Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. 5 KRANJ, 29. JANUARJA 1933. CENA ŠTEVILKI l DIN. NOVINE SLOVENSKE KRAJINE Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: po dogovoru. 0-glase sprejema samo tiskarna Tisk. društva v Kranju. Toga ne pozabimo! Letošnji kalendar Družbe sv. Mohorja, ki je v rokaj 55 jezero naročnikov, prinaša na strani 59. sledeče reči; »Med Slovenci samimi so se, že od tistih mao, gda smo se politično zbüdili, oglašali očitki, da smo mali i da nemamo zgodovine pa narodnoga izročila. Pa je vendar Albancov v lastivnoj albanskoj državi samo 800 jezér; Estoncov v samostojnoj republiki Estonskoj samo 1 milijon, čeprav jih je menje kak Slovencov, majo v glavnom mesti Dorpati znamentoi Vseučilišče, lastivno književnost, pa znanost. Islandcov je samo sto jezér, pa majo lastivno vlado, svetovno znane pesnike i so zavrgli danski jezik pa se oprijali svojega. Ircov je samo okoli tri milijone, borili so se stoletja z angleškimi gospodari, ki vladajo 400 milijonov lüdi, zgübili so že skoro svoj jezik, pa so nazadnje le dosegnoli lastivno državnost. Ne je odločüjoče število v živlenji narodov, liki vola vsega lüdstva do slobode i želenje k najvišišim cilom. Slovencov pa na je sküpnom zemljepisnom ozemlji, ki je toti po boji razdeljeno na štiri države (Jugoslavijo, Austrijo, Vogrsko, Italijo Op. ur.) nad milijon šest sto jezér, vseh Slovencov s tistimi vred, ki so raztrošeni po sveti, pa dosta nad 1 milijon 800.000. Če bi odločüvalo število, bi smeli v Europi gučati le trijé ali štirje narodje, v istini pa je v Europi nekaj desetin Samostojnih narodnih držav. Ali Slovenci zaistino nemamo svoje zgodovine ? Tüdi neprijatelje so nam v oči metali, da Slovenci nemamo zgodovine i da smo brez narodnoga izročila. Bio je i je ešče té očitek čemérno orožjé nasprotnikov. Trditev, da Slovenci nemamo zgodovine, je ravno takša nespamet, kak če bi što pravo, da je Slovencov v preminočih časaj sploj ne bilo. Zgodovina naroda je vse delo naroda i vse njegove stvaritve, ne sa- mo politično, liki pred vsem düševno živlenje valá. Slovenci smo resan ne meli od panonske države kneza kocla v 9. stoletji lastivnih vojsk; od časa celjskih grofov v 15. stoletji pa smo ne poskušali ustanoviti lastivne države, zato smo pa živeli notranje živlenje na ravno takši način kak vsi drügi narodje v Zapadnoj Europi. Zato mámo Slovenci svojo istinsko zgodovino pa izročilo. Gotovo pa pride čas, gda de se človeštvi vidla smešna zgodovina bojov pa klánja i gda bo v časti samo zgodovina düševnih gibanj i dühovni del.« — V Slovenskoj krajih je 623 mohorskih kalendarov; tistim, ki so gornjega ne čteli v njem, smo tű prinesli té pomen pomenlivi Opomin. Istina pa laž o Mehiki. „Novi čas“ je nekaj pisao o Mehiki, ka so „Novine“ zavrnole kak katoličansko. Zato se je „Novi čas“ zaleto v g. Klekla, izdajatela Novin. Pravi tüdi, naj g. Klekl dokaže, da je ne istina, ka je N. č. pisao o Mehiki. Ravno zdaj, 21. t. m., je Zagrebečki dnevnik „Hrvatska straža“ prineso dugi članek „Istina i laž o Mehiki.“ V začetki popisüje preganjanje katoličanov v toj državi, ki je bilo krvavo. Na konci pa pravi: Najšeo se je pisateo Adamič, doma iz Slovenije, ki živé v Ameriki i je skoro pozabo slovenski. Té je napisao članek o Mehiki, šteroga je ponatisno tüdi „Novi čas.“ Te Adamič je vse popisano samo čüo od nekoga človeka, da prej v Mehiki ne preganjajo katoličanov zavolo vere, liki zato, ar püšpeki neščejo svoje zemlé razdeliti med kmete. Pa ka je istina? „Hrvatska straža“ piše, da so si množino zemlé prisvojiti bivši predsednik Mehike Kaljes i njegovi pristaši. Da bi odvrnoli od sébe nezadovolnost lüdstva, pa bijejo kat. Cerkev i kažejo na njene püšpeke: tej so vzeli zemlé. Tem protivercom pomaga brezverski tisk po vsem sveti, tüdi Adamič i za njim „Novi čas“.— Zdaj pa naj pošle N. čas „Odprto pismo Hrvatskoj straži.“ ! Odgovor „Murskoj Krajini“ Listič „Murska krajina,“ v svojoj 40. številki 1. 1932. pod naslovom „Agrarna zadruga“ objavlja laži. Prva njena laž se etak glasi: „Zadruga si je kot prvo in glavno točko svojega programa postavila: odkup agrarne zemlje od veleposestnikov za svoje člane.“ To je laž. Po 3 § prvotnih pravil se prva ino glavna točka etak glasi : Namen agr. zadrüge je s skupnim, iz medsebojne ljubezni izvirajočim delom svojih članov pospešiti, da se agrarna reforma, upostevajoč vse zakone pravičnosti, čim pravičneje, hitreje, lažje in za interesente koristneje izvede.“ Sodišče je tak odobrilo. Ka M. Krajina ešče proti tistim pravilam, štere je sodišče odobrilo, brše, posvedoči to, ka njej je ne za istino, nego naj dela razdor z lažjov. Nova pravila so gornjo točko od reči do reči prevzela i k tem éčše dodale: „Namen zadruge je tudi skrbeti za pospeševanje gospodarstva svojih članov ter jim nüdili v potrebi moralno in gmotno pomoč.“ Gde se najde tű tisto, od koj M. Krajina piše? Nindri. Lagala je zato. Drüga laž M. Krajine se glasi: „Zadruge je baš v tej najglavnejši točki (odküpi zemje) odpovedala.“ Ar je glavni nameri agrarne zadruge ne bio odküpiti agrarno zemlo, zato v toj točki ne mogla odpovedati. Po § 10. i §. 15. je zadruga vsakoga nazajdržala od küpila agrarne zemle. 10 § se etak glasi: Izkljüči se iz zadruge tisti član, ki se brez privoljenja zadruge pogaja za odkup ali zakup veleposestniške zemlje.“ Zadruga je čuvala svoje kotrige, da ne skočijo notri v küpčijo, 2. NOVINE 29. januarja 1933. ne pa ka bi si za glavni cio postavila, da odküpi zemlo. M. Krajina je zato lagala. 15 §. točka k) in l) se pa glasna: da se za zemljo posebej ne pogajajo, njene cene ne povečajo, ampak jo z vodstvom zadruge skupno določijo; da pogodbe brez odobrenja zadruge ne sklepajo in ne podpišejo.