83. številka
Ljubljana, v sredo 12. aprila.
XV. leto, 1882
1
Izhaja vsak dan »Tečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str ij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ijju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr.. za jeden mesec 1 cld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 0 kr.. če se oznanijo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiski Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledaliaka stolba". D pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Meščanje — volilci!
Naši kandidatje za volitve v mestni zbor so :
za II. volilni razred, td voh i:*, aprila:
Alojzij ISaJd', c. kr. računski revident in hišni posestnik. l*CteF Grrassc^lli, deželnega glavarja namestnik, hišni posestnik itd. Vran Potočnik, stavbeni svetnik.
za I. volilni razred, ki voli 14. aprila:
•I Ottip Kllšar, predsednik trgovinske in obrtnijske zbornice. Dr. Alfonz Moše, odvetnik. Dr. Fran jPapež, odvetnik. Iran Villiar. hišni posestnik.
Narodni centralni volilni odbor.
V LJubljani, 12. aprila.
Prvi dan tridnevne volilne borbe končal je z lehko zmago nad demoralizovanim nasprotnikom. Razmere glasov se nikdar nijso bile tako ugodne za nas, kakor letos, kajti razloček mej našimi in nemčurskimi kandidati iznaša 152 oziroma 142 glasov večine izmej 231 volilcev. Ta, akoravno lehka zmaga bila nam je zopeten dokaz, da naša pravična reč neprestano napreduje, da smemo tedaj gojiti dobro Dado tudi za drugi in prvi razred.
Če pomislimo, da še ni j mnogo let, odkar je v tretjem razredu za jeden glas odlegel narodni kandidat Regali, daj.' bilo v drugem razredu mej našimi in nemčurskimi kandidati 1. 1879. Še 138 glasov razločka, da so se ti glasi 1. 1880. skrčili na 40 ter da smo lansko leto ostali v munjini samo za pet glasov, bi brez posebne predrznosti smeli sklepati, da je letos naša zmaga i v drugem in prvem razredu pozitivno gotova.
Izid volitve v tretjem razredu in tako ogromna
prevaga glasov na našej strani, ohrabril in navduševal bode naše volilce v ostalih dveh razredih, da tudi oni ne bodo zaostajali v narodnej meščanske j zavednosti in odločnosti.
Redkokdaj bile so razmere tako prilične in ugodne, kakor ravno pri predstoječih volitvah. Nasprotna stranka nijma zaslombe niti v narodu niti pri vladi samej in nekdaj zmagonosne nemčurske čete zaigrale so v lehkomiseJnej strasti vse simpatije, ves svoj vpliv. In ker so pri vsakem vprašanji v prvej vrsti v ozir jemali le svojo nemško korist, tedaj hoteli biti krivični, pripetilo se jim je, kakor nekdaj v starodavnem Babilonu oholemu Belzaeurju, kateremu je tajnostna roka na steno napisala s plana-tečimi črkami usodepolne besede „Mene, Tekel, Ufar-sin" — da se jim je z najvišjega mesta prisodilo ime „f akcij ozna opozicija".
Od take fakcijozno stranke, katera je vrhu tega v svojih sredstvih tako malo izbirljiva, da celo od naše hranilnice v dobrodelne namene |naklonjena darila  rabi za volilno agita-
cijo in tako darilom odvzema vsakeršno vrednost, katerej gre le za hegemonijo in nadvlado, oziroma zatiranje druzih še tako pravičnih svrh, mora se ločiti vsak, komur je ostal še bister pogled v najbližjo bodočnost. In da je temu skrajni čas, pokazal je jako pomenljivi Čin gosp. grofa Chorin-skega, ki je ravno zdaj v očigled volitvam v mestni zbor, odložil svoj mandat kot mestni odbornik, ter s tem javno in glasno izrekel, da se mu ne zdi niti prikladno niti umestno, še dalje p r o t i v i t i se pomirljivim namenom sedanje vlade. Kdor bi pa o tem činu le dvomil, temu svetu.emo, da se potrudi na magistrat, kjer se nahaja po-p o In en redno spisana in r e g i s t r o v a n a odpoved, katera je itak u£e vsemu mestu znana in je jasen migljaj vsacemu volilcu, na katerej strani je pravi tabor.
Če se male razmere smejo jednačiti z velikimi v svetovno zgodovino pose/ajočimi, bi tudi primera ne bila preveč drzovita: da, kakor jc pruski general
LISTEK, uro t.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.)
I >|-u;;-.-1   lin, i - . .
V.
(Dalje.)
Marijana spustila se je z njo v daljši razgovor; Tatjana govorila je od srca, odgovarjala in vpraševala. Soloinina imela je sa pol svetnika, a z njim svojega moža. Toda življenje v tvornici jej ni j do-padalo.
„To nij niti mesto, niti vas," je rekla, „in brez Vazilija Fedotiča ne ostala bi ni pol ure tu."
Marijana poslušala jo je pazljivo. Neždanov, sedeč nekoliko v stran, opazoval je svojo prijateljico, ali njenej pazljivosti se nij čudil: za Marijano bilo je vse to novo — a on videl in govoril je uže z Bog ve kolikimi takšnimi ženskami.
„Glejte, Tatjana Josipovna," rekla je naposled Marijana. „Vi mislite, da hočemo mi narod pouče vati; ne — služiti mu hočemo."
„Kaj? — Služiti mu hočete V U<ite ga; to je vaša služba! Jaz sem vam tu lahko v primer: Ko me je Jegorič v zakon vzel, uijsem znala ni citati ni pisati; zdaj znam oboje, a hvala za to gre Vazi-liju Fedotiču. On me nij sam poučeval — ali necega starea je plačeval, da me je učil! Jaz sem še mlada, akopram sem visoka in debela."
Marijana je molčala.
„Jaz bi se rada kakšnega rokodelstva naučila, Tatjana Josipovna," povzela je po kratkem molku, „toda o tem bodeva še govorili. Jaz šivam slabo; da bi znala kuhati — mogla bi za kuharico služiti . . .
