SL 78.
Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Maribora brez pošiljanja na dom za ves   leto 8 g. — k.
pol leta 4 „ — ,, „ četrt  „   2 „ 20 „
l'<» pošti:
ia vse leto 10 g. —k. „ pol leta r> „ — n „   četrt  „     2 „ G0 „
VrcdniitTO in opravniitvo je v koroški ulici hiš. št. 220.
O razmerah In politiki v Srbiji,
II.
V zadnjem članku po tem naslovom (št. 76) smo omenjali grehov srbske vlade ter ob enem tudi izrekli dvom v celo temeljitost napadov na njo. Denes hočemo
sobota 8. julija.
IV. tečaj. 1871.
Oznaniln
Za navadno tristopno
vrBto bo plačnje \ t kr. če bo tiska lkrat 5 » 11 h i, 2krat, 4 » »» >t i» 3krat. veče piemenke ee plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je pl«. čati kolek (štempelj) za SO kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo
in negirajo obstanek Srbov, je morda naravno, da nek-teri Srbi sumijo, kn mnogo Hrvatov tako misli. Preverjeni smo, da se varajo. Ali ipak se je ta nesrečni sum čestokrat pokazal in -- bil je tudi zadnjič pravi uzrok, da so se Srbi protivili ljubljanskemu programu, boječ se, da je zveza Hrvatov r Slovenci kakor proti Rauchu,
ali
pogledati, kako so so vladali ona  in Srbi  glede jugo-,tudi na to namerjena, da se — Srbi majorizirajo slovanskega vprašanja  v obče,   in to po imenu glede j^tl v jUfTU postane hrvatska, s slovenstvom podprta, s u-lanjskega ljubljanskega programa,   ki je imel namen,! p r e m a c i j a.
zarad evropskih prememb in iz njih  izvirajočih  nevar- Kakor se to čudno in neverjetno sliši, je vendarK
nosti za nas, idejo našega bodečega edinstvn zopot ,)0 V3em videzu in po pripoznanji nekterih odličnih oživiti med Jugoslaveni doma, na ven pa tujim narodom Srbov istina. Ravno zarad tega pak je treba, da mi in vladam ob pravem času povedati, da proti nnSi volji Slovenci odločno in apodiktično  izrečemo,  da pri nas
•
kaj ser, rega
računajo in namero delajo , ako mislijo nas za vselej razkosane držati ali celo še bolj razkosati, nego smo po uepovoljnih zgodovinskih okolnostih že zdaj raz-druženi. —
Tu Že naprej povemo, da denes srbska vlada in Srbi so za jugoslavensk program. Da, kar jo bilo v Ljubljani sicer mišljono in nekoliko izraženo, precizirala Uobno poštenje je srbska vlada po svojih priznano oficioznih novinah. Njen list „Jedinstvo" je prinesel tudi nnSim bralcem poznan članek, v kterem s« Srbi iz knježevino izrekajo za to, da se Jugoslaveni v Avstriji okolo Hrvatske, aH kakor Srbi raje govore, okolo trojedne kraljevine uje-dinjujo, a Srbija sprejema nalog Slavene na Balkanu okolo sebe zbrati. Ta politika je gotovo proti Avstriji lojalna, ker zahteva zedinjenje avstrijskih Jugoslavenom v okviru, a no izven Avstrijo, tor odgovarja po vsem tudi težnjam, kteri mi moremo in hočemo imeti.
Tako se Srbija izrazujo zdaj. A ni se zmerom tako. Po ljubljanskem Bhodu in po izdanji znanega programa — so srbski vladni listi molčali. Tačas nismo mogli razloga vedeti. ZJaj ga jo nam zadnje dni eden srbskih opozicijonalnih listov povedal, ki je v belgrad-skih skrivnostih dobro podučen. „Pančevac" pripoveduje (in to srbski vladi za zlo jemlje) da je nek srbski državnik, vprašan zakaj vladni listi molče o vužni ljubljanski izjavi, odgovoril : ne smemo zarad Magjarov.
Torej tudi v tem so imeli vladni Srbi one iste „svinčeno podplate" strahu pred sosednimi Magjari, ki so njih vlado v zadnji čas do mnogokterega greha zavedli. In zadovoljni moramo hiti , da so so naposled tega strahu vendar iznebili ter da jih več ne zadržuje ona Škodljiva bojaznoat in politična „napačna sramežljivost" odkrito pošteno reč reči, kakor je to „Jedinstvo" učinilo nam, Hrvatom in avstrijsko - ogerskim Srbom nasproti. —
Po tom tacem je bilo, ali bi imelo biti baš čudno, kako da so bili tudi opozicijonalni Srbi v ogerski vojvodini proti ljubljanski izjavi. Spominjamo na Mileti-čevo članke v „Zastavi-1 in na Članke v Subotičevem „Narodu." Kot vzrok za to postopanje so navajali, da se s tacim programom Avstrija podpira, a da podpore ni vredna. Vendar v zadnjem času se je pokazalo, da to ni bil pravi vzrok. Imeli smo priliko čuti sumničenje, ki nikakor ni veselo že po tem, da moro nastati. Vzrok, iz ktorega so bili Novosadljani proti oni izjavi je njih razmera in njih stanje proti Hrvatom, njih premalo zaupanje k svojim lastnim bratom.
Srbi, s Hrvati eden narod, ki sami priznavajo, di se ločijo samo po svesti, čuvajo vendar svojo i m e in svojo vlastitost s posebno ljubosumnostjo. Ker so med Hrvati ljudje, kakor zagriznen Starčevič, ki vedo in vidijo na vsem jugu od Soče do Balkana same "Hrvate"
nihče na kaj tacega še pomislil ni in med Hrvati (tega smo preverjeni) nobeden pametnih in merodajnih mož. Če so kedaj naše upanje in našo težnjo uresničijo, nalog nas Slovencev bode vselej pravičnost in konočno spornzumljonjo vnstopnti. Da pridemo do bolje bodoč-osti,  treba  je  mejusobnega  zaupanja,  vero  v meju-
Slovensko vseučilišče v Ljubljani in državni zbor na Dunaji.
(Spisal Petnr Tomič.) (Konec.)
Navadno se cenijo Slovenci  na en miljon ali novec. Co bi tudi druge oviro ne bilo, pravi dr. Gla-kakor ta,  da število   osebja ni veliko, izmed kte-bi so volile učne moči,   jo že to  zapreke dovolj,
da bi bilo vseučilišče na vekomaj le srednje, da, slabotno, žalostno. Pa poglejmo, ali govori dr. Glaser resnico, ali je to sploh ustavovernožu mogočo? Učeni Šn tnfik je I. 1842 cenil Slovonco na 1,151.000; narodni Kozlor na 1.242.000; ustavoverni dvorni svetovalec Kljun (I. 18G4) na 1.274.307; liberalni Kolb (6. i/ti I. 1868) na 1.193.330, oficijelni Czornig že 1. 1857 na 1,183.533 in oficijelna c. k. ,,Wiener Zeitung*' od 19. oktobra 1870, št. 254, objavlja statistična razkazila po oficijelni štetvi za ministerstva Herbst-Giskriniga, iz kterih posnamemo naslednje številko:
Goren, ,, Solnogradsko štajersko . . Koroško   . . Kranjsko   . .