“ Jasno svedočijo ta pravila, da ne bio poglavitni cio zadrüge Odküp zemlje, nego dobiti nisko ceno i od škodlivoga küpila lüdi nazaj držati do donošenja agrarnoga zakona. I ka je zadruga te svoj namen dosegnola, potrdi število njenih članov: skoro petjezero kotrig z globokov zahvalnostjov hvali Boga, ka jih je potom zadruge rešo predragoga küpila agrarne zemle; kajti cena agr. zemle, je za petkrat pa še za večkrat nižiša, kak cena, za štero so jo gotovi lüdje tržili, ki so iskali samo svoje dobičke. Zadruga je najmenje 70 milijon dinarov prihranila v žepi našega lüdstva s tem, ka ga je od predragoga küpila nazaj držala. Krajina je zato lagala. Pa zadruga je pomagala tüdi z od-küpom. Na beltinskom veleposestvi je zadruga bila poleg pri pogajanjih i se njej je posrečilo dosegnoti najnižiše cene za tiste, ki so šteli pred zakonom odküpiti agr. zemlo tak, ka so te cene i zakonske cene približno ednake. M. Krajina je zato pali lagala, Tretja laž M. Krajine se glasi: da so ljudje razumeli, da pristopnina in delež kapora za log« Povsod se je povdarjalo, da delež i pristopnina nesta kapora, nego da če člani ščejo küpiti šume, je zadruga Pogodi. Za-druga je dala v vsakoj občini vküp spisati vse tiste, ki ščejo meti šume a niti teliko ne se jih Zglasilo, ka bi „čaren log“ odküpili, ki meri nekak okoli 800 oralov. Kak bi mogla zato zadruga küpiti šest jezero plügov šum, keliko je melo veleposestvo i štero ne štelo šum nači odati, kak vse vküp Zednim. Zadruga je imena vseh tistih, ki so se prijavili za šume, odposlala na višjo oblast, naj dobijo šume po agrarnom zakoni, ar njim idejo pa je celo Zaprosila pomoči|Njeg. Vel. kralja. Zadeva neše rešena, vűpamo se pa, da bo ugodno. Štrta laž M. Krajine se glasi: Zahteva nekje cela občina izplačilo deležev in je priglasilo svoj izstop.“ Mi ne vemo za občino, štera bi cela bila pristopila k zadrugi, zato pa tüdi ne mogla prijaviti izstopa. M. Krajina je tak pali lagala. Zadruga je prostovolno zdrüženje treznih, lübečih lüdih, ki ne iščejo svojega dobička, nego dobiček vseh, ednomi tak kak drügomi i to dobiček düševni i dobiček vrednostni. Obojega je dala i dava v obilnosti zadruga vsem svojim kotrigam. To vsi znajo, ki jih vodi lübezen, koga pa sebičnost vodi ali laž, nema mesta v zadrugi. Klekl Jožef, predsednik, Antolin Jožef, podpredsednik, Hanc Stefan, tajnik, Žerdin Ka-zimir, blagajnik. Člani: Matjaséc Štefan, Donko Ivan, Horvat Štefan, Ferenčak Jožef, Lejko Martin, načelstva agrarne in gospodarsko-podporne zadruge. Mohorjani v našoj krajini. Slovenci smo med tistimi narodi« ki nájveč čtéjo. Posebno Družba sv. Mohorja si je pridobila dosta zaslüžena za širjenje dobrih knig. Tüdi v Slovenskoj krajini so Mohorske knige že dugo razširjene. V sledečem pokažemo, kelko naročnikov so mele mohorske knige med nami z zadnjima dvema letoma. Fare lendavske dekanije: 1931 1932 Beltinci Bogojina Črensovci Dobrovnik Dol. Lendava Hotiza Turnišče Vel, Polana 106 127 58 4 32 5 39 81 65 57 46 4 37 5 9 44 Fare sobočke dekanije: Cankova Gor. Lendava Gor. Petrovci Sv. Jurij Markovci Martjanci M. Sobota Pertoča Sv. Sebeščan Vel. Dolenci Tišina 60 32 10 11 6 27 169 21 10 76 70 34 10 7 6 24 111 21 10 4 51 Sküpno je letos v našoj krajini 623 Mohorjanov. Ne idimo letos nazaj v števili, liki naprej! Za 20 Din dobite 6 knig, to je v istini darüvano! Gda bo dosta dobroga čtenjé med nami, te bo menje vsega slaboga v našoj krajini ! Politični glasi. Austrija. Austrijski ministerski svet zadnje čase študira pitanje, kak bi se dalo zaposliti armado brezposelnih.— S Polskov, Francijo, Češkov, Nemčijo i Italijov šče austrijska držáva skleniti posebne dobre trgovske zveze. — Pred kratkim je austrijska vučitelska zveza sklenila protest proti nameravanomi konkordati (pogodbe države z Vatikanom). Francija. Tüdi na francuško državo je začnola pritiskati gospodarska kriza. Zato šče vláda uvesti novo dačo i znižati uradnikom plače, zavolo toga je nastalo velko nezadovolstvo med prizadetim lüdstvom i tüdi stališče vlade omajano. — Francoska vláda je imenovala novoga poslanika v Rim, to je senator Jouvenel, šteri ima nalogo urediti odnošaje obeh držav i posredovali v sveži Italije z Jugoslavijo. Nemčija Nemška držáva se pripravla na novo vlogo. S 1. aprilom prideli poslanikom v inozemstvi vojaške atašeje (vojaške izvedenec), šteri imajo nalogo, da stopijo z vojaškimi krogi drügih držav v stik. V središči nemške države se bije oster političen boj med vladov i ostalimi političnimi strankami. Zdajšnji ministrski predsednik Šleicher izgübla zavüpanje. Nacionalni socialisti vüpajo, da pride na krmilo vlade Hitler. V Španiji začne goreti. Iz Španije prihajajo znova grozeča poročila o atentatih, prevratih, napadih na cerkve i samostane. V mesti Barceloni je prišlo v januari do komunističnoga nemira, šteroga je vlada s silov zadüšila. Vse to kaže, da so skrite sile s zdajšnjim položajom nezadovolne i da jim je zdajšnja socialistična vláda ešče izda premalo radikalna. Zato netijo novi, krvavi upor. Nevarnost komunističnoga prevrata v Španiji stalno narašča i je ne izklučeno, da se bo morao zdajšnji predsednik Azonov skoro umakniti radikalnejšemi vodstvi. Romunija. Romunija je dobila novo vlado. Ministerski predsednik je Vajda Vojevud.— Velesile zahtevajo nadzorstvo nad finančnov upravov rumunske države, ar se bojijo za svoje posojilo. Ženeva. V Ženevi se je vršila mednarodna konferenca, štera je jrazprav-lala o uvedbi 40 vörnoga delavnoga tjedna. Delavstvo mnogih držav je za skrajšanje delavnoga tjedna, da bi se s tem omilila brezposelnost. Težkoče so nastanole v pitanji zmenšenja plač. Pripravlalni odbor svetovne gospodarske konference izdelüje njeni program. Pri sestavi sta se pokazali dve sküpini držav, šterih prva z Angleškov na čeli zagovarja kak rešitev gospodarske krize vsesplošno inflacijo i ukinitev šparanja, drüga s Francijov i A-merikov na čeli želi uvedbo zlate valute, denarne stalnosti i šparanja. Bojna v Aziji. Japonci prodirajo naprej v kitajsko zemlo i so že zasedli pokrajino Džehol i jo priklüčili mandžurski državi. Zdaj pa maršira Japonska vojska proti glavnomi mesti Kitajske Pekingi. Velesile odklanjajo Posredovanje i skrbijo samo za svoje tam naložene kapitale (peneze). Ka edina rešitev se misli samo odločitev obeh držav z orožjom. Kitajska zbira vojake i se močno brani japonskih napadov. 