Tatjana pogledala jo je vsa začudgna in dejala: ^Ah, kaj vam vse na pumet ne pride! — Kuharice imajo le bogati trgovci: siromašni ljudje si sami kuhajo. — A za tvorniške delavce kuhati . . . to je uže Blednje, Česar ae kdo loti."
„No, če bodem tudi pri bogataših stanovala, vender bodem s siromaki v veduej dotiki in lahko kaj zanje storila. Kako bi pa drugače z njimi prišla v dotiko ?  Vsacemu ne godi se tako, kakor varni"
Tatjana, ki je svojo kupico čaja izpila, zavr nila je z globokim vzdihljajem.
„To je čudna stvar .... in težko jo je dognati ! Kar sem se jaz naučila, pokazala vam bodem drage volje — ali mnogo tega nij. — Trebalo bode, da govorim z Jegoričem. Oh, ta, ta zna mnogo! V vsakej knjigi zna citati ■—■ — in vse vam naš tej e na prstih." Marijana hotela si je cigareto narediti, Tatjana gledala jo je vsa začudena: „To-le, Marijana Vikentjevna," je rekla, „to-le — ali nikari mi ne zamerite, toda, ako se res hočete pokmetiti — potem to nič za vas nij — potem to lahko vržete v stran. (Pokazala je cigareto.) /a rokodelstvo — n. pr. za kuharico — nij to dostojno: Vsakdo videl bi koj, da ste gospodična. — Da, da!"
Marijana vrgla je najprej cigareto pri oknu ven in potem rekla:
„Odslej ne bodem več pušila .... tega so odvaditi ne bode baš težko. Ženske iz naroda ne pu-gijo — to se torej tudi zame ne spodobi."
„Razborno ste govorili, Marijana Vikentjevna. Tudi moški se v nas s tem razvadi jo; ženske — nikdar. Da, tako je! ... . Ah, Vazilij Fedotič gre. Jaz ga poznam po hoji. Vprašajte njega za svet, ou vam bo povedal, kaj vam je storiti, kaj ne.w
Zunaj čul se je Solominov glas.
York, ko je s svojo vojsko zapustil vojna krdela Napoleona I., vojevitega velikana spravil v grozno nepriliko in bil jeden glavnih uzrokov, tridnevnej bitvi pri Lipsiji in konečnej preraagi genijal-nega imperatorja — isto tako bode grofa Chorin-skega odpoved vplivala na nem*urske Čete, katerim mesto genijalnosti služi le laž in suraničenje, da bodo podlegle v tridnevnej volilnej borb , da bode jedenkrat konec nemškutarskega nasilstva. —
Iz državnega zbora.
Debata o volilnej reformi.
Z Dunaja, meseca marca. [Izv. dop.]
(Daljo.)
O predlogih ustavovercev pravi grof Hohenwart: Menili smo, da je trenutek, ko smo bili pri-morani tudi ubožnejšemu ljudstvu naložiti, da plačuje za državne potrebščine, primeren davek, da nam celo nalaga dolžnost, dovoliti mu vplivanje pri potroše-vanji državnih novcev. Zarad tega predlagali smo v Boglasji visoke vlade razširjenje volilne pravice na vse one, ki plačujejo pot 5 gld. davka na prvo roko, kaj pa je storila spoštovana opozicija naproti v temu, po mojem mnenji dobro mišljenemu, dolgolet-nej želji ljudstva ustre/,ajočemu in, čeravno ne mo-derno-liberalnemn, kar mi sicer soditi ne pristoja (veselost na desnici) pfl vender svobodomiselnemu predlogu? Da bi ga bila prosto vzprejela, to jej prepoveduje novemberski program; da bi ga bila prosto zavrgla, to prepovedovali so drugi uzroki, katere mi pač nij treba razlagati. (Veselost na de snici.) Predlog zavleči jej tudi nij bilo mogoče. Saj vam je vender gospod poročevalec manjšine tarnajoč povedal, da je z neusmiljenostjo večine odbo-rove piišlo tako daleč, da je celo v jednej 52 nedelj v letu zborovala. (Veselost na desnici.)
Kaj je torej preostalo spoštovanej opoziciji? No, gospoda, recept november-skega programa. Predloge večine, ko je nij so mogli več spraviti v stran, morali so sumničiti v njihovih nagibih (Poslanec dr. Herbst kliče: „Uže zopet sumuičenje!" Nemir na levici. Klici na desnej : „Mir!") označevali so jih kot nezadostilne, ponujali so, kolikor jim je bilo mogoče več in te težnje imajo v predlogih manjšine nesrečen svoj znak, kar bodem koj dokazal.
Gospoda! Ako poslanec dunajskega Josipovega predmestja ali njegov sosed tu v zbornici, čestiti poslanec petega dunajskega okraja, ako tema dvema možema naši predlogi ne zadostujejo ter stavijo dalje Begajoče predloge, potem morem in spoštoval bodem v njih izraz prepričanja. (Ugovarjanje na levici. Poslanec dr. Herbst: Ah, tu uže vse neba!) Ker so isto v tej zbornici proti vsacemu in čestokrat izrazili. (Dobro! na desnici.) Ako :ia isto poskušajo možje, ki so 1. 18 67. ustvarili sami vse nekrivice in absurditete, o katerih govoril je poročevalec manjšine,  leta   187 3
pa so iste v novic popravljali (Čujte! na desnici) možje, ki so bili gluhi za vse tožbe mej celim tem Časom; ako ta poskus izvira iz istih mož, ko so stoprv predzadnjo jesen povedali svojim volilcem, da «*<* na /ismiio volilnega rc»da niti misliti ne sme, ker stranka vender ne more urini t i samomora (Čujte! Čujte! na desnic'), potem mora takov poskus bud'ti čisto drugo čutilo, za katero niti nijmam parlamentarnega izraza. (Dobro ! Dobro! na desnici.)
