Loto LXVIII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v torek, dne 18. junija 1940 Štev. 137 a Oona 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* »tvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi oLWUl JEL/VjE C^ telefoni nredništva in oprave: 4U-01, 40-03, 4U4J3, 40-04, 40-03 — izhaja vaalt dan ijotra) razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun Ljubljana itevilka 10.030 in 10.349 M inserate. U p r a v ai Kopitarjeva ulica ttaviifca 6, frandfa želi Hončati TOfgfco Novi predsednik vlade se je v noči od nedelje na ponedeljek obrnil na Nemčijo z željo, da konča sovražnosti - Posrednik med Francijo in Nemčijo je general Franco Ljubljana, 17. junija. Stari Bonaparte, ki se je na vojskovanje razumel, je rekel, da jc vsa vojna umetnost v jedru v tem, kako v odločilnem trenutku spraviti na bojišče več t o -povin večvojakovkakornasprot-n i k. Če bi Napoleon sam ne pozabil te modrosti, ne bi bil premagan pri Waterloou in ko bi to upoštevali zavezniki, namesto da so se zanašali na bogastvo ljudi in materiala, ki ga imajo raztresenega po petih delili sveta in na svoje naravne in umetne trdnjave, potem bi Nemci ne bili danes v Parizu. Poročila iz obeh taborov pripovedujejo, da so sc francoske čete v teh dneh čudovito vojskovale. Svojo kri jc cvet francoskega naroda prelil po prostranih pokrajinah Champanije, Flandrije in Normandije in znova dokazal, kakor nekoč pri Verdu-nu, da je Francoz kljub svoji lahki naravi ne le hraber vojak, ampak tudi najgloblje povezan s svojo zemljo. Verjetno bi se tudi tokrat marsikje Francozi dali prej pobiti, kakor pa bi se umaknili, če ne bi vrhovno poveljstvo, ki je imelo pregled čez celoten položaj, ukazovalo umika. Toda vsa hrabrost ni nič izdala proti nemški precizijski vojaški mašini, ki so jo z železno pridnostjo Nemci leta in leta pripravljali in gradili in sedaj spustili kot ogromen valjar čez Francijo. Čez jarke in široke reke potujejo jeklene trdnjave sestavljene iz težkih in lahkih oklopnih bojnih vozov, s topovi proti tankom in letalom, z mogočnim težkim topništvom, ki je vse motorizirano in pehoto, ki je vsa na motornih vozilih in varovana od velikih jat bojnega letalstva. Tako opremljene oklopne divizije so kakor kvadri iz samega železa, ki na vse štiri strani bruhajo ogenj, same so pa le težko ranljive. Lahko rečemo brez pretiravanja, da je i.emška oprema napram nasprotnim nekako v enakem razmerju, kakor je bil srednjeveški oklep tedanjega viteza proti nezavarovanemu pešcu. Razen tega pa je nemško poveljstvo imelo na razpolago v borbah severne Francije ves čas nad dva milijona najboljše opremljenih mož, medtem ko jc Wcygand mogel mnogo manj postaviti nasproti silni premoči. Kajti v Flandriji so bile razbite tri najboljše francoske armade, pa tudi Italija ie ves čas vezala velik del francoskih čet. Zaradi tega je umljivo, da so se francoske čete morale kliub junaštvu vedno umikati. Kajti sijajna nemška priprava je dosegla to, da se je napad brez prestanka mogel nadaljevati kljub velikanskim razdaljam. Weygand ni mogel nikjer ustaviti svojih čet zaradi neprestanega nemškega pritiska. Nemci so se v tej ofenzivi posluževali tiste taktike nasproti bežečim Francozom, kakor leta 1918 v poletju maršal Foch nasproti umik»iočim sc Nemcem. Tuili Braurliitsch jo podil Francoze brez prestanka. brez miru noč in dan. tako da sc niso mogle bežeče čete nikjer odpočiti in šc manj seveda misliti na uspešen protinapad. Kakšne občutke so pač morali imeti hrabri francoski borci, ki so z največjo odpovedjo vse žrtvovali, premnogi tudi svoje življenje in ki so ves čas morali imeti mučen vtis, da bi do tolikšne katastrofe ne prišlo, ko ... Da, ko bi odločilni francoski krogi pravočasno mislili na Napoleonov stavek, da ic višek vojaške modrosti v tem, imeti v odločilnem trenutku na bojišču več topov in vojakov, kakor nasprotnik. Ko se Francija ne bi pustila vladati od raznih maksističnih kolovodij, ki so razorožili in izdajali domovino. Ko so v odločilnih letih ne bi predajali levičarski ideolociii in ne imeli za ministre ljudi kakor je bil Pierre Cot. ki je Sovjetom prepuščal najnovejše modele francoskih letal, a Francija sama je ostala brez letalstva. Ko ne bi vsa svoia upanja, podobno kakor svoj čas Češka, stavili na Sovjetsko Rusijo in njeno zavezništvo ... Vse to se je zgodilo in znto je moralo priti tako. kakor je prišlo. Zavezniki so so vrh tega zanašali na svoj vojni potencial, ki pa ga imajo raztresenega po petih delih sveta in so ga istovetili z vojno pripravljenostjo. Levičarska diplomacija je razen tega izolirala Francijo in se mnogo trudila, da je odbila Italijo od nje, kar je sedaj imelo usodne posledice. Mnogi se sprašujejo, kako da se zavezniki niso nič naučili od nemškega pohoda na Poljsko, kjer so Nemci preizkušali že svojo novo taktiko in pokazali javnosti tako rekoč glavno skušnjo svojega vojskovanja. Mar ne bi zavezniki v osmih mesecih vsaj nekoliko svoje obrambe prilagodili novemu načinu bojevanja? Tu je mogoča samo ena razlaga. Zavezniki so se preveč varne čutili onstran Maginotove črte in onstran Kanala. Očividno tudi niso verjeli, da pojde Nemčija čez nevtralno Nizozemsko in Belgijo. Razen tega pa jc morala informativna služba v Parizu iu Londonu več kot popolnoma odpovedati, da niso francoski in angleški odločilni vojaški kroiri prav nič vedeli, kako silno je Nemčija vojaško pripravljena. Tako so je zgodilo, da ic prišlo do nesreče v Flandriji in na Mcusi in končno do predora francoske črte pri Reimsu, ki je imela za posledico padec Pariza in sedanje razgovore o premirju ... Nemški sunek južno od Reimsa v Champagni se jc zaril čez Mamo 200 km globoko v francosko zaledje. Zapadnc francoske armade, ki so se zbirale na črti morska obala-Chartrcs-Troves, so nenadno bile odsekane od celotnega obrambnegn sistema v Lotringiji in Vogczih. Maginotova linija je s tem postala brezpredmetna, ker so ji Nemci na celi širini prišli v hrbet. Istočasno pa so Nemci pod varstvom umetne megle prekoračili Ren in se utaborili na levem bregu pri Colmarju. Takšen vojaški položaj jc francoskemu vrhovnemu poveljstvu narekoval korak, o katerem beremo. A m e -r i š k a zagotovila so očitno I) i 1 a tako splošna i ii neobvezna, da jih francoska vlada ni mogla smatrati za zadostna. Francozi so očitno stopili v zvezo z Nemčijo in Italijo brezvednostiAnglijo.kibosedaj edina ostala še v o j u j o č nasprotnik 11 a 1 i j e i n N c m č i j e. Pefainov govor francoskemu narodu London, 17. junija. AA. Reuter: Govor, ki ga je imel predsednik francoske vlade maršal Petain po radiu, je London takole sprejel: Francozi! Na poziv predsednika republike stojim od danes na čelu francoske vlade. Prepri-. čan sem o vaši ljubezni do naše občudovanja vredne vojske, boreče sc z junaštvom, vrednim njenih dolgih vojaških tradicij proti sovražniku, močnejšemu po številu in orožju. Naša vojska jc z veličastnim pogumom izpolnila naše naloge do naših zaveznikov in je vredna spoštovanja bivših bojevnikov, ki seni jim s ponosom poveljeval. Danes dajem osebo na razpolago Franciji, da omilim njeno nesrečo. V teh težkih urah mislim na nesrečne begunce, ki skrajno izčrpani begajo po cestah. Izrekam jim svoje spoštovanje in svojo naklonjenost. Iz vsega srca vam danes povem, da je treba končati boj. Obrnil sem se to noč do sovražnika, da ga vprašam, ali jc voljan govoriti z menoj kot z vojakom, da se konča vojno gorje in dogovori način, kako bi se ustavile sovražnosti. Naj se vsi Francozi zgrnejo okoli vlade, ki ji predsedujem v teh urah, polnih težkih preizkušenj, in naj pozabijo na svoj strah, da mi bodo dali moč in vero v rešitev domovine. Bordeaux, 17. junija, t. Reuter: Maršal Petain je po radiu izjavil, da je Francija stopila v stik z Nemčijo po posredovanju Španije. London, 17. junija, t. Reuter: Takoj po Petai-novem govoru je po francoskem radiu govoril napovedovalec ameriške radijske družbe sColumbia Broadcašting Corporation?, ki je izjavil, da je francoska vlada zaprosila španskega veleposlanika pri francoski vladi de Lequeriea, da naj čez Madrid predlaga Nemčiji pogajanja za premirje. Napove- V trenutku, ko jc predsedni klrancoskc vlade maršal Petain zaprosil Španijo, da posreduje za mir z Nemčijo in Italijo, je položaj na bojišču še vedno v znamenju umikanja francoskih arinad proti jugu. Nemci so na široki fronti prekoračili Seino in potiskajo umikajoče se francoske čete proti Cliar-tresu južno od Pariza. Prav tako so nemške čete prekoračile Seino med Melunom in Troyesom in prodirajo dalje proti jugu. Po zadnjih vesteh so dosegle že Orleans na Loirei. Dalje proti vzhodu so Nemci izkoristili veliki predor v Champagni. ki ie bil izvršen pred nekaj dnevi in so njihove motorizirane in oklopne divi- zije dosegle in celo prekoračile Langreško planoto, na kateri je povirje rek Seine in Mame. S tem so Nemci prišli že v porečje reke Rohne (dosegli so Besancon) oziroma njenega glavnega pritoka Saone in so odrezali ves francoski obrambni sistem, ki je zgrajen proti Nemčiji v Vogezih oziroma v Alzaciji in Loreni. Razen tega sc jc Ncmcem posrečilo nasproti Colmaru prekoračili Ren in se zakopali na levem bregu Rene. Istočasno Nemci napadajo francoske obrambne postojanke tudi v Posaarju. To kritično stanje francoske obrambe je napotilo nekdanjega zmagovalca pri Verdunu, da je zaprosil za premirje. dovalec je dodal, da nemški pogoji za premirje še niso znani Franco posredule Bordeaux, 17. junija, t. Reuter: Franco, ki je osebni prijatelj inaršnln Pctaina, je prevzel vlogo posredovalca med Francijo in Nemčijo. Francoska vofska mora najprej kapitulirati Bern, 17. junija, t. Dopisnik > Associntcd' Press> poroča i/ Berlina, dn nemški krogi izjavljajo, da mora francoska vojska najprej kapitulirati in šele nato bi bilo mogoče govoriti o mirovnih pogajanjih. Hitler in Mussolini sta se sešla Berlin, 17. junija, t. Po objavi Pelaino-vega govora v Berlinu je bilo uradno sporočeno. da je Hitler povabil Mussolinija na sestanek, na katerem bosta določila skupno stališče o Pctainovih predlogih. Pariz, 17. junija b. Iz Berlina so prispele novice, da je nemški državni kancler Hitler odgovoril na zahtevo maršala Petaina, da se se ne more odločiti na pogajanja, dokler se ne sporazume s šeioin italijanske vlade Mussolinijem. Petainova vlada Bordeaux, 17. junija. AA. Reuter: Francoski radio je objavil tole uradno poročilo: Po seji francoske vlade je predsednik Paul Reynaud predlagal, da se v sedanjih težkih trenutkih sestava nove vlade zaupa kaki visoki osebnosti, ki bi uživala soglasno spoštovanje vsega naroda. Vlada je sprejela ta Reynaudov predlog in je za tem predsednik vlade podal ostavko. Predsednik republike Lebrun je to ostavko sprejel ter zaupal sestavo nove vla'de maršalu Pc-tainu. Maršal Petain je sjirejel mandat. Predsednik republike se mu je zahvalil, da je prevze lzelo težko odgovornost ter pokazal na ta način ponovno svojo veliko ljubezen do domovine. Maršal Petain je vlado sestavil in je naslednja: predsednik vlade maršal Petain, podpredsednik Camillc Chautcmps, minister za nar. obrambo general Wcygand, pravosodni minister Fremicourt, minister vojske general C.olson, minister vojne in trgovske mornarice Darlan, minister za letalstvo general Pijot, zunanji minister Baudoin. notranji minister Pomaret, linančni minister Poufillier, prosvetni minister prof. Rigant, kmetijski min. in min. za preskrbo Cichcry, gradbeni in prometni minister Frossard, minister za dela Fevrier, minister bivših bojevnikov in francoske družine Ybarnegaray, drž. podtajnik pri predsedništvu vlade Alibert. Nova francoska vlada je imela sejo pod pred-sedništvom Lebruna ter je na njej razpravljala o splošnem vojnem in diplomatskem položaju. Bern. 17. junija, t. Štefani. Vso noč se je nova vlada pod Petainovim predsedstvom posvetovala o vojaškem in političnem položaju. Položaj jc postajal od ure do ure slabši. Nemška vojska jc med tem prodirala že s -i milijoni mož. Tik pred seslnvo nove vlade ie Revnaud zahteval ml angleške vlade obl jubo, da bo A mrlija poslala še več čet in orožja v Francijo. Pogajanja t Anglijo so trajala še do zadnjega trcnntka Avvenire d Italia objavlja poseben uvodnik o dogodkih v Franciji. List poudarja, da se je morala sestaviti nova 1'etainova vlada zato, ker je Francija doživela vojaški polom na vsej fronti. Francija se je žrtvovala zato. da bi se lahko ohranila premoč angleškega otočja nad vsem svetom. Danes zgodaj zjutraj pa je Francija prišla na prag tiste žaloigre, ki io po usodi mora doigrati do konca. Ta žaloigra sc je začela v noči od 5. do (i. junija, ko jc Revnaud odklonil Lcbrtinu, da hi se Francija rešila na rešilno desko, ki jo je po potovanju v Italijo ponudil Laval. Revnaud je sedaj s svojimi sodelavci utonil pod razvalinami, ki tlačijo sedaj vso Francijo. Reynaud je opsoval in ozmerjal francoski generalni štab, ioda sedaj so se mu stari francoski vojaki maščevali in sam slari maršal Petain ie našel v sebi toliko moralne moči, da je rešil čast in izjavil, da nadaljnje vojskovanje ni več. potreb-110. To je storil tudi že kralj Leopold III., ki je prav za prav postavil vzgled za Francijo, Revnaud pa ga je proglasil za izdajalca. Revnaud je zbežal iz Pariza v Tours, nato v Bordeaux in se sedaj odpravlja v NVashington. Iste očitke zaslužita Churchill in vojni minister Eden. ki sta glavna krivca propada Anglije. Sedaj Anglija ne ho več našla narodov, ki hi še. hoteli krvaveti zanje. Stari svet se namreč še ni toliko postaral, da ne bi mogel razumeli potreb nove Evrope. Rim, 17. junija. Tukajšnje časopisje prinaša o Franciji prave senzacije. Trdijo, da je vlada maršala Petaina bila postavljena proti volji Revnauda Anglija se bo vojskovala naprej London, 17. junija, t. Reuter: Sklep angleške vlade, da se vojna nadaljuje do končne zmage, je vsa angleška javnost sprejela z velikim zadovoljstvom. Državni podtajnik v ministrstvu za prehrano je izjavil, da Anglija še ne misli uvesti popolne kontrole nad prehrano ljudstva in zato tudi še ne bodo za vse življenjske potrebščine uvedene živilske karte. Vendar pn bo vlada izdala obširne odredbe o tem, kako se naj izrablja zemlja doma v Angliji in kako se naj organizira dovoz vseh živilskih potrebščin v Anglijo. Nemčija bo kmalu napadla Anslijo London, 17. junija, t. Reuler: V Londonu izjavljajo, da se bo Hitler s svojimi četami skušal izkrcati v Angliji še ta mesec, ali pa v mesecu juliju. Hitler gotovo ne bo čakal na avgust ali pa september. Bivši angleški veleposlanik v Berlinu sir Ne-ville Henderaon je imel govor, v katerem je z.Hhte-val, du naj sc vsi moški v Angliji takoj nauče uporabljati orožje, predvsem pa puške. Veleposlanik je še izjavil, da Hitler ne inore zmagati drugače, kakor če z. blokado izstrada Anglijo, ali pa če se mu res posreči uspešno zasesti angleške otoke. Mi ne moremo stati še naprej ob strani kot amaterji. Mi ne bomo premagali Nemčije, če ne bomo svoje vojske popolnoma reorganizirali. Anglija bo kupila v USA za 100 milijard orožja Neinjork, 17. junija, t. Reuter: Angleška vlada bo nadaljevala z vsemi nakupi orožja v Ameriki, ki jih je poprej z Anglijo vršila Francija. Anglija bo nakupila za nad <00 milijonov funtov štorlin-.gov letal, vojnega materiala in ostalih vojnih potrebščin. Churchill pri kraliu London, 17. junija, b. Ob O.IO je bila seja angleške vlade. Seja je bila zelo kratka. Po seji je bil ministrski predsednik Churchill takoj sprejet pri kralju. Francosko vojno poročilo Trdijo tudi, da je na seji vojaškega sveta 12. jtinija prišlo do hudih sporov med Churchillom in Edenoin na eni in maršalom Petainotn ter generalom Wey-gandom na drugi strani. Maršal Petain je dosegel, da se Pariz ne sme braniti. »Piccolo* je celo prinesel senzacijo, da je delal za mir predvsem predsednik republike Lebrun. Reynaud, trdi, da je Lcbrunu zagrozil, da ga postavi pred vojno sodišče in dal ustreliti. Končno pa je zmagal Lebrun ... To senzacijo prinašamo z največjo rezervo. Mučen vtis v Ameriki Vprašujejo se, kaj bo sedaj storila Japonska AVashington, 17. junija, t. Reuter. Uradno izjavljajo, da v tem trenutku Rooseveit ne bo podajal izjave o sklepih Francije. Predsednik pozorno spremlja dogodke v Evropi. AVashington, 17. junija, t. Reuter. Petainov govor je silno mučno vplival v vsej Ameriki. Sicer se je vedelo, da je francoska vojska v strašnem položaju, vendar pa so tukaj upali, da si bo Francija še znala opouipiu, (iar je Koosevel.t, obljubil zmerom večjo itomoc zaveznikom- iz Ameriki. "•'• Uradne izjave iz ameriških vlailuin krogov ni mogočo dobiti, vendar |>a se. javno mnenje sedaj najbolj zanima za to, kakšni bodo mirovni pogoji. Prav tako so v Ameriki prepričani, da bo sedaj najbrž še Japonska stopila v prvo vrsto in se pri-- in njegovih prijateljev po pravem državnem udaru. I ključila llaliji in Nemčiji in zahtevala svoj delež. Vojskovanje še traja Nemško vojno poročilo pravi, da so Nemci zavzeli mesto Orleans in prežli reko Loiro Berlin, 17. junija. AA. DNB: Štab vrhovnega poveljstva poroča: Francoske armade kažejo znamenja zloma in se hitro umikajo proti jugu in jugozahodu, ostro preganjane od naših če.t Na nekaterih točkah, kjer se oddelki francoskih čet, ki se še v redu bore, še upirajo, smo jih porazili s težkimi izgubami zanje. Z drznim prodorom neke motorizirane enote, ki jo je osebno vodil poveljnik divizije, se je posrečilo zavzeti Orleans in prehod čez reko Loiro. Naše letalstvo je nadaljevalo uničevalno delo proti umikajočim se sovražnikovim kolonam. Pri tem smo zadeli mnogo mostov in napadli goste kolone sovražnikovih čet, zbrane pred temi mostovi, z bombami. Naši motorizirani oddelki prodirajo tudi v Burgitndiji in čez Langres. Naše divizije so izrabile predor Maginotove črte južno od Saarbrtickna in prodirajo naglo kljub ogorčenemu odporu, s katerim se ponekod bori sovražnik, proti prekopu Ren-Marna. Sovražnik je včeraj izgubil osem letal. Tri nemška letala se niso vrnila v svoja oporišča. Naše podmornice so zadnje dni potopile za več ko 100.000 ton sovražnikovih ladij, med njimi tudi britanski parnik Wellington Star (11.400 ton. Berlin, 17. junija AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Naše moiorizirane čete so danes prodrle do Pontarliera, jugovzhodno od Bes aniona, ob švicarski meji in tako sklenile obroč okoli sovražnih armad v Loreni in Alzaciji. Berlin, 17. junija. DNB: Nemško časopisje objavlja pod velikimi naslovi včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. Volkischcr Beobac,liter« pravi, da vsebina včerajšnjega nemškega uradnega poročila navdaja s ponosom vsakega posameznega Nemca. List za tem govori o hitrem napredovanju nemške vojske ter pravi, da vojna zgodovina kaže malo primerov tako hilrega napredovanja. Na koncu poročila omenjeni list pravi, da potekajo odločilni dnevi za Evropo. Curih, 17. junija, b. Berlinski dopisnik -NZZ.< poroča, da so Hitlerjevi vojni in politični cilji brezkompromisni. Kdor v to dvomi, bi si ustvaril napačno sliko. Francoska vojna sila mora na kontinentu enkrat za vselej izginiti, da bo Nemčija v bodočnosti sebi zagotovila vso Srednjo Evropo. Bodočnost Evrope, kakor si jo želi Nemčija, je lahko zagotoviti le s totalitarno zmago nemške države. Brez te popolne zmage Hitler ne bo sklepal miru. Čeprav je nemški glavni štab dobro informiran o Hitlerjevih namerah, ne govori o tem ničesar. Razgovori o premirju in mirovna pogajanja Nemci ne smatrajo za aktualna, ker zahtevajo totalno rešitev vseh vprašanj. Nemčija je trdno odločena, da se niti glede političnih vprašani ne spušča v kakršno polovičarsko rešitev, ker se zaveda svojih uspehov. Od 40 francoskih okrajev jih je Nemčija zasedla že v šestih pa vodi zmagovite vojne operacije, tako da Francije ni nič več smatrati kot omembe vrednega nasprotnika za italijanske in nemške bojne sile. Nemčija zasede Islandijo Washington, 17. junija. AA. Reuter: Po vesteh iz Stockholma namerava nemška vlada s svojimi pomorskimi edinicami zasesti Islandijo. Ta vest je zbudila v Združenih ameriških državah veliko presenečenje. London, 17. junija. AA. Reuter: Vojno poročilo francoskega poveljstva pravi: Zdi se, da je sovražnik opustil svojo prodiranje na zahodu in da je svojo vojsko razvrstil na bojni črti med Epernayom in Chartresom. Armade, ki so se borile pred Parizom, so se mogle umakniti, ne da bi jih bil sovražnik vznemiril. Prestolnica je ohranila mir in dostojanstvo pod nemško zasedbo. Položaj je očividno resnejši po prodornem nemškem napadu. Ta napad je bil izveden z zelo močnimi oddelki, ki se jim je posrečilo prebiti naše postojanke pri Chateau Tierry in v gorskem predelu pri Reicnsu. Sovražnik je napredoval v raznih smereh na Seini, Yonne in Aube. Nemško prodiranje se je nadaljevalo do pokrajine okoli Troyes. Najpomembnejši napori so bili storjeni na področju Chaumonta, kjer so sovražne čete prodrle do Pontaliersa, dalje na severu pa do pokrajine vzhodno od Verduna. Sovražnik je tod mogel napredovati le zato, ker je bila prebita naša bojna črta v Champagni. Predvčerajšnjim so Nemci izvedli silen napad ob Saari, vsi njegovi poskusi, da bi prebili naše bojne črte pa so propadli. Včeraj je sovražnik spet napadel, tokrat pa pri Neu Breisach ob Maršal Petaiu Sovjeti zasedli vse tri baltske države Pol milijona sovj. vojakov je zasedlo Litvo, Letonsko in Estonsko Berlin, 17. junija, b. United Press: Po vkora-kanju ruskih čet v Litvo in sestavi nove francoske nacionalistične vojae vlader gledajo v Berlinu na mednarodni politični položaj s posebno pozornostjo in ugotavljajo, da je izredno težak za zaveznike. Glede ogromnega števila ruskih motoriziranih čet, ki so zasedle vse tn baltske države, izjavljajo v Berlinu, da jc stališče Nemčije označeno v tem, da je Nemčija to dejstvo vzela v vednost. Celotni problem Litve je stvar politike in vojnih razmer i.n odnosov med Sovjetsko Rusijo in baltskimi državami. V Berlinu izjavljajo, da se bivši predsednik lit-vanske republike nahaja v Nemčiji, nc poroča pa, da je interniran, kakor je to sporočil DNB. Po nekaterih poročilih je baltske države zasedlo nad pol milijona ruskih vojakov. L-rndon, 17. junija. AA. Reuter: Uradno poročajo, da je sovjetska vlada poslala Estonski in Litvi zahtevo, da se okrepe garnizije sovjetske vojske v teh dveh državah ter da se sestavita vladi, ki bi mogli izvajati določbe nenapadalnih pogodb, ki sta jih ti dve državi sklenili s Sovjetsko Rusijo. Do?nava se, da sta Estonska in Letcnska sprejeli sovjetsko zahtevo. Moskva, 17. junija. AA. Reuter: Po vesteh iz nemškega vira je predsednik litvanske republike Smelona in nekaj članov prejšnje litvanske vlade prišlo na nemško ozemlje. Smetonn in bivši člani litvanske vlade so bili internirani. Moskva, 17. junija, b. Postopek Sovjetske Rusije, s katerim se je morala zadovoljiti Litva, sla sedaj sprejeli tudi Estonska in Letonska. Sovjetske motorizirane čete so zasedle ponoči obe državi ler po načrtu zasedle vse strategične točke. Vladi obeh London, 17. junija. AA. Reuter: Estonska vlada je podala ostavko. Predsednik republike je začel s posvetovanji za sestavo nove vlade. Kakor se je izvedelo, stoji v sovjetskem ultimatu tudi zahteva, da se sovjetske garnizije na Letonskem in Estonskem okrepe. Renu. Nasprotnik je bil odbit na drugo stran reke, toda nekaterim oddelkom pa se je le posrečilo zavzeti in obdržati en mostobran. Sovražnik je dosegel uspehe zadnjih dni le zaradi svoje ogromne premoči v četah in materialu. — Nemško vrhovno poveljstvo je vrglo na zahodno bojišče 150 divizij, to je vse sile, s katerimi razpolaga. Ženeva, 17, junija. AA. Štefani: Nemške čete so danes ob 6 zjutraj prispele do Besancona in Pontarliera, nedaleč od švicarske meje. Bordeaux, 17. junija. AA. Reuter: Nemška letala so bombardirala včeraj neko mesto v jugovzhodni Franciji, kjer se je mudil Paul Reynaud. Ranjenih je bilo tudi nekaj oseb iz Reynaudovega spremstva. Ženeva, 17. junija. »Courier de Geneve« piše glede na vtis, ki ga je naredila vdaja Pariza, med drugim sledeče: »Med vzroki te katastrofe ni samo številčna nadmoč nemške vojske, ki je kar bruhala nove divizije, ampak predvsem nedosta-tek modernega vojnega materiala v Franciji, kar je zakrivil režim, v katerem je ozir na razne stranke in struje zadušil vsak napor za obrambo dežele. V Franciji nc izhajajo več veliki listi, ampak samo skromni provincijaloi listi, ki izhajajo samo v par sto izvodih in so tiskan samo na en stran. Značilno je — tako trdi švicarski list — da med francoskim ljudstvom splošno vlada velika ogorčenost in razočaranje nad Angleži. Baje najbolj neti to razpoloženje maršal Petain. Nagli umik francoske vojske najbolj ovirajo ogromne kolone beguncev. Zato je vrhovno poveljstvo francoske vojske izdalo sedaj letak, v katerem poživlja ljudi, naj odslej ne bežijo več. »Bolj nevanpo in škodljivo je bežati« — je rečeno — »kakor ostati na mestu.« Švicarske straže so kar obupane, ko vidijo velike kolone beguncev, ki silijo čez meio. V Parizu je vse polno nemških čet, ki prihajajo z vseh strani. Le malo oddelkov se ustavi v mestu, vsi drugi v pospešenem maršu hitijo naprej. Nemške oblasti so že izdale prve odredbe, da bi se prebivalstvo pomirilo in da bi se začelo kolikor toliko normalno življenje. Časovni presledek med odhodom zadnjih francoskih čet in prihodom nemških je trajal samo nekaj ur. Med tem časom so se tu in tam zgodili kakšni neredi in poizkusi zločincev, izkoristiti brezvladje. Vendar je sodrgo policija, ki je ostala, lahko ukrotila, nemško vrhovno poveljstvo mesta pa je takoj potem, ko se je ustoličilo, izdalo in dalo nalepiti po ulicah ukaz, ki pravi, da kdorkoli bi poizkusil kakšen napad na življenje ali imovino državljanov, bo na licu mesta ustreljen. španski listi o padcu Pariza Madrnd, 17. junija. Špansko časopisje je splošno sprejelo ve6t o vdaj: Pariza z neprikritim veseljem. Dnevnik »Madrid« je dal tozadevnemu članku naslov »Medtem ko je Pariz v 6mrtnih izdihih, se je londonska visoka družba zbrala na običajno konjsko dirko.« Nato navezuje komentar, v katerem pravi, da je pač razumljivo ogorčenje francoske javnosti nad Britanijo. »Alcazar« piše, da ni bilo mogoče pričakovati drugega izida, ko pa so vsi dosedanji francoski režimi tekmovali med seboj, kdo bo boli oslabil Francijo. Fašistična »In-formaciones« meni, da vdaja Pariza pomeni konec »gnilih demokratičnih 6istpmov« po vsej Evropi. Dnevnik »ABC« meni, da je bilo rešeno m€6to, umrla pa je tako imenovana demokracija. Španska vlada sama je izdala odredbo, ki se obrača proti propagandi vojskujočih se držav. Odredba ukazuje, da se morajo zapreti vsi javni lokali, v katerih bi se vršila propaganda bodisi po razgovorih, letakih, knjigah ali radiu. Švicarski listi o položaju na bojišču: Nemci napadajo s 30.000 tankov in letal če bi Francozi razvili novo fronto ob Loiri, bi nemško poveljstvo vrgio v borbo še 10 svežih oklopnih divizij Ženeva, 17. junija, b. »Tribune de Laussanne« objavlja podrobnosti o položaju v Franciji po padcu Pariza. List je izvedel, da so Nemci od 5. t. m. začeli metati v borbo vedno večje vojne sile, ki so danes doseglo ogromno število treh milijonov J mož z. velikimi množinami tankov in letal. Računajo. da je Nemčija porabila v voini najmanj "10.