29. januarja 1932, NOVINE 3. Slovenska krajina. Beltinci. Sresko načelstvo v Dolnji Lendavi, dne 20. januarja 1933. Pov. II.No. 43/1. P. n. uredništvu »Novin« Slovenske Krajine“. Z ozirom na članek pod naslovom „Beltinci“, ki je bil objavljen v „Novinah Slovenske Krajine“ dne 18 XII. 1932, Štev. 46 na strani 5, rubrika 3, Vas temeljem člena 26 zakona o tisku poznam, da priobčite v zakonitem roku in na zakonit način glede činjenic, priobčenih v tem članku sledeči uradni popravek.! Ni res, da bi dognala sreski načelnik dr. Trstenjak in sreski zdravnik dr. Lipnjak, ko sta dne 9. decembra 1932 pregledala lekarno v Beltincih, da je imel lekarnar g. Tibor Peklo vse v najboljšem redu, res pa je, da sta ugotovila nedostatke, ki so se g. Peklu Tiborju takoj predočili. Ni res, da bi imel Tibor Peklo o priliki pregleda lekarne že triletno prakso, res pa je, da si je pridobil diplomo za magistra pharmacije šele dne 28. junija 1930, (trideset), radi česar še dne 9. m. m. ni mogel imeti triletne prakse. Sreski načelnik: dr. Trstenjak. Düh „Novoga časa“. Pregovor pravi: povej mi, s kem se drüžiš i povem Ti, što si ! — „Novi čas“ je prineso članek, v šterom se norčüje iz molitve slovenskih kmetov, kak smo že pisali! Te članek je vzeo iz lista »Književnost«, ki piše v zadnjoj številki, da je vera bila že dostokrat premagana i jo to tüdi zdaj čaka! — Takša je vretina „Novoga časa“ ! Japonski ministerski predsednik Saito. Grda láž!! Za „Murskov krajinov“ piše tüdi Ijubljanski listič „Pohod“, da se je pri Sv. Juriji na staro leto vršila večernica v nemškom jeziki, — „četüdi je ¾ v cerkvi navzočim vernikom té jezik skoro neznani“. Ar je že v zadnjih Novinaj bio Popravek, zdaj samo naglásimo, da je to pisanje nesramna laž, ar se je opravila tüdi Slovenska slüžba boža! Istina je, ka listič piše: „Po njihovih delih je spoznate !“ Najmre „Pohod“ i „Mursko krajino“! Ka pravi oblast na to? „Krivoverstvo“ Ešče eden odgovor. Düševni list v 1. Št. 11. let- aka 1932 piše : „Luteransko cerkev za »krivoverstvo“ imenüvati — to je že preveč sramotno. Nerazmeč moremo postanoti pri etakšem znamenji verske odürnosti.“ „Düševni list“ vse to p še na rovaž „Kleklinovih Novin“. — Gda smo mi to brsanje prečteli, smo se za glavo prijeli. Zakaj? Nesmo šteli vervati, ka bi verski list, ki more spravo, mir, složnost širiti, odürnost sejao v srca svojih čtevcov Pa sejao jo je. Jeli so g. Klekl krivi, ka njihovo ime z debelimi črkami štampa „Düševni list?“ So oni krivi, če misijonarje kaj pišejo? So oni krivi, če misijonarje tisto pišejo, ka sami protestantje trdijo? Ka so pisali misijonarje i ne g. Klekl? To, ka se širijo krivoverstva med protestantih. Protestantov je okoli 200 milijonov na sveti, a ti se delijo na 250, to je dvestopetdeset ver, verskih ločink i te vere edne-drügo za krivo vero zove: luteranje kalvince i naopak, baptisti anabaptiste i naopak, metodisti anglikance i naopak itd. itd. Če sami protestanti zovejo za „krivoverstvo“ drügo protestantske vero, morejo jo katoličanski misijonarje nači zvati? Pa naj nam „Düševni list“ odkrito pove: Jeli je katoličansko vera prava, ali ne? Gda nam na to pitanje odgovor da, bomo si dale gučali. Tečas pa molimo eden za drügoga i ne iščimo „verske odürnosti“, gde je nega. Beltinci. Lepo se je zmíro z Bogom teško betežen g. Pusztaí mlajši, zobotehnik. G. kaplan Ciglar so ga spovedali i prečistili. Ki prle za ves Stanko Jug, cand. phil: Slovenska zemla. Prle kak pridem na podrobnejši po-popis, je potrebno označiti vse slovensko ozemle z enotnoga vidika. Tak vidimo, da prehaja visoko gorovje Ju-lijskih Alp i Karavank s Kamniškimi planinami proti izhodi pomali v nižisi predalpski svet pa bregé, ki se preli-vajo na severoizhodi v rodne ravnice, na jugi pa v kraški svet, ki obsega deo Primorske, severno Istro, Notranj-sko pa ešče deo Dolenjske. Med tem, gda se vse popisano gorovje vleče od severozahoda proti jugoizhodi ali od zahoda proti izhodi, kak Pohorje i Kozjak, májó Gorjanci, ki so v svojem vekšem deli meja proti Hrvatom, smer od severoizhoda proti jugozáhodi. Liki Slovenska zemla je ne samo bre-goviti svet. Na sredi med Karavan-kami, Kamniškimimi planinami, Dolenjski bregi pa Krasom leži velko Ljubljansko polje, ki ga namaka Sava s svojimi pritoki od Kranja do Litije. Velki deo toga pola na jugi pa jugoizhodi do Krima je ešče i zda moč-virnati svet, pa ga zovéjo Ljubljansko bar je. Dugo, že od casarice Marije Terezije, skušajo spremeniti to nerodno zemló v plodovito polé. V té namen trbe zlasti poglobiti strügo Ljubljanice pa izkopati v njo več strüg, ki bodo odpelávale višešnjo vodo z Barja. Na té náčin bi se pridobilo par 10 000 hektarov rodne zemlé. Té namen májó tudi zdajšnja dela za regulacijo Ljubljani. Poleg Ljubljanskoga pola trbe spomenoti ešče na Krško polje ob spodánjem teki reke Krke; velko Dravsko polje, ki je vtégnjeno od Maribora proti izhodi, Pomursko nižino, Savinjsko dolino s Celskov kotlinov pa končno ešče Celóvško kotlino z Gosposvetskim poljem. Če zdaj ešče na kratko poglédnemo na slovensko zemlé z narodnogospodarskoga vidika, vidimo sledečo sliko: Nerodovitne zemlé, gde ne rasté nikaj hasnovitoga, kak n. pr. na kamenitoj kraškoj zemli, visoko v gorovji ali na močvirji, je na vsakših 100 km2 — 5.4 km2 ali 5.4%. Vsa ostala zemla, to