MOYINft american in spirit foreign in language only AMERICAN HOME slovenian morning daily newspaper NO. 88. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 15th, 1930. LETO XXXII —VOL.XXXII. Med mestno zbornico in šerif je zaplenil železniški družbo cestne železnice pride do prepira Ta teden pride do očitnega prepira med mestno zbornico v Clevelandu in med družbo, ki operira cestno železnico. Družba zahteva od mestne zbornice, da slednja privoli več stroškov za operiranje raznih prog. Družba sama, glasom pogodbe med mestom in železnico ne sme sama zvišati stroškov poslovanja. Mestna zbornica je pa že pred vlak, ker železnica ni plačala davkov Sebring, Fla., 13. aprila. Šerif Oscar Wolff je danes v tem mestu zaplenil potniški vlak št 193 od Atlantic Coast Line železnice, Naredil je to po naročilu državnega kontrolorja, ker želez niči ni plačala davka. Ko je šerif zaplenil vlak, ni bilo v njem nobenih potnikov, šerif je nameraval prvotno zapleniti vlak v Avon Parku, toda je slišal, da se Svetovnemu miru še vedno pretijo nove nevarnosti Šest oseb ubitih v nedelj Policija je včeraj na konjih skem avto prometu. Dva preganjala komuniste na časom naročila družbi, da pokaže nahaja na vlaku pošta, in ker se svoje knjige, da se dožene, če jc stricem Sumom ni šaliti glede poslovanje družbe ekonomično, pošte, je čakal, da je vlak dospel ali pa se mogoče po nepotrebnem v Segring, kjer so pošto izložili, zapravlja. Pa so vmes prišle še nakar je šerif zaplenil vlak. Po-druge stvari, ki bodo povzročale | leg vlaka je šerif zaplenil tudi sitnosti. Organizacija uslužben- tri lokomotive, železnica dolgu- cev cestne železnice je zahtevala je davke za leto 1929 in sicer v od kompanije, da uvede osem-; svoti $40,000. Potem ko je po-urno delo. Kompanija se izgo-! stavil varuha na vlak, je šerif. varja, da če to stori, bodo njeni zaplenil vso železniško progo v stroški mnogo večji. Zato je pa okolici, postajo in vse orodje, ki kompanija s fino potezo to zah- spada zraven. Potem je pa pri- tevo uslužbencev zavrnila na šel na pomoč državni pravdnik. mestno zbornico, češ, da naj ona ki se je utaboril na postaji in ča- odloči. S tem se je kompanija kal nadaljne vlake, katere so za- rešila neprijetnega vprašanja in plenili, kakor hitro so prihajali, naredila mestno zbornico odgo- Obenem je bil izdan javni raz- vorno za posledice. Mestna zbor- glas, da država proda vlak, po- nica bo najbrž dovolila osemur- stajo, progo onemu, ki največ po- no delo, ker sicer si nakoplje so- nudi za to. Pričakuje pa se, da vraštvo organiziranih delavcev bo vodstvo železnice plačalo za- na glavo, in ker imajo ti delavci ostale davke, vendar bo imelo ra- pri volitvah glasove, s e v e d s di zaplembe mnogo tisoč dolar- i councilman) ne bodo riskirali, da jev stroškov. bi prišli v zamero. Kakor hitro -o- pa.mestna zbornica dovoli osem- Nekaj drobnih novic iz urno delo, pa bo prišla kompani- Collinwooda j a in rekla: Radi osemurnega Na cvetllo nedeljo je teta dela moramo najeti /Vefi usluž- štorklfa obiskala družino dr. vencev, in stroški bodo večji. Louig permeta. Prinesla je za- Dovoliti nam morate torej več ,ega sinčka. To je že tretji sin„ izdatkov. In mestna zbornica pride tu v zagato, Zato zahteva sedaj kompanijske knjige v pregled, da se dožene, kako kompa- v našem mestu Prijetno vreme pretekle nedelje je zvabilo več kot milijon motoristov v državi Ohio na prosto. Ni čuda, da je prišlo pri tem do večjih nesreč, šest oseb je bilo ubitih od avtomobilov v nedeljo, med temi dve v Clevelandu. Ranjenih je pa bilo vseh skupaj nad 100 in kakih 50 avtomobilov razbitih. V Clevelandu je bila ubita dveletna Florence Hro-my, ko jo je zadel avtomobil, ko .se je igrala pred svojim domom. Ubit je bil nadalje 18 letni Stanley Osicka, ko je zadel s svojim avtomobilom d r u g i avto pred njim. Letos se nahaja v državi Ohio kakih 40,000 več avtomobilov kot lansko leto. Promet po vseh javnih cestah je bil silen. Public Square Za par minut je včeraj popoldne zavihrala rdeča zastava na Public Square v Clevelandu. Pa samo za par minut. Nenadoma so še pojavili policisti na konjih, ki so zajezdili v množico in jo razpršili. Neki komunistični govornik je na Public Square zbranim poslušalcem pokazal ameriško zastavo, ki je vihrala na vrhu zveznega poslopja in je pri tem vzkliknil: "Glejte ono zastavo Lam gori! Doli z njo!" Iz žepa je potegnil rdečo fliko in vihral z njo. Nekoliko pred tem dogodkom je korakalo kakih 800 komunistov pred poslopje Federalne rezervne banke, kjer se nahaja u r a d Community fonda. Prometne oblasti se boje, kaj bo Zahtevali so, da se razdeli $4, šele tekom poletja, ko bo vsakdo,; 500,000 med brezposelne. Toda ki ima kak avto, vozil z njim. od tu so odšli na Public Square, --o--kjer je nastal prej omenjeni in- "Pečlarski klub" . cident. Ranjen ni bil nihče, in Na radio programu zadnjo ne- l judje so se razšli. del j o bi moral nastopiti "Pečlar- -o- Ski klub" iz Collinwooda. Imeli Policijski načelnik je mo-so pripravljene štiri jako lepe raj resienirati narodne pesmice toda vsem nam Ayer> Mags > aprila< _ Po_ je bilo žal, da radrnepričakovanih ovir na postaji so mogli zapeti le eno. Zapeli so jo tako lepo! Prosili bi prav lepo "Peč-larski klub," da nam ne zameri , jo, trole vodstva radio programa. ček v družini dr. Permeta. I, seveda Permetovi so čvrsti ljudje! Iskrene čestitke!1— Mr. in Mrs. Silna razstrelba v rudniku je zopet zahtevala življenje 20 premogar jev Tacoma, Wash., 13. aprila. V nii« frnši dpn-r Knmnaniis ™ *Z A!hambra Rd- C a r banado premogovniku je nei IV ^ ** V & PretekH petek iz!včeraj nastala silna plinovu raz- nece-izročiti knjig, in prišlo bc Pioride, kjer stu se nahajala-žad-j strelba, ki je zahtevala življenje najbrž do boja na s"odniji. njih pet mesecev. Pripeljala sta i 2q premogar jev. Premogovnik , t: j0-: .. .. se iz Floride z avtomobilom hl,se nahaja kakih 20 milj vzhodno In pravijo, da je policija prinesla s seboj tudi "ukroče-1 cd tega'mesta. Vsi, ki so se nahajali ob času razstrelbe v rudni- "surova" New York, 13. aprila. Komunisti so danes na ljudskem shodu silovito udrihali po newyorški policiji, katero so nazvali kol najbolj surovo in hudobno. Medtem je pa policija čuvala $15, 000, katere so komunisti dobili no" šildkroto, ki sliši na ime "Tomy." "Krota" je dolga baje 6 čevljev. ku, so bili ubiti. Rešilno-moštvo je sicer takoj dospelo na lice me-i .j- • i - i'r :ta, toda možje niso mogli v pre- Hm, hm, tudi mi bi hib rncgovnik radi strUpenih piinov. Silno razzaljem Čakati so morali več ur, predno St. Paul, Minn., 13. aprila. V so se plini razkadiii. okoli rud-urad urednika Dan Wallace je ! nika se je zbralo stotine oseb> žc_ kot vstopnino za zborovanje, in prišel zvezni števec, ki je vpra-jre; 0tr0Ci in sorodniki ponesre-so se bali, da jih napadejo ropar- šal urednika, kaj je njegov P°- i čenih rudarjev. lr1i/> "t ivn/'lnil/ " i a a/lrraitavi 1 ji. Komunisti so sami klicali policijo, da ščiti njih denar/na seji so pa silovito udrihali po njej. Zvezni prohibicijski agent je bil ubit Washington, 13. aprila. Tu sta bila aretirana John Borurn in John Logan in oba sta obdol-žena, da sta ubila zveznega pro klic. "Urednik," je odgovoril Mr. Wallace. "Ali znate čitati in pisati?" se je glasilo naslednje vprašanje. Urednik se je nasmejal in odgovoril: "Oh, počasi se bom že naučil." Ogenj je nastal v Težaven boj z norcem Davis Reese je hipoma zblaz nel zadnjo soboto. Svojo ženo je napadel z nožem in mu je ko maj pobegnila. Reese je nato začel razbijati pohištvo, nakar je vse skupaj polil s petrolejem in zažgal. Sosedje so poklicali največji norišnici W. .. , . j ,xr + Central SliP> LonS Island- ognjegasce, katere je podivjanec hibicijskega agenta Lamar Wat- Y., 13. aprila. V tukajšnji bol- napadel z nožem, ko so prišli n son Yorka. Omenjeni agent je nici za ženske blazne, ki je naj- hišo Ranil je nevarno dva og. večja svoje vrste na svetu, je njegasca> predno se je posrečile nastal danes