A, gospoda, spoštovano opozicijo nij navdajalo to čuvstvo, ona korakala je pogumno na delo! In priznati mi je, to pogodili so mojstersko, da so baš Dunaj izvolili zasvojeporniloščenje. Ako gre zato,  da se   popravi  krivica,   ki se godi mestu Dunaju, mestu, ko je ljubi in spoštuje tolik broj  članov te zbornice, mej   temi jaz  sam  kot   rojstno mesto, drugi  del kot bivališče, ki ni ga je prosto sam izvolil, vsi članovi pa kot lepo glavno mesto naše velike države,  kot prestolnico našega vladarja (Dobro! in plosk na desnici), ako gre zato, da se popravi krivica, ki 8e je prizadela temu mestu, potem pač nij treba zagovornikov v zbornici (Dobro! Dobro! na desnici), potem nij treba lepih tirad po-slauca  dunajskega  Leopoldovega   predmestja, še manj   pa zvijačnih opomb  gospoda poročevalca  manjšine.   (Dooro in plosk na desnici )   In vender moram predloge manjšine, kakor sem to uže opomnil, označiti kot zelo  unesrečene, ker nijso sestavljeni na nobenem načelu in ker, mesto da bi popravili napake in hibe našega volilnega reda, iste le v novic poostrijo.  Ako  naš volilni red glede razdelitve poslancev mej posamezne dežele in mej posebne skupin-: v teh deželah obsega krivice in absurditete, kakor to meni manjšina,   — in jaz ne osmeljujem  se  protiviti se tej samo-zate ž bi spisateljev onega volilnega reda, — (Veselost na desnici)  potem, gospoda, mora se cela ta razdelitev,   ki  se vender ne sme smatrati kot kosoma izdelani in mimogrede s točke sestavljeni zakon, temveč kot jednotno, na določenih načelih postavljeno, neločljivo delo, potem pravim, mora se cela ta razdelitev pregledati.  Kajti prednost, ki bi   se  dala  posameznej   interesnej skupini, postane krivica za vse druge dežele in   skupine   in   poostrena   krivica proti onim, ki so morda še v neugodnejšem po ložaji  (Dobro! na desnici).   Da bi bila spoštovana opozicija o tem predmetu po teh načelih se ravnala, nij jej prišlo na um (Čujte! Čujte! na desnici), ker je morda uže naprej  vedela, da bi to v o-dilo do družin resultatov,  nego  do onih, ki so jej ljubi.   (Prav dobro! na desnici.) Zato pa  čestita  opozicija zahteva obota (kompenzacije) mej dvema  čisto raznovrstnima predmetoma, mej
„Je-li dovoljeno, vstopiti?" „Prosim, izvolite vstopiti," rekla je Marijana veselo.
„To navado, vprašati, je li vstop dovoljen, imam še iz Angleškega," rekel je Solomin. „No, kako se počutite? Ali se še ne dolgočasite. Kakor vidim, ste s Tatjano čaj pili. Kar vam ta reče, sto rite brez skrbij, ona je nuborna ženska. — Prav o nepravem času, namreč danes, pride moj principal k meni! In celo obedoval bode tu. — Toda tu nij nobene pomoči; on je gospodar."
„Kakšen pa je ta človek," vprašal je Neždanov in pristopil iz svojega kota.
„Kaj bi rekel .... Lojenih sveč ne je; on se sam mej „nove" šteje. — Uljuden je, da bi ga človek lahko okolo prsta ovil, celo bele manšete nosi — ali oči njegove vse vidijo in on sam je še hujši od „starih". Ako komu jarmena z živega telesa reže, mu jako uljudno reče: „Izvolite se še na to ali ono stran obrniti, tu je še nekaj kože, ki se mora zrezati!" — No, proti meni je mehak, kot da je iz svile narejen, kajti mene ne more pogrešati!... Toda jaz sem vam le povedati prišel, da se menda
ko j ima obot nikakor nij mogoč, namreč mej volilno pravico individuva in zastopstvom skupnosti. Ona »e pri tem naslanja na povprečne račune glede števila prebivalstva in davkov, ki pa se vender pri zastopstvu po interesih vsikdar le mej določenim krogom po interesih morejo uvaževati. (Prav re^ na desnici) Ako spoštovana opozicija od neplodnega po lj a svojega novemberskega programa (Nemir na levici) zopet hoče iti na delo in ako z nami hoče pregledati zakone od meseca maja, in ako bi se pri tem res pokazalo, da se je mestu Dunaju do sedaj godila krivica, potem smo mi gotovo prvi, ki hočemo to krivico tudi popraviti in jaz menim, da se na to zagotavljanje smete tembolj zanašati, ker smo vam vender dali dobrih dokazov, da s tacimi remedurami ne čakamo dotle, dokler nas ne prisili nasprotna večina. (Plosk na desnici.) (Konec prih.)
danes več videli ne bodemo. Obed se vam sem prinese.   Toda na dvorišče nikari ne idite..... Kaj
mislite, Marijana, ali vas bode gospod Sipjagin iskal?"
„Ne verjamem," odgovorila je Marijana.
„Jaz sem osvedočen, da ne," rekel je Neždanov.
„No, to je vse jedno," del je zopet Solomin. „Iz začetka je vsekako treba, da sta pazljiva."
„Da, še nekaj," povzel je Neždanov; „Mar-kelov mora na vsak način vedeti, kde sem; kako bi se mu to povedalo."
,.Čemu to?"
Zaradi našega podjetja; on mora vedno znati, kje sem; to sem mu s častno besedo obljubil. Na to pa se smemo zanašati, da nas ne bode izda!."
„Dobro, poslal bodem Pavla k njemu."
„In kdaj bode moja obleka gotova?" vprašal je Neždanov dalje.
„To je, vaš kostim? — Ej, gotovo, gotovo. — Baš ko za maškerado je narejeno. — No, saj drago nij. Toda zdaj moram iti. — Z Bogom, spo-čijta se. Pojdi, Tatjana."