je 94.6 % pa prinaša našemi narodi hasek. Razdeljena je tá zemla tak, da zavzémajo njive pa ogradi 18%, gorice 19%, travniki, na šterih se kosi bár ednok na leto 17.1%, pašniki 15.6 %, nájveč pa gošče ali logóvje: 41.8%. Ta visika številka našega gozdnoga bogástva nam očivésno kaže, da je naša zemla preci gorata, ar pri nas skoro nega gošč na ravninaj. Poleg toga je Slovenija preci bogata na rüdaj. Najvekšo vrednost predstav-lajo premogovniki s svojim premogom (vogeljom). Največ premoga izkopajo pri nas v Trbovljah, Zagorji pa Hrastniki, preci tüdi indri, kak v Kočevji, Št. Janži na Dolenjskom, Škalah pri Velenji itd. Pa tüdi drügih rüd čuva Slovenija dosta v svojih globočinaj. Spomenóti moram zlasti na naš po vsem sveti znani rüdnik živoga srebra v Idriji, ki pa je zaednok v taljanskih rokaj. Pa tüdi olóva (Svinca), cinka pa železa ne menka. Záto se je začnola industrija pri nas jako dobro razvijati. Dosta je k tomi pripomogla tüdi množjna vodnih sil, ki nam dajo elektriko. Naša najvekša elektrarna so Fala pri Mariboru, završnica blüzi Jesenic pa Velenje. Četüdi se je industrija že preci razvila, se preživla v Sloveniji s poledelskom pa živinorejov ešče izda okoli 65% vsega prebivalstva. Ostalih 35% pa ja zaposlenih v obrti, industriji, trgovini, prometi ali v državnih slüžbaj. Vendar je Slovenija ešče izda polodelska zemla, v šteroj pa zavzema industrija že preci velko mesto. 4. NOVINE 29. januarja 1933. svet ne šteo čüti od spovedi, je z velikov željov oprao svojo düšo i jo okrepo Zveličitelovim telom. Zročimo ga v molitev dobrim düšam, ka ostane v mučnom, teškom betegi stanoviten v potrplivosti i darüje svoje veliko trplenje za sveto Cerkèv. To je najlepša molitev vsakoga, posebno pa betežnika. Svaja mesto lübezni. Grdo se je zbila na prvo nedelo po Treh kralih eehska bratja méd sebov v M. Polani i v Gumilicaj. Ravnotak so se zbili gasilci med sebov v Mostnjí na lastnoj veselici. Nesrečni alkohol popolnoma podivja naš narod. Oblast geni se ! Samo en naročnik. V velikoj občini V. Polana so od hiše do hiše agitirali gotovi gospodje za „Novi čas.“ Ta občina je tak srečna, da je rodila Urednika lista, šteri cerkev i vero napada. A „nezahvalna“ je prej, ar ma samo ednoga jedinoga naročnika, ki pa bo tüdi odpovedao. — Mí pa pravimo, ka vekše dobrote níšče ne pokaže toj nesrečnoj mladini okoli „Novoga časa,“ kak če njim pokaže, ka je njihova pot pogibelna. Škoda za te mlade lüdi; sami so na zemli brez pravoga cila, ki ga je Bog določo; i siromaški narod ščejo tüdi brez toga Cila voditi naprej. Vekši modrijan, kak so vsi naši dijaki sküpno, sv. Auguštin je zapisao: „Nemirno je naše srce, dokeč si ne počine v tebi, o Bog.“ Tüdi on je blodo; iz zablode pa je prišo na pravo pot: k Bogi.“ Naj ta naša mladina tüdi pride nazaj k Bogi, molimo dosta za njo vsi! To iz srčne lübezni do nje pišemo, ar jo radi mamo. Črensovci. Vmrla je logarica veleposestnice grofice Zichy Marije v Or-lovščeki. Bila je drüga žena logára Kövesa, po imeni Magdič Ana. Boži žlak jo je vdaro že pred dvema letoma. Zdaj jo je Bog k sebi vzeo. Pred sprevodom se je preci lüdi zbralo pri hiši žalosti, verostüvali so celo noč, spevali, molili. Bili so pa tüdi takši, ki so jeli, pili pa ešče kradnoli. Zmenkalo je tri vedre vina, štiri pinte žganice, mele od dva metra pšenice i drüge reči. Nekaj je potrošeno, drügo pa okradjeno. Čüdivamo se, ka se je davno odprávlena krmina vleče pali nazaj i ka ne bilo nikoga, ki bi hišo žalosti opomeno na pravi krščanski red pri verostüvanji. Čarna nezahvalnost. Kelko se mora stariš mučiti, od vüst odtrgavati, da njegovo dete više pride, da de ležej živelo, kak on žive. Poleg starišov se tüdi drügi mučijo i si odtrga-vajo, da podpirajo učečo se mladino. Pa obojim se dostakrat pokažejo zobje nezahvalnosti. Glejmo! Dobri krisjani so podpirali mladino, verni bogaboječi. Ta njim pa kaže zobe, na šterih se čte „Novi čas“, list ki napada vero svojih dobrotnikov. Njihova podpora je zgojila sovražnike tistoga, ka njim je najdražje — vere.— V nekoj vesi je Strajk automobilistov v Pragi. Iz cele Češkoslovaške, ešče celo iz oddaljenih karpatskih mest so prišli osebni i tovorni automobili v glavno mesto Češkoslovaške republike Prago, da bi tam protestirali proti povišanji automobilske d če. Med policisti i gospodarji automobilov je prišlo do ostrih spopadov. D. Halas, bogoslovec. Dijak, šteri nema dühovniškoga pozvanja. Mladost i smrt — nekaj nezdrüžli-voga. Velki prepad je med mladostjov, gda srce najbole vroče bije in med smrtjov, gda henja biti; med mladostjov, gda živlenje dosegne svoj vr-hunec i med smrtjov, ki vničüje vsakše živlenje; med mladostjov, šteroj se vse smeje, po šteroj vse hrepene i med smrtjov, štere se vsakši ogible, pred šterov beži tüdi stoletni starček. Živlenje dühovnikovo je za te svet vmrlo. Obstoji skoro iz Samih rinčic samoodpovedi, samozatajüvanja, žrtev, smrti. Odločiti se za dühovniški stan se pravi dati se križati za te svet, šteri se človeki telkokrat tak mamljivo va-beče smeje. Če se odloči prostovoljno za dühovnika, to je, da ma pozvanje za te sveti stan, se njemi iz teh rinčic žrtev spleta venec nepojmljive sreče, trdo, ostro trnje, ki bi ga inači do krvavoga ranilo. se vugible kak da bi bilo iz voska i ga boža s svojov tolažbov. Zdaj šče komaj posveti prava sréča, prava zadovolnost, ki je sad žrtev samozatajüvanja, zrasla na križi. Ide pa prisiljeni, brez pozvanja v dühovniški stan, se njemi bolečina vsakše žrtve, vsakše rane podeseteri, vsakši njegov stopaj njemi povzroča neizmerne bridkosti. Vsakši čas i od vseh strani se njemi reži hüdoba s svojim peklensko grdim nasmehom, njemi straši i moti düšno vest do ob-vüpnosti. To sta dve podobi dühovnika. Oba mata vednake šole, oba sta poslüšala iste navuke, oba sta bila posvečeniva