Primorsko .
Tirolsko . . . Češko . . . . Moravsko   . .
A.
Galicija   . . Bukovina Dalmacija . . Ogorsko . . . Hrvatska . Voj. granica Erdoljsko . .
1. 1857	1. 1869	pomnožet		
1,081.097 —	1,954.251	za	16.2	/ti
707.450 --	731.541	it	3.4	
146.769 —	151.410	it	3.1	
1,056.773 —	1,131.309	i>	7.0	it
332.456 —	330.400	<»	1.1	it
451.941 —	•103.273	n	2 5	„
520.978 —	583.535	u	120	ii
851.016 —	878.524	ii	3.2	ii
4,705.525 —	5,105.682	it	8.5	i>
1,867.094 —	2,011.406	it	7.7	ti
443.412 —	511.581	ti	15.2	u
4 597.470 —	5,417.343		17.8	ti
456 920 —	511.964	u	12.0	it
404.499 —	454.016	ti	12.4	it
9.900.785 —	11.109.192	u	12.2	,,
876 009 —	1,015.906	u	15.9	ti
1,064.922 —	• 1,195 033	ii	12.3	n
1,926.797 —	2,109.104	ii	9.4	i«
Iz teh številk so lahko posname, da narašča prebivalstvo vsako leto blizo za 1%, po narodnostih pa v omenjeni dobi pri Nemcih izven Dunaja za 4*1% i na Ogerskem, 1 r7°/0 — kjer pa gre pomisliti da so čisti Magjari najueplodnejši —pri severnih Slovanih za 12*3M/,
Deiiašnjeniu broju je pridejana priloga:  vabilo na naročbo
in pri južnih Slovauih  za  13'6°/0 ter da je Slovencev mnogo več, nego gosp. dr. Glaser privoli.
Pa če bi jih tu4i  ne bilo več  nego 1,200.000, vidimo, da Glaserjev dokaz jako šepa, ako se malo po svetu ogledamo.   V Kopenhagnu je za 1,608.000 prebivalcev  dansko vseučilišče; Holandožev je  3,700.000 pa imajo dva vseučilišča v Haag-u in Groningen-u , da si holandežki jezik ni toliko v rodu nemškemu, kakor slovenski ruskemu; Portugizev je okolo 4 miljone a imajo dva vseučiliSCttv ^Grško  kraljestvo šteje 1,325.400 duš, pa ima svojo vseučilišče, da si  še od tega števila odpadejo  Albanozi  (Arnnuti) ;   Tirolsko  z Vorarlbergom ima le 878.524 prebivalcev pa vendar svoje vseučilišče v Innsbrucku, dasiravnn je celo po ustavovernem dvornem  svetovaloo  Kljunu  med  temi  prebivalci 320.000 Lahov   in   9.000   Ladincev-   Če   ima na Štajerskem 700.000 Nemcev svoje vseučilišče v Gradci  in konečno 6 do 7 milijonov  dolitavskih Nemcev 4 vseučilišča na Dunaji, v Prapi, Gradcu in Innsbrucku, bi tudi poldrugi miljon Slovencev to pravico zahtevati, smel, zlasti ako se pomisli, daje slovenski jezik malo različen s hrvatsko-srb-skim, menj nego  „Lerchenfelder"  in gorenjo-ltajarski hribovec ali  Solnogradčan,  da se glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani mora tudi ozir jemati na troe-diuo kraljevino itd.  —  tedaj na prebivalstvo dobrih 6 milj o no r.
A.ko se te navejone številko prevdarijo vrh tega pa promisli davek, kterega plačujejo Slovenci z denarji in vojaki, potem so vidi cela ustavoverna neresnica, potem so jasno iz trte zviti razlogi dr. Glaserja.
če se konočno še pomisli, da so si Nemci od 1. 1365 (dunajsko vseučilišče) in pred svojimi pisatelji Klopstock, Lessing, Schiller, Gothe i. t. d. tudi morali pomagati latinskim in francoskim jezikom, kakor so nam na razpolaganje slovanski sosebno pa ruski jezik, vrh tega tudi nemški, francoski i. t. d., da tudi njih jezik ni bil takoj početkom tak, kakoršen sedaj, kakor dr. Glaser tudi ni bil že v zibeli c. k. profesor, — da jo ie nemški cesar Karol V. rekal. ka nemški le s svojimi konji govori in da je še Fiiderik II. francoščino bolj ljubit nego nemški jezik, kličemo oziraje se na to dr. Glaserju in njegovim privržencem: Nikarto zaničevat;, oj nemški možaki I nndepolnega Blovanskega mla-denea, kajti iz njega dorasle Se močan Samson!
D o p i s i.
—r. Iz Ljubljano 0. julija. [Izv. dop.] V kako kasen sapado fllovek, ki razžali nemškutarskegn psu, to je pred kratkim uganil Bodnik gospod Čučok pri tukajšnji okrajni sodniji. — Ta reč je bila tako-le : V Ljubljani živi človeče, ki jo jako sitna živalca, čuje na ime Riester in ima v svojem grbu šivanko, vatel in-škarje, ali drugimi besedami, ki jo priprost krojačtk Njegova edina zasluga jo ta, da so ponosno imenuje nemškutaria. Celi ljubi hožji dsn kali varnost po ulicah, kajti krojaštvo mu je le postranski posel, glavni nalog pa posojanjo denarjev na izplačilne polo uradnikov. Da no jemlje ravno najnižjih obresti, to so samo po sebi razumeva. To človeče ustavlja po ulicah vsakovrstno liudi in jim klopečo vsakdanje čenčo, dokazuje kaki suroveži so Slovenci, on pa da je jako „fin" mož, ki ni prišel kakor navaden rokodelec „per pedes apo-stolorum" in s culico v Ljubljano, marveč so jo pripeljal po pošti.   Kedar se Riester v kako   gostilnioo prikaže,
.Jurija s puso."
