Poštnine plačana v gotovini leto LVIK. V Uubliani. v nedelio, dne 25. avsusta 1929 Št. 192 St. 3 Din —° v % i«1 % ^ f t ssesss: za drŽavo SHS BK ^ ^^m NHL g^m m SmB flHBL m JMV AmBF ^ maii oglasi po i-so mesečno 25 Din i^BM JH8BHB j&BB JS ImmF'^^ WMMlt B HBb^, JMHv ln 2 D. veCJI oglasi polletno 150 Din JflB| I^^B flffiBMB MW ff KMB jtf HV nnd«mmvtllne celoletno 300 Din ^ ^BE H msjffl JH jf jjflflE jf HH poDlnWO,vcllld mesečno 40 Din ^^gggflg^^ OhKbBII^^ fl^ffltfP^ • 4. .J1-, v^ac^po^Dio nedellskn Izdata ■m^^^^^m^MU^^ ^^bhb^^^ o Pn večlem □ celoletno v Jugo- _ naroČilu popust S£3S!EW8 s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« lafeti®« dneva po prazniku Vprašanje verskih udruženj mladine Vsi politični in kulturni delavci sveta posvečajo danes največjo skrb mladini. Kajti v naglem preokretu modernega časa je ravno mladina izpostavljena največjim nevarnostim, potrebuje razumnega vodstva in trdne orijen-tacije za življenje. Razmotriva se zlasti doba doraščanja, v kateri mladi človek najbolj potrebuje tako ljubečega razumevanja kakor odločne roke, da ga iz vrtinca raznih nagonov in nejasnih hrepenenj prav usmeri. In ker je danes država vzgojiteljica človeka ravno v dobi njegovih najmočnejših notranjih doživljanj, kolebanj in stremljenj, zato ima pač ona največjo odgovornost za bodoči potek in razvoj njegovega življenja. Tega sc državniki in vzgojniki modernega sveta tudi v' večji ali manjši meri zavedajo. Tudi v naši državi se že, odkar obstoja, obrača ves trud voditeljev naše šolske pro-svete in praktičnih šolnikov na to, da se šolstvo postavi na trdno podlago enotnega državnega zakona, ki bi odgovarjal času sploh, po-sebič pa našim državnim, narodnim in kulturnim potrebam. Sedanji vladi, nemoteni po vrvežu strankarskih političnih strasti, je pridržano, da tak zakon končno tudi uzakoni, kar ji bo tem lažje, ker je veliko predpriprav že narejenih in veliko praktičnih izkušenj pre-stanih, stvar pa tudi tako po bivših parlamentarnih odborih, profesorskih udruženjih in političnem ter strokovnem časopisju najobširnejc in najpodrobneje predebatirana in načrtana. Na tej podlagi se ni bati, da bi zakon v glavnem ne ustrezal. Zato nas je osupnilo, ko smo brali, da se baje hočejo mladini prepovedati vsa udruže-nja na verski podlagi. Saj so o tem tako sta-ri.ši kakor katoliški episkopat že večkrat izrekli jasno in odločno svoje mnenje, ki je splošno znano in vsestransko utemeljeno. Zato te vesti niti ne verujemo, tako se nam kaj ta-tega zdi nemogoče in še posebno pod sedanjo vlado, ki kaže povsod odločno voljo, da ohrani tradicijonalne religiozne, moralne in kulturne dobrine naroda. Kajti o tem pač noben državnik pri nas ne bo dvomil, da je pospeševanje in poglobljevanje religioznega mišljenja, čuvstvovanja in življenja baš v šolski mladini največja državna potreba! Po polomu tako zvanega svobodomisel-stva, po grozotah brezbožnega komunizma, po razdejanjih materializma so vsi veliki in plemeniti kulturni delavci zapada edini v tem, da vzgoja idealnega, požrtvovalnega in resnično nacionalnega naraščaja ni mogoča drugače ko na religiozni podlagi. Tozadevno delo religioznega prosvetljevanja od strani poklicanega veroučitelja se podpira po domu in Cerkvi ter po verskih udruženjih, ki so bistven del cerkvenoverskega vzgojnega organizma. To so v prvi vrsti marijanske kongregacije, ki so pod vodstvom Cerkve in se vodijo od zastopnikov Cerkve z onim velikim čuvstvom moralne odgovornosti za večni blagor mladih duš, ki je svojsko cerkvenemu dušnemu pa-stirstvu. Zato so brez vsake podlage svojčas v tako zvanem svobodomiselnem časopisju v slabem namenu izrečene domneve, kakor da ta religiozna vzgoja po kongregacijah preči namene in duha šolske vzgoje, Katoliške religiozne kongregacije le krepko in uspešno podpirajo delo in trud države, da bi šola vzgojila dobre, krepostne in značajne državljane. Kdo drugi more bolj v mladem človeku utrditi moralno zavest, da pripada državi in ji je v vesti dolžan brezpogojno zvestobo in pokorščino tudi v najtežavnejših okoliščinah in z največjimi žrtvami kot ravno religija, ki uči, da je država ena najvišjih dobrin na zemlji, da je oblast od Boga, da smo vsi pred Bogom in svojo vestjo odgovorni za blagor drugega in celote! Kongregacije pa tudi najboljše in najuspešnejše navajajo mlade ljudi k zasebnemu krepostnemu življenju, k čistosti in zdržnosti, resnicoljubnosti, treznosti, samo-premagovanju, pa tudi k ljubezni do življenja in dela. Praktična izkušnja in statistika dokazuje, kako neprimerno višje je moralno stanje mladine, ki se vzgaja v katoliških verskih udruženjih, kakor pa one mladine, ki je izven šole prepuščena sama sebi, oziroma nima v življenju nobene religiozne vzpodbude, pa se izgublja v moralni močvari velemesta v duševno degeneracijo, socialne zablode, zločine in — samoumor. Zato si ne moremo misliti, da bi se hotelo z novim šolskim zakonom preprečevati čisto religiozno združevanje šolske mladine po kongregacijah, ker bi to bilo v največjo škodo Bogati fondi belgrajske univerze Univerza zgradi posebno železnico do svojih gozdov ščina kraljice Natalije, ki predstavlja vrednost 300 milijonov Din. Je to ogromen gozdni kompleks, ki se do sedaj ni mogel rentabilno izkoriščati, ker je železnica oddaljena preko 20 km. Z zapuščino nedavno umrlega Čelo-viča, ki se ceni na 30 milijonov Din, se bo gradila zveza z železnico, da se bodo gozdovi mogli izkoriščati. Računa se, da bodo letni dohodki te bogate ustanove znašali 20 do 30 milijonov dinarjev, ki se bodo uporabili v prid belgrajske univerze in akademikov. Belgrad, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Iz krogov belgrajskih vseučiliških profesorjev je dobil Vaš dopisnik naslednje informacije o gmotnem stanju te ustanove: Belgrajska univerza je v poslednjih letih zelo napredovala. Tudi po številu slušateljev se more prištevati med največje evropske univerze. Saj jc število slušateljev doseglo skoro 10.000, to je toliko, kolikor jih je imela pred vojno dunajska univerza. Kar se tiče dohodkov, je poleg rednih proračunskih kreditov poudariti posebno zapuščine, od katerih je najpomembnejša ded- Velike nevihte v Bosni Strela ubita dva hmeta Sarajevo, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Že dva dni Iraja v Sarajevu in okolici velika nevihta. Tudi iz ostalih krajev Bosne prihajajo glasovi o vremenskih nezgodah. V Sarajevu je včeraj, ko se je utrgal oblak, odnesla voda enega otroka in vrgla na suho novorojenčka, katerega identitete še niso mogli ugotoviti. Strela je ubila 2 kmeta. Škoda je velika. Heimwehrovci ne odnehajo Govore o pohodu na Dunaj — Strecpistvitza čaka usoda Facie Dunaj, 24. avg. (Tel. »Slov.«) V dunajskih listih se širijo senzacionalno izjave voditelja Heinnvehrovcev dr. Steidleji. Izjava trdi, da niti najmanje ni misliti na to, da se bo nastopanje Heimvvehra omejilo, temveč se bo še okrepilo od 1. septembra dalje do pozne jeseni. Tudi za mesec december se namerava ogromna manifestacija na dunajskem dvornem trgu. Državni kancler Streeruwitz jc sicer nameraval izdati načelno prepoved za nastope, vendar s tem v kabinetu ni prodrl, ker jc večina deželnih glavarjev aa strani Heimwehra. Če marksisti ne bodo prostovoljno opustili svojega odpora, jih bodo k temu prisilili. Dasi sc pohod italijanskih fašistov na Rim ne more primerjati z avstrijskimi razmerami, pa so vendar podane gotove analogije. Zadnji italijanski kabinet pred Mussolinijcm je bil kabinet Facta, in že danes se čuje, da se ludi Stree-ruwitzev kabinet označuje v tem pomenu kot kabinet Facta. London, 24. avg. (Tel. »Slov.«) »Daily Tc-legraph« izraža bojazen, da bo zelo kmalu Vrh. zakonodajni svet Belgrad, .24. avg. (Tel. »Slov.«) Zakon o povzdigi kmetijstva, ki se je danes obravnaval v vrhovnem zakonodajnem svetu, je plod večletnega vseučiliškega študija. Organi, ki jih predvideva ta zakon, naj bi se z vnemo posvetili skrbi za kmetijski napredek in z lastno iniciativo posegli v življenje tam, kjer se drugi upravni organi za stvar ne zanimajo. Poudarja se nadalje, da novi zakon ne pomeni pospeševanja kmetijstva s pomočjo novih denarnih sredstev, ampak predvsem organizacijo dela za kmetijstvo. To je glavni značaj novega zakona. Belgrad, 24. avg. (Tel. »Slov,«) Pred VZS pride med drugim tudi zakon o višjih pedagoških šolah. Hkrati z zakonom o šolskih knjigah se bo razpravljalo tudi o učnem načrtu. Program sprejema francoskih Soluncev Belgrad, 24. avg. Po programu, ki je sestavljen za svečan sprejem francoskih bojevnikov s Solunske fronte, je njihova pot razdeljena na 3 etape. Prva etapa vodi od Soluna do Belgrada, druga etapa je bivanje v Belgradu, tretja etapa vodi od Belgrada do Dubrovnika. Priprave za prvo etapo vodi g. Ži-vojin Brankovič, rezervni general, za drugo g. dr. Vojislav Pavlovič, sodniški major, za tretjo g. Mavorah, rezervni kapetan. V Bito-Iju, Skoplju, Belgradu in Sarajevu, kjer bodo naši gostje in zavezniki izstopali, bodo sprejeti z vsemi vojaškimi častmi. državi sami, ki tako zelo potrebuje dobrih, resničnih in neomajno zvestih državljanov! Če bi se res kaj takega mislilo, bo katoliški episkopat gotovo vstal v obrambo take fun-damentalne pravice vernih državljanov in Cerkve ter vernih starišev. Prepričani pa smo, da bo novi šolski zakon dober, da bo ustrezal interesom naroda in države in da zato gotovo ne bo prepovedal mladini možnosti verske vzgoje in poglabljanja po verskih udruženjih Cerkve! prišlo v Avstriji do novih dogodkov. Ogrožanje politične in finančne stabilnosti Avstrije lahko v tem vedno kočljivem koncu Evrope dovede do resnih komplikacij. Grožnjo Heim-wehrovcev s pohodom na Dunaj je treba vzeti resno. V nasprotju s tem, da se dr. Seipcl in nekateri člani sedanjega kabineta odkrito priznavajo za Heinrvvehrovcc, sc je zvezni kancler Streeruvvitz pošteno trudil za mir, vendar ie malo upanja, da bi njegov vpliv imel uspeh. London, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler Streeruwitz izjavlja v intervjuvu v »Daily Newsu«, da bo avstrijska vlada preprečila ponovitev krvavih dogodkov. Nervoz-nost o negotovem političnem položaju v Avstriji, ki se je pojavila v inozemstvu radi časnikarskih poročil, je popolnoma neutemeljena. Ravno tako je tudi neutemeljena vest, da dela dr. Seipel vladi politične težkoče. Na prihodnjem zasedanju avstrijskega parlamenta sc bodo bavili s problemom privatne in organizacijske iniciative. Obsojeni komunisti Belgrad, 24. avg. a. Danes ob 11.30 je predsedujoči sodnik državnega sodišča za za-rčito države dr. Ogorelica prečital obsodbo proti obtoženim komunistom iz Slavonskega | Broda. Državno sodišče za zaščito države je ugotovilo, da so krivi in da se kaznujejo: Mi-lisav