iz Pariza. Preiskava. ki so io takoj uvedli, je dogna'a. da je Pacque-ment živel zelo potratno, predvsem oa so ga pokopale velikanske izgube na borzi in «Gazette d:i Franc», ki ji ie moral molk p'ačevati s stotisočaki. Barona doslej še niso a^tirali.
Vihar na Črnem morju
_ Constanza, 17. jan V veliki burfi. ki 5e vedno razsaja nad Črnim moriem. se j« potopila ladja »Galetta«. Posadko bolgarske ladje je rešil neki rumunski parnik in ie prepeljal r Constanao.
Ostra zima v jumovzhodnem delu države
Zadnja dva dni je nastopil had mraz - Snežni zameti ovirajo železniški promet
Beograd, 17. januarja. Mrzli val. ki je minuli teden zaiel vso zapndno in severno Evropo, se je zadnje dva dni po-javii tudi na jugovzhodu. V Beogradu in južno-vzhodnih delih države vlada že dva dni oster mraz. Od včeraj dalje tieprestano sneži, tako da je po dolinah zapadlo nad 1 m snega, dočim pokriva vrhove gora več metrov debela snežna plast. Ponoči fn tekom današnjega dne so nastali snežni zameti, ki zelo ovirajo železniški promet, dočim je promet z vozovi in avtomobili ponekod sploh nemogoč. Posamezne pokrajine so zaradi pretrganih telefonskih in brzojavnih zvez popolnoma odrezane od ostalega «veta.
O posebno hudih snežnih metežih tn zametih poročajo iz Like, Južne Srbije, črne gore ter Bosne in Hercegovine. V črni gori je zapadel tako.-debel sneg, da štrle ponekod samo Še strehe hiš iznad bele odeje. Promet po cestah je popolnoma nemogoč. Vrhu tega je pritisnil hud mraz. V siromašnejših pokrajinah se je zaradi tega pojavila velika beda. Prebivalstvo ie večinoma brez živil, ker je vsak dovoz odrezan.
Nič boljši ni položaj v goratih predelih Bosne in Hercegovine. Tudi tam vlada velika lakota. Oblasti si sicer prizadevajo, da bi priskočile prizadetemu prebivalstvu na pomoč, vendar T>a je akcija zelo otežkočena zaradi nepremagljivih prometnih ovi<r. Železniški promet je na manjših bosanskih progah ustavljen, ker so proge tako zatrpane s snegom, da jih ne morejo dovolj hitro očistiti.
Najhujši snežni zameti vladajo po dosedanjih poročilih v Liki. Liška proga je ponekod do 6 m debelo pokrita s sne-.
gom. Posebni vlaki so bffi postani na progo, da jo vsaj za silo očistijo. V posameznih odsekih so morali skopati v sneg pravcate predore. Kljub napornemu delu pa so morali danes ustaviti na tej progi promet, ker je burja očiščeno progo zopet sproti zamedla.
V Beogradu prihajajo vlaki z vseh strani z velikimi zamudami. Tudi iz Bolgarije in Rumunije poročajo o izredno ostri zimi. kakršne že več let ni bilo. V Rumuniji in Bolgariji je železniški promet večinoma ustavljen. Le na glavnih progah z mednarodnim prometom z največjim naporom vzdržujejo zasilni promet, toda vlaki vozijo z velikimi zamudami.
Split, 17- januarja, n. Dan-* je »padel gost »neg ln je brila ostra burja. Burja je ^dosegla hitrost HO m na uro. Vsa Dalmacija 'je pokrita a 8negöffl:"*V (Jalmatinekih Zago-rah beleži termometer 15 stopinj pod ničlo. Prometne težkoče vlada jo na vseh progah v Dalmaciji. Burja je napravila mnogo Škode, telefonske proge so uničene. O nesrečah na morju dosedaj бе ni bilo ničesar javljenega.
Zagreb, 17. januarja, n. Iz vse Dalmacije javljajo o silnem mrazu in velikih snežnih metežih. V Splitu je bila dane« temperatura 3 stopinje pod ničlo, v Sibeniku minus 4. oa Sušaku minus 2.