8017
je to znamenje, da vsi drugi gostje izostanejo. Pri o-krajni sGdniji je Riester Btereotipna prikazen, tako, da o njem že govore, ka ima v pisarnici že preskrbljeno naslanjačo. Ta možakar ima vrh vsega tega še psička, ki je pravi „krepirerl" in je ravno tako nadležen, kakor njegov gospodar. In ta psiček je v Zvezdi nadlegoval nekega gospoda, kteri mu je, ker ni bilo drugači mogoče , pokazal. kako palica boli. Slučajno pa je dotični gospod narodnjak in to je bilo za Riester-ja povoda dovolj, da je v „Eingesendeta v glasilu obritih svinj, naznanil ostrmelemu svetu surovost omenjenega gospoda. Riester je vrh tega pokupil vse iztise in jih razdelil vsakternikom za poduk in kratek čas. Tega pa še ni bilo dosti, vložil je tudi tožbo in da si je bilo konstatovano, da se psičku ni zgodila nobena nesreča, da so še vse tace in rep nepoškodovane, je vendar sodnik Čuček obtoženca obsodil na 6 dni zapora eventuelno 30 gol d. odškodnine in na povračilo Btroškov, ktereje pasja bolezen prizadela. Neverjetno sicer pa vendar res. Se bolj rafinirana bi bila obsodba, ko bi bil g. Čuček prav po kitajski spoznal, ka si mora dotičnik sam trebuh preparati. Za prihodnjo slučaje naj so to dene na polico. Klofuta se sicer ceni na 5 f., udarec nadležnemu psičku pa velja šest dni zapora. Riester je kar veselja skakal in tri dolge dni, Batno to pripovedoval, kako se je zadostilo njegovi žaljeni pravici. Obsojeni gospod pa je po gosp. dr. Razlag u vložil upor in viša deželna sodnija ga je popolnem nekrivega spoznala, Rtester-ju pa se je glede odškodnine pokazala pot pravice. Od tega časa je Riester čudno, da sumno melanholičen. Nauk si bla-govoljin bralec sam posname iz cele dogodbe, ktero smo priobčilo le v pojasnenje naših razmer, da pozni vnuki zvedo, kako je 1. 1871 po Kristusovem rojstvu udarjeni pes cvilil, Riester tožil in Čuček sodil.
Iz Ljubljane ') („Danica" o šol i ki h rečeh) včasi res prav čudno govori. V 26. 1. jezi ae nad tem, da so se v ljubljanskih ljudskih Šolah odpravila javna spraševanja in da se namesto teh obhajajo šolski prazniki, šolska veselica itd. Ali je boljše, da se Šolsko leto sklepa z javnim spraševanjem ali kako drugače, tega še šolski možje niso konečno dognali. Oboje ima svojo dobro in slabo stran; torej nova šolska postava krajnim šolskim oblastni jam na voljo daje, da po svojih okoliščinah imajo šolska spraševanja, ali ne. Ljubljanski krajni šolski svet jo z dogovorom z učitelji določil, da letos v mestnih ljudskih šolah ne bode navadnih javnih spraševanj, da bode tedaj v tej zadevi tudi tu tako , kakor je v srednjih šolah že dalj časa navada, da se šolsko leto sklene brez javnega spraševanja. Odkar so se ljudskim šolam vzela darila in odkar je šolsko nadzorstvo prišlo v neduhovsk^ roke, so se šolska spraševanja res tako slabo in bi djal, p o-
*) <3d znanega slovenskega šolnika  amo prejeli  ta dopia s prošnjo da ga priobčimo. Vredn.
h u j š 1 j i v o opravljala, da je res .boljši, da jih ni. Lahko naštejemo večino ljudskih šol no Kranjskem, kjer so se poslednje dve leti šolska spraševanja zavoljo na-gajivosti ali svojeglavnosti nekterih gospodov celo opuščala ali pa tako opravljala, da se Bogu usmili! V nekterih krajih so duhovni konec Šolskega leta v cerkvi oznanili, da bodejo prihodnje šolsko spraševanje opravljali le s krščanskim naukom, ker z drugimi (posvetnimi) ved-nostnimi nimajo sedaj nič opraviti in se sploh s šolo nočejo pečati. Po več krajih je bilo spraševanje iz krščanskega nauka pred sklepom šolskega leta in zbegani učenci so šolo zapuščali pred koncem šolskega leta. Tu pa tam k napovedanemu spraševanju ni bilo nikogar, da bi bil spraševal krščanski nauk, in še celo tako daleč je prišlo, da so nekteri prenapeti staršem očitno branili in odsvetovali hoditi k šolskim spraševanjem. Tudi v mestnih šolah niso bila javna šolska spraševanja več to, kakor popred, ko so gospod škofijski šolski nadzornik pridne učence brali i/ „zlatik bukev.«1 Starši in učenci niso vedeli, pri čem da so. Po takih okoliščinah je tedaj bolje, da ni spraševanj, kakor pa, da bi se dobra reč pohujševala, — „Danica" pravi : „po vsem tem bodo spraševanja pri sprejemanji v gimnazije in realke že potrebna, pa šo natanćnn, ako hočejo srednje šole, da po vetru ne splava njihova že le srednja veljava." Ako ljudsko šole že morajo sredujim praho orati (kar ni njihov poglavitni namen), se nam prav čudno zdi, zakaj bi bile ljudsko šolo slabeji zavoljo odpravljenih ^komedijskih1* javnih spraševanj in zakaj bi se zavoljo tega moglo ostrejše spraševati pri sprejemanji v sređuje šole. Zdi se nam, da je ravno narobe. Kdor je hodil poslušat k starim javnim spraševanjem, prepričal se je kmalo. da je bilo komaj 5°/0 spraševanj naravnih in za šolski napredek kaj pomenljivih, naj več so bila vsa le nekako slepo mehanično delo, ktero je na škodo dragemu šolskemu času učence in učitelje brez vsega vspeha mučilo. Ljudske šole imajo po novi naredbi Čez glavo veliko in preveliko oglednikov, kteri imajo vsaki trenutek med šolskim letom dovolj prilike, prepričevati se, kako učenci in učitelji spolnujejo svoje dolžnosti. Imamo krajne, okrajno in deželne šolske nadzornike in pri večrazrednih šolah pa še ravnatelje, kteri pazijo na svoje sodelavce. Tudi starši lehko zvedo, kako se uče in obnašajo njihovi otroci, ker se jim v ta namen štirikrat na leto na dom (in še colo v podpis) pošilajo šolska naznanila. Potem se „Danica" (kakor nekdaj uaša stara gospodinja, pri kteri smo kot študentki stanovali) boduje, da se učenci vodijo po veselicah, kjer se je in pije, češ: otroci bodo si že sedaj storili marsikterih osnov za vpribodnje in bodo djali : »Tod le smo šli skupaj, tod le se pride v Vevče, tod le k Žibertul", ter svetuje, da naj učenci nikar preveč ne hodijo okrog mesta, po hostah, ali celo po gostilnicah. Po tem nauku todaj se pridni mladini ne more nobenega veselja napraviti. Po mestu se mla-
dina ne sme voditi, lepe narave ne sme gledati in opazovati in se na prostem zraku radovati, jesti in piti se ji razun doma ne sme dajati, staršev pri otroških igrah ni treba. (Mi poznamo mnogo narodnih za šolo vnetih in vrednih duhovnikov, ki so otrokom ravno s tem do šole veselje znali napraviti, da so protivno ravnali kakor „D." svetuje.) Po Daničnem bi pa dečke morali do 12. in 14. leta trdo povijati in jih potem naenkrat kakor s „frače" med svot vreči, da bi ne poznali nika-koršnega družbenega življenja, nego tega v tesni šolski sobi. Slavni odgojnik škof Dupanloup je drugače menil koja djal ! „Pogrešek pri odgoji je ta, da ji manjka prostosti. Otrokova prostost se ne čisla, vsa duševna in nravna prostost je v posilstvu. Postave narave, postava providnosti, vse so napak razumeva. Ako smemo tudi mi „Danici" še kaj svetovati, bi ji svetovali, da naj s takimi spisi nikar prehitro ne napada še do sedaj dobrih slovenskih Šol in naj nikar ne obrekuje in krivo natolcuje njihovih učiteljev, da ne bode nepotrebno kopala prepada med cerkvijo in šolo, med duhovstvom in učiteljstvom.