(100 tankov in lelnl. poleg tega pa ima v rezervi še najmanj toliko število tankov in letsil ter vsaj 10 okioptiih divizij, ki so pripravljene, da prizadenejo zadnji udarec francoski vojski, fe hi skušala postaviti novo fronto na Loiri. Pritisk nemške voiske se na preinlkalni fronti ne zmanjšuje niti za tre-nutek. Oklopne divizije in tanki prodirajo neprestano naprej in razbijajo francosko vojsko v mani- d rž a v Ma dali brez ugovora svoj pristanek za ta I «o enoto, ki jih polom v najkrajšem čr^u razoro-sovjetski korak. I žijo. Število ujetnikov raste od ure do ure in znaša že okrng pol milijona. Vojni material, ki je padel v roke Nemčiji ni mogoče pregledati in potrebni bodo dolgi tedni, dokler ga bo mogoče urediti in pospraviti. Mesto Lyon je postalo središče evakuacij za vse francosko področje od Maginotove črte pa do Mre, kjer nastopajo italijanske vojne sile. Položaj v Lvonu je nevzdržen zaradi ogromne reke beguncev in vojakov. Vse se hoče čim prej izogniti nemškim vojnim silam in drvi proti jugozahodu, da tam počaka razbistritve položaja. Položaj ogromnega števila liegunrev je tem bolj tragičen, ker že dva dni divjajo viharji in v mestu ni prostora ta tolikšne množice. Begunci taborijo na dežju in v hlatn in trpijo pomanjkanje in lakoto. Zavladal je popnlon kao= in vsi si samo želijo, da čimprej« pridejo iz mesta v mirnejše francoske pokrajine. Ob dogodkih v Franciji Churchillov govor London, 17. junija, t. Reuler. Predsednik angleško vlade je govoril nocoj po radiu, da se Francija nahaja v izredno slabem položaju in meni je zelo za plemeniti francoski narod, ki je padel v strašno nesrečo. Nič ne bo spremenilo naših čustvovanj do njega in naše prepričanje, da bo Irancoski genij zopet vstal, je popolno. Toda kar se je 7.1:0-dilo v Franciji, pa ne bo spremenilo britanske usode. Postali smo edini borci, da 7. orožjem v roki branimo svetovno stvar. Storili bomo svoje najboljše in se skušali izkazati vredne te visoke časti. Hranili l>omo dom na otoku in z. britanskim inioerijem se bomo vojskovali neizprosno '>)» fjklv. ». Ki " KM h. * M \ » I* 'j. * A'. Boji še tralajo Bordcnur, 17. junija, t. Reuter: Zastopnik ameriške družbe »Columbia Broadcasting Corporation« je popoldne ob 17.30 govoril po francoskem radiu za Ameriko in izjavil, da so se tedaj francoske čete šo vojskovale. Samo vojaški razlogi so vplivali, da je maršal Petain predlagal mirovna pogajanja. Položaj v Franciji sami je zelo ležak, v zelo hudem položaju pa je tudi francoska suhozeinska vojska. Pa tudi položaj armade še ni obupen. Francoska mornarica je še nedotaknjena, prav tako pn je letalstvo še v dobrem stanju. Vse to bi lahko vplivalo na mirovna pogajanja. Kraj razgovorov med Hitlerjem in Musso- linijem ni znan Rim, 17. junija, t. Reuter: Italijanski radio je objavil novico, da je Mussolini takoj odpotoval na sestanek s Hitlerjem. Ko so prišla poročila o položaju v Franciji, sta zunanji minister grof Ciano in minister za kulturo Pavolini priletela v Rini, kjer sta se posvetovala z Mussolini jeni. Avstralija in konec vo.ne v Franciji Melbourne, 17. junija, t. Reuter. Predsednik vlade je izjavil danes, da je Francija poražena in sedaj se začenja najtežja doba vojne. Dokler Anglija ne Ik> zasedena, je svet še lahko rešen. Ni si mogoče misliti, da bi bilo mogoče Anglijo zavo-jevati. Francija se je veličastno vojskovala in bo rešena. Svobodni narodi se morajo združili in tedaj bodo verjetno zmagali. London, 17. junija, t. Reuter. Angleška admiraliteta objavlja, da se naj vse nizozemske, norveške in poljske ladje, ki so na poli v Francijo, podajo v angleška pristanišča. Italijanska vojna poročila Štab vrhovnega poveljstva, 17. junija, t. Ste- | Fani: Italijansko vojno poročilo pravi: Včeraj je naše letalstvo bombardiralo pomorska oporišča in letališča na Malti, Korziki in v Tuniziji. Sestreljeno je bilo eno angleško letalo v zračni borbi. Sovražno letalstvo je včeraj opravilo le malo poletov in redka sovražna letala so metala bombe na mesta in kraje, ki imajo vojaški pomen. Sovražna letala so opravljala svoje delo zlasti ponoči. V Savoni je bila ubita ena oseba in nekaj ljudi je bilo ranjenih. V Cagliariju je sovražno letalstvo povzročilo škodo na nekaterih hangarjih na letališču in šest oseb je bilo ubitih, okoli 30 pa ranjenih. Pri Palermu so naša letala zavrnila sovražna letala, ki niso sprejela boja z našimi letali. Naše letalstvo opravlja zmerom več izvidniških poletov nad Alpami. V Severni Afriki je borba naših pomorskih edinic in letal proti angleškim silam v polnem teku z ugodnimi rezultati za nas. V vzhodni Afriki je bilo letalstvo zelo delavno proti zračnim in pomorskim oporiščem v Sudanu in Kenyji. Več sovražnih letal je bilo uničenih in razne naprave so bile poškodovane. Sovražna letala so napravila majhno škodo raznim napravam in železnicam v Diredaui. Nekje v Italiji. 17. junija. AA. Štefani, štab vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile poroča: Pri sovražnikovem letalskem napadu na Savono 16. junija je našla smrt ena oseba, ranjenih je pa pet ljudi. Heinkeli nad Malto Kairo, 17. junija, t. Reuter: Angleški lovci so danes nad Malto odpodili pet Heinkelov. Mcrsa Matry, 17. junija. AA. Reuter. Pri napadu italijanskih bombnikov na Merso Marty v za-jiodnein Egiptu je ubilo pet egiptovskih vojakov, devet jih je pa ranilo. Italijanski bombniki so izvedli štiri napade. London, 17. junija. AA. Reuter: Današnje poročilo letalskega poveljništva pravi, da so letalske sile Južne Rodezije bombardirale italijanske položaje na meji med Abesinijo in Kenijo. Razbitih je bilo več oklopnih kolon tovornih avtomobilov. Južnoafriške letalske sile so izvršile polete tudi nad drugimi deli Abesinije ter z bombami za«lele več vojašnic in radijskih postaj. Italijanska letala bombardirala Egipt Kairo. 17. junija, b. Včeraj so italijanska letala napadla egiptske vojske ter je bilo pri tej priliki ubitih 80 oseb. Kralj Faruk je takoj odšel na lice mesta v spremstvu zunanjega ministra in ministra za narodno obrambo. Splošno so pričako- D. 'obro je, s skrbno nego doseči lepe in zdrave zobe, ker je zunanjost velike važnosti za kulturnega človeka. Toda če ODOL uporabite za nego ust in zob, Vam nudi še več — on varuje s svojim antiseptičnim delovanjem tudi Vaše zdravje. ODOL je močno antiseptično sredstvo in je prijetna, učinkovita voda za usta. vali. da bo Egipet zaradi tega dogodka obiavil vojno Italiji. To pa sc ni zgodilo, čeprav je v takšnem primeru sklep egiptskega parlamenta določal vojno napoved. Italijanski bombniki so nato še enkrat napadli Egiptsko področje, vsled česar je bila nujno sklicana seja egiplske vlade, katere sklep še ni znan. Merodajni krosi izjavljajo, da so italijanske bombe zadele le policijski oddelek. Besede v čas Molite, bratjel Molite, kolikor le morete. Hude nadloge so nad nami in Bog je hotel tako, da so hude nadloge nad nami. Da vendar hudobnih ne bi bilo zmeraj več, da vendar nadlog ne bi bilo toliko, slabi časi, hudi časi, pravijo ljudje. Dajte, da bomo dobro živeli in bodo časi tudi dobri I Mi sami smo časi. Kakršni smo mi, taki so časil A kaj pa mi počenjamo? Mi ne moremo množice ljudi spreobrniti k dobremu življenju? Naj bi tisti maloštevilni, ki slišijo, dobro živeli in prenašali one, ki slabo živijo 1 Hudih nadlog je zato preveč na svetu, da mi ne bi sveta ljubili. Veliki so bili možje in sveti so bili verniki, ki so zaničevali sijajni svet. A mi, mi niti tistega, kar je umazano, ne moremo zaničevati! Slab je svet, zares, slab je, pa ga vendar tako ljubimo, kakor da bi bil dober. Kaj pa naj to pomeni, da je svet slab? Slabo ni nebo niti zemlja in tudi ne voda in to, kar je v njih: ribe, perutnina, drevesa. Vse to je dobro, toda slabi ljudje napravijo slab svet. Nikar se ne hudujmo na Gospodarja, zakaj on je dober. On dobro ve, kako mora voditi to, kar je ustvaril. Ti pa stori, kar je zaukazal in zaupaj y tisto, kar je obljubil. (Sv. Avguštin iz tistih časov, ko se je zrušila rimska država.) Razbitine vozil pri Dunkerque. Značilna presenečenja Kadar se odigravajo na glavnem bojišču tako usodepolni dogodki, kakor so se odigravali zadnjo tedne na prostoru med Rokavskim prelivom in Vogezi, človek naravno prezre stvari, ki se godijo daleč od evropskega pozorišča in razvidi njihov pomen šele takrat, ko v splošnem mednarodnem položaju nastane kakšen presenetljiv preobrat. Zakaj karkoli se danes godi v območju mednarodnih odnošajev, je med seboj v nujni zvezi in je z gotovega vidika vse enako važno. Tako na primer si gotovo ni preveč ljudi belilo glave, ko se je pred enim tednom sklenil med Sovjetsko Rusijo in Japonsko sporazum, ki je zaradi gotovih okoliščin vendarle moral zastaviti človeku vprašanje, kako da se je mogla poravnati zadeva, ki je ni bilo mogoče v odno-šajih med Moskvo in Tokijem rešiti celih osem let, dasi so bile zaradi tega sklicane že neštete konference. Kdor pozna zgodovino Daljnega vzhoda, ve. da sta se že carska Rusija in kitajsko cesarstvo poga jala za mejo med vzhodno Sibirijo in mongolskimi ter mandžurskimi pokrajinami ob reki Anmr že pred sto leti in da tudi takrat nikoli ni bilo mogoče priti do sporazuma. Stvar je namreč težka tudi iz čisto prirod-nih ozirov, ker gre za predele sveta, na katerih se lastniki, ki so nomadi, menjajo z vsakim letnim časom. Pa tudi meje na sredini rekc-veli; kanke Amur z njenimi neštetimi otoki in čermi ni lahko pravilno določiti in zato tam streljanje obmejnih straž z obeli strani nikoli ni prenehalo. Politična težava pa je bila v tem. da Sovjeti, ki anoksije Mandžurije nikoli tliso hoteli Altuaza — kairsko letališče priznati, sploh niso marali zaključiti neprestanih trenj na rusko-mandžurski meji in to tem manj, ker so vseskozi podpirali vlado in armado kitajskega maršala Čankajšeka v borbi proti Japonski. Sedaj pa, kakor poročajo, se je naenkrat našla iu določila meja, ki je dolga več tisoč kilometrov. Kaj naj bi to pomenilo? Zadeva je bila še precej jasna, kolikor se tiče Ja|K>nske. V območju Tihega oceana so se odnošaji med Japonsko in Zedin jenimi državami Severne Amerike, ki so skoro že eno celo desetletje več ali manj napeti, letos še posebno poostrili. Na Tihem oceanu je namreč danes Severna Amerika varuh interesov Anglije v Aziji, ker so vse sile angleškega imperija danes zvezane v Evropi, kjer Anglija potrebuje kontingentov iz Avstralije, ki je sama doma ogrožena zaradi ekspanzijskih teženj Japonske, da ne govorimo o Indiji, v kateri je javno mnenje zrevolucionirano od indske nacionalne stranke, in o angleških in francoskih kolonijah na južnem Kitajskem. Vse to bi danes moralo braniti mogočno brodovje Združenih držav Severne Amerike, če bi se pojavil napadalec. Zelo aktualno je [Kistalo to vprašanje, kakor hitro je Nizozemska prešla v upravo Nemčije, ker je imelo to za posledico, da jc ogromna kolonialna jiosest te države, ki se razteza od Indskega do Tihega oceana, takorekoč brez gospodarja. Sicer vlada tam slejkoprej nizozemski generalni guverner, ki pa nima ne armade ne mornarice, ki bi se mogla upreti napadalcu. Ker vrhtega nizozemske kolonije razpolagajo z ogromnimi zalogami surovin in rud, je jasno, da je ta položaj povzročil izredno napetost med Japonsko na eni in Anglijo ter Združenimi državami Severne Amerike na drugi strani. Tretja nevarna okolnost je ta. ker skušajo Japonci sedaj kitajsko zadevo likvidirati izlepa ali izgrda. Ker se Japonska zaveda, da bodo nizozemske kolonije, ako bi se Japonska temu pravočasno ne uprla, slejkoprej |>ostalc politično in gospodarsko območje obeli anglosaških držav, ki se z generalnim guvernerjem v Batavijj že pogajata, da bi izvoz kolonij šel po pretežni večini v Anglijo in Ameriko, je zdaj zanjo življenjsko vprašanje, da dobi v Aziji kolikor mogoče proste roke. V tej borbi sta seveda obe evropski totalitarni državi naravni zaveznici Japonske in zato je razumljivo, da se je posebno Italija, ki je danes odkrito stopila v tabor nasprotnikov Anglije, Francije in Amerike, dala pobudo. da Japonska na miren način poravna vse svoje sporno zadeve s Sovjetsko Rusijo, zakaj vsak dalekoviden |>olitik si je nn jasnem, da mora Japonsko še v kratkem času postaviti v račun sedanje vojne kot velesilo, za katero je nevtralnost le prehodna stopnja k posegu v krvavo razpravo sveta. Zelo koristno obnašanje Japonske, ki se je tudi v vprašanju aiiozem škili kolonij dozdaj vzdrževala do največje mere in je desavuirala enega svojih najbolj vidnih državnikov, člana vladnega sveta, ki je zahteval odločno protiangleško in protiameriško smer Japonske, nas nikakor ne sme varati, ker pač Japonska, ki se v sedanjem evropskem sporu drži iste politike kakor Sovjeti, smatra, da še ni prišel pravi trenutek, ko bo mogla in morala točno opredeliti svoje stališče v sedanjem m «1 n a rod nem položaju. Sedaj, ko smo kar čez noč izvedeli, da je Sovjetska Rusija po nekaj dni trajajočih prerekanjih z vladami Litve, Latvijo in Estonske, ki jih jc dolžila, da se ne držijo lani sklenjene pogodbe s Sovjeti o medsebojnem nenapa-danju in vojaški pomoči, poslala vladam vseh treh držav ultimatuni, ki bo imel za posledice), da bodo v vse Iri države vkorakale čete sovjetske vojske, kar pomeni toliko, da jih IhkIo li usi zasedli — nam je tudi jasno, zakaj je bila vlada Sovjetske Rusije v pogajanjih z japonskim veleposlanikom v Moskvi tako spravljiva, da je podpisala sporazum v mejah na Daljnem vzhodu Kakor Japonska, taki si je tudi Sovjetska Rusija prizadevala, da dobi proste roke na zahodu, kjer se odigravajo dogodki, ki jih ne more prezreti nihče, kdor hoče zavarovati svoje interese. Za Sovjetsko Rusijo je danes največjega pomena, da bi na črti od Baltika do Črnega morja bila politično in vojaško kolikor moč varna in močna, ker je pač treba računati na zahodu z globoko-sežno premaknitvijo političnega težišča evropskih držav, naj bo potein ta sprememba taka ali taka. Že sedaj je treba opozarjati tudi na to. da so z vsemi temi zadnjimi pojavi na azijskem in evropskem torišču v zvezi tudi glasovi, ki beležijo sp^t vznemirjenje na Švedskem, kjer se je do danes kljub izrednim težavam vladi, oziroma kralju posrečilo ohraniti strogo ne-> vtralnost. Nemčija n« danes gospodar «amo v Narviku, ampak tudi v skrajni severno-vzhodui provinci Norveške, ki v dolgi črti meji na f insko, ki je danes prav za prav dežela sovjetskega političnega in vojaškega vpliva, in se stika baš v bližini Narvika s švedsko mejo. To je torej važna točka, ki zaninu danes tri neodvisne države in zaradi tega ni čudno, da so se v švedski zopet resno zbali za svojo nev tralnost. Budimpešta, 17. junija. A A. V nedeljo 60 v Budimpešti podpisali nemško madžarsko pogodbo o izločitvi kr:vcev. Pogajania za to pogodbo so 6e začela že spomladi 1939 v Berlinu. Baltiške države, ki jih je zasedla Sovjetska Rusija Naša najstrožja nevtralnost Belgrajska »Samouprava« prinaša uvodnik, kjer se peča z našo nevtralnostjo ter navaja, kaj je naša vlada v varstvo te svoje nevtralnosti že ukrenila. List naglaša pet točk, ki se jih mora držati vsak državljan, če noče kršiti nevtralnosti, za kar bi bil deležen hude kazni. Prepovedano je: »Izkazati svoje stališče v korist katere koli vojskujoče se strani. 2. Izzivati nezadovoljnost in sovraštvo zoper katero koli vojskujočo se državo. 3. Nagovarjati k sovražnemu dejanju za katero koli vojskujočo se državo. 4. Žaliti ali pa kazati nespoštovanje do vojske kake tuje države. 5. Razširjati izmišljena in neresnična poročila, s katerimi bi se mogli kaliti odnosi med kako tujo in našo državo.« Nato pa list nadaljuje ter pravi: »Te uredbe, ki so bile izdane v interesu družabne varnosti, pomenijo eno jamstvo več za vse vestne državljane naše države, ki žele red v naši narodni hiši. Naperjene so , zoper tisto neznatno manjšino, ki se ne zaveda vedno svojega ravnanja v obsegu politike in gospodarstva. Jugoslavija pa želi svojo notranjo vzajemnost za vsako ceno zagotoviti, preprečiti vsakršen deletizem ter preprečiti vsak drugi pojav, ki ne bi bil v skladu z interesi njene narodne odbrane ter z interesi razglašene politike stroge nevtralnosti. Zato je za izredne čase uvedla izredne ukrepe varnosti, ki jih najstriktneje izvaja.« »Obzor« o političnem položaju Zagrebški Obzor prnaša poročilo v političnem položaju ter pravi: »Povedali smo že, da se je posrečilo prebroditi težave, ki 60 nastale med SDS in JRZ V zvezi s tem 6odijo, da za zdaj vprašanje spremembe vlade ni pereče, zlasti pa kar se tiče koncentracijske vlade. Vendar pa so teh misli, da splošni politični položaj nikakor ni tak, da bi bilo mogoče kar preiti zahteve, naj bi se združili k sodelovanju zastopniki glavnih političnih strank. Razvoj političnega položaja bi utegnil vsak čas zopet postaviti na dnevni red kot vprašanje neposredna važnosti sporazum glavnih vladnih in glavnih opozicijskih strank. V zvezi s tem zanimanjem pričakujejo, kakšno bo skupno stališče treh opozicijskih strank radikalov, demokratov in JNS, ki naj bi ga te stranke sestavile pred kanec tega mcseca. Zastopniki teh treh opozicijskih strank bodo menda zastopnikom SDK predlagali, naj bi sc začela politična pogajanja na tem skupnem stališču. Toda v krogih SKD so prcccj skeptični, da bi na tej podlagi bilo mogoče doseči sporazum, če bo podlaga narejena na temelju dosedanjega stališča treh glavnih opozicijskih strank. Zadnje čase omenjajo tudi socialiste kot četrto opozicijsko skupino ter poročajo, da tudi njihovi zastopniki sodelujejo pri skupnih posvetih radikalov, demokratov in JNS. V Zagrebu naglašajo, da sta v Belgradu dve skupni socialistov, da pa obe skupaj kaj malo pomenita. Zato sc v Zagrebu tudi sprašujejo, zakaj tri glavne opozicijske stranke iščejo zdaj sodelovanja socialistov. Sodijo, da socialisti v sedanjih razmerah s svojim sodelovanjem ne bi mogli prav nič stvarno pomagati pri zbliževanju med SKD in onimi tremi sibskimi opozicijskimi skup:nami.« — Tako poročilo zagrebškega Obzora, kar prinašamo bralcem v informacijo. Razširjenje vojne na Sredozemsko morje Obzor piše članek o posledicah vojne, ki se je razširila v Sredozemsko morje ter pravi med drugim: »Ker se je vojna razširila v Sredozemsko morje, je tudi naše gospodarsko finančno življenje stopilo v novo razdobje, ki je zvezano z mnogo nevarnostmi in težavami. Danes je še prezgodaj reči, kake omejitve nam bo nalagalo novo stanje. Vsekakor pa je gotovo, da nam bo vojna, če bo trajala, nalagala nova težavna vprašanja tudi na gospodarsko-finančnem polju. Danes ni mogoče izdelati natančnega načrta, kaj vse je treba ukreniti za varstvo gospodarskega življenja, ker nam vsak dan more prinesti kako novo presenečenje, ki zanj včeraj ukrenjeni ukrep ni več dovolj prikladen, Časi so namreč taki, da je treba biti zelo elastičen in prilagodjiv položaju, ki je močnejši kakor pa naša volja. Vendar pa je mogoče ukreniti celo vrsto varnostnih ukrepov, da se zagotovi tisto, kar je najpotrebnejše za življenje in za gospodarsko delavnost. Vlada je dobro storila, ko jc sklenila uredbo o nadzorstvu zalog Potrebno pa je ukreniti še druge ukrepe, ki jih zahteva razširjena vojna v Sredozemsko morje. Tisti dosedanji ukrepi pa, kakor na primer uredba o nadzorstvu cen, naj se spremene, ker nekateri strokovnjaki sodijo, da niso ustregle pričakovanju. V tem oziru ne smemo oklevati, zlasti pa ne smemo teh vprašanj gledati skozi birokratske naočnike, marveč moramo biti urni in gibčni, ker to zahteva sedanji čas.« Tako zdaj piše prijatelj francoske ljudske fronte Zagrebška »Nova Riječ«, ki je glasilo g. senatorja Vilderja, je kot vneta zagovornica svobodomiselnih masonskih načel bila tudi zelo vneta za delovanje Blurnove ljudske Ironte na Francoskem. Zdaj pa ta list takole piše Franciji: »Francoski parlament do svojih vlad ni bil obziren, kar je treba priznati. Metal jih je lahko in naglo ter jih neprestano menjaval. Javno mnenje je bilo svobodno. Vendar pa je morala priti šele vojna, da je odkrila vse napake in grehe prejšnjih vlad. Ob času, ko je vdiral sovražnik, se menja genera-lissimus [rancoske armade tako rekoč sredi bitke. V letalu prileti drugi iz Afrike, da prevzame vodstvo poražene nekdaj slavne vojske. Iz Reynau-dove vlade pade dolgoletni vojni minister Dala-dier, voditelj velike stranke, ki žc desetletja vodi državo. Ni čudno. Zdaj potuj« ogromno zlato francoske narodne banke, kakih 125 milijard frankov, v Severno Amerike, da ga tamkaj shranijo in varujejo. Kaj bi zda| dali Francozi, ko bi za to zlato mogli dobiti tisoče tankov in letal? Toda prejšnji režimi so sedeli na zlatu, zniževali delovni čas, medtem ko so drugi celo za maslo delali topove . . . »Nova Riječ« ima prav, da je sedanje nesreče Francije kriva nekdanja ljudska fronta. Ampak bilo bi pošteno, ko bi ta list tudi povedal, da je bil tudi on eden izmed prijateljev ljudske Ironte in vnet pobornik njene politike tudi pri nas, ki je z našim »Jutrom« in »Slov, narodom« !i se zgodilo z ugotovitvijo odstotka dobička. Odstotek dobička bi se ugotovil na osnovi vseh produkcijskih stroškov. Odstotek bo odrejen za vsako industrijsko panogo posebej po višini proizvodnje. Zaslišani pa IkhIo tudi predstavniki dotičnih panog. Tudi za trgovino bi se zaračunala efektivna nabavna cena, na to efektivno nabavno ceno pa bi se dodal določen odstotek brutodobička, v katerem bi bila vsebovana režija, pa tudi čisti dobiček. Po drugih vesteh iz Belgrada se namerava tak način ugotavljanja dobička uvesti v vsej državi. Sicer pa je nekaj takega že pripravil urad za nadzorstvo nad cenami. Ugotovil je maksimalni brutodobiček, katerega smejo vpoštevati oblasti, t. j. banske uprave pri obravnavanju prošenj za zvišanje cen. Ta brutodobiček je urad izračunal, tako. da se določeni odstotki dodajo cenam franko •obrat grosista. t. j. s prevoznimi stroški in z vsemi posrednimi dajatvami, vključno skupni davek. Urad za nadzorstvo je že razpravljal o odstotku zaslužka pri nekaterih predmetih ler določil višino bruttodobička n. pr. pri testeninah na 10%. pri rižu na 7, pri kavi 7, čaju 12, jedilnem olju I), svinjski masti 5, pralnem milu 8%, bombažnem predivu 5%, vseh vrstah sukanca razen svilenega 8%, sekirah, lopatah, kosah, srpih in motika 10'/c. Zaključek dela jugoslovansko-italijanskega odbora Iz, Belgrada poročajo, da je zaključeno zasedanje Jugoslovansko-italijanskega odbora, ki se je začelo v Kiinu dne 4. t. m. Zasedanje je dobro končalo ter so bili doseženi dobri uspehi, tako da je pričakovati znatnega povečanja trgovine med našo državo in Italijo. Zlasti bo Italija sedaj od nas jemala večje količine lesa, posebno bukovine. Nadalje je pričakovati tudi povečanje izvoza goved, nadalje prašičev ter raznih mesnih proizvodov. Na drugi strani pa nam bo Italija dobavila večje količine bombažnega prediva po ugodnejših cenah in pogojih. Tudi nam ho Italija dobavila potrebne količine riža, katerega izvoz je sicer Italija sploh prepovedala. V plačilnem prometu ne 1» izprememb, ker ostane še nadalje na klirinški i>odlagi. Zato pa so podvzeti ukrepi, da l>o kliring funkcioniral v obojestransko zadovoljstvo. Naša delegacija odpotuje iz Rima v ponedeljek. Dopolnilne volitve v Kmetijsko zbornico Ker je bilo z žrebom določeno, da poteče po prvih treh letih po izvolitvi mandat svetnikom Kmetijske zbornice naše banovine in njih namestnikom, izvoljenim za okraje: Celje, Gornji grad, Kočevje, Kranj, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor desni breg, Ptuj, Slovenjgradec in Skofja Loka, je ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen odredil, da se opravijo dopolnilne volitve svetnikov Kmetijske zbornice naše banovine in njin namestnikov za naštete v nedeljo dne 18. avgusta. I! Bilance Zagorka. d. d. za gradbeno industrijo, Zagreb. 'Glavnica 10.0, bilančna vsota 19.2 (21.9), izguba 0.72 (0.4). skupna izguba 3.08 milij. din. Croatia, tvornica portlandcementa, Zagreb. Glavnica 14.0, bilančna vsota 73.7 (69.66), izguba 0.05, skupno z izgubo iz prejšnjih let 0.95 milj. din. Jadranska plovba. Poslovno lelo 1938 je Jadranska plovba na Sušaku zaključila z >zgul>o 3.54 milij. din, dočim je za 1939 izkazan dobiček v znesku 4.55 milij., ker je država plačala zaostanek na subvenciji. Družba izplačuje za 1939 dividendo 5% (za 1938 6). Ima 62 parnikov s skupno 23.319 bruttoregistrskiini tonami odn. 12.138 nettoreg. tonami. Posestne spremembe v Ljubljani in okolici Zemljiškoknjižni urad na okrajnem sodišču je do vključno 15. t. m. zaznamoval in zapisal v zemljiške knjige 126 kupnih pogodb, nanašajočih se na kupčije zemljišč, posestev, hiš, vil, stavbnih in drugih parcel v mestu in okolici. Kupna vrednost prodanih zemljišč in hiš znaša za prvo polovico tega meseca po zapiskih zemljiške knjige celotno 7,474.393 din. Navajamo tu le najvažnejše kupne pogodbe. Takole: Joras Marija, posestnica v Ljubljani, Cesta na Loko št. 4 in Joras Matko, posestnik, Dogoše pri Mariboru, sta že decembra lani prodala Dravski banovini svoje zemljišče vi št. 2 k. o. Trnovsko predmestje, obstoječe iz parcele št. 88/2 — stav-bišče hiša št. 4. ob Cesti na Loko — v izmeri 2924 m5, dalje pare. št. 244/1 vrt v izmeri 701 m-', pare. št. 244/2 travnik v izmeri 42.175 m'-' ter pare. št. 250/22 travnik v izmeri 1.107 m2 ter pare. štev. 1696/3 zasebna pot v izmeri 495 m2 za kupnino 1,150.000 din. Celokupno zemljišče meri 47.402 m2. Posestnica Joras Marija se je že iz hiše izselila. Poleg velike hiše so gospodarska poslopja in hle- vi. Tu je bil mestni konjač, ki se je sedaj preselil. Sašek Josip, posestnik in pekovski mojster, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 62, je prodal Josipu Šipicu, čevljarskemu mojstru, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25 in ženi Antoniji zemljišče vi. št. 492 k. o Št. Vid za 80.000 din. Batič Frančiška in Batič Kristina, obe iz Kranja, sedaj stanujoči v Št. Vidu nad Ljubljano, sta prodali Maksu Avsecu, ključavničarju Malo-železniške družbe v Ljubljani — Moste, Tovarniška ulica št. 29 in ženi Vincenciji pare. št. 483/3 njiva k. o. Št. Vid 8833 m2 (na njej je sezidana nova hiša) za 150.000 din. Jerinc Jože, Frančiška in Marija, posestniki v Dravljah št. 17 so prodali Sokoiskemu društvu v Št. Vidu nad Ljubljano pare. št. 1065 in št. 1066 k. o. Vižmarje v izmeri 1470 m2 za 55.860 din. Jelene Josipina, posestnica, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 54, je prodala žužeku Franu, solastniku tovarne »Produkta«, Ljubljana, Suvo-borska ulica št. 17, pare. št. 434/10 k. o. Spodnja Šiška, 632 m2 za 44.240 din. Državni zaklad kraljevine Jugoslavije je, kakor smo informirani, te dni kupil dve večji zemljiški parceli v k. o. Kapucinsko predmestje za kupnino 2,600.000 din. Tu, kakor zatrjujejo, namerava Finančna direkcija v Ljubljani, za katero sta bili ti parceli kupljeni, zgraditi moderno palačo za obe davčni upravi in za zemljiški kataster. Sluga Terezija, posestnica v Zalogu št. 66, je prodala Franu Schlagu, železniškemu uradniku in soprogi Sofiji, oba stanujoča v Spodnjem Kašlju št. 39, pare. št. 1213 njiva k. o. Kašelj v obsegu 3446 m2 za 55.136 din. Najvišje cene za železo. Urad za nadzorstvo nad cenami je odredil najvišje cene za 1. šibkastko železo (okroglo, četrtinsko, polokroglo in plosko 6 tračnicami za kolesa). 2. za betonsko železo in 3. fasonirano železo (ogelno enakih in neenakih krakov, okensko, klinasto, segemtno itd.) za naslednje relacije v naslednjem znesku (v dinarjeh za kg) Belgrad 4.9, Niš 4.98, Skoplje 4.90, Novi Sad 4.93, Sarajevo 4.90, Kotor 4.93, Ljubljana 4.90, Cetinje 4.90 in Maribor 4.92. Na to ceno v trgovini na debelo se lahko doda največ 66 par za kg pri prodaji šibkastega železa nad 3000 kg, za betonsko nad 20.000 kg skupaj. Pri prodaji od 1000 do 5000 kg šibkastega in 5000 do 20.000 kg betonskega železa 6me ta dodatek znašati največ 78 par pri kg za navedene osnovne cene. Povišanje železniških tari! v inozemskem blagovnem prometu. V jugoslovansko-češfcomoravskem ter slovaškem blagovnem prometu se povišujejo vse delne vozarinske postavke za jugoslovanske proge za 15%. V jugoslovanskomadžarskem se z veljavnostjo dne 1. julija povišajo za 15% vse delne vozarinske postavke za jugoslovanske proge. Od tega povišanja so izvzete postavke tarife št. 4 za železno rudo in žlindro in postavke navedene pod II iste tarife. V zvezku št. 2 za kosovne pošiljatve v jugoslovanske-ncmškem blagovnem prometu se povišujejo delne voznine in delne vozninske postavke za jugoslovanske proge za 15%. Z veljavnostjo dne 1. julija se povišujejo v jugoslovansko-švicarskem blagovnem prometu vozniške postavke za jugoslovanske proge tarife po predmetih: za jajca za 8%, za zaklano perutnino za 6%, za krornovo rudo za 6 in za vino za 4%. To povišanje v švicarskih centimih. Odprava konkurza; Pregl Fric, trgovec z mešanim blagom v Zg. Pirničah, pošta Medvode (ker je razdeljena vsa masa). Zgradba instalacij za proizvodnjo koksa iz domačega premoga. Dolgo časa se pri na6 že vleče vprašanje zgraditve posebnih naprav za izdelovanje metalurškega koksa, ki ga potrebuje naša železarska industrija, iz našega domačega premoga. Bilo je že mnogo poizkusov in mnogo komisij, ki so obravnavale to vprašanje. Sedaj je zopet nova komisija 6tavila tozadevne predloge Gospodarsko- Premiera! Mojster duš v režiji ANATOL LITVAKA E D \V. G. R0B1NS0N Tragedija velikega znanstvenika Misterijozna. življenjska pota kirurga, o katerem se ne more Kino Matica t.l.M-24 refi' ali iC "enija,e" ra7'isk0valec' n0rec a" /-l0f",ec- Ob ir,. 