Marijana in Neždanov ostala sta sama. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. aprila. Delegacije sešle se bodo v 15. dan t. m.,
da določijo definitivno kreditno predlogo. Kitkor poročajo ogrski in češki listi, mislijo ogrski deligiranci zopet spravili vprašanje o državnopravnej razmeri okupiranih provincij v posvetovanje. A priznava se tudi od ogrske strani, da bode vludu težko da mogla zdaj uže dati zadovoljivo pojasnjenje.
„Deutsche Ztg." prinaša naslednjo vest: ,,Kakor čujemo od zane Ijive strani, je deželni namestnik baron Pretiš o istem času, ko je odložil mandat kot državni poslanec, ulozil tudi prošnjo za odpust kot namestnik v Trstu. Ista se je v principu sprejela, vender se odstop odloži do tedaj, da se konča tržaška razstava. Baron Pretiš, ki stoji uže trideset v državnej službi bode torej še pred koncem tega leta stopil v pokoj in se s tem popolnem odtegnil javnemu življenju. Kot njegov naslednik v Trstu je zdanji deželni glavar v Kranj-skej, gospod Winkler, designiran."
Kar zadeva kompromis prt dopolnilnej vo-litvi v češkem veleposestvu, sklepa se po poročilih v „N. Fr. Pr." iz Prage, da se bode od usta-voverne stranke zavrgel. Volilni odbor imel bode v kratkem sejo in odločil o tem.
Fzgm. Filinovlč prestavljen bil je na svojo lastno prošnjo kot poveljnik z Dunaja v Prago in na njega mesto na Dunaj pride iz Sibinja fzgm. Bane r.
„Narodnemu listu" od 10. t, m. se poroča o razmerah na jugu: Zuana četa vstašev na nedosegljivih skalah nad Ljuto se je zopet pakazala. Avstrijska ladija s topovi „Navtilusu streljala je na njo. Sicer se pa kaže, da je po slednjih operacijah vsako uporno gibanje ugasnilo. Iz Hercegovine nij nič novih vestij.
Vaiaujr tlržave.
V „Augsb. Allg. Ztg." nahaja se članek, ki govori o vztočnem vprašanji.   In v Članku
tem se Avstriji svetuje, naj ne gleda, da bi si pri« dobila novih provincij, naj le to obdrži, kar uže ima. Kako naj bi se rešilo vztočno vprašanje meni pisatelj: Srbija naj dobi Bosno in Hercegovino in sklene naj z Avstrijo kupčijsko in vojno pogodbo. Zdanja kupčij ska pogodba se lehko popravi in razširi.
Najimenitnejši politični dogodek, ki se je dogodil mej Velikonočnimi prazniki je odstop knezi Gorčakova kot ruskega kancelarja in ob je-dnem imenovanje dozdanjega državnega tajnika pl. Giersa na to velevažno mesto. Cesarski razglas, ki oznanja to spremembo, omenja, da se je Gorča-kov odpustil na lastno njega prošnjo zaradi starosti — Gorčakov šteje uže 84 let — in v prijaznih besedah, zagotavljajoč r odkritosrčno spoštovanje" jemlje car Aleksander od zvestega tega mo a slovo. Gorčakov deloval je uže od 1824. 1. v ruskej državnej službi in naglo dospel je do najvišje stopinje, iraejoč vedno pred očmi blagor Rusije v notranjem in tudi razširjenje Rusije v Aziji je njega delo. Imenovanje Giersa na to mesto pomeni mir.
Turčija jela se je silno gibati s svojimi vojnimi močmi, ona koncentirira svoje čete na Balkanu. Zakaj ? Nemčiia zahtevala bode odgovora in, kakor se poroča, tudi Avstrija ne misli mirno gledati, kajti to znalo bi napraviti korHikte, kar bi pa g tolikrat zagotavljanim evropskim mirom gotovo ne bilo v soglasji.
Iz Dublin.* se poroH, da se je v 10. dan t. m. izpustil iz zapora Parne 11 in da je takoj odpotoval na Angleško.
Velikonočna opazovanja nemških listov nijso kaj vesela glede notranjega položaja. Niti 1'beralni,
niti konservativni listi nijso prav zadovoljni z zda-njostjo in o tej priliki spuščajo se listi zopet v raz-motrivanje o monopolu tabaka. In BVoss. Ztg.u poroča, da se je državni kaocelar pred svojim odhodom v Friedrichsruhe izrazil, da se bode državni zbor razpustil, če se izjavi proti monopolu, če je to v istini namera kaneelarjeva, podpisan je uže razpust državnemu zboru, kajti v zdanjej sestavi našla se pač ne bode večina za monopol.
Razmere v Barceloni so še vedno nespremenjene; ni j sicer nemirov, a ljudstvo je silno razjarjeno.
Dopisi.