Iz Radoljce 6. julija. P. C. M. [Izv. dop.j Moj zadnji dopis v „Narodu" je strašno nevihto uzročil med našimi uradniki. Kleli so ter pridušali se, da mu hočejo že povrniti ter ga v priličnem času dobro „na-šoškati", vendar do zdaj se še ni nobenemu zdelo za dobro, svojo jezico dejansko ohladiti. —
Še imam nekaj škandalov od „visokih" gospodov, ktere bodem svoj čas v „Narodu" razglasil; ne da bi hotel kazati malenkosti posameznih ljudi ampak da pokažem svetu, kakšne vrste ljudi . ima naša vlada, ktera nam prepoveduje tabore, in se brani nam dati pravice.
Pritožba do ministerstva proti razsodbi deželne vlado glede tabora Gorenskega še slavno ministrstvo zmirom ni rešilo, dasiravno smo poslali pritožbo ž o 29. maja d i r e k t n o n a D u n a j. Ne vemo ali nimajo tam na Dunaju nikogar da bi jim prestavil to pisanje v nemški jezik —- ali pa nam hočejo rešiti to pritožbo šo le ob sv. Nikoli, vsaj potom se jim ne ho treba bati, da bi se ne zgodilo kaj, kar bi „občuemu blagru" škodljivo bilo.
Ni dolgo tega kar so mi pripovedovali kmetje, kako se je klatil neki „gosposk človek" po Radoljškem okraju ter spraševal ljudi — najrajši pijance in enako šaro, kaj da mislijo o biti imajočetn taboru — ter da se je širiko nstil: dn ga vladn no bodo dovolila. Ne vemo ali je bil to kak navaden postopač ali morebiti res kak viši agitator, toliko se mi pa hoče dozdevati, da: ako so vlada slepi, ter ako se na tako javno mnenjo Wurzbachov memorandum naslanja, je pač vse gnilo in puhlo.
Konečno še nekaj smešnega. „Ljubljanska caj-tenga" je prinesla vest, da je poslalo več gospodov iz Jesenic Dolingcrju adreso. Jaz, ki te gospode, kteri so
Slovenci pod Karlom Velikim in nasledniki iz njegove rodovine.
(Dalje.)
L. 869 se je Rastislav na čalu Moravanov iu ž njimi združenih vseh na vzhodni meji frankovskega kraljestva bivajočih Slovanov vzdignil proti Nemcem. Karltnan je moral iti proti Rastislavu, ki je dvakrat toliko vojsko vodil; pa vendar ga je premagal in veliko blaga uplenil. Tudi Gundakar je, jezen da je na-mestništvo v Korotaniji zgubil, k nasprotni strani pristopil, je bil pri Rastislavovi vojski; pa med bitvo se mu je izhudila vest, ter ni se hotel bojevati s svojimi rojaki in je rekel tisti trumi, nad ktero ga je Rastislav post« vil. da ga sv. Emeram in drugi svetniki, pri kterih svetih ostankih jo kralju Ludviku zvestobo prisegel, nevidno oklepajo, da de ne more ganiti. Nato pridero Karlrnanovi vojaki in ga ubijejo. Kako nevaren človek je moral biti ta Gundakar, kaže to, da je kralj Ludvik v Regensburgu, zvedivši njegovo smrt, v znamenje veselja z vsemi zvonovi dal zvoniti. (Ank. p. 179.) Kakor tukaj tako* so tudi po drugih  straneh Slovani nesrečni
bili in konec vojske je bil, da se je frankovska oblast nad Slovani le še bolj utrdila.
Pa bojev z Moravci še ni bil kom c. L. 870 Svetopolk (Svatopluk) knez nitrnnski zvit, in vlado-željen človok, ki je hotel 8 pomočjo Nemcev knez moravski postati, v zvezo stopil s Karluianom, kteri se je tako prijazno ž njim obnašal, da ga je celo za botra svojemu sinu taprosil in mu tudi imo Svetopolk dal. Svetopolku se je podalo strica Rastislava v pest dobiti ; on ga pa izda Nemcem, ki so ga k smrti obsodili, kralj Ludvik pa mu je smrtno kazen prizanesel iu go iz milosti (!) le dal oslepiti. Pa kmalu so sprevideli Nemci namere Bvojega neodkritosrčnega prijatelja in ga pred sodbo pokličejo in zaprejo. Med tem jo Kari gradove in mesta moravska posedol in jih izročil v varstvo grofoma Vilhelmu in Engilskalku, ki sta si kot sinova in naslednika Vilhelma grofa, vzhodoe pokrajino očetovsko vladarstvo razdelila.
Moravci pa si izvolijo Slavomira za svojega kneza in začnejo boj z grofoma, da hi ju prognali iz dežele. Pa jim ni hotelo po sreči iziti. Kmalu pa pride Svetopolk, kterega so bili za nedolžnega ^.poznali z ha varsko vojsko nad Slavomira, ali le na videz. Zakaj, prišedši v staro glavno mesto se ž njim združi, napade
zdaj bavarsko vojsko in jo uniči. V naslednjih bojih sta tudi padla grofa Vilelm in Engiskalk in na njuno jc|mesto je prišel grof Aribo. Boj z Moravci pa jo še trpel do I. 874, kterega se je mir sklenil. Moravcem je bila neodvisnost zagotovljena, akoravno so na videz še nekako nadvladarstvo frankovskega kralja s tem pri-poznali da so mu vsako leto darila pošiljali. (Diimmler p. 40.)
Blizo tisti čas, ko se jo ta vojska končala, 1. 873 ali o začetku 1. 874 je umrl Kocelj, knez dežele ob Blatnem jezeru. (Diimmler p. 42.)
Po smrti Ludvika Nemca I. 876. je nasle-doval kot bavarski kralj K a rl m a n ; mejni deželi Ko-ratanija in Panonija pa ste bili izročeni njegovemu nezakonskemu sinu Amulfu. Naslednje leto ješelKarlman z Bavarci in Slovenci v Italijo in si je italijansko kraljestvo pridobil. Ali že čez eno leto ga je mrtvoud zadel, da ni mogel več govoriti. Zaslišavši to novico pride brat Ludvik hitro v bavarsko deželo in Bi zagotovi nasledstvo od velikašev, ki so ga bili prav veseli. Kurl-manu ni nič drugega ostalo, kakor sina in ženo bratovi milosti priporočiti. Po njegovi smrti pride brat Ludvik na Bavarsko si da zvestobo priseči od velikašev, Koro-tanijo pa pusti svojemu sinovcu Amulfu, kteri mu je
to odreso podpisali vse dobro poznam moram pač reči : da niso vedeli kaj delajo. Slišal sem že tacega junaka nekaj brbljati in otrobe vezati o veri in verskih rečeh, ali bilo je zlo neslano. Kakor znano, zmazali so to adreso mladi Ruardi in Šraji v sodružbi z nekterimi železničarji. Kaj je pomagala ta adresa Dčilingerju, ali mu je bila v veliko tolažbo tega se ve da ne vem, a gotovo bi se mu gnjusile te črčkarije ko bi vedel: da so pri S raju na čast papeževi pet in dvajsetletnici razsvetlili okna — najboljši dokaz njih kolosalne — umnosti. — Denes poslati Dolingerju zaupnico, jutri pa razsvetliti okna na čast 25 letnici papeževi se gotovo strinja prav po nemškutarsko.