19. in 21. uri Krasna leJka filmska umetnina s liano Vitovo in I.ad. Holmcem v režiji Mirosi. Cikantt Ob 16., 19. Kino Union tel. 22-21 in 21. uri Osemnajstletna Življenjski roman mladega neizkušenega dekleta, zapeljan« ga v ljubezni in trpečega za posledice ene same nesrečne noči. .. finančnemu odboru ministrov, ki bo o tem dokončno sklepal Skoro gotovo je, da bo tozadevno sprejet načelni sklep, da se naj take naprave zgradc. Začasni trgovinski sporazum z Romunijo podaljšan. Iz Belgrada poročajo, da je podaljšana veljavnost začasnega trgovinskega in plačilnega sporazuma, ki imamo z Romunijo, za nadaljoe tri mesece, tore) do 31. avgusta 1930. Podatki o izvršenih plačilih v devizah v naprej. Devizno ravnateljstvo Narodne banke obvešča vse pooblaščene zavode, da po pristojnih bančnih podružnicah dostavijo se/name izvršenih plačil v naprej v svobodnih devizah kakor tudi pregled o odkrtih akreditivih v inozemstvu in svobodnih devizah za račun domačih uvoznikov, za katerih protivrednost doslej še ni bilo uvoženo blago. V seznamih za katere gre, morajo biti označeni naslednji podatki, urejeni po državah, iz katerih sc ima blago uvoziti: 1. Znesek izvršenega plačila v originalni valuti. 2. Vrsta blaga, za katero gre pri plačilu. 3. Država, iz katere se ima blago uvoziti. 4. Številka in datum od britve Narodne banke za plačilo naprej, odn. za otvoritev akreditiva. Pooblaščeni zavodi morajo 6ezname z navedenimi podatki dostaviti pristojnim bančnim podružnicam najkasneje do 20. junija. Izvenkonkurzna likvidacija. Hrvatska gospodarska banka v Zagrebu, ki se nahaja pod zaščito, predlaga občnemu zboru delničarjev najprej znižanje glavnice, nato pa izvenkonkurzno likvidacijo. — Računski zaključek za 1939 izkazu ie delniške glavnice 30.000 din. prvenstvene delniške glavnice pa 570.000 din. Vlogo so znašale 0.67, upniki 0.1, reeskont 0.02 milii. din. Zvišanje glavnice. Doberljin. premogokopna in rudarska d. d. iz Zagreba zvišiiie glavnico od 1 na 2 milij. din z izdajo novih delnic imenske vrednosti 200 din. Borze Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Ljubljana — uradni tečaji: Dne 17. junija. London 1 funt . . Pariz 100 frankov . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov 164.34-95.96-4425.00-993.81- - 161. - 98. ■ 4485, -1003. svobodno Ljubljana London 1 funt . . . Pariz. 100 frankov . . Nevvvork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90 tržišče: 199.56-118.75-5480.00-1228.10- - 20-2. - 121 ■5520 -1238. Turih. Belgrad 10. Pariz 0.325. London 16 15. Neb\vyork 4 Mi. Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockholm 106.23. Vrednostni papirji Vojna Skoda; v Ljubljani 387—390 v Zagrebu 388 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 92— 05. agrarji 49.50 blago, vojna škoda promptna 387— 390, begi. obv. 61 — 62.50. dalm. agrarji 54— 55, 8% Bler. pos. 94—95, 7% Bler. pos. 84—85, *'} pos. |)HI! 1 (K> denar, 7% stab. pos. 91 blago. — Delnice: Narodna banka 7800—7900. Žitni trg Novi Sad. Danes borza zaradi praznika ni poslovala. Živinski sejmi Ptuj, 12. junija t. 1. Dcgon: 43 svinj in 93 prascev. Prodanih je bilo 75 glav. Cene naslednje: pršutarji 8.50—9 din, debele svinje 10—10.50 din in svinje za pleme 8 din za kg žive teže. Mladi prasci 6—12 tednov stari 80—140 din za glavo. Gene živine in kmetijskih pridelkov V okraju Murska Sobota dne 10. junijn 1940. Voli: 1. vrste 8. II. vrste 7. III. vrsto 6. telice: I. vrste 7, II. vrste 6. III vrste 5, krave: I. vrste 4. II. vrste 3, teleta: I. vrste 6-7, II. vrste 5—6, prašiči: špeharji 12—13, pršutarji 10 12 din kg žive leže. — Goveje meso II. vrste prednji del 12—13, zadnji del 13—15, svinjina 14—16. slanina 19—20, svinjska mast 22, surove kože: goveje 12. telečje 12—16 din kg. — Pšenica 220-240, rž 155-180, oves 180— 200. koruza 200, fižol 500. moša: pšenična 400- 450, koruzna 300. ajdova 400-5*10 din 1(;0 kilogramov. — Drva 50—120 din za kub. m. jajca 0.50 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 24 din kg. V okraju Maribor-lovi breg 1(1. junija -910. — Voli: 1. vrste 8, 11. vrste 7. III vrste 5.50, telice 1. vrsle 6.50, II. vrste 5.50, III. vrsle 5. krave: I. vrsle 5. 11. vrsle 4.50. 111. vrste 3.50, teleta: I. vrste 7, 11. vrsle 5 50. prašiči špeharji 12 din kg žive teže. — Goveje meso. I. vrste prednji del 12. zadnji del 14, II. vrste prednji del 8. zadnji del 10. III. vrsle prednji del 6. zadnji del 8. svinjina 20, slanina 19. svinjska mast 20, čisti med 20 goveje surove kože 18 din kg. — Pšenica 250. ječmen 200. rž 200. oves 150, koruza 200, fižol 9. krompir 250, seno 170, slama SO. jabolka: 1 vrste 1000. II. vrste 800. moka: pšenična 400. koruzna 300. ajdova 450 din — Drva 135 din kub. m. jajca 1 din komad, mleko 2.50 din liter, surovo maslo 32 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4.50. finejše sortirano vino pri vinogradnikih 7 din liter. Visoko nad oblaki so hrumela nemška letala proti Parizu. A. M.: Filip Kette in njegov sin Dragotin Maj je Dragotinu Ketteju več pomenil, kakor pomeni sicer mladini ljudem. Ne zato, ker je bil pesnik; ali zato, ker je bil v tisli dobi prvi maj šole prost dan, določen za maj-niški izlet. Prvi maj, praznik svetih apostolov Filipa in Jakoba, je bil god njegovega očeta Filipa. Malokdaj se vidi, da bi sin svojo mater, kaj šele svojega očeta, tako ljubil, kakor je Dragotin ljubil svojega očeta. Iz spominske črtice, ki jo je Kette napisal pet let po smrti svojega očeta, ne, kakor je zapisal Aškerc nneseca marca istega lota« (Dragotin Kelte, Poezije XXXI), moremo povzeti, kako iskreno sta se ljubila oče in sin. Prav lo je hotel Dragotin povedali v spominski črtici, ki jo zaključuje značilna spominska pesem. Aškerc je kaj neprimerno to pesem imenoval >elegijo<, pa je le karakteristična podoba Kettejevega očeta. Pesem namreč pove, kako živo je sinu stala v spominu očetova podoba. Imel je črno brado; lepe bele roke; mračne, a vendar prijazne oči; čelo pa je bilo visoko. Obenem se v tej pesnti razodene Kettejev najljubši otroški spomin: Oče sedi ob klavirju ter uči in ljubi sina, želeč, naj mu barčica tihonia plava po morju. Podobno kakor sin v svoji spominski črtici, opisujejo stari Košanci Filipa Ketteja. Bil je lep mož; visoke in krepke postave; bistrega pogleda, visokega čela, gostih črnih las; pa bolj redke, enako črne brade. Kadar je kdo v pogovoru ali pogledu meril na njegovo iinpozantno postavo, se je učitelj Filip rad pošalil: »Mi smo visoki, ker smo z Vrhnike doma. Vrhnika je še nad Ljubljano. Mi smo Oberlaibach.t K lepi, krepki postavi dodajte še prijeten, močen glas, in če mislite pevca, tedaj mogočen bas, pa imate pred seboj prikupljivo osebnost Filipa Ketteja. Vendar pa naj takoj na tem meslu pripomnimo, je oče svoj priimek menda pisal vedno z enim »te: Kete, ne Kelte. Prav ta neustrašeno zmagujoč nastop mu je pri Valenčičevih v Trnovem osvojil nevesto Anico, Dra-gotinovo prerano umrlo mater. Bolj kot sina je ta smrt zadela v srce moža, očeta. Kar je bilo namreč sinu tedaj še skrito, je bilo očetu že predobro očito, da bo Dragotinu izguba materina vse življenje nekako potemnila in ogre-nila. Pa tudi moža, očela Filipa, je ta prerana smrt precej iztirila z dotedanjega življenjskega pola. K temu jr J-'-! .......... V prv Kelte preveč kazal podobo v praznem navduševanju »za narodov blagor:. Ce je hotel, si je Cankar prt drami »Za narodov blagor* lahko vzel za zgled Filipa Ketteja, saj ga je poznal: Cankar učitelja Ketteja in učitelj Kette Cankarja. V borbi za tako imenovane narodne ideale je prišel učitelj Kette navzkriž s krajevno duhovščino lako na Premu kakor v Zagorju na Krasu. To je bilo poleg smrti njegove žene Anice Valenčičeve drugo hudo, ki ga je polrlo dušno in telesno. V svojem jedru je bil učitelj Filip pristen Vrhničan: v dnu srca prepričan, da je edino vera tista sila, ki more združiti vse vzgojne činitelje v resnični blagor ljudstva in njegove mladine. iztirila z ooteaanjega zivijenjsurgn puia. je bila dokaj kriva tudi Filipova narava, rvih letih svoje učiteljske službe je učitelj reveč kazal podobo učitelja, ki se izživlja Trnovo je Filipa Ketteja res napotilo na trnovo pot. Druga poroka v Zagorju na Krasu ni prinesla možu, še manj njegovemu sinu, tega, kar bi bilo treba. V enem pogledu pač so se te preizkušnje J obrnile obema v dobro. Dragotin je zgodaj spoznal, kakšno je življenje; očeta Filipa so ti obiski docela zresnili. Dolgo se je seveda vlekla pot preizkušenj, preden se je v vsej čistosti zavedel svojega učiteljskega poklica. Ne pusta teorija, ne prazno navdušenje, le praktično, koristno in potrebno delo more pomagati človeku. S takim pravilnim utnevanjem in pravim spoznanjem je nastopil učitelj Kelte svojo novo službo 1882 v Košani na Krasu. Košancem ni bil povsem neznan in tudi novi kraj ne njemu. Hotel pa je, da bi ga ljudje ne sodili po prejšnjem glasu, zato se je takoj z vsemi močmi posvetil vzgoji mladine. Med svojimi gojenci v šoli je videl kakor v pobudo še za večje vzgojno prizadevanje, tudi svojega malega sina Karlčka, kakor so ga klicali vsi vprek v Košani. Za kakršno koli politiko učitelj Filip ni hotel in ni mogel več najli časa. Šola je bila eno-razredna, otrok pa blizu štiri sto. Kar je zadevalo učiteljeve osebne obiske, jih je. v kolikor niso bili poklicni, omejil samo na dve hiši v Košani. Na dobro Dominikovo hišo lil na župnišče, kjer je našel pravega prijatelja v osebi župnika in pisatelja Matija Torkarja. Dominikove hiše pa ni toliko vzljubil zaradi sebe, kakor zaradi Dragotina; pri Dominikovih namreč so ledaj odraščali otroci, Dragotinovi sovrstniki. Oče je strogo pazil, da je bil sin tudi izven šole vedno v varnem zavetju; da je videl zglede in skušnje dobrih olrok. Vesela Dominikova družina je bila pa tudi uteha za preizkušenega očela Filipa. Dominikov gospodar je bil gimnazijsko študiran, v občini viden, spoštovati in ugleden mož. Boljše d»užine si učitelj Kelte zase in za svojega sina ni mogel želeti, če še pristavimo, da je bila Dominikova hiša dobrosrčnarin radn.i---na hiša. Največkrat sta se Dominikov oče in učitelj Kelle v prijateljskih pogovorih mudila na gričaslih pašnikih takoj nad vasjo. V njuni družbi so tam gori pogostokrat videli tudi Dragotina, zlasti odkar je 1889 postal študent Z Dominikovih pašnikov se je videlo daleč po košanski dolini do Kala z imovito, tudi Dragotinu dobro znano Belovčevo hišo; na drugi strani pa se je pogled ustavil pri podružnici M. B. v Gornji Košani. Nehote se je moral spomniti Dragotin. da je slišal, kako so nekega dne v silni burji tam v odprtem enostenskem zvoniku zapeli zvonovi sami ob sebi. Košansko ljudstvo je kmalu vzljubilo oba: učitelja Ketteja in njegovega sina Karlčka; zatorej sla tudi la dva mislila in čutila z dobrim košanskim ljudstvom. l'o svojem rodnem kraju.c je prilično dejal Filip Kette Dominikovi materi: »sem bil že tudi tako nn pol Krašovec, zdaj pa sem že cel Ko-šatiec. V Filipu Ketteju je košansko ljudstvo ljubilo učitelja in organista. Ta pa se je zavedal velike važnosti svoje obojne službe. V šoli primem olroka za roko, Je mislil, v rerkvi primem njegovo mater za srce. Zares je bil Filip Kette kot učitelj in organist umetnik, ki je vzbujal v mladini in v ljudstvu hrepenenje po nn-veni, boljšem in lepšem življenju ... Morebiti je že tudi sam čutil, da lela njegovega potovanja ne bodo več dolga. Zaradi svojega sina Dragotina je poslej oče svoje poli ubiral tako. da je bilo ludi sinu laže ubirati plemenite strune. To moremo spoznati zlasti iz Kettejevih mladinskih spisov, priobčenih v An-, gelčku in Vrtcu. Marsikaj nagibov za lo vrsto slovstva je dobil pri očetu. Sin Dragotin je morda slutil, a nikoli ni prav izvedel, kaj je oče Filip zanj trpel in žrtvoval od onega časa. kar je njegov olrok izgubil mater. Kako šele hi zadeli očela dogodki, ki jih je sin Dragolin kmalu po smrti svojega očeta doživel na gimnaziji... novice Koledar Torek, IS. junijas Kfretn S.. cerkveni tičenik; Marko in Morcelin, mučcncu. Sreda, 19. junija: Julijuna, devica; Gcrvuzij in Protozij, Vlom v župnišče v Škocijanu pri Turjaku škocljnn pri Turjaku, 1(1. junija. Danes med jutranjo mašo (med (i. iu 7. uro) je drzen vlomilec, ki se jo skril v župuišču pred mašo, vdrl v «obo, kjer je bila blagajna Posojilnice in cerkve. Soba je bila v prvem nadsropju, na najbolj varnem prostoru, spodaj zavarovana z dvema budimo psoma. Dohod v njo vodi skozi pisarno, ki je bila zaklenjena iu prav lako je bila soba sama močno zaklenjena. Vlomilec je vlomil skozi vrata in u vi 1 z močnim železom zapahe. Odnesel je 8000 dinarjev v tisočdinarskih bankovcih i/, posojilnične blagajne, tisočdinarski bankovec iz cerkvene blagajne, do 120 din župnikovegn denarja, en samokres s (HI patrnni, srebrno uro z ovralno verižico, ki je bila kupljena pred nekaj leti v trgovini z.a ure pri Vilharju. Cerkvenega drobiža ni odnesel, dasi ga jo videl, in prav tako ne cerkvenih posod, ki so bile istolam v sobi. Ta drzen vlom je povzročil v fari silno razburjenje. Orožniške postaje iz Gro-suplja, Turjaka in Dobrepolj so bile takoj na mestu in so pričele zasledovati oboroženega vlomilca. Kopalne oblake - tista volna - itare nizke cene ALOJZIJ P O T lt A T O PBEJ JO S. KUN C & C o. _LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CK8TA — Za glavno skupščino Zadružne zveze v Ljubl jani, ki bo v sredo, 20. junija 1010, je Direkcija državnih železnic dovolila polovično voznino z odlokom šl. 14.301-1 iz lela 11)10 z dne 11. (i. 1940. Udeleženci kupijo na vstopni postaji celo vozno karto in železniški obrazec K 13. Imeli pa morajo s seboj pooblastilo svoje zadruge, da se udeleže glavne skupščine kot delegati. Tako kupljena cela karta velja za brezplačno vrnitev po isli poti v zvezi s potrdilom o udeležbi na železniškem obrazcu K 13. Popust velja za tja od 22. do 20., za nazaj od 2slala 15 kg češenj. Obema dobrotnicama se v imenu slepe mladine najiskreneje zahvaljuje uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju, Proti vžigalnim bombam domaČe v tu In Inozemstvu patentirano, preis-kušeno ter priznano sredstvo proti ognju za les, lepenko, pločevno platno »ANTIGNIT« Sijajen efekt prelskušnje z termitom (preko 2000°C temperature po metodi Dr. Ing. Metz in Dipl. Ing. Schlegel, Chem.-Techn. Keichsanstslt Berlin) v Šoli za civilno zaščito v Zagrebu. » ANTIGNIT« dr. z o. z. v Guštanju — Karambol na Bledu. Preteklo soboto zjutraj ob 7 sta na Bledu na Prešernovi cesti pred hišo št. 37 (kovačnico) ti čila llojakov avtobus, ki vozi z Bleda v Ljubljano, in tovorni avto tvrdke Rezman. Nesreča se je zgodila na kraju, kjer je ovinek in ozka ccsla. Potniki v avtobusu so se precej pretresli, avtobus pa se je na dveh mestih poškodoval. Odrgnjena je barva in jx>lomljeni so blatniki. Ker je na tem kraju jireozka cesta za dva široka avtomobila, bi bilo nujno potrebno cesto razširiti, da ne bo še večjih nesreč. Tam jc tudi klanec, ki je zaradi ozke ceste in ovinka nevaren. — Pri ljudeh višjo starosti, ki trpe lia nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka votla, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. lieK. po min. soc. pot. tn n. zdr. S br. 15.485, 25. V. 35. — Licitacije, razpisane za 18. in 18. junij t. I. za razna dela pri Dependansi bolniškega fonda državnega prometnega osebja na Golniku, so do nadaljnjega odložene. Dnevi licitacij bodo objavljeni naknadno, — Strela divja. Prejšnjo nedeljo ob 10 zvečer je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Boriška na Selu nad Polšnikom pri Litiji. Strela je poslopje užgala in v hlevu ubila konja in vola. Vsega skupaj je bilo v hlevu devet glav živine, ki je niso mogli rešiti zaradi lega, ker so bila v hlev samo ena vrata in se je prav pred vrata takoj vsula goreča streha. Poleg živine so zgoreli tudi kmetijski stroji, vse orodje in vse žito ter še streha na hiši. Škoda je cenjena na 133.000 din, zavarovanje pa znaša samo 5.000 din. Res huda nesreča! Ing.Prezljev M0RT0M9LJ pri Sek in tekoiina zanesljivo pokoitčuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specer. trgovinah. Navodila in pojasnila daje filopatolog poobl. agronom Int. Prezelj, Wolfova ulica 3, tel. 34-73. Ljubljana, — Pod pazduho potenje boli! Oregoričev Bo-rosaiK poiungu. Zahlevajte brezplačen vzorec v dro-geriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Zaradi tatvine obsojen na 1 leto. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je včeraj obhodil zaradi tatvine ene steklenice slivovke in 1000 din gotovine opekarskega Občni zbor s lov. planinskega društva delavca Jožeta Kužka na eno leto in dva meseca strogega za|>ora ter v izgubo častnih državljanskih pravic na tri lela. Kučko je za letošnje velikonočne praznike izmaknil svoji gospodarici, lastnici opekarne Emiliji Cominijevi v Lanišču steklenico slivovke in iz nezaklenjene omare 1000 din, Pred sodniki jc Kučko obe tatvini trdovratno tajil in navajal prav čudne dokaze za svojo nekrivdo. Pravil je, da mu je slivovko |>odarila njegova sestra, ki pa ga je pustila na cedilu, glede denarja pa je govoril da mu ga ie dal neki avtomobilist z. naročilom, naj gre v Cominijevo prodajalno izmenjat, da dobi potem nagrado za to, ker mu je pomagal popravljati neki defekt pri avtomobilu. Sodniki iažnjivemu obtožencu niso verjeli in so ga obsodili na strožjo kazen, ker je bil že dvakrat zaradi vlomnih tatvin obsojen. pO eU&avi Ljubljana, 17. junija. V soboto je bil ob 8 zvečer v veliki dvorani Delavske zbornice občni zbor Slovenskega planinskega društva. Xa zbor je prihitelo veliko število delegalov in tudi mnogo članov ljubljanskega društva ter zastopnikov oblasti in sorodnih društev. Okrog 130 delegalov je zastopalo 17 podružnic, bansko upravo pa je zastopal načelnik občega oddelka g. dr. Pfeifer, divizijskega poveljnika je zastopal kapetan Filipovič, poveljstvo obmejnih čet sla zaslopala major Božič in kapetan Jovanovič, ljubljanskega župana mestni svetnik g. Lukič, kulturni oddelek mestne občine načelnik prof. Pfeifer, ljubljansko železniško direkcijo višji kontrolor Kr. Lipovšek, Zvezo za tujsko promet pa predsednik Rapej. Občni zbor je začel predsednik S!'D dr. Josip Pretnar, ki je orisal pomembne naloge društva in na|Hire odborov, da bi SIM) delovalo v čim večjo korist članstva in v čim lepši razvoj planinstva pri nas. Z velikim navdušenjem je bil sprejet njegov predlog, naj se pošljejo vdanostne pozdravke Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke ministru za telesno vzgojo Jevremu Tomiču, pismena zahvala pa banu g. dr. Nallačenu in podhauu dr. Majcnu. Za tem je poročal tajnik glavnega odbora dr. A. Hr i loj o poslovanju društva. Tolmačil je v glavnem že razmnoženo lioroči lo o delovanju glavnega odbora teh podružnic, iz katerega smo že pred nekaj dnevi prinesli najvnžneše podatke. Po poročilu blagajnika, ki je posebej z zahvalo omenil veliko podporo banske uprave, je g. Ferlinc pred-logul razresnico odboru in blagajniku, kar je občni zbor soglasno sprejel. Članarina, pristopnina iu drugi prispevki za glavni odtmr so ostali nespremenjeni, lako da znaša članarina 25 din, pristopnina pn 10 din. Glavnemu odboru plačalo podružnice za vsakega člana 3 din. Zvezi planinskih društev pa po 1 din, za reševalni sklad 4 din, za sklad zn onemogle gorske vodnike in reševalce pa 2 din na leto. Sprejet je bil soglasno nadalje ludi proračun za lelo 1910, ki jc enak lanskemu in znaša 24.000 din. Poročilo reševalnega odseka ie dal dr. Brecelj, ki je slavil ludi predloge, da že ustanovljeni sklad zn onemogle vodnike razširi tudi na reševalce. Dalje je bil tudi sprejet sklep, da naj sklad za vodnike in reševalce, ki začasno šo ni sposoben plačevati rednih podpor, krije stroške za dve primerni darili dvema priznanima in požrtvovalnima gorskima vodnikoma in sicer Mihi Plesniku iz Logarske doline in Gregorju Lahu iz Mojstrane. Sledile so volitve in je predlagal dr. Hrašovec iz Celja za predsednika dr. Josipa Pretnarja, ki je bil soglasno izvoljen. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dr. Milko Hrašovec iz Celja, za drugega podpredsednika pa Vinko Zor, ravnatelj Prosvetne zveze v Ljubljani. Prav tako so bili soglasno izvoljeni v odbor dr. VrtaSnik Alojzij, odvetnik iz Ljubljane, K veder Janez, uradnik direkcije drž. železnic v Ljubljani, dr. Mrak Anion, ba-novinski svetnik v p. v Ljubljani. Dolinšek Lavo-slav, bančni prokurist v Ljubljani, dr. Brilej Ar-noš, višji svetnik v Ljubljani, Kunaver Pavel, ravnatelj mešč. šole v Ljubljani, Gajšek Božidar, pod-liačelnik postaje v Mariboru, Pučnik Adalhert, trgovec v Kranju, dr. Potočnik Miha. odvetnik na Jesenicah, Grmovšek Miloš, šolski nadzornik v p. v Slovenjgradcu, dr. TominŠek Slane, odvetnik v Ljubljani, Hodnik Janko, posestnik v Srednji vasi v Bohinju, Beg Ante, šolski upravitelj v Trbovljah, dr. Bohinc Vnlter. univ. docent v Ljubljani, dr. Brecelj Bogdan, zdravnik v Ljubljani. Zn odhor-nike-nnmcstnike so bili izvoljeni: Battelino Angelo, stavbenik v Ljubljani, ing. Avčin France v Ljubljani. Marsel Ivo, uradnik direkcije drž. železnic v Ljubljani. Kos Vinko, knjigovez v Novem mestu, dr. Frnnta Svetozar iz Kamnika in Sulber-ger Nadislav, uradnik iz Tržiča. Za računske preglednike so bili izvoljeni: Ferlinc F.merlk, bančni ravnatelj v p. iz. Ljubljane in Ule Martin, uradnik Bralovske skladnim v Mežici. Pri samostojnih predlogih ie bil sprejel predlog. dn se sedež litijske podružnice prenese iz Litije v Zagorje in da se markacija polov dopolni tako, da bo vsaka pot označeno s svojo številko ob dosedanji markaciji. Ker se pri slučajnostih ni oglasil nihče, je predsednik dr. Pretnar z zahvalo udeležencem in hodrilnim besedami za povzdigo našega planinstva zaključil občni zbor. * Nove cene za kruh v Zagrebu. Hrvatski ban je odločil nove maksimalno cene zu moko, koruzno moko, kruli, jedilno olje iu Jiarafinske sveče. V nadrobni prodaji so nove cene sledeče: pšenični zdrob 5.75 din. moka Ogg, Og. 0 po 4.50, moka št. 2 |io 4.25, moka št. 5 po 4, moka šl. t) jx> 5.75, moka št. 7 po 5.23, moka zu /i-vino po 2.10. debele otrobe po 2, drobne otrobe po t.85, koruzni zdrob po 5.50, koruzna moka |)o 5 din. ('eno kvalitativne banatske moke nu drobno je sledeča: zdrob po 5. moka šl. Ogg, Og in 0 po 4.75, št 2 po 4.50, št. 4. |ki 4.25 St. 5 |M) 4.25, št. 6 po 4, št. 7 po 3.30 din. Istočasno so določene tudi nove cene zn kruli. Kruh bo prodajal kos po 4 dinarjev. Kos belega kruha mora tehtati 800 g. polbelega 1020 g, črnega pa t OHO g. Jedilno olje se mora prodajati na ti robno |«) 15 dinarjev liter, parafinske sveče i>a po "iJ.50 dinarjev kilogram. Te maksimalne cene bodo stopile v veljavo 20. junija. * Nova betonska cesta Samobor—Bregana odprta. Pred kratkim so končali dela za novi betonski cesti Samobor—Bregonn. Nova cesta je podaljšek ceste Zagreb—Samobor in jc bila s tem končana tretja etapa del na cesti od Zagrebu proti Brežicam. Ta cesta je ena izmed nuj-lcjiših na Hrvatskem. * Zemeljski plaz porušil naselje. Tz Bonja-luke poročajo: Neko naselje pri Kotorvarušu je zemeljski jiluz popolnoma uničjl. ?.c več dni zaporedoma se je nu strmem pobočju zaradi hudega deževja odtrgalo več manjših plazov, kar pu kmetov ui prav nič vznemirjalo. Dne 15. junija zjutraj pa so /grmele ogromne zemeljske plasti s skalami in drevjem nu mule hišice. Več niš je bilo popolnoma podsutih, drugim je plaz poškodoval strehe in uničil vso hišno opravo. Ubogo prebivalstvo ima zu svoje ruzmere ogromno škodo. Človeških žrtev k sreči ni bilo. * Deset gosjih jajc — dva tisoč dinarjev. Žalosten primer, kako more «por zaradi malenkostnih zadev pngosjo povzročiti nepopravljivo škodo in uničiti blagostanje in življenjsko možnost vseli prizadetih, nam nudi proces, s katerim sc je navilo sodišče v Slavonski Požegi te dni. Kmetica štirmer i/, jakšiča je spomladi leta 1956 koklji podložila (lest gosjih jajc. Čas vulenju je že potekel, izvalila pa se ni nobena goska. Kmetica si je natanko ogledala in vsu ogorčena opazila, du so vsa jajca preluknjana, Takoj je bila prepričana, du si je nekdo dovolil neokusno šalo. šele čez več mesecev je od dobre prijateljice zvedela, kdo ji je to zagodel, Prijateljica jc Štirmerjevi pripovedovala, da si je neka Kana Burtošek pri njej izposodila čevljarsko šilo in da je obenem zagrozila, da bo zastrupila tudi šlirmerjevo kravo. Korlo štirmer je, du bi obvaroval kravo, vložil ovadbo p ri okrajnem sodišču Sodišče zaradi krave ni moglo uvesti postopanje, zato jc tvorilo puri lago za sodne razprave poškodovanje desetih gosjih jajc. Sledila jc brezkončna vrsta zasliševunj prič. Priče so si medseboj nasprotovale, prišlo je do novih razprav. Državno tožilstvo se je začelo zanimati zn pravdo in iz jajčjega procesu sc je razvilo več kazenskih postopnnj zaradi krive prisege, ki so vnovič zihtevala zaslišnvn-nja in razprave, l anu Burtošek je bila zarodi jajc že obsojena, vendar se je pritožila in v/.klicno sodišče je odredilo novo razpravo pred okrajnim sodiščem v Slavonski Požegi. V tem postopunju se je končno razjasnila skrivnost. »Dobri prijatcljicic štirmerjeve, ki je s svojim govoričenjem povzročila vse te procese, so dokazali, da je ona sama s šilom preluknjalo juj-ro. Fana Burtošek je bila seveda ojiroSčenu. štirmer in njegova žena sta izgubila pravdo in morata plačati nad tisoč dinarjev pravdnih stroškov. Karlo štirmer pa je vložil priziv jiroti oprostilni sodbi. Sledile bodo novo razprave in stroški se bodo zvišali na najmanj dva tisoč dinarjev. Poleg tega po so v teku še kazenska postopanja zaradi krive prisege. Zaradi nevo-ščl jivosti in klepetavosti bo cela vrsta ljudi prišla v nesrečo, nekaterim bo celo uničen njihov življenjski obstoj in vse to zaradi desetih gosjih ju.ic- Ali ste že naroČili letošnje Mohorjeve knjige? * Za primarija bolnišnice se je izdajal in iskal po Zagrebu poštene ljudi. Pred zagrebškim sodišče se je te dni zagovarjal 2lletni j>c-kovski pomočnik Stjejian Siišanj zaradi raznih pregreh. Priča, kmet Ivan Okol, pripoveduje, da jc prišel v Zagreb |>o svojih opravkih. Srečal jc mladega gospoda, ki se je obrnil do njega z. besedami: »Slišite, jaz iščem poštenega človeka zu službo prt Kustncrju in Oehlerju.c Cekol seje seveda imel zn poštenega človeka in »jaz \am, slavno sodišče,« je priča nadaljevala, »nc vem, me je li hipnotiziral. Gledal me je v oči in dejal, do mora plačati neki račun, zato noj izmenjam bankovec zn 500 dinarjev. Jaz nisem nič gledal, čc ima on 500 dinarjev, dal sem mu drobiž in on jc stopil v trgovino Kastncr iu Oehler in se mi nuto izgubil izpred oči.« Pričo Marko Fučkar je pripovedoval: »Hotel sem obiskati svojega prijatelja Salomona v bolnišnici. Ko sem prišel pred kliniko, me je nagovoril neki gospod in rekel, da up morem obiskati bolnika. ker imajo sedaj zdravniki vizito, Vprašal mo je. kako se jiišc moj prijatelj in ko sem mu povedal, je odgovoril, da uprav on zdravi mojega prijatelja, ki pa mu gre zelo slabo. Vprašal me je, če imam kaj denarja, ker do on na svoj račun daje prijatelju posebna zdravilu. Dal som mu 150 dinarjev. Noto mi je rekel, no j grem ž njim do bližnje lekarne. Ko sva prišla že v bližino lekarne, me je vprašal, če imam šc kaj denarja. Dal sem mu še kovanec zn 50 dinarjev in nato so šest dinarjev, ves denar, kar sem ga imel pri sebi. Gospod je šel noto v neko hišo, iz. katere se po ni več vrnil.« Tretji oškodovanec je bil kmet Stjc-pnn Blendaj, ki je pri-Sel v Zagreb, du bi jioiskul |>omoči zu svoje zdravje Ljubljana, 18 junija Gledališče Drama: Torek, 18. junija: Zaprto. — Sreda 19. junija: »Ljubim te.« Red Sreda. — Četrtek. 20. junija: Ljubim te.« (Zaključek dramske sezone.) Opera: Torek, 18. junija: »Evgenij Onjegin.« Red Četrtek. Gostovanje ruskega barilonista Borisa Popova. — Sreda. 19. junija: »Werther.< Red A. Gostovunje hrvatske mezzosoprauistke Klze Karlov-čeve in Josipa Gostita. Radio Ljubljana Torek, 18. junija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Poskočnice (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13. Napovedi — 1302 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Vsakemu enkaj (plošče) — 18.40 Gostinstvo in turizem (g Joško Sotlcr) — 19 Napovedi, poročila 19.20 Nac ura — 19 40 Objave — 19.50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah) — 20. Kocenrt Orkestralnega društvu Glasbene Matice — 21 Naši zbori (plošče) — 21.30 Francoska glasba (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dobro voljo (Radijski orkester). Drugi programi Torek, 18. junija: Belgrad: 20.30 Vok, koncert — Zagreb; 21 Zabavni koncert — Praga; 16.25 Pesmi R. Slraussa, 21 Domovinske pesmi — Sofija: 19.50 Lahka glasba — Beromiinster: 20.15 Večerna glasba — Budimpešta; 19.25 Madžarske pesmi ■— Bukarešta: 19 20 Pevski in ork. koncert — Slock-holm-Hoerby: 21 Klavirski koncert — Sottens: 19.10 Pevski koncert. Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18)- 1945 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije, na kateri se bodo izvajale izključno skladbe za orgle, bo jutri, v sredo, 19. junija v Hubadovi dvorani. P.ričetek točno ob pol 19. Nastopajo gojenci iz razredov gg. mons. prof. Premrla in prof. Tomca. Zainteresirano javnost obveščamo, da bo IV. sklepna produkcija Glasbene akademije z mešanim solističnim programom v petek, 21. junija ob 18 in en četrt v veliki Filharmonlčni dvorani. K obema produkcijama je dovoljen vstop s programom, ki se dobi po 3 diu v knjigarni Glasbene matice. Sestanki Mladce in naraščajnike F. O. Ljubljana - mesto pozivam, da se udeleže redne mladčevske telovadbe danes ob 17 v telovadnici gimnazije na Poljanah. Ker jc telovadba zaradi okrožnih mladčevskih tekem na Dobrovi zelo važna, pozivam vse mladce in naraščajnike, da 6e telovadbe gotovo udeležijo. — Voditelj. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Mari jin trg 5: mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohiuec ded.. Cesta 29. okt'. (Rimska cesta) št. 31. Poizvedovanja Gospa, ki je včeraj pozabila dežnik na klopi p r i jagodah, naj se zgjasi pri vratarju Jugoslovanske tiskarne. v bolnišnici. Srečal po ga je neki gospod in povedal, da jc on primaiij bolnice, da ni v bol nišnici nobenega prostora več. Pripravljen |ia je poskrbeti zu prostor, čc mu da koj denarja. Zahteval je sto dinarjev in jaz sem mu. jih dal. IVidobiiih goljufij jc Stjepan Sušunj zagrešil šp več. Sodišče gu je obsodilo na tri leta robije zaradi 18 goljufij, ki so vse podobne tistim, ki smo jih zgoraj navedli. * Roparji odnesli blagajniku 140.000 dinarjev. Pred par dnevi je bil izvršen v gozdu Braj-Koviči blizu Kološina v Črni gori roparski milimi. Dva zakrinkana in oborožena roparja sta počakala in ustavila nu cesti Milorada Kozo-muro. blagajnika gozdnega podjetja šipah in gu prilililo. da jima je izročil 140.000 dinarjev, ki jih jc imel pri sebi. Kozomara je pred tem iz-plačal delavcem v gozdu Brajkoviči 160.000 dinarjev ter so je vračal z ostankom v znesku 140.000 dinarjev. Blugujnik je jezdil na konju, denar pa je držal pri sebi v vrečicah in v torbi. Kozomara je imel tudi spremljevalca, ker pa sta bila brez. orožja, se uisla mogla ubraniti razbojnikov. ki sla bila oborožena s puškami in samokresi. Orožniške patrulje so takoj začele zasledovati razbojnika, jia ju doslej šc niso prijeli. Sumijo, da stu napadalca dva delavca podjetja šipah, katerima je bilo znano, du nosi Kozomara s seboj tako \e.liko vsoto denarja. Anekdota Ko je leta 1877 tedanji knez Milan, poznejši kralj, prvikrat obiskal Niš, ki je takrat iz|>od Bolgarije pripadel Srbiji, sn ga Nišlije lako lepo sprejeli, da je bilo res divno in iskreno. Niški vladika je bil takrat Viktor, ki ga Sremac v svojih delih, kadar govori o Nišu, večkrat imenuje. Vladika Viktor je dobil nalogo pozdraviti srbskega kneza Milana. Vladni ljudje so vladiki že poprej natančno dopovedati, kako naj pozdravi kneza. Povedali so mu zlasti, da mora pozdraviti tudi ves knežji srbski dom in da je knegmji ime Natalija, prestolonasledniku pa Aleksander. Vladika Viktor je dobro opravil svojo nalogo in je šlo vse po sreči, dokler ni prišel na vrsto knežji srbski dom. Takrat pa mu je ušla nit ler je takole pozdravil: »Živela kneginja Aleksandra in prestolonaslednik NalalijonU (»Dan ) »Oh, sestra, stccite hitro doli v prodajalno ki kupite kolešček črnega sukanca.« " 't. .....y(l t i - • . ■";■ . Slava orožniškega poveljstva v Belgradu 16. junija. ljubljanski okolici, nimajo pa za to primernih moči, koscev, ki bi travo pokosili, posušili in spravili. Zato se vsako leto ob tem času preseli v Ljubljano precej krepkih kmečkih faotcv iz daljnje ljubljanske okolice in z Dolenjskega. Tu prevzemajo navadno v skupinah košnjo travnikov in pri tem razmeroma dobro zaslužijo. Če nimajo dela, jih je navadno dobiti pod kostanji na Krekovem in Vodnikovem trgu, kjer je nekakšna prava borza koscev. Ker 6e vsa U gospodar navadno odloči, da začne s košnjo v ponedeljek, je borza koscev posebno živahna ob nedeljah popoldne. Druga leta je prišlo precej več koscev kakor letos. To jc popolnoma razumljivo, saj je precej kmečkih delovnih moči odtrganih od svojega običajnega dela. Prav zaradi tega pa so kosci na bor/.i preccj nepopustljivi. Dolgo in h'ido mešetarjenje je vedno, preden je dogovor sklenjen, posebno zaradi tega, ker kosci ne marajo prevzemati na svoj račun nevarnosti slabega vremena. Hudo poudarjajo tudi zvišanje ccn in da jih življenje v Ljubljani mnogo stane, saj morajo imeti dobro in tečno hrano, če začnejo že ob 3 zjutraj in končajo ko pade noč. Zaradi tega tudi večina V6i zahtevajo hrano in pa 40—50 din na dan. Drugi 6C pogodijo tudi od kilograma sena, pa 60 preccj dragi. Zahtevajo 30—35 par od kilograma . pospravljenega sena. Gospodarji morajo hočeš no-I češ pristati na njih želje, ker dclavcev primanjkuje, Matura na drž. klasični gimnaziji . v Ljubljani K izpitu se je priglasilo 114 rednih osmošol-rev in S privatisli. Izpiti so trajali od (i. do 10. junija. Uspeh je bil sledeči. V 8.a oddelku pod preds. ravn. M. Bajuka: a) so izdelali: Bezljaj Daniel, Jerič Božidar, Le-liassi Marijan, Leskovšek Valentin, Makovec Hajko, Merala Hajko, Osini Rudolf (oproščen ustnega izpita), Potočnik Mihael, Smole Janko, Stanovnik Janez, Sirca Franc, Urbane Anton, Bitežnik Mihajla, Čadež Viktorija, čenčič Viljemina, Demšar Meta, Dolenc Darinka, Frank Albina, Gogala Danica (oprošč. ustn. izp.), Jalen Anica (oprošč. ustn. izpita), Ivančič Neda, Lobe Inielda (oprošč. ustn. izpita), Mavec Terezija (oprošč. ustn. izpita), Rus Marija (oprošč. ustn. izpita). Schvveiger Živka, Stritar Zora (oprošč. ustn. izpita), Štebi Andreja (oprošč. ustn. izpita), Štrancar Bernarda, Terse-glav Dolores (oprošč. ustn. izpita), Velikonja Marija in Flander Ivan (priv.). — Popravni izpit ima 5 učencev in učenk; za leto dni je bilo odklonjenih 5 učencev. V S. b oddelku |>od preds. min. odposl. ravn. dr. J. Pipenbacherja so izdelali: Berce Alojzij (oprošč. ustn. izpita), Breznik Alojzij (oprošč. listin, izpita), Čepon Franc (oprošč. ustn. izpita), ('op Dušan (oprošč. ustn. izpita), Dolšina Stanislav, Esih Matija, Gorjup Zvonimir, Jeločnik Nikolaj, Kadunec Franc, Killer Alfred, Klemen Stanislav, Klinar Valentin, Kompare Ciril (oprošč. ustn. izpita), Korošec Blaž, Koslelec Avguštin, Kovač Dušan, Krušič Janez, Lavtižar Franc, Ludviger Mi-ljutin. Natlačen Marko, Nosan Anton. Okorn-Dušan, Oražem Rafael, Perne Anton (oprošč. ustn. izpita), Recek Franc (oprošč. ustn. izpita), Snirkolj Anton, Štular Jožef (oprošč. ustn. izpila), Trošt Stojan, Trpin Rudolf, Zaje Alojzij, Zakrajšek Jožef, Za-viršek Franc. — Popravni izpit ima 5 učencev; za leto dni sta odklonjena dva učenca. -■V 8. c oddelku pod preds. min. odposl. ravn. dr. J. Pipenbacherjem so izdelali: Bagatelj Slavimir, Bizovičar Marijan (oprošč. ustn. izpita), Brejc Joae, Dubrovič Alfonz (oprošč. ust. izpita), Dubrovič Franc, Grčar Bojan, llojan Janez, Horvat Dušan, Jelenič Borivoj, Kenda Josip, Klemenčič Jože (oprošč. ustn. izpita), Krušič Milan (oprošč. ustn. izpita), Legat Marijan, Lokar Miloš (oprošč. ustn. izpita), Marinček Jože (oprošč. ustn. izpita), Pečjak Smiljan, Petrač Leon. Pleško Franc, Polak Anton, Tršar Marijan (oprošč. ustn. izp.), Večerin Rudolf (oprošč. ustn. izpita), Vovk Božidar, Zavaš-nik Ladislav in Kovic Marijan. — Popravni izpit ima 8 učencev. — Za leto .dni je bil odklonjen en učenec. Razstava protiletalske zaščite podaljšana Ta odlično urejena razstava, ki jo je mestni zaščitni urad priredil na velesejmu v dveh paviljonih, je zaradi aktualnosti vedno izvrstno obiskana. V četrtek, 13. junija, so obiskovalce šteli in jih našteli 2550 in med njimi nad 11100 odraslih obiskovalcev, kar zlasti z dežele prihaja na razstavo tudi mnogo šolskih izletnikov. Lahko torej rečemo, da je protiletalska zaščitna razstava v Ljubljani dosegla rekord v primeri z drugimi razstavami pri nas in tudi v primeri z enakimi razstavami po drugih, znatno večjih mestih naše države. Zaradi bližnje meje je seveda veliko zanimanje za razstavo lahko razumljivo, vendar pa moramo pohvaliti zlasti naše hišne posestnike, ki so v soboto pooldne na povabilo župana dr. Jura Adlešiča prišli na razstavo z odborom I. društva hišnih posestnikov na čelu v tako velikem številu, da je bila v obeh paviljonih pri predavanjih in vodstvih velika gneča. Se bolj očitna je bila pa velika udeležba hišnih posestnikov pred paviljonoma pri umetni zameglitvi in pri poskusih z »An-tioginom«. Drž. vojno tehnični zavod Obiličevo je res z izrednim uspehom pokazal umetno zameglitev, da je bilo treba opozoriti požarnega čuvaja na gradu, naj velikanskega dima na velesejmu ne zamenja s požarom in zato ne razburi prebivalstva s strelom. Hišni posestniki so bili z vso razstavo, zlasti pa posebno z zanje prikrojenimi predavanji in poučnimi predvajanji nadvse zadovoljni ter je v imenu I. društva hišnih posestnikov društveni podpredsednik g. Makso Hrovatin izrekel gospodu županu in predavteljem najtoplejšo zahvalo. Ker je bil tudi v nedeljo oes dan velik naval na razstavo, ej mestni zaščitni urad razstavo podaljšal, da bo zaključena šele v nedeljo, dne 23. t. m. zvečer. Kdor doslej ni utegnil, da bi si ogledal razstavo, ima sedaj časa dovolj, da popravi zamudo v lastno korist, brez dvoma si jo bo pa še večkrat ogledalo mnogo tistih, ki so jo že videli, saj pri enem obisku nikakor ni mogoče podrobno ogledati vse razstave. 1 Pevska tekma. Ker se je priglasilo že okrog sto tekmovalcev in ne bo mogoče vseh preizkusiti ob že objavljenem času, sporoča uprava Narodnega gledališča, da bodo imeli tekmovalci in tekmovalke iz Ljubljane pevsko preizkušnjo v soboto, dne 22. t. m. ob 16 popoldne, tekmovalci iz drugih krajev pn v nedeljo, 23. t. m. ob 9 dopoldne in ob 16 popoldne. 1 Bodimo pripravljeni! Rdeči križ se obrača te dni na vas, da ga podpirate s prostovoljnimi darovi v denarju in materialu. Nujno mora spopolniti svoje skladišče obvezilnega materiala in drugega sanitetnega materiala v Ljubljeni, pa tudi njegove podeželske edinice morajo bili primerno opremljene. Zato preglejte vaše perilo in darujte odvišiie komade nabiralkam in nabiralcem! 1 Bolničarji, bolničarke in drugi člani Rdečega križn, ki si še niso ogledali razstave o zaščiti proli letalskim napadom, so vabljeni, da se udeleže skupnega ogleda jutri, v torek, 18. t. ni. popoldne ob 18. Vodil bo gospod dr. Mis. 1 Bolničarkam in bolničarjem Rdečega križn v Ljubljani bo predaval v sredo, dne 10. t. m. v Delavski zbornici gospod šef-primarij dr. Robert Blumauer o temi: »Vojne rane m poškodbe.« Udeležba strogo obvezna. 1 Po nalivih je Ljubljanica močno narasla. V nedeljo ponoči so bili nad mestom in okolico hudi nalivi. Bila je prav viharna noč. Močno se je bliskalo in treskalo. Tudi zjutraj, v ponedeljek, so se vrstili nalivi v malih presledkih in so trajali tja do opoldne. Pozneje se je zjasnilo, postalo je hladno. Ljubljanica jc zaradi močnih nalivov naglo naraščala, tako tudi njeni pritoki. Ižca je n. pr. pri šoli na Barju do včeraj opoldne narasla za SO cm nad normalo. B.irjani so zaprosili terensko sekcijo za regulacijo Ljubljanice, da je odredila, da je bila zatvornica v Gruberjevem prekopu že dopoldne popolnoma odprta. Pri hidrocentrali na Fužinah, kjer jc postavljen vodomer, je Ljubljanica do včeraj opoldne narasla za 60 cm ter je bilo nje vodno stanje ob 12 149 cm nad normalo. Tudi Sava je počasi naraščala. Pri Cesnovi elektrarni na Brodu pri Tacnu je Sava narasla za 60 cm. Splošno pa ni nevarnosti za povodnji. 1 Slaba košnja. Vesela pesem koscev, ki se je razlegala ob zgodnjih jutranjih urah po Barju, v Mestnem logu in drugod, je popolnoma utihnila zaradi deževnega in slabega vremena. Tako slabe košnje ljudje že kmalu ne pomnijo. Lani je bilo prav ugodno vreme in so okoličani hiteli s košnjo in pospravljanjem sena. Letos jim nagaja neprestano deževje. Ne morejo ne kositi, ne morejo ne pravilno sušiti pokošene mrve, ki leži po travnikih. 1 Šolski izleti v Ljubljani. Zadnje dni prihajajo iz vseh krajev Slovenije šolski izleti v Ljubljano. Nekdanji majniški izleti so postali junijski, čeprav jim to ne pomaga dosti, saj šolarčke kljub temu spremljajo hude plohe in nalivi. Da je število šolskih izletov, ki krenejo v Ljubljano, tako veliko, je v glavnem zasluga zanimive razstave o letalsld zaščiti. Ljubljana sama je sicer prav gotovo za podeželsko šolsko mladino zelo zanimiva in zato učitelji lahUo združijo zanimivo s koristnim in pokažejo otrokom še vse, kar je pomembnega o letalski zaščiti. 1 Graditev zatvornice na Ljubljanici je zadnje d,ni lepo napredovala in v soboto so preložili tok vode ob le^i breg, kjer so že skoraj zgrajeni oporni zidovi v celoti. Na ta način so zaprli prcccj velik del struge ob desnem bregu in v sredi, kjer so nameravali začeti betonirati temelje za srednji opornik zatvornice. Čez noč so ludi iz zajezenega območja izčrpali vodo. Zanimivo je bilo, koliko rib ie ostalo v zajezenem bajerju. Delavci so jih metali nazaj v tekočo vodo ,da ne bi poginile. Na žalost pa je nevihta v nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj povzročila, da je Ljubljanica tako močno narasla, da so zopet morali prekiniti delo ob zatvor-nici, hkrati je 6evcda voda tudi uničila vse priprave za betoniranje 6red.njega opornika. 1 Brezplačno poskusno pranje z novim senzacionalnim pralnim sredstvom »CistiniU v prodajalnah Prvega delavskega konzumnega društva v sledečem redu: danes, dne 18. junija, na Viču, Tržaška cesta 79; jutri, dne 19. junija, v Trnovem, Cerkvena ulica 21; pojutrišnjem, dne 20. junija, v Florijnnski ulici 5. Vsakokrat začenši ob treh popoldne. Prinesite s seboj volnene in svilene predmete za pranje. 1 Ljubljanski čevljarji o svojem položaju in povišanju cen za delo. Združenje čevljarjev za sodni okraj Ljubljana je za nedeljo ob 9.30 dopoldne sklicalo sestanek vseh čevljarskih mojstrov in tudi pomočnikov. Združenje šteje do 190 članov .Za sestanek je bilo veliko zanimanje in je bila velika dvorana pri »Lloydu« nabito polna. Na dnevnem redu sta bili dve točki. Sestanek je vodil načelnik Združenja g. Jernej Perdan. V prvi vrsti je bil živahen razgovor o kolektivni pogodbi in o vprašanju točnega plačevanja pomočniške taritne mezde s 15% dokladami. Cule so se mnoge pritožbe in tudi objektivni mojstri so grajali odnosno priznali, da se nekateri mojstri ne drže določil pogodbe in da ne plačujejo 15% doklade pomočnikom, ki so zato primorani apelirati na obrtno sodišče, kjer je vloženih že več tožb na plačilo 15% doklade in mojstri vse te tožbe izgube. Dolžnost mojstrov je, da se pogodbe točno drže. Izredno živahna debata, v katero so posegli mnogi mojstri s prav tempe-rametnimi govori, se je razvila o vprašanju enotnih cen čevljarskim izdelkom. Po daljših razgovorih je bila sprejeta naslednja tarifa za čevljarsko delo, ki navaja: moški templanci, šivani, in pete 60 din, moški teniplanci, šivani in pete, sandali 55 din, moški templanci zbiti in pete 50 din, moške pete (gumi) 14 do 18 din, ženski templanci, šivani in pete 40 do 45 din, ženske pete, široke (gumi) 10 do 12 din, ženske pete ozke 6 do 8 din, otroški templanci in pete do št. 28 po 25 do 30 din, otroški templanci in pete št. 29 do 33 po 30 do 35 din. Krpe na podplate od 4 din naprej, krpe na zgornjem delu od 2 din naprej. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. 1 Razburljiv lov za nevarnim zločincem. V nedeljo dopoldne ob 11 je doživela Rožna dolina dramatično senzacijo, kakršna sicer le redko najde pot med male vile in zelene vrtove tihe Rožne doline. Ljubljanska policija je bila obveščena, da namerava priti v Rožno dolino v Predjamsko ulico star znanec in nevaren zločinec Tekavec Ivan, ki je imel tam shranjen kovčeg z obleko. Pripravljena je bila nanj zaseda in stražnika sta bila tudi obveščena, kdaj je stopil Tekavec iz tramvaja in jo mahnil proti Rožni dolini. Vendar Tekavec ni krenil najprej po kovčeg, ampak je zavil v gostilno, kjer je kaj hitro začel prepir, v katerega je posegel z nožem in rani ldve osebi. Poklicana je bila na pomoč policija. V gostilniško sobo sta skozi oba vhoda vstopila po en stražnik in zagledala Tekavca sedeti pri mizi. Napovedala sta mu aretacijo in ga zvezala. Spravila sla ga iz gostilniške sobe na dvorišče, kjer se je začel upirati. S silovitim sunkom se je Tekavec osvobodil, ko sta ga pa hotela stražnika ukrotiti z gumijevkama, je Tekavec potegnil velik nož ter ranil enega po roki. Zatem je Tekavec pobegnil, vendar so ga dohiteli pri ograli. Močnemu razbojniku se je ponovno posrečilo, da je ušel. Medtem ko je ranjeni stražnik ostal v gostilni, je drugi tekel za Tekavcem, ki jo je cvrl, kar se je le dalo. Zaradi tega je stražnik pozval zločinca, naj obstane in mu zagrozil, da bo streljal. Tekavec se za to ni zmenil in stražnik je oddal na Tekavca tri strle, nakar je revolver odpovedal. Tekavec ni bil zadet in je zalo lahko ušel čez vrtno ograjo. Ta dramatski lov je seveda privabil veliko množico ljudi, ki so hiteli z vseh strani. Ko je bil Tekavec pred živo mejo, se je obrnil in ustrelil proti stražniku. Tega je sicer zgrešil, zadel pa je postrežnico Milko Prosenovo, doma iz Zagorja. Stražnik seveda ni odnehal in je zasledoval še naprej zločinca, prav tako tudi množica. Skoraj gotovo bi se urnemu Tekavcu beg posrečil, če ga ne bi prestregel krepki in korajžtu klepar Kramar, ki je znan tudi po tem, da je ukrotil proslulega »rožnodolskega strahu«. Ko je Tekavec zagledal pred seboj Kramarja, je zavpil: Beži s pota, če ne te bom ustrelil!« Toda Kramar se ni dal presenetiti in se bliskovito pognal nad Tekavca, ga zgrabil za vrat in že sta bila na tleh. Tekavec je dobil mojstra, ki ga je hitro naučil kozjih molitvic. Ta čas so pritekli še drugi, ki so Kramarju pomagali zvezati zločinca. Za tem so Tekavca peljali na stražnico, kjer bo imel dovolj posla, ko bo zagovarjal svoje grehe. 1 Borza - koscev. Ze jc prišel ča«, ko je treba spraviti s travnikov prvi letošnji pridelek. Tudi ljubljanski pc*e*tniki imajo travnike v Mariborski trg lani in letos Danes pač vsakdo na lastni koži in v lastnem žepu prav dobro zaznamuje porast cen na vseh tržiščih, seveda tudi na mariborskem živilskem trgu. Kljub temu pa se nam zdi potrebno in zanimivo natančneje nakazati razvoj cen na mariborskem trgu, ki gre rapidno kvišku in ki je pri nekaterih predmetih dosegel več kakor 100% povišek. Mariborsko tržno nadzorstvo sestavlja ob tržnih dnevih seznam tržnih cen na mariborskem trgu. Pred seboj imamo cene zadnjega tržnega dne od 15. junija t. 1. in onega od 17. junija lanskega leta. Na teh dveh seznamih sloni naša primerjava cen na mariborskem trgu letos in lani. V našem pregledu bomo letošnje cene navajali na prvem mestu, v oklepaju pa cene lanskega leta. Primerjava letošnjih in lanskih cen nam daje naslednjo sliko: krompir kg 2.25—2.75 (075—1.25), čebula 4—6 (65), česen 12—18 (8—10), kislo zelje 5 (3), kumarce 2—8 (2—6), karfijola 1.50—12 (1—6), ohrovt 1—5 (0.50—3), buče 6—12 (2—6), paradižniki, italijanski, 20 (12), glavnata salata 0.50—2 (0.50—1), fižol v stročju 12—14 (10—12), grah v stročju 5—8 (2—4), jabolka 8—16 (6—10), češnje 8 do 12 (4—8), pšenica 2.25—2.50 (1.75), rž 2 (1.75), ječmen 2 (1.50), koruza 1.75—2 (1.25—1.50), oves 1.50 (1.25), proso 2.50 (1.75), smetana 7.50 d-adi takega razvoja draginje postaja skrb najširših množic iz dneva v dan večja. Je sicer med prizadetimi zavest, da današnje razmere take žrtve zahtevajo in da si s takimi žrtvami kupujemo nevtralnost in mir. Vendar so pa istočasno prepričani tudi o tem, da morajo žrtve doprinašati tudi tisti, katerim delavstvo in nameščenstvo, ki je najbolj prizadeto, daje na razpolago svojo telesno ali duševno delovno moč. Doslej namreč nekatera podjetja in država za izboljšanje položaja svojih uslužbencev niso ničesar storila, nekatera so storila premalo in le malo jih je, ki so svojo dolžnost v polni meri izvršila. Šele takrat, ko bo sleherni občutil, da v sedanjih časih doprinaša žrtve vsakdo, bo lažje prenašati današnje gospodarske stiske in tudi čakanje na boljše razmere bo lažje. * m Krščanska ženska zveza imn v nedel jo, dne 25 junij« ob šestih zjutraj v cerkvi sv. Magdalene sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Popoldne ob šestih bo v isti cerkvi blagoslov z darovanjem. ČTunstvo vabljeno! m Dekliški krožek Maribor I. ima danes zvečer ob sedmih v telovadnici v Cankarjevi ulici ledno telovadijo. Za vse članice strogo obvezna udeležba! , m 5«letnico svojega življenja obhaja danes lastnica znune gostilne >Pri klavnici« gospa Ana Birtič, ki svojo gostilno vzorno vodi že čez 20 let. K lepemu jubileju naše iskrene čestitke z željo, dn bi obhajala še lepše jubileje! m Strojepisne in stenografske tekme v >>IIer-mesovem« tečaju. Ze nekaj let sem prirej« trgovski tečaj »Hermes« stenografske in strojepisne tekme svojih gojencev. I etošnje so se vršile v petek, dne 14 junija pred |xisobno komisijo. Snov stenografske tekme so bila poslovna pisma in tožbe v skupnem obsegu 92S zlogov. Narekovanje se jc vršilo v stopiljevalni hitrosti 180, 180 in 200 zlogov na .minuto. Najboljše prenose so napravile Mara Straser. Zofija An-(Irojnn in Dana Ribarič. Tekma v strojepisju je obsegala diktat do 4 udarcev na sekundo ter hitrostno prepisovanje. Najboljše so bile Sonja Vrečko. Silva Nemec in Anastuziia Golob. Lastnik tečaja Slovensko trgovsko društvo je zmagovalke imgrndila z lepimi darili. m Erva najkrajših stavk v Mnribru končana. V nedeljski številki našega listu smo poročali, da je delavstvo v umetnem mlinu \ Joz- 14-dnevni plačani dopust avtomatično prešel v odpust. Po naših informacijah so tudi druge tovarne borijo z velikimi težavami in je mogoče, da bodo tudi te prisiljene omejiti svoje obratovanje. ni Tovarna kos v št. Lovrencu na Poli. odpušča delavstvo. Kadi končane sezone je tovarna kos in srpov v Št. Lovrencu m Pohorju odpustila 79 delavcev. Tvrdka je obljubila, da bo vse te delavce v teku enega ali dveh mesccev zopet zaposlila. m Vesti iz mariborske bolnišnice. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 23letneg;> Iranca Goloba iz Makol. V pijanosti ga jc nek Marko Zupančič z vso silo z motiko udaril po glavi in mu prizadjnl težje poškodbe. — 52letni hlapec nn Vinarski šoli v Maribor i je pri Sv. Petru nad Mariborom padel s kolesa in si jioško-dovnl levo roko in obraz. — Josip Bornešek, 35-letni mizarski pomočnik je na Pohorju, nn cesti, ki pelje v Hoče padel z motornega kolesa ter dobil močnejše poškodbe j>o obrazu. — Vladimir ju Vidma jer ju s Pobrežja je cirkularka prerezala dva prstn. Vse zdravijo v lxllnišnici. m Huda prometna nesreča. Na Pečici se je dogodila težja prometna nesreča, pri kateri sta trčila osebni avtomobil nekega mariborskega nvtomelinnika in motorno kolo. ki ga je vodil šofer Martin Jagodič iz Kostrivnice pri Šmarju, na zadnjem sedežu pn je sedel njegov polbrat, povaški pomočnik, Alojz. Kit. Na ovinku je bil avtomobilist vozil po napačni strani in zato z vso silo zadel v motorno kolo. Jugodičn je vrglo s kolesa in dobil jc lažje poškodbe, Kita pa je vrglo nn zaščitno steklo avtomobila. Pri tem je dobil tnko težke notranje poškodbe. Ha so morali prepeljati v bolnišnico, kjer ob času poročilu še vedno leži v nezavesti. m Od nevihte poškodovano telefonsko omrežje, lludn nevihta je tudi na telefonskem omrežju povzročila veliko škodo. Strela jc udarila v omrežje in pri tem uničila okoli 150 varovalk, nn mnogih krajih pa «o bile pretrgane tudi telefonske žice. Uslužbenci telefonske sekcije so imeli mnogo opravka. Ha so nmrržje spravili zopet v red. Strela je udarila tudi v transformatorsko jx>sta jo v Radvanju. Zavrč pri Ptuju Spomladanski kmetijsko gospodinjski tečaj, ki ga je spretno vodila od lo. marca do 12. junija t. 1. gospa Knez Terezija v prostorih tukajšnjega Slomškovega doma, je bil zaključen z dobrini uspehom. Udeleženke so ga obiskovale z, veseljem iu so si pridobile veliko znanja v vseh panogah kmečkega gospodinjstva. Zahvaljujemo se vsem. predvsem pa kralj, banski upravi, pa tudi okr. kmetijskemu odboru v Ptuju in drugim, ki so s svojimi podporami omogočili tečaj, ki jo bil za tukajšnjo okolico zelo potreben. Jezdec lantom I. del KINO SLOGA telefon 27-30 Napet kovbojski film močnih senzacij in divjih pustolovščin. Bfig^MfflllfeiUaMife^gaiMisaaeeBaeM Samo še danes ob 16 ,19. in 21. uri KULTURNI OBZORNIK Slikarja Ogrin in Petkovšek Spoštovani gospod urednik! Pred tednom dni ste objavili v Vašem listu članek »Slikarja Ogrin in Petkovšek«, ki ga je podpisal gospod K. Ogrin. Članek je napisan zaradi nekaterih trditev, ki sem jih napisal v svoji knjižici o slovenskem slikarju Jožefu Pelkovšku, izdani pred kratkim v Akademski založbi. Izjavljam, da mi je žal. če sem v tem svojem spisu žalil družinske spomine gospoda H. Ogrina, kajti to ni bil moj namen, še manj pa, da bi kakor koli cenil slikarsko osebo Simona Ogrina. O njem sem govorij le, kolikor je bilo potrebno, da se razloži izguba enega dela 1'etkovškove zapuščine in mi je sedaj zelo žal, da je treba o tej stvari spregovoriti v okvirju familiarnih interesov, ko bi morala ostati še nadalje v sferi kritičnega in ne osebnega presojanja. V svojem članku pravi gospod Ogrin, da pri prvi cenitvi Pelkovškovih del ni bil cenilec Simon Ogrin, ampak sta v sodnih aktih zabeležena Lovro Oswald (kasnejši Petkovškov očim) in pa Jožel Flack. Ta dva seveda nista imela nikake legitimacije za cenitev slik in sla jo tudi odklonila. Označba del pa je v zapisniku taka, kakršne kmetiški človek brez strokovne izobrazbe ne more dati. Pri drugi cenitvi je bil izvedenec Simon Ogrin. In tedaj je cenil Pet-kovškovo »Beneško kuhinjo« na 40 gld., nekaj kasneje pa so islo sliko cenili v dunajskem Kiinstler-hausu na 4000 gld., lorej stokrat več. Ce bi bili vsi drugi detajli netočni, potrjuje la resnica mojo trditev v knjižici, da je stal Ogrin napram Petkovškovim slikani na rokodelskem stališču in je zato z odločilno besedo na Vrhniki priznanega strokovnjaka povzročil omalovaževanje in podcenjevanje Petkov-škovih del. Banalno preračunavanje Ogrinove cenitve v vrednost volov je morda ustrezala tedanji kalkulaciji, ne dviga pa v naših očeh Ogrinovega umetniškega nivoja. (Tu moram popraviti nepravilno trditev, da bi bil Janez Šubic prejel za svojega sv. Martina 300 gld. To vsoto je njegov oče Štefan računal za svoje delo v Šmarlnem, za oltarno podobo pa je Janez prejel 1000 gld.) Dalje piše gospod H. Ogrin, da je Simon Ogrin še enkrat cenil Petkov-škove risbe in izjavil, da nimajo nikake cene, »nakar so jih bržkone uničili, zlasti še, ker so bile po večini aktne študije«. Iz dalje citirane izjave Simona Ogrina o teli aktih izvemo (v letu Rubensovega jubileja) ne le ordinaren izraz, ampak tudi Ogrinovo stališče, ki istoveti aktno risbo z obscenostjo. To pot še celo ni mogoče tajiti, da Ogrinova cenitev in sodba nista vplivala na žalostno usodo enega dela Petkovškovih študij. Iz opombe, katero je Jurij Šubic napisal na neko Petkovškovo risbo, še ni mogoče sklepati na njegovo omalovaževanje Petkovška-risarja. Saj je jirav on največ storil, da so Slovenci zvedeli za svojega slikarja. Mogel bi navesti nelaskavo mnenje Janeza Šubica o Simonu Ogrinu, toda ne prej, ne sedaj ne gre za moralno ali umetnostno ocenjevanje tega akademskega slikarja, ki je tedaj na Vrhniki veljal za arbitra v slikarskih zadevah. Šlo je le za ugotovitev njegove vloge napram Petkovškovi zapuščini, ki je s člankom gos|>oda R. Ogrina potrjena. Razen aktov, ki kakor znano, ne zrcalijo vsega življenja, pa žive še priče. 0|>isal sem življenje in delo Jožefa Petkovška, ki se je kot novotar boril z največjimi težavami, ko je iskal podobo svoje umetnosti, in še z večjimi, ko je stopil kot slikar pred svoje sodobnike. Razumljivo je, da ga niso razumeli ožji rojaki, katerih poklic je bil večinoma kupčevalski. Edini, ki bi mogel doma odpreti pot za razumevanje Petkovško-ve umetnosti, je bil njegov prvi učitelj in strokovno izobraženi slikar Simon Ogrin. Prav njegova sodba [>a je potrdila rojake v prirojeni averziji proti na-prej usmerjenemu Petkovšku, čigar oblika ni bila klasično mirna, ampak novotarska in svobodna. Zato sem bil ojiravičen naložiti Simonu Ogrinu več odgovornosti za izgubo nekaterih Petkovškovih del, kot pa Petkovškovim neizobraženim svojcem. Zahvaljujem se Vam, gospod urednik, za ob-. javo tega |>ojasnila in Vas zagotavljam svojega od-I ličnega spoštovanja. France Mesesnel. Dom in svet št. 6 Junijska številka Doma in sveta prinaša na uvodnem mestu pesniške prevode svetovno znanih Verlaineovih religioznih sonetov, Pogovor Boga s človekom, v katerem je ta francoski bohem izrazil najgloblje svojo vero v Boga in svoje kesanje nad človeškimi grehi. Cel ciklus obsega deset sonetov, izmed katerih je sedaj priobčenili pet. Lep prevod je preskrbel Ivan Čampa. Janez Jalen nadaljuje svojo povest iz begunjske kaznilnice »Ograd«, opisujoč obisk Pavlinih staršev v kaznilnici ter vero njenega očeta v njeno nedolžnost. Sererin Šali je v svojevrstnih zgoščenih in čustvenih figurah podal moderno tihožitje, pesniški opis zavržene violine in starega pohištva v podstrešnem kotu. Moderni pesniški realizem se loteva predmetov izven človeka in prav ta pesem je preleji zgled pesniške obravnave takih stvarnih tihožitij, kot jih sicer poznamo iz modernega slikarstva. Tone Čokan je ob priliki Campovih prevodov Verlaineovih sonetov napisal kratko študijo o tem znanem pesniku in njegovi usodi v življenju in umetnosti ter posebej opisal značaj njegove religiozne zbirke »Sagesse« ter njegov pomen za današnji čas in današnjega katoličana: »mladina, zlasti katoliška, ki je ratsla pod njegovim vplivom, ga je zapustila in šla v imenu akcije naprej.