Subetica, 17. januarja, п. V v§ej Back! je snoči divjala huda nevihta § »nežnimi me-teü. Železniški promet v Vojvodini je bil vso preteklo no? in v ее današnji dan prekinjen. Ponekod je naneslo snega do 8 me-»re visoko. Iz Subotice eo bili poslani snežni pljugi in pomožni vlaki, da očistijo progo. Vsi vlaki so imeli velike zamude od SO do 830 minut Vlak ic Beograda v Subotico se je moral ustaviti v bližini čortanovca is nI mogel preje dalje, dokler ni bila poslana pomoč. Manjše hiše na periferiji Subotice so bile davi do polovice svoie višine pod snegom. Ves promet v mestu je bil do 10. dopoldne nemogoč.
S severa prihaja nov še hujši val mraza
Katastrofalni snežni viharji na Danskem — Zameti dosegajo višino štirih metrov — Nevihte v Baltskem morju in Rokav-
skem prelivu
Basel, 17. januarja, d. Švicarske meteorološke postaje zaključujejo na temelju opozovamja, da se bliža nov val mraza iz severnih dežel, ki bo znatno hujši od prvega. To domnevo že potrjujejo vesti iz Danske, ki javljajo, da se je včeraj razdivjal rad vsem jutlandskim polotokom katastrofalen snežni vihar, kakršnega ni bilo že Šestnajst let, Skoro ves promet v državi je onemogočen in ustavljen. NeSteytlno vlakov Je obtičalo v snegu sred: proge, Ista usoda je zadela tudi lokomotive, ki so imele nalogo, da s snežnimi plugi očistijo proge. Snežni zameti so ponekod visoki preko štiri metre. Glavno mesto Kopenhagen je odrezano od dežele rudi zaradi viharjev na morju, ki onemogočajo obrežni promet Preskrba mesta z mlekom je preprečena, pa tudi zaloge ■ostalih živil se ne morejo z dobavami po-polniti. V obmorskih mestih !e vihar porušil mnogo pristaniških naprav la valolomov, tako da je morska voda vdrla v nižje ležeča stanovanja. Na bregu otoka Bornholm se Je v viharju razklal na dvoje neki norveški pamik. Doslej so rešili le dva moža posadke, ostalih 23 se v stalni nevarnosti dr-fi razbite ladje, ker vihar onemogoča reše. val na dela.
Ostende. 17. Januarja. Silne nevihte so popolnoma ustavile promet med Doverom in Calaisetn. Sila elementa je zlasti občutna
na angleškem bregu, täko da рагпШ, kl oskrbujejo stalni prevoz, ne morejo zapustiti svojih luk.
Berlin, 17. januarja, (be) Po vsej severni Nemčiji divjajo slini snežni viharji, ki so napravili povsod veliko škode. Na več krajih so prometne zveze popolnoma prekinjene. Ves poslovni promet Je ustavljen.
Tragična smrt ravnatelja
ČTK
Praga, 17. Januarja h. Češkoslovaški tiskovni urad Javlja, da Je njegov administra. tivni ravnatelj Rihard Kaiman 15. t. «t. v
Krkonoših zmrznil. V ponedeljek ie nastopil 4 tedenski dopust. Id ga Je hotel preživeti v Krkonoših. Takoj prvi dan »e napravil smučarski izlet in pri tem zašel v snežne meteže. Ker se z izleta ni vrnil, ga ie šlo iskat orožništvo in ga je našlo šele danes. Kaiman Je služil preje v upravi dunajskega lista »Delnickö Llsty« kjer si je za časa vojne pridobil velike zasluge za češko manjšino na Dunaju. Po vojni ga je spravil urednik Hafšman za ravnatelja CTK v Brno odkoder Je M' prestavlien kot administrativni ravnatelj k centralni upravi. Sedanja organizacija CTK je v veliki meri: njegova zasluga.