Politični razgled.
Iz potovanja cesareviča Rudolfa po Češkem sklepa eden dunajskih listov, da je sprava s Cehi blizu, kajti tudi pred pogodbo z Ogersko je cesar potoval po Ogerskero. Vladni pražki list pripoveduje kako navdušeno so princ povsod sprejemljo in izreka veselje, da v sredi notranjega prepiranja ni izginila zvestoba do cesarske rodovine, kar bi poraenjalo, da se da narodni razpor utolažiti.
(.1 o s p o s k a zbornica je v zadnji sodnici sprejela več zakonskih osnov po predlogih dotičnih odborov. — O predzadnji debati glede proračuna, posebno o govorih Auersperga in Hohenwarta prinašajo novine razna razmišljavanja ter se zlasti ustavoverni časniki hudujejo na poslednjega zarad njegove izjave, da ni za neposredne volitve. — Državni zbor ima še eno ali dve sednici, potem pa je pričakovati, da bode zasedanje odloženo ter so skličejo deželni zbori, kterim po mini-sterskem programu pripada nalog notranje razmerje med narodnostimi urediti.
Na poslednji govor grofa Beusta, ki je dokazoval kako Avstrija v lepi slogi in prijateljstvu t Nemškim in Rusijo živi, odgovarjajo prusko vladne novine trdeč, da je ta govor dober vtis na njo napravil, ter da se je upanje pomnožilo, ka ste Avstrija in Nemčija tudi na daljo složni.
Češki listi pišejo zdaj Nemcem in vladi nasproti jako pomirljivo. „Pokrok" zdaj organ večine čeških narodnih poslancev, posebno Riegera iu Palackega, prinaša dva članka o „belem listu", kterega čehi ponujajo Nemcem, naj si sami nnpišejo kar mislijo, da je za brambo in čuvanje njih narodnih pravic potrebno, čehi pravijo, vse kar bodo v tem smislu Nemci zahtevali, bodo dobili. Naj se (Nemci) prepričajo, da je „noraška Avstrija" ravno tako nemogoča kakor čisto slavenska. „Ko bi Čehi — pravi Pokrok — hoteli in mogli svoje sodeželane Nemco pritisknvati, ne smejo tega in ne bodo smeli, zavoljo severnega (nemškega) sosedstva, čehi spoznajo, da bi zanje
bila velika veča nevarnost za narodnost kakor v Avstriji. Če nočeto verovati našemu poštenju — kličejo Ntmcem — verujte barem našemu političnemu razumu." A kako se Nemci na take poštene besede odglašajoV Prozirno odbijajo ponujani beli list, rekši, da bi bilo sramotno za njih od „inferiornega* slavonskega naroda milosti sprejemati. Tako vsaj govori večina nemških novin v Pragi in na Dunaji in ni še znamenja, da bi nemški narod na Češkem drugače vladal, ali to zasra-movanje Čehov preklica). — So li kedaj Nemci tako plemeniti bili in komu ponujali „beli list?"
Izid volitev na Francoskem je iznenadil povsod. Ker so namreč zadnje čase poročila iz Pariza in iz Francosko sploh govorila o velikih agitacijah in ro-vanjah bonapartistov in privrženikov raznih poželjivcov kraljevske oblasti, pričakoval ali bal se je zunanji sveti da bodo tudi volitve izpadle honapartistom in kraljevcem povoljno. Da so zdaj izbrani skoro povsod, celo izvon Pariza po deželi (v departement-ih) re puhli kanci zmernega značaja, važno je tem bolj in jo porok, da se bode vendar le republika utrdila. — Vlada pak in večina narodnega zbora francoskega se nikakor ne nagli preveliko svobodo spešiti , nego jo celo porn-zuje ; v zadnji seji je bilo namreč z 329 glasovi 202 skleneno kavcijo za časopise v novic uvesti.
prol i
Razne stvari.
* (Slovenski jezik in uradniki) Čujemo, da jo ministerstvo za pravosodje ukazalo, ka mora vsak kompetent za sodnijske službe na Slovenskem priložiti dokazila znanja slovenskega jezika. — Lepo to, in vsega priznanja vredno , ali bojimo se da bode zopet le „na papirji" ostalo, ker bode niže in više uraduištvo, ki je poddano ministerstvu pravosodja v sedanjem, slovenščini sovražnem duhu naprej delalo in malo vestno po „dokazilh" vprašalo.
* (Odlikovanje.) Nj. Veličastvo je deželnemu šolskemu nadzorniku in našemu rojaku gosp. dr. Francetu Močniku, ki so stalno poda v pokoj, podelilo za njegove mnogovrstne zaslugo in izborno poslovanje na šolstvenem polji odliko železne krone tretjega reda.
* (Nenavadna darežljivost.) Ljubljanska hranilnica jo pri svojem občnem zboru dovolila 300.000 goldinarjev za zidanje in pohišje ljubljansko realke. Kakor ta sklep in blagi namen, ki ga ima, odobravamo in primerno priznavamo, želimo, da se ta ogromni znesek porabi slovenskemu narodu na korist, čigar zavod je ljubljanska hranilnica.
* (Hrvatska narodna stranka) je kupila od g. Vončine v Sisku tiskarnico in prevzame tudi njegove narodne časopise, „Branik1, in „Siidsl. Ztg.1 v svojo lastništvo.  Ustanovilo so je društvo narodnih po-
slancev in rodoljubov, ki so do zdaj, kakor čujemo, razdelili med seboj za vzdržanjo narodne tiskarn" in časopisov že 40.000 gld. privatnih akcij. Kedaj se ima tiskarnica iz granico v Zagreb preseliti, menda ni še določeno. — .,Siiilsl. Zt^.' . ki jo zdaj prestala, bode izhajala že od 1. avgusta v Zagrebu, ako se med tem časom sestavi redakcijonolno osobje. V Zagrebu, kot središči Hrvatske je mogoče in upati, da list postane organ vsega Jugoslovanstva, posebno pa Hrvatov in Slovencev, kar v odstranjenem Sisku dovoljno doseči že zarad pomanjkanja sodelavcev ni tako lahko mogočo bilo. Trebalo pa bode, da potem tudi z naše strani list duševno in roatorijalno podpiramo.