« Jole Krivec riše s|>omiti svojega prvega in materinega zadnjega romanja na Ptujsko goro (Drobna piščalka) ter s tem stopil v tekmo s prelepo Meškovo črtico iz knjige »Mladim srcem«. Jože Dular, ki se je že v Mladiki uveljavil z epično srednjeveško ljubeznijo, s tremi trubadurskimi pesmimi, je napisal epično-lirično pesem o materi (Mati), ki je v teh dneh vojske izgubila v letalski bitki sina, dočim ji je v svetovni vojski ubila granata moža in so ji sovražniki, ki so zasedli njihovo vas, ustrelili očeta, ki jo je hotel branili pred nasilnostjo. Je to lahko slovenska goriška mati ter je pesnitev slovenski pendant k Slovvackega Očetu okuženih, po katerem je prevzet tudi ritem in pesniški navdih. Kakor vse kaže, bo Dular tisti, ki nam bo dal z leli kakšno pesniško povest, k temu ga uspo-sablja njegova epika, kakor jo kaže v prozaičnih delih, pa tudi pesniška rutina. Julija Pajman je za 300 letnico Rabama prispevala članek o njegovi skrivnosti slikanja, napisan po najnovejših francoskih in flamskih virih. K članku spadajo ludi umetniške priloge, ki kažejo lastni portret Rubensov in podobo njegove žene s prvorojencem ter velik tro-krilni oltar sv. Ildefonsa. Franc Bevk je napisal večjo novelo »Otrok«, v kateri opisuje psihološki problem mlade vdove ob svojem sinu, ki se nagonsko protivi zopetni možitvi matere. Kako se bo odločila in kakšne dramatične borbe v sebi in s svetom bo morala mati oh otroku pretrpeli, je snov nadaljnjih nadaljevanj. Ta številka prinaša tudi mnogo literarnih poročil: Janez Itemic je lepo analiziral pesniško umetnost Boža Voduška ob Odčaranem svetu in podal njene duhovne sestavine; Milko Vkmar je ocenil Glonarjevo zbirko Žalostnih narodnih pesmi, dr. J. Lovrenčič Papinijeve Priče in Trinkovo zgodovino Jugoslavije v italijanščini. Rudolf Čuješ poroča o Gosarjevem socialnem nauku Cerkve ter o Ušeničnikovi izdaji in komentarju Quadragesimo. Fr. Jenenoeec. pa glosira Erjavčevo Slovenija in Slovenci. Joia Gregorii nadaljuje referat o rednih knjigah Matice Hrvatske. V zapiskih je poročilo o III. umetniškem tednu v Mariboru, ki ga je napisal dr. Ivan Dornik. — Vinjete je narisal slikar Ivan Cargo in predstavljajo tri lipe slovenskih delavcev: sejalca, splavarja in rudarja. Posebno zadnji dve sta odlični v svoji invenciji in izdelavi. Na platnicah je objavljen rezultat nagrad, ki jih je konzorcij razpisal lansko jesen, pa jih razdelil na svoji seji 10. t. m. Nagrado za povest (2500 din) je dobil Janez Jalen (Ograd); nagrada, namenjena za dramo (2000 din) je bila podeljena Matiji Male-iiču za povest Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu, za novelo (1250 din) Fr. Bevku (Otrok), za umetnostno razpravo (1250 din) dr. Mikuiu SI. (llovško-ve freske na Sladki gori), za literarni esej (1000 din) Joiefu Kastelicu (Le začnimo pri Homeri), za pesmi pa so bili nagrajeni jio 500 din Severin Šali (Tihe pesmi), Dušan l.udvik (Mesci), Ivan Campn (Car-mina maternitatis) in Vinko Heličič (Labodje pesmi). Malešičevo povest bo začel prinašati Dom in svet kot uvodno povest naslednje lelo. Uredništvo •poroča, da bo prihodnja številka izšla dne 1.). julija, na kar bo presledek dveh mesecev. Koncert komorne glasbe Med sklepnimi produkcijami Glasbene akademije oziroma Srednje glasbene šole ki nam dajejo nekak pregled glasbenega dela med šolskim letom, je bila na prvem mestu produkcija komorne glasbe. Ta panoga glasbene unieiuusti je gotovo aajs.a- Palača na obali Tripolisa, v kateri biva maršal Balbo ŠPORT rejša, obenem pa najplemenitejša; za izvajanje kakor tudi za dojemanje je pa najtežja. Kakor povsod, velja tudi v umetnosti pravilo, da gre razvoj od enostavnega k sestavljenemu. V dobi, ko se je razvoj in izrazna možnost današnjega modernega orkestra kazala komaj v skromnih obrisih, naletimo na skladbe visoke kvalitete za solo-inštrumente in za manjše orkestralne skupine; in sicer so to skladbe, ki še po dolgih stoletjih niso prav nič zgubile na svoji vrednosti in mikavnosti; nasprotno: čim bolj so nam časovno odmaknjene, toliko bolj so privlačne za glasbenika, ki ima razvit čut za fino glasbeno snovanje. Poudarjam: za glasbenika s finim čutom! Široke mase poslušalcev so namreč danes glasbeno že dosti otopele, današnji poslušalec je zaradi harmonične pestrosti in dražljivosti, deloma tudi prenatrpanosti modernih del kakor tudi zaradi ogromnega izvajalnega aparata zgubil čut, smisel in deloma tudi možnost razumevanja enostavnih, prozornih glasbenih del, v katerih je vsak harmonski okret, vsaka kadenca in modulacija bistvene važnosti. Vsako dinamično znamenje, vsaka podrobnejša označba je imela v teh delih svoj pomen; stari skladatelji, pa tudi novejši, ki hodijo po njihovih potih, niso nobene teh stvari zapisali slučajno: pri njih je bilo vse dobro premišljeno. V svojih delih so bili sicer redkobesedni, zato je pa bilo to, kar so povedali, tehtno in bo še dolgo držalo. Kot rečeno: te preprostosti, te jasnosti v izrazu nismo danes, ko gre tudi v umetnosti vse delo v ogromne izmere, skoraj več vajeni. Pa je vendar tukaj vir za razumevanje vsega glasbenega snovanja. K temu viru navajati poslušalce, seznanjati jih s to najplementejšo panogo glasbe, zanesti smisel zanjo med najširše plasti glasbeno čutečega naroda, zlasti še med mlajša pokolenja: lo je namen takih komornih nastojiov. Hvaležni moramo bili zanje izvajalcem kakor tudi tistim, ki jih na liastojie pripravljajo. Cprelli-Tartini-Brahms-Dvorak: šliri imena, ki, značijo razna obdobja, pa tudi različne poglede tla' glasbeno snovanje. Prva dva, objektivna v izrazu, pustita solističnemu inštrumentu, v tem primeru violini, glavno besedo. Klavir je samo podrejen spremljevalec: z nekaj akordi violinsko melodijo harmonično osvetli in podčrta; sem in tja glavno misel samo nadaljuje, jo refleksivno razpleta, a ne postane nikoli njen nosilec ali celo početnik. Drugače pri Brahmsu: v izrazu sicer klasično čutečemu, časovno pa romantičnemu navdahnjenemu glasbeniku je violina dosti prešibko izrazno sredstvo za močne ritme, za napete melodije, za oblikovno razširjene skladbe. Zato prenese težišče vsega dogajanja v klavir; violina ima sicer dosti samostojno vlogo, vendar črpa svoj material iz klavirja. Dvorak končno je iskren v izrazu, v slogu prozoren, v nekaterih stavkih izrazito udari na narodno strunp. Od imenovanih skladateljev je bila na sporedu Co-rellijeva komorna sonata za dve violini in klavir, Tartinijeva sonata za violino in klavir v A-duru, Brahmsova sonata za violino in klavir v A-duru op. 100 in Dvorakov lercet za dve violini in violo. S|iored so izvajali violinisti Buger, Gregore in Za-lokar, pri Dvoraku je igral violo Zižmond, spremljali sta na klavirju Bradač Z°rka in Loger Edila. Vsi izvajalci so pokazali visoko stopnjo tehničnega znanja in zmožnost, vživeti se v tako različne sloge. Skupna igra je bila dovršena, pri Corelliju klavir mestoma preglasen. Po umetniškem predvajanju bi skoraj stavil Dvorakov tercet na prvo mesto; tudi zaradi homogenosti inštrumentov (sama godala) jc nudila ta točka najčistejši užitek. Za izredno posrečen nastop se moramo zahvaliti prof. Janu Šlaisu, ki je vodja oddelka za komorno glasbo na Glasbeni akademiji. Z neumorno vztrajnostjo, s lihim in požrtvovalnim delom je vzgojil že celo vrsto violinistov, ki delujejo bodisi kot učitelji bodisi kot člani večjih ali manjših glasbenih združenj. Večina sodelujočih je izšla iz njegove šole, drugi pa iz šole prof. Pfeiferja in Rupla oziroma J. Ravnika in Zarnikove. Nastopajoči so s svojo odvršcuo igro dokazali, da so izšli iz dobre šole! M. Tome. Novo zgodovino italijanskega slovstva je izdal pri Mondadorju Francesco Flora. Dotiskali so prvi zvezek. Izšli bodo še tritje. Sodijo, da bo ta najbolje zasnovana italijanska slovstvena zgodovina, ki bo svojemu namenu še bolje služila kot ogromna De Sanetisova. Zanimivo. Kljub vojni in vsemu, kar je z njo na oje priklenjeno, je lahko izhajal v Franciji (Pariš, 32 Avenue deli'Opera) italijanski mesečnik »Dante«. Posebno zadnja tevilka, ki je izšla lik pred vojno, je jiolna pesmi in proze najboljših italijanskih pesnikov. Sodelujejo pa ludi odlični Iran coski možje. Važni športni dogodki pretekle nedelje Predvčerajšnja nedelja nam je končno vendarle prinesla letošnjega državnega nogometnega prvaka. Gradjanski je tudi v Belgradu premagal belgrajsko Jugoslavijo z rezultatom 2 : 1, kljub temu, da 6e je Jugoslavija kar se da 6rdito upirala. Dejali smo že, da je Gradjanski v polni formi, in da ga tudi še tako dober naš klub ne bi mogel premagati, kadar mu gre za vse. V Belgradu 6ta igrala še BSK in Hašk. Zagrebški akademiki so bili v začetku od sile nevarni, so pa zapravili že skraja dve popolnoma zreli šansi, BSK si je končno opomogel in konec je bil ta, da je zmagal nad Hašfcom s 4:0. V Sarajevu sta igrala tamkajšnja Slavija in splitski Hajduk. Zmagala je sarajevska Slavija z 2 : 1. Državni prvak je torej postal zagrebški Gradjanski, ki si je to svoje mesto priboril popolnoma zasluženo, saj je dal nekaj resnično odličnih rezultatov in tekem velikega formata. Na drugem mestu je BSK, moštvo, ki je svoje odlične kvalitete prav tako kakor Gradjanski, že neštetokrat potrdilo pred mednarodnim forumom. Na tretjem mestu je sarajevska Slavija, ki je letos prav dobro vozila in bila eden od najresnejših kandidatov za prvo mesto, tako da se je nekajkrat že zdelo kakor da ji nihče ne bo mogel vzeti letošnjega državnega nogometnega prvenstva. Proti koncu pa je precej popustila v formi in to je bil tudi vzrok, da je ostala zadaj. Pa šc vedno se drži čvrsto vrha tabele kot enakovreden partner prvima dvema. Gradjanski ima namreč 16, BSK 15, Slavija pa 14 točk; vse ostalo je bolj revščina. Četrta je Jugoslavija, ki ima 8 točk, za njo je s 5 točkami, zadnji pa je Hašk z eno 6amo zmago in z 2 točkama. V tekmovanju za »Mali srednjeevropski« ali za »Donavski« pokal boto torej sodelovali od naših klubov: Gradjanski, BSK in Slavija. Gradjanski 10 8 0 2 25:11 16 BSK 10 7 1 2 28:5 15 Slavija 10 7 0 3 16:16 14 Jugoslavija 10 3 2 5 19:19 8 Hajduk 10 1 3 6 11:28 5 Hašk 10 1 0 9 12:32 2 Nedeljska izida v Belgradu sta obenem odločila o tem, da bo v prvih tekmah za srednjeevropski pokal Gradjanski kot prvak igral proti Ujpestu, in sicer 19. junija v Zagrebu — prav takrat, ko bo tudi Ferencvaros gostoval proti Slaviji v Sarajevu, BSK kot drugi j>a bo svojo prvo tekmo imel z Ve-nusern iz Bikarešte, in sicer že na današnji praznik v Belgradu. Vse te tekme bodo izredno zanimive, in ni izključeno, da bo prvenstvo v tem tekmovanju osvojil kakšen naš klub, recimo BSK ali Gradjanski! Dva važna nogometna dogodka zadnje nedelje sta bila obe scmifinalni povračilni tekmi, ki naj bi nam dali oba finalista za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Zgodilo se je to, kar smo pričakovali: da Čakovački SK ne bo mogel odločilno posegati v končni boj za ta lepi naslov, prvega prvaka novoustanovljene Slovenske nogometne zveze. Nekaj šans smo še dajali SK Kranju, ki pa je moral nastopiti oslabljen, v glavnem pa smo bili prepričani, da bosta finale igrala med seboj oba mariborska kluba I. SSK Maribor in Železničar. In tako 6e je tudi zgodilo. Za Železničarja smo si bili precej na jasnem, da bo prvi finalist, saj je bil zmagal že v Kranju nad SK Kranjem z rezultatom 3:2, za Maribor pa, ki jc moral potovati na vroča čakovska tla na svojo drugo semifinalno tekmo, smo kljub temu, da je prvi zmagal doma v Maeriboru s 4 :2, bili nekoliko v 6krbeh. Kajti v Čakovcu je težko zmagati, kar vedo vsa naša moštva, k: so v Čakovcu že kdaj gostovala. Toda včeraj zvečer smo izvedeli veselo vest, da sta oba slovenska mariborska kluba postala finalista v tekmovanju za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. SK Železničar jc v Mariboru zmagal nad Kranjem s 4:1, I. SSK Maribor pa je na vročih tleh v Čakovcu remiziral s SK Ča-kovačkim v razmerju 2:2, in to kljub temu, da ;o domačini že vodili po prvem polčasu kar z 2 :0. Finale bo torej med obema mariborskima kluboma. Kdo bo prvi prvak Slovenske nogometne zveze, se bo kmalu pokazalo. V Ljubljani je SK Korotan priredil zanimiv nogometni pokalni turnir, ki so se ga udeležili SK Ko-rotan, Mars, Jadran in Grafika. Pokal si jc osvojil Jadran popolnoma zasluženo. V prvi tekmi sta se pomerila Korolan in Mars. Korotan je igral boljše in bi bil moral zmagati najmanj z dvema goloma razlike. Sreča pa mu ni bila mila. Srečanje sc je končalo z 1 :1. Povrhu pa je bil tudi žreb proti Korotanu, tako da se je Mars prcril v finale. Neodločeno sta dalje igral tudi Jadran in Graf ka, 0 : 0. Zreb je odločil za Jadran. V tretji tefSavojarden« — Offenbach, I. pl. Zaje: Duet i finale iz op. Zrinjski, potpuri »Slovenski biseri« — Jaki, podpuri »lz Beograda i okoline« — Brodil, koračnica »Triglav moj dom« — Gregorc. c Opozarjamo na koncert znanega in priljubljenega tenorista Angela Jarca, ki bo pod okriljem Glasbene Matice v mali dvorani Celjskega doma v četrtek, 20. junija ob pol '). zvečer. Sodeluje g. prof. Vasilij Mirk in pri klavirju ga. Vrabičeva. c Cinkarna d. d. v Celiu je zahtevani svojega delavstva po povišanju mezd povsem ugodila. Včeraj so bila pogajanja med zastopniki Cinkarne in zastopniki delavstva. 2e zadnjič je podjetje pristalo na 15% draginjskih doklad, pozneje je pri drugem pogajanju pristalo še na 1% in pri včerajšnjem pogajanju je ponovno ugodilo zahteve delavstva naknadno po 10% dokladi, tako, da obstoja sedaj skupna draginjska doklada 35% in je zahtevam delavstva v celoti ugodeno. Sklenili so pogodbo z enomesečnim odpovednim rokom. c Neznanci so napadli v Rogatcu 33 letnega delavca Drevenška Antona in ga z noži in sekiro poškodovali po glavi, vratu in križu, da so ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico. c S patrono se je igral. V 1'odlogu pri Sv. Petru v Savinjski dolini je našel 14 letni posestnikov sin Novak Štefan na cesti patrono. Všeč mu je bila in se je hotel z njo igrati. Tolkel je po njej s kamnom, pri čemer pa je patrona eksplodirala in ga poškodovala po desni nogi. c Nesreče in napad. 14 letni sin delavca Koren Franc iz Loke pri Zusmu je na cesti padel in si zlomil levo nogo nad kolenom. 13 letni sin posestnika Mirnik Vinko v Medlogu pri Celju je padel z drevesa in si zlomil levo roko v komolcu. 82 letni prevžitkar Jančič Jakob iz Mestinja je po nesrečnem naključju padel pod kravo, ki mit je zlomila levo nogo nad kolenom. 44 letni potovalni uradnik zavarovalnice Dunav v Celju se je peljal z motornim kolesom, j>o nesreči je padel s kolesa in si poškodoval levo roko v zapestju. Neznanci so napadli 26 letnega delavca Inkret Alojza v Crešnjevcih pri Vojniku in ga poškodovali z nožem po glavi. Vsi so se zatekli v celjsko bolnišnico . JEGL1CEV AKADEMSKI OOM BO SPOME-N1K POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN Angleška trdnjava Aden ob stiku Rdečega morja in Indijskega oceana, ki so jo italijanski letalci že parkrat napadli. Hrabrost francoskih železničarjev in prometnih delavcev Italijanski poslanik Alfieri pri nemškem zunanjem ministru Ribbentropu. Mesto Dunkerque Dunkertjue, rojstno mesto znamenitega pomorskega potovalca Jeana Barta, čigar duh jo skozi vsa stoletja ostal živ v mestu, ima dolgo zgodovino zu seboj. l.etu 646 je bila to še majhna ribiška vas, kamor je prinesel sveti K l o i krščansko vero. Ondi je postavil kapelo in je dal kraju flamsko ime »Dunekerke , to je: cerkev na sipinah. Od lila 91 H) do I5K4 je pripadal Dunkerqtie grofu (• landerskemu, nuto je prišel pod oblast Burgundskih vojvod. Od 1. 14T7 do I52<) je spadalo po poroki Marije Burgundske z Maksimilijanom Habsburškim k avstrijskim zcmlji-nani in je prišlo |mhI špansko oblast. Od leta I63S do 1662 je bil angleški in so ga od Angležev I. 1662 kupili Francozi, in sicer je I u-d(ivik XIV. dal zanj 5 milijonov francoskih frankov. Sčasoma je postal Dunkcniue četrto največje pristanišče Francije. /Ini ima tnesto tri delo: I n ko. trdnjavo in spodnje mesto; v njem živi 31.000 prebivalcev. Tudi napredek Med svetovno vojno so sovražniki od "0. avgusta I'>14. ko so prvič bombardirali 1'ariz. d') H. novembra l'>18 vrgli 4(M> bomb na 1'ariz. na predmestje pa SfK). lako zvani >Golobjec so metali le nekaj kilogramov težke bombe. >/.op-pelini« pa po 500 kg težke. Od štiriletnega bombardiran ja je bilo 20« mrtvili in okrog 600 ranjenih. Toda 3. junija 1()40 je zmetalo letalsko brodovje, ki je priletelo nad Pariz, v eni sami uri 1084 bomb vseh vrst in je bilo 254 mrtvih in 700 ranjenih. Poslednji iz rodu Krištofa Kolumba Poslednji neposredni potomec dona Cristo-bala Colon y Aguilere, vojvoda (Ic Verague, je bil ubit v španski državljanski vojni 1". sept. 1*)% v Madridu. Kil je samski in je kot poslednji potomec zapustil S otrok svojega s vaba dona Ramonu Carvajula, markiza (1'Aguilafiie-rita, ki je skupaj z njim padel v tej vojni. I i potomci so vložili prošnjo, da bi se njihovo ime, ki sestoji iz priimkov očeta in matere, tako spremenilo, da bi bilo v njem tmli slavno ime Kolumba. Oblast je prošnji ugodila in odslej se imenujejo z imenom: Colon v Carvajal. Prvo sveto obhajilo je v nedeljo prejelo 110 otrok. Te slovesnosti so se veselili tudi starši presrečnih otrok. V sprevodu prvoobhajancev so šli tudi očetje in matere. Imeli so posebne šopke, da so vsi vedeli, da so oni starši srečnega prvoobha-janca. Katoliška mladina je pripravila posebno akademijo, ki je bila po večernicah na Sogerjevem vrtu na čast prvoobhajancem. Smrtna nesreča. Pri vestnem izvrševanju službe se je smrtno ponesrečil v soboto zjutraj 53 letni rudar Pušnik Matija. Vrv pri dviganju in spravljanju vozičkov se je utrgala. Hotel se je umakniti, med tem pa so ga vozički zadeli, da je obležal mrtev. Tovariši so ponesrečenega rudarja prenesli na dom. Nesreča je hudo zadela ženo in otroke. Pokojni je bil dober mož, ki je lepo skrbel zn svojo družino. Z nesrečno družino sočustvujejo vsi. Iz Londona poročajo: V svoji najnovejši številki prinaša glasilo »Mednarodne zveze prometnih delavcev« članek o prizadevnosti in junaštvu francoskih železničarjev in prometnih delavcev. V vsej zgodovini železnic, pravi članek, še ni bilo tako težkih nalog, kakor so jih morali reševati francoski železničarji v zvezi z brzino nemških napadov v severni Franciji. eN le, da so bile na progah zmeraj velikanske množine vlakov z vojaki na vse kraje, marveč so se morali železničarji brigati tudi za sto in sto tisoče beguncev iz Belgije in Francije, ki so bežali pred sovražnikom. Pri umiku čet so se železničarji venomer trudili, da so rešili čim več vagonov in materiala, kakor da bi vse to razstrelili ali celo pustili, da bi prišlo nasprotnikom v roke. Vse to izvajali je bilo Poti c d na Kaira silno težavno in naporno, a železničarji so se odlično izkazali. Njihovo prizadevanje in junaštvo bosta večno zapisana v zgodovini železničarjev. Treba je povedati, je zapisano v članku, da so francoski železničarji opravljali ves ta posel neprestano podnevi in ponoči in v dežju bomb in mi-traljez iz nemških bombnikov. Mimo tega so večkrat tik železničarjev čakale trume preplašenih žensk in otrok, ki so čakali na odhod vlakov in so na ves glas vpili na pomagaj. Isti list poudarja tudi junaško vedenje šoferjev in sprevodnikov na avtobusih, ki so iz Pariza z največjo brzino hiteli na sever, da so reševali begunce. Avtobusi so prihiteli tudi iz drugih mest, da so spravljali na varno begunce spričo nemških čet in bombnikov. Po vse dneve in noči so prevažali ljudi na varno, največkrat v toči krogel in bomb. Zato pa je precejšne število ranjenih železničarjev, šoferjev, prometnih delavcev in sprevodnikov. A s svojo požrtvovalnostjo so vprav oni rešili na sto tisoče žensk in otrok. Brodovje Italije, Anglije in Francije v Sredozemskem morju Te tri velesile so glede na svoje brodovje takole porazdeljene po Sredozemskem morju: Italija: 2 težki novi bojni ladji po 35.000 ton; 4 prenovljene bojne ladje po 23.600 ton; 7 modernih težkih križark po 10.000 ton; 14 modernih oziroma prenovljenih lažjih križark; 61 rušilcev po 1219 do 1729 Ion; 05 torpedovk po 642—967 ton; 106 podmornic (manjše, srednje in velike); pola-lagalke min; odstranjevalke min; brzotorpedovke in spremne ladje, ki so jirilagojene velikosti vsega brodovja. Anglija: Brodovja bojnih ladij, in sicer War-spite in Valiant po 30.000 ton; Barhain in Malava po ,31.000 ton; Rainilies 29.150 ton. Brodovje težkih križark: London 9850 ton, Devonshire 9750 ton; Shropshire in Sussex po 9830 ton; 2 lahki križarki Arethusa 5220 ton, Penelope 5270 ton; 4 edinice rušilcev z lažjo križarko Oalatea 5220 ton kot vodilna ladja in 32 brodov; 1 podniorniška flotilja s 7 bro-dovi; 1 nosilka letal Olorius (ki je bila medlem že potopljena, kot so povedala poročila) in spremne ladje, ustrezajoče skupnim edinieam. Francija: V mirnih časih zmeraj ondi: 7 težkih križark po 10.000 ton: Algerie, Colbert, Dupleix, Foch, Tourville, Suffren, I)uquesue; 3 lahke križarke po 7000 ton: Marseillaise, Jean de Vienne, la Cialifonniere in še ena 7249 ton Dugay Tronin, en voditelj rušilcev Emilie Berlin 5886 ton z 12 ru-šilci iste velikosti; 1 nosilka letal; 9 torpedovk in 124 podmornic s spremnimi ladjami Kar v naglici preveže nemški vojak tovarišu rano, da gre dalje v boj. »Znak časa« Ker so nekatera letala bombardirala veliko ameriško bolnišnico v Ostcnde, čeprav je imela znak rdečega križa na svojih strehah, pri čemer so bili ubiti bolniki, zdravniki in s|rež-niško osebje, je ameriški Rdeči križ sklenil, da 1k> znak Rdečegr. križa, ki naj bi pomenil varstvo, odstranil z vseh svojih rešilnih voz in bolnišnic, saj se dozdeva, ko da bi ta znak še privlačil letalske bombe nase. Gospode duhovnike vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju, Maldičeva hiša, sodnija. Dolenjska v bodočem delu za povzdigo svojega tujskega prometa Dolenjska, katere mehek značaj ima poseben čar in posebno privlačnost, ta |>okrajiiia, ki ima /e v svoji geografski izoblikovanosti neko prisrčnost, ki seže človeku do srca, ta pokrajina je bila vse do danes bolj dabo zastopana v našem tujskem prometu in ne bi — dobro organizirana — prav nič zaostajala za našo Gorenjsko. Vsi, ki jim jc na tem, da bi se naša Dolenjska povzdignila v tujskoprometnem pogledu, so sc zbrali v soboto popoldne v Novem mestu v mestni posvetovalnici k sestanku, da bi se določile smernice, kako bi se najbolj uspešno dalo organizirati Dolenjsko v tujskoprometnern pogledu. Sestanek je bil v okviru Zveze za tujski promet in so se ga udeležili številni zastopniki posameznih krajev Dolenjske. Sestanek je začel dr. Davorin Gros, predsednik krajevne /veze, in pozdravil vse na-navzočne zastopnike raznih uprav, o čemer smo že poročali v nedeljski številki. Poudaril je, da bo ta sestanek imel gotovo ugodne posledice v pogledu pospeševanja tujskega prometa na Dolenjskem in da sc bo v bodoče gotovo bolj podpiralo Dolenjsko. Namesto nujno zadržanega predsednika Zveze dr. Rateja jc zborovanje vodil univ. prof. dr. F. Štele, ki je v odličnem in globoko zajetem referatu poudarjal, da spričo razmer, ki so danes, ne moremo mnogo pričakovati od tujskega prome-ineta in da je treba zato usmeriti delo drugam, in sicer jc treba pospeševati medkrajevni tujski promet. Glede na tujski promet se je začela Dolenjska prebujati zelo pozno in so bila društva v glavnem ustanovljena šele po vojni. Vzrok, da je Gorenjska daleč naprej, je tudi v tem, da je že po svoji zemljepisni legi in po svojem značaju bolj pripravna in bolj privlačna za tujski promet. Gorenjska in Dolenjska sta si po značaju čisto različni, dočim ima Gorenjska nek heroičen karakter, je Dolenjska po značaju bolj lirična in bolj intimna. Brez dvoma ima tudi Dolenjska vse naravne pogoje za tujski promet, ustvariti pa je treba še tehnične pogoje in vzporedno s tem potrebno propagando. Za uspešen razvoj tujskega prometa pa je poleg lega treba še krajevne pobude in dela, ker Zveza sama tega gotovo vsega ne zmore. Ona da smernice, treba pa je delati predvsem na terenu. Nato sta govorila gg. Viktor Pirnat in dr. Bano, predsednik društva Bela Krajina«. Prvi je v obširnem izvajanju pokazal lepote Dolenjske, zlasti pa Doline gradov. Naštel je neštevilno raznih zanimivosti in možnosti, da bi se tujski promet uspešno razvijal. Drugi govornik je omenjal potrebe Bele Krajine in poudarjal, da ima Bela Krajina vse pogoje za tujski promet. Kar se tiče gostinstva, bi bilo treba priskočiti na pomoč malini gostilnam v okolici, ki zaradi velikih dajatev hirajo. Zlasti pa je poudaril, da bi bil že čas. da se že enkrat reši vprašanje skupne zidave koče na Gorjancih. Ravnatelj dr. žiž.ek je govoril o prometnih razmerah Dolenjske. Vozni red, ki ga imamo sedaj, je zadovoljiv. Potrebno bi zlasti bilo zgraditi nove vozne ceste, nekako slovensko cestno omrežje. Šef propagandnega oddelka g. Gojko Pipenbacher je podal izčrpen in pregleden referat o delu Zveze za Dolenjsko. S propagando bo Zveza skrbela tako, da bo prirejala predavanja in da bo Dolenjska vključena v kolektivno turistično reklamo. - •? gosposkega slugo (Hed«u-| 7, dolgoletnimi spričevali. Pismene ponudbe s sliko I m - Pnbllellas rt.rt.. Znsrreh. Hipu (I. pod St. 56820. | Nalo je bilo prebrano poročilo inž. Zupančiča o tujsko prometnih zahtevah Mirenske doline ler poročilo notarja dr. Marinčka o poživljanju planinstva na Dolenjskem. Poudarjene so bile še nekatere krajevne potrebe in zboljšanje nekaterih železniških zvez, po končanem zborovanju pa je bila še konferenca zastopnikov tujskega prometa na Dolenjskem, kjer so bili sprejeti razni sklepi: V nedeljo je Zveza priredila izlet z avtobusom čez Gorjance v Belo Krajino. Ko se pripelješ po lepi cesli do vrha sedla, se li odpre nazaj prekrasen pogled na novomeško dolino. Daleč zadaj se vidijo vrhovi litijskega hribovja. Vse polno zanimivosti srečuješ spotoma, ki ti govore o bogati preleklosli Dolenjske. Ko prideš na sedlo, se ti odpre črnomeljsko-metriška nižina. Hitro zdrčiš po klancu navzdol in skoro ne veš, kdaj se znajdeš v Metliki. Ob enajstih so si izletniki na Pungertu ogledali narodne plese Belokranjcev, ki jih plešejo na velikonočni ponedeljek. Tu vidiš neizčrpno zakladnico našega narodnega blaga, ki ga ni nikjer drugje toliko. Sekanje pisanic, Alost, Rešetca, Rob-čiče, Petelinji boj. Turn, vse to so pokazali Metli-čani izletnikom, ki so gledali z živini zanimanjem in užitkom. Popoldne so se izletniki odpeljali v Drašiče, kjer so vinogradi in jih je pogostil metliški župan g. Malešič. Ob kozarcu dobrega vina in kosu pečenega jagnjeta je hitro minil kratko odmerjeni čas. Treba je bilo odriniti -aj. Odpeljali so se preko Gorjancev do Novega mesta, od tam pa z vlakom v Ljubljano. Mali oglasi V malih oirlaslh velja vsaka bmtda 1 din: tenltovanjskl •glasi t din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši inesek ca mati oelas 15 din. - Mati •slast se pločnjejo tako] pri naročilu. • Pri oglasih reklamnem značaja se računa ennkolonska. 3 mm visoka Milina »rutica po I din - Za pismene odgovore (lede matlli oglasov treba orllolltl snamko* Službe tičejo Postrežnica Išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8989. (a Starejša kuharica Išče dnevno zaposlitev. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samostojna« 8850. »Očka, kaj pa je diktator?. Hlapca za vse takoj sprejmem. Plača dobra. — Andrej Kregar, št. Vid n. Ljubljano. (b Organist in cerkovnik dobi službo na Cešnjlcah, p. Šmartno v Tuhinju. -Zaradi majhnega delokroga Imajo prednost samouki ali obrtniki. (b Kupimo Bukova drva vsako Količino, Kupim. -Bukov gozd, večje komplekse, Kupim. Ponudbe na I. Meštrovlč, eksport drva. Zagreb, Zrlnjevac 15, telefon 23-612. (K Vsakovrstne zlato kupuje po najvišjih cenah CEHNE, Juvetlr. Ljubljana VVolfova ulica 4L3 IU BRZO-klepalnik patent, za vsako koso dobiš v železninl Stuplra Fr., Ljubljana, Gosposvetska 1. (1 Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (191) Saniotarček je mirno stekel k drevesu in spiezal nanj tako hitro kot veverica. Že je bil pri gnezdu in zelo varno položil ptička k njegovim bratcem in sestricam. mms\ Nahrbtnike, kovčege v veliki Izbiri, nudi Ivan K r a vos, 41aribort Aleksandrova 13. Damsko in moško kolo popolnoma novo, najboljše svetovne znamke, In novo moško kolo, lahko Športno, najfinejšo italijanske znamke — želo ugodno naprodaj. LJubljana, Beethovnova 14,11. vrata 21. (1 Novo hiše Učenko sprejmem v trgovino. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Krščanska« 8988. v Vajenca za mizarsko obrt sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takoj« 9008. (v 1! Pohištvo i Spalnice, kuhinje lepe oblike, priznano solidno izdelane, izredno poceni nudi tfUene, mizarstvo, Gosposka 10. (Vjpod št mam Poltovorni avto modern, najboljše znamke, za vsako cono naprodaj. Strojna delavnica Sv. Petra cesta 85. (f Vnajeni ODDAJO: Hotelsko restavracijo v večjem mestu v provinci, prvovrstno, takoj oddam proti prevzemu Inventarja in zaloge. Na- (192) Takoj je med glasnim čiv-kanjeni priletela v gnezdo mati in z vso ljubeznijo ljubkovala svojega nesrečnega otročička. LIN0LEJ voščeno platno, preproge, zavese odeje kupite najceneje pri »OBNOVA«, F.Novak, Jurčičeva 6 s\ov v up^a v|. 99 SLOVENEC" na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! z 2 sobama, kuhinjo, klet, 10 minut od postaje Polje, prodam za 51.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. »912. (p Zahvala Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene mame, gospe Katarine Arko naša iskrena zahvala. Hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin, in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo č. g. patru A. Tomincu in g. dr. Misu Frantu za veliko požrtvovalnost zn časa njene bolezni. Iskrena hvala tudi vsem spremljevalcem k preranemu grobu v Logatcu, ki so jo v tako lepem številu počastili. Sveta maša zadušnica bo v četrtek. 20. junija zjutraj v Dol. Logatcu in v soboto. 22. junija ob 7 zjutraj v Ljubljani v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubi j-ana-Logatec, dne 17. junija 1940. Žalujoči ostali, E. Claes? Pokojni župnik Kampens Iz flamščine prevedel L Ogri» »Ne.« je odgovorila Micka začudeno, ne da bi vedela, kaj ima to z njo opraviti. ->Ti seveda gotovo tudi več zaslužiš pri stolih ?« »Ne,« jc zopet rekla Micka. Ko pa je Žef Leviš odšel, je ulioga, preprosta dušica začela tuhtati. Ce je stolnina podvojena, če »cekmoštri lahko pijejo sedaj vino, potem morajo tudi njej plačo zvišati, da Ih> še ona imela kaj od tega. ker vina tako ne pije. Sedaj je dobivala samo pet in dvajset Irunkov nn leto. Drugi dan ]mi maši je stopila bledega obraza in trepetajočega srca v zakristijo, ko je videla, da je cerkovnik že odšel domov. Gospod župnik je uprav bral brevir. Micka je komaj slišno vprašala, če bi od zdaj naprej, prosim gospod župnik, ne moglo biti pet in trideset frankov... Župnik Kampens ni razumel. Micka je povedala še enkrat. Toda trajalo je še nekaj minut, preden je. gospod župnik vedel, kaj hoče. Ko pa je kontno razumel. |e Micko tako pogledal, da tega pogleda ne bo nikdar pozabila. Takoj je začela jokati, se sesedla na nizek oguljen stolček, da so ji ostra, suha kolena štrlela visoko gor pod njenim tenkim krilom; kakor mala opica, jc mislil gospod župnik, se sam pri sebi smejal, vendar bil-tudi nekoliko potrt. Sam je tako malo mislil na denar, da ga je pobožna Micka zelo razočarala, saj vendar nima kaj počeli z denarjem. _ »Mi resno misliš, Mickah« jo vprašal z glasom kot bi mu priznala velik smrtni greli. »Seveda, gospod župnik, zakaj ne bi resno J mislila,« jc odgovorila Micka s tresočim glasom. »Tako sem mislila, če je sedaj stolnina podvojena, sem mislila, gospod župnik, poteiii vendar lahko dobim nekoliko zvišanja, sem rekla sama proti sebi. prosim gospod župnik « »Micka, odkrito povedano, zelo si me razočarala.c »To je mogoče, gospod župnik, ampak če sem že tako dolgo delala z.a pet in dvajset frankov... in če cekmoštri sedaj lahko vino pijejo .. .« »Kaj praviš?« »No! seveda: Žef Lcirs je povedal; in da se ga vsakikrat, ko pridejo skupaj, pošteno nalezejo. je rekel Žef.« »Micka. Žef te je pošteno potegnil, samo šalil se je. Saj vendar veš, da je vse le za nove stole in sv. Jožefa, ki ga moramo na novo pobarvati.« i »Že že, gospod župnik! Toda, če sv. Jožef dobi novo barvo, tudi jaz lahko dobim tistih deset frankov več. Jih prav tako potrebujem, kot sv. Jožef « Župnik Kampens bi Micko najraje pošteno pretresel. »Micka, kolikokrat sem že pridigal, da nas Gospod imenuje denar blato zemlje...« Dobro vem. gospod župnik, ampak to velja gotovi) le za župnika in ljudi, kakršen je Pros Verlev srn ne pa za uboge človečke, kakršna sem jaz in če je sedaj dva centa za stile, vendar lahko nekaj ostane za Micko. Že sedem in štirideset let služim, prosim gospod župnike Župnik Kampens ni vedel ničesar več reči. Majal je z glavo, spustil Micko iz cerkve in ji obljubil, da Ik> govoril o tem na seji cerkvenih odbornikov. Tako se je tudi zgodilo. Sklenilo pa se je- zvišanje za deset frankov nikakor ni preveč, toda če jih priznajo Micki \\ aegeman-sovi, potem bi že drugi dan prišli cerkovnik, grobar, zvonar, fant. ki goni meh in tudi zahtevali zvišanje, saj so vsi enaki nenasitne/i. Kam pa potem pridemo? Poleg tega pa Micka nima otrok, dobiva pokojnino za starost, ima svojo lastno hišico, župnik in šolske sestre pri njej kupijo vse sladkarije, ki jih dajejo otrokom v šoii. Toliko razlogov proti, vidiš Micka; ne, ni mogoče, da bi ti za deset frankov zvišali. Joj, kako je uboga, preprosta Micka celo uro jokala, ko je to zvedela. In to bolj radi žalitve, kot radi desetih frankov. Pros Verleysen je bil celo tako nesramen, da je rekel: »Micka, že celih sedem in štirideset let si za to ceno delala, zakaj bi sedaj spreminjala!« Pros Ver-levsonova Reza pa je še pred kratkim lahko kupila nov klobuk. Judeži! Micka Waegemans pa je bila trmasta in jc začela stavkati. Prihodnjo nedeljo so verniki po evangeliju lepo posedli po stolih in pripravili po dva centa. da jih odrinejo Micki, ko bo prišla pobirat. Micka pa se ni zganila. Vsi so jo videli sedeti v prvi vrsti, sivo glavico je od sramu nekoliko nagnila na stran in na tihem je jokala, kakor so ljudje opazili. Pomislite vendar! Sedem in štirideset let zaporedoma, vsako nedeljo — nikdar si v nedeljo ni upala zboleti — in čez tri leta n jen jubilej. Vsak je vedel, zakaj je Micka tako žalostna. Gospoda župnika na prižnici so gledali neprijazno in očitajoče Komaj polovico tega so verjeli, kar jim je pravil o dobrem pastirju in izgubljeni ovčki Micka Waegemnns je bila tudi izgubljena ovčica. oh ubožica! Sedem in štirideset let in čez tri lela .! Pro« Ver-ievsen lin ti sedi tamle v svoji lepi novi črni obleki in se drži kot svetnik Pri tem so pa vsi mislili na to, da st bodo prihranili dva cen tirna. DrugI dan je gospod župnik prišel sam k Micki AVncgemans v hišico To ni nikomur več nost v obraz ji je vrgel resnico o zakrknjenju v grehu, o pohlepnosti in koristoljubju. Vendar ji je govoril dobrohotno. Micka pa je jokala v svoj predpasnik, odkimala in odkimala, ne pa ne, nič več noče delati. Sedem in štirideset let brez prestanka, gospod župnik, nikdar najmanjšega centima utajila... Župnik Kampens ni našel v vsej vasi niti ene ženske, ki bi hotela nadomestiti Micko Wae-gemansovo. Nihče ni hotel igrati stavkoka/a. Ker pa je stolnino vendar treba pobirati, saj je to že kar del maše. je dal Pros Verlevsen na nabiralnik sv. julijana pri vhodu v cerkev nabiti leseno tablico, na katero je s kredo napisal: »Tukaj se plačuje stolnina.« Župnik pa je pridigal o radodamosti. najbrž zato, da bi fa-rani vsaj tista dva centima oddali v nabiralnik. Kar pridigajte, gospod župnik! Ko je po maši cerkovnik Fideel prinesel nabiralnik v zakristijo. je naštel: sedem hlačnih gumliov, dva bela gumba spodnjic — na enem je visel še kotiček niti — osem stisnjenih in na gladko potolčenih zainaškov steklenic Spa (Spa = belgijsko letovišče in zdravilišče za premožnike, pa tudi mineralna voda iz zdravilišča, ki jo dobiš po vseh, tudi najmanjših podeželskih gostilnicah: steklenice »o zaprte z majhno nazobčano kovinsko kapico s plutovinasto podlogo. Če kapico s kladivom poravnaš in stisneš, je podobna kovancu) in nič koliko slabih, pokvarjenih ali starih, neveljavnih centimov. Župljani so se pobožnega obraza znebili vseh nepotrebnih drobnarij. da bi se vsaj malo maščevali nad Pros Verleysenom. Ko je župnik Kampens zagledal to pestro zbirko, jc bušil v lak smeh. da se je ves tresel. »Fideel, spravi vse to v vrečico iti jo nesi Prosu z mojimi jiozdravi vred!« Nabiralnik je stal samo eno nedeljo. Gospod župnik je namreč vendarle dosegel pri svojih pohlepnih odbornikih, da je Micka \Vaegemans podobno. Micka! Vse govori o sramoti. Narav- i prišla do svojih pet in tridesetih frankov. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubiiani: jože Kramario Izdajatelj: inž. Jožs Sodia Urednik: Vktor Cenite Ob dogodkih v Franciji Churchillov govor London, 17. junija, t. Reuter. Predsednik angleške vlade je govoril nocoj po radiu, da se Francija nahaja v izredno slabem položaju in meni je zelo za plemeniti francoski narod, ki je padel v strašno nesrečo. Nič ne bo spremenilo naših čustvovanj do njega in naše prepričanje, da bo francoski genij zopet vstal, je popolno. Toda kar se je zgodilo v Franciji, pa ne bo spremenilo britanske usode. Postali smo edini borci, da z orožjem v roki branimo svetovno stvar. Storili bomo svoje najboljše in se skušali izkazati vredne te visoke časti. Branili bomo dom na otoku in z britanskim imperijem se bomo vojskovali neizprosno ll.it 1'A.r n k-i u.itVVT*' iHlX ftv-r> > -V r«."* -tr, r. Boji še trafajo Bordeau.r, 17. junija, t. Reuter: Zastopnik ameriške družbe »Columbia Broadcasting Corporation« je popoldne ob 17.30 govoril po francoskem radiu za Ameriko in izjavil, da so se tedaj francoske čete še vojskovale. Samo vojaški razlogi so vplivali, da je maršal Petain predlagal mirovna pogajanja. Položaj v Franciji sami je zelo težak, v zelo hudem položaju pa je tudi francoska suhozemska vojska. Pa tudi položaj armade še ni obupen. Francoska mornarica je še nedotaknjena, prav tako pa je letalstvo še v dobrem stanju. Vse to bi lahko vplivalo na mirovna pogajanja. Krai razgovorov med Hitlerjem in Musso- liniiem ni znan Rim, 17. junija, t. Reuter: Italijanski radio je objavil novico, da je Mussolini takoj odpotoval na sestanek s Hitlerjem. Ko so prišla poročila o položaju v Franciji, sta zunanji minister grof Ciano in minister za kulturo Pavolini priletela v Rim, kjer sta se posvetovala z Mussolinijein. Avstralija in konec vo;ne v Franciji Melbourne, 17. junija, t. Reuter. Predsednik vlade je izjavil danes, da je Francija poražena in sedaj se začenja najtežja doba vojne. Dokler Anglija ne bo zasedena, je svet še lahko rešen. Ni si mogoče misliti, da bi bilo mogoče Anglijo zavo-jevati. Francija se je veličastno vojskovala in bo rešena. Svobodni narodi se morajo združiti in tedaj bodo verjetno zmagali. London, 17. junija, t. Reuter. Angleška admi-ralitela objavlja, da se naj vse nizozemske, norveške in poljske ladje, ki so na poti v Francijo, podajo v angleška pristanišč*. Italijanska vojna poročila Štab vrhovnega poveljstva, 17. junija, t. Ste- | devet jih je pa ranilo. Italijanski bombniki so iz- fani: Italijansko vojno poročilo pravi: i Včeraj je naše letalstvo bombardiralo po- I morska oporišča in letališča na Malti, Korziki in • v Tuniziji. Sestreljeno je bilo eno angleško letalo v zračni borbi. Sovražno letalstvo je včeraj opravilo le malo poletov in redka sovražna letala so metala bombe na mesta in kraje, ki imajo vojaški pomen. Sovražna letala so opravljala svoje delo zlasti ponoči. V Savoni je bila ubita ena oseba in nekaj ljudi je bilo ranjenih. V Cagliariju je sovražno letalstvo povzročilo škodo na nekaterih hangarjih na letališču in šest oseb je bilo ubitih, okoli 30 pa ranjenih. Pri Palermu so naša letala zavrnila sovražna letala, ki niso sprejela boja z našimi letali. Naše letalstvo opravlja zmerom več izvidniških poletov nad Alpami. V Severni Afriki je borba naših pomorskih edinic in letal proti angleškim silam v polnem teku z ugodnimi rezultati za nas. V vzhodni Afriki je bilo letalstvo zelo delavno proti zračnim in pomorskim oporiščem v Sudanu in Kenyji. Več sovražnih letal je bilo uničenih in razne naprave so bile poškodovane. Sovražna letala so napravila majhno škodo raznim napravam in železnicam v Diredaui. Nekje v Italiji, 17. junija. AA. Štefani. Stab vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile poročar Pri sovražnikovem letalskem napadu na Savono 16. junija je našla smrt ena oseba, ranjenih je pa pet ljudi Heinkeli nad Malto Kairo, 17. junija, t. Reuter: Angleški lovci so danes nad Malto odpodili pet Heinkelov. Mersa Matry, 17. junija. AA. Reuter. Pri napadu italijanskih bombnikov na Merso Marty v zahodnem Egiptu je ubilo pet egiptovskih vojakov, Besede v čas Molite, bratje I Molite, kolikor le morete. Hude nadloge so nad nami in Bog je hotel tako, da so hude nadloge nad nami. Da vendar hudobnih ne bi bilo zmeraj več, da vendar nadlog ne bi bilo toliko, slabi časi, hudi časi, pravijo ljudje. Dajte, da bomo dobro živeli in bodo časi tudi dobri I Mi sami smo časi. Kakršni smo mi, taki so časil A kaj pa mi počenjamo? Mi ne moremo množice ljudi spreobrniti k dobremu življenju? Naj bi tisti maloštevilni, ki slišijo, dobro živeli in prenašali one, ki slabo živijol Hudih nadlog je zato preveč na svetu, da mi nc bi sveta ljubili. Veliki so bili možje in sveti so bili verniki, ki so zaničevali sijajni svet. A mi, mi niti tistega, kar je umazano, ne moremo zaničevati! Slab je svet, zares, slab je, pa ga vendar tako ljubimo, kakor da bi bil dober. Kaj pa naj to pomeni, da je svet slab? Slabo ni nebo niti zemlja in tudi ne voda in to, kar je v njih: ribe, perutnina, drevesa. Vse to je dobro, toda slabi ljudje napravijo slab svet. Nikar se ne hudujmo na Gospodarja, zakaj on je dober. On dobro ve, kako mora voditi to, kar je ustvaril. Ti pa stori, kar je zaukazal in zaupaj v tisto, kar je obljubil. (Sv. Avguštin iz tistih časov, ko se je zrušila rimska država.) vedli štiri napade. London, 17. junija. A A. Reuter: Današnje poročilo letalskega poveljništva pravi, da so letalske sile Južne Rodezije bombardirale italijanske položaje na meji med Abesinijo in Kenijo. Razbitih je bilo več oklopnih kolon tovornih avtomobilov. Južnoafriške letalske sile so izvršile polete tudi nad drugimi deli Abesinije ter z bombami zadele več vojašnic in radijskih postaj. Italijanska letala bombardirata Egipt Kairo. 17. junija, b. Včeraj so italijanska letala napadla egiptske vojske ter je bilo pri tej priliki ubitih 80 oseb. Kralj Faruk je takoj odšel na lice mesta v spremstvu zunanjega ministra in ministra za narodno obrambo. Splošno so pričako- Dobro je, s skrbno nego doseči lepe in zdrave zobe, ker je zunanjost velike važnosti za kulturnega človeka. Toda če ODOL uporabite za nego ust in zob, Vam nudi še več — on varuje s svojim antiseptičnim delovanjem tudi Vaše zdravje. ODOL je močno antiseptično sredstvo ln je prijetna, učinkovita voda za usta. vali, da bo Egipet zaradi tega dogodka objavil vojno Italiji. To pa se ni zgodilo, čeprav je v takšnem primeru sklep egiptskega parlamenta določal vojno napoved. Italijanski bombniki so nato še enkrat napadli Egiptsko področje, vsled česar je bila nujno sklicana seja egiptske vlade, katere sklep še ni znan. Merodajni krogi izjavljajo, da so italijanske bombe zadele le policijski oddelek. Razbitine vozil pri Dunkerque. Značilna presenečenja Kadar se odigravajo na glavnem bojišču tako usodepolni dogodki, kakor so se odigravali zadnje tetine na prostoru med Rokavskim prelivom in Vogezi, človek naravno prezre stvuri, ki se godijo daleč od evropskega pozorišča in razvidi njihov pomen šele takrat, ko v splošnem mednarodnem položaju nastane kakšen presenetljiv preobrat. Zakaj karkoli se danes godi v območju mednarodnih odnošajev, je med seboj v nujni zvezi in je z gotovega vidika vse enako važno. Tako na primer si gotovo ni preveč ljudi belilo glave, ko se je pred enim tednom sklenil med Sovjetsko Rusijo in Japonsko sporazum, ki je zaradi gotovih okoliščin vendarle moral zastaviti človeku vprašanje, kako da se je mogla poravnati zadeva, ki je ni bilo mogoče v odno-šajih med Moskvo in Tokijem rešiti celih osem let, dasi so bile zaradi tega sklicane že neštete konference. Kdor pozna zgodovino Daljnega vzhoda, ve, da sta se že carska Rusija in kitajsko cesarstvo poga jala za mejo med vzhodno Sibirijo in mongolskimi ter mandžurskimi pokrajinami ob reki Aniur že pred sto leti in da tudi takrat nikoli ni bilo mogoče priti do sporazuma. Stvar je namreč težka tudi iz čisto prirod-nih ozirov, ker gre za predele sveta, na katerih se lastniki, ki so nomadi, men jajo z vsakim letnim časom. Pa tudi meje nn sredini reke-veli; kanke Amtir z n jenimi neštetimi otoki in čermi ni lahko pravilno določiti in zato tam streljanje obmejnih straž z obeh strani nikoli ni prenehalo. Politična težava pa je bila v tem, da Sovjeti, ki aneksije Mandžurije nikoli niso hoteli Almaza — kairsko letališča priznati, sploh niso marali zaključiti neprestanih trenj na rusko-mandžurski meji in to tem manj, ker so vseskozi podpirali vlado in armado kitajskega maršala Čankajšeka v borbi proti Japonski. Sedaj pa, kakor poročajo, se je naenkrat našla in določila meja, ki je dolga več tisoč kilometrov. Kaj naj bi to pomenilo? Zadeva je bila še precej jasna, kolikor se tiče Japonske. V območju Tihega oceana so se odnošaji med Japonsko in Zedinjenimi državami Severne Amerike, ki so skoro že eno celo desetlet je več ali manj napeti, letos še posebno poostrili. Na lihem oceanu je namreč danes Severna Amerika varuh interesov Anglije v Aziji, ker so vse sile angleškega imperija danes zvezane v Evropi, kjer Anglija potrebuje kontingentov iz Avstralije, ki je sama doma ogrožena zaradi ekspanzijskih teženj Japonske, da ne govorimo o Indiji, v kateri je javno mnenje zrevolucionirano od indske nacionalne stranke, in o angleških in francoskih kolonijah na južnem Kitajskem Vse to bi danes moralo braniti mogočno brodovje Združenih držav Severne Amerike, če bi se pojavil napadalec. Zelo aktualno je postalo to vprašanje, kakor hitro je Nizozemska prešla v upravo Nemčije, ker je imelo to za posledico, da je ogromna kolonialna posest te države, ki se razteza od Indskega do l ihega oceana, takorekoč brez gospodarja. Sicer vlada tam slejkoprej nizozemski generalni guverner, ki pa nima ne armade ne mornarice, ki bi sc mogla upreti napadalcu. Ker vrhtega nizozemske kolonije razpolagajo z ogromnimi zalogami surovin in rud, je jasno, da je ta položaj povzročil izredno napetost med Japonsko na eni in Anglijo ter Združenimi državami Severne Amerike na drugi strani. Tretja nevarna okolnost je ta, ker skušajo Japonci sedaj kitajsko zadevo likvidirati izlepa ali izgrda. Ker se Japonska zaveda, da bodo nizozemske kolonije, ako bi se Japonska temu pravočasno ne uprla, slejkoprej postale politično in gospodarsko območje obeh anglosaških držav, ki se z generalnim guvernerjem v Batavijj že pogajata, da bi izvoz kolonij šel po pretežni večini v Anglijo in Ameriko, je zdaj zanjo življenjsko vprašanje, da dobi v Aziji kolikor mogoče proste roke. V tej l>orbi sta seveda obe evropski totalitarni državi naravni zaveznici Japonske in zato je razumljivo, da se je posebno Italija, ki je danes odkrito stopila v tabor nasprotnikov Anglije, Francije in Amerike, dala pobudo, da Japonska na miren način poravna vse svoje sporne zadeve s Sovjetsko Rusijo, zakaj vsak dalekoviden politik si je na jasnem, da mora Japonsko še v kratkem času postaviti v račun sedanje vojne kot velesilo, za katero je nevtralnost le prehodna stopnja k posegu v krvavo razpravo sveta. Zelo koristno obnašanje japonske, ki se je tudi v vprašanju nizozem- skih kolonij dozdaj vzdrževala do največje mere in je desavuirala enega svojih najbolj vidnih državnikov, člana vladnega sveta, ki je zahteval odločno protiangleško in protiameriško smer Japonske, nas nikukor ne sme varati, ker pač Japonska, ki se v sedanjem evropskem sporu drži iste politike kakor Sovjeti, smatra, da še ni prišel pravi trenutek, ko lw> mogla in morala točno opredeliti svoje stališče v sedanjem medna rodnem [voložaju. Sedaj, ko smo kar čez noč izvedeli, da je Sovjetska Rusija po nekaj dni trajajočih pre-rekunjih z vladami Litve, Latvijo in Lstonske, ki jih je dolžila, da se ne držijo lani sklenjene pogodbe s Sovjeti o medsebojnem nenapa-danju in vojaški pomoči, poslala vladam vseh treh držav ultimatum, ki bo imel zn posledico, da bodo v vse tri države vkorakale čete sovjetske vojske, kar pomeni toliko, da jih bodo Rusi zasedli — nam je tudi jasno, znkaj jo bila vlada Sovjetske Rusije v pogajanjih z japonskim veleposlanikom v Moskvi tako spravljiva, da je podpisala sporazum v mejah na Daljnem vzhodu. Kakor Ja]>on«kn, taki si je tudi Sovjetska Rusija prizadevala, da dobi proste roke na zahodu, kjer se odigravajo dogodki, ki jih ne more prezreti nihče, kdor hoče zavarovati svoje interese. Za Sovjetsko Rusijo je danes največjega pomena, da bi na črti od Baltika do Črnega morja bila politično in vojaško kolikor moč varna in močna, ker je pač treba računati na zahodu z globoko-sežno premaknitvijo političnega težišča evropskih držav, naj bo potem ta sprememba taka ali taka. Že sedaj je treba opozarjati tudi na to. da so z vsemi teini zadnjimi pojavi na azijskem in evropskem torišču v zvezi tudi glasovi, ki beležijo spet vznemirjenje na Švadskem, kjer se je do danes kljub izrednim težavam vladi, oziroma kralju posrečilo ohraniti strogo nevtralnost. Nemčija n> danes gospodar samo v Narviku, ampak tudi v skrajni severno-vzhodni provinci Norveške, ki v dolgi črti meji na Finsko, ki je rlanes prav za prav dežela sovjetskega političnega in vojaškega vpliva, in se stika baš v bližini Narvika s švedsko mejo. To je torej važna točka, ki zanim-i danes tri neodvisne države in zaradi tega ni čudno, da so se v švedski zopet resno zbali za svojo nevtralnost. Budimpešta, 17. junija. AA. V nedeljo so v Budimpešti podpisali nemško madžarsko pogodbo o izločitvi krivcev. Pogajanja za to pogodbo so se začela že spomladi 1939 v Berlinu. Baltiške države, ki jih je zasedla Sovjetska Rusija Naša najstrožja nevtralnost Belgrajska »Samouprava« prinaša uvodnik, kjer se peča z našo nevtralnostjo ter navaja, kaj je naša vlada v varstvo te svoje nevtralnosti že ukrenila. List naglaša pet točk, ki se jih mora držati vsak državljan, če noče kršiti nevtralnosti, za kar br bil deležen' hude kazni. Prepovedano je: »Izkazati svoje stališče v korist katere koli vojskujoče se strani. 2. Izzivati nezadovoljnost in sovraštvo zoper katero koli vojskujočo se državo. 3. Nagovarjati k sovražnemu dejanju za katero koli vojskujočo se državo. 4. Žaliti ali pa kazati nespoštovanje do vojske kake tuje države. 5. Razširjati izmišljena in neresnična poročila, s katerimi bi se mogli kaliti odnosi med kako tujo in našo državo.« Nato pa list nadaljuje ter pravi: »Te uredbe, ki so bile izdane v interesu družabne varnosti, pomenijo eno jamstvo več za vse vestne državljane naše dnžave, ki žele red v naši narodni hiši. Naperjene so zoper tisto neznatno manjšino, ki se ne zaveda vedno svojega ravnanja v obsegu politike in gospodarstva. Jugoslavija pa želi svojo notranjo vzajemnost za vsako ceno zagotoviti, preprečiti vsakršen defetizem ter preprečiti vsak drugi pojav, ki ne bi bil v skladu z interesi njene narodne odbrane ter z interesi razglašene politike stroge nevtralnosti. Zato je za izredne čase uvedla izredne ukrepe varnosti, ki jih najstriktneje izvaja.« »Obzor« o političnem položaju Zagrebški Obzor prinaša poročilo v političnem položaju ter pravi: »Povedali smo že, da se je posrečilo prebroditi težave, ki 60 nastale med SDS in JRZ V zvezi s tem 6odijo, da za zdaj vprašanje spremembe vlade ni pereče, zlasti pa kar se tiče koncentracijske vlade. Vendar pa so teh misli, da splošni politični položaj nikakor ni tak, da bi bilo mogoče kar preiti zahteve, naj bi se združili k sodelovanju zastopniki glavnih političnih strank. Razvoj političnega položaja bi utegnil V6ak čas zopet postaviti na dnevni red kot vprašanje neposredna važnosti sporazum glavnih vladnih in glavnih opozicijskih strank. V zvezi s tem zanimanjem pričakujejo, kakšno bo skupno stališče treh opozicijskih strank radikalov, demokratov in JNS, ki naj bi ga te stranke sestavile pred kanec tega meseca. Zastopniki teh tieh opozicijskih strank bodo menda zastopnikom SDK predlagali, naj bi se začela politična pogajanja na tem skupnem stališču. Toda v krogih SKD so precej skeptični, da bi na tej podlagi bilo mogoče doseči sporazum, če bo podlaga narejena na temelju dosedanjega stališča treh glavnih opozicijskih strank. Zadnje čase omenjajo tudi socialiste kot četrto opozicijsko skupino ter poročajo, da tudi njihovi zastopniki sodelujejo pri skupnih posvetih radikalov, demokratov in JNS. V Zagrebu naglašajo, da sta v Belgradu dve skupini socialistov, da pa obe skupaj kaj malo pomenita Zato sc v Zagrebu tudi sprašujejo, z.akaj tri glavne opozicijske stranke iščejo zdaj sodelovanja socialistov. Sodijo, da socialisti v sedanjih razmerah s svojim sodelovanjem ne bi mogli prav nič stvarno pomagati pri zbliževanju med SKD in onimi tremi srbskimi opozicijsk:mi 6kup:nanri.« — Tako poročilo zagrebškega Obzora, kar prrašamo bralcem v informacijo. Razširjen]; 'rimsko morje Obzor piše članek o posledicah vojne, ki se je razširila v Sredozemsko morje ter pravi med drugim: »Ker se je vojna razširila v Sredozemsko morje, je tudi naše gospodarsko finančno življenje stopilo v novo razdobje, ki je zvezano z mnogo nevarnostmi in težavami. Danes je še prezgodaj reči, kake omejitve nam bo nalagalo novo stanje. Vsekakor pa je gotovo, da nam bo vojna, če bo trajala, nalagala nova težavna vprašanja tudi na gospodarsko-finančnem pol)u. Danes ni mogoče izdelati natančnega načrta, kaj vse je treba ukreniti za varstvo gospodarskega življenja, ker nam vsak dan more prinesti kako novo presenečenje, ki zanj včeraj ukrenjeni ukrep ni več dovolj prikladen. Časi so namreč taki, da je treba biti zelo elastičen in prilagodjiv položaju, ki je močnejši kakor pa naša volja. Vendar pa je mogoče ukreniti celo vrsto varnostnih ukrepov, da se zagotovi tisto, kar ie najpotrebnejše za življenje in za gospodarsko delavnost. Vlada je dobro storila, ko je sklenila uredbo o nadzorstvu zalog Potrebno pa )e ukreniti še druge ukrepe, ki jih zahteva razširjena vojna v Sredozemsko morje. Tisti dosedanji ukrepi pa, kakor na primer uredba o nadzorstvu cen. na) se spremene, ker nekateri strokovnjaki sodijo, da niso ustregle pričakovanju. V tem oziru ne smemo oklevati, zlasti pa ne smemo teh vprašanj gledati skozi birokratske naočnike, marveč moramo biti urni in gibčni, ker to zahteva sedanji čas.