Belovukovič in Florijan Hotelič za dejanja po čl. 1 točka 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 2 leti robije ter za dejanje po § 91 b srbskega kazenskega zakona vsak na 2 leti zapora, skupno na 3 leta in 4 mesece robije. Oba sta obsojena na kazen brez izgube gradjanske časti. Ostoje Dja-kovič in Franjo Luc sta obsojena po čl 1 točka 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsak na 3 leta robije in po čl. 91 b srbskega kazenskega zakona vsak na 3 leta zapora, skupno na 5 let robije. Slavko Cvetkovič je obsojen po čl. 1 točka 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 4 leta robije in po čl. 91 b srbskega kazenskega zakona na 3 leta zapora, skupno na 5'. let robije. Rude Milutinovič in Marin Po-parič sta oproščena. Pretirane vesti o viharju v južni Srbiji Belgrad, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila v predsedstvu vlade konferenca o nujni pomoči onim krajem v južni Srbiji, ki so trpeli vsled zadnjega neurja. Sklenjeno jc bilo, da se pozove veliki župan, ki naj ugotovi škodo od poplav in takoj pomaga prebivalstvu. Ugotovljeno je, da so prvotne vesti o škodi in žrtvah bile pretirane. Zadnja volja pok. Reissa izvršena Belgrad, 24. avg. Danes je odpotovala na Kajmakčalan posebna komisija, da položi srce pok. prof Reissa v smislu njegovega testamenta v kapelico na Kajmakčalanu. Komisijo tvorijo gg. Albert Favra, član rodbine pok. Reissa, Živojin Brankovič, predstavnik Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, , prof. Loran in Sava Milic kol izvršitelj opo-1 roke pok. Keissh. Mažuranic odide kot delegat v Ženevo Belgrad, 24. avg. (>Avala«.) Danes ob 12.15 je predsednik vlade in minister notranjih del general Peter Živkovič sprejel dr. Želimira Mažuraniča, ministra za trgovino in industrijo na razpoloženju. Dr. Mažuranič bo odpotoval prihodnji teden v Ženevo, kjer bo sodeloval kot drug delegat naše države na skupščini Društva narodov. Avstrija uvede žitni monopol Dunaj, 24. avg. Na včerajšnji seji vlade se je razpravljalo o predlogu, da se v Avstriji uvede monopol žita. O tem vprašanju ni bil storjen noben sklep. Razprava o tem vprašanju se bo nadaljevala po sestanku parlamenta. Gospodarski krogi žele, da bi se znižale cene žita in moke, kar pa je nemogoče izvesti zaradi pogodbe z Jugoslavijo, ki poteče šele 1. 1932. Zato se bo uvedel monopol žita. Pravilnik o trgovini s slivami podpisan Belgrad, 24. avg. a. Namestnik ministra za trgovino in industrijo je podpisal v sporazumu z ministrom poljedelstva pravilnik o trgovini z slivami in pekmezom. S tem pravilnikom se ureja način branja in sušenja sliv kakor tudi način spravljanja pekmeza. Pravilnik obsega nadalje določbe glede izvoza sliv. Ta pravilnik bo stopil v veljavo in dobi obvezno moč, ko bo objavljen v »Službenih novinah«. Kriza našega vinogradništva Split, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Jutri so bo tu začela velika konferenca o krizi našega vinogradništva, katere se bodo poleg Dalma-tincev udeležili tudi vinogradniki iz ostalih pokrajin države. V imenu vlade se bo konference udeležil načelnik finančnega ministrstva dr. Gospodnetič. V Split je že prišlo veliko število tujcev, iz česar se vidi, da vlada za konferenco veliko zanimanje. Vršila se bo v prostorih trgovske zbornice. iadje obiščejo Kotor, 24. avg. (Tel. »Slov.c) Po vesteh z Malte pride v Boko Kotorsko večji oddelek angleške sredozemske mornarice, in to v mnogo večjem številu, kakor do sedaj običajno. Šest dni se bodo angleške ladje mudile v Tivatu, šest dni pa v Kotoru- Naša delegacija za študentovsko federacijo D. JV. Belgrad, 24. avg. a. Začetkom septembra se sestane v Ženevi kongres mednarodne univerzitetne federacije za Društvo narodov. Kongres bo zasedal vzporedno s skupščino Društva narodov. Na kongresu bodo zbrani predstavniki univerzitetnih udruženj iz 36 držav. Našo delegacijo bo vodil dr. Milenko Milič iz Belgrada, a sestojala bo iz dr. Kazi-mirja Antiča iz Zagreba, Milana Glaserja iz Zagreba, Borisa Pečareviča, Dušana Vojvo-diča iz Belgrada in Marija Zajca iz Ljubljane. Danes sta odpotovala v Ženevo naša delegata dr. Milenko Milič in Boris Pečarevič, da se dogovorita s predstavniki študentskih organizacij iz ostalih držav glede predsedništva teita kongresa. Belgrajske vesti Belgrad, 24. avg. (Avala). Minister pro-svcle Boža Maksimovič je odpotoval sinoči na Bled. V Belgrad se bo vrnil v ponedeljek 26. t. m. Dr. Bcrkovič, načelnik državne statistiko bo obiskal Budimpešto, Dunaj, Prago in Berlin, kjer bo študiral statistične ustanove. Novi župnik farne cerkve na Čukarici pri Belgradu bo gosp. Tumpej, ki jo bil do sedaj župnik v Bitolju. David Korenič, načelnik v trgovinskem ministrstvu je odrejen za našega zastopnika na mednarodnem kongresu za trgovski pouk. Naš dunajski poslanik Milojevif, ki se je. nekoliko dni mudil v Belgradu, se je vrnil na svoje mesto. Tudi naš poslanik v Budim pešti se nahaja v Belgradu. Cctinjc, 24. avg. a. Včeraj jc padal v več-jem delu zetske oblasti dež, ki jc blagodcino vplival na posevke. Izenačenje srbsko-hrv. pravopisa Komisija za izenačenje srbsko-hrvatskega pravopisa je končala svoje ilelo in predložila prosvetnemu ministru svoje poročilo, ki ga je ta odobril. Nato je prosvetni minister izdal to-le naredbo: V vseh šolah naše države se uporablja pravopis, zgrajen na veliki jezikovni in pravopisni reformi Vuka Karatižiča. Kljub temu pa, da se ta pravopis ravna po istih osnovnih načelih, so se vendar v raznih krajih naše države razvile neenakosti, ki ovirajo, tla se pouk o njih popolnoma izenači. Na drugi strani dostikrat tudi sami učitelji ne vedo, kateri pravopisni način je boljši in katerega je treba uporabljati. V interesu izenačenja pouka, čim bolj pravilne ocene učencev m čim večje pismenosti v naši šoli, so v poročilu naštete različnosti sedanjega pravopisa in navedeno je, kaj se naj v bodoče uporablja v teh slučajih. V redkih primerih so dovoljena dva načina: Učitelji se bodo potrudili, da se bo v teh slučajih na eni šoli ali pri istih učencih uporabljal samo eden od dovoljenih načinov. Način pisave, naveden v tem pravilniku, se mora izvajati tudi v vseh novih izdajah šolskih knjig. Ne ena šolska knjiga, bodisi da pomeni novo izdajo preje izdane knjige, bodisi da se sedaj prvič izda, se na more odobriti kot šolska knjiga, če ni izdelana po teh pravilih. Izvzeto je le to, kar ni obseženo v tem pravilniku ali je bilo do sedaj izenačeno, ali po naravi svoji ne prihaja v poštev pri navodilih te vrste. Razume se samo po sebi, da bo pouk na naših šolali šele tedaj popolnoma izenačen, kadar bo tudi terminologija povsod isia. Tega dela izenačenja šolskega pouka se to poročilo ne dotika. Ta način pisanja se ima uvesti v vse naše §ole, tako osnovne kot srednje in strokovne, in sicer začetkom novega leta 1929.-30. Prosvetno ministrstvo P. br. 15.142. Prosvetni minister Boža 2. Maksimovii. OHcielca razlaga k novi uredbi. Ob priliki nove pravopisne naredbe je izšla k tej tudi oficielna utemeljitev naredbe, iz katere posnemamo. Že davno se je čutila potreba, da dobe naše šole uradna navodila, po katerih se imajo ra\nati pri uporabi pravopisa. Je sicer res, da se piše od leta 1868., ko so odpravljene v Srbiji tudi zadnje omejitve Vukovega pravopisa, in od leta 1892., ko je v Zagrebu definitivno sprejet Vukov pravopis, v naših šolah z istim pravopisom, ki ga je določil leta 1818. Vuk. Ne more se pa reči, da se je povsod uporabljal popolnoma isti. V njegovi uporabi so se pojavljale neenakosti in včasih tudi znatne razlike. To stanje je trajalo pri nas tudi po ujedinjc-/lju. Sedaj pa je nastala potreba, da se pravopis izenači, ker je to tudi v interesu šole. Prosvetno ministrstvo je z raznih strani dobivalo vprašanja zaradi pravopisa, na katera pa ni moglo niti samo odgovoriti, ker so že preje bile odobrene slovnice in šolske knjige z zelo različnim pravopisom. Prosvetno ministrstvo bi že davno to neenakost odpravilo', da nima naš narod dve abeccdi, latinico in cirilico, ki uživata že davno enakopravnost in dvoje narečij, vzhodno in južno, ki sta enako ukoreninjeni v tradiciji naših literarno izobraženih ljudi. Prepir, ki se je vodil zaradi teh razlik, je pokazal, da vsaka stran odločno brani svoje stališče, misleč, da zagovarja s tem del narodne kulture in ponosa. V resnici pa je samo branila navade, od katerih so se nekatere udomačile šele tekom XIX. stoletja. Poleg teh omenjenih razlik, ki zaenkrat niso -iogle biti odpravljene, pa je v našem pravopisu malih neenakosti, ki jih je bilo mogoče izenačiti. Ravno te majhne neenakosti pa so najbolj ovirale pravilno uporabo pravopisa v šolah. Latinica ali cirilica, južno ali vzhodno narečje — niso nikdar povzročali v šolah kakega dvoma ali nesporazuma; pač pa pisanje ali nepisanje posamezne besede, uporaba velikih in majhnih črk itd. Zato je prosvetno ministrstvo sklenilo, da skliče komisijo znanih strokovnjakov, ki naj izvede to izenačenje. V komisijo so bili imenovani: profesor T. Marelic, urednik slovarja Jugoslovanske akademije, nadaljevatelj zelo zaslužnega dela Daničiča in avtor znane in dosedaj najboljše in največje slovnice našega jezika; akademik Ljubo-mir Stojanovič, pisec zelo razširjene šolske slovnice in izvrstni poznavalec našega naroda in jezika; Milan Rešetar, bivši profesor dunajske, a sedaj zagrebške univerze, pisatelj odličnih razprav o našem jeziku in avtor srbsko-hrvatske slovnice v nemškem jeziku (v zadnjem času je njega zamenjaval Stepan Ivšič. profesor zagrebške univerze); Aleksander Belič, profesor belgrajske univerze, znani strokovnjak v vprašanjih zgodovine in dialektologije našega jezika in pisec šolske knjige o pravopisu; in Drago!in Bcranič> profesor zagrebške univerze in pisec pravopisnega slovarja. Razen teh sta bila člana komisije še: profesor R. Ramovš, kot zastopnik slovenske filologije, in profesor St. M. Kuljbakin, kot zastopnik filologije drugih slovanskih narodov. Njih navzočnost v komisiji je bila potrebna vsled tega, ker je bila naloga komisije tudi ta, da izenači terminologijo. Poleg tega, da je potrebno, da se slovenska terminologija čim bolj nasloni na srbsko-hrvatsko, je bilo tudi dobro, da ima komisija v vsakem posameznem slučaju podatke, kako je bilo kaj ukre-n.jeno pri drugih slovanskih narodih. Naloga komisije je bila: da izvede izenačenje našega pravopisa, ne pa da ga iz temelja reformira. To se pravi, cla je imela od tega, kar se uporablja, izbrati najpravilnejše in to proglasiti kot pravilo skupnega pravopisa. Neenakosti v našem pravopisu je bilo več vrst. V nekaterih slučajih so se uporabljale pravilnejše stvari v vzhodnih krajih, ponekod v zapadnih. Včasih pa se je pravopis popolnoma oddaljil