* (Protivnikom našim), ki računajo na naše male razporo kliče helgradska ,,Srbadija"1: „Kar mi imamo med seboj, to je, po besedah Puškinovih „spor Slavjan meždu soboju", to hočemo mi sami med seboj razpraviti, ali proti tretjemu, ki dira v naš naroden obstanek in razvitek, proti protivniku tujcu, mi stojimo eden za druzega. Napoleon je računal, ko je Nemcem vojno napovedal, na njih razkosanost v Bavarce, Sak-sonce, Virtembržano itd., ali na enkrat je videl pred seboj same „Nemce''. Tako bode in je tudi pri nas Sla-venih."— Te besedo veljajo tudi našim protivnikom, ki delajo po svojih željah kombinacije.
* (Rusko štipendije.) Ženski oddelek slave-nofilskega „blagotvoriteljnega" društva v Moskvi* je ustanovil 19 štipendij za jugoslavenske devojke, ktere se želo na ruskih ženskih gimnazijah izobraziti za učiteljice. Posebno za učiteljico v turško-srb9ke kraje se bode skrbelo.
* (Delavski list) z naslovom „Rndenik" (delavec) je začel v srbskem jeziku izhajati v Belgradu.
* (N o m š k a t e no e 1 j i t os t?) Po listih se pripoveduje, da jo med uporniki, ki so v Parizu versailski vojski v ujetje padli, tudi nek človek iz Ptuja. — Stara „Presse1* hoče posebno natančno povedati to zanimljivost, in pravi, da je ta novost: „aus Pettau in Karn-ten.u Domislimo so dobro, kako so Nemci strašno zabavljali o geografski nevednosti Francozov, in tu ista .,dcutsche griindlichkeit" stavi Ptuj na Koroško, Ptuj, ki vendar ni zadnja vas, in se po „liberalnih resolucijah" svojih kričačev med onogoimenovane krajo šteje, torej niti geografijo lastno države ne pozna.
* (Bistroumni sorodniki.) V nekem kraji spodnjega Štajorja jo pogorela koča neke stare babe. Ljudje pripovedujejo da so jo zažgali njeni sorodniki sami iu sicer iz tega originalnega uzroka, da starka skopnlja novo hišo sezida, rokši : kaj bo nam stara bajta za dedšino, mar naj nam ona novo hišo zapusti. — Ako se bodo stvar dokazati dala, hočemo kasneje imenovati kraj in ljudi.
v Regensburgu zvestobo prisegel. Pozneje mu jo, kakor se zdi še Bavarsko in Panonijo v vladanje prepustil.
Kakor je že bilo omenjeno, jo bil kralj Ludvik mejno grofijstvo v vzhodni krajini izročil grofu, ne zmenivši se za sinova prej imenovanih umrlih dveh grofov, ki Bta menila, da imata nekako pravico do te časti in sta hotela, združivši se s svojimi privrženiki, prisiliti Ariba, da bi jima prepustil častno mesto. Prestrašen je Aribo iskal pomoči pri moravskom knezu Svetopolku, ter mu svojega lastnega sina lvanriha v zastavi pustil. Pa ona dva si dobita prijateljev med bavarskimi velikaši, zbereta vojsko in preženeta Ariba leta 882.
K a r 1 D o b e 1 i pa, ki je bil prod kratkim kralj postal, je Ariba na prejšnje mesto postavil in ob onem mu je Svetopolk prišel na pomoč, ter po posestvih Ari-bovih  nasprotnikov strašno razsajal.   Ta dva pa po-
leto nad Svetopolkovo dežele planili, zvezo sklcnii. Ker jo oboje odrekel, privihra Svetopolk s svojimi trumami v Panonijo in po njej strašno razsaja. Tudi prihodnjega leta 884 ponovi napad in 12 dni pustoši panonsko po krajine. OdšedŠi domu je en del svoje vojske na desni strani Donave zapustil. Megingoz in Papo, naj starša sina prej omenjenih rajnkih grofov, zgrabita Moravot ali bila sta premagana in begaje sta utonila v reki Rabi. Po tako dolgih bojih, ki so blagostanje v gornji Panoniji vničili so je veudar enkrat kralj Kari III. od ločil pomagati revni deželi.
L. 884. je prišel sam v Panonijo se sošel z Sve-topolkom in pogodbo sklenil ž njim, po kteri ga je za svojega fevdnega gospoda priznal in je obljubil njegovih dežel nič več ne nadlegovati. Kralj pa mu jo prepusti Panonijo med Dravo in Rabo, ki je v crkvenih zadeval žo prej z Moravsko  knežijo bila združena.   Tedaj je
begneta k Arnultu in ga prosita za pomoč,  ki jo jima tudi Bratislav knez panonskih Hrvatov  prišel se Karlu
zagotovi s tem pogojem, da ga za svojega fevdnega gospoda priznata. To izvedovši pošlje Svetopolk poslance k Amulfu, ki bi mu naj očitali sptejetjo beguncev in zahtevali naj jih izroči ; ob enem pa bi naj tirjali, da priseže, da ni res, kar se o njem (Amulfu) govori, da bi bil namreč z Bulgari, ki so bili pretočeno
kot višomu oblastniku poklanjat. Arnulf pa, ki jo vsled te pogodbo nekaj zemljo zgubil, in se zato kot kraljev nasprotnik obnašal, je vendar čez eno leto pristopil storjeni pogodbi.
(Daljo prih.)
Za Tomšičev spominek:
Prenesek .   . 1059 gld. 70 kr. V Kamniku nabrano po gosp. dr. Sa-
inecu 17 gld., namreč:
Gosp. dr. M. Samec, zdravnik   ... 2   w   — „
„     Murnik Janez,   trgovec   ... 2   „   — „
„     Vrančič Franjo, kaplan   ... I    „   — „
„      Debevec Janez, poštar    ... 1    „   — „
„     Močnik Jože,  lekarski asistent 1    „   — „
„ Mnbavec Blaž, kaplan ... 1 — . „     Plaveč Anton,  trgovec    .   . .
„      Lovec Janiv, posestnik in krčmar 1
„     Zelen Štefan, posestnik  ... 1
M     Adlešič Jur, učitelj..... 1
„     Šink Jože........ L
„ Ožbic Martin, zlatar .... — ii Slabajna Gregor, čevljar . . — „ Gerčar Andrej, učitelj v Novljah 1 M Janežič Anton, trgovec ... 1 „ Podrekar Ivan, trgovec ... l „ Peteri in Alois, nasar in srebrar — „ Davorin Golob, farmacevt v Ljubljani .......... 2
„     Anton Balon, /upnik na Polzeli
v Savinski dolini..... 5
„     Janez Filepič,   kaplan v Devini
(Duino)........ 2
„     Lipe Haderlap, uradnik pri telegrafu v Trstu...... i
„     Janez Arlič, župnik na  Prihovi 1 „     Anton Skander,  kaplan v Ča-
dranm.........' 1
—   - 50
50
r>o
Gosp. Miha Lendovšek, kaplan v Konjicah .........