Infhienca v Ljubljani in na
deželi
Ljubljana. 17. Januarja
To letošnje muhasto vreme! Za toplimi ln solnčnimi dnevi se vrste mrzli in megleni. V sredo zvečer so se mahoma raz» podile nad mestom ln okolico tavajoče го-ste megle in nastopila le ostra, mrzla noč. Davi je zavladal suh mraz, ki Je kmalu od-jenjal, nakar je bilo dopoldne in popoldne izredno lepo in iasno Nebo ažurno čisto. Planine so popoldne blestele v divni zimski krasoti. Dan se je že .znatno podaljšal. Proti večeru pa Je mraz zopet močno pri-itsnil, da je začelo kar škripati pod nogami. Barometer se naglo dviga, termometer pa seveda pada. Znamenje, da bo mraz trajal še nekai dni.
Z naraščajočim mrazom, odnosno s stalnimi izpremembamj se druži nadloga in-fluence, ki neizprosno polaga v posteljo Ljubljančane in okoličane. Zdravniški krogi računajo da je sedaj najmanj 1.5 % prebivalstva obolelega na influenci. Pri stanju 60.000 prebivalstva Ljubljane z okolico vred se tedai lahko smatra, da približno 9 000 ljudi boleha na influenci.
Influenca zelo ovira normalno delo po Uradni in obratih. Nekateri uradi komaj zmaeujejo tekoče delo. ker le influenca priklenila za več dni na posteljo večje število uradnikov. Na policiji ie obolelo več stražnikov in uradnikov Pri OUZD na Mi-košičevi cesti narašča naval bolnikov. Zanimivo je. da ie v uradu samem obolelo 40 uradnikov In uradnic, od katerih pa Je večina bolezen že prestala. Influenca izbira žrtve zlasti med mladim ženskim svetom. dočim so moški napram ndel zaenkrat odpornejši. So pa tnd; primeri, osobito na periferij' mesta, da bolehalo cele družine in iim morajo streči usmiljeni sosedje. Bolezen in revščina — žalostne so ponekod slike sociialne mlzerlle.
Po šolah influenca še nI nastopila epi-demično v večjem razmahu. Dečki se Ц vztrajno upirajo, zato pa deklice hudo trpijo na tej zavratni bolezni. Na deških бек lah so primer1 influence razmer,m zelo redki, v nobenem razredu ni ponk otežko-Sen. Drugače ie na dekliških šolah, kier »e je influenca začela naglo širiti. Obolelo le tudi več učiteljic
Ljudje so sicer vznemirjeni zaradi influ-»nce. toda mnogi se je skrbno Čuvajo in
upoštevajo vsa navodila zdravnikov, drugi ji tako rekoč zro neustrašeno v oči ter se čvrsto trenirajo po najrazličnejših metodah.
Z dežele nam prihajajo poročila o mnogih obolenjih na influenci ki jo seveda vsi smatrajo za bripo. Tako nam poročajo iz Moravč: Zadnje čase ее je začela bripa močno širiti po naši dolini бе pred novim letom je precej napadala otroke v Rih-5ah ob Savi, kjer so morali zapreti šolo. Ko je tam pojenjala, je prišla na vrsto mo-ravška mtidež. Obisk šole zaradi hripe zelo trpi. Ljudje ne pomnijo, da bi se obolenja tako množila kakor letos V nekaterih hišah so zboleli skoro vai družinski člani. Razredi imajo po 50 % zamud. Nekaj dni je imel prvi razred le po 10 učencev, še huje pa je bila prizadeta mladež 3. razreda. Od 38 vpisanih ie prihajalo nekaj časa v šolo le 6 otrok. Večina je bolnih, nekateri pa strežejo ostalim družinskim članom ki iih. je hripa vrgla v postelio. Pred kratkim je vladala v vsem okolišu škrlatinlca, kemaj pa je ponehala ta. je prišla nova nadloga, ki ji prayijo pri nas tšpanska». S posebnim zanimanjem smo eitali članek v torkovem cJutru», ki piše, kako se je varovati te nadbge. Ljudstvo je prav hvaležno za take nasvete.
Nadalje smo iz Tržiča prejeli poročilo, ki navaja: Med tržiškim prebivalstvom razsaja orehlaienje in neke vrste gripa kar epfdemiftho. Oba zdravnika imata dela če*, glavo. Obolelost traiia navadno teden dni. V nekaterih oddelkih v tovarnah manjka prav veliko delavcev in strogi stoje.