od Vukove osnove. Vse, kar je bilo mogoče tako po današnji uporabi, bodisi po razvoju našega jezika, je bilo treba privesti na to osnovo. Res je sicer, da je Vukov pravopis najpopolnejši na svetu. Ali tudi on ima svoje pomanjkljivosti. Tudi Vuk ni do konca izvedel določitev glasovnih sprememb v besedah. Zato ima tudi njegov pravopis gotove omejitve. Te omejitve se pa niso vedno spoštovale in iako je nastala večja svoboda v uporabi Vukovega pravopisa, kakor pa je to odgovarjalo Vukovi nameri. Bilo je potrebno, da se v novem pravopisu temeljna načela Vukovega pravopisa ohranijo popolnoma Čista in da se odpravi vse, kar je bito z njim v nasprotju. Komisija je izvršila svojo nalogo v tem smislu. V navodilu, ki ga je izdelala, je več treznosti in pravega smisla, kakor pa težnje, da se povsod ohrani strokovnjaška pedanterija. V vsakem posebnem slučaju je sicer komisija določila točno vrednost kakega ukoreninjenega načina pisanja, če pa ni bilo posebne potrebe, se ga ni doiekniia. Posebnega pomena je dejstvo, da je bila v .seli vprašanjih dosežena popolna soglasnost vseh članov komisija Nova posvetovanja v Haagu V čem obstoje še nasprotja Pariz, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Po francoskih listih je povprečno stanje na haaški konferenci occniti takole: 1. V finančnem vprašanju upniških držav; Angleški komunike pravi, da je Snowden tudi včerajšnjo zadnjo ponudbo štirih držav zopet proglasil za nezadostno. Razlika obstoji na eni strani v vprašanju celotne višine angleške anuitete. V tem pogledu je Snowden po vesteh »Echo de Pariš« zmanjšal svojo zahtevo od 48 na 40 mil., Francija pa ponuja 30 do 35 mil. Na drugi strani je razlika glede udeležbe Anglije pri nezavarovanih anuitetah. V tem pogledu doseženo sporazumljenje pa je zopet ogroženo po zahtevah malih držav, ki kot protiuslugo zahtevajo od zaveznikov neizpolnjive zahteve. 2. Glede vprašanja stvarnih dobav: Finančne razprave so odvisne od dveh stvari: Morda bo vendarle nastopil MacDonald, ki je zahteval, da se mu iz Haaga pošljejo akti, radi česar je razumljivo, da je Snovvden predlagal ponovno odgoditev plenarne seje. Na drugi strani pa je rešitev tega vprašanja odvisna tudi od tega, koliko je Nemčija pripravljena, prispevati k žrtvam štirih držav. Ta nemška pripravljenost je seveda zopet odvisna od tega, koliko bodo šle upnice Nemčiji na roko v vprašanju izpraznitve Porenja. Na včerajšnjem sestanku sta Snowden in dr. Strese-mann v glavnem govorila o stvarnih dobavah. Glede kontrole stvarnih dobav v času even-tuelnega moratorija je že prišlo do načelnega sporazumljenja, dočim so še velike diference glede trajanja in izvrševanja stvarnih dobav. Nemška delegacija uveljavlja, da so stvarne dobave po Yougovem načrtu itak že bistveno reducirane. 3. V političnem vprašanju; a) Glede izpraznitve Porenja je že končno določeno angleško stališče in siccr v Hcndersonovem pismu, naslovljenem na Stresemanna, v katerem Henderson še enkrat potrjuje, da bo Anglija začela izpraznjevati svoj pas brez ozira na izid haaške konference meseca sep-ptembra in da bo izpraznjevanje končano v treh mesecih. Po vesteh »Matina« so razgovori med Bria&dom in Stresemannom prišli na mrtvo točko, ker Briand vztraja na tem, da je izpraznitev odvisna od sprejema Youngovega načrta ter je označil, sklicevaje se na strokovnjake, 1. sept. 1930 kot končni termin za izpraznitev. Stresemann pa zahteva 1. IV. 1930 kot zadnji rok za izpraznitev brez ozira na to, da zahteva sicer izpraznitev, ki ne bi bila odvisna od sprejetja Youngovega načrta, b) Glede odbora za ugotovitve in poravnave se je izjavilo z angleške strani, da je mnogo upanja, da bo prišlo v najkrajšem času do soglasnosti v nemškem in angleškem stališču. Večemss seja po večerji pri kraljici Haag, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer je seja, ki rs je začela po večerji pri kraljici, trajala do polnoči. Razpravljali so o stvarnih dobavah, posebno pa o dobavljanju premoga v Italijo, o čemer se je že enkrat obširno govorilo v finančnem odboru. Anglija je zopet izjavila, da jo je nemški premog popolnoma izpodrinil z italijanskega trga. Italija je zopet naglašala, da je poraba premoga v Italiji v primeri s predvojnim časom zelo na-rastla in da nemške pošiljke premoga niso vzrok, da je angleški premog izostal. Razgovori o tem se bodo še nadaljevali. Na večerji pri kraljici so se vsi voditelji delegacij posamezno poklonili belgijski kraljici. Težko vprašanje vrstnega reda sedežev se je rešilo na ta način, da so sedeli pri kraljici visoki holand-ski dvorni in državni dostojanstveniki. Vendar pa je najbližje kraljici sedel Briand, ki je je bil zato zelo nesrečen, ker ni smel kaditi. Briand je kmalu s Stresemannom izginil v sosedni dvorani in sta si oba privoščila svoje cigarete, ozir. cigare. Izredna seja francoskega ministrskega sveta Pariz, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik doznava, da ie za nedeljo zjutraj sklicana izredna seja francoskega ministrskega sveta. Briand se bo ob 0 dopoldne pripeljal v Pariz in se ob 10.50 takoj zopet vrnil v Haag. Tudi predsednik republike Doumergue je zato prekinil svoj dopust. Razpravljalo se bo o tem, da se določijo meje, do katerih more iti Francija pri vprašanjih, ki se razpravljajo v Haagu. Sestanek treh zunanjih ministrov Haag, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je prišlo do sestanka, ki bo morda odločilen za haaško konferenco: Snowden, Stresemann iV.' Briand so kosili skupaj. Razen tega sta bila Briand in Stresemann še nekoliko časa sama skupaj. Ta sestanek je važen radi tega, ker se je vršil v sedanjem stadiju konference in ker je bil Snovvden do sedaj vedno proti temu. O vsebini razgovorov še ni bilo do sedaj prav nič znanega. Popoldanska seja finančnih in gospodarskih ministrov držav sklicateljic je trajala le malo časa. Zdi se, da je pri tem prišlo v glavnih obrisih do pričakovanega sporazumljenja. Dosedanji rezultat razgovorov se bo do jutri opoldne izdelal pismeno. Ta dogovor glede stvarnih dobav se tiče najbrže v glavnem premogovnega vprašanja, ki je za Anglijo najbolj važno. Čuje se, da so se spo- razumeli tako, da je Italija zagotovila Angliji, da bo naročala 30% svoje potrebe na premogu iz Anglije. Nato so se razgov^rjali še zastopniki Francije, Belgije, Italije in Japonske, in sicer, kakor se domneva, o novi splošni ponudbi Snowdenu glede nezavarovanih anuitet. MacDonald prekinil počitnice London, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Oficiozno se javlja, da je Macdonald danes ob 9 zjutraj zapustil svoje poletno bivališče na Škotskem in odletel v London. Prejel je važna poročila od angleške delegacije iz Haaga, ki so dala povod, da je svoje počitnice na Škotskem prekinil preje, kakor je prvotno nameraval. Dalje se govori, da bosta Snowden in Henderson morda prišla v nedeljo v London in se sestala tam z Macdonaldom. I' Jeruzalem, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj je prišlo do ponovnih spopadov med Židi in Arabci in so bile pri tem tri osebe ubite. Na stotine arabskih vaščanov je šlo oboroženih s sabljami v Jeruzalem. Po hujskaških govorih so Arabci navalili na židovski del mesta. Pri napadu je bilo zelo mnogo Židov ranjenih. Policija je le z največjo težavo napravila red. Po cestah Jeruzalema patruljirajo oklopni avtomobili policije. Tudi v drugih mestih Palestine je že prišlo do nemirov, vendar pa je policija hitro vpostavila red. London, 24. avg. Iz Jeruzalema poročajo, da zaenkrat ni mogoče ugotoviti točnega števila mrtvih in ranjenih, ki so padli tekom 3i-nočnih spopadov. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo 25 oseb ubitih. Od teh je 15 Arabcev, 9 pa Židov. Ranjencev je nad 100. London, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Ko je angleška admiraliteta danes pozno popoldne objavila, da je poslala v Palestino dve bojni ladji z Malte, so tudi londonski listi začeli opisovati položaj kot zelo resen. Ladji, ki sta bili poslani v Palestino, sta bojna ladja »Barham« I v Jeruzalemu Nekateri slučaji, n. pr. v pisavi črke h, sta dovoljena dva načina. Eden z dosledno uporabo črke li (kakor je to zahteval sam Vuk), in drugi z omejeno uporabo tega glasa. To je zahtevala dosedanja uporaba tega zvoka v književnem jeziku. Komisija je smatrala za potrebno, da omeji samovoljno njegovo uporabo in da določi, kdaj se mora ta črka pisali. Povsod drugod se je oziralo na izgovor in če sta bila v izgovoru dva načina, sta dopuščena oba; ali vse to je točno določeno. Komisija je torej šla po srednji poti. Ozirala se je na razvoj našega pravopisa in o umestnosti izgovora književnega jezika. Če so bili kje dvomi, se je komisija potrudila, da jih čim bolj omeji. Tudi novo pravopisno navodilo je samo etapa v razvoju našega kulturnega zeriinjenja. Za danes je važno, da je en del tega zedinjenja izvršen in da bo imela naša šola v vseh krajih naše domovine isti pravopis. z 27.500 tonami in 1184 možmi posadke ter križarka »Sussex« z 10.000 tonami in 600 do 700 možmi posadke. Po komunikeju admirali-tete je sedaj tudi vojno ministrstvo izdalo sledeče uradno poročilo: Spričo krajevnih nemirov v Palestini je poveljnik angleških čet v Egiptu na željo angleškega višjega komisarja v Palestini in v soglasju z angleškim višjim komisarjem v Egiptu poslal v Palestino manjšo vojaško četo in eno letalo. Tem pa bo po železnici sledil bataljon pešcev. Jeruzalem, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo v Jeruzalemu proglašeno vojno pravo in se je obenem proglasila cenzura za vse brzojavke. London, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Po najnovejših vesteh iz Jeruzalema znaša število pri zadnjih nemirih ubitih Arabcev in Židov sedaj že 26. Težko in lažje ranjenih pa je bilo več kot 100 oseb, med njimi neki visok uradnik. Angleška policija, ojačena z angleškimi uradniki, ki prostovoljno opravljajo službo, se trudi, da vzpostavi red. Angleška letala opazujejo gibanje Arabcev. V nekem delavskem pred-kraju Jeruzalema je bilo zažganih več hiš. V Jeruzalemu je bilo proglašeno obsedno stanje. Nihče ne sme biti po 6 na cesti. Londo, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Radi dogodkov v Jeruzalemu je nastalo v londonskem zunanjem, vojnem in mornariškem ministrstvu panično razpoloženje. Londonski listi priznavajo, da so angleške čete v Palestini mnogo prešibke, da bi mogle zajamčiti red in mir, če bi Arabci v večjem številu pritisnili v mesto. Oblasti so odredile obsežne vojaške varnostne ukrepe. Potovanje Venizetosa Atene, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Venizeios bo odpotoval iz Ženeve okoli 6. septembra in bo na povratku obiskal Berlin, Varšavo, Prago, Dunaj, Rudimpcšto, Belgrad