v dühovnike: prvi s pozvanjom — nedopovedlivo srečen, drügi brez pozvanja — do obvüpanosti nesrečen. Tak je Ivan premišlavao v toplih poletnih večerih. Veselje do dühovniškoga stana je ne meo. Spoznao je, da zato nema pozvanja. Ali ka bodo pravili oča i mati, gda zvedijo, da ne bo šo v bogoslovje! Kakši vdarec bo to za njeva, gda se njima skrije sréča, za štero sta žrtvüvala skoro vse svoje živlenje i to v hipi, gda sta mislila, da jo že držita z obema rokama. Milila sta se njemi oba, posebno pa šče mati. Dobro jo je najmre poznao. Znao je, da je živela samo zato, da bi lehko bila ednok deležna blaženosti, ki jo vživa krščanska mati, gda gleda svojega sina — novomešnika — pred oltarom. Vekše Sreče si v svojoj pobožnosti ne mogla misliti, kak biti mati dühovikova. Že je držala v svojih rokah to srečo, že jo je ptivijala k sebi, da bi v njenom objemi potolažila zadnje bitje svojega srca — i zdaj naj spozna, da je bila v zmoti, da je bila prekajena, da je praznih rok? Ali bo prenesla te strašen, ne-pričaküvani vdarec? Teške borbe je meo Ivan s samim sebov. Znao je, da ma pravico i da mora skrbeti najprle za srečo svojega živlenja i potom šče le za drüge. Najprle trbe rešiti svojo ladjico i potom lehko rešavlemo drüge, ovak se obe potopita. Zato je skleno, da bo šo po poti, na štero ga je nagibalo notranje zvanje, četüdi ga bota oča i mati kakšte silila v bogoslovje. Ali naj njima na lübo vzeme na sebe žmeten dühovniški križ i naj ga nosi celo živlenje, če pa nema zato potrebne od Bogá dane zmožnosti? Ne mogoče! Prle ali sledkar bi opešao pred njim i bi spadno — mogoče za večno: I to zakaj? Starišom na veselje! Ne! Nikdár ne! Oni nemajo pravice terjati od njega takše žrtve. Če ga Bog ne ode- 29. januarja 1933. NOVINE 5. brao za svojega bojevnika, če ga ne pozvao v dühovniški stan, kak ga te njeva moreta siliti, da bi proti božoj voli stopo v vrsto odebranih? Njeva bi to veselje vživalo mogoče šče samo nekaj let, on pa naj bi zato vničo večino svojega živlenja i bi celo svoje večno živlenje postavo v nevarnost? Nè! To bi bio greh! Počitnice so tekle proti konci. Trbelo bi že pripravlati potrebne stvari za odhod. Oči i materi se je čüdno vidilo, da Ivan nikaj ne pravi, ka bi njemi trbelo küpiti. Nazadnje bo pa te pali sila. I kak to, sta se pogučavala, da Ivan šče zdaj ne reči pravo, kama misli zdaj obrnoti. Skoro gotovo, da se je odločo za dühovniški stan, ali vendar bi radiva čüla iz njegovih lastnih vüst končni sklep. Oča Jožef je pravo materi, naj ga po priliki na lepi način opita, ka nakani včiniti, da se bi lehko pripravilo vse, ka bo potrebüvao. To priliko je mati najšla lepoga sunčnoga dneva, gda je Ivani prinesla obed na sto. Pravila njemi je: „Ivan, midva z očom sva se že večkrat pogovarjala, da ti bo trebelo naküpiti, ka boš s sebov neseo, da ne bomo te pa na- zadnje takšo silo meli. Pa nikaj ne poveš, ka nakaniš. Polanski je že dobo od püšpeka odgovor, ka vse mora s sebov prinesti.“ „Mati“, odgovori Ivan „Polanski je dobo odgovor od püšpeka, ar je že davno vložo prošnjo, da bi ga sprijali v bogoslovje, meni pa te prošnje ne trebe delati“ „Ja, ka pa te ne trebe vsakšemi prositi za sprejem v bogoslovje?“ pita mati. „Ka ne, mati, vsakši mora vložiti prošnjo za sprejem, jaz pa ne naka-nim iti v bogoslovje“ odgovori Ivan. Telko da je ne omedlela, gda je Ivan povedao zadnje reči. Opotekajoč se je zrušila na stolec poleg stola, bledih lic i z odprtimi vüstami debelo glédala Ivana. Ne je mogla vervati, ka je čüla. Ponovno je pitala Ivana, če se samo šali, ali istino ma. Ivan je gor stano, prijao mater za bledo roko i njoj pravo: „Mati, ne vznemirjajte se preveč. Ka sem povedao, sem dobro premislo. Vej se že mesec dni strašno borim s samim sebov. Telko trplenja, kak sem ga jaz prestao zadnje dni, ne privoščim nikomi. Vi ste neopazili, ka se godi v mojoj düši, jaz sem Vam pa nikaj ne povedao, dokeč sem ne prišeo do spoznanja da me Bog ne zove med svoje slüžabnike. Dobro znam, kakše vüpanje sta gojila Vidva z Očom i vervlite mi, da sem se trüdo na vse načine, da bi najšeo v sebi pozvanje bože za dühovniški stan i nesam ga mogeo najti. Žmetno stanje svoje düše sem tüdi spovednika odkrio i sem ga proso za tanač. I ka mi je pravo? Da je Bog vsakšemi človeki samo edno zvanje dao i to je tisto, do šteroga čütimo nájveč veselja, nájveč zmožnosti düševne i telovne. Če ščemo rešiti svoje časno i večno živlenje, da moramo slediti tomi notrašnjemi pozvanji brez pogleda na levo i na desno. Proso me je, da naj ja najdem v bogoslovje, če se ne čütim sposobnoga za te vzvišeni ali žmeten stališ, ar bolše je biti brez dühovnikov, kak pa meti slabe dühovnike“. „Te sva se pa z očom zabadav mantrala osem let? I ka de oča pravo, gda to zve. Ve nam pa ne delaj toga špota, lepo te prosim, Ivan.“ S težavov je povedala mati te reči. Šče zdaj se ne mogla prav znajti, gda stopi v hišo oča s pipov v vüstih. Šo je od bilo dete v bolnišnici. Prišlo je domo. Brat dijak, toga betežnoga deteta z ednim drügim dijakom da napisati račun, kak da bi ga bolnišnica napisala. V račun napišeta notri, da je zdravnik na den dvakrat bio pri betežniki i se podpiše na račun eden kak primarij. Račun se je glasio na 720 Din. Mati ga je izplačala, misleč, da je to pravi račun. Debelo je pa glédala, gda njej je prišo iz bolnice račun okoli 300 Din — te pravi račun. Spoznala je zdaj, da jo je lastno dete na tak grdi način znorilo. — Neka cerkvena drüžba je dala veliko podporo dijaki. Te se je tak zahvalo za njo, da je postao sotrüdnik lista, ki blati to drüžbo. — Delo i podporo je dala néka krsčanska organizacija ednomi dijaki. Tak se njej je zahvalo, da je agitirao proti svojemi dobrotniki. — Ne hodimo dale. Slike so prežalostne. Vsi pa pomislimo, posebno starišje, na koga troši mo svoje