Iz LJubljane 10. aprila. Zadnja številka „zakotne^a listini" se zaganja v narodno, vladi pri jazno stranko s tako besnostjo, da mora vzbuditi gnjev pri vsakem omikanem človeku; zlasti članek ki je namenjen uradnikom, presega daleč vse meje dostojnosti. Ne brigal bi se za to, kar piše tak listič, da «a nijso vtihotapili na stotine iztisov v c. kr. uradnije, z namero, mej nami delati propagando proti vladi, propagando za tisto stranko, ki dela po besedah presvitlega cesarja samega fikci-jozno opozicijo. Za tiste c. kr. uradnike, ki bodo glasovali (katerih bo pa prav malo) 13. t. m. za fak-cijozno opozicijo, tedaj proti c. kr. vladi, jemlje pisun omenjenega članka naslove v najem, kakor: „Gesinnungstüchtige Staatsbeamte", „pricipientreue "Wähler des Bt*amtenstandes" itd., fraze, ki se ponavljajo leto za letom v vsakem volilnem oklicu. Po besedah Dežmanovega lista obstoji tedaj urad-nikova značajnost in njegovo prepričanje v tem, kar je obsodilo samo Nj. veličanstvo kot državi pogubno. Ne, gospoda! mi smo drugih mislij, i če nam vtihotapite na cente tednikov, brošur in volilnih oklicev v uradnijo! Kar se pa tiče denuncijantovstva proti uradnikom, kar očitate narodnej stranki, pomislite samo nekoliko nazaj, na tisti čas, ko je bil še Vesteneck tainik pri deželne; vladi. Takrat so imeli pri namestništvu nek zapisnik, mej uraduiki imenovan „Proscriptionsliste" ali „črna knjiga" ; vanj so vpisavali vsace^a uradnika, ki je veljal za Slovenca. Izgledno osnovano vohunstvo je vedno skrbelo za nova imena, uradnik celo pri vrčku piva nij bil gotov pred vohuni. V tisto „Proscriptionsliste" prišli so celo taki, ki nijso zakrivili druzega, nego da so radi in gladko govorili svoj materni jezik ali ki so bili tako nesrečni, imeti pošteno slovensko ime, ter ga nijso pačili z nemškim pravopisom. In kdor je bil zapisan tam, porivali so ga nazaj pri avanzovanji ali pa je bil prestavljen iz Ljubljane; ustavoverci so tako hoteli in država je plačala troške. Še le gos p. Kallina je uničil tisto „Proscriptionsliste". To uaj gospodje premislijo, predno začno metati okolo sebe 2. besedo „Denunciation".
C. kr. uradnik. Iz Slovenske Bistrice 10. aprila. | l/v. dop.] (Shod nemških tur na rje v. — Nemška omika. — Mraz.) Nikdo jih nij povabil, pa so le prišli na Velikonočno nedeljo nemški turnarji iz Gradca, Maribora, Ptuja in Celja. Zakaj so si ravno naše pohlevno mestice izbrali za svoj shod, nijsem mogel uganiti, kajti večine meščanov nij treba reševati za nemštvo, ker so dovolj napojeni z nemškim duhom, Slovenec pa se tacim nepotrebnim demonstracijam k večjemu smeje. V nedeljo dopoludne je tedaj g. župan in nekaj meščanov pričakovalo došle turnarje zunaj mesta, šli so potem v mesto, ki je tu pa tam kazalo s kako zastavo, največ belo-zelenimi, kiAo se veseli prihoda nemških gostov. Po obedu, ki se je vršil prav tiho v gostilni gosp. Neuholda, bile so popoludne turnarske vaje, zvečer pa, kakor je uže navada, tako zvana „Festkneipe". In zdaj še le razmotali so se jeziki pri rujnem bistriškem vinci in slišali smo, v kakej nevarnosti je „das Deutschthum in Untersteier". Dr. Mihe-litsch iz Ptuja, od katerega smo slišali čudne stvari, je začudenim Bistričanora, ki od vsega tega ničesar nijso slutili, dokazal, da se bliža vesolni slovenski potop, v katerem bodo poginili vsi „deutsche und deutschdenkende (po domače nemškutarji) Männer". Vsaka tretja beseda je bila „deutsch" „Deutschthum" in pri tem je ta doktor svoja usta in grlo
tako čudno napenjal, da se je slišalo, „doiču in „doičdum". Pričakovali smo. da ho g. doktor menila primerjal nemSko kulturo z grško in pozval Nemce, naj posnemajo Grke tudi v ljubezni do mladine moškega spola, pa je menda pozabil na ta njemu priljubljeni tema. KoneČno privlekel je iz žepa neko tiskano nemško pesen, jo razdelil turnarjem in zdaj prigodila se je prava persitiaža cesarske himne. Na komando Mihaliča so namreč vstali turnarji in to pesen, ki se začne z besedami: „Noch ist Oester-reich nicht verloren, so lang es deutsche Miinner gibt" itd., po napevu cesarske himne zakro-žili. Zares predrznost Mihaliča in njegovih tovarišev uže sega čez meje — avstrijske.
Proti polunoči so se celjski turnarji poslovili in zdaj se oglasi drugi Demosthenes tega večera, neki dr. St. iz Gradca, tajnik tamošnjega društva „Deutseher Verein" ter celjskim turnar)em na srce polaga, naj vsikdar branijo nemštv« v starem nemškem mestu Celji. Najedenkrat mož elegičen postane in izdihne: »Kaka krivica, da ta Slovenska Bistrica, v katerej veje tako prijazni nemški duh, se še zmerom zove: Slovenska Bistrica."
Proč z besedo : „Windisch". Odslej naj se imenuje Deutsch Feistritz;" i. t. d. No, mladi g. doktor bo moral uže še čakati, predno se mu dopolni njegova srčna želja. Povedal je potem še več bombastičnih fraz, a nesreča se vsled tega nij nobena pripetila in po polunoči smo šli spat vsi — Nemci in Slovenci in ko smo se zbudili drugo jutro, smo vsi čutili nekak nkaeenjammer", pa ne zavoljo prebite slavnosti, ampak, ker smo videli skozi okno sneg ualetavati na lepo cvetoče drevje in zeleno poljč.
Zabeležiti mi je še neko surovost, katera označuje, kakšne omike in kakega mišljenja so bili nekateri teh tako znanih nemških turnarjev. Zvečer pri „FestkneipiK sedel je pri mizi za se sin tukajšnjega krčma rja S.
Najedenkrat ga obsuje več fuitsilinov, baje iz Ptuja, drugače teh turnarjev po njihovem obnašanji ne morem imenovati, mu zareže v lice: „Windischer Spitzl! Pereat!"
nIIinaus mit ihm!" in še več takih ljubeznivih izrazov. Gospod Š. je k sreči se mirno vedel, ter nezmenivši t*e za te surovosti mirno naprej pil svoje vino in tako osramotil te pobaliue, ki pridejo kakor gostje in se potem predrznejo domačega človeka, ki jim m česa zalega storil nij, napadati in razžaliti. Zares lepa nemška omika in dr. Mihelitsch sme ponosen biti na gardo, katero je privlekel seboj iz Ptuja. Dajmo, da bi g. Š. bil vroče krvi in nekaj fantov, kar bi se lehko dalo, zahujskal na turnarje, kakšen škandal bi nastal in kako bi kričali o slo venskem nasilstvu. Človek mora nehote misliti, da se je nalašč hotel provocirati kak škandal.