ja Bukarešt „Zeppelin" preletel tretjino oceana Tokio, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Ob 23 srednjeevropskega časa se je nahajal zrakoplov »Zeppelin« na točki 159 stopinj 20 minut vzhodne dolžine in 38 stopinj 35 minut severne širine. Hamburg, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Hamburg —America Linic poroča, da se je nahajal »Zeppelin« ob 5 zjutraj srednjeevropskega časa na točki 165 stopinj vzhodne dolžine in 40 stopinj 5 minut severne širine. Na krovu je vse v redu. Newyork, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Položaj »Zeppelina« jc bil ob 12 berlinskega časa 43 stopinj 30 minut severne širine in 171 stopinj 1 minuta vzhodne dolžine. Iz tega je razvidno, da zrakoplov radi težkih oblakov in goste ■megle vozi počasneje. Zrakoplov je že prepotoval tretjino poti čez Tihi ocean. Ncwyork, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Ob 20.30 srednjeevropskega časa je bila postaja v San Franciscu v zvezi s »Zeppelinom«. Z zrakoplova so oddali celo vrsto privatnih vesti, niso pa javili svoje pozicije. Brezžična postaja v San Franciscu ceni, da se nahaja zrakoplov 2300 angleških milj vzhodno od Tokia. Pred zasedanjem D. M, Ženeva, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Generalno tajništvo Društva narodov je objavilo prvi začasni spisek delegatov raznih držav, ki bodo prišli na prihodnjo skupščino Društva narodov. Iz tega spiska izhaja, da bodo tej skupščini prisostvovali mnogi ugledni državniki iz vsega sveta. Na skupščini bo nekoliko predsednikov vlade, kakih 10 ministrov zunanjih del in drugi ministri. Dnevni red skupščine Društva narodov še ni končnoveljavno ugotovljen, zdi se pa, da skupščina ne bo razpravljala v posebno težkih vprašanjih. Nov povelmik kitajskih čet London, 24. avg. a. Reuter poroča, da je bil za poveljnika novih kitajskih čet, ki bodo osredotočene proti sovjetski vojski, imenovan guverner pokrajine Kirin, Čang So Siang. Šangaj, 24. avg. a. V službenem poročilu kitajske vlade se navajajo razni atentati, ki so bili izvršeni od strani sovjetskih agentov na progah. Drobne vesti Pariz, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Maršal Pe-tain se je odpeljal na češkoslovaške manevre v spremstvu šefa generalnega štaba Pelleja ir polkovnika Molinierja. Pariz, 24. avg. (Tel. »Slov.«) »Matin« poroča, da so Francozi v svoji ofenzivi v Maroku zasedli strategično točko Loukchar, ki zapira dolino Wadi el Abib, in sicer brez prelivanja krvi, s čimer so po vesteh francoskih listov operacije končali. Predzadnje kolo turnirja Praga, 24. avg. (Tel. »Slov.«) V Karlovih varih se je odigralo danes predzadnje kolo šahovskega turnirja. Navzoče je bilo zelo številno občinstvo. Bile so tudi nekatere senzacije. Igre so potekle tako: Spielmann je premagal Capablanco po 50. potezah. Capablanca je igral zelo ostro. Spielmann jc s tem zopel dobil upanje za prvo nagrado, ker je verjetno, da bo dobil tudi visečo partijo proti Treybalu, Marshall je premagal Gilga. Dr. Vidmar je s krasno igro že bil na tem, da dobi igro proti Mattisonu, pozneje pa je prišel v največjo časovno stisko. Da pridobi časa, je ponavljal poteze. Prišlo je trikrat do iste pozicije in po pravilih je Mattison po pravici zahteval remis. Tartakower-Treybai remis. Euwe je premagal Thotsasa, Niemcovritz Marcczyja. Rnbiastein-Becker remis. Bogoljubov jc premagal Menši-kovo, Yates pa Canala in Johner Samischa. Partija Colle-Griinfeld je bila prekinjena in je Colle na boljšem. Stanje po predzadnjem kolu: Nicmcovič 14 in ima igrati še s Tartakowerjem, Capa. blanca 131/.., igrati ima še z Maroczyjem, Spielmann 13 (1), ima igrati še z Mattisonom, Ru-binstein 13, ima igrati še z Euwejem, dr. Vidmar, Bogoljubov, Euwe \\Vi. Jutri se bodo igrale samo viseče partije. V ponedeljek se bo igralo zadnje kolo, v torek pa se bodo razdelile nagrade. Dunajska vremenska napoved. Toplejše. Precej jasno vreme. V severozapadni Avstriji nekoliko časa bolj oblačno. XII Zaflrenami ipor 7. do 16. septembra 1929 Splošni mednarodni vzorčni sejem s spec. seimi Tekstila in potrebščino za tei stilno industrijo »""O in konfets^-lio iz krzna - ll*m|ein izdelki Papir ln izdelki — Steklo in porcelan — Težke zelezarske in m"!alne Industrije — Ogrevalne naprave — Hotels :«a Izložba - Poljedelstvo (stroji, orodja, gnojila in ostale poti obščlne in gospodarski izdelki It. Mrdlclntko - higienska ln veterinarska razstava povodom zdravniških kongresov Id zborovanje veterinarjev in lekarnarjev 14. ln IS. septembra 1929 II. razstava domače ln mednarodni ae jeni inozemske plemenske Sivine na novem mestnom sejmišču — Zadružni dnevi Na žele/.nicnh, jadranskih parobrodih in avijonih r>0popustn. — Potne lecltimaoiic zn brezplačni pnvralek se dobivajo za e» 110 Din 30'—, pri potovalnih pisnrn.ih, pndrnžnleahPrvehrvatskeSledi-onic« in pn denarnih zavodih v vses večjih krajih tur železniških postajah 3%a / / aj/e novega Koledar Nedelja, 25, avgusta (14. pobinkoštna nedelja): Ludovik, kralj; Patricija, devica. — Jutri: ponedeljek, 26. avgusta: Zefirin I., papež; Bernard Of. Začetek šolskega leta Z merodajne strani smo poučeni, da se vrše razredni in privatni izpiti, kakor tudi prijave za sprejem v roku, ki so ga objavila vodstva šol. Naš včerajšnji brzojav sc nanaša le na začetek rednega pouka, o katerem bodo vodstva svoje učence pravočasno obvestila. Na državni realki v Ljubljani se pričnejo po-Eavljalni in dopolnilni izpili v torek 27. avgusta, višji tečajni izpiti pa v torek 3. septembra ob 8. Zavod bo imel v novem šolskem letu realno gimnazijske razrede od I. do VI. in realčne razrede od V. do VII. Ako ne dospe drugačna odredba, bo vpisovanje v I. razred (tudi repetentov) 2. septembra od 9 do 12, v ostale razrede ob 10, vpisovanje učencev iz drugih zavodov pa 3. sept. od 10 do 11. Natančnejše obvestilo na deski v avli realčnega poslopja. — Ravnateljstvo. Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje za prvošolce in dijake ostalih razredov iz drugih zavodov 2. septembra; domači dijaki od II. razreda dalje se bodo vpisovali dne 3. septembra. Početek vsakokrat ob 8. Potrebne dokumente je prinesti s seboj. — Ravnateljstvo. Tehniška srednja šola v Ljubljani z delo-vodskimi in steokovno-obrtnimi šolami. Vpisovanje v prve letnike vseh oddelkov razven Gradbene rokodelske šole se vrši od 2. do 5. sep-tembia. O sprejemu bo odločala 5. septembra posebna komisija. Popravljala! izpiti se vršijo oi 2. do 6. septembra. Sprejemni izpiti za Žensko obitno šolo se vršijo 6. septembra. Vpisovanje v višje letnike se na vseli šolskih oddelkih vrši 7. septembra. Pouk se prične 9. septembra Na mizarsko in strugarsko delovorlsko šolo se letos učenci v prvi letnik ne bodo sprejemali. Na Gradbeni rokodelski šoli se vrši vpisovanje koncem oktobra in se pouk prične 4. novembra. Ob petletnici higijenskega muzeja v Ljubljani 25. avgusta 1924 je bil nekak mejnik v zdravstvenem napredku Slovenije. Ta dan so se javnosti prvič odprla vrata stalnega higijenskega muzeja v Ljubljani in s tem je bil tudi položen temelj za zgradbo doma zdravstva ter dana vsakomur stalna priložnost za zdravstveno prosveto. Higijenski muzej v Ljubljani je le člen v verigi od čez 300 soc. medicinskih institucij, ustanovljenih v naši državi od njenega poslanka dalje. Njega glavni namen je: upoznali vsakega posameznika z ustrojstvom človeškega telesa in vsemi nevarnostmi, ki ga obdajajo, da bi na ta način odvrnili 6labe posledice neznanja in prepiečili bolezni in poškodbe — telesne in duševne. V naši higijenski organizaciji, ki je zadnja leta tako silno napredovala, je primanjkovalo nečesa. Manjkalo je tal, kamor bi se delavci na polju soc. higijene oprli. Manjkalo nam je knjig, slik, statistike, propagandnih pripomočkov itd. Stalna in potujoča higijenska razstava v Ljubljani odpravljata tudi ta nedostatek v razmahu zdravstvenega poduka med narodom. Delo na socialno higijenskih načelih postaja vedno bolj zaokroženo in poglobljeno. Kot preprostemu tako tudi višje izobraženemu dobro služi higijenski muzej, saj vidimo dostikrat tudi med izobraženejšimi sloji nič manjšo nevednost v zdravstvenih vprašanjih kot pri drugih ljudeh. Higijenski muzej je živo pisana knjiga, ki jo čita in razume lahko vsakdo. Ona pri- Orel Krakovo-Trnovo priredi danes ob 4 pop. na let-nem telovadišču, Karunova ul. 14 javno telovadbo Sodeluje godba Dravske divizije naša jasnost marsikomu, ki tava v zablodah ali napačnem ume vanju pravilnega življenja in odgoje zaroda. Usoda narodovega naraščaja in s tem narodove bodočnosti je narava položila v roke mater. Mati s svojim znanjem lahko otroku veliko koristi, tudi če ne živi v najugodnejših socijalnih razmerah. V rokah nevešče matere pa lahko tudi najbogatejše dete boleha in duševno zaostane. Pri nas umre letno na 1,000.000 prebivalcev otrok in mladine od 1. do 15. leta 4000 ali okoli 50.000 letno. V drugih higi-jensko naprednejših državah umre na 1,000.000 prebivalcev samo 500 do 1000 otrok letno. S poukom o osebni higijeni je združen boj proti jetiki, ki v naših krajih tako silno razsaja. Priznati moramo, da smo z osebno higijeno še daleč zadaj. Narod je treba navdušiti za prirodo, zrak, vodo in solnce in boj z jetiko bo uspešnejši. Pri nas umre na jetiki na 1,000.000 prebivalcev 3500 oseb, ali okoli 40.000 letno. V drugih higijensko naprednejših državah okoli 1200 oseb na 1,(K)0.000. Tisti, ki išče jasnosti v spolnem vprašanju, jo bo dobil v higijenskem muzeju. Koliko lažje bo poučil oče sina ali mati hčerko v hig. muzeju kot doma, marsikatero besedo nadomesti tu slika, izrek ali preparat. Če bo mladina pravočasno poučena o nevarnostih, se bo tudi zmanjšalo število spolno bolnih, število posledičnih bolezni in mrlvo-rojencev. Marsikomu pa bo prihranjeno bridko razočaranje po dolgih letih spolnega okuženja. Pri nas boleha na raznih spolnih boleznih nad 1,000.000 ljudi. Težko boš pridobil alkoholika, da bi prečital kak protialkoholni spis ali poslušal predavanje vsaj eno uro, a v higijensko razstavo bo šel raje že zato, ker ne ve v naprej, kako bo obsojen. Spoznal bo tam, bolj kot kje drugje, grozoto svoje bolezni. V naši državi se popije letno 300,000.000 litrov piva, 200 milj. litrov vina in 70 milj. litrov žganja. Če vse navedene številke premotrimo, bomo razumeli, kje leži vzrok, da umre pri nas na 1,000.000 prebivalcev okoli 20.000 oseb. a na Danskem, Norveškem, Ameriki in drugje komaj polovico tega. To si je treba zapomniti, zakaj trajna tako velika izguba se ne da nadomestiti. Ustanovitelj higijenskega muzeja v Ljubljani (prvega v državi), dr. ivo Pire, direktor Higijenskega zavoda v Ljubljani, je dovolil piscu vpogled v historijat, iz