Priprave га veliko gospodarsko konferenco
Beograd, 7. jah. č. Za jutri le sklicana seja vseh tajnikov gospodarskih zbornic v državi. Na seil se bo razpravljalo o dnevnem redu velike konference ki se bo vršila maja meseca v Novem Sadu Konferenca bo posvečena vprašanju naše zunanje trgovinske politike. Danes popoldne se Je vršil sestanek predstavnikov gospodarskih zbornic v ministrstvu trgovine In industrije. Sestanku je predsedoval načelnik tega ministrstva Steinmetz. Rarpravlialo se o ustanovitvi zavoda га pospeševanje --"">e zunanje trgovine. Ta zavod nai bi bil a-novljen z zakonom.
Avdijence in konference
Beograd, 17 januarja P- Predsednik vlade Peter Živkovič J« unei danes konferenco с ministroma dr. Srskičem In dr. Drinkovfčem. Minister za socijalno politiko dr. Mate Drinkovlč ima 2e izdelan zakon o Javnih delih, ki bo v najkrajšem času dobil kraljevo sankcijo.
Beograd, 17. januarja p. Danes Je bfi v daljši avdijenci sprejet od kralja bivši samostojni demokratski poslanec dr. Ojorgje Brankovič, ki Je kralju poročal o razmerah v-Liki.
Podaljšanje prijateljskega pakta i Italijo
Beograd, 17. januarja t. Danes le posetil namestnika zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudlja zopet Italijanski poslanik Qal!i Smatra se, da Je ta poset v zvezi г vpra-šanjem obnove prijateljskega pakta. Po Informacijah Iz tujih diplomatskih kroirov se med interesfrranltnl vladami dela za dosego sporazuma, po katerem bi se prijateljski pakt podaljšal. Sedaj se proučujelo modaH-tete novega sporazuma in računa se, da bo v nekaj dneh sklenjen v Rimu med našim poslanikom Pak-čem In zastopnik! Italüan-ske "vlade. Nasprotno Pa le pomočnik zunanjega ministra dr." Lujo Bakotič f zla vil. da še dosle* ni bilo роктепЈепо vprašanje obnove priMeljskega pakta z Italijo.
Mistifikacna z intervjuvom dr. Mačka
BudlmoeSta, 17. lanuaria L Današnji »Pesti Hirlap« prlobčuje hrtervjuv г dr. Mačkom. Uvodoma ugotavlja uredništvo «Pesti Hlriapa«, da Je bilo s prejšnjo Izjavo dr Mačka, objavljeno v številki dne 10. januarja. misfificirano. Dotični neresnični in-tervjvuv. ki ie vseboval tyliko hrupa, le »Pesti Hirlap«. kakor zatrjuje, prejel od nekega beograjskega novinarja. Intervjuv le docela tzkrivllen. »Pesti Hirlap« žigosa tako postopanje kot brezvestno mistifika-cijo. čile namen le bil naibrž. povzročiti dr. Mačku neprijetnosti. Da onemogoči nadaljnje mistifikaclje. le uredništvo poslalo v Zagreb svolega urednika, da Je Itrtervju-val dr Mačka.
Občinski komisarji
Beograd. 17. Januarje p. Za komisarja mo-
starske občine Je Imenovan bivši poslanec HSS Nikola Preka. Za komisarja občinske uprave v Vel. Bečkereku je imenovan novinar MihaJlo Iranfevič: za komisarja občinske uprave v Vukovaru pa pravni referent Pavle Todorovid iz Beograda.
Nepričakovan dohodek beograjske občine
Beograd. 17. .januarja, r. Pri včerajšnjem žrebanju obveznic Vojne škode je bila amortizirana serija št. 4605 ki je last beograjske občine. Občina je prejela pred kratkim 100 obveznic te serije ▼ nominalni vrednosti 1 milijona Din Na ta. način je blagajna beograjske občine prejela izreden dohodek 1 milijona Din.