„ Neimenovan.......
Skup . .
1 gld. — kr. 1090 gld. 70 kr.
Dunajska bona 7. julija.
Enotni drž. dolg v bankovoih ...   59 fl 30 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   .   ■   69 0 — „
Akcije narod, banke..... • ■ ■
London...........128 „ 40 „
Srebro.......... 120 » 86 »
Napol............ 9 „ 84 „
S a h"
vsakoršni konkurenci daje naslednja zaloga blaga, obstoječa iz:
1000 prstanov od 3 do 30 gld.; 100 demantnih prstanov od 30 do 200 gld.; velemuogo garnitur, obstoječih iz broš in uhanov po 10 do 50 gld.; zapestniki (bracelet) itfJF itd.
Težko, srednje in lahko srebro, noži, vilice, žlice, inizni  svečniki,  preveze  za  prtiče,  kloščo za sladkor,
noži, vilice, žlice za desert, salato ; posode za sladkor, goriico, jerbaščeki za kruh, sladkornice, stala za kis iu olje, štupnice za sol in poper, nosila za kinč itd. itd.
Moja zaloga kinežkega srebra je tako velikanska, da bi obširno popisovanje bralce le trudilo.
August-a Thiel-n
prva in najveća zaloga biserov, zlata, srebra in kinežkega srebra.   Glavna zaloga v Mariboru, gosposke ulice.   Podružnica na Ptuji, počensi od 8. juljtfa t. 1. (2)
i
8$
i
Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi IS". Glattau-a Bazar- za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 15.000 predmetih zastonj in franko.
Po naslednjih čudovito nizkih cenah
prodaja in razpošilja v kronovino
N Glattau-a prvi parižki bazar
za Avstrijo na Dunaji,
Stadt, vcrlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači.
darila za gospode, gospe in otroke:
Blago iz dunajskega usnja, i
znano kot najbolji fabrikat na svetu.
K očne torbici- zn ženske z jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.50 ; iz najfinejega eagren-usnja b pozlačeno ključavnico in okvirom, ena po gld. 1.80, 2.50; velike gld. 3. 8.40 ; prav velike gld. 3.80, 4; s predtorbico za 1 gld. več.
Praktični portemomiaiH. za gospe, gospode in otroke, b pozlačenimi zapornicami ali gumi-trakom po kraje. 35, f>0, 85; fini gld.
1, 1.30, 1.70; prav fini gld. 1, 2.50, 8, 3.60. Praktični toki za Hlliodke po kraje. 40,
60, 80; fini gld. 1, 1.20, 1.50; najfineji gld.
2, 2.50, 8, 3.50, 4, 4.50. Pisma- iu denarnoi« s praktičnimi predelij
DO kraje. «0, 80, gld. 1. ; fine gld. 1.30, 1.50, 1.80 ; najfineje gld. 2, 2.40, 2.80, 3.20, 4.
Znanim' knjižice (notiz) kraje. 10, 15, 20,1 25, 30; najfineje v usnji vezane kraje. 40,. 50, 60, 80 gld. 1.
Potne torlM- iz najmočnejega usnja, s zaporno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2.70, 3.10, 3.70, 4, 4.30,4.80. Cene računjene po velikosti.
\Vn(<rpro«r-popotni kovčegi, praktično upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, 2.80,i :t.:>0, 4 ; prav veliki po gld. 4.50, 5, 6.50, 6.|
Potna Sklenlce h kupico in usnjem prevlečene po gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40.
Krasni albumi
na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti, eden za 25 podob kr. 35, 60, 80, gld. 1 ; najfineje okinčan gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2,' 2.50; ia 50 podob kr. 65, 90, gld. 1.30, 1.50 ; najfineje okinčan s podobami itd gl. 1.80, 2, 2.50, 3, 3.50, 4; album za 100 po-, dob gl. 3, 3.50, 4, 5 do gl. 12 ; za 200 podob gl. 4, 4.50, 5, 5.50, 6, 7 do gl. 18, slednji v najnoveji krusotni obliki.
AH >nmi Z.muziko, igrajo, ko se odpro, dva' lepa napova, jako pripravni za darila in kinč salona. V obliki pol osmerke, najele-gantneje vezani gld. 8.50 ; Se fineji gl. 11, najtineji gld. 14, 16. V obliki '/, osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14, 16, 18, 20, 24.
Pisne mape, vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1, 1.20, 1.50, 2; s popolnim pisilnim orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, S.50, 4, 4.50.
Neseserjl najokusneje izdelani z VBemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1 80, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5 ; krasotvori za darila gld. 6, 7, 8, 10, 12, 14.
Pahlje za plese in šetanje
v naječi zberki.  Ena priproBta,  lepa, kraje.
80, 40, 50, 60; s prav lepo Blikarijo kr. 40, 60, 80, gld. 1,1.20,1.40; najkrasneje opravljena gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20, 4.80, 5; Bouquet cvetlic s znotraj skrito pahljo, ktera po volji izgine, po kr. 8U, gld. 1, 1.60; najfineje po gl. 2.50, 3, 8.50. Najbolji glavniki iz trdega kavčuku.
1 česalni glavnik kraje. 15, 20, 25, 30, 35; 1 gost glavnik kr. 20, 25, 30 ; 1 glavnik z ročajem kr. 25, 80, 86 ; 1 vtekljivi glavnik kr. 80, 40, 60; 1 žepni glavnik kr. 10, 15, 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10,20, 25, 80 ; 1 žepni glavnik s zrcalom in krtačo kr. 25, 30, 40, 50.
Najboliše, po novem načinu napravljene krtače, kakoršne Be le tu dobe. 1 krtača za glavo kr. 80, 40, 50; fine kr. 65, 85, gl. 1; najfineje gl. 1.50; 1 krtača za obleko kr. 50, 60, 80, gl. 1, 1.20; najfineje gld. 1.50, 1.80, 2; 1 prav fina krtača za zobe kr. 15, 20, 25, 30, 35, 40; 1 krtača za nohte kr. 25, 80, 35, 40, 50,  60, 80.
Toaletno milo samo posebno fino. 12 kosov velikega Gljrcerinovega mila gld. 1.15; 12 velikih kosov mila iz grenkih mandelnov kr. 85, gld. 1.10; dvanajstorka cvetličnega mila z raznimi vonjavami gld. 1.5)0, 2.60; dvanajstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. 95. Sicer vse druge baze.
1 pisna garnitura, obsezajoča 100 najtine-jih listov papirja s povoljnimi črkami in imeni, 100 najfinejih zavitkov in 100 pečatnih znamk. Vse to vkup za gld. 1; Je fineji gl. 1.35; najfineji z barvanimi zavitki gld. 1.70.
1000 pečatnih znamk, pozlačeno tiskanih na nov patentiran način gumiranih, s povoljno firmo, grbom itd., velja le gl. 1.60; 500, gld. 1.25.