trüde. Hvala Bogi mamo dosta dobrih dijakov, mamo pa tüdi zgüblene sine. Ne pozabimo toga. Teško so zbetežali g. Bajlec Jožef, oča našega bivšega vrednika g. Bajleca Franca, advet. pripravnika v Soboti. Želemo dobromi starčki skorajšnje ozdravlenje. Zadoščenje Agr. zadrugi. Kak smo že poročali, obsojen je bio g. Dragan Turk, bivši inšpektor na min. agf, reforme v Beogradi i na veleposestvi v D. Lendavi zavolo žalitve, včinjene agr. zadrugi i njenomi predsedniki. Obsojen je bio v D. Lendavi. G. Turk je proti obsodbi priznao. Sodišče v Mariboru pa je njegov priziv zavrnolo i je tak postala sodba pravomočna. S tov sodbov se zapečati edna več let trpeča žarjava borba proti zadrugi i zapečati se z jasnim priznanjom: Zadrugo je mela i ma prav, podpirajte jo, ne podkaplite jo! če jo podkaplete, sebi škodite ! Renkovci. Naglo je vmro Černij Martin, 25 let star mladenec. Na poti v Gančane njemi je slabo prišlo, kama je šo po pajdaše, da bi z njimi šo novo leto pozdravlati ne je pa prišo do Gančan. Komaj je prišo domo, odkod so ga spravili v bolnišnico v Soboto. Tü je bio operiran, a na tretji den je düšo püsto. Lübeznivoga mladenca, ki je vsakomi kazao poštenje, je vse rado melo. To je pokazao, sprevod v Renkovcih, kama so mrtvo telo spravili. Sprevoda se je udeležilo vnogo naroda. Srce Jezušovo naj bo smileno njegovoj düši. Gumilica. Kolenc Marika, sestra tajnika kat. akcija, g. Kolenc Franca, je odišla na zdravlenje v bolnišnico v Soboto. Napravo se njej je najmre nekši nevarne mozoj na jeziki. Odranci. Dva posestnika sta točila jabočnico. Nieden svojo. Oba sta približno vednako stočila. Vendar je Pogled na zasneženo autrijsko-tirolsko mesto Inomost, v ozadji gora Nordkette. 6. NOVINE 29. decembra 1933. eden plačao samo 130 Din kazni, drügi pa 900 Din. Prosimo finančno oblast, naj to pomoto popravi. G. Bistrica. Mrtvoga so najšli Čižmažija Ivana, od šteroga smo zadnjič poročali, da je premino. Pri M. Središči so ga z Müre potegnoli. Dvajseti pet bodlajov je meo nesrečni; vmorili so ga trije gornje bistričanci v sne, v posteli neke dovice i odvlekli pa vrgli v Müro. Strehovci. Farkašova Anica je dobila od „Osrednjega urada za domači Ženski obrt“ v Ljubljani 30 Din nagrade zato, ka je poslala tomi lepiva dva predpražnika (slamnjak pred prag za noge brisati) i eden ceker iz kukorčnoga bilja. Dobila je tüdi nove vzorce od zavoda za izdelavo takših predpražnikov. Najšli só se küpci, ki do je prekjemali. Tak si naš narod znova more nekaj zaslüžiti. Hodoš. V Hodiši tkejo preproge (tepihe) v kmečkih hišaj. Te preproge je spravo dr. Božo Račič, ravnatelj zavoda za dom. ženski obrt. na trg i se küpüjejo. Znova pomoč za naš kraj. Uradni dnevi na sreskem načelstvu v Murski Soboti ostanejo v letu 1933 nespremenjeni. Stranke se sprejemajo le v sredo in petek: ob drugih dneh naj ne hodijo v urad, ker bi ničesar ne opravile in imele bi le stroške. V Križevcih bo uradni dan dne 11. marca, v Gornji Lendavi 18. februarja, na Cankovi dne 31. januarja in 28. marca. Uradni dnevi za novo proračunsko leto od 1. aprila naprej bodo svoj čas objavljeni. Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas s katerim dobijo vre-menokazno napravo zastonj. Ne zamüdite te prilike. Filipini pred osamosvojitvijov. Ameriški senat je izglasovao zakon, po šterom se leta 1934. Filipinci osamosvojijo. Zgoraj nam slika kaže rižne nasade, spodaj pa domačini v popuni bojnoj opremi. obeda iz prèdnje hiše i se napoto v štalo, pa je stopo v zadnjo hišo, gda je čüo materin jokajoči glas. „Ka pa mata, da se mati tak cmeravo drži?“ pita oča pri vstopi. „Povedao sem jim, da ne mislim iti v bogoslovje i to jih je tak strašno zadelo, odgovori Ivan mirno. „Ka praviš, da ne boš šo v bogoslovje? — Ali sva te z materjov zato dala v šole, da bi se zdaj potepao po sveti? Ali sva se zato mantrala celih osem let i sva dostokrat zadnji krajcar poslala tebi, samo da ne bi zaostao v šoli i da bi kem prle dosegno cio, šteroga že tak žmetno čakamo. Ali je ne dühovniški stan najlepši stan? Dühovnik je gospod, kamašte ide. Njega vse poštüje. Ka so pa drügi gospodje? Nikaj! Dnes - vütro. Cela rodbina žele, da bi ti dühovnik postano, največ veselja bi pa napravo nama z materjov, ki si niti misliti ne moreva, da bi kama inan šo kak v bogoslovje.“ Ivan je vido, da bo morao trdi oreh treti. Na lepi način je skušao oči razložiti svoje stanje. Bar teliko bi rad dosegno, da bi ga püstili pri miri, da ga ne bi silili i ga poslani gledali pri hiši. Pa je bilo vse zabadav. Oča se je čeduže bole razburjao. Tü pa tam je ešče mati kaj povedala. — Trezno i resno gučati se več nedalo. Končni uspeh je bio, da je mati začnola jokati, oča je pa ves razburjeni zaloputno dveri i odišeo k mlini po melo. Naslednji dnevi so bili za Ivana jako žalostni. Dokeč je ne povedao; kama misli iti, so ga pri hiši radi meli. Če so kaj posebnoga šteli napraviti, so vsikdar tüdi njega pitali za tanač. Zdaj pa tak da več ne bi bio njihov sin. Oča ga več ne pogledno v obraz, nego je vsikdar čemernoga obraza šo mimo njega. Če njemi je pa že kaj meo povedati, se je samo zdirao nad njim. Mati ga je šče včasih nagovarjala, naj bi si premislo i bi spremeno svoje nakanenje. Jočič ga je prosila, naj njoj napravi to veselje i naj ide v bogoslovje. Za njo da življenje več nema pomena, če ne bo dühovnik. Toda Ivan je ostao veren svojemi sklepi i se tüdi od materinih skuz ne dao omehčati. Nazadnje so šče stric prišli nad njega i so ga na vsakši način skušali pregovoriti. Obetali so njemi celo bogato podporo, če bi šo v bogoslovje. Zabadav. Ivan je ostao trden. Ali doma je že več ne mogeo j ostati. Če bi kakšte delao na njivaj, njemi ne bi tak škodilo, kak to večno poslüšanje zdaj ednoga zdaj drügoga. Skleno je, da pobere vküp vse svoje stvari i odide v