Dr. Angjelinovič noče v Varšavo
Beograd. 17. januarja, č. Ko ie danes bivši minister javnih del dr. Grga Angjelino-vič zapuščal ministrstvo zunanjih del. kjer je posetil namestnika ministra zunanjih del dr. Kumanudija, so ga vprašali novinarji, ali je bil v ministrstvu zunanjih del zaradi svojega imenovanja za poslanika v Varšavi, o katerem se je včeraj govorilo. Dr. Angje-linovič je odvrnil:
«Ne, gospodje. Jaz hodim za drugimi posli. Lahko vam rečem, da ne pojdem nikamor iz Beograda in da bom tu otvoril svojo odvetniško pisarno. Res je. že preje, kakor tudi sedaj sem bil v kombinaciji za poslanika, v Varšavi, toda raje sem se odločil, da ostanem v državi, kakor da grem v Varšavo.»
Sprejemi pri ministrskem predsedniku
Beograd, 17. jan p. K;binet "jdsednika mini 'ga sveta objavlja, da bo spreje» mal r jdsednik vlade in notranji m Iti ! ter general Živkovič občinstvo vsak dan od 10. do po! 1. - ir'e; nedelj in praznike Osebe, ki žel* bit' 4prejete, se morajo
očasno javiti, kar bodo bv^ščer . da ne bi po nepotrebnem čakale, kdaj bo« do sr. lete
Novinar predsednik Društva hrvatskih književnikov
Zagreb, 17. januarja. 6. Na snočnji glavni «kupičini Društva književnikov je bil za iredsednika mesto odstopivšega dosedanje-•a predsednika Ljube Babiča Gjalskega iz-oljen glavni urednik rObzora» in predsed-ik Novinarskega udruženja v Zagrebu dr. ilivoj Dežman.
Coolidge podpisal ratifikacijo nrotwoineffa nakta
Washington. 17. januarja (lo.) Davi ob 10.10 je ameriški predsednik Coolidge pod* pisal ratifikacijsko listino Kelloggovega protb'ojnega pakta. Ceremonija podpisa se je vršila v Beli Ый. Podpisu so prlsoetvo» vali vsi člani senata, podpredsednik gene* ral Dawes, Sani kabineta in več drugih po» vabljenih oseb. Po pod*>«v so inozemski diplomatje čestitale predsedniku k tako znamenitemu mirotvornemu delu.
Sovjeti o snrejemu protivej-nega nakta v Ameriki
Moskva. 17. Ianuarja (mo.) »Izveštja« pišejo, da pomenia ratifikacija Keüoseove-ga pakta v ameriškem senatu velik udarec ъ-л vse one. ki so računali z neuspehom protivolnega pakta. Gotovo le. da se po tet ratifikaciji protivjjnega pakta ne bodo upale druge drŽave odkloniti nakta. Ootovo pa bodo skušale zavleči ratifikacijo, kolikor se bo dalo. Ruska ponudba Poljski le tedaj še vedno aktualna.
Zopet prekinjen promet na liški železnici
Zagreb, 17 januarja. Vsled velikih snežnih žametov je ustavljen promet med Kni-nom in Gračacom.
češkoslovaško pismo
H.—Praga, 17. januarja-
«časopisje slika stvar daAeko huje, nego je v resnici. Kdor bi položai presojal po tem. kakor pišejo listi, bi se zelo motil.» Tako je prošlo nedeljo označil položaj senator Klofač o priliki svojega javnega predavanja. In res slikajo češkoslovaški listi od volitev v samoupravne zbore v zelo žalostnih barvah. Čitaeiju se zdi, da se je vse zamotalo v nekako klobko. kjer si ljudje skačejo v lase, se medsebojno obkladajo z najgršimi očitki in dolže drag drugega veleizdaje, zločinov in vsega mogočega. Iz tega blaznega vrveža se zadnje čase čuje o nasprotju med B±ne-šem in agrarci, čeprav je to stvar vzporedne važnosti in bo poravnana v notranjosti. Ves boi za Beneša in proti njemu izvira iz nedavne volilne kampanje in naši listi ne morejo pozabiti tega nasprotstva, ker jim manjka drugih senzacij.