« Tako zdaj piše prijatelj francoske ljudske fronte Zagrebška »Nova Riječ«, ki je glasilo g. senatorja Vilderja, je kot vneta zagovornica svobodomiselnih masonskih načel bila tudi zelo vneta za delovanje Blumove ljudske fronte na Francoskem. Zdaj pa ta list takole piše Franciji: »Francoski parlament do svojih vlad ni bil obziren, kar je treba priznati. Metal jih je lahko in naglo ter jih neprestano menjaval. Javno mnenje je bilo svobodno. Vendar pa je morala priti šele vojna, da je odkrila vse napake in grehe prejšnjih vlad. Ob času, ko |e vdiral sovražnik, se menja genera-lissimus francoske armade tako rekoč sredi bitke. V letalu prileti drugi iz Afrike, da prevzame vodstvo poražene nekdaj slavne vojske. Iz Revnau-dove vlade pade dolgoletni vojni minister Dala-dier, voditelj velike stranke, ki že desetletja vodi državo. Ni čudno. Zdaj potuje ogromno zlato francoske narodne banke, kakih 125 milijard frankov, v Severno Amerike, da ga tamkaj shranijo in varujejo. Kaj bi zdaj dali Francozi, ko bi za to zlato mogli dobiti tisoče tankov in letal? Toda prejšnji režimi so sedeli na zlatu, zniževali delovni čas, medtem ko so drugi celo za maslo delali topove. .. »Nova Riječ« ima prav, da je sedanje nesreče Francije kriva nekdanja ljudska fronta. Ampak bilo bi pošteno, ko bi ta list tudi povedal, da je bil tudi on eden izmed prijateljev ljudske fronte in vnet pobornik njene politike tudi pri nas, ki je z našim »Jutrom« in »Slov. narodom« kaj rad napadal nasprotnike »ljudske fronte« in jih psoval z klerofašisti. Pomorski promet z Grčijo ustavljen Split, 17. junija, b. Ustavljen je pomorski promet na progah, ki so vzdrževale zvezo med naso državo ia Grčijo. Z dviganjem palcev izraža posadka angleške podmornice svoje zadovoljsbo zaradi uspehov. Najnovejša poročita Vosjka v Franciji še traja London, 17. junija. Reuter: Po nemških poročilih se je danes udala trdnjava Metz, katero so nemške čete takoj zasedle in nadaljevale svoje prodiranje. Pariz, 17. junija. Ilavas: Večerno francosko vojno poročilo je bilo izdano od 22.30 in nravi, da bitka še nadalje traja ter se bore pri L'Aigle zadnji deli ungleškili čet obenem s francoskimi četami proti prodirajočim Nemcem. New York, 17. junija. T. Zastopnik radijske družbe Columbia je sporočil danes v Ameriko, da je bilo izjavljeno zastopnikom tiska, da se Francija danes še bojuje. Tudi je še danes izdalo letalsko ministrstvo poročilo o današnji akci ji francoskega letalstva. Z bojišč prinaša ta ameriška družba poročilo, da so njenemu zastopniku izjavili visoki vojaški dostojanstveniki, da do pol sedmih zvečer francoska vojska še ni položila orožja. Do te ure še niso prišli mirovni pogoji. Nadalje je izjavil zastopnik vojnega ministrstva, da je položaj francoske vojske resen in težaven na suhem, toda brodovje je ostalo nedotakn jeno in letalska moč; je še vedno velika. Govor francoskega zunanjega ministra Pariz, 17. junija. Ilavas: Zvečer je imel novi francoski zunanji minister Baudoin govor, v katerem je dejal, da je Francija za častne pogoje miru. Mi smo vojaki ter smo se borili kot vojaki iri smo pripravljeni sprejeti Vojaške pogoje za mir. Francoska vlada ni in ne lio sprejela nobenih nečastnih mirovnih pogojev. Francija ima izbirati med življenjem in smrtjo. Dana pa je možnost izbrati si smrt, kajti francoska vlada ne bo izdala Francije. Italijansko mnenje o položaju Rim, 17. junija. DNB: »Giornale dTtalia« prinaša uvodni članek g. Virginia Gavde pod naslovom »Nova laza vojne« Članek razpravlja o najnovejših dogodkih in ugotavlja, du je bila Francija imobiliziraoa v Tu-nisu in Severni Afriki, kjer je imela znatne rezerve, Zaradi tega je moralo priti do sedanjega stanja. Iz iejra lahko potegnemo nauk, kako gredo v nič vojaški in politični sistemi Francije. Francoski vojaški in politični sistem je temeljil na tehle točkah: 1. Maginotijeva črta. 2. Organizacija denarnih in drugih gospodarskih rezerv. 3. Zveza z Anglijo. 4. Politične in vojaški zveze z raznimi vzhodnimi in jugovzhodnimi državami. 5. Sigurnost v široko in odločno intervencijo severnoameriških Združenih držav. Toda vojne še ni konec. Francija bo sicer ostala, toda vojna z Anglijo se bo šele začela. Anglija je doslej ostala na svojem nacionalnem ozemlju nedotaknjena. Toda Nemčija in Italija sta odločeni napraviti konec in izvesti svojo akcijo do konca. Tudi sta Nemčija in Italija preprečili namero Anglije uvesti v vojno balkanske države, da bi se na ta način ustvarila nova bojišča proti Nemčiji in Italiji. Toda skupna akcija Italije in Nemčije je to preprečila, tako da Anglija v teh državah ni imela dragocenih tržišč. Gospodarska vojna stopa v novo obdobje. Zlasti bo tu pomembna vloga Italije proti Angliji posebno na morju. Sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem bo dokončno odločil pozicijo Italije z ozirom na najnovejši položaj v Franciji in o novih vprašanjih miru in vojne. Mussolini odpotoval na sestanek s Hitlerjem Rim, 17. junija. Štefani: Danes zvečer ob 20.30 je odpotoval Mussolini v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciann na sestanek s Hitlerjem. Ameriška poročila Washington, 17. junija. Reuter: Ameriški zunanji minister Cordell Hull je danes izjavil, da Amerika pazno zasleduje položaj v Evropi, zlasti pa posledice sedanjega stanja na zahodno poluto svela. Senator Connnly je danes vložil v ameriškem senatu predlog, naj pošlje vlada Združenih držav takoj eno vojno ladjo v varstvo posestev evropskih držav na zahodni polovici sveta, torej v Ameriki. Predsednik Roosevelt je danes podpisal zakon, po katerem se število morskih letal v Ameriki zviša na 10.000, število izučenili pilotov na 16000 in se poveča število ameriških vojnih ladij za 21. Nadalje je stopil v veljavo zakon, ki dovoljuje leteli naročenim letalom za tuje države tudi preko ameriških ineja. To pomeni, da morejo ameriška letala leteti naravnost preko morja v Evropo. Anglija je sklenila, dn bo prevzela vsa naročila, ki jih je dala Francija v Ameriki, odn. sploh vso ameriško odvisno proizvodnjo orožja itd. Skupna naročila Anglije in Francije dosegajo v Ameriki vsoto 400 milij. funt. šterlingov. Nova romunska vlada? Bukarešta, 17. junija. T, Po še nepotrjenih vesteh je odstopila Tatarescova vlada. Tudi še j ni potrjena vest, da je sestavljena že nova • vlada, ki jo tvorijo samo člani »Železne garde«. Japonska grozi francoski Indokmi Tokio, 17. junija. AA. Reuter: Neki zastopnik japonskega vojaškega poveljstva v Kantonu je podal izjave glede francoske Indokine v zvezi z japonsko obtožbo na račun Francije, češ da dovoljuje prevoz orožja skozi Indokino. Ce Francija ne bo hotela teh obtožb proučiti, je iz.javil japonski vojaški zastopnik, bo morala Japonska vojska ukreniti vse potrebno. švedska bo branila svojo f, neodvisnost Stockholm, 17. junija. AA. Reuter: Švedski prestolonaslednik je včeraj izjavil, da Švedska dela na to, da bi tudi v bodoče ostala nevtralna in ohranila mir, pripomnil pa je, da to ne pomeni, da se bo Švedska odpovedala svoij neodvisnosti. . Lavrentijev v Bukarešti Bukarešta, 17. junija, m. V Bukarešto je dopo-toval novo imenovani sovjetski poslanik Lavrentijev. Prihod novega sovjelfkega poslanika je pozdravilo celokupno romunsko časopisje s toplimi članki, v katerem izražajo radost, da so 6e diplomatski odnosi med Romunijo in Sovjetsko Rusijo znova uredili. Vodja slovenskega krila SDS v Zagrebu Zagreb, 17. junija, b. Danes je bil v Zagrebu vodja slovenskih samostojnih demokratov dr. Šuk-iz Ljubljane. Dopoldne je dalje časa konferiral Budisavljevičem, Večeslavom Vilderjem in Savo Kosanov iče iui Zagrebške novice Zagreb, 17. junija, b. Davi je v Zagrebu umrl univerzitetni profesor in akademik dr. Stjepan Matičevič, ki je bi! dolga leta profesor pedagogike na zagrebški univerzi. __________ V spomin rajnega dr. Spaha Sarajevo, 17. junija m. Okrajno vakufsko meanifsko poverjeništvo v Sarajevu je sklenilo, da bo ob obletnici smrti dr. Mehmed Spaha, dne 30. t. m. priredilo slovesno komemoracijsko akademijo. Na akademiji bo govorilo več govornikov o kulturnem, političnem, prosvetnem, verskem in go-spodarsko-socialnem delovanju rajnika. Predsednik vlade se je vrnil v Belgrad Belgrad, 17 junija, m. Predsednik vlade, ki je pravoslavne praznike preživel v Nišu, se je danes z letalom vitnl v Belgrad. V Belgrad je dopotoval tudi finančni minister dr Sutej, notranji minister dr. Mihaldžič je pa odšel na inšpekcijsko potovanje v južno Srbijo.. Zborovanje jugoslov. učiteljstva V Belgradu ima zdaj svoje posvete glavni odbor JUU pod predsedništvom g. I. Dimnika. Kakor poroča Obzor, Hrvatska u čiteljska zveza na tem zborovanju ni zastopana. G. Dimnik je v svojem poročilu naglasil, da je rasmerje med JUU in prosvetnim ministrstvom docela normalno. Ministrstvo ugodi rado vsem opravičenim zahtevani društva. Zlasti zadovoljno pozdravlja učiteljstvo, ker je ministrstvo začelo moralno čistiti učiteljski starešinski kader. Dalje je g. Dimnik povedal, da bi učiteljska skupnost bila tako zgrajena, kakor žele učitelji Srbi, Hrvati in Slovenci brez preglasovanja. Mariborski trg lani in letos Danes pač vsakdo na lastni koži in v lastnem žepu prav dobro zaznamuj« porast cen na vseh tržiščih, seveda tudi na mariborskem živilskem trgu. Kljub temu pa se nam zdi potrebno in zanimivo natančneje nakazati razvoj cen na mariborskem trgu, ki gre rapidno kvišku in ki je pri nekaterih predmetih dosegel več kakor 100% povišek. Mariborsko tržno nadzorstvo sestavlja ob tržnih dnevih seznam tržnih cen na mariborskem trgu. Pred seboj imamo cene zadnjega tržnega dne od 15. junija t. 1. in onega od 17. junija lanskega leta. Na teh dveh seznamih sloni naša primerjava cen na mariborskem trgu letos in lani. V našem pregledu bomo letošnje cene navajali na prvem mestu, v oklepaju pa cene lanskega leta. Primerjava letošnjih in lanskih cen nam daje naslednjo sliko: krompir kg 2.25—2.75 (075—1.25), čebula 4—6 (65), česen 12—18 (8—10), kislo zelje 5 (3), kumarce 2—8 (2—6), karfijola 1.50—12 (1—6), ohrovt 1—5 (0.50—3), buče 6—12 (2—6), paradižniki, italijanski, 20 (12), glavnata salata 0.50—2 (0.50—1), fižol v stročju 12—14 (10—12), grah v stročju 5—8 (2—4), jabolka 8—16 (6—10), češnje 8 do 12 (4—8), pšenica 2.25—2.50 (1.75), rž 2 (1.75), ječmen 2 (1.50), koruza 1.75—2 (1.25—1.50), oves 1.50 (1.25), proso 2 50 (1.75), smetana 7.50 do 12.50 (7.50—10), mleko 2—2.50 (1,50—2), surovo maslo 28—32 (24), čajno maslo 36—40 (28—32), domači sir 10—12 (8—10), jajca 0 60—1 0.50—0.75), kokoši 25— 35 (18—28), piščanci 32—70 (20—60), gosi 45 (25— 30), purani 60 (45—50), race 25 (15—20). Kakor nam kaže gornji pregled so cene vseh zgoraj navedenih predmetov porasle, najbolj občutno pri krompirju, kjer znaša povišek več kakor 100%. Po ogromni večini so cene vseh pridelkov porasle, padec cen zaznamuje malo pridelkov, od katerih omenimo hren, suhe slive, celi in izluščeni orehi. To so pa le manj pomembni pridelki, ki porasta ostalih cen nikakor in niti najmanj ne morejo omiliti. Vidimo torej, da mariborski živilski trg nikakor ne zaostaja pri dvigu cen za trgom za moko, meso in za ostale življenjske potrebščine. Zaradi takega razvoja draginje postaja skrb najširših množic iz dneva v dan večja. Je sicer med prizadetimi zavest, da današnje razmere take žrtve zahtevajo in da si s takimi žrtvami kupujemo nevtralnost in mir. Vendar so pa istočasno prepričaj ni tudi o tem, da morajo žrtve doprinašati tudi tisti, katerim delavstvo in nameščenstvo, ki je najbolj prizadeto, daje na razpolago svojo telesno ali duševno delovno moč. Doslej namreč nekatera podjetja in država za izboljšanje položaja svojih uslužbencev niso ničesar storila, nekatera so storila premalo in le malo jih je, ki so svojo dolžnost v polni meri izvršila. Šele takrat, ko bo sleherni občutil, da v sedanjih časih doprinaša žrtve vsakdo, bo lažje prenašati današnje gospodarske stiske in tudi čakanje na boljše razmere bo lažje. Zavrč pri Ptuju Spomladanski kmetijsko gospodinjski tečaj, ki ga je spretno vodila od 15. marca do 12. junija t. 1. gospa Knez Terezija v prostorih tukajšnjega Slomškovega doma, je bil zaključen z dobrim uspehom. Udeleženke so ga obiskovale z veseljem in so si pridobile veliko znanja v vseh panogah kmečkega gospodinjstva. Zahvaljujemo se vsem, predvsem pa kralj, banski upravi, pa tudi okr. kmetijskemu odboru v Ptuju in drugim, ki so s svojimi podporami omogočili tečaj, ki je bil za tukajšnjo okolico zelo potreben. „ , 1 -.....- Nepregledna množica ljudi je v Rimu z vzkliki sprejela vest o napovedi vojne. Matura na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani K izpitu se jo priglasilo 114 rednih osmošol-cev in 3 privatisti. Izpili so trajali od 6. do 16. junija. Uspeh je bil sledeči. V 8. a oddelku pod preds. ravn. M. Bajuka: a) so izdelali: Bezljaj Daniel, Jerič Božidar, Le-nassi Marijan, Leskovšek Valentin, Makovec Bajko, Merala Rajko, Osim Rudolf (oproščen ustnega izpita), Potočnik Mihael. Smole Janko, Stanovnik Janez, Širca Franc, Urbane Anton, Bitežnik Mihajla, Cadež Viktorija, čenčič Viljemina, Demšar Mela, Dolenc Darinka, Frank Albina, Gogala Danica (oprošč. ustn. izp.), Jalen Anica (oprošč. ustn. izpita), Ivančič Neda, Lobe Imelda (oprošč. ustn. izpita), Mavec Terezija (oprošč. ustn. izpita), Rus Marija (oprošč. ustn. izpita). Schweiger Zivka, Stritar Zora (oprošč. ustn. izpita). Štebi Andreja (oprošč. ustn. izpita), Štrancar Bernarda, Terse-glav Dolores (oprošč. ustn. izpita), Velikonja Marija in Flander Ivan (priv.). — Popravni izpit ima 5 učencev in učenk; za leto dni je bilo odklonjenih 5 učencev. V 8.1) oddelku pod preds. min. odposl. ravn. dr. J. Pipenbacherja so izdelali: Borce Alojzij (oprošč. ustn. izpita), Breznik Alojzij (oprošč. ustn. izpita), Čepon Franc (oprošč. ustn. izpita), Cop Dušan (oprošč. ustn. izpita). Dolšina Stanislav, Esih Matija, Gorjup Zvonimir, Jeločnik Nikolaj, Kadunec Franc, Killer Alfred, Klemen Stanislav, Klinar Valentin, Kompare Ciril (oprošč. ustn. izpita), Korošec Blaž, Kostelec Avguštin, Kovač, Dušan, Krušič Janez, Lavtižar Franc, Ludviger Mi-ljutin. Natlačen Marko, Nosan Anton, Okorn Dušan, Oražem Rafael, Perne Anton (oprošč. ustn. izpita), Recek Franc (oprošč. ustn. izpita), Smrkolj Anton, Štular Jožef (oprošč. ustn. izpita), Trošt Stojan, Trpin Rudolf, Zaje Alojzij, Zakrajšek Jožef, Za-viršek Franc. — Popravni izpit ima 5 učencev; za leto dni sta odklonjena dva učenca. • V 8. c oddelku pod preds. min. odposl. ravn. dr. J. Pipenbacherjem so izdelali: Bagatelj Slavimir, Bizovičar Marijan (oprošč. ustn. izpita), Brejc Joiie, Dubrovič Alfonz (oprošč. ust. izpita), Dubrovič Franc, Grčar Bojan. Hojan Janez. Horvat Dušan, Jelenič Borivoj, Kenda Josip, Klemenčič Jože (oprošč. ustn. izpita), Krušič Milan (oprošč. ustn. izpita). Legat Marijan, Lokar Miloš (oprošč. ustn. izpita), Marinček Jože (oprošč. ustn. izpita), Pečjak Smiljan, Petrač Leon. Pleško Frane, Polak Anton, Tršar Marijan (oprošč. ustn. izp.), Večerin Rudolf (oprošč. ustn. izpita), Vovk Božidar, Zavaš-nik Ladislav in Kovič Marijan. — Popravni izpit ima 8 učencev. — Za leto dni je bil odklonjen en učenec. Razstava protiletalske zaščite podaljšana Ta odlično urejena razstava, ki jo je mestni zaščitni urad priredil na velesejmu v dveh paviljonih, je zaradi aktualnosti vedno izvrstno obiskana. V četrtek, 13. junija, so obiskovalce šteli in jih našteli 2556 in med njimi nad 1300 odraslih obiskovalcev, kar zlasti z dežele prihaja na razstavo tudi mnogo šolskih izletnikov. Lahko torej rečemo, da je protiletalska zaščitna razstava v Ljubljani dosegla rekord v primeri z drugimi razstavami pri nas in tudi v primeri z enakimi razstavami po drugih, znatno večjih mestih naše države. Zaradi bližnje meje je seveda veliko zanimanje za razstavo lahko^ razumljivo, vendar pa moramo pohvaliti zlasti naše hišne posestnike, ki so v soboto pooldne na povabilo župana dr. Jura Adlešiča prišli na razstavo z odborom L društva hišnih posestnikov na čelu v tako velikem številu, da je bila v obeh paviljonih pri predavanjih in vodstvih velika gneča. Še bolj očitna je bila pa velika udeležba hišnih posestnikov pred paviljonoma pri umetni zameglitvi in pri poskusih z »An-tioginom«. Drž. vojno tehnični zavod Obiličevo je res z izrednim uspehom pokazal umetno zameglitev, da je bilo treba opozoriti požarnega čuvaja na gradu, naj velikanskega dima na velesejmu ne zamenja s požarom in zato ne razburi prebivalstva s strelom. Hišni posestniki so bili z vso razstavo, zlasti pa posebno z zanje prikrojenimi predavanji in poučnimi predvajanji nadvse zadovoljni ter je v imenu L društva hišnih posestnikov društveni podpredsednik g. Makso Hrovatin izrekel gospodu županu in predavteljem najtoplejšo zahvalo. Ker je bil ludi v nedeljo oes dan velik naval na razstavo, ej mestni zaščitni urad razstavo podaljšal, da bo zaključena šele v nedeljo, dne 23. t. m. zvečer. Kdor doslej ni utegnil, da bi si ogledal razstavo, ima sedaj časa dovolj, da popravi zamudo v lastno korist, brez dvoma si jo bo pa še večkrat ogledalo mnogo tistih, ki so jo že videli, saj pri enem obisku nikakor ni mogoče podrobno ogledati vse razstave. do včeraj opoldne narasla za 69 cm ter je bilo nje vodno stanje ob 12 149 cm nad normalo. Tudi Sava je počasi naraščala. Pri Cesnovi elektrarni na Brodu pri Tacnu je Sava narasla za 60 cm. Splošno pa ni nevarnosti za povodnji. 1 Slaba košnja. Vesela pesem koscev, ki se je razlegala ob zgodnjih jutranjih urah jx> Barju, v Mestnem logu in drugod, je popolnoma utihnila zaradi deževnega in slabega vremena. Tako slabe košnje ljudje že kmalu ne pomnijo. Lani je bilo prav ugodno vreme in so okoličani hiteli s košnjo in pospravljanjem sena. Letos jim nagaja neprestano deževje. Ne morejo ne kositi, ne morejo ,ne pravilno sušiti pokošene mrve, ki leži po travnikih. I Šolski izleti v Ljubljani. Zadnje dni prihajajo iz vseh krajev Slovenije šolski izleti v Ljubljano. Nekdanji majniški izleti 60 postali junijski, čeprav jim to ne pomaga do6ti, saj šolarčke kljub temu spremljajo hude plohe in nalivi. Da je število šolskih izletov, ki krenejo v Ljubljano, tako veliko, je v glavnem zasluga zanimive razstave o letalski zaščiti. Ljubljana sama je sicer prav gotovo za podeželsko šolsko mladino zelo zanimiva in zato učitelji lahko združijo zanimivo s koristnim in pokažejo otrokom še vse, kar je pomembnega o letalski zaščiti. 1 Graditev zatvornice na Ljubljanici je zadnje dni lepo napredovala in v soboto so preložili tok vode ob levi breg, kjer so že skoraj zgrajeni oporni zidovi v celoti Na ta način so zaprli precej velik del struge ob desnem bregu in v sredi, kjer so nameravali začeti betonirati temelje za srednji opornik zatvornice. Čez noč so tudi iz zajezenega območja izčrpali vodo. Zanimivo je bilo, koliko rib ie ostalo v zajezenem bajerju. Delavci so jih metali nazaj v tekočo vodo ,da ne bi poginile. Na žalost pa je nevihta v nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj povzročila, da je Ljubljanica tako močno narasla, da so zopet morali prekiniti delo ob zatvornici, hkrati je 6eveda voda tudi uničila vse priprave za betoniranje srednjega opornika. 1 Brezplačno poskusno pranje z novim senzacionalnim pralnim sredstvom »Cistinik v jiroda-jalnah Prvega delavskega konzumnega društva^ v sledečem redu: danes, dne 18. junija, na Viču, Tržaška cesta 79; jutri, dne 19. junija, v Trnovem, Cerkvena ulica 21; pojutrišnjem, dne 20. junija, v Florijanski ulici 5. Vsakokrat začenši ob treh popoldne. Prinesite s seboj volnene in svilene predmete za pranje. 1 Ljubljanski čevljarji o svojem položaju in povišanju cen za delo. Združenje čevljarjev za sodni okraj Ljubljana je za nedeljo ob 9.30 dopoldne sklicalo sestanek vseh čevljarskih mojstrov in tudi pomočnikov. Združenje šteje do 190 članov .Za sestanek je bilo veliko zanimanje in je bila velika dvorana pri »Lloydu« nabito jx>lna. Na dnevnem redu sta bili dve točki. Sestanek je vodil načelnik Združenja g. Jernej Perdan. V prvi vrsti je bil živahen razgovor o kolektivni pogodbi in o vprašanju točnega plačevanja pomočniške tarifne mezde s 15% dokladami. Cule so se mnoge pritožbe in tudi objektivni mojstri so grajali odnosno priznali, da se nekateri mojstri ne drže določil pogodbe in da ne plačujejo 15% doklade pomočnikom, ki so zato primorani apelirati na obrtno sodišče, kjer je vloženih že več tožb na plačilo 15% doklade in mojstri vse te tožbe izgube. Dolžnost mojstrov je da se pogodbe točno drže. Izredno živahna debata, v katero so jiosegli mnogi mojstri s prav tempe-rametnimi govori, se je razvila o vprašanju enotnih cen čevljarskim izdelkom. Po daljših razgovorih je bila sprejeta naslednja tarifa za čevljarsko delo, ki navaja: moški templanci, šivani, in pete 60 din, moški templanci, šivani in pete, sandali 55 din, moški templanci zbiti in pete 50 din, moške pete (gumi) 14 do 13 din, ženski templanci, šivani in pete 40 do 45 din, ženske pete, široke (gumi) 10 do 12 din, ženske pete ozke 6 do 8 din, otroški templanci in pete do št. 28 po 25 do 30 din, otroški templanci in pete št. 29 do 33 po 30 do 35 din. Krpe na podplate od 4 din naprej, krpe na zgornjem delu od 2 din naprej. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjulraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice. 1 Razburljiv lov za nevarnim zločincem. V nedeljo dopoldne ob 11 je doživela Rožna dolina dramatično senzacijo, kakršna sicer le redko najde pot med male vile in zelene vrtove tihe Rožne doline. Ljubljanska policija je bila obveščena, da namerava priti v Rožno dolino v Predjamsko ulico star znanec in nevaren zločinec Tekavec Ivan, ki je imel tam shranjen kovčeg z obleko. Pripravljena je bila nanj zaseda in stražnika sta bila tudi obveščena, kdaj je stopil Tekavec iz tramvaja in jo mahnil proti Rožni dolini. Vendar Tekavec ni krenil najprej po kovčeg, ampak je zavil v gostilno, kjer je kaj hitro začel prepir, v katerega je po-i segel z nožem in rani ldve osebi. Poklicana je jezdec tantom i. dei Napet kovbojski film močnih senzacii in divjih pustolovščin. KINO SLOGA telefon 27-30 Samo šc danes ob 16., 19. in 21.uri J 1 Pevska tekma. Ker se je priglasilo že okrog sto tekmovalcev in ne bo mogoče vseh preizkusiti ob že objavljenem času, sporoča uprava Narodnega gledališča, da bodo imeli tekmovalci in tekmovalke iz Ljubljane pevsko preizkušnjo v soboto, dne 22. t. m. ob 16 popoldne, tekmovalci iz drugih krajev pa v nedeljo, 23. t. m. ob 9 dopoldne in ob 16 popoldne. , v 1 Bodimo pripravljeni! Rdeči kriz se obrača te dni na vas, da ga podpirate s prostovoljnimi darovi v denarju in materialu. Nujno mora spopolniti svoje skladišče obvezilnega materiala in drugega sanitetnega materiala v Ljubljani, pa tudi njegove podeželske edinice morajo biti primerno opremljene. Zato preglejte vaše perilo in darujte odvisne komade nabiralkam in nabiralcem! 1 Bolničarji, bolničarke in drugi člani Rdečega križa, ki si še niso ogledali razstave o zaščiti proti letalskim napadom, so vabljeni, da se udeleže skupnega ogleda jutri, v torek, 18. t. m. popoldne ob 18. Vodil bo gospod dr. Mis. 1 Bolničarkam in bolničarjem Rdečega kriza v Ljubljani bo predaval v sredo, dne 19. t. m. v Delavski zbornici gospod šef-primanj dr. Robert Blumauer o temi: »Vojne rane in poškodbe.« Udeležba strogo obvezna. . . 1 Po nalivih je Ljubljanica močno narasla. V nedeljo ponoči so bili nad mestom in okolico hudi nalivi. Bila je prav viharna noč. Močno se je bliskalo in treskalo. Tudi zjutraj, v ponedeljek, so se vrstili nalivi v malih presledkih in so trajali tja do opoldne. Pozneje se je zjasnilo, postalo je hladno. Ljubljanica je zaradi močnih nalivov naglo naraščala, tako tudi njeni pritoki. Izca ie n. pr. pri šoli na Barju do včeraj opoldne narasla za 80 cm nad normalo. Barjani so zaprosili terensko sekcijo za regulacijo Ljubljanice, da je odredila, da je bila zatvornica v Gruberjevem prekopu ze dopoldne popolnoma cdprta. Pri hidrocentrali na Fužinah, kjer ie postavljen vodomer, je Ljubljanica bila na pomoč policija. V gostilniško sobo sta skozi oba vhoda vstopila po en stražnik in zagledala Tekavca sedeti pri mizi. Napovedala sta mu aretacijo in ga zvezala. Spravila sta ga iz gostilniške sobe na dvorišče, kjer se je začel upirati. S silovitim sunkom se je Tekavec osvobodil, ko sta ga pa hotela stražnika ukrotiti z gumijevkama, je Tekavec potegnil velik nož ter ranil enega po roki. Zatem je Tekavec pobegnil, vendar so ga dohiteli pri ograli. Močnemu razbojniku se je ponovno posrečilo, da je ušel. Medtem ko je ranjeni stražnik ostal v gostilni, je drugi tekel za Tekavcem, ki jo je cvrl, kar se je le dalo. Zaradi tega je stražnik pozval zločinca, naj obstane in mu zagrozil, da bo streljal. Tekavec se za to ni zmenil in stražnik je oddal na Tekavca tri strle, nakar je revolver odpovedal. Tekavec ni bil zadet in je zato lahko ušel čez vrtno ograjo. Ta dramatski lov je seveda privabil veliko množico ljudi, ki so hiteli z vseh strani. Ko je bi! Tekavec pred živo mejo, se je obrnil in ustrelil proti stražniku. Tega je sicer zgrešil, zadel pa je postrežnico Milko Prosenovo, doma iz Zagorja. Stražnik seveda ni odnehal in je zasledoval še naprej zločinca, prav tako tudi množica. Skoraj gotovo bi se urnemu Tekavcu beg posrečil, če ga ne bi prestregel krepki in korajžni klepar Kramar, ki je znan tudi po tem, da je ukrotil proslulega »rožnodo!skega strahu«. Ko je Tekavec zagledal pred seboj Kramarja, je zavpil: »Beži s pota, če ne te bom ustrelil!« Toda Kramar se ni dal presenetiti in se bliskovito pognal nad Tekavca, ga zgrabil za vrat in že sta bila na tleh. Tekavec je dobil mojstra, ki ga je hitro naučil kozjih molitvic. Ta čas so pritekli še drugi, ki so Kramarju pomagali zvezati zločinca. Za tem so Tekavca peljali na stražnico, kjer bo imel dovolj posla, ko bo zagovarjal svoje grehe. 1 Borza koscev. Ze je prišel čas, ko je treba spraviti s travnikov prvi letošnji pridelek. Tudi Publjanski posestniki imajo obsežne travnike V Slava orožniškega poveljstva v Belgradu 16. junija. ljubljanski okolici, nimajo pa za to primernih moči, koscev, ki bi travo pokosili, posušili in spravili. Zato se vsako leto ob tem času preseli v Ljubljano precej krepkih kmečkih fantov iz daljnje ljubljanske okolice in z Dolenjskega. Tu prevzemajo navadno v skupinah košnjo travnikov in pri tem razmeroma dobro zaslužijo. Če nimajo dela, jih je navadno dobiti pod kostanji na Krekovem in Vodnikovem trgu, kjer je nekakšna prava borza koscev. Ker 6e vsak gospodar navadno odloči, da začne s košnjo v ponedeljek, je borza koscev posebno živahna ob nedeljah popoldne. Druga leta je prišlo precej več koscev kakor letos. To jc popolnoma razumljivo, saj je precej kmečkih delovnih moči odtrganih od svojega običajnega dela. Prav zaradi tega pa so kosci na borz-i precej nepopustljivi. Dolgo in hudo mešetarjenje je vedno, preden je dogovor sklenjen, posebno zaradi tega, ker kosci ne marajo prevzemati na 6Voj račun nevarnosti slabega vremena. Hudo poudarjajo tudi zvišanje ccn in da jih življenje v Ljubljani mnogo stane, saj morajo imeti dobro in tečno hrano, če začnejo že ob 3 zjutraj in končajo ko pade noč. Zaradi tega tudi večina V6i zahtevajo hrano in pa 40—50 din na dan. Drugi sc pogodijo tudi od kilograma sena, pa so preccj dragi. Zahtevajo 30—35 par od kilograma i pospravljenega sena. Gospodarji morajo hočeš nočeš pristati na njih želje, ker delavcev primanjkuje. Seja Zveze mest kraljevine Jugoslavije v Zagrebu Zagreb, 17. junija, b. Včeraj dopoldne se je pričela konferenca Zveze mest kraljevine Jugoslavije v Zagrebu v kabinetu mestnega župana S t a r-čeviča. Udeležili so se je tudi ljubljanski mestni župan dr. Juro Adlešič. podžupan belgrajske mestne občine Lazar Kostič kot predsednik Zveze mest, dalje pa številni nameščenci posameznih občin. Seje se je udeležil med drugim tudi dr. Andrej G r a s e 11 i, načelnik oddelka Ljubljansko mestne občine. Zasedanje je traialo včeraj dopoldne samo pol ure in je bil določen dnevni red. Zastopniki mest so se udeležili proslave »Kmečke sloge« v gledališču, popoldne pa so bili na prireditvi v Maksilnirju. Ob 5 popoldne je bila zopet seja, ki je trajala do 7 zvečer. Konferenca se je nadaljevala davi ob 9 in je trajala do 1 popoldne, na kar je bilo izdano naslednje poročilo: 1. Na konferenci je predsedstvo Zveze mest pregledalo dosedanje delo in poslovanje uprave za leto 1939-40, dalje poročilo o blagajniškem poslovanju in poslovanju fonda >mestne občine«. Ta po- ročila se liodo naknadno izpopolnila in predložila upravnemu odboru in letnemu občnemu zboru Zveze v odobritev. 2. Glede bodočega letnega občnega zbora je predsedstvo zveze ugotovilo, da je treba občni zbor odgoditi tako, da bo sklican le, če bodo to razmere zahtevale. 3. Bili so razgovori o vprašanjih, ki zanimajo vsa mesta in sicer: pasivna zaščita od napadov iz zraka, nabava rezervne hrane, način izplačila plač mestnim uslužbencem za slučai vojne, materi talni položaj mestnih uslužbencev zaradi draginje in druga pereča vprašanja. Danes dopoldne je mestni župan priredil kosilo za goste v Gradskem podrumu. Popoldne je bil določen izlet na Sljcmenu, ki pa je zaradi slabega vremena odpadel ter so si predstavniki belgrajske in ljubljanske mestne občine naiprei ogledali naselje mestnih uradnikov, ki se gradi na Cvetni cesti, na kar so napravili izlet v Samobor. Zvečer so gostje od|K)lovali domov. Občni zbor jugosl.