katerega je razvidno, da je bila prva Stalna higijenska razstava v Ljubljani ustanovljena 25. avgusta 1924 ob sopomoči tedanjega inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr. V. Katičiča in nekaterih državnih in privatnih institucij z malenkostnim denarjem, a veliko moralno silo, ki ni klonila takratnemu deljenemu mnenju o potrebi in koristi take ustanove, katere naprednejše države ne le vedno večajo, ampak ustanavljajo nove v vseh večjih krajih. Prva higijenska razstava je bila tedaj nameščena v malem Dockerjevem paviljonu, katerega oj)ore so se šibile pod nogami tisočerih obiskovalcev. Torej zdrava misel, ki je zahtevala udejstvo-vanja in razmaha. Ze prihodnje leto (1925) se Je razstava toliko izpopolnila, da jo je bilo treba namestiti v veliki paviljon velesejma, a danes ob petletnici ustanovitve obsega higijenski muzej desetkratno prvotno talno ploskev in vsebuje nad 1000 predmetov. Vseh obiskovalcev zaznamuje do danes 120.000. V muzeju so se vršila tudi predavanja in to zlasti mladini, materam, delavstvu, učiteljstvu, vojaštvu in na željo manjšim skupinam tujcev. Danih je bilo mnogo nasvetov za razne asanacije, katere je povečini izvršil Higijenski zavod v Ljubljani. Širilo se je zdravstveno čtivo, slike in publikacije. Razstavo je obiskal in se o njej pohvalno izrazil tudi Nj. Vel. kralj več tu- in inozemskih medicinskih veljakov. Tako je n. pr. sanitetni šef za Belgijo zaprosil za seznam predmetov in se živo zanimal za oddelek o zaščiti dece. Iz podanega vidimo, kako obširne so naloge stalne in potujoče higijenske razstave, a njih obstoj bomo ob desetletnici opazili tudi na zdravju našega ljudstva. Vsem, zlasti staršem, pa naj bo vedno v spominu zlata krilatica ljubljanskega higijenskega muzeja: »Mens sana in corpore sanor. PL. •k Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in v križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ...vi*'- \n i%Utov, lakVvk oVU kinfvVLjiiU mero žtffttf yvaiSk fo Vu^nc peiu mila v luSkak Izhaja o^vz^crio Wvva m tUantna V l»~«tVu 9.- tn b.' Avtomobilska nesreča Domžale, 24. avgusta. ■"•'> Ko sta se sinoči vračala domov s službene poti cestni nadzornik g. Rudolf Seljak in komandir finančne straže v Domžalah g. Jugger z avtomobilom, last prvega, je blizu Lukovice odpovedal volan avtomobila in avto je zadel v obcestni kamen. Dočim je g. Fugger odnesel le lahke poškodbe, je dobil g. Seljak težje notranje. Došli zdravnik iz Zdravstvenega doma jima je nudil prvo pomoč. G. Seljaka so odpeljali z avtom domov v Domžale, danes pa v ljubljansko bolnico. Avto je bil starega tipa in je zelo poškodovan. Žalostna usoda koroškega Slovenca Ljubljana, 24. avgusta. Gospodinje in kuharice, ki so hitele danes zjutraj z velikimi cekarji na bogato založen trg kupovat živila, so opazile, da je nekemu, razmeroma mlademu moškemu postalo na klo-pici v »Zvezdi« slabo. Na mali se je zbrala okrog reveža gruča ljudi, nekdo je celo prinesel iz bližnje veže kozarec vode, drugi pa so telefonirali po rešilni voz. Mož pu ni bil pijan, niti epileptičen, kot bi kdo mislil, temveč dobesedno in resnično sestradan, to se pravi, mož ni imel žc več dni grižljaja v ustih. Moža jc rešilni voz prepeljal v Mestni dom. Revež je obujmo prosil: »Ne v bolnišnico!« Na reševalni postaji so usmiljeni ljudje. Telefonist g. Kačar je takoj uganil, kaj bi možu najbolj prijnlo in odstopil mu je — svoj za jut rek. Z veliko slastjo ga je pojedel. Gasilec g. Kunej pa je skočil k svoji ženi v kuhinjo in se vrnil z velikim loncem kave in kosom kruha. Sestradanec, ki se že tedne ni tako gostil, jc pospravil tudi to, nato pa povedal, odkod je in kdo je: Jnnez J., 34letni uradnik — to se pravi, dnevničar jc bil prej na sodišču, od t. januarja dalje pa jo reduciran in zaman so bili vsi njegovi napori, najti drugo službo ali zuslužek. Doma je na Koroškem, radi svoje slovenske zavednosti pa jc moral zajnistiti svojo ožjo domovino. Sedaj je pristojen v Ljubljano. Žc mesece in mesece jc brez zaslužka, brez sredstev, brez hrane, brez stanovanja. Noč, kot mnogo prejšnjih, je prebil na j>rostcni, pod milim nebom, lačen in tudi prezebel, zakaj noči so seda j že precej hladne. Z reševalne jiostaje so telefonirali v mestni socialni urad, če bi se dala dobiti kaka podpora za tega revnega, sestradanega koroškega izgnanca. Nn magistratu so odgovorili povoljno in revež je odtaval na magistrat. Dobil jc nekaj kovačev, veliko 11111 na magistratu niso mogli dati, kvečjemu toliko, da se dvakrat, trikrat lahko pošteno naje. Potem bo ubogi koroški Slovenec zopet na ccsti, zopet bo stopal in taval v negotovost, v glad, ki je danes hud, jutri pa bo še hujši. H. I. Magog: Aretacija Ko je bil avto že skoro vrhu klanca, se je iz grmičevja ob poti iznenadu pojavil možak, ki je planil na cesto io šel proti avtomobilu. Šofer Pincheux je jedva še utegnil zavreti voz in preprečiti nesreCo. Neznanec je takoj stopil k njemu. »Prijatelj, ali je prostora še zame?« je vprašal. Obril se ni bil gotovo že dva dni. Njegova obleka je bila ponošena in kosmi mahu so viseli na njej, kakor da je me prespal v gozdu. Njegova vnanjost ni bila vabljiva, a ker v bližini ni bilo žive duše in Pincheux ni bil oborožen, se mu ni upal naravnost odbiti. »Najprej bi rad vedel, s kom imam posla,« je zagodrnjal nezaupljivo. »0, ni se me treba bati,« je odvrnil neznanec in se zarezal. »Rad bi še začasno prispel na postajo in ujel ekspres. Vzemite me s seboj, ne bo zastonj!« To rekši, je potegnil iz žepa bankovec, ki ga je Piucheux po kratkem pomisleku vtaknil v žep. »Avto ni moj, jaz sem samo šofer,« je odgovoril nekoliko prijazneje. »No, le vstopite!« Neznanec se je udobno zleknil na blazine. Pincheux je pognal. Neonrezni ste bili. Kako lahko bi vas bil povozil,« je rekel Pincheux, da sploh kaj pove. »Zakaj mi niste dali znamenja?« »Ker bi ne bili ustavili,« se je nasmejal neznanec. »Avtomobilisti nimajo navade pobirati na cesti ljudi. »Nisem sem vas bil ravno razveselil,« je priznal Pincheux, ki mu je bil bankovec nekoliko vrnil pogum. »Zadnje čase se pri nas dogajajo čudne reči. Ono noč je bil umorjen moj gospodar Bertrand. Morilca še niso dobili. Najbrže se klati tod okoli. Zelo mora biti človek oprezen.« »Imate prav. Vaš gospodar je tedaj bil bogat?« »O, nekaj je že imel pod palcem.« »Pa skop je tudi bil, seveda? Ne vem, kaj bi stavil, da je imel doma sveženj bankovcev v predalu, ki se ni dobro zaklepal. « »Uganili ste.« »Ponoči je vstajal, si prižigal luč iu prešteval denar. Kdo ve? Sobo je imel najbrž v pritličju in še na cesto povrhu, če pri tem oknu ni imel zaves, ni čuda, če je luč privabila kakega potepuha. Udarec s pestjo v okno in skok, je bil v sobi. Stari se je morda obrnil začuden, v tistem hipu mu je že smrt stala na tilniku. In preden je uspel krikniti, je bilo po njem. Za nameček še udarec s krepelceni po glavi in potepuh se je mirno polastil bankovcev — pa smuk skozi okno. Nihče ga ni videl, ne slišal.« »Pripovedujete, kakor da ste bili zraven,« je ostrmel šofer. »Skoro prav tako sem tudi jaz povedal orožnikom.« »Drugi dati,« je vprašal neznanec z lahnim smehljajem. »Seveda. Ko sem našel gospoda na tleh, je bil že mrzel.« »In nihče ni ničesar slišal? To je bilo za morilca zelo ugodno.« »Pa tudi zame. Ako bi me bil ropot zbudil, bi prišel doli s podstrešja in bi jo morda še jaz izkupil. A na srečo imam trdo spanje.« j »Na srečo,« je pritrdil neznanec s pridu-| šenim smehom. »Potemtakem ni bilo razen j vas nikogar v hiši?« »Nikogar. Gospod Bertrand je bil vdovec brez otrok. Jaz sem mu bil vse: za kuharja, vrtnarja, za šoferja, kakor vidite.« »Samo za nočnega čuvaja ne,« se je po-j šalil neznanec. »Morilec se gotovo ni nadejal, da bo opravil tako lahko.« »Tudi če bi ga slišal? Kaj naj storim? Sredi noči? V samotni hiši?«, se je zagovarjal Pincheux. »Sicer pa mislim, da ga bodo kmalu imeli orožniki v pesteh.« »To ni tako gotovo,« je odvrnil neznanec s tako čudnim glasom, da se je Pincheux ozrl in ga prodirljivo ošinil z očmi. »Če ne orožniki, pa nekdo drugi, ki grem sedaj po njega na postajo,« je rekel čez nekaj časa. »Da. Detektiv iz Pariza pride z ekspresom. Sloveč detektiv, pravijo.« »Ali menite, da pojde morilec ravno na la vlak, da mu pade naravnost v roke,« je porogljivo vprašal neznanec. Pincheux se je spet ozrl po njem. Moža sta se srečala z očmi in neznanec se je zdajci sumljivo zganil. »Pozor,« je vzkliknil šofer in ga potisnil nazaj. »Še malo, pa bi mi vodilo ušlo iz rok. Če želite, da si oba razbijeva glavo, storite to še enkrat.« Neznanec je ostal miren. »Evo postaje,« je kmalu nato rekel Pin-cheux. »Srečno vožnjo!« Ustavil je avto. Neznanec je skočil na tla, zagodrnjal nekaj v slovo in iziginil na postaji. 1 Pincheux je šel na peron in ga je kmalu odkril med popotniki. Oba sta se delala, kakor | da drug drugega ne vidita, vendar se nista izgubila iz oči, dokler ni zažvižgal ekspres. Pincheux se je mehanično obrnil proti vlaku. Ko se je potem ozrl po neznancu, ga ni bilo več. Ekspres se je ustavil. Šofer je šel ob vlaku in opazoval ljudi, ki so se vsuli iz vagonov. Ekspres je zapuhal. Tedaj se je Pincheux, ki je čakal na zadnji strani zadnjega vagona, bliskovito povzpel na ploščad. Zaničljivo še je pokimal proti postaji, ki je že izginjala za ovinkom in odprl vrata. »Le išči! Kje bom že zvečer,« je za-mrmral škodoželjno. Stopil je na hodnik, iščoč z očmi prazen kupe. V tistem hipu je obstal kakor vkopan. Nasproti mu je prihajal neznanec, katerega je preje pobral na cesti. Tik pred njim je obstal, posmehljivo ga mereč z očmi. »Glej, glej,« se je smejal in stopil s šoferjem v kupe. »Kakor vidim, se nekam odpravljate, he?« Pincheuxu je vsa kri izginila z obraza. Bliskovito se je vrgel na neznanca, toda ta je bil na to že pripravljen. Po kratki borbi je obležal Pyiclieux z vklenjenimi rokami na tleh. Neznanec s ceste se je sklonil k njemu, mu prebrskal žepe in privlekel na dan več svežnjev bankovcev. »Bankovci gospoda Bertranda,« se je za-grohotal. »No, to vam odtehta vsa priznanja. He, prijateljček, pobrisati ste jo hoteli 7. uro-panim denarjem... ne da bi bili prej počakali detektiva iz Pariza? Izborna misel! Samo... samo nerodno je bilo, da ste ga sre-' čali že na cesti iu da vas je prehitel... V imenu zakona...