ogenj Odigrali so ostalim moža razorožiti. se strahoviti prizori, ko so blazne ženske zagledale ogenj in Poziv tajnikom! skušale pobegniti. Končno se je Frank L°Patich, tajnik Slov. posrečilo paznicam spraviti na društvenega doma v Euclid« zasledil oba butlegerja, ko sta nesla žganje v neko hišo. Sledil Je obema, ko sta začela streljati in ubila agenta. Oblastniki med seboj Pretekli teden je prvi policijski prosekutor Schultz napadel rjm je pretila največja nevar- di rektorja javne varnosti, Bar-|nost. 0genj je nastal ponoči in Zveze m društva "Strugglers, varno 92 ženskih blaznic, kate- j0hio> Prosi taJnike društev S. S. P. Zveze, Zapadne Slovanske ry.u, češ, da njegova policija izvaja napačne aretacije, zlasti kar se tiče gemblarjev. Policija aretira stotine oseb, katere sodčki potem oprostijo. Barry da kaje ni zmožen za svoj urad. Na je odgovoril direktor Barry, ki je povedal, da urad policijske- je bil podtaknjen. Nad 400 dijakov Lincoln univerze se nahaja na divjem štrajku Harrogate, Tenn., 13. aprila. Na Lincoln Memorial univerzi so pretekle dni zaštrajkali skoro vsi izmed 450 dijakov, ki pohajajo univerzo. Prišlo je tekom štrajka do večjih nemirov. Včeraj je policija aretirala dva voditelja štrajka. Predsednik univerze dr. J. S. Morrison, se je izjavil, da so bili dijaki zapeljani po obeh voditeljih, katera je označil kot "boljševike." Aretirana sta bila dijaka Clay McCar-roll in Ernest Fields, štrajk dijakov na univerzi je nastal, ker je vodstvo univerze sklenilo, da odpove petim profesorjem njih službe. Omenjeni profesorji so bili pri dijakih zelo priljubljeni. Ker niso vedeli takoj za vzrok, zakaj so profesorje odslovili, so začeli dijaki pod vodstvom obeh omenjenih dijakov, ki sta bila pozneje aretirana, razbijati in razsajati. Predsednik univerze se je skušal pobotati z dijaki, ki so pa zavrgli vse mirovne ponudbe, radi česar je predsednik pozval policijo. Ves pouk na univerzi je prenehal, in dijaki sklenili, da ostanejo na štrajku, dokler se odslovljenih pet profesorjev zopet ne vrne. Boljševiki se pripravljajo za pohod iz Chicage do predsed. Hooverja Ayer, Mass., 13. aprila. u načelnik Thomas Burril v tem mestu je danes resigniral iz svojega urada, potem ko je bil na sodni j i spoznan prešestva in , . , ., . , bil obsojen v $100.00 globe. Po- ,kaJ litijski načelnik je imel navado, da je večkrat naredil pogon v hišo nekega Esteliona, rekoč, da išče žganje. Toda vsi pogoni so bili zaman. Te dni je Estelion prišel domov, ko je načelnik zopet vdrl v njegovo hišo. Dobil je Trdno -pa pričakujemo, da bomo "slišali" v jeseni. Napredni Hrvati Odbor Hrvatskega Narodnega Doma na 6314 St. Clair Ave., je kupil pri našem slovenskem hrabrega policista slečenega pri prodajalcu Durant avtomobilov, i £Voji ženi. Estelion je vzel po-Mr. Leo Laušinu, lep Durant av- Hcljsko uniformo in jo nesel na New York, 13. aprila. William to, katerega bo dobil eden izmed j sodnijo, nakar je sledila areta-D> Foster, vodja komunistov v posetnikov velike veselice, ki jo Cl5a- ^ Ameriki, ki se nahaja v ječi radi priredi Hrvatski Narodni Dom _ _ - zadnjih povzročenih nemirov po v Clevelandu. O tem bomo še _ Listnica uredništva komunistih, se je izjavil, da pri- pozneje poročali. Vidi pa se, ka City. Na vprašanja, ki pravlja komunistična stranka ko so nam Hrvatje naklonjeni, jih stavijo zvezni števci, morate/ velik pohod brezposelnih, ki se napotijo iz Chicage in bodo korakali v Washington, da se "osebno" predstavijo predsedniku Hoover ju. Korakanje se bo pričelo dne 5? julija, takoj pc ogromnem "ljudskem zborovanju," pri katerem bo baje 100, 000 oseb navzočih. Najmanj ko kupujejo pri domačih ljudeh, pravilno odgovarjati, sicer staža kar jim ^re iskrena hvala. tistika- nima nobene veljave ali pomena. Nič se ne bojte, nihče Izvanredna seja ne bo zvedel, kar poveste, in tu- Zastopnikom in direktorjem di sodniji je preprečeno po po-Slov. društvenega doma v Eu- stavi vas sploh preganjati radi clid, Ohio, se naznanja, da se j kakih izjav o nepravilnosti vaše-vrši 16. aprila izvanredna seja ga prihoda v Zedinjene države v ob 8. uri zvečer. Prošeni ste vsi, slučaju štetja. — Pozdrav! 10,000 oseb se bo udeležilo kora- da sev gotovo udeležite ob pra- Dr grca ^^ _ nQV0 kanja. Ko pridejo v Washing- vem casu> Včeraj smo poročali o smrti ton, bodo korakali pred Belo hi- Samomor matere Mr;;. Ter'ezije Dulc in omenili, šo, kjer bodo predsedniku Hoo- 20 letna Josephine Jacobucci, da je bila članica dr. Srca Marije — staro. V resnici je bila ranjka članica dr. Srca Marije — novo! Prosimo, da to članice upoštevajo. , Prijeten obisk Obiskal nas je v našem uredništvu Mr. Frank Petkovšek iz Waukegana, 111. Obiskal je svoje prijatelje v Clevelandu, Mr. Anton Ogrina, Mr. Srnovršnika in druge. verju razjasnili položaj brezpo- 15616 Kipling Ave. se je v nede- selnosti, ki sedaj vlada v deželi. Ijo ustrelila. IVJlada žena je mati Policija v Washingtonu je pri- enega otroka. Prepirati sta se pravljena, da sprejme komuni- začela s soprogom, ki je pobeg- ste. nil iz hiše, dočim je mlado mater _i beg moža tako itžalostil, da je Najden denar prijela za revolver in se ustreli Mr. T. S. Leon, 407 Euclid- la. Windsor Bldg., na 5005 Euclid Kupujmo pri naših Ave., je našel pred slovensko Mr. Anton Ogrin, poznani slo-banko svoto denarja. Kdor gaj venski trgovec na 15333 Water- pogreša naj se zglasi na omenje jloo Rd. priporoča svojo zalogo nem naslovu. modnega blaga, čevlje, klobukov Trgovec Mr Durn za moške in ženske. Vedno ku- Za Velikonoč! da naznanijo svoje naslove, ker je nastala pomota radi piknikov, Hoover jeva družina je ki so bili zarentani na prostorih začela naraščati Doma v Euclidu. Mr. Lopatich Los Angeles, Cal., 13. aprila, prosi vse, da se takoj oglasijo, Predsednik Herbert Hoover je ker je zadeva nujna, postal danes stari oče, ko je bila i Gredo v domovino rojena ženi predsednikovega si- Mr. Louis in Mrs. Antonija 8a prosekutor j a ni druzega kot na 6 funtov težka hčerka. Pri Godec, ki sta doslej stanovala na ^Prejemna soba za koritarje, in porodu je bila potrebna operaci- j 3527 E. 80th St. se podatu te dni ee bi prosekutorski urad bolje ja. J v Orešje, pri sv. Križu pri Liti- s°deloval s policijo, bi bil polo- * 410 otrok je bilo lansko leto ji, kjer se bosta stalno naselila. zaj ves drugačen. Zanimivo je, ubitih od avtomobilov v New Mnogo sreče v domovini in sre-kadar so si oblastniki v laseh. , Yorku. ,čno pot! Pozdravi iz domovine Iz Gorenjega Polja na Dolenjskem pošilja v Cleveland pozdrave g. Anton Kline, ustanovnik prvega slovenskega časopisja v Clevelandu. Tudi mi pošiljamo Tonetu iskrene velikonočne pozdrave ! Nova bolezen V bližnjem mestecu Brunswick, Ohio, je izbruhnila neke vrste mrzlica, katere zdravniki ne poznajo, in jo Sedaj študirajo. Dvajset oseb je zbolelo. * Josiah Cohen, star 90 let, najstarejši sodnik v Ameriki, je v Pittsburgh!! resigniral. Opozarjamo na oglas slovenskega trgovca Mr. Duma na 15605 Waterloo Rd., ki vam zlasti te dni nudi po najnižjih ce- Izvrstne šunke, klobase, že-pujmo pri slovenskih trgovcih, lodce, plečeta, dobite pri Mr. Kakor je vsej naselbini v korist. rol Mramor, 1140 E. 67th St. Ta Pasijonska iora pristni domači pridelek iz znane V Norwood gledališču boste I Trškanove zaloge iz Euclida, in nah razno blago, ki ga potrebu- imeli priliko v sredo, četrtek in bo feotovo vsem dobro teknil, jete ob velikonočnem in spomla-; petek videti krasno pasi jonsko Blazna utonila danskem času. igro ali "življenje in trplenje V Cuyahoga reki, blizu Supe- V bolnico Jezusa Kristusa." Vstopnina jeji iof Ave., so dobili v pondeljek John Budič se je moral podati samo 25 centov. Je to ena najfi v St. Alexis bolnico, kjer se bo nejših. slik o "Pasijonu." moral podvreči operaciji. Naha- Chrvsler avtomobili ja se v sobi št. 218, 2 nadstropje Naš rojak Mr. A. L. Praprot-želimo skorajšnjega okrevanja. |njk, ki ima svoje avto prodajne V fcolnjco | prostore na 15326 Waterloo Rd. Rojak Joseph Leskovec, 1129! se priporoča rojakom za nakup Addison Rd., je bil v nedeljo od-1 Chrysler avtomobilov, ki so v peljan v Glenville bolnico. Pri- resnici nekaj izvrstnega. Opo jatelji ga lahko tam obiščejo. zarjamo na tozadevni oglas. truplo Mrs. Frances Leopold, 16516 Claire Ave.' Omenjena je 21. februarja pobegnila iz blaz-nice, in jo kljub vsemu iskanju niso mogli dobiti. Nevarni psi Devetnajst oseb je bilo zadnje dni ogrizenih od psov, in v mestni zbornici se pripravlja od-j redba, da dobijo psi torbe. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15TH, 1930 < 4 AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holldaya NAROČNINA: Ba Ameriko, e«lo Uto---W.S0|Za OUveland, po poiU, celo leto $7.00 M Amerik«, gwl leM--W.M | Za Oleveland, do poitl, po) leta $3.50 Za Cleveland po racnaSalclb: celo leto $5.B0; pol leta $3.00 Za Kvropo ln Kanado Je Ista cena kot ta Cleveland po poStL Posamezna številka I cente. .Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Amerlika Domovina, _6117 St. Olalr Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 082$._ JAMBS DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January Sth, 190», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$. prejmite nakaznico za dva dolarja za slovenski radio program. Kakor so se mi dopadli vsi prejšnji programi, tako je bil tudi zadnjo nedeljo izvrsten, Posebno se mi je dopadla štruk-ljeva godba, posebno radi tega, ker je narh Cerkničanom zaigral tak lep valček. Upam, da bo štrukel še zaigi'al na radio za Cerkničane. Pozdrav! J. Rožanc. No. 88. Tue. April 15th, 1930. Na delu za narodno zdravje. gram, vaši Slovenci pjevajo!': Oni imajq Majestic radio, ii? moram reči, da se vse prav izvrstno sliši, čisto in razločno. Tako dobro se sliši, kot bi bil/ pevci in pevke pri nas v sobi. su lahko finančno opomogel in I si rad kupi kaj novega ali si pri-bi nam ob slabem času lahko po- vošči kaj boljšega, da s tem dvi- trebno blago kreditiral. - če pa hodimo ob dobrem času drugam za gotovino kupovati in le v slabih časih k našim trgovcem kre-Zelo bi se nam dopadlo, če i dit iskat je ravno tako, kakor bi i je dolžnost vsakega zavednega bi dali enkrat naše brate Hrva- i si iskali posojilo brez obresti, j Slovenca, da to stori pri naših te na radio, da bi nam zaigrali Naši trgovci, če bi dobili vse v slovenskih trgovcih. Dolžnost na tamburice, ki so gne samega sebe nad razliko drugih dnevov. Veliko se bo te dni potrošilo slovenskega denarja za [ ; nakup različnih predmetov, zato Zadal sem si nalogo, da s tem Cleveland, O.—Želim izraziti v imenu več poslušalcev slo i venskega radio programa iskreno zahvalo vsem pevcem in pevkam, še posebej pa g. Ba-novcu, ki tako lepo zapoje. Le škoda, da nam ne poje vsaj vsa ko nedeljo in vsaj po pol ure. --i Vsako nedeljo poslušamo slo- V Zedinjenih državah je približno 1,500,000 oseb zapo- venski radio program. Naša slenih dnevno, da preprečijo razne bolezni in da skrbijo za Mrs. Benič me vedno pokliče, zdravje ameriškega naroda. Imamo namreč v naši deželi nič ali pa kar potolče po stropu: manj kot 143,000 zdravnikov, poleg tega 67,000 zobozdrav- "Ej, pojdite poslušat radio pro- nikov, 152,000 bolniških strežnic, 18,000 zdravnikov, ki ses - pečajo z negovanjem vaših oči, ali kot jim rečemo — optiki,! nadalje 8500 oseb, ki zdravijo po takozvani "Christian Science" metodi in nekaj stotin drugih oseb, ki se brigajo za vaše zdravje. Poleg gori omenjenih 152,000 registriranih bolniških ido™ Tazmotoivam trgovsko strežnic, k. imajo vladno dovoljenje da pomagajo bolnikom. |stališče iz videk koliko in kak, pa imamo v Zedinjenih državah najmanj 200,000 žensk, ki|šne ugodnosti imemo eden od strežejo bo m kom, privatno ali v bolnicah Pomislimo na | d rugegain kašne koristi ima ce_ tisoče usmiljenih sester-redovnic, ki se nahajajo v raznih ,lokupen narod od skupne in kom-bolnicah, m ki so v resnici prave pomočnice bolnim in trpe- paktne podpore. Razmotrivanje 1 ' predmeta naj sloni na narodno Poleg gorej navedenih imamo nadalje do 22,000 po- gospodarskem in socijalnem pomočnikov v zobozdravniških uradih, pomočnikov in tehni-1iju. kov, nadalje se nahaja v Ameriki do 15,000 kiropraktikov, ' imamo nad 100,000 lekarnarjev, ki izdelujejo in prodajajo . Kdo, s0 slovenskl trgovci v zdravila Ameriki, ni potrebno posebno V ameriških lekarnah se nahaja nadalje do 180,000 le-JilvsiS karniških pomočnikov. In tudi babic ne smemo pozabiti, vrgt kateri g0 s- potom pridnih kajti danes jih je 55,000 registriranih pri raznih državnih r Q ^ štedl'ivosti in samouku zdravstvenih uradih. Imamo tudi nad 7000 kiropodistov, to 1 ' .,b ? ilvos>! -1? sam°u tl . -i • i • • j v., ustvarili lastno eksistenco. Dne- so zdravniki, ki se zanimajo za zdravje vaših nog. Mnogo ikg. zanimaniein Drak_ stotin je tudi naturopatov, ki z raznimi naravnimi metoda- ^,nima"JC ln,p'dr mi skušajo vam zopet podeliti ljubo zdravje. Poleg njih je ^Himo» t™} tZ tudi nekaj stotin elektroterapistov. 4 !sola- vZamishmo se nazdJ- kf ° „ , , r , . so nasi rojaki, polni upov priha- kiJe zaP°s!Jen,° v ameriških bolnišnicah, se ceni jali v to deželo služiti si pošten na 550,000 oseb in v raznih zdravniških uradih je zaposlje- kruh v mislihj da kadar si malo nih najmanj 00,000 oseb, ki sledijo navodilom zdravnikov finančno opomorejo, se zopet in pomagajo bolnikom tozadevno. nazaj vrnejo- v rojstno grudo, Nobena dežela,na svetu nima toliko bolnišnic, toliko ker njih namen je bil: tam si zdravnikov in faktorjev, ki skrbijo za ljudsko zdravje, kot osnovati lastni dom in'domače jih imajo Zedinjene države. Nikjer ni toliko lekaren, kot ognjišče. V novem svetu prišli jih je v Ameriki. Zato pa v Ameriki niso poznane takozva-:so nasproti tudi drugim razme-ne epidemije raznih bolezni, ker ima vsaka država kot tudi ram> s katerimi so mogli tudi /vezna vlada na razpolago silen zdravstveni aparat, ki po- povsem računati. Vedno se mo-sežc takoj vmes, kadar se pojavi kaka epidemija bolezni. ra posamezni človek razmeram V Zedinjenih državah imamo več zdravnikov za vsakih Iprilagoditi in nikoli Se ne da to 100,000 prebivalcev, kot v katerikoli drugi državi na svetu, nasprotno storiti. Skoro vsak Toda dejstvo je, da imamo v večjih mestih Amerike skoro tukajšnji slovenski trgovec je preveč zdravnikov, dočim jih v malih podeželskih mestih pričel s trdim delom v tovarni, ni toliko. Vzrok je, ker so ljudje na deželi pač bolj zdravi kakor navadni delavec in garal kot pa ljudje v mestih. kakor živince, kadar vleče težak Danes živimo v dobi strokovnjakov in znanstvenikov plug po ledini. Tovarniška sire-ter špecialistov. Vsakdo študira svoj poseben poklic in ga na mu je bila vsako jutro bojni Vkuša kolikor mogoče izpopolniti. V Ameriki imamo na pri- klic v borbi življenja za lastni mer danes nad 19,000 zdravnikov-špfecialistov, ki se bavijo i obstanek. Pridno je delal in štele s posebno stroko medicine. Kaj enakega nimajo nikjer dil krvavo zaslužene novce, kakšno riziku novec je priznan pevec-umet- 'e mogel pri trgovini nositi. nik, to ve in pripozna vsak, ki Ja8no Je kot beli dan- da trkrov" ga ie že slišal. > kateri so prisiljeni in morajo, " Zatorej vljudno vabimo Ce-' če hočejo da njih trgovina obsto-njeno občinstvo od blizu in da-in v Posvečajo lastne fi-leč, da se udeležijo koncerta in zične moči- niso nič drugega, ka-napolnijo naše prostore do zad- kor Pa delavci, kateri spadajo v njega kotička. Koncert se-vrši- razred delovnega ljudstva. Raz-v nedeljo 20. aprila ob 7:30 lika med nJirni in tovarniškimi zvečer. Za direktorij Sloven- delavci je le ta: kolikor jih med-skega Doma: sebojno loči poklican profesijon, Chas. Benevol, tajnik. \ Poglejmo naše trgovce v na- --rodnem ožiru, kaj in koliko so že Collinwood, O. —- Priloženo na tem polju direktno in incli- najljubša godba. Ko so enkrat na tamburice igrali Slovenci in Slovenke, pa smo jim komaj dopovedali, da niso igrali Hr vatje. Pa kakšno) veselo naj zaigrajo. Mrs. Benič in jaz namreč radi pleševi. Kar se