ISfaj potr-e>l>no.j&l na potovanji je dober Lefaucheux-revolver, s kte-rim ae v 6 sekundnh zanesljivo 6krat vstreli, brez da bi se petelin napel; razen te hitrosti to orožje tudi daleč nese, na 7 milimetrov gld. 13.50. 100 patron gld. 3.50; na 9 milimetrov gld. 17, patrone gld. 4; na 12 milimetrov gld. 19, patrone gl. 4.50. IV-.tn i revolverji 5" dolgi po gld. 8.50, patrone gld. 3.50.
[tesna beseda kadilcem ! Neredko se pripeti, ka po slabem papirji za cigarete o-stane v ustih slab okus, škodljiv zdravju. Temu bo je prišlo v okom, ker se zamuro kaditi turški tabak brez papirja prav prijetno. 1 steklena cev, v ktero se nabašu tabak, ktera nadorneBti papir in prihraui vso mujo velja le kr. 25.
Kolosalna razprodaja
od več na kant prišlih fabrik za marelc in Bolnčnike.
Dežniki (inarele). Velika lepa marela gld
1.50, 1.90; Alpaka-dežnik gold. 2.80, 3.50; Dežnik iz ponarejene svile (Zanella) gld. 8.20, 8.60, 4; iz težke lionske svile po gld. 5, 5.50, 6, 6.60, 7, 7.50. Sol učni ki. Pomladni solnčnik iz lionske svile gld. 1.90, 2.20; s svil tu; podlogo gld. 2.80, 3; iz navadnega blaga kr. 60, 80; velik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1, 1.20; iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80 ; s svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; senčniki gld. 1.80, 2.50, 8.
To v tir ni.šiv a zaloga najboljših preraronio,
za ktere Be daje poroštvo. Dvoje iz angleških koncev kr. 45, 60, 80; svilnatih kr. 85, 95, gld. 1.10, 1.G0.
Imenitni peresni ki in noži iz bessemer-jekla, znani kot najboljši na svetu, po kr. 20, 30, 40, 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.50.
Imenitno žlic«; iz bessemer-jekln, dobro počinjene, kakor srebrne nikdar barve ne spremene. Dvanajstorka jedilnih žlic kr. 85, finejih gold. 1.20; dvanajstorka žličic za kavo kr. 45.
Kinežko srebro s Rrebrnimi ploščami, boljši kot navadno kinežko Brebro, ker Be predmeti iz kinežkega srebra prevlečejo z močno srebrno ploščo, se prodajajo le v podpisanem bazarji. Poroštvo za kinežko srebro s srebrnimi ploščami se daje na 10 let. 12 /.lic le gl. 16.60, žličice /.a kavo gld. 9.20; dvanajstorka nožev in vilic gld. 26.50, 28; /.lica M ROtivje gl. 3.90, 4.60; 12 nožev za deaaert gld. 9.80, 12; 1 soliiicn najelegantneja oblika gld. 2.40, 2.85,3; hlupiiica (za poper* gld. 1.45, 1.90; ra/.Nipavec /.a sladkor gld. 1.90, 2.10; l velika žlica ko mleko gld. 2.75, 3.40; 1 velika žlica za juho gld. 5.40, 6.40, 7; Slon jaki za nože v novi jako ele gantni obliki gld. 3.25; 1 par miz ni h svečnikov pld. 4, 4.90, 6.86, 6.30, 7.25.
Kina-Alpaka-žlico , zbog lepote in vztrajnosti imenitne. 12 navadnih žlic gld. 2.85,! 2.75, 3.50, 4.50, 5.20; 12 žličic za kava g!.; 1.80, 1.60, 2.35; 1 velika žlica za juho kr. 9C, gld. 1.20; za mleko kr. 45, 60.
Pravo pipico za smodko iz morske p>iuci lepo zrezljane po kr. 50, 80, gld. 1 ; kra-, Botvori po gl. 1.50, 1.80, 2, 2.50; po ravno' taki ceni so tudi gladke pipice I ustnikom iz jantara v zalogi.
Najfineji Štajarski in ongležki noži in vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem gld. 2, 2.40, 3 ; g bivolo-koščenim ročajem gld. 4.50, 5, 5.50, G; najfineji gld. 7, 8, 9; dvanajstorka za dessert gld. 2, 2.50, 3, 8.50, 4, 5.
alpaka-svečniki, zbuhnjeni, priznani kot najboljši: visokost 4U 5" 6U 7" 8tt   9" 10tt po kr. 40,50,60,70,80, 90, gl. 1.
Žepni   trmometri v etui po Bamo 25 kr.
Najnoveji nesogerji v podobi zlatih jajc, v kterih je tul poln šivank, dvojni konci in naprstnik iz kinežkega srebra, veljajo le kr. 30.
Dalekogledi (Perspective) z najboljčim Bte-klom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1.
Angležke škarje najbolje baze: škarje za izrezljavanje kr. 15, 20, 25, 80 ; 1 škarje za vrezavanje kr. 25, 80, 85, 40, najveće kr. 50, 60, 70 ; krojaške škarje kr. 45, 65, 80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za avetil-nice s smrdljivcem kr. 35; 1 verižica za škarje kr. 20.
/o,"no Rvetilnioe a tako priljubljenimi sle-pilnimi šipami po kr. 60, 70, 80 ; b 4 krat-uim Blepilom gld. I, 1.20; v podobi knjige za vkup zložiti gld. 2.60 ; svetilnica za bez-rokavčni žep kr. 80.
Okviri za fotografije po kr. 4, 6, 10, 15; fini kr. 20, 30, 40; najfineji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50,60, 80, gld. 1, 1.20.
Izvrstno angležke britve (za vsako se daje poroštvo na dva leta) 1 (i I a d s t o ne Razor kr. 80; 1 Prince of VVales Razor gld. 1.20; 1 prav fina General Nh-pier Razor gld. 1.60; 1 najfineja Admiral Razor gld. 2; 1 Model Razor, najboljša britev na svetu gld. 3, 3.50. Vse britve v nožnicah. Nožnice z dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za brit i kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25 ; pasta za jermen mazati kr. 25.
Vsacemu  gospodu neobhodno potrebno.
Zaboj de k za briti in toaleto, * fin« b ključnico, z velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: l fina angležka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene pomadn, 1 kos mila za roke, 1 s.kle-nica fine nomade, 1 flacon francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80.
Jeklena peresa: Škatljica s 144 najboljših
IiereB kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton cr. 60, 80, gld. 1; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15, 20, 30, 40.
Ecritoires, elegantno polirani kovčeki, 8 predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih pereB, 2 kosa finega pečatnega voska le 35 kr.
Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli, lahko vso brez izjemka dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjše naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši.
dl) N. Glattau-a prvi pariški bazar
Z«l Avstrijo   Hi!  Dllliaji  Stadt, verliingerte Karntnerstrasse Nr. 51, Kck der WallfischgaSse v Todeco-vi palliči.
£jnK~"   IV13. Prodajalcem i>osot>on r*at>at.
ta Vovnink En drotrl.
m
m
Izdatelj in odgovorni vrednik   Martin Jelov»ek
Lastnik: Dr.
Tiskar Eduard Jru Ncblt«