Del češkega novinarstva ne pozna Izbranega sloga, ki diCt tuje novinarstvo, zato se poslužuje grobih invektiv, psu-je svoje politične nasprotnike na zelo nelep način in jih obmetava s klevetami in obrekovanji. Kdor je najbolj sposoben v tej čudni stilistiki, hodi ponosen po Pragi in se smatra za ženijalnega stilista. Drugod bi bil morda nemogoč celo v pornografični panogi, pri nas pa velja za izvrstnega novinarja. Na vseh straneh se opaža ta nečedna pisava. Vse eno je, kdo je prvi začel porabljati zmerjanje in natolcevanje kot politični argument, zaslugo bo ime! tisti, ki preneha s to ogabno gonjo.
Po volitvah napadi na agrarno stranko niso prenehali, zato je ta orogiasila. da ima kot narmočnejša stranka izvest-no pravico zahtevati od drugih strank, da prenehajo г nesmiselnimi napadi. Odgovornost za naoade levih strank je pripisala dr. Benešu in zahtevala odločno konec gonje. Ko pa to ni imelo uspeha, so agrarci Izjavili, da pretrgajo z Вепебет vsake stike, ker njegovi organi neprestano Ščuvajo ln intrigiraio proti agrarcem. Stvar se je poravnala za kulisami ob posredovanju bivšega ministra Stanika. sedanjega glavnega činitelia agrarne stranke.
Komaj pa se je ta stvar poravr.ala, se je otvorila nova kampanja proti članu agrarne stranke, ministru Hodži. Očitke proti njemu je začel iznašati njegov poslanski tovariš dr. Šrobar. Ta je nedavno izdal spomine o svojem delu za osvobojenje Slovakov in v njih očita Hodži. da ie med vojno imel v ognju vedno dve železi in da se je spuščal v pogajanja z Madžari, grobar opira svoje trditve na spomine nedavno umrlega madžarskega politika Kristoffyia. Zadevo so naenkrat prenesli v politiko in na shodih ter v listih se že obravnava po znanem, prei omenjenem «Stilističnem » načinu. Iz golih domnev se sklepa na veleizdajo in intrigam ni ne konca ne kraja. Stvari so se seveda lotili še k'erikalci. da bi odvrnili pozornost od Tukove velelzdajniške afere, ki jim je mno^o škodovala na ugledu. Pograbili so hlastno to priliko in pišejo proti Hodži nemogoče stvari.
Dne 17. t. m. se vrši pri predsedniku republike politična večerja in splošno pričakujejo, da poseže predsednik v to zmedo in napravi konec neleoemu početju strankarskih fanatikov. Zaradi take gonje pač ne kaže iti na parlamentarne volitve, ki se jih prav za prav boje vse stranke, čeprav druga drugo straši z njimi. Močno ie v ospredju tudi odstop mons. бгатка kot namestnika predsednika v'ade Švehle. Najprei so imenovali kot Šramkovega naslednika dr. Viškovskega, danes pa pravijo, da bo to mesto zavze! vojni minister Udr-žal. Gotovo pa je. da se predsedniku vlade zdravje boljša. Zlasti po nraz-nikih se mu le baje zbolišalo toliko, da že s'edi ooütiki. Ni verjetno, da bi mans. Sramek odstopil. Sicer je morda že zahteval kompenzacije za svoj odstop. Ko bi mu pa agract dovoli'i kompenzacije. bi gotovo po znani klerikalni taV+iki ostal na svojem sechnietrt mestu.
Čeprav se mnngo govori in niše o odstopu mons. бгатка. ni gofrwo. da bo prišlo do te izpremembe. Vest? o tej stvari so snma gola taktika, kakor ie taktika grozit' svojemu oolitrnemu nasprotniku z novimi volitvami.