tiče ure za radio program, mislim, da je najbolj pri Za oltarjem je imel tedaj ravno opravilo mežnar. Bil je še- Hrvatom; gotovini plačano kar prodajo, bi staršev je, da tudi otrokom isto j gave sorte. Slišal je Mino, pa tudi lahko konkurirali z drugimi i svetujejo in dvigajo v njih na-trgovinami, katere prodajajo ! rodno zavest, da ni vseeno, kje samo za gotov denar, če hočemo ! potrebščine kupijo in komu de-vse to doseči, je naša dolžnost, nar izdajo. Zavidljivost naj izda se poslužujemo slovenskih trgovcev. če se slučajno pride v konflikt z enim, poišči si drugega, kateri je tudi Slovenec, če nam je v sili dober, naj bo tudi pravna ta, kot jo imamo sedaj.' tistikrat, kadar ga mi lahko pod-Prosim, če bi enkrat zapeli ti- piramo. Čimbolj jih bomo pod-sto lepo: Luna sije, kladvo bi- pirali, tem lažje bomo od njih zahtevali, da nam pomagajo, če bi se ves izdan denar od Slovencev dotekal v slovenske roke, ne ; bi se nam bilo treba bati temnih dnevov, kaeri na mprihajajo v ! bodoče nasproti. Stojimo na pragu velikonočnih . praznikov in vsakdo, če le more je . . . Prilagam vam mal dar za ra dio program in ostajam, vaša naročnica J. O. ČEMU PODPIRATI SLOVENSKE TRGOVCE? gine iz src, na njenem mestu naj vzraste spoznanje samega sebe in ljubezen do lastnega naroda. Slovenski trgovci, podjetja, zadruge in obrtniki nam morajo je spačil svoj glas, da je hil te-nak, kot otroški in je zaklical iz svojega skrivališča: "Polič je preveč, ga bo masel-ček zadosti!" Pa je mislila lončarja Matevža žena Mina, da ji je odgovoril Bogec v naročju svoje svete Mamice, pa se ji je zameril in biti ravno tako pri srcu, kakor j ga je zavrnila: vse druge slovenske ustanove in i "Tiho bodi, fantek! Kaj bi organizacije, katere slonijo na j me zavidalo! Bodo že mama človekoljubni in dobrohotni pod- sami odločili, ali je polič preveč, lagi. Med nami ne sme zarjave-;ali ne." ti staro slovansko geslo, ki pra- No, in ni bilo doma ne poliča, ne maseljca, ampak je rekel praznike | Matevž: "Mina, vzemi cekar in vi: Svoji k svojim. , Vesele velikonočne vsem rojakom in rojakinjam! Joško Penko, zastopnik "Amer. Domovine." POMLAD rektno storili, če se je kdaj kaj započelo, kar naj bi dalo pravo in lepo lice narodni zavednosti ' pred drugimi narodi, smo v pr- j Kako vda»° se ie zgrudil ta vi vrsti mislili na naše trgovce, jdan k no^anJ sv- Treh kraljev! od katerih smo pričakovali, da 1 Večerna strari nad Zaplano je bi-nam morajo finančno največ po- čista in rožno zlata, kakor da magati. Zgraditev narodnih do-1so Položili angeli svoje dlani na mov, prireditve raznih, sejmov, daljno nebo. Line sv. Miklavža oglasi v narodnih inštitucijah, |na Kurenu so bile odprte, zvon oglasi v raznih društvenih pro- se -ie trkal na bronasta prsa in gramih, izdajah itd. vse to go- molil za verne duše, žive in mr-vori. o direktnih dajatvah in fi- :tve- Za holmom je jokal sveti nančni pomoči na narodnem po- Leflart, v Ligojni se mu je pri-lju. če društvo sklene prirediti družil mlajši brat... Za greben-večjo prireditev, je za sklepom často Grmado se se zbirale vol'-tudi navadno takoj predlog, naj neno bele ovčke, južni veter jih se v programno izdajo pobirajo, ni pustil preko sivih polhograj-oglasi trgovcev, da se s tem dru- j sten. štvo že vnaprej zavaruje pred Noč me je dohitela za štampe-eventualno izgubo. Koliko ima-1 tovim mostom pod Raskovcem; jo trgovci koristi od teh oglasov težki mrakovi so se gnetli pod ni potrebno navajati. Programi orjaškimi kolonami in zalegah se navadno izdajajo pri vhodu rdeče boke molčečega mostišča, na prireditev in kadar ista kon- — Večerno ozračje je bilo rezno, ča se jih pa odloži na stoleh, kjer polno zdravilnega vzduha po s(e j® sedelo. Koristi od oglasov j smrečju. Narava je bila pokoj-imajo le društva. Stalni oglasi na, polna sreče in sladkega pri-na zagrinjalu v narodnih domo- čakovanja, ko se bodo odprle nje-vih imajo večji pomen in služijo j ne polne grudi in dale življenje v pravo trgovsko reklamo, toda tisočerim koreninam. Murn se so cene oglasom precej visoke;še ni zganil, saj se je komaj tako, da prinesejo domu večkrat brstje razpelo in odelo v svilen-v razdobju dogovorjenega časa čast mah, saj so se komaj pipo $1,000.00 dohodkov. Kadar se skavčki z zlatimi grli razvrstili priredi semenj, vsak že zna, za drobnimi zvončki. — V rria-okrog katerih hodimo, da kaj hovitem zatišju se je zablestelo brezplačno dobimo, če vstopni- zlato očesce zgodnje marjet-ce prodajamo v predprodaji, se ke . . . Mlačen dih pomladi je le-tudi s zaupanjem obračamo na žal med takimi brezami na liva-naše trgovce, da jih oni za dru- di, v srebrnem oblaku nekje nad štva prodajajo. Slovenski radio Bistro, - v naročju božje žlahte, program in drugo so dokazi, da ki počiva pod Krimom v varstvu nam tudi indirektno nudijo du- jsuličarja sv. Tomaža. Sv. Ana, šeVni užitek, brez da bi nas naj- .sveti Jožef in žalostna na gori. . manj kaj to stalo. Tozadevno bi Prve zvezde so se potočile v se dalo še na široko razpravljati božji vsemir. Rastoči mesec se toda to naj zadostuje v pogledu je zapletal s srebrnimi roglji narodno gospodarskega vpraša med smrečje sredi Ljubljanske- ColHnwood, O.—(ZAHVALA —Direktorij Slovenskega Doma na Holmes Ave. se želi zahvaliti cenjenemu občinstvu za obilen obisk v pretekli sezorii, ter vošči vsem najlepše velikonočne praznike. Obenem se priporoča za bodoče za enak poset. - Posebno se priporoča cenjenemu občinstvu, da se zavzame napolniti našo spodnjo dvorano prihodnjo nedeljo, ko nas po-seti naš mojster-pevec g. Bano-vec, ki bo priredil koncert v na- ga vrha. Ptič je prisluhnil v praznem leščevju; plast mokre zemlje se je s hruščem posula na pot turoben šum me je zdramil, izognil sem se hišam v samoti in se spustil v laz. Za nizkim hle-j vom se je trgal pep na verigi, plah otročji glas se je kral od nekod. i nja. Stopimo malo na socijalni položaj, kaj nam morajo naši trgovci nuditi. Sedaj je ravno tisti nezaželjen čas brezposelnosti in vsak, kateri je že več mesecev brez dela in ima družino z malimi otročiči ve, da slovenski trgovec je prvi, na „katerega se lahko s polnim zaupanjem obr- v dolini so se zatrnile rumene in prosi, naj mu da na kredit ne lučice, Vrhnika se je razgrni-življenske potrebščine, da bo mo- la Pred menoj. Sv. Pavel je nagel družino nasititi. Pregovor ^nil glavo, večerna pesem se je pravi: "Prijatelja se v nesreči spozna." Slovenski trgovci sc drage volje po svojih močeh radi odzovejo za odpomoč potrebam in pomagajo rojakom, če le morejo. Največkrat so trgovci vežo. še bridka smrt je poza storjeno dobroto slabo plača- j v tej pozno večerni uri pri-ni. če trgovec slučajno reče: Jetna in sestrska, njena bližina prijatelj jaz ne moram več na- bi me ne zmrazila. prej -kreditirati, ker mene tudi Preko mahovite ravnine sem drugi k plačilu pritiskajo, pro- se priplazil na rob orjaških skal; sim te, plačaj mi vsaj delno rahlo šumenje me je pozdravilo, dolžni znesek. Tistikrat se vsi-; Pred menoj se je odprl Močil-na nanj ogenj in žveplo. Vedeti nik, poln srebrnega sijaja in pri-je treba, da trgovec ima tudi svo- jetne, modre svetlobe. Meseči-je obveznosti, katere mora na- na je ležala nad tajinstveno tančno in točno izpolnjevati, za- kotlino, goste smreke so ždele to se mu krivica godi, če se kdo ! pod stenami . . . Onostran velike na njega t o z a devno huduje. ceste se je stiskala Vrhnika, nad Upravičeni bi bili se le v takem j njo je gorelo skrivnostno zna-slučaju hudovati, če bi pri njem menje svete Trojice. Daleč v tudi ob dobrem času kupovali in migljajočem ozračju, visoko pod mu v gotovini sproti plačevali, belimi zvezdami sta prvačila na trgala iz njegovih lin. Sloke ciprese na pokopališču so se stisnile. Bele sence so se dvignile za ozidjem, se sklanjale preko gomil, plavale in tonile za mrtva- nat. Sklonil sem se preko skalnega parobka. j štruco, greva vezovat brata An-: drejca ženo, ki bo jutri njen god." Mina je bila žejna, ali se je tolažila, da pri Andrejcu ne bo suše