V petek in soboto zjutraj «mo tudi tukaj po ravninah imeli hud mraz, ki je orehe in cvetje na črešnjah in slivah posmodil. V vinogradih dozdaj še nij nobene škode, pa Bog vedi, kaj še bode, kei danes prav pa debelo sneži in so Pohorje, Boče in konjiške gore že vse s snegom pokrite.
Domače stvari.
— (Kandidat v posilile j jopi) ali kakor bi se v nemškem glasilo „Kandidat in der Zwangsjacke" je g. Mrhal, vodja realke. Trikrat se je baje uže odpovedal kandidaturi, a Dež-Kian mu vsakokrat tako sladko in tako dolgo prigovarja, da mu ne pomaga vse obotavljanje in mora ostati kandidat.
— (Družba sv. Vincencija in volitve.) Ko so imeli pred 14 dnevi družabniki Vincencijeve družbe svoje duhovne vaje, osupnilo nas je, da so bile vse pridige le nemške, akoravno dve tretjini družabnikov nemščine niti ne ume in je pri vsem društvu sploh le pet pravih Nemcev. Ker je tudi pridigar o. lazarist Bern, kot rojen Slovenec, slovenščine popolnem zmožen, nijsmo si vedeli tolmačiti te uganjke, a potrpeli smo, ker stoji temu društvu na čelu tako odličen mož, kakeršen je gospod dr. Gogala, o katerem ne mislimo, da bi on s tem društvom, ki ima blagi namen s pomočjo prosto-
voljnih  darov  od Rojevati  uboge sirote, hotel Širiti nemčurstvo mej nami in pospeševati nam nasprotne politične namere.   A žal, sedaj preverili smo se, da to nemško pridiuovanje, strogo nemško obravnavanje pri sejah ugaja povsem mišljenju gospodov, ki so na čelu, kajti včeraj hodil je »o^pod I^aseliAii, e. kr. blagajnik, pod prod «»ed-nlk  omenjenega  društva  in   vodja 50 dečkov-sirot,   ki   obiskujejo   šolo, okolo družabnikov Vincencijeve družbe in jim toplo priporočal nemčurske kandidate, hvalisal pl. Schrevja ter našteval, koliko je uže storil za društvo, da je on predlagal pri  hranilnici tistih 300 gld. podpore, da bi bili strašno nehvaležni, če bi za Schrevja in njegovo stranko ne glasovali in tako oropali uboge sirote daljne podpore! Kako more podpredsednik Vincencijeve družbe gospod Laschan govoriti tako neumno? Kako se predrzne sumničiti hranilnico, da je nij vodila pri darilih  blaga misel, nego le politična  strast, da je onih 300 gold. le volilna nagrada dra.Schreya? Da za denes molčimo 0 druzih lažeh gosp. Laschan a, katerega svetost in pobožnost mi dobro poznamo, ker vemo, da je ta gospod le „pobeljen grob", opozorujemo društveno vodstvo, naj ne pripušča, da se dobrodelno društvo sv. Vincencija zlorabi v politične s vrhe, sicer bi bili priinorani, povedati še kaj več.
— (Občine Št. Peter, Št. Mihel in Slavi na) odposlale so po poslanci g. Obrezi prošnje na državni zbor, naj se po postavnem potu uvede popolna jednakopravnost slovenskega jezika pri si »linijah in naj se nadsodnija iz Gradca prestavi v Ljubljano.
— (Čitalnica v Kranj i) priredi 16. aprila t. 1. veliko veselico, katere čisti dohodek je namenjen pospeševanju petja. Spored: 1. „Žežulinka". Moški zbor. 2. ,,Želje". Mendelssohn. Ženski dvo.*pev spremljan z glasovirom. 8. ,,Zapirajte vrata'4. Šalo'gra v jedr.ein dejanji. 4. ,,Podoknicau. KUcken. Moški samospev spremljan z glasovirom. 5. „ Jed no uro doktor." Šaloigra v jednem dejanji. 6. Ples, pri katerem svira vojaška godba. — Začetek točno ob 8. uri. — Vstopnine brez omejene radodarnosti plačajo čitalnični udje po f>0 kr., neudje pa po 1 gld.
— (Čitalnica v P o stoj i ni) priredi v svojih prostorih v nedeljo 16. t. m. veselico s sledečim sporedom: 1. Zbor: „Popotnica;" 2. komični prizor; 3. čveterospev : „V sladkih sanjah;'1 4. igra: ,,Gluh mora biti;" 5. šaljiva loterija; G. ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — K tej veselci vabi prijazno vse rodoljuba odbor.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 12. aprila. (Oficijelno.) Obadovič, kateremu je bilo naročeno, naj natanko preišče kraje Sadjico, Grandice in Curevo na desnem bregu Drine, kjer je bilo slednje zavetje večjih vstaških čet, je ukazal v 8. dan t. m. petim kolonam kraje Ljubino, Grandice, Igovce, Rozman in Ostrovo glavo zasesti. Glavna kolona je šla v 9. dan t. m. od Igovec čez Sadjice, Curevo, Tientisto proti Grandicam. Operacna je pokazala, da večjih vstaških čet nij v onej okolici. Da se zabrani vrnitev vstašem, so se nekateri kraji zaseli. Jovanovič poroča, da je bil napad vstašev v 7. dan t. m. na Btražo Goli Vrh brezuspešen. Ko so šli vojaki po vodo, bila sta dva pešca 43. polka ustreljena, korporal po daljnem strelu lahko ranjen.
Praga. 12. aprila. „Politik" poroča, da je cesar dovolil, da se provizorno ustanovljenje akademičiiih vseučiliščnih uradov s češkim učnim jezikom za 1882/83. leto izjemno uže začetkom meseca maja prične in da se zdaj tudi prorektor in prodekani za Češko vseučilišče po volitvi določijo.