Posvetovala češkoslovaških fecaüranib strank
P гага, 17 januarja h. Politični odbor koaliranih strank je danes nadaljeval svo-ia posvetovanja Pred prehodom na dnevni red ie zahteva! zastopn k slovaške ljudske strank«» dr. l abay. da se pospeši kazensko postopanje proti poslancu TukL Nato se ie razpravljale o dosedaniem in o nadalin'em programu koaliciie. Določil se je vrstni red bodočega parlamentarnega dela. Iz komunikeja, ki ie bil izdan o posvetovanjih, ie razvidno, da slovaška ljudska stranka svojega obstanka v vladi n' zverala s Tukovo afero O vprašanju Izpremembe v namestniš*vu m'nistrs^ega predsednika niso razoravliaM Nocoi se vrši pri predsedniku republike večerja. h kateri so povab'imi vodite'ii vseh političnih strank Sestanek ie do'ocen predvsem za to. da se odstranilo raznt težkoče k' so nastale v vladni koalicl'i
Odhod ameriškega konzula
Beograd, 17. januarja, r. Dosedanji konzul Zedin,jenih držav v Beogradu K. Paton 1ю zapustil koncem januarja našo državo in odpotuje na svoje novo mesto v Lipsko. Gosp. Pafon je deloval v Beogradu 10 let in si je med tem časom stekel velike znsluge za gospodarske stike med našo državo in Zedi-menimi državami.
Finančni minister znižal
oblastne davščine
Uradni list ljubljanske In mariborske oblasti »Samouprava« objiavlja odločbo finančnega ministrstva o oblastnem proračunu za mariborsko oblast za I 1929 Finančni minister sklenjenih davščin ni v celoti odobril.
Črtal je oblastno davščino na tapo>litcv inozemskih delavcev in takso na reklame. Takso na uporabo električne stroje je znižal na višino lanskih taks odrejenih с oblastno nredbo. Tej uredbi je dodal nov člen, po katerem se ta taksa za industrijska podjetja «niža sa 50 odstotkov.
Oblastno doklado k državni taksi na tekoče račune je xniial na 100 odstotkov državne takse (sklenjena je bila 200odetotna doklada). Oblastno doklado k državni taksi sa podelitev gostilničarskih pravic je mižal na 50 odstotkov državne takse (sklenjena je bila lOOodstotna doklada). Taksa na vstopnice za kinematografe se ime pobirati le v okviru čl. |05 finančnega zakona sa leto
1928—1929,	to je znašati ne sme preko в odstotkov od vrednosti vstopnice (eklenlena ie bila 25odstotna doklada k državni laksi).
Z« podlaga pri odmeri 50odstotne oblastne dok lade se ima vzeti davčna osnova po dosedanjem daTčnem zakonu ter *e imajo vsi sloji enakomerno obremeniti. V zvezi * čl 51 predloga finančnega zakona za L
1929—1930.	na katerega ее spremembe oii-vidno nanaša, se more to odredbo finančnega ministra tolmačiti samo v tem smislu, da se smejo doklade za leto 1929 pobirati le na temelju odmerjenega davka za 1. 1928.
Končno je finančni minister odločil, da *e doklada na davek društev, obvezanih ta javno polaganje računov zniža od 50 odst rta 25 odst. v smislu čl. 101 finančnega zakona sa leto 1928—1929.
V	gornjem smislu se ima izvršiti popravek vseh uredb, в katerimi so ta vprašanja urejena, kakor tudi uredbe o proračunu.
Kakor smo že pred kratkim poročali. Je finančni minister odobril tudi oblastni proračun га ljubljansko oblast, pri katerem je od sklenjenih davščin znižal doklado k državni taksi sa podelitev gostilniških ora-vic od 200 na 50 odstotkov.