na mizi. Vzela je cekar in štruco in sta šla. Pa ju je peljala pot čez strmo Isenožet, pod senožetjo je žubo- Pečine so bile oblite s srebrn- rel živahen potoček. Je dejal často modrino; skalne stene so se blesketale kakor bele stolbe zakletih gradičev, pajčevinasti za-stori so polzeli preko mahovitih pragov. Veliko razpelo s Križa-nim nad gladko pečino je bilo zastrto z meglenčasto kopreno, ki se je čudovito lesketala v čisti mesečini. Zdelo se je, da plava križ v tihotnem somraku. Grešna zemlja se je odmaknila Zveli-čarjevim nogam. Voda na jezu je uspavajoče šumljala, nekaj nepotešenega je ležalo v teh ne-' ugnanih valovih. Mesec se je kopal v razpenjenem toku, ognjeni biseri so se vsipali preko hladne ruševine in se topili med črnim Matevž: "Lej, ljuba moja žena, kaku je senožet gladku pokošena." žena je bila od žeje slabe volje, pa je rekla: "Postrižena je." On — da je pokošena! Ona — da je postrižena! On hud — ona še bolj. Ona se zapodi vanj, on se ji umakne in Matevževa Mina štrbunkne v potok, da jo je čez in čez zagrnila voda. Ali še je migala z dvema prstoma, da je senožet postrižena. Si je mislil Matevž: čakaj, ko vsako reč siliš na- koremnjem . . . Rokavi Ljublja- robe> nemara tudi tebe voda ne. nice so bili prevlečeni s srebrni- :se drugače. In jo je šel lovit no, na dnu temno zelenih tolmu- jri proti vodij namesto spodaj( ka_ nov so se tajinstveno pobliska- • mor je voda ,Mino nesk Qna pa vale bakrenozlate luskine, kakor > je tedaj napila najboljšega da odkopava povodnji mož skri-, božjega vinca za maseljc> za po. te zaklade, kijih varno čuvajo lič in še bokal In ko jo je mini_ grbaste vrbe. j ja žeja> jo je minila trma tudi> Kdo nebi strmel! Ta večer je ;ujtela se je na rakitju in klicala sla pomlad skozi Mocilmk. Od : križa na razglednem obronku je j stopila na mehke trate in zdramila belokrile zvončke, ki so jo večer za večerom tako željno pričakovali. Z ustnicami se je do taknila češmilja, sladak trepet je i prevzel snivajoče grmičevje. . v., .... Nato je poiskala sv. Antona v ; ^ Posušila, je bi a prav pnjazne puščobni duplini in potrkala na da f. blla, s,e+skncu vse? ? „ . i,, j • • Kočevja, ki je bil tudi v gosteh. mrtve, mrzle skale pod njegovi- T . ... v „ , b, „ _ _ . , . In mu je bi a bolj všeč, kakor je na pomoč. "Pomagaj, mož, senožet je pokošena!" Prihitel je od' one strani še Andrejec in sta jo z možem po-jtegnila na breg. v In pravijo, ko se je preoblekla to prijalo Matevžu. Pa je rekel mi nogam i. Piskavčki so se oglasili v zatišju, kos cvrkutnil, ]\/[atevž • kakor da ga je pobožala topla «T • , • - i- ,, D , j . v, , . M Ljuba moja zena,' zdi se mi, dlan . . . Pomlad je sla skozi Mo- , . ... v ' v., . , . ... , / , da s skricem sechta preveč na cilnik, njene ustnice so bile slad- tegnem »> ke in opojne, katera duša jih ni v . , ,. % v\ ■ + i Rece Mina: "Meni se tuch zdi; občutila: Katero srce ie ostalo . , „ ^v , ... , „ . reci mu, da ne sme. puščobno groblje, polno žalosti (ir) . . in osata? Pa m,U reC1' ']uz mu mi , . v, znam jezika. Vrnil sem se skozi Mocilmk „ . ,, , v , . ___ r. j x u- ii Pa je Matevž znal vsake sorte domov. Gredoč sem obiskal sv.; . ., . , .. „ . a i. r, W i - ■ j . jezikov, pa je cebml skrica s Antona Puscavca, ki je dremal U, . .. . . škornjem, da je škne kar razu- pn odprti knjigi; mesec je slo-1_ , . .. ... , . . -., imel m se prijazno poslovil, nel na njegovih spokornih rame- • nih in prebiral svete besede. Mo-: n , 4,. , čan tok vode je bobnel pod mo- P°vest °d ^^Jenega konj* stom, prazen kostanj se je dolgočasil nad njim in obupno stego- Matevž je P"Povedoval: val črno vejevje v svetlo noč. Na "Bog me Je Požegnal s ženo in trati so se stiskale smrečice, nji- }sinom' nič se ne vaJ'kaJ še Pri" hova telesa so bila mirna in siva. ide' treba ->e ^edati za kruhom, Srebrne pene so ležale med nji-lda ^ ne zma»jka- Sa-mu enega mi, spočita zemlja je čudovito!imam konJa; če čem imeti dva, dehtela. moram kupiti še enega. Pa Roji zvezda so se gostili vrh'sva Šla-J®st- Pa m°J brat Andre-Trebevnika in v zlatih metih pr-jjec v Karlovec na semenJ ~ to šeli preko barja. Ozračje se je JC bllt) okrog Velike noči. šla lesketalo, meglice so se zbirale Isva semilJu od konJa do ko-pri Kaminu. Breze ob Ljublja- nja' nic neJ blu prlda blaga, niči so se blestele kakor proso j- K sreči pride Turopoljec z na telesa vil, ki strmijo v tiho ! vranceP- vaJste' konjem zago-mesečino. Steze so bile posute s |rejle barve' Sem šejal: Glej, An-u-ebrnim prahom, modra luč jeidrejec' ta bl bl1 1J0 mo>[ vSeČJ-oolzela preko trav. Na Vrhniki Ima maJhno fedavo, kratek vrat, so se oglasili fantje in zapeli po- vcbko • da bi mu jjh lahku s mladansko. Gotovo so šli proti pahc0 odbd, dolgo grivo, prsa ši-Močilniku roka, kakor bik, čisto nogo, ka- Z menoj' pa so tekli angeli in kbr sve->ča> naPetih reber> reP Pa me prosili, naj ne hodim odtod. Bog je odprl svoje očetovske dlani in delil žejnim dušam milost Tak trgovec bi si ob dobrem ča-! Korenu svetca Mohor in Fortu- ter lepoto! drži, kakor bi imel pribitega. Z ano besajdo: konj, kakor ga jest potrebujem. (Dalje jutri.) /■ c is • seeandbbe Travel via Lake Erie i THE CLEVELAND AND BUFFALO % TRANSIT COMPANY §5 E. 9th Street Pier Cleveland, O. Pomladansko naznanilo in priporočilo Narava so je pričela prebujati in naznanja, da naj se pripravimo za lepe spomladanske dneve. Naša trgovina je k temu pripravljena in nabavili smo si bogato zalogo spomladanskega blaga, za vse in za vsakega v družini. POSEBNOST SO ŽENSKI IN MOŠKI KLOBUKI najnovejše in najfinejše obleke za ženske in dekleta. — Velika izbira finih ženskih nogavic ter različnega blaga na jarde za obleke' in zagrinjala. Bogata zaloga najnovejših moških in deških srajc. NAŠA TRGOVINA IMA BOGATO ZALOGO VSEH VRST TRPEŽNIH ^fe^v ČEVLJEV ZA VSE V DRUŽINI PO ZMERNIH CENAH jJSgŽ^. Prodno greste drugam, oglejte si našo modno zalogo in zalogo čevljev PSpPHBS^^fk wffl^BK^Pllia^ za vso družino. l^BBv SLOVENSKA MODNA TRGOVINA V SLOV. DEL. DOMU 15333 Waterloo Rd [nttmnttjtttmmjtjinjajnjjjmmnanttautti ANTON STRAŽAR: Gašperček najdenček Povest iz časov tlačanstva I. Tesar Klemen je govoril svoji ženi: "TJrška, ker nama Bog ne da otrok, sem ti ga nocoj jaz prinesel. . ." Tristo let bo kmalu minilo, ko so se naši zatirani predniki tla-čani znova uprli in s svojim nerodnim in okornim orožjem zahtevali svojo "staro pravdo." Na Podlagi ljudske govorice vam hočem napisati iz tistega časa Povest o naših prednikih iz kamniškega — brdskega okraja in o njihovem voditelju Gašperčku ftajdenčku, ki je bil nezakonski sin pečavskega graščaka ter je vodil tudi četico upornih kmetov v letu 1635. ♦ Tesar Klemen iz Prapreč se je v prijetnem pomladnem večeru zadovoljen vračal iz Moravč proti domu. f)ogotovili se ftamreč kmetu Mrgusu novo hišo, zato so imeli običajni likof in marsikatero kupico dobrego vina je izpraznil tudi Klemen. Na klancu pod Imenjami je sedel Klemen v mejo, da se ma lo dopočije, in zapel: Kristus je od mrtvih vstav, ud soje bridke martre. To če nas veselit ino k trošti bit Aleluja, aleluja, aleluja! Ko je tako sedel, je naenkrat fcacul prav v bližini sebe krepak °tročji jok. Klemen ni bil bojazljiv, ali je bil zelo praznoveren. Če bi mu Vino ne dajalo poguma, bi jo bil lajbrže takoj odkuril. A nocoj je bil pogumen in se ni ba' ne čarovnic, ne vraga. Od orodja, ki ga je.npsil na. hrbtu, je snel ostro sekiro in jf Pogumno korakal proti kraju kjer je čul jok. Z vso previdnostjo se je bližal velikemu grmu ob poti; ob svitu mesečnine je kmalu zapazil v sredini grma bel zavoj in h ^ga je kukala otročja glavica Tesar Klemen je obstal, nekam čudno mu je postalo pri srcu in ravnovrstne misli so se mu pobile po glavi. Bogve, odkod se je vzel ta otrok. Ali je to sploh Pravi otrok, ali kaj drugega. Nardil je kar tri križe zaporedoma in nato glasno zaklical: — "Vsak dober duh Boga časti, t> zakaj ga ti ne?" Ker pa je otrok še vedno jokal in ležal na mestu, se je Klemen odločil, da vzame