Ljubljano, gde se vpiše na univerzo. Zdravnik birad bio. Ali gde vzeme peneze za pot i za stanovanje, hrano, knjige itd. Obleke tüdi nema zadosta. Očo prositi ne bi melo pomena, ar bi ga samo raz- dražo, dao pa tak ne bi nikaj. Čeravno je Ivan ne bio boječe narave i si je j znao v nevoli sam pomagati, se je zdaj vendar bojao bodočnosti. Brez vsakših sredstev se podati v mesto i se vpisati na univerzo je ne lehka stvar. Vüpao je, da bo nekaj zaslüžo s tem, da bo drüge dijake včio, ali to je vse premalo. Preveč časa ne sme porabiti za inštrukcije, ar bo sam meo dosta šole. V tom težkom, obvüpnom položáji njemi je bio edini tolažnik domači vučiteo, šteromi je Ivan natenko razložo svoje težave. Vučiteo je porabo vse svoje zmožnosti, da je Ivana to-lažo i njemi davao batrivnosti. Oblübo njemi je tüdi malo podporo, telko da se bo lehko pripelao v Ljubljano, Več njemi je ne- mogeo dati, ar je sam ne meo. (Dalje) 29. januarja 1933. NOVINE 7. Po domovini. Slovaki živéjo v Jugoslaviji poglavitno v Bački. Najvekši njihov kraj je Petrovac. Preci jih je v Slavoniji pa Sremi; Sküpno s Čehi jih je v našoj držali okoli 130.000. Koroški Slovenci, so bili po vsoj Sloveniji: navdüšeno pa prisrčno sprijéti. Posebno v Ljubljani je bio njihov sprejem 16. t. m. nekaj posebnoga. Nabito puno je bilo naroda, gde so spevali čüdovite Slovenske pesmi bratje s Koroškoga. ' . Zahteva zagrebške sokolske župe. Pod tem naslovom piše „ Hrvatska Straža“ z dne 20. januara: „V imeni vodstva zagrebške sokolske župe so gg. . . . (imena) z okrožnicov 13. jan. obvestili vsa sokolska drüštva župe, da so z brzojavnim protestom ná predsednika vlade proti pastirskomi pismi katoličanskih püšpekov zahtevali, da se sklene zakon, po šteromi, se iztira Drüžba Jezušova iz Jugoslavije." (Drüžba Jezusova — to so redovniki jezuiti, op. ur.) Dva katoličanskiva dühovnika iz Bohinjske Bistrice sta bila toženiva, ar sta na predganici vernike opominja, naj zavolo ženitvi ne prestopajo v drügo vero. Bilá sta oslobojeniva. Slovenci na Vogrskom. Pod tem naslovom je predavao v radioLjubljana 21. januara visokošolec Vilko Novak od naših Slovencov pri Monoštri. Pri nás je vse premalo znáno, da séga Slovenska krajína do Rabe i Monoštra, gde živé v vogrskoj državi ešče okoli 6000 Slovencov v devetih vesnicaj. Po tüjini. Ka je meteor? Novine pišejo, da se rusovski znanstveniki pripravlajo na pot v izhodno Sibirijo. Tam je najmre leta 1908. spadno na zemlo velikanski meteor, to je kamen. Večkrat vidimo, da je „zvezda spadnola z néba“ — to je nikaj drügoga ne kak velko kamenito telo, ki se zové meteor. Té meteor, šteroga iščejo, je najvekši med vsemi, ki so dozdáj spadnoli na zemlo. V Mehiki je spadno meteor, ki vaga 50.000 kil, pa pravijo, da je té rusovski dosta, dosta vekši! Gda je spadno z neba, je 15 kvadrat kilometrov naokoli pómeo vse gošče; celo daleč v Europi so priprave ki merijo potrese, čütile té spadáj kak močen potres. Leto je s takšov silov, da se je vdró v zemló. Záto je ne vervati, da bi ga mogli zdignoti iz zemlé, gde je več 100 metrov globoko, pravijo pa, da je žmeten pou milijona ton (1 tona 1000 kil)! Kak živéjo v Rusiji? S Poljskoga piše slovenski novinár: Iz Rusije so se pelali prek Varšave domo v Nemčijo inženiri, ki so pet let živeli na Rusovskom. Radi bi kaj zvedeli od njih. Tej inženiri so meli nogé zasükane v cote. Ne so šteli niti gučati zaprvice. Novinárom so pokazali čaren, trdi krüj — ki so ga v Rusiji mogli čakati več vör na dén! Tak iz-gledajo tisti, ki pomagajo Rusiji delati njene velikanske fabrike, elektrarne itd., ka se telko hváli med nami! Hvala lepa za takšo boljševiško srečo! Šola za neme. Velki siromaki so glühonemi. Ali dnes že obstojijo posebne šole, edna tüdi v Ljubljani, gde se glühonemi navčijo čteti, pisati pa — gučati! Pred 200 leti se je za té siromake nišče ne brigao. Komaj 1. 1700. je v Parizi katoličanski dühovnik odpro šolo za vzgojo glühonemih. Pred bojom je bilo takših šol okoli 400, decé pa 60.000. Zdaj je to število ešče dosta višiše. — Ločimo dvoje glühonemih: edni so takši že po rojstvi, drügi so onemili sledkar. Takši nesrečniki se rodijo v zakoni med rodbinov pa v toplih krajinaj. Dnes se v šolaj včijo vse tisto, ka drüga zdrava deca. Tem je dobro! V Palestini je vlada od januara do oktobra lani več penez sprejéla kak izdala. Tüdi ne poznajo brezposelnosti. To prej záto, ar se vsaki mesec Priseli v té kraje 1000 Židóvov iz Europe pa Amerike. Znaménje časa! Kak se dnesdén kmeti „dobro“ godi, kaže zgodba s Poljskoga: Kmet je na senji odávao konja, za šteroga so njemi dávali 5 zlotov; küpiti pa si je šteo kapo, za štero je klobüčár želo 7 zlotov. Dugo sta se pogájala, da bi menila blago. Na zadnje právi kmet: „drži mi konja, da skočim k mojim lüdem po 2 zlota!“ Kučmo si je djao na glavó pa premino za vsigdar . Klobüčár je komaj ódao konja za 6 zlotov, tak da je meo zgübo, kakpa je kmet tüdi ne meo „dobička,“ rad je pa le bio, da je meno konja za — kapo . . . Velka železniška nesreča se je pripetila v Romuniji. Blüzi Bukarešta je brzi vlak treščo v stoječi vlak, šteromi se je na poti nekaj pokvarilo. Mrtvih je 10, težko ranjeníh pa 20 lüdi. Velki ogen na Finskom. Na Finskom je nastano najvekšoj pomorskoj trdnjavi ogen, nastanola je strašna eksplozija, ar je prišeo ogen do skladišča municije. Zgorela je vsa trdnjava s 7 vojašnicami. Francuski delavci so začnoli boj za 40 vörni delavni tjeden. Kak pišejo novine, se njim je zaednok ešče ne posrečilo, ka so želeli. Ka se godi v Španiji? Neprestano se nadaljávajo napadi z bombami, napadi na cerkve i samostane. Vse to podpirajo s penezi ruski bolševiki. Komunisti ščejo dobiti popuno oblast v državi. Kelko peréjo po svetu? Izračunali so, da pride v Nemčiji na ednoga človeka letno 10 kil mila (žajfe), v Angliji 9 i pou, v Franciji 9, v Italiji samo 3 i pou. Našo državo so ne vzeli v račun. Slepi vidijo ... — Listi so pri- nesli sliko, ki kaže posebna „očala“, štera je po sedem letnom deli znajšeo neki doktor v New Jorki. S temi očali morejo slepci, ki májo dva procenta mogočnosti za viditi, gledati v svet. S tem pa nade pomagamo tistim, ki so močno slepi. Iz Nemčije bodo izgnani vsi komunisti iz tüjinskih držav. Robov je na sveti ešče najmenje 5 milijonov. 