Zadeve učiteljstva meščanskih šol
V	ponedeljek le zborovalo v šentjakobski risalnici v LJubljani učiteljstvo meščanskih šol ljubljanske oblasti pod predsedstvom ravnatelja Maksa Hočevarja. Zborovanja se Je udeležilo učiteljstvo skoro polnoštevjlno. le redki so manjkali
Poročilo predsedstva ie obseealo zanimivosti г zadnje seje upravnega odbora. Novine so poročale že davno, da se Je r Beogradu ustanovila meščanska šob kot vadnica za slušatelje višie pedagoške šole. Na prvi poziv se nj odzvalo skoro nič učencev. Ob prill seje upravneea odbora pa je napravilo udruženje v Beogradu javno predavanje o namenih in ciljih meščanske šole. katerega se Je udeležilo lepo število beograjskega učiteljstva Na p"-novni poziv za vpis v prvi razred se je sedaj javilo 50 učencev, imenovano le tudi učiteljstvo. toda s poukom se n! moelo še do danes pričrH. ker .ii na razpolago šolskih prostorov. Tako ie torei meščanska šola v Beogradu tudi še danes samo na papirju. Dalje le sklenil savbz. da izda še letos almanah meščanskih šol v vsei državi. da bomo vedeli, koliko nas ie in kje smo. Za obrtno-nadalievalne šole se bo sestavil nov pravilnik, kjer bo točno povedano. da imajo prj teh šolah kot voditelji, ravnatelji in kot učitelji prvenstveno pravico nastavljenci meščanskih šol. Izpit za meščanske šole ie sam na sebi dokaz usposobljenosti za te šole.
Zakon za meščanske šole bo Istočasno z zakonom o osnovnih šolah sprelet in potrjen. ker ie delo na njem že dokončano in ie potrebna le še končna ureditev teksta. kar bo napravila posebna komisiia. ki io bo sklicalo ministrstvo prosvete. Storili so se vsi koraki, da se izplačuje na-trrada га ravnateliske posle kot redna funkcijska doklada z mesečno p'ačo vred Učiteljstvo nai se ocenlule na podbe' uradniškega zakona z redi 5. 4. 3. 2. 1.
Sledi!o ie zanimivo poročilo o konferenci ravnateljev, ki se le vršila pri velikem županu v decembru. To ie bila v desetih letih prva uradna konferenca ravnateljev meščanskih šol in storieni so vsi koraki, da se bodo t?.ke konference vršile vsako leto ne samo za ravnatelje, k? so tokrat stroške nosili sami. temveč tudi za učitelje.
Pri tef to3ci dnevnega reda le podal ravnatell Lajovic poročilo in pred'og. da se ob priliki letošnjega ve!ese!ma priredi v proslavo desetletnice slovenskih meščanskih šo' v okviru veleselma velika propagandna razstava liubljanskih meščanskih šol. združena z veliko prireditvijo učencev teh zavodov ln z izdaio posebnega zbornika meščanskih Zborovale' so osvojili predlog in 'zvolili potrebne odbnre iz svoiih vrst. Prireditev, kakor so si io zamislili. bo za Ljubljano in za razvol našega šolstva največjega pomena.
Končno ie predaval strokovni nSteH g. Dragan o načinu redovania naše šolske mladine. Predavanje le bilo odlično. Pre-davateli ie vse poslušalce temeljito prepričal o potreb; nujnega oreokreta vse dose-danie prakse na tem področju, ki le bilo doslei za marsikoea ena sama veriga razočaranj. Predavanje ie v toliki meri doseglo svoi namen, da ie bila celo lepa debata odveč ?n ie le zabrisala izvrstni vtis predavanja samega.
Popoidne si Je razstavni odhor ogledal pod vodstvom ravnatelja veleseima g. Du-laria paviljon »K«, kjer bo razstava meščanskih šol. in potrdil nače!ni dogovor z veleseimskim uradom o prepustitvi pavl-liona. Določilo se ie še nekai splošnih navodil za nalbiifja dela v tem pravcu. nakar so se zborovali zopet razšli v svoje kraje.
__—ic.
General Arm*de Spasa odstavljen
London. 17. januarja (lo) Davi je izdal visoki svet Armade Spasa poročilo glasom katerega je bil general Rramwell Bootb prt 13 ur trajajoči seji s 55 proti 8 glasovom odstavljen od vodstva armade Visoki svet bo razpravljal danes o vprašanju naslednika generala Bootha. General napoveduje, da se bo izvedbi tega sklepa uprl z vsemi sredstvu
Hmeljski trg
žatec, 17. Januarja h. Teodeaca mira«. Otr 1500 4<t 1750 K&