« (I. V.) Moja prijateljica jc vedno dobre volje. Pri glavobolu, migreni in mesečnih motnjah vzame nekaj ki takoj pomagajo in sa popolnoma neškodljive. Zato bo sedaj moj princip: Vedno morajo biti Pyra-midon - tablete hiši I Pristne samo v originednem zavoju Razstava poštnih znamk v Ljubljani Slov. filatelistično društvo v Ljubljani priredi povodom svoje desetletnice dne 7., 8. in 9. septembra t. 1. v Jakopičevm poviljonu v Ljubljani društveno razstavo poštnih znamk. Razstavljena bo v prvi vrsti slovenska znamka, ki je izšla po znanem Vavpoticevem načrtu dne 3. jan. 1919 in sicer v vseh vrednotah, po celih polah, nuancah barv ter rabljena z žigi skoraj vseh tedanjih poštnih uradov v Sloveniji. Ta zbirka je gotovo največja te vrste in tudi iz kulturno-zgodo-vinskega stališča velezanimiva. Zastopane pa bodo tudi vse druge evropske države ne samo obstoječe, marveč tudi one, ki so opustile izdajo lastnih znamk ali so sploh prenehale. Razstavljene bodo končno tudi prekomorske znamke, specijalne sestave starih znamk na pismih, dobrodelne, zrakoplovne znamke itd. Tako bo razstava ne samo odmev društvenega filatelističnega delovanja, marveč bo nudila tudi poučno sliko o uačiuih, kako se danes zbirajo znamke. — Ker se vrši razstava ob času ljubljanskega velesejma, je obisk iz krajev izven Ljubljane radi polovične vožnje zelo olajšan. Zid podsul dva detavca Na neki novi stavbi na Pantovčaku v Zagrebu se je pripetila v petek {»poldne težka nesreča, pri kateri sta bila resno poškodovana dva delavca. To stavbo na Pantovčaku so te dni popravljali delavci, med temi tudi 43 letni Tomo Margalič iz Vrapča in 20 letni Mijo Lo-vrek iz Dubrovčana. Delavci so morali pri tej hiši podreti pet metrov visok zid in so ga dopoldne že pričeli podirati, popoldne pa so delali drugo delo. Na zid, ki bi ga morali podreti, se je vsedel Tomo Margalič, dočim je Mijo Lovrek stal pod zidom, razgovarjajoč se s svojim tovarišem. Ko sta se najmanj nadejala, se je zid naenkrat podrl in ruševine so zasule Margaliča in Lovreka. Na kraj nesreče so takoj prihiteli drugi delavci, ki so bili tam zaposleni, in pasantje s ceste, ter pričeli odkopavati zasuta delavca. Istočasno je bil poklican tudi reševalni voz. Lovreka in Margaliča so težko ranjena in nezavestna potegnili izpod razvalin ter prepeljali v bolnišnico, kjer jima je bila nudena zdravniška pomoč. Tam so ugotovili, da je dobil Margalič zelo nevarne poškodbe na glavi in da mu je prelomljena ključnica. Njegovo stanje je resno in se še ne ve, če bo ostal pri življenju. Tudi Lovrek je dobil zelo težke poškodbe po telesu, zlasti na desni strani, ki mu je vsa obtolčena in krvava od težkega zidu, ki se je vsul nanj. Osebne vesti Iz železniške službe. Imenovani so: za n a d k r e t n i k e: dosedanja blokovnika: Birsa Ivan, zvan. II. kat. Maribor gL koL; Donik Matevž, zvan. II. kat. Pragersko; kretniki zvaničniki II. kategorije: Bergoč Mihael, Ljubljana gl. kol.; Borštnar Franc, Ljubljana gl. koL; Dolenc Josip, Zidani most; Garbajs Ivan, Ljubljana gl. kol.; Gerbec Izidor, Jesenice; Jamni-kar Karel, Ljubljana, gl. kol.; Jug Alojzij, Jesenice ;.Kobol Franc, Ljubljana gl. kol.; Kresnik Alojzij, Zidani most; Mrežar Franc, Zidani most; Pavlic Ivan, Ljubljana gl. kol.; Petrič Ivan, Ljubljana gor. kol.; Rijavec Evgen, Ljubljana gor. kol.; To-relli Anton, Ljubljana gor. kol.; Trošt Ivan, Ljubljana gl. kol.; za kretnika: dosedanji sprevodnik: Kovač Ivan, zvan. II. kat. Kraljevec-Prelog; blokovniki: Kogl Mafija, zvan. II. kat. Hoče; Mit-toni Franc, zvan. II. kat. Litija; Kukovec Ivan, zvan. II. kat. Tezno; skladiščni paznik: Ravnik Franc, zvan. II. kat. Bistrica-Boh. jezero; nadpre-mikač: Arman Alojzij, zvan. II. kat. Zidani most; premikači: zvaničniki II. kategorije: Ambrož Josip, Jesenice; Ažman Alojzij, Jesenice; Berdnik Jernej, Poljčane; Boškin Anton, Novo mesto, Brilej Konrad, Zidani most; Cimerlaj Štefan. Ormož; če-»in Joeip, Ljubljana gor. kol.; Dremel Vinko, Zi-rtani most; F.kart Simon, Pragersko; Flucher Josip, Gornja Lendava-Mačkovci; Gmeiner Anton, Tezno; Goričan Franc, Pragersko; Grlj Josip, Ljubljana gor. kol.; Hvastja Ignacij, kurilnica Ljubljana I. gl. kol.; Koren Štefan, Pragersko; Kovačič Josip, Pragersko; Lah Franc, Pragersko; Pire Josip, Bled jezero; Pogačnik Avgust, Jesenice; Saje Josip, Novo mesto; Schober Henrik, Zidani most; prog. ni čuvaji: Golob Karel, zvan. II. kat. Poljčane; Vrešak Ivan, zvan. II. kat. Vuhred-Marenberg; Žaberl Ivan, zvan. II. kat. Maribor gl. koL; kur-tač: Kropič Franc, zvan. II. kat. kurilnica Jesenice; za premikača: dosedanji sprevodniki: Ko-kot Kudoli, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; Kogov-šek Karel. zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.; Kopriv-nik Alojzij, zvan. II. kat. Maribor gl kol.; Krošelj Anton, zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.-, progovni Suvaj: Abroin Franc, zvan. II. kat. Bistrica-Boh. jezero; za progo v nega ž,uvaja: dosedanje skupinovodje: zvaničniki II. kategorije: Cesar Anton, prog. sekcija Zidani most; Dujakovič Ivan, prog. sekcija Zidani most; Gaves Franc, prog. sekcija Zidani most; Jagodič Ivan, prog. sekcija Zidani most; Korže Franc, prog. sekcija Celje; Novak Anton, prog. sekcija Zidani most; Rap Alojzij, prog. sekcija Zidani most; Repin Josip, prog. sekcija Celje; Škrbec Anton, prog. sekcija Ljubljana gl. proga; Vavpotič Martin, prog. sekcija Maribor gl. proga; kretniki: zvaničniki II. kategorije: Dobovšek Franc, Bistrica; Gerdina Lovro, Borovnica; Keršmanc Karel, Borovnica; Koželj Alojzij, Ptuj; Marchel Henrik, Podnart-Kropa; za vo-zovnega zapisovalca: dosedanji sprevodnik; Krivec Josip, zvan. II. kat. Jesenice; pisarniški pomočniki zvaničniki II. kategorije: Berglez Ivan, Tezno; Mlaker Josip, Maribor kor. kol.; Rus Ivan. Pragersko; Stepišnik Avgust, Tezno; Wračko Ferdinand, Maribor kor. kol.; postaj, paznik: Gruden Mihael, zvan. II. kat Maribor gl. kol.; kretnika: Premk Anton, zvan. II kat. Zidani most; Ste-fančič Karel, zvan. II. kat. Zidani most; preniikač: Zupan Franc, zvan. II. kat. Jesenice; skladiščni sluga: Štruc Aleksander, zvan II. kat. Tezno; postajni sluga: Meze Anton, zvan. II. kat. Ljubljana gor. kol.; čuvaj: Krošl Vinko, služitelj, Pragersko; za svetilničarja obrtnika: dosedanji delovodja: Pavlin Josip, zvan. 1. kat. Ljubljana gor. kol.; svetilniear: Berčič Josip, zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.; za čuvaja: dosedanji blokovnik: Groblnik Mihael, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; nadpremikač: Štirn Ivan, zvan. II. kat. Ljubljana gor. koL; kretnik: Klobasa Anton, zvan. II. kat. Zidani most; premikača: Markušek Viktor, zvan. II. kat. Zidani most; šramel Anton, zvan. II. kat. Zidani most; strokovnika: Cergol Franc, služitelj, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; za pisarniške sluge: dosedanja blokovnika: Jokan Andrej, zvan. II. kateg. Trbovlje; Plavčak Franc, zvaničnik II kategor. Maribor gL kol.; kretnik: Faganel Anton, zvan. II. kat. Rakek; premikač: Fatur Ivan, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; vozovni zapisovalec: Selan Anton, zvan. II. kat. Rakek; progovni čuvaj: Divjale Simon, zvan II. kat. prog. sekcija Maribor gl. proga; avizerja: Blazina Josip, služitelj, Ljubljana gl. kol.; Mrak Ivan, služitelj, Ljubljana gl. kol.; avizerja: dosedanji premikač: Krar.er Josip, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; pisarniške sluge: Erjavec Štefan, služitelj, Ljubljana gl. kol.; Herzog Ivan, služitelj, Maribor gl. kol.; Jermoušek Štefan, služitelj, Ljubljana gl kol.; za svetilničarja: dosednnji sprevodnik: Lemut Anton, zvan. II. kat. Ljubljana gor. kol. Dt'u$e vesti ir " mrl je 24. t. m. v Mengšu gosp. Milan J e n č i č, posestnik in tovarnar. Svetila mu večna luč! Preostalim nase sožalje! ir Oglase za vclcsejmski teden sprejema i »Slovenčeva« uprava in vse njene podružnice po- i čenši od ponedeljka dalje vsak dan ob uradnih : urah od 8 do 6. Posebej opozarjamo na prvo ve-lesejmsko številko prihodnje nedelje. Trgovci in obrtniki, posebno še razstavljalci, ne zamudite te ' ugodne prilike. -jir Zadružni kongres. Zadružni kongres se bo vršil v nedeljo 1. septembra, ne pa kot je bilo prvotno javljeno 31. avgusta. Kongres se prične v nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je več predavanj, v katerih se bodo obravnavala važna vprašanja, ki zadevajo naše zadružništvo. Po kon-> gresu si bodo udeleženci ogledali zadružno raz-', stavo na ljubljanskem velesejmu. Kot je sklepati iz dosedanjih prijav, bo udeležba na kongresu prav dobra, posebno Vojvodina pošlje dosti delegatov. Zato tudi naj ne bi bilo naše zadruge, ki ne bi bila zastopana na kongresu. Limbcrska gora. Na mnoga vprašanja glede reda službe božje pri sv. Valentinu o sv. Tilnu naznanjamo, da se vrši cerkveni shod v nedeljo 1. septembra s službo božjo ob 6 in 10. Prejšnji večer spovedovanje, ob 6 pridiga in litanije. Avto-vožnja Ljubljana — Moravče in Ljubljana — Kra-sinja. ir Umetniška Matica v Ljubljani. Vodstvo Umetniške Matice je naknadno podaljšalo rok za prijave članov do 15. oktobra. Vse poverjenike prosimo, da do tega termina izpolnijo svoje bloke in da pridobe čim več članov. Publikacije in sicer monografijo kiparja Tineta Kosa ter dve sliki dobe člani za Božič. Članarina 24 Din je tako nizka, da lahko postane vsakdo član Umetniške Matice. Prijave je pošiljati na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska c. 35. ir Razpis služb. Oblastna samouprava mariborske oblasti sprejme takoj v začasno službo dva inženerja-arhitekta za dobo dveh let proti mesečnemu honorarju, ki bi se določil po dogovoru. Prosilci za ti dve mesti morajo dokazati, da so strokovno popolnoma usposobljeni in morajo pravilno kolkovani prošnji priložiti kratek curri-culum vitae. Prošnje je vložiti pri komisarju oblastne samouprave najkasneje do 15. septembra 1929. V Mariboru, dne 22. avgusta 1929. — Komisar oblastne samouprave: dr. Leskovar s. r. ir Pododbor udruž. rez. častnikov in bojevnikov v Ljubljani sporoča svojim članom, ki so vplačali članarino in prijavnino za kongres, da so jim bile 23. t. m. razposlane vozovnice. Kdor bi je ne prejel, naj pododboru sporoči brzojavno, da mu dostavi drugo. Kdor ne ve že sedaj, kje bo prenočeval, naj se obrne direktno na eno ali drugo upravo hotelov, ki so bili omenjeni ze v »Slovencu« 14. t. m. Udeležba pri sprevodu dne 1. septembra je obvezna in se bodo žigosale legitimacije za povratek samo udeležnikom. Najugodnejši čas za odhod bo 29. ali še 30. avgusta z brzovlakom, ki odhaja ob 8 iz Ljubljane. ic Novomeikltn osmošolcem 1904. Po petindvajsetih letih, v torek 27. avgusta ob 4 popoldne sestanek pri očetu »Štemburju« v Kan-diji. Tovariši, ki se nameravajo udeležiti sestanka, naj javijo to nemudoma g Janku Krajcu, profesorju, Novo mesto. ic Davčna uprava Ljubljana okolica razglaša, da so seznamki oseb, zavezanih pridobnini, ki vsebujejo predloge davčne uprave za odmero pri-dobnine za leto 1929, in dan razprave, razposlani županstvom v razgrnitev za dobo 8 dni in jih interesenti lahko vpogledajo. ■A Dijaški dom v Ptuju sprejema