15.000 novih delavcev so sprejele fabrike za automobile v Detroiti v Ameriki. Japonci so naročili v Ameriki dosta vsakovrstnih novih mašinov. CENE: Biki kg od 2 do 4.50 Din, telice kg od 2 do 4.50 Din, teleta kg od 4 do 5.50 Din, krave kg od 1 do 2—3 Din, svinje kg od 6 do 7 Din. Cene deželnim pridelkom so pa sledeče: pšenica Din 165 i više do Din 175 po kakvosti, žito 1 q 120 Din, kukarica 1 q 130 Din, oves 1 q 120 Din, hajdina 1 p 9J Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 Din, krumpič 1 q 40—55 Din, seno 1 q 60 — 70 Din, slama I q 40—50 Din. Cement Trbovelski 1 q 97 Din, cement Splitski 1 q 65 Din, žgano vapno 1 q 36 Din. 8. NOVINE 29. januarja 1933. Vrednost našega dinara. 1 Švicarski frank 14.40, 1 angleški funt 248.—, 1 francuški frank 9.—, 1 lira 3.85. 1 Češka krona 2.25, 1 R. marka 17.—, 1 avstrijski šiling 10.10, 1 madžarski pengö 12 90, 1 lej 0.46, 1 lev 0 55, 1 zloty 8.40, 1 drahama 0.41, 1 holandski gold. 30.— 1 belg. frank 2.10, 1 dolar 74.—. Nedela po Treh Kralih štrta. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! Evang. sv. Mát. v VIII. táli. Vu onom vremeni: Kda je Jezuš stopo v ládjico, nasledüvali so ga vučenicke njegovi: i ovo veliko gibanje je nastanolo na morji, tak, da se je ládjica pokrivala z válmi: on je pa spáo. I pristopili so knjemi vučenicke njegovi, i obüdili so ga govoréči: Gospodne, zdrži nás, ár prejdemo. I veli njim Jezuš: ka se bojite, mále vere? teda gori stánovši, zapovedo je vötrom, i morji; i včinjeno je veliko ftišanje. Lüdstvo se je pa čüdovalo, govoréče: kákši je ete? ka so vötrovje, i morje njemi pokorni. Sunce zahaja. Petrova ladja jadra proti ishodi. Peter krmari, drügi apoštoli veslajo, kak najbole morejo: od severa jih je zgrabo vihér. Jadra se priklanjajo kipeči vode, krmilo boleče zdihavle, Gospod pa — spi, tak trüden od včenja. Po vučencov kriči zbüjen je pogledne s svojimi božanskimi očmi, je dugo gleda i spregovori: Tak verjete ? — Pa stane, zdigne desno roko kak za vdarec: „Umolkni, utihni!“ — Viher na Genezareškom jezeri je večkrat henjao naednok, a jezero se je rédno šče več vör burkalo, zdaj je pa v megnjenji tak gladko gratalo kak ogledalo. „Što je té?“ prestrašeno spitavle vnožina na bregi i iskušeni ribárje tüdi na sosidnih ladjah. Tak Cerkev vozi na svetovnom morji vremena. Vihér je pa: poželenje oči, poželenje tela i gizda živlenja, hüdobni svet i šatan. Vsak čitatatelj tega lista dobi zanesljivo vremeno- kazno napravo zastonj. Izrežite ta oglas in ga pošljite poleg nepokvarjenih znamk v znesku Din 3 50 za stroške in dobili boste lično izdelano, zak zašč. vremenokazno napravo, pat. št. 9514, ki kaže vreme zanesljivo za 24 ur naprej. Za vsakega čitatelja in njegovega prijatelja je ena naprava na razpolago. Sprejemajo se samo pismena naročila pod šifro Barometer“ na upravo tega lista do 20. februarja 1933. Izšla je BLAZNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 1933. štera ma 365 dni. „VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski koledar, šteri je bio že od naših očakov najbole cenjeni i je ešče dnes najbole razširjeni. V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsakši den: Katoliški koledar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnimi, vremenskimi j dnevnimi znamenji; — sunčne i mesečne potemnenja; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; vse senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Međimurji i Juliskoj Benečiji: — pregled o konci breje živine; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabela za računanje obresti; — živjenjepis važnih i odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, štere rabi kme— tovalec i žena v hiši — Cena 5 Din. — »Velika Pratika« se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki: Širite „Novine“ Naprodaj posestvo obstoječe 24 oralov njiv, travnikov in gozda. Hiša dobro ohranjena, gospodarska poslopja nova. Tik glavne ceste, pol ure od žel. postaje. Plačilo deloma v gotovini, deloma v hran. knjigah. Pojasnila daje Posojilnica v Gornji Radgoni. (1-1) Betežni na plüčaj! Na jezere že ozdrávlenih! Včasi zahtevajte knjigo od moje nove umetnosti prebrati je vanjo, ki je že mnouge rešila Ona more poleg vsakoga náčina živlejnja pomágati, da se betégi friško proti prijde. Nočno švicanje i kašeo henjata, teža tela se zviša i po povapnenejni beteg pomali henja. Vučeni doktorje potrjüjejo hasnovitost mojega zdravienja. Kem prle začnete z mojim náčinom prehranjevanja, tem boukše za Vas. Ščista šenki i poštnine prosto dobite mojo knjigo, v šteroj bote dosta hasnovitoga najšli. Moj založnik pa razpošila samo 10.000 falatov brezplačno zato pišite včasi! zadosta je dopisnica (kárta) na spodnji naslov: Zbiralnica za pošto: Georg Fulgner, Berlin- Nenkölln Ringbahnstrasse 24. — Abt 527. Tivar-obleke se najceneje dobijo v trgovini ADOLF PREIS Murska Subota, cerkvena ul, 13. Obleke se že dobijo od 240 Din naprej. Za mladožence 290 Din. — Prvovrstno blago. — Trgovina je preselila svoje prostore 1. jan. 1933. na Lendavsko cesto v hišo gospoda HARTERJA. 4-13 Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kranj. Izdajatelj: Klekl Jožef. Oblasti odgovoren: Ilija Lojze, akademik v Kranju. Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 74; rokopisi na isti naslov. tiskarni J. Blaznika nasl. d.d. v Ljubljani.