revčka in odnese domov. Z vso skrbnostjo je nesel ubogega otroka; ker ga ni nič odvili niti vedel .ni, ali je fantek, Hl' deklica. Ko je korakal s črvičkom že 1)roti hiši, si je polglasno govoril; "Kaj takega pa še nisem prijel svoji Urški z nobenega li- kakor ji bom nocoj. Pravdo se mi je godilo, kakor tisti ^raonovi hčerki', ki je n a š 1 a Mojzesa v reki Nilu." Dosti časa je bilo treba, pre-011 je priklical svojo ženo. Kakor vselej, ga je skrbna že-J1«* najprej dobijo oštela, zakaj Hko dolgo hodi in ji dela ne-1)otrebne skrbi. ^oda Klemen se ni to noč nič opiral z ženo, temveč ji je ve-^Povedal: ' , "Urška, ker nama Bog ne da ?., sem ti ga jaz prinesel ? NOVI CHRYSLER.... Podoba in vrednost sta dve glavni stvari novega Chrysler-Six, ki je najcenejša 6 cilindrov kara, kar jih je še kedaj nosilo ime Chrysler. Dolg seznam novega mehanizma v Chrysler avtomobilih je, ki jih dela ene najboljših. Novo ogrodje, ki je vse iz kovine, je jako močno in vztrajno. In ne samo da je ogrodje močno, je tudi tako izdelano, da avtomobil izgleda tako eleganten in lep in komoden. Novi Chrysler-Six avtomobil, ki prekaša v vsakem oziru vse dosedanje, v katerem se pokaže kakovost in vrednost Crysler avtomobila, ki je znan po celem svetu. Svetovnoznani Silver Dome High Compression motor razvija 62 konjskih sil, in teče tiho in gladko, kar je lastno vsem Chrysler avtomobilom. Mehanična lubrikacija olja, mehanična pumpa za gazolin, 4-kolesne hidraulične zavore in posebni fender j i, ki ne zarjavijo—to je par posebnosti, ki jih ima novi Chrysler. Oglejte si te nove Chrysler v naših prostorih. COLLINWOOD MOTOR 15326 Waterloo Rd. A. L. PRAPROTNIK, lastnik Tel. KEnmore 3551 f v tem je najdenček začel 'tati. je mož odložil beli zavoj klop pri peči in je Urška ob 'J1^ leščerbe ugledala zdrav obrazek, se je tudi ona U(^la križati in vzdihovati. (J> nebeški oče! Bog zna, kaj bo nama še vse pripetilo za-tega otroka. Čigav je? Ali je že krščen?" Tudi Klemena so zopet obšle neprijetne skrbi. "Urška, prav nič si ne delaj-va skrbi, saj Bog že vse tako ukrene, da je prav. Sedaj pa odmotajva tega črvička, bova vsaj videla, kaj je." Razvijal ga je Klemen. Ko je bil otrok odvit, sta videla, da je fantiček treh ali štirih mesecev. Ko sta razvijala lepe platnene omote, sta dobila v enem tudi malo vrečico. Klemen jo je s tresočo roko razvezal, iz nje so se vsuli svetli cekini. Naša dva zakonca sta nato šele ugibala in premišljala o neznanem imenu ubogega najdenč-ka. Kdo so njegovi starši in zakaj so ga tako pustili. Več kakor dve uri sta zatem potekli, preden sta nahranila otroka in mu pripravila udobno ležišče. Nato sta se tudi sama podala k počitku. Iz sladkega spanca so vzbudili tesarja Klemena, ki je ležal ob malem zamreženem okencu, polglasni glasovi: "Dobro jutro, Klemen. Odprite malo! Rada bi z vami nekaj govorila." Zaspani možak si je mel oči. Zelo čudno se mu je zdelo, kajti po glasu je takoj spoznal brhko Hrvatarjevo Jero iz Gorenj. Spoznal jo je pred par leti, ko je tesaril pri pečavskem graščaku in je bila tamkaj za kuharico. "Za božji sveti čas, kaj pa ti hodiš v takem času okrog?" "Klemen, samo odprite mi, pa vam vse povem." Po par minutah je bila Jera v koči; kar skočila je k peči in je vzela spečega otroka v naročje, ga poljubila in mu med jokom govorila: "O, ti ljubi, nedolžni Gašper-ček, kako naju preganjajo!" Klemen in Urška sta kajpak od samega začudenja kar ostrmela in topo pogledala nenadni prizor. Brhka Jera je čez čas skrbno položila fantiča nazaj, sedla k mizi na stol in pripovedovala svojo nesrečno zgodbo. "Tri leta bo kmalu minilo, ko ste delali pri pečavskem graščaku vrtno uto in popravljali hleve. Saj se še dobro spominjate čmernega in bolehnega graščaka. Sedaj ga že ni več na tem svetu, smrt ga je rešila trpljenja pred dobrim letom dni. Dobro leto zatem, ko ste vi delali za nas se je povrnil z Nemškega njegov edinec Krištof, še sedaj si ne morem tega raztolmačiti, kako je prišlo, da se je vnelo med nama ljubezensko razmerje. Oh, kaj sem si uboga tlačanska reva mislila, da sem se dala tako daleč zapeljati! Poleg graščaka je hodil za menoj tudi valpet Boštjan. Zakaj se no-spametnica nisem držala njega! Rad, prav rad me je imel Bošt- jan. Lahko bi bila postala njegova žena. Za vse to je vedel tudi zapeljivec. Ko sem se že čutila mater, se je hudobnež že ženil v špitaliču. Nekoč, nikoli ne pozabim tega dne, me je poklical k sebi ter sladko govoril: 'Dušica, poprimi se, če imaš kaj pameti, iznova Boštjana. Sedaj ga še lahko varaš, a za vse, kar bosta potrebovala, bom že jaz skrbel. Ali nisem dober?' V meni je zavrela kri. Nisem mogla drugače, kakor da sem od jeze in žalosti skoro kriknila: 'Proklet bodi, ti grdi zapeljivec! Graščak si, a tudi nad teboj ima Bog oblast, naj te kaznuje!' (Dalje prinodnjič.) -o- Brezposelnost C. Seiple, ravnatel držav-posredovalnega urada za delo, je govoril včeraj pred zbranim članstvom Katoliške lige v Clevelandu. Rekel je, cla Amerika, ki je rešila že toliko težavnih problemov, lahko reši tudi problem brezposelnosti. Izjavil je, da so moderni stroji deloma odgovorni za brezposelnost. B nega Naprodaj je hiša, 8 sob, »z jako lepim lotom, blizu 152. ceste v Colinwoo-du. Pet minut od slovenske cerkve. Jako poceni. Vprašajte na 14901 Lake Shore Blvd., telefon 2399-W. (89) Soba se da v najem, jako čedna soba, fantu ali dekletu, z garažo ali brez. 1246 Addison Rd. (88) I)r. Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. članicam gori omenjenega društva se naznanja, da je umrla sestra Terezija Dulc, stanujoča na 6510 Edna Ave. Opozarjam članice, da jo obiščejo na mrtvaškem odru in da se udeležite pogreba v sredo ob 9. uri, ki se vrši iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida. Mary Bajt, tajnica. Policijski pes najfinejše pasme, leto in tri mesece star, se poceni proda. 6209 Edna Ave. (88) Išče se dober mož, ali pa mala družina, ki bi delala na farmi. Stanovanje zastonj in si tudi lahko kaj pridelajo. Oglasite se v soboto zvečer ali v nedeljo na 929 E. 207th St. Euclid Village. (94) Kdor želi za velikonočne praznike lepe in okusne doma soljene in prekaje-ne želodce, danke, suhe klobase, šunke, plečeta, itd. kakor tudi vsakovrstno sveže meso in kokoši po zmernih cenah, naj se oglasi pri Anton Ogrinc slovenski mesar 6414 St. Clair Ave. Tel ENdicot 3716. (89) MALI OGLASI Delo dobi prodajalec zemljišč, želeti je, da zna voziti avto. Delal bi na provizijo. Damo vsa navodila. Pokličite Kenmore 2046 (90) Za Velikonoč Ravno sedaj imamo v zalogi izvrstne domače, fino posušeno šunke, plečeta, želodce, fine klobase iz poznane Trškanove zaloge. Vse to se prodaja sedaj za Velikonoč PO IZVANREDNO NIZKIH CENAH Imam tudi fin med, izvrstne rozine in dobro moko ter vse druge dobrote za Velikonoč. Sc vljudno priporočam. Karol Mramor 1140 E. 67th St. LutiiiiiiiiiimiuiiiimiiHiiiiiHHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiMc Za Veliko noč! | Imamo veliko zalogo prekajenih šunk, plečet, želodcev, 5 dank in fine domače kitfbase. Pri nas vedno dobite živo, 5 ali doma zaklano perutnino. Posebno zmerne cene so na E teletini. Se toplo priporočam. BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. V najem se da stanovanje za eno družino, 6 sob in vse pritikline. Centralna kurjava na paro. Na željo se zra ven stanovanja odda tudi garaža. Cena zelo nizka. Lepa lega in okolica, Podrobnosti pozve-ste v trgovini Anton Gubane, 16725 Waterloo Rd. (89) r an k Ves 787 E. 185TII STREET Tel. KEnmore 2765 F.fllllllllllllllllllllllHIlllllllllllHIIMIIIIIIIHMIllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllll.- Priporočilo Letos kot vsako leto imam za velikonočne praznike veliko zalogo doma posušenega, okusnega mesa kot $UNKE, ŽELODCE, KLOBASE IN PLEČETA ANTON BASCA 1016 E. 61st St. FLorida 5248-J AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15TH, 1930 Spisal GABARIOU ga "Ameriško Domovino1 A. SABEC AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL'15TI-I, 1930 -i-— Rouenu.se je iznebil svoje prtljage, glede katere je skrbno pa- hodnik, sem prisluškovala pri vratih in čula nekaj besed. . ." Ta utica je bila najmanj sest-deset čevljev visoko od tal, in ko je priletel nesrečni mož na tlak, je tam obležal onesveščen in krvav. V trenotku se je zbrala okoli ponesrečenega množica 1 j u d i. Andrej ni dal nobenega znaka življenja od sebe. Njegov obraz je bil ves pobit in iz ust mu je bruhala kri. Njegov prijatelj Vignol je dvignil Andrejevo glavo v svoje naročje in vzdihnil: "Mrtev je. Nihče ne more preživeti takega padca." "Prepeljimo ga nemudoma v bolnico," je rekel Vignol. "Saj bolnica ni daleč od tu." Kmalu je dospel rešilni voz, v katerega so dvignili nezavestnega Andreja in ga odpeljali v bolnico. Nedolgo zatem, ko je Andrej padel na ulico, je skočil naprej neki postrešček ter zgrabil žensko, ki se je hotela izgubiti med množico. Bila je to ena izmed onih nesrečnic, ki pohajajo po pariških ulicah, in ona je bila tista, ki je izustila oni fatalni krik, ki je zapeljal Andreja v nesrečo, ženska si je prizadevala pobegniti, toda Palot, kajti on je bil ta preoblečeni postrešček, jo je trdno držal. "Zakaj ste zavpili?" je vprašal Palot. "Ne vem." "Lažete." • "Ne, resnico 'govorim. Prišel je neki gospod, ki mi je rekel: čeboste zavpili 'Andrej, na pomoč, jaz sem, Sabina,' vam bom dal dva louisdora.. Dal mi je petdeset frankov in jaz sem storila, kar je zahteval od mene." "Ali veste," je rekel detektiv, "da je oni krik povzročil težko nesrečo ali morda celo smrt mladega moža, ki je padel z odra na ulico?" Palot je izročil žensko bližnjemu policistu, ki jo je odvedel na stražnico. Ko se je Palot obrnil od ženske, je videl, da so medtem Andreja že odpeljali. Palot se je pričel ogledovati, kje bi dobil kakega človeka, ki bi mu dal morda še kakšne informacije, ko je nenadoma ugledal mladega Toto šupina, ki pa ni bil zdaj nič več oblečen v cunje, kakor še nekaj dni prej. Njegove oči so mrzlično gorele in bilo mu je žal, kar je storil. Zdaj je bila njegova edina želja, da bi se mogel maščevati nad Tantainom, ki je naredil iz njega morilca. Za trenotek je Palot pomislil, če ne bi kazalo aretirati nepridiprava, toda se je kmalu premislil in za-mrmral: "Ne, čemu bi tvegal, da se nam radi njega izmuzne vsa drhal?" Nato je odšel Palot v bolnico, kjer je povprašal po mladem ponesrečencu, ki so ga .pravkar pri peljali. i "O, vi mislite št. 17?" je rekel neki asistent. "Njegovo stanje je zelo nevarno; bojimo se, da je dobil notranje poškodbe in da si je morda ubil tudi črepinjo.' Andrej je bil polna dva dni v nezavesti. Ko se je prebudil iz omedlevice, je spoznal, kje je. Hotel se je premakniti v poste-, lji, toda začutil je po vsem telesu tako strašne bolečine, da je to namero takoj opustil. "Bog ve, koliko časa sem že tu?" si je mislil. Nato se je približala ura zdravnikovih obiskov. Zdravnik je bil primeroma še mlad mož in ko je hodil od postelje do postelje, ga je spremljala skupina dijakov - medicincev, katerim je pojasnjeval posamezne slučaje. Ko je dospel do Andrejeve postelje, mu je povedal, da ima -izpahnjeno ramo, na .dveh mestih zlomljeno roko in da je tudi sicer zelo pobit. Ker je takrat Andreja zopet zelo zabolelo telo, je zastokal, nakar je pri • topil k njegovi postelji eden izmed starejših medicincev, j: rdečkastimi brki in belo ovratnico za vratom, in ko so ostali medicinci odšli naprej k drugemu bolniku, seje sklonil nad Andreja in mu zašepetal: "Lekok." '"Lekok?" je ponovil Andrej, kakor v sanjah. "Tiho! Kdo Ve, kdo nas opa-. zuje. Prišel sem, da vam povem o stvareh, ki vas bodo bolj okrepile, kakor vsa zdravila, ki vam jih zapiše zdravnik. Videl sen1 grofa de Mussidana ter mu naročil, naj odloži poroko svoje hčere s Croisenoisom za mesec dni. Vi ostanete zdaj začasno tu, kjer ste najbolj varni. Ne jej te ničesar, kar vam ne bo dano z besedo "Lekok." če bi me želeli videti ali mi kaj sporočiti, bo bolnik na vaši desni opravil vse to za vas. Ne bojte se: on je moj človek. Vsak dan boste obveščeni o vsem, kar bi vas utegnilo zanimati. Samo imejte potrpljenje." "O, da, zdaj lahko čakam," je rekel Andrej, kajti zdaj imam upanje." XXXIV. POGLAVJE Razkrinkanje Lekok je dobro vedel, da je povzročitelj Andrejeve nezgode mož, ki se pretkano skriva za tremi osebnostmi. Drugi dan po Andrejevi nezgodi j*e poslal Ma-skarih policiji anonimno pismo, katerem je policiji pojasnil, da je Toto prežagal deske na odru in navedel je tudi kraj, kjei ga bodo našli, namreč ono stanovanje, katero mu je sam ponudil, ker je vedel že takrat, da ga bo izdal. "Seve," si je mislil Maskarin,' "Toto bo izdal Tantaina, ampak Tantain bo tedaj že davno mrtev in pokopan." Nato je Maskarin skrbno izbral vso obleko, v katero se je oblačil, ko je nastopal kot Tantain, in jo sežgal. "Tako, zdaj pa le iščite Tantaina, kolikor vam drago," se je vefeelo smehljal, ko je gledal, kako so plameni požirali stare, obnošene cunje, "toda našli ga ne boste, ker je pravkar zgorel." Zdaj pa je bilo treba spraviti s sveta Maskarina, kar pa ni bilo tako enostavno kot s Tantainom. Tantain je bil nepoznan in ubožen mož, Maskarin pa je bil ravnatelj Posojilnega društva ; njegovo izginotje bi povzročilo senzacijo in policija bi pričela prav gotovo preiskovati to stvar. "Najbolje je, če naredim vso stvar javno in če ustanovo prodam, nakar se umaknem kot Maskarin v pokoj v kako odalje-no provinco," si je mislil. Res je kmalu našel kupca in v štiriindvajsetih urah je .bila kupčija sklenjena. Ono noč prej, preden je Ma-. skarin izročil ustanovo svojemu nasledniku, je imel mnogo dela. S pomočjo Bomaršefa je znosi' v Martin Rigalevo privatno pisarno vse listine in dokumente Med Maskarinovo pisarno in zasebno pisarno bankirja Martina Rigala so bila skrita vrata, katerih ni moglo opaziti človeško oko. Maskarin je pokazal svojemu zvestemu slugi kup opeke in malte ter mu dejal, naj zazida vrata. To je bilo dolgotrajno in težavno delo, ko pa je bilo opravljeno, je dal Maskarin Bomar-šefu dvahajst tisoč frankov in slednji mu je moral obljubiti, d» se takoj vkrca za v Ameriko. Nato se je Maskarin odpeljal na Zapadni kolodvor, kjer je ku-„pii .vozni .listek da .Rouena. „ V. zil, da ni ostalo v njej ali na njej ničesar, s čimer bi se moglo dognati identiteto lastnika, nato si je odlepil umetno brado ter snel očala, nakar se je vrnil nazaj v Pariz, kot spoštovani bankir Martin Rigal, oče lepe Flavi-je. Mislil je, da je zdaj tudi Maskarin za vedno odstranje, vendar pa še je motil, ker ni opazil vlaku moža z zlato-obrobljeni-mi očali, ki je izgledal kakor kak potnik boljše trkovske hiše. — čim je dospel na svoj dom, je stopil k vratom svoje privatne pisarne ter jih odprl. Tu je najprej pospravil ostalo opeko ter položil pred sveže zidano steno špansko steno. Komaj je opravil to delo, ko je,vstopil doktor Hortebise. "Nu, vi neverni . Tomaž!" je, rekel smehljaje Maskarin, ali bolje rečeno, Martin Rigal. "Ali ni zdaj bogastvo v dosegu naših rok? Tantain in Maskarin sta mrtva, ali da se bolje izrazim: ta dva nista nikoli obstojala, Bomaršef je na potu v Ameriko, mi pa se bomo zdaj lahko veselili svojih milijonov." "Bog daj, da bi bilo res tako/ je rekel Hortebise. "Zdaj se nimamo ničesar več bati. Kdo je bil tisti sovražnik, katerega se nam je bilo najbolj bati? Andrej. On sicer ni mrtev, vendar pa je prav toliko kot mrtev, ker je za par tednov priklenjen na posteljo, in to je več ko dovolj." "To že, to že, ampak on ima prijatelje." "Ah, kaj prijatelje! Prijatelji puste prijatelja vedno na cedilu." "Jaz ne vem, kaj misli Mussi-dan," je zaskrbelo spet doktorja- "Glede njega bodite brez skrbi. Croisenois je bil v Mussida-novi hiši lepo sprejet, in to je več kot dovolj. Gospodična Sabina mu sicer ni padla okoli vratu, to je res, vendar pa se mu vsak dan zahvtili ia cvetje, ki ji ga pošilja, in to je tudi nekaj.v "želel bi, da ne bi grof v zadnjem trenotku odložil poroke svoje hčerke s Croisenoisom