Meteorologično poročilo.
Barometer: Stanje barometrovo io bilo pretecenl teden sploh srednjo in lo za 2-07 mm. višje, kot srednjo Htanje vsega lota; znašalo je namreč 7.*i7\'{7 mm. in bilo lo v ponedeljek, vtorek in nedeljo podnonnabio. Z ozirom na povprečno Številko vsega tedna je bilo staujo v Četrtek, petek in soboto nadnorinalno; v ponedeljek, vtorek, sredo
in nedeljo pa podnortnalno. Najvišje srednje stanje, za 465 mm. nad nnrmalom, je imel četrtek; najnižje, za 3-99 mm. pod h«»iin.tlom, ponedeljek; največji razloček v sredinem stanji znaša torej 8'64 mm. Najvišje v vsem tednu sploh, 74434 mm. visoko, je stal barometer v petek zjutraj; najnižje, 732 61 mm. visoko, v ponedeljek opoludne; razloček mej maksimom in minimom barometrovega stanja sploh znaša torej 1173 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 4-59 mm., je imel petek; najmanjši, za 0-76 mm., vtorek.
Termometer: Srednja temperatur« vtege tedna je znašala + 7-.VJ (.'., to je za 12" C. pod norin.iiom, in je bila samo v ponedeljek in vtorek nadnormalna. Z ozirora na srednje stanje vsega tedna je bila temperatura v ponedeljek, vtorek In sredo nadnormalna; v četrtek, petek, so-, boto in nedeljo na podnormalna. Najvišjo srednjo tempera-
Ogrika zlata renta 6°/,...... 119
„      .    */....... 8f
n      papirna renta 5°/,..... Hi
5°/<» Štajerske zemljišč, odvez, oblig-. .   . 104
Dunava re*. srečke 5°/e    .   .    100 jrld. 113
Zemlj. obč. avstr. 4Vi0/« zlati ZH8t- bsti • 119
1'nor. oblig Klizabotine zapad. železnice 99
1'rior. oblig. Ferdinandove sev. železnico 105
Kreditne drečke.....100 gld. 180
Rudolfove srečke.....                        10   „ 18
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 131
Traminway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 210
20 BO 35
50
50
djo pa pod
turo, -|- 107°C. ali za 3-2° t', nad tednovim norm a lom, staj imela ponedeljek in vtorek; najnižjo, + 4-5° C. ali za 30° C. pod normalnui. nedelja; največji razloček v srednjem stanji znaša torej 8*9*0. Najvišja temperatura VBega tedna sploh, + 18-2° C, je bila v ponedeljek opoludne ; na j nižja, + 0.0° C, v petek zjutraj; največji razloček v temperaturi vsega tedna sploh znaša torej 17 4° C. Temperatura je bila ves čas pozitivna. Največji razloček v temperaturi jeduega dne, za 12*8° C, je bil v ponedeljek; najmanjši, za 5*4° C., v nedeljo. Temperatura je bila tedaj uže veliko menj nejednako-merna.
Votrovl pretceenega tedna so bili precej nejcdnako-merni; prevladovali so z veliko večino severni in vzhodni vetrovi nad južnimi in zahodnimi. Z največ, namreč s 7f»°/0, je bil zastopan „vzhodu, s po 4'8°/0 so bili tudi še zastopani „sever", „burja"\ Jugovzhod", Jugozahod" in „brez-vetrije*.
Nebo je bilo vsled srednjega stanja barometrovega precej spremenljivo; s 43u/0 jo bilo Jasno", z 38°/0 „oblačno", z 19°/0 pa deloma jasno in deloma oblačno.
Mokrina: Pretočeni teden je imel jeden sam dežoven dan, namreč ponedeljek, s 2*40 mm. dežja.
l.inl niča upravnlAtva. G. F. Ž. v K. Plačano do 22. junija t. 1.
Tujci:
10. aprila.
Pri Slona: Langer iz Novega Tičina. — Dr. Vo-šnjak z Dunaja. — Ulrich iz Kamnika — Svalje iz Doline.
— Kolar iz Trebnja.
Pri IVIalici: Engl, llirschman, Abel z Dunaja. — Gal iz Samobora. — Jeunikar iz Rudolfova. — Lavne z Rakeka. — Pene iz Postojine.
Prt  avittrijtikem cesarji:  Giger  iz Solnograda.
— Zettel iz Loke.
ID-dnajsl^a, "borza
dne 12. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih ...     76 gld. 45 kr.
Enotni državni dolg v srebru       ■   .   .     77 „   05 „
Zlata renta......                                 ,   ... 98 • «   85 „
1860 državno posojilo .               ...   129 „   75 ,
Akcijo narodne banke.......                               820 „   — ,
Kreditne akcijo.........                                       320 »80 „
London............120 „   — ,
Srebro............                                                     — „   — „
Napol..............                                                        9 „   50'/, .
C. kr. cekini...........                                               5 B   63 „
Državne marke    .........58 ,   70 „
4°/0 državne srečke iz I. 1854    250 gld.   119 „15 „
Državne srečke h !. 18B4 .   .    100   „     171 „   — n
4°/o avstr. zlata renta, davka prosta .   .     93 „   70 „
Zahvala.
Vsem ônim, ki so ob bolezni in smrti predrage pokojno žene mojo
MARIJE
kakor koli si bodi pokazali mi svoje prijateljsko Botal enje, izrekam v svojem in svojih otrok imenu presrčno zahvalo.
V Ribnici 10. aprila 1882.
Frid. Loger,
(235) posestnik in trgovec.
Tužnim srcem javljava vsem prijateljem in znancem prežalo vest, da nepozabljivega naju po-bratima, gospoda
Janka Fritze-ja,
c. kr. lajtnanta v pešpolku vacat broj 47, nij več.
Po dolgotrajno), mučnej bolezni zaspal je danes ob 8. uri predpoludne v Gospodu, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 24. letu svoje dobe.