-bolgarskega zadružnega instituta Belgrad, 17. junija, m. V dvorani obrtnega dpma je bil danes po včerajšnji otvoritvi jugoslo-vansko-bolgarske zadružne razstave občni zbor jugoslovansko-bolgarskcga zadružnega instituta. Občili zbor je začel predstavnik bolgarskega zadružništva llrislo Ganev, ki je v svojem pozdravnem govoru razložil zgodovino ustanovitve instituta ter je poudarjal predvsem mednarodne razmere, v katerih se je ta zadružna ustanova razvijala od svoje ustanovitve 1937 do danes. Jugoslovansko-bolgarski zadružni institut je do sedaj pokazal že lepe rezultate. Po pozdravnih besedah g. Ganeva je po sprejemu in po odobritvi letnega poročila bila sprejeta resolucija, ki se glasi: Jugoslovansko-bolgarski zadružni institut je na svojem letnem občnem zboru po zaslišanju in sprejemu poročil ugotovil: 1. Da tudi kljub velikim narodnim sporom, ki se vse bolj širijo, odnošaji med obema bratskima državama in njihovi zadružni pokreti postajajo vse bolj prisrčni, naloge pa, ki jih je postavil institut, se delno že izvršujejo. 2. Občni zbor sprejema na znanje poročila odbora za gospodarsko proučevanje obeh bratskih držav in priporoča izvršilnemu odboru, da ta proučevanja še poglobi, za kar je posebno velik razlog vojna, ki ima velik vpliv na njihovo gospodarstvo. 3. Občni zbor je z veseljem ugotovil, da je ideja ustanovitve transportnega društva uresničena in da je v soglasju s programom transportnega društva v Sofiji začelo poslovati transportno društvo v Belgradu, ki s sofijskim transportnim društvom tvori celino v izvrševanju vsega predhodnega dela. 4. V zvezi s poročili, ki so bila predložena odboru za uvoz in izvoz, občni zbor ugotavlja: a) da so v smislu sporazuma zadružne organizacije obveščene glede medsebojnega uvoza in izvoza. Napravljeni so bili tudi poskusi za skupno nabavo posameznih izdelkov in za vzajemno zamenjavo med zadružnimi organizacijami obeh držav, ki pa zaradi objektivnih vzrokov niso mogli doseči zadovoljivega izraza; b) da je vojna od meseca septembra zavirala preskrbo obeh držav, kar je povzročila intervencija odgovornih vlad v notranji in zunanji trgovini; c) kljub jiomanjkanju proizvodov obeh držav vendarle obstojajo skromne zaloge posameznih proizvodov v obeh državah, ki se lahko zamenjajo. Občni zbor priporoča, da se storiio vsi potrebni ukrepi, da bi se medsebojna zamenjava med obema bratskima zadružnima pokreloma povečala; d) zadružne organizacije obeh držav imajo sveto dolžnost, da merodajne činitelje opozarjajo na težave in ovire, ki so v medsebojni zamenjavi med dvema bratskima državama, in na veliko korist, ki bi jih oba bratska naroda imela, če bi se olajšalo in povečalo delo, ki ca zadružne organizacije ne izvršujejo, temveč zaradi trajnega in stalnega jačenja bratskega zbližan ia v sigurni gospodarski podlagi; e) občni zbor ravno tako priporoča, da se potrebno ukrene, da bi se dosegel realen izraz, želja za vzajemno sodelovali ie v skupnem nabavljanju in prodajanju, kar bi posebno pri današnjih pogojih rodilo dragocene koristi gospodarstvu in potrebam obeh držav.; f) kot najučinkovitejša metoda za dosego teh ciljev občni »bor priporoča, da se pri tem delu posebno proučuje vsa proizvodnja, ki pride v poštev za uvoz in izvoz. Zato ic neobhodno potrebno, da se v obeh državah ustanovi skupna ustanova za koordinacijo izvršilnega skupnega gospodarskega sodelovati ia 5. Občni zbor Jugoslovansko-bolgarskega zadružnega instituta posebno v današnjih razmerah uvideva, kako veliko važnost ima Juaoslovan.-bol-garski zadružni institut in kako veliko važnost bo imela pri delu za povečanje bratskih odnošajev, tako neobhodnih za ohranitev njihove svobode in neodvinosti. Na čast udeležencem občnega zbora Jugoslovansko-bolgarskega zadružnega instituta ie priredila kosilo v hotelu »Bristok Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug. Med kosilom ie bilo izrečenih več zdravic za še tesneiše sodelovanje Jugoslovansko bolgarskih zadružnikov. Letalski poštni promet z Afriko, Azijo in Avstralijo ustavljen Zagreb, 17. junija, b. Poštno ravnateljstvo poroča: Letalski poštni promet z Afriko. Azijo in Avstralijo je ustavljen. Do nadaljnega se ne bodo sprejemale nobene letalske pošiljke za omenjene pokrajine. Belgrajske novice Belgrad, 17. junija, m. Glavni odbor učiteljskega združenja je imel te dni sejo, na kateri je razpravljal o raznih stanovstdh vprašanjih, ki se tičejo učiteljskega stanu. Zagrebške novice Zagreb, 17 junija, b. Včeraj je poteklo 20 let, od kar je bila v Zagrebu ustanovljena visoka šola za trgovino in promet. Na tei šoli je do sedaj končalo svoje nauke nad 1000 slušateljev. BSK : Venus (Bukarešta) 3:0 (1:0) Belgrad, 17. junija, m. Na igrišču BSK pod vodstvom sodnika g. Ujvari iz Budimpešte se je včeraj pred 4000 glcc.alci odigrala jirva tekma za podonavski pokal, ki ga je končno z zasluženo zmago dobil BSK. Igra ni bila bogvekaj na višini. Opažala sc je utrujenost zarodi včerajšnje tekme in njihovo moštvo ni dobro igralo. Venus je imel smolo, da je igral z 10 igralci, zaradi blesure enega svojih igralcev v začetku igre. Prvi gol je dal Valjarevič v 15 minuti, drugi gol pa v drugem polčasu Nikolič v 19 minuti. Glišovič. ki je v 25 minuti povečal končni rezultat s 3:0, pa jc zabil tretji gol Notranji trio je odpovedal Zlasti Božovič ni izkoristil nekaj lepili trenutkov. Gostje so pokazali borbenost in Icjk) igro z glavo ur-o an mogli doseči nobenega uspeha, zlasti še. ker so bili oslabljeni zaradi izgube enega igralca, in pa zaradi močnega odpora BSK-ove obrambe. KULTURNI OBZORNIK Slikarja Ogrin in Petkovšek Spoštovani gospod uredniki Pred tednom dni ste objavili v Vašem listu članek »Slikarja Ogrin in Petkovšek«, ki ga je podpisal gospod K. Ogrin. Članek je napisan zaradi nekaterih trditev, ki sem jih napisal v svoji knjižici o slovenskem slikarju Jožefu Petkovšku, izdani pred kratkim v Akademski založbi. Izjavljam, da mi je žal, če sem v tem svojem spisu žalil družinske spomine gospoda R. Ogrina, kajti to ni bil moj namen, še manj pa, da bi kakor koli cenil slikarsko osebo Simona Ogrina. O njem sem govoril le, kolikor je bilo potrebno, da se razloži izguba enega dela Petkovškove zapuščine in mi je sedaj zelo žal, da je treba o tej stvari spregovoriti v olivirju familiarnih interesov, ko bi morala ostali še nadalje v sferi kritičnega in ne osebnega presojanja. V svojem članku pravi gospod Ogrin, da pri prvi cenitvi Petkovškovih del ni bil cenilec Simon Ogrin, ampak sta v sodnih aktih zabeležena Lovro Oswald (kasnejši Petkovškov očim) in pa Jožef Flack. Ta dva seveda nista imela nikake legitimacije za cenitev slik in sta jo tudi odklonila. Označba del pa je v zapisniku laka, kakršne kmetiški človek brez strokovne izobrazbe ne more dati. Pri drugi cenitvi je bil izvedenec Simon Ogrin. In tedaj je cenil Pet-kovškovo »Beneško kuhinjo« na 40 gld., nekaj kasneje pa so islo sliko cenili v dunajskem Kiinstler-hausu na 4000 gld., torej stokrat več. Ce bi bili vsi drugi detajli netočni, potrjuje ta resnica mojo trditev v knjižici, da je stal Ogrin napram Petkovškovim slikam na rokodelskem stališču in je zato z odločilno besedo na Vrhniki priznanega strokovnjaka povzročil omalovaževanje in podcenjevanje Petkovškovih del. Banalno preračunavanje Ogrinove cenitve v vrednost volov je morda ustrezala tedanji kalkulaciji, ne dviga pa v naših očeh Ogrinovega umetniškega nivoja. (Tu moram popraviti nepravilno trditev, da bi bil Janez Šubic prejel za svojega sv. Martina 396 gld. To vsoto je njegov oče Štefan računal za svoje delo v Šmartnem, za oltarno podobo pa je Janez prejel 1000 gld.) Dalje piše gospod R. Ogrin, da je Simon Ogrin še enkrat cenil Petkovškove risbe in izjavil, da nimajo nikake cene, »nakar so jih bržkone uničili, zlasti še, ker so bile po večini aktne študije«, lz dalje citirane izjave Simona Ogrina o teh aktih izvemo (v lelu Rubensovega jubileja) ne le ordinaren izraz, ampak tudi Ogrinovo stališče, ki istoveti aktno risbo z obscenostjo. To pot še* celo ni mogočo tajiti, da Ogrinova cenitev in sodba nista vplivala na žalostno usodo enega dela Petkovškovih študij. Iz opombe, katero je Jurij Šubic napisal na neko Petkovškovo risbo, še ni mogoče sklepati na njegovo omalovaževanje Petkovška-risarja. Saj je prav on največ storil, da so Slovenci zvedeli za svojega slikarja. Mogel bi navesti nelaskavo mnenje Janeza Šubica o Simonu Ogrinu, toda ne prej, ne sedaj ne gre za moralno ali umetnostno ocenjevanje tega akademskega slikarja, ki je tedaj na Vrhniki veljal za arbitra v slikarskih zadevah. Šlo je le za ugotovitev njegove vloge napram Petkovškovi zapuščini, ki je s člankom gospoda R. Ogrina potrjena. Razen aktov, ki kakor znano, ne zrcalijo vsega življenja, pa žive še priče. Opisal sem življenje in delo Jožefa Petkovška, ki se je kot novotar boril z največjimi težavami, ko je iskal podobo svoje umetnosti, in še z večjimi, ko je stopil kot slikar pred svoje sodobnike. Razumljivo je, da ga niso razumeli ožji rojaki, katerih poklic je bil večinoma kupčevalski. Edini, ki bi mogel doma odpreti pot za razumevanje Petkovškove umetnosti, je bil njegov prvi učitelj in strokovno izobraženi slikar Simon Ogrin. Prav njegova sodba pa je potrdila rojake v prirojeni averziji proti naprej usmerjenemu Petkovšku, čigar oblika ni bila klasično mirna, ampak novotarska in svobodna Zato sein bil opravičen naložiti Simonu Ogrinu več odgovornosti za izgubo nekaterih Petkovškovih del, kot pa Petkovškovim neizobraženim svojcem. Zahvaljujem se Vam, gospod urednik, za objavo tega pojasnila in Vas zagotavljam svojega odličnega spoštovanja. France Mesesnel. , Dom in svet št. 6 ~ Junijska številka Doma in sveta prinaša na uvodnem mestu pesniške prevode svetovno znanih Verlaineovih religioznih sonetov, Pogovor Boga s človekom, v katerem je ta francoski bohem izrazil najgloblje svojo vero v Boga in svoje kesanje nad človeškimi grehi. Cel ciklus obsega deset sonetov, izmed katerih je sedaj priobčenih pet. Lep prevod je preskrbe! Ivan Čampa. Janez Jalen nadaljuje svojo povest iz begunjske kaznilnice »Ograd«r, opisujoč obisk Pavlinih staršev v kaznilnici ter vero njenega očeta v njeno nedolžnost. Severin Šali je v svojevrstnih zgoščenih in čustvenih figurah podal moderno tihožitje, pesniški opis zavržene violine in starega pohištva v podstrešnem kotu. Moderni pesniški realizem se loteva predmetov izven človeka in prav ta pesem je prelep zgled pesniške obravnave takih stvarnih tihožitij, kot jih sicer poznamo iz modernega slikarstva. Tone Čokan je ob priliki Cainpovih prevodov Verlaineovih sonetov napisal kratko študijo o tem znanem pesniku in njegovi usodi v življenju in umetnosti ter posebej opisal značaj njegove religiozne zbirke »Sagesse« ter njegov pomen za današnji čas in današnjega katoličana: »mladina, zlasti katoliška, ki je ratsla pod njegovim vplivom, ga je zapustila in šla v imenu akcije naprej.« .loie Krivec riše spomin svojega prvega in materinega zadnjega romanja na Ptujsko goro (Drobna piščalka) ter s tem stopil v tekmo s prelepo Meškovo črtico iz knjige »Mladim srcem«. Joie Dular, ki se je že v Mladiki uveljavil z epično srednjeveško ljubeznijo, s tremi trubadurskimi pesmimi, je napisal epično-lirično pesem o materi (Mati), ki je v teh dneh vojske izgubila v letalski bitki sina, dočim ji je v svetovni vojski ubila granata moža in so ji sovražniki, ki so zasedli njihovo vas, ustrelili očeta, ki jo je hotel braniti pred nasilnostjo. Je to lahko slovenska goriška mati ter je pesnitev slovenski pendant k Slowackega Očetu okuženih. po katerem je prevzet tudi ritem in pesniški navdih. Kakor vse kaže. bo Dular tisti, ki nam bo dal z leti kakšno pesniško povest, k temu ga usposablja njegova epika, kakor jo kaže v prozaičnih delih, pa tudi pesniškR rutina. Julija Pajman je za 300 letnico Ruhensa prispevala članek o njegovi skrivnosti slikanja, napisan po najnovejših francoskih in flamskih virih. K članku spadajo tudi umetniške priloge, ki kažejo lastni portret Rubensov in podobo njegove žene s prvorojencem ter velik tro-krilni oltar sv. lldefonsa Prane Bevk je napisal večjo novelo »Otrok«, v kateri opisuje psihološki problem mlade vdove ob svojem sinu, ki se nagonsko protivi zopetni možitvi matere. Kako se bo odločila in kakšne dramatične borbe v sebi in s svetom bo morala mati ob otroku pretrpeti, je snov nadaljnjih nadaljevanj. Ta številka prinaša tudi mnogo literarnih poročil: Janez Remic je lepo analiziral pesniško umetnost Boža Voduška ob Odčaranem svetu in podal njene duhovne sestavine; Milko Ukmar je ocenil Glonarjevo zbirko Žalostnih narodnih pesmi, dr. J. Lovrentit 1'apinijeve Priče in Trinkovo zgodovino Jugoslavije v italijanščini. Rudolf Čuješ i>o-roča o Gosarjevem socialnem nauku Cerkve ter o Ušeničnikovi izdaji in komentarju Quadragesimo. Fr. Jescnovec pa glosira Erjavčevo Slovenija in Slovenci, .loža Gregorit nadaljuje referat o rednih knjigah Matice Hrvatske. V zapiskih je poročilo o III. umetniškem tednu v Mariboru, ki ga je napisal dr. Ivan Dornik. — Vinjete je narisal slikar Ivan Čargo in predstavljajo tri tipe slovenskih delavcev: sejalca, splavarja in rudarja. Posebno zadnji dve sta odlični v svoji invenciji in izdelavi. Na platnicah je objavljen rezultat nagrad, ki jih je konzorcij razpisal lansko jesen, pa jih razdelil na svoji seji 10. t. m. Nagrado za povest (2500 din) je dobil Janez Jalen (Ograd); nagrada, namenjena za dramo (2000 din) je bila podeljena Matiji Mule-šiču za povest Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu za novelo (1250 din) Fr. Bevku (Otrok), za umetnostno razpravo (1250 din) dr. Mikuiu St. (llovško-ve freske na Sladki gori), za literarni esej (1000 din) Joietu Kastelicu (Le začnimo pri Homeri), za pesmi pa so bili nagrajeni po 500 din Severin Šali (Tihe pesmi), Dušan Ludvik (Mesci), Ivan Campa (Car-mina maternitatis) in Vinko Beličii (Labodje pesmi). Malešičevo povest bo začel prinašati Dom in svet kot uvodno povest naslednje leto. Uredništvo sporoča, da bo prihodnja številka izšla dne 15. julija, na kar bo presledek dveh mesecev. Koncert komorne glasbe Med sklepnimi produkcijami Glasbene akade niije oziroma Srednje glasbene Šole, ki nam dajejo nekak pregled glasbenega dela med šolskim letom, j« hila na prvem mestu produkcija komorne glasbe. Ta panoaa glasbene umetnosti je gotovo najsta rejša, obenem pa najplemenilejša; za izvajanje kakor tudi za dojemanje je pa najtežja. Kakor povsod, velja tudi v umetnosti pravilo, da gre razvoj od enostavnega k sestavljenemu. V dobi, ko se je razvoj in izrazna možnost današnjega modernega orkestra kazala komaj v skromnih obrisih, naletimo na skladbe visoke kvalitete za solo-inštrumente in za manjše orkestralne skupine; in sicer so to skladbe, ki še po dolgih stoletjih niso prav nič zgubile na svoji vrednosti in mikavnosti; nasprotno: čim bolj so nam časovno odmaknjene, toliko bolj so privlačne za glasbenika, ki ima razvit čut za fino glasbeno snovanje. Poudarjam: za glasbenika s finim čutom! Široke mase poslušalcev so namreč danes glasbeno že dosti otopele, današnji poslušalec je zaradi harmonične pestrosti in dražljivosti, deloma tudi prenatrpanosti modernih del kakor tudi zaradi ogromnega izvajalnega aparata zgubil čut, smisel in deloma tudi možnost razumevanja enostavnih, prozornih gksMjub.4elV:y KatfriMJ.e. vsak harmonski oKrel, vsaka k a (lene a in modu racija .bistvene važnosti. Vsako dinamično znamenje, vsaka podrobnejša oznaka je ifm}a y Mh deJjH.svpj .pomen; stari skladatelji, pa tudi novejši, ki hodijo po njihovih potih, niso nobene teh stvari zapisali slučajno: pri njih je bilo vse dobro premišljeno. V svojih delih so bili sicer redkobesedni, zato je pa bilo to, kar so povedali, tehtno in bo še dolgo držalo. Kot rečeno: te preprostosti, te jasnosti v izrazu nismo danes, ko gre tudi v umetnosti vse dejo v ogromne izmere, skoraj več vajeni. Pa je vendar tukaj vir za razumevanje vsega glasbenega snovanja. K temu viru navajati poslušalce, seznanjati jih s to najplementejšo panogo glasbe, zanesti smisel zanjo med najširše plasti glasbeno čutečega naroda, zlasti še med mlajša pokolenja: to je namen takih komornih nastopov. Hvaležni moramo biti zanje izvajalcem kakor tudi tistim, ki jih ua nastope jusi-pravljajo. Cnrelli-Tartini-Brahms-Dvofak: Itiri imena, značijo razna obdobja, pa tudi različne poglede ha glasbeno snovanje. Prva dva, objektivna v izrazu, pustita solističnemu inštrumentu, v tem primeru violini, glavno besedo. Klavir je santo podrejen spremljevalec: z nekaj akordi violinsko melodijo harmonično osvetli in podčrta; sem in tja glavno misel samo nadaljuje, jo refleksivno razpleta, a ne postane nikoli njen nosilec ali celo početnik._Drugače pri Brahmsu: v izrazu sicer klasično čutečemu, časovno pa romantičnemu navdahnjenemu glasbeniku je violina dosti prešibko izrazno sredstvo za močne ritme, za napete melodije, za oblikovno razširjene skladbe. Zato prenese težišče vsega dogajanja v klavir; violina ima sicer dosti samostojno vlogo, vendar črpa svoj material iz klavirja. Dvorak končno je iskren v izrazu, v slogu prozoren, v nekaterih stavkih izrazito udari na narodno struno. Od imenovanih skladateljev je bila na sporedu Co-rellijeva komorna sonata za dve violini in klavir, Tartinijeva sonata za violino in klavir v A-duru, Brahmsova sonata za violino in klavir v A-duru op. 100 in Dvorakov tercet za dve violini in violo Spored so izvajali violinisti Buger, Gregorc in Za-lokar, pri Dvoraku je igral violo žižmond, spremljali sta na klavirju Bradač Zorka in Loger Edita. Vsi izvajalci so pokazali visoko stopnjo tehničnega znanja in zmožnost, vživeti se v tako različne sloge. Skupna igra je bila dovršena, pri Corelliju klavir mestoma preglasen. Po umetniškem predvajanju bi skoraj stavil Dvorakov tercet na prvo mesto; tudi zaradi homogenosti inštrumentov (sama godala) je nudila ta točka najčistejši užitek. Za izredno posrečen nastop se moramo zahvaliti prof. Janu Šlaisu, ki je vodja oddelka za komorno glasbo na Glasbeni akademiji. Z neumorno vztrajnostjo, s tihim in požrtvovalnim delom je vzgojil že celo vrsto violinistov, ki delujejo bodisi kot učitelji bodisi kot člani večjih ali manjših glasbenih združenj. Večina sodelujočih je izšla iz njegove šole drugi pa iz šole prof. Pfeiferja in Rupla oziroma J. Ravnika in Zarnikove. Nastopajoči so s svojo odvršeno igro dokazali, da so izšli iz dobre šolel M. Tome. Novo zgodovino italijanskega slovstva je izdal pri Mondadorju Francesco Flora. Dotiskali so prvi zvezek. Izšli bodo še tritje. Sodijo, da bo ta najbolje zasnovana italijanska slovstvena zgodovina, ki bo Svojemu namenu še bolje služila kot ogromna De Sanetisova. Zanimivo. Kljub vojni in vsemu, kar je z njo na oje priklenjeno, je lahko izhajal v Franciji (Pa ris, 32 Avenue deli' Opera) italijanski mesečnik »Dante«. Posebno zadnja tevilka, ki je izšla tik pred vojno, je polna pesmi in proze najboljših ita lijanskih pesnikov. Sodelujejo pa ludi odličui fran čobki možje. Palača na obali Tripolisa, v kateri biva maršal Balbo ŠPORT 10 8 0 2 25:11 16 10 7 1 2 28:5 15 10 7 0 3 lb:16 14 10 3 2 5 19:19 8 10 1 3 6 11:28 5 10 1 0 9 12:32 2 Važni športni dogodki pretekle nedelje Predvčerajšnja nedelja nam je končno vendarle prinesla letošnjega državnega nogometnega prvaka. Gradjanski je tudi v Belgradu premagal belgrajsko Jugoslavijo z rezultatom 2 :1, kljub temu, da se je Jugoslavija kar 6e da srdito upirala. Dejali smo že, da je Gradjanski v polni formi, in da ga tudi še lako dober naš klub ne bi mogel premagati, kadar mu gre za vse. V Belgradu 6ta igrala še BSK in Hašk. Zagrebški akademiki so bili v začetku od 6ile nevami, so pa zapravili že skraja dve popolnoma zreli šansi, BSK si je končno opomogel in konec je bil ta, da je zmagal nad Haškom s 4:0. V Sarajevu sta igrala tamkajšnja Slavija in 6plit6ki Hajduk. Zmagala je sarajevska Slavija z 2 i 1. Državni prvak je torej postal zagrebški Gradjanski, ki si je to svoje mesto priboril popolnoma zasluženo, saj je dal nekaj resnično odličnih rezultatov in tekem velikega formata. Na drugem mestu je BSK, moštvo, ki je svoje odlične kvalitete prav tako kakor Gradjanski, že neštetokrat potrdilo pred mednarodnim forumom. Na tretjem mestu je sarajevska Slavija, ki je letos prav dobro vozila in bila eden od najresnejših kandidatov za prvo mesto, tako da 6e je nekajkrat že zdelo kakor da ji nihče ne bo mogel vzeti letošnjega državnega nogometnega prvenstva. Proti koncu pa je precej popustila v formi in to je bil tudi vzrok, da je ostala zadaj. Pa še "vedno se drži čvrsto vrha tabele kot enakovreden partner prvima dvema. Gradjanski ima namreč 16, BSK 15, Slavija pa 14 točk; vse ostalo je bolj revščina. Četrta je Jugoslavija, ki ima 8 točk, za n^p je s točkami, zadnji pa je Hašk z eno 6amo zmago in z 2 točkama. V tekmovanju za »Mali srednjeevropski« ali aa »Donavski* pokal bolo torej sodelovali od naših klubov: Gradjanski, BSK in Slavija. Gradjanski BSK Slavija Jugoslavija Hajduk Hašk Nedeljska izida v Belgradu sta obenem odločila 0 tem, da bo v prvih tekmah za srednjeevropski pokal Gradjanski kot prvak igral proti Ujpcstu, in sicer 19. junija v Zagrebu — prav takrat, ko bo tudi Ferencvaros gostoval proti Slaviji v Sarajevu, BSK kot drugi pa bo 6vojo prvo tekmo imel z Ve-nusem iz Bikarešte, in 6icer že na današnji praznik v Belgradu. Vse te tekme bodo izredno zanimive, in ni izključeno, da bo prvenstvo v tem tekmovanju osvojil kakšen naš klub, recimo BSK ali Gradjanski! Dva važna nogometna dogodka zadnje nedelje sta bila obe scmifinalni povračilni tekmi, ki naj bi nam dali oba finalista za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Zgodilo se je to, kar smo pričakovali: da Čakovački SK ne bo mogel odločilno posegati t končni boj za ta lepi naslov, prvega prvaka novoustanovljene Slovenske nogometne zveze. Nekaj šans smo še dajali SK Kranju, ki pa je moral nastopiti oslabljen, v glavnem pa smo bili prepričani, da bosta finale igrala med seboj oba mariborska kluba I. SSK Maribor in Železničar. In tako 6e je tudi zgodilo. Za Železničarja smo si bili precej na jasnem, da bo prvi finalist, saj je bil zmagal že v Kranju nad SK Kranjem z rezultatom 3:2, za Maribor pa, ki je moral potovati na vroča čakovska tla na svojo drugo semifinalno tekmo, smo kljub temu, da je prvi zmagal doma v Maeriboru s 4 :2, bili nekoliko v skrbeh. Kajti v Čakovcu je težko zmagati, kar vedo vsa naša moštva, k* so v Čakovcu že kdaj gostovala. Toda včeraj zvečer smo izvedeli veselo vest, da sta oba slovenska mariborska kluba postala finalista v tekmovanju za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. SK Železničar je v Mariboru zmagal nad Kranjem s 4 ; 1, I. SSK Maribor pa je na vročih tleh v Čakcvcu remiziral s SK Ča-kovačkim v razmerju 2:2, in to kljub temu, da so domačini že vodili po prvem polčasu kar z>2:0. Finale bo torej med obema mariborskima kluboma. Kdo bo prvi prvak Slovenske nogometne zveze, 6e bo kmalu pokazalo. V Ljubljani je SK Korotan priredil zanimiv nogometni pokalni turnir, ki so se ga udeležili SK Korotan, Mars, Jadran in Grafika. Pokal si je osvojil Jadran popolnoma zasluženo. V prvi tekmi sta se pomerila Korotan in Mars. Korotan je igral boljše in bi bil moral zmagati najmanj z dvema goloma razlike. Sreča pa mu ni bila mila. Srečanje sc je končalo z 1 :1. Povrhu pa je bil tudi žreb proti Korotanu, tako da se je Mars preril v finale. Neodločeno sta dalje igral tudi Jadran in Grafika, 0 : 0. Žreb je odločil za Jadran. V tretji tekmi sta nastopila v tolažilni tekmi Korotan in Grafika. Tudi la tekma sc je končala neodločeno. Korotan je bil favorit, odločno je napadal, dobra obramba Grafike pa mu jc preprečila uspeh. Vendar je bil zdaj žreb tokrat Korotanu vendarle nekoliko bolj naklonjen ter mu je priboril zmago. V odločilni tekmi za zmagovalca tega turnirja sta nato nastopila Mars in Jadran. Popolnoma zasluženo je zmagal Jadran z rezultatom 2 : 1. Trnovčani so igrali prav dobro ter so dobili tudi lep pokal, ki ga je daroval prireditelj. V Celju je gostoval ljubljanski ZSK Hermes. Ki se je v prijateljski tekmi pomeril v tamkajšnjim SK Celje,. Zanimivo srečanje se je končalo s 4 :3 za 1 Hermes. Na igrišču Olimpa v Gaberju pri Celju so juniorji Ljubljane odpravili povsem zasluženo celjsko Jugoslavijo s 4 : 1, v predtekmi pa je mladina Mladike odpravila mladino celjske Jugoslavije z enakim rezultatom 4:1. V 6oboto in v nedeljo popoldne je bil na Sta-? dionu izbirni meeting za 6estavo državne reprezentance, ki bo že prihodnjo soboto in nedeljo nastopila v Belgradu proti drugi atletski garnituri madžarske reprezentance. Za to izbirno tekmovanje je vladalo precej zanimanja, tako med občinstvom kakor tudi med atleti iz Ljubljane, Maribora in Celja. V splošnem rezultati niso bili posebno dobri, kar pa prav gotovo v veliki meri opravičuje dejstvo, da smo zdaj prav za prav šele na začetku letošnje atletske sezone. Tekmovanje se je razvijalo lepo in gladko. Čudno pa 6e nam zdi, da je bilo še vedno videti bivšega trenerja slovenskih atletov, Otta Kleina. On je V6e vodil, vse je bilo v njegovih rokah, čeprav mu je bilo pn na6 že odpovedano, in čeprav merodajni faktorji že lep čas obetajo, da bo odpotoval. Pribijamo dejstvo, da je na naših igriščih obvezni jezik ali slovenščina aii pa srbohrvaščina, česar bi se imenovani gospod, o katerem z raznih potov naše atletske reprezentance in raznih nastopov krožijo vsakovrstne anekdote, lahko za svojega dolgotrajnega bivanja na naših tleh lahko vsaj za 6ilo naučil, tako kakor so se naučili vsi tuji nogometni trenerji na naših tleh. Kaj je vzrok, da imenovani gospod še vedno vživa naše gostoljubje? Pribiti pa moramo tudi dejstvo, da je nekaj naših atletov obžalovanja vredno malo: narodno zavednih, če ni še kaj hujšega na lej 6tvari. V teh časih bomo prihodnjič objavili V6e te može z imeni. Dovolj 1 je bilo lega! Pri tekmovanju so bili doseženi v soboto in v nedeljo naslednji rezultati: Prvi dan, y soboto; Troskok; 1. Zorko (Žel.) 13.01 (nov mariborski rekord), 2 Milanovič N. (I.) 11.66. Disk: 1. Kajfež (Pr.) 38.05, 2. Jeglič (Pl.) 35.67, 3. Merala (Pl.) 33.70. 100 m: Račič (I.) 11.4, 2. Burja (Pl.) 12.2. 1500 m: 1. Košir (Pl.) 4:17,2, 2. in 3. Proj (Pl.) in Megušar (I.) oba 4:34,8č Višina: 1. Zorko (Žel.) 170, 2. Milanovič B. (II.) 170, 3. dr Časny (Pl.) 170, 4. Milanovič D. (I.) 165. 10.000 m: 1. Kvas (Br.) 34:50, 2. Bručan (Pr.) 35:26, 3. Benedičič (I.) 35:46,2, 4. Zupan (Br.) 36:24,6. 400 m: 1. Gabršek (Pr.) 52.8, 2. Oberšek (I). 53,0, 3. Vilar (1) 54,6, 9. Glonar II. (I.) 55,8. Drugi dan, v nedeljo; 200 m: 1. Pleteršek (C.) 24,3, 2. Burja (Pl.) 25.3, 3 Sodnik (1.) 25.6. Daljina: 1. Zorko (Žel.) 6,51, 2. Lužnik (M.) 6,16, 3. Stranič (Žel.) 6,05, 4. Burja (Pl.) 5,68. Palica: 1. Oroszy (R.) 321, 2. Milanovič II. (I.) 290, 3. Mihclič (Pl.) 280. 5000 m: 1. Klein (Pr.) 16:41,6, 2. Benedičič (I.)) 17:17,6. Kopje: t Dolinar (Pl.) 44,42, 2. Lužnik (M.) 43,00, 3. Sodnik (I.) 42.65, 4. Vehar (I.) 39,75. 800 m: 1 Goršek (C.) 2:01,6, 2. Oberšek (I.) 202,0, 3. Košir (Pl.) 2:02,7, 4. Muraus (Zel.) 2:04,9, 5. Pohar (Br.) 2:18,8. Propozicije Jahalnega in dirkalnega društva v Št. Jerneju za konjske dirke 29. junija 1940. 1. Dirka Dolenjsko. Nagrade 800 din (350, 200, 150, 100) za dvoletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m. Popusti: konjem, ki so samo iz očetove strani amerikanske pasme 20 m, vozačem, ki niso zmagali 20 m, konjem v kmečki reji in kmečki posesti 20 m. Vloga 20 din. 2. Dirka Ljubljana. Nagrade: 1400 din (700, 350, 250, 100). Proga 160 m. Distančni drog 160 m. Popusti: majdane 20 m, vozačem, ki še nieo zmagali 20 m, konjrm kmečke reje in kmečke pose6ti 20 m. Vloga 35 din. 3. Dirka Št. Jernej. Nagrade 1000 din (400, 300, 200, 100)) za 3- do 12 letne konje, delovne, kmečke reje v kmečki posesti. Proga 2400 m. Za vsakih 300 din 20 m doklade. Popusti: 3 letni 20 m,, vozačem, ki še niso zmagali 20 m, konjem, ki so samo po očetu amerikanske pasme 20 m. Vloga 25 din. 4. Dirka Ljubljana drugi heat. 5. Preponska galopska dirka za vse konje brez izenačenja težine. Nagrade 1000 din (400, 300, 200, 100). Proga 1600 m. Vloga 20 din. 6. Dirka Ljubljana tretji heat. 7. Dvovprežna amaterska vožnja. Nagrade 1200 (600, 300, 200, 100) din za 3 letne in starejše konje vseh krajev. Proga 2.400 m. Za vsakih 2000 din 20 m doklade. Maksimalna doklada 240 m. Popusti: 3 letnim 20 m, majden 20, in vozovom z železnimi obroči 40 m, konjem kmečke reje in v kmečki posesti 20 m. Vloga 40 din. 8. Ravna galopska dirka za konje v kmečki posesti, brez izenačenja težine. Nagrade 1300 din (600, 350, 250 100). Proga 1600 m. Vloga 20 din. 9. Ravna galopska dirka brez izenačenja teiine za vse konje. Nagrade 1300 din (600, 350, 250, 100). Proga 1600 m. Vloga 20 din.