gojence za vse razrede realne gimnazije in meščanske šole v popolno oskrbo in vzgojo. Hranarina zmerna. Glasben pouk v zavodu. — Prospekte in pojasnila daje vodstvo zavoda. k Zagreb dobi nov vodovod. Mesto Zagreb se ne preskrbuje z vodo iz rezervoarjev kot druga mesta, na pr. tudi Ljubljana, temveč neposredno iz studencev in močnih podtalnih vodnih struj. Ta voda se odteka neposredno v vodovodno mrežo, brez filtracije, ki v Zagrebu spričo zdrave vode' res ni potrebna. Vendar pa ima tudi Zagreb dosedaj že dva vodna rezervoarja, toda ne za to. da bi oskrbovala mesto z vodo, temveč, da se v njih nabira voda, kolikor je črpalke ne morejo oddati za dnevno uporabo. Ta dva rezervoarja sta v Tu-škancu in v Jurjevski ulici, moreta pa sprejeti do 13.000 kub. metrov vode in jo hraniti za slučaj kake katastrofe, dočim znaša dnevna uporaba vode v Zagrebu 36.000 do 42.000 kub. metrov. Sedaj bo zagrebška mestna občina sezidala še en rezervoar na Loščinski cesti; ta rezervoar bo obsegal 10.000 kub. metrov vode. Od vodovodne mreže pa do re-zervoara bo vodila posebna napeljava, ki bo dražja od rezervoarja samega. Skupno bo veljal rezervoar z vodno napeljavo vred okrog 6 milijonov Din. Pred dnevi se je vršila dražba za dela pri rezervoarju ter je bilo sprejetih že nekaj ponudb. Do konca tega meseca bo sklenjeno, kdo bo gradil to novo in .veliko vodovodno zgradbo. ic Še st romunskih letal v Zagrebu. Na zagrebško letališče je priletelo v petek ob 11 dopoldne šest romunskih letal tipa »Neuport«, ki so letela iz Pariza v Bukarešt. Ta letala je naročila Romunija v Parizu in bodo tekmovala na tekmah letal držav Male antante. ki se bodo vršila diie 6. in 7. sept. — Letala so vodili romunski častniki piloti. Njihov prihod v Zagreb je bil napovedan za v četrtek zvečer, toda ker so letalci spotoma naleteli na nevihto, so se spustili na tla blizu vasi Sv. Križ v hrvatskem Zagorju. Tam so letalci tudi prenočili, zjutraj pa 30 se dvignili in odleteli v Zagreb. Romunski letalci so odleteli v Bukarešt včeraj popoldne. ir Mladenič hotel petovati pod vagonom iz Bolgarije v Francijo. Na subotiškem kolodvoru je v četrtek ob 8 zvečer orožnik izvlekel izpod koles ekspresnega vlaka Budimpešta—Praga komaj sedemnajstletnega mladeniča, ki se je iz Sofije v Su-botico pripeljal pod vagonom ekspresnega vlaka, seveda brez potnega lista in brez železniškega listka. Temu zanimivemu mladeniču je ime Lupan Kovačev ter je bil zadnje čase zaposlen v Varni za natakarja, kar je njegov poklic. Kot je sam povedal, je že dolgo želel priti na francosko revijero in ko je prihranil malo denarja in hrane, je odšel v Sofijo, kjer se mu je posrečilo utihotapiti se pod vagon ekspresnega v Laka, ki je bil namenjen v Francijo. Tako je ležeč na osišču vagona prepotoval več sto kilometrov do Subotice. V Subotico je prišel že pred 2 dnevoma, v četrtek pa je hotel na isti način odpotovati dalje. Toda orožnik ga je opazil, kako se je plazil okoli vagona in šele, ko se je mladenič vlegel, ga je orožnik aretiral. Pri zaslišanju je mladenič najpreje izjavil, da je Francoz, doma iz Marsseilla in sploh ni liotel govoriti v bolgarskem jeziku. Toda spretna vprašanja šefa obmejne policije so ga spravila v zadrego, tako da je čisto mehanično odgovoril v bolgarščini. Mladenič je kaznovan na 15 dni zapora radi nedovoljenega prekoračenja meje, po prestani kazni pa bo moral nazaj v Bolgarijo. ic Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo iu oskrbujmo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najpleraenitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča ae v prvi vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Ob3ega izredno zanimiva jx>glavja in je okrašena z 22 slikami iu dvema barvnima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. ir Gozdni delavci! Nujno se potrebuje 20 gozdnih delavcev za podiranje bukovega gozda in za napravo bukovih drv. Nastop takoj. Pogoji in naslov pri borzi dela v Ljubljani. V Rim, Florenco, Neapolj potuje «Probu-da«, gosp. odsek, Ljubljana, Resljeva 13, 16. sept. Prijave in informacije pri naslovu. ic »A njega ni...« je naslov najnovejši slovenski povesti iz svetovne vojne, ki je izšla v začetku avgusta. Povest je zelo zanimiva. Dobi se pri avtorju (Fr. Kolenc, kaplan, M. Sobota) in v Muholovec polovi vse muhe! Je mnogo posname //m t Tbre/ zahfemjfe izrecno knjigarnah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Stane (brez poštnine) samo 15 Din. ir »Zakaj imain tako malo sreče pri sobnih rastlinah?« Zato, ker često ne najdeš nikogar, ki bi ti pomagal s poukom in nasvetom, kako je treba lončnim cvetlicam o pravem času postreči ter skrbeti za krepek razvoj mladega naraščaja. Priljubljena Jegličeva knjiga >N&še prijateljice« te lahko brž reši iz marsikatere zadrege. To dolgo pričakovano knjigo, ki je letošnjo pomlad izšla v Mohorjevi knjižnici in ki bi ne smela manjkati v nobeni slovenski hiši, imajo na prodaj vse knjigarne, udje Mohorjeve družbe jo pa dobe po znižani ceni od založbe v Celju. ir Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Ključavničarska ulica 3-II. ■^r Mednarodna vožnja po Alpah 7—11. avg. 1929 je ponovno dokazala, kako veliko zaupanje imajo avtomobilisli do Continental obročev. Od 40 voznikov, ki so završili vožnjo brez zaprek, jih jc 24 ali 60% vozilo na Continental obročih. Doseženi uspeh dokazuje, da so dobro izbirali. Ostali 40% so rabili obroče šest drugih znamk, ki so zastopane s 5—10% Enako sta vozila edina dva tovarniška teama brez defekta na Conti obročih. ic Parna in vročezračna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo od 26. avgusta do nadaljnjega radi popravil zaprta. 9106 ir Ant Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in upisovanje v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Natančnejše v inserat-nem delu. za veleseimske številke »SLOVENCA" sprejemamo potenil s pondeljkom 26. avg. vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v upravi Slovenca v Kopitarjevi ulici In v naših podružnicah Glavna sejmska Številka z dne 1. sept. Izide v izredno pomnoieni nakladi Z oglaševanjem v »Slovencu" dosežete največji uspehi Nočna služba lekarn Nočno službo imajo drevi: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. — V ponedeljek zvečer: Trnkoczy, Mestni trg 4 in Ramor, Miklošičeva cesta 20. O Ljubljanske p. n. inserente opozarjamo, da naroče svoje oglase za Velesejmski teden čim največ mogoče že v prvih dneh prihodnjega tedna, ltožman: proli cerkvi; spredaj konjeniki,"godba, četnih na konju, prapori, nato člani, članice, mladenke, mladci, naraščaj in narodne noše ler nebroj ostalih. Pot je vodila v cerkev, kjer je daro val sv. inašo domači g. župnik. Imel je lep verski nagovor na brate Orle. I'o sv. maši je bil tabor. Popoldne so je videlo, kaj lahko napravi disciplina in red. Nastop jo bil nad vsako kritiko. Pri telovadbi je bilo opaziti tudi br. Jezerska, zmagovalca na mednarodnih tekmah v Pragi. Na prireditvi je bilo zbranih prav lepo število gledalcev, ki so vztrajali vkljub dvakratnemu dežju Zagorje ob Savi Naša izolirnica dolgo časa ni imela veliko posla — pač ni bilo nalezljivih bolezni. Sedaj pa že več mesecev posluje kar nepretrgoma. V juliju so otroci Imeli oSpicc in so morali v izolirnico. sedaj pa se jo tudi med odraslimi pojavilo nekaj nalezljivih bolezni. Imeli smo par slučajev Skrlr.-linke in nekaj slučajev paratilusa. Velika sreča je, da imamo to koristno ustanovo, sicer bi taki slučaji lahko postali usodni zlasti v našem kraju, kjer ljudje stanujejo tako blizu skupaj in je oku- r.ur^tu. vv v Od solnca zagorelo zdravo kožo tiocele Imeti! Zato na-drgnite svoje telo b N1VEA-CHENE In nato ven v naravo, zrak in solnce. Ntvea-Crema pospešuje zagorelost potom solnčnih žarkov in zmanjšuje nevarnost bolestnih solnčnib opeklin. Ali suho mora biti Vaše telo. Ne smete je nikdar mokrega izpostaviti solnčnim žarkom. In zmeraj preje nadrgniti. Samo Nivea-Crema vsebuje za nego kože potrebni eucerit in v tem tiči njen učinek. 1 Ji Doze po Din 3'—, 5"—, 10 — in 22.—. Tubo iz i-istoga ^ i^' kositra po Din 9"— in 14"—. ženje od družine do družine skoro neizogibno Tako pa se vsak pojav more že v kali zatreti. Aeroplaa se je vrtil precej časa v petek i3. avgusta dopoldne okrog pol desetih zelo nizko nad Zagorjem. Ali je smer zgrešil, ali si je ogledoval naš kraj ali pa je bil v njem morda kak Zagorjan. kot je bilo pred kratkim res, ko se je g. Globo kar prav nizko peljal preko svojega domačega kraja — Zagorja. Veliki ptič, ki smo ga z zanimanjem opazovali, je odplul preko Sv. Urba proti Trbovljam in dalje. DOMŽALE. Prijatelji gasilstva, danes vsi v Domžale k 10 letnici Kamniške župe. Obenem velika vrtna veselica na vrtu g. Volka. Paviljoni bogato opremljeni z najboljšimi pijačami in jestvinami. Trbovlje Kolavdacija zadružnih stanovanjskih hišic. V petek je bila kolavdacija prvih štirih stanovanjskih hišic, katere je dala postaviti stavbinska zadruga »Dom in vrt« za svoje člane na zemljišču blizu Dimnika. Ograja na hrastniškem kolodvoru, ki je bila napravljena pred mcseci in proti kateri se je prebivalstvo, posebno vozniki, ki niso mogli voz obračati, pritoževalo, se bo, kakor poroča železniška gradbena direkcija v toliko odstranila, da ne bo ovira za dostop h kolodvorskemu skladišču. Ljubenice. Ta sad na uašein trgu dosedaj ni bil poznan, v petek jih je pa tukajšnji trgovec Slavko Hlastan pripeljal na tržni prostor za cel vagon. Ljudje, nenavajeni na te «buče», kakor jih imenujejo, zvedavo gledajo in tudi pridno jk> njih segajo. Najdejo se tudi taki, ki ljubenico na mestu razre-žejo in jo z vžitkom jedo pri tem pa pripovedujejo razne doživljaje iz južnih pokrajin, kjer je ta sad poleti dnevni priboljšek. Tedenska policijska kronika. Po tomboli gasilskega društva se je razvila veselica in ljudje so bili židane volje. Prišlo je tudi do prerekanja in v tem prepiru je neki gasilec enega razgrajača vrgel v potok Trbovljičico. — Iz veselice domov gre-doče Hrastničane so ob 3 zjutraj na Posetju napadli trije fantaiini in jih prav po domače pretepli. — Preddelavca Rotarja na obratu Neža sta klicala v petek na večer dva delavca na korajžo, ker sta ga imela nekaj na piki. Korajžo sta si jx>pre.j pridobila pri dveh litrih vina. Da bo zanajirej Rotar imel mir, ju je naznanil orožništvu. — Cirkuški divi pri cirkusu Columbia je ukradel neki D. F. ročno torbico, v kateri je imela zlato zapestnico, dva uhaua s 3 satiri, zlat prstan in še druge drobnarij ■ v vrednosti 1370 Din. Uzmovič jo je pobia-sal proti Mariboru in je bojda že prijet. Brežiee ob Savi Osebna vest. Pri tukajšnjem okrajnem sodišču je nastopil službo g. Josii> Pfeiler iz Prevalj, na mesto g. Josipa Kolška, ki odide v Maribor na novo službeno mesto. Okrajna blagajna. V četrtek, dne 29. t. m. ob 10 dopoldne se vrši v risalnici meščanske šole v Brežicah občni zbor okrajne blagajne. Glavna točka dnevnega reda je odobritev proračuna za 1. 