za mesec dni. Zakaj neki je storil tq?" ' "Nu, saj to tudi meni ni po volji, ampak mi tudi ne smemo pričakovati, da bo vse teklo ka kor namazano. Sicer pa smo lah ko brez skrbi. Po kratkem premolku je po vzel spet Martin Rigal: "Tudi Katenaka sem videl Vrnil se je i zVendome in vojvoda Šamdus komaj čaka, da objame svojega namišljenega sina.' Takrat je stopila v pisarno Flavija. Priklonila se je pred zdravnikom, nato pa je stopil? k očetu ter ga poljubila. Rigal se je zadovoljno nasmehnil in rekel: "Nu, hčerka-, kaj bi pa rada, ker si tako ljubezniva?" Flavija se je ljubko nasmehnila in odgovorila: "Prav nič, očka; srečna sem le zato, ker vidim, kako me lju biš," , "Kako misliš to?" "Ah, vidiš, bas tukaj je,skrivnost. šele v,, zadnjem času sem ugotovila, kako si dober in koliko si se trudil, da si mi prive-del Pavla, če pomislim, da si se oblekel v one grde stare cun< je, da si si nalepil brado in si nateknil očala ——" "Toda o t^m nisi nikomur ni česar omenila?" "Ne, gotovo ne." Rigal je olajšano vzdihnil. "Seveda, pri tem ne mislim Pavla, kateremu sem povedala to stvar, toda on je itak to, kai sem jaz." "Nesrečni otrok!" je vzklikni1 bankir, obupan. "Za božjo voljo, kaj takega pa sem storila?" je vprašala in oči so se ji žasolzile. "Jaz sem samo pisala Pavlu par vrstic, f katerimi sem mu omenila, da ti morava biti hvaležna, ker vse za naju storiš in se celo v cunje oblačiš." Hortebise, ki je dozdaj molčal, se je zdaj vmešal: "In kaj je rekel Pavel?" "Izprva nič, potem pa se je zasmejal in vzkliknil: 'O, zdaj mi je vse jasno!' NORWOOD THEATRE, 6210 St. Clair-ave. V sredo, četrtek in petek dvojna velika predstava. Popolnoma nova produkcija te velike krščanske drame THE LIFE OF CHRIST or THE PASSION PLAY tudi NORMA SHEARER v "NJIH LASTNE ŽELJE"—vse govoreč! Bankir je prestrašen plani' kvišku. "Kaj misliš s tem?" je vpra šal. "Ali misliš, da hčerka ne bo spoznala svojega očeta? Morda si s svojo masko lahko preslepi' druge, toda mene -" "Flavija, molči! Saj ne veš kaj govoriš!" "Ali hočeš morda reči, da nisi prišel v Pavlovo sobo onega dne ko sem bila jaz tam?" "Ali si znorela? Tak poslu š^j me!" "Ne, nočem te poslušati, ker si ne dam ničesar natveziti. Ke šgl takrat. z doktorjem ven na Poroka Pavla in Flavije se je vršila čez teden dni in mlada zakonca sta se nastanila v Riga lovi hiši. Ko je napočil dan, ko je prispel vojvoda de šamdus s Per-pignanom, je Pavel izborno igral svojo vlogo. Sklenjeno je bilo, da pride vojvoda naslednji dan k Rigalu na zajtrk, nakai bo vzel s sabo Pavla in njegovo mlado soprogo. Ura sestanka je bila. določena na enajsto, toda vojvoda je prišel k Rigalu že ob desetih. Tam so bili ob tem času že zbrani na posvetu Rigal. Hortebise, Katenak in Pavel. Vojvoda je sedel na divan in prijel za roko mladega človeka, o katerem je mislil, da je njegov sin. Ko je bil pogovor v najboljšem teku, sej je nenadoma začulo na drugi strani zidu močno razbijanje, kakor bi kdo razbijal in tolkel s krampom po zidu. Zarotniki so prebledeli in se spogledali, kajti bilo je jasno, da je nekdo podiral zid, ki sta ga zgradila par dni prej Maskarin in Bomaršef. Vojvoda je bil zelo presenečen, ko je opazil razburjenje svojih novih prijateljev. Čutil je, kako se trese Pavlova roka v njegovi desnici in ni mogel razumeti, kako da jih podiranje zidu v sosedni hiši tako zelo razburja. Flavija je bila edina, ki je ostala mirna in rekla: "Rada bi vedela, kaj neki pomeni ta ropot?" "Pogledal bom in povprašal," je rekel njen oče in vstal. Toda komaj je odprl vrata, je preble-del in stopil nazaj. Pri vratih je stal neki distingviran gospod, ki je imel na nosu zlatoobrobljena očala, za njim pa je bilo opaziti poliejskega komisarja, za tem pa še kakega pol ducata policistov. "Gospod Lekok!" so vzkliknili vsi trije zarotniki soglasno, dočim jim je v glavo šinila misel: Izgubljeni smo! Slavni detektiv je stopil počasi v sobo ter napeto opazoval skupino pred seboj. Nato se mu je pojavil na obrazu zadovoljen nasmešek in dejal je: "Aha, zdelo se mi je, da sem imel prav. Vedel sem, da ne bom storil napačno, če potrkam najprej malo na steno." Medtem je prišel bankir zopet nekoliko k sebi. "Kaj pa iščete tukaj ?" je re kel. "Kaj pomeni vse to?" "To vam bo pojasnil ta žentle-man," je rekel Lekok ter stopil na stran, da je mogel komisav stopiti naprej. "Ampak, da celo zgodbo ob kratkem povem: jaz imam tukaj zaporno povelje za vas^ Martin Rigal, ali Tantain ali Maskarin, ali karkoli ste že v eni osebi." "Ne razumem vas." "Res ne? Kaj mislite, da si je Tantain tako temeljito umi! roke, da ni ostala kaplja Andrejeve krvi na prstih Martina Rigala?" "Vi govorite v ugankah." Lekok se je nasmehnil ter po tegnil iz žepa neko pismo. "Gotovo poznate pisavo svoje hčerke," je dejal. "Torej,-poslušajte, kaj je imela ona sporo V soboto: Lois Wilson v "PESEM iz KENTUCKY-JA. Arlen in Mary Brian v "BURNING UP." V nedeljo: Poseben velik velikonočni program—Richard NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti silne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt zamahnila s svojo koso in pretrgala nit življenja naši dobri, iskreno ljubljeni materi MARY PAVLOVICH ki je zatisnila svoje oči dne 16. marca 1930. Položili smo jo k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Umrla je v starosti 51 let in je bila rojena v Zavodah, Jugoslavija. Tem potom se iskreno zahvaljujemo za darovane krasne vence: Mr. Joe Bozic, družini Louis Urainar, družini Joe Urainar, Mr. in Mrs. Chas. Adams, družini' Gerlovich, družini Martin Kodrič in Mr. in Mrs. Baznik. Iskrena hvala Mr. Anton Martinčič, ki je dal brezplačno svoj avtomobil na razpolago pri pogrebu. Lepo zahvalo izrekamo za darovane sv. maše: Mr. John Ayster, Mr. in Mrs. Martinčič, Mr. in Mrs. Golob, Mr. in Mrs. Blasko, Mr. in Mrs. Jurečič, Mr. in Mrs. Sokovich in družini Mr. in Mrs. Krainz. Iskrena hvala Rev. Jagru za lepe cerkvene obrede, ter pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lepo vodstvo pogreba. Hvala vsem, ki so prišli kropit drago ranjco na mrtvaškem odru in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Draga mati, počivajte v miru in lahka naj Vam bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Frank, Martin, Joseph, sinovi. Mary Kodrich, Caroline Taylor, hčeri. Joseph Kodrich, Albert J. Taylor, zeta. Cleveland, O., 14. aprila 1930. čiti Favlu: "Moj dragi Pavel! Midva bi bila zelo nehvaležna. če-" "Dovolj, dovolj!" je vzkliknil Rigal s hripavim glasom. "Moj lastni otrok me je izdal. Izgub ljen sem, izgubljen sem!" Naj mirne j i izmed spletkarjev je bil zdaj doktor Hortebise. Ko je ugledal Lekoka, je mirno in skrivaj potegnil, iz žepa svojega telovnika malo stekleničico, nato pa čakal, kdaj bo njegov vodja Rigal, izjavil, da je vse izgubljeno. Med tem pa se je Lekok obrni) I' h Katenaku: "Tudi vi ste vključeni v tem zapornem povelju?" je dejal. Hortebise je bil še vedno mi-' ren, dasi je vedel, da je igra izgubljena, i "Jaz pripadam pošteni rodbi-: ni," si je mislil, "katere nočem j onečastiti. Nobenega časa ne smem izgubljati." ^ DURN VARIETY STORE 15605 WATERLOO RD. KEnmore 3171 PRIPOROČILO Kakor pomlad prinaša spremembe v naravi, tako tudi vsaka praktična gospodinja in gospodar gleda v tem času leta, da dela spremembe pri svojem domu. Treba je vedno kaj novega opremit ali pa očistit. Pri nas dobite za vašo hišo, vaš dom, vsega kar potrebujete, da zadostite primeru pomladanskega časa. Potrebno bo olepšat vaš okoliš pri hiši; mi imamo razno travno seme, kot fino deteljno seme, kot tudi druga semena. Razna umetna gnojila in razno vrtno orodje. Razne "varniše" kot barve tudi dobite pri nas, kot tudi žično ograjo. Razne kuhinjske posode, in veliko izbero raznega porcelana, kot cele "sets" za obedovanje, od $3.95t dalje. Posebno pa opozarjamo na veliko izbero velikonočnih kešaric, in vse kar spada k temu. Velika zaloga raznega "malta" kot hmelja. Se vljudno priporočamo DURN VARIETY STORE 15605 WATERLOO RD. KEnmore 3171