Truplo predragega umrlega bodo se 13. t. m. ob 3. uri popoludne blagoslovilo v tukajšnjej vo-jaškej bolnici ter potem prevelo se na pokopališče k sv. Krištofu«
Naj se mu hrani blag spomin!
V Ljubljani, v 11. dan aprila meseca 1882.
Fridolin Kaučič,
c. kr. častniški namestnik v 47. pešpolku.
Loterij ne srečke 8. apiila. Na Dunaji:   75,     15,     58,     41, 19. V Gradci:     12,     14,     82,     16, 87.
Št. 439C.
Razglas.
(214—3)
Dne 17. aprila t. 1. dopoludne ob 10. uri se bode pri podpisanem magistratu mestna kopelj v Koleziji za leto 1882. po očitnej ustnej dražbi v najem oddala.
To .se javno razglasi s pristavkom, da se poboji dražbe tukaj izvedo, da se pa do dneva ustne dražbe tudi pismene ponudbe sprejemajo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 27. marca 1882.
Župan: Laschan.
V ViinJeJ Gori, v neposrednjej bližini prejšnje okrajne sodnije poslopja, se iz proste roke zelo ceno proda tik ob glavnej cesti stoječa (220—2)
hiša
s 3 prostornimi sobami. 1 postrešno Bobo, kuhinjo, shrambo, obokano kletjo, obokanim hlevom, 1 z opeko krit skedenj, 1 shramba za seno, pod to shrambo 1 klet in hlev, vse v najboljšem stanu in poleg tega tudi sadni vrt. To poslopje je posebno za goMtllno* kakor tudi za kakeršno koli pro-dajalnico sposobno. Natančneje s i izve pri gosp. Ivana l>ollier)i v Ljubljani, v Hrenovih ulicah št. 4.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosL in vročino, če se zavživajo po '/i žličko vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, 4 flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—82)
3?. Podkrajšek,
železniški uradnik.
I ♦
TJmotno
^55—19)
(•236)
Bprejme se kot voditelj lilijah*, prodajalnice z mešanim blagom, na deželi v lepem kraji, blizu postaje južne železnice. Star naj bi bil '¿5—30 let, spreten, vajen, zanesljiv. — Natančneje se izve pri gospodu llugonu Turku v Ljubljani. (218—3)
1
tzobe in zobovja
♦ postavlja po najnovejšem amer i k an skeni /.istemu £ v zlatu, vulkanitu ali celulojidu brez bolečin.
♦ Plombira z zlatom itd. x      Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
♦ s prijetnim mamilom #
j zobni zdravnik A.Paichel, f
+ poleg Hradeokega mostu, v L nadstropji. a
Taj. dvor. svet. prof. II. pl. FEHLLNG-a
mnenje: „Fran Josipom" grenka roda prekosi Friedrichshalsko 4krat, llungadi/ Jano-ško s 44, PiUnsko z <>2Qja, kakor tudi vse znane grenke vode po vsebini vplivnih delov in nje izredna vplivnost najde tudi, kar je po zdravniških avtoritetah konstatirano. V mojej kemičnej analizi svoj dokaz in razlago.   V Stuttgartu, meseca marca 1882.
Knjižice pri ud pošilja v noj
d i lekcij i v Hudapisti.
Dobi se v zalogah rudni«*.
Fran Miova orenka Ma.
umrlega
dr. J. Bleivveisa vit. Trsteniškega
je ravnokar izšel. V originalu naslikal in v oljnato barvenem tisku izvrstno izvršila sta ga c. kr. dvoma tiskarna in artistični zavod g. Reiflcnsteinu na Dunaji. Velja pa
Podoba V Oljnato  barvenem  tisku 63c,n  široka,  79cm visoka, neraz-
peta gld. 3.
Podoba  na  platnu  razpeta V   10cra širokem baroque okviru gl. 6'50.
Podoba na platnu razpeta v  i3cm širokem baroque okviru gl. 8.
dalje v velikosti 55 — 68cm. Podoba V Oljnato barvenem tisku Z 10cm širokim baroque okvirom gl. 5.80. ;j«r Podoba prodaje ae tndi proti plačitvl na mesečne obroke.
Čistega dohodka teli podob namenjena je polovica za „Narodni dom" in polovica za zidanje cerkve sroa Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem
F. Kolman,
(199—4) Zalogi stekla in porcelana v Ljubljani.
S
"CTstatnoTrljen-o 185B.
Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v Linci s sreberno medalijo 1. 1875. Kraj za narotevanje vezenine od zlata in cerkvenih paramento v. X
duhovščini! ~^M! I
Karolina Berlyak
priporoča se za  vezenje od zlata in svile:
Kasule, baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva.
PrečastiteJ
Štefan Berlyak,
meščan, izdelovalec cerkvenih pa-ramentov,
priporoča so za Izdelovanje vseh vrst
cerkvenih del, kasul, pluvijalov, baldahi-nov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkve-nike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverend, kosmečkov itd.
Opazka:
Oruati se voljno sprejemajo za ♦
apliciran, jc 1
Vezenino, za katero se dajo tudi tvarina, se prov/.amejo za mon- J
tiranje. in so bodo najskrbnojo iivršile; na vsako vprašanj-« so 4
takoj odgovori. (189—2) ♦
Fabrik und Niederlage: Stadt, Gruiiangergasse Nr. 12,
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
is der NtaatHHchulden-CaHse. X
Grand Théâtre mécanique.
Arena na Frana Josipa trgu.
V sredo due 12. in v četrtek dné 13. aprila
velika, predstava.
Začetek ob T1/,, uri zvečer.
Nov program: I. del: VVeierburg v Tirolskej. II. del: Agra, sto-lica Mogulov v Indiji.  III. del: Avtomatični umetniki, komični prizori mehaničnih plesalcev.  Metamorfozo in premikajoče se diorame. Cena prostorom je znana.
Spoštovanjem
(234-2) Fr* Ciierke.
Izdatelj tn odgovorni urednik Makso Armic.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
7598