1930. Cirkus. V Brežicah smo letos kaj srečni z raznimi cirkusi. Zopet je prispel eden, menda že peti letos, cirkus »Coloseum« in vabi z raznimi kričečimi lepaki k gala predstavam. Morda bo imel ta kaj več sreče kakor drugi. DOBOVA Neža šola se bo mladini v kratkem odpria. Samo čudno je, da je med učiteljskim zborom na naši šoli vsako leto sprememba. Saj ni skoro lepšega kraja tako tik železnice ob glavni progi, kakor je Dobova, ko so zveze ugodne na vse strani naše širne domovine, pa se vsako leto menja nekaj učnih moči. Kaj je neki temu vzrok? Lansko leto smo opravičeno čakali koncem šolsuega leta na šolsko razstavo, pa ni bilo nič, upamo pa, da nas bo učiteljski zbor naše šestrazrednice letos presenetil z razstavo koncem lela, posebno v risanju, ženskih ročnih delih in rokotvornom pouku. Priporočljivo bi bilo. da se ženskemu ročnemu delu posveti v letošnjem letu malo več pozornosti kakor v preteklem letu. Da se pouk v ženskih rečnih delih nekoliko poživi in pospeši, smo upravičeni zahtevati, saj je na naši šoli nastavljena nalašč za to učiteljica ročnih del. Letina jako dobro obeta. Marsikak dinar bi se več zaslužil, ko bi bila tu večja postaja. Upamo pa sedaj, ko se bo pričel graditi drugi tir, da se bo tudi naša postaja prenovila, potem bo Dobova imela lepo bodočnost. Že naprej vidimo, kako se bo potem naš kraj gospodarsko, gmotno in kulturno dvignil in tudi dobra letina bo dala potem cobre dohodke. Ptuj Ogenj v kinu. Prošlo nedeljo zvečer je pri liino-predstavi v mestnem gledališču izbruhnil v kabini za operaterja oganj iz neznanega vzroka. Zgorel je filmski trak enega celega akta in si je operater, ki je skušal ogenj pogasiti, prizadejal pri tem občutne opekline na rokah. Publika je sicer opazila dim, vendar ni nastala nikaka zmešnjava, ker so ogenj pogasili z Minimax-aparatom. Ni še dolgo od tega, ko se je istotako pojavil ogenj v kabini. Of>ozarjamo pristojno oblast, da strogo pazi m to, da se ne bo kadilo med predstavami in da se vestno vpoštevajo vsi varnostni predpisi zoper ogenj. Na mestu bi bilo, da bi se tudi prostor za filme združil z operacijsko kabino in se obil z železno pločevino. Posledice požara v gledališču, ki je vse leseno v notranjosti, bi bile za publiko in mesto katastrofalne in je skrajna previdnost in 6trogo: t na mestu. Nov duhovnik. Iz Vojnika se je preselil stalno v Ptuj g. Jakob Cinglak, duhovnik v pokoju. Ob delavnikih ima sv. mašo v proštijski cerkvi vsuk dan ob 8 in pomaga v dušuem pastirstvu. Rlnvonelro TTi.n"„n t i&iuj1uu Neprestani pretepi. Ni večjega praznika, da Se fantje v večih gostilnah ne bi stepli. Kakor smo na tem mestu poročali, je imel pretep pod Lipo smrtno žrtev. Nesrečnež še ni bil pokopan, ko so Spori so fantje do krvi stepli v Rankoveih. Kmalu potem je prišlo do hudega pretepa v Dokležovju. Sjilošno se opaža, da je mladina najbolj divja ob priliki plesnih prireditev, zato bi bilo morda prav, da bi oblast take prireditve omejila. Kaj bo z gimnazijo? To vprašanje se sliši te dni povsod. Začetek šolskega lela je pred vrati, nikdo pa ne ve, kaka usoda zadene gimnazijo v Murski Soboti. Bog ne daj, da bi bila ukinjena, ker bi bil to za vso Slovensko Kraiino velik udarec. Velika dobrota. Te dni obile občine, ki so trpele lansko leto vsled toče, od mariborskega oblastnega odbora pol drugi milijon dinarjev posojila po 6%. Prebivalstvo je sprejelo posojilo z velikim veseljem. Cerkveni vestnih Rakovnik. Dne 6., 7. in 8. septembra bo v svetišču Marije Poni. na Rakovniku tridnevnica v proslavo blaženega Janeza Bosca. V petek zvečer ob 7 bo govor in slovesen blagoslov. V soboto zvečer ob 7 procesija s posmrtnimi ostanki blaženega, nato govor in blagoslov. V nedeljo ob 5 sveta maša jired Najsvetejšim, ob pol 10 govor, nato ponti-fikalna sveta mala. Popoldne ob pol 4 govor, nato proee,sija z Najsvetejšim in s kipom blaženega Janeza Bosca. Zvečer razsvetljava in godba. Vsi, ki se udeleže shodu, lahko uživajo polovično vožnjo. Vsak naj vzame na domači postaji cel vozni listek in naj ga pusti žigosati. V Ljubljani naj listka ne odda, ampak prihrani za povratek. Izkaznice, da se je udeležil sheda. se bodo dobile v pisarni sale-zijanskega sotrudništva. Glasnik presv. Srca Jezusovega. — Izšla je septembersk;*. številka Glasnika s sledečo bogato in izbrano vsebino: Ivan Zore D. J.: Vincencijeve konference. Dr. Anton Čepon: Trenutld milosti (s slil$o). I. Z.: Spreobrnenje nižjih slojev v Indiji. Franc Tome D. J.: Pisma o notranjem življenju (s sliko). P. Krizostom: Gospod — duhovnikov nam daj! I. Zore D. J.: Iz večnega mesta Cz slikama). Dr. Jakob Žagar: Življenje svete družinske matere (s sliko). Dr. Josip Valjavec: Blaženi Janez Boseo (s sliko). Kristijan Cuderninn: Redovnica in mati. Rudolf Pate D J., Lovani (Belgija): Velika obljuba Srca Jezusovega (s sliko). Ant. Demšar I). J.: Oče, reši nas hudega (s sliko). Viktor Kopatin D. J.: V Gospodu je bila njegova nioč. Anton Vizjak D. J., Kurseong (Indija): Roža z indijskih polian. Razno itd. List se' naroča pri llnravi Glasnika Ljnbljana. Zriniskega cesta št. 9. Letna naročnina znaša 15 Din. Orel . j Kamniško orlovsko krožje in domžalska orlr-ška srenja vabita na veliko prireditev dne 1. septembra v Domžalah. Ta dan proslavi domžalski odsek 20 letnico svoiega obstoja in ta dan bo blagoslovljen nov odsekov prapor. Spored je: Ob 9 zbirališče v Društvenem domu. Pred sv. mašo blagoslovitev prapora. Ob 10 sv. maša, potem sprevod. Ob 13 skušnja, ob 14 litanije in ob 15 telovadba. Prireditev je obvezna za vse člane, članice in naraščaj. — Odbor. Spored javne telovadbe Orla Krakovo Trnovo, katera se vrši danes popoldne ob 4 na letnem te-lovadišču, Karunova ulica 14. 1. Orlici proste vaje ■m Jeto 1929. 2. člani, vaje katere so izvajali v Pragi. 3. Članice športne vaje. 4. Mladci gimnastika, 5. Gojenke rajanje. 6. Orodna telovadba. 7. Gimnastika članic. 8. Lahka atletika. 9. Članice kroškove vaje. 10. Člani odsekovne vaje. Po telovadbi prosta zabava, prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Sodeluje godba Dravske divizije, prijatelji orlovstva vljudno vabljeni. Bog živi! Prireditve in društvene vesti Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Cerkljah pri Kranju naznanja, da se radi ovir lie vrši blagoslovitev motorne brizgalne v nedeljo, dne 25. avgusta, ampak 1. septembra t. L Zadovoljno3t v zakonu. Iz vsega srca sc Vam zahvaljujem za sijajni uspeh Vašega preparata »Aroko I«, s katerim sem na popolnoma mil in prijeten način, da moj bolnik tega niti opazil ni, ozdravila strastnega alkoholika, ki je mučil mene in mojo družino že dolgo let s svojo slabo navado. Preparate sem mu dajala skrivaj v jedi in pijači in uspeh se je pokazal z vso gotovostjo v času, ki je po Vaši napovedi za to potreben, namreč v treh tednih. Rešili ste človeka gotovega propada in napravili s tem najin zakon zopet srečen in zadovoljen, kot je bil prej. Iz hvaležnosti Vam dovoljujeta, da priobčite moje pismo v časopisih, če bi se pa kdo zanimal za moje ime, mu smete na zahtevo sporočiti moj naslov. Še enkrat moja in mojih otrok srčna hvala! Z velespoštovanjem: S. Take in podobne zahvale prihajajo vsak dan tvrdki Arome Company, Zagreb, Jelačičev trg br. 20 za njeno sredstvo »Aroko I«, s katerim je mogoče na popolnoma nenevaren način odvaditi alkoholike vseh starosti in jakosti v razmeroma kratkem času alkoholizma. Ozdravljeni alkoholik pa se ne bo nikdar več udal alkoholu. Obrnite se še danes s pismom na našo tvrdko, ki Vam zastonj in franko v dobro zaprtem in diskretnem ovoju, brez napisa na zunanji strani in na vsak naročeni naslov pošlje tiskovine, cenik in vzorce, in sicer brez obveznosti z Vaše strani za nakup. Tisočere družine so obvarovale svoj ugled obstoj in napredek s pomočjo sredstva »Aroko I«. Če imate torej alkoholika v hiši, pomeni naše sredstvo tudi Vam gotovo zmago nad zlom, zaradi katerega Vam preti velika nevarnost. ILIRIJA : MARIBOR Finale za juniorski pokal dunes ob 15.30 na igrišču Ilirije Letošnji turnir juniorskih moštev za prehodni pokal, ki ga jo razpisala SK Ilirija, se zaključi danes /. odločilno tekmo med juniorski-ma moštvoma SK Ilirije in 1. SSK Maribora. — Turnirja se je udeleževalo letos 17 klubov, oziroma moštev iz Ljubljane, Maribora in Celja. Pokal brani od lani juniorsko moštvo Ilirije. Zmagovalca v tem turnirju se more pojiolnoma upravičeno smatrati za juniorskega prvaka Slovenije. Izmed letošnjih finalistov nam je seve-da bolj znana Ilirija, ki se je v dosedanjih iz-| ločilnih tekmah pokazala z najboljše strani- ne samo po sigurnih zmagah nad Mladiko, Jadranom, ilermesoni in Primorjem, temveč morda še bolj |>o svoji tehnični izvežbunosti in taktično izvrstni skupni igri. Team Maribora velja za enakovrednega nasprotnika, ki Ilirije glede vigranosti morda ne dosegu j>op>olnomu, ki jo pa utegne nadkriljevati v brzini in vztrajnosti. Splošno se smatra, da gresta Ilirija in Maribor v finale z enakimi izgledi. Tekma obeta najlepši šport, gotovo j>a bo najboljša tekma v današnjem nogometnem programu. Danes se odigra nadalje tudi juniorski filiale za ute.šno darilo. Nasprotnika sta tu SK Slovan in SK Reka. Ta tekma se odigra ob 10 na prostoru SK Ilirije. Tudi od juniorskih tea-mov Slovana in Reke je pričakovati lepe in na-jiete tekme. Tretja današnja juniorska tekma je srečanje juniorjev II SK Ilirije /, SK Mladiko, ki se odigra ob 17 po finalu Iliri ja : Maribor. SK Ilirija, nogometna sekcija. Postava moštev za današnje tekme / SK Reko in SSK Mariborom je razvidna v članski knjigi v Evropi in na oglasni deski v garderobi. Garderoba za pokalno tekmo z SK Reko je na igrišču ASK Primorja; igralci naj bodo na mestu točno ob 15. — Naeeistvo. Pri efektni loteriji kolesarskega društva j Zarja«- v Zgornjem Kaši ju so bile izžrebane IS. avgusta te-Ie številke: 4525, 3053, 686, 5311, 2198, 3390, 567, 7458. — Dobitki, ki se ne dvignejo tekom 14 dni, pripadejo v korist društva. JZSS Smuško-tehnični odbor. (Službeno.) Vsi oni smučarji, ki žele polagati letošnjo jesen savez-ne smučarske izpite za smuški tek kot tudi za skoke, naj javijo svoja imena do 1. oktobra 1929. Izpiti se bodo vršili začetkom novembra teoretično, kasneje, ko zapade sneg, pa tudi praktično. Kandidati morajo obvladati vse savezne pravilnike in pravila, dalje organizacijo FISe in imeti tudi splošne pojme o razvoju smučarstva. Pravilnike, ki so izšli sicer po 2 izvoda. Ostali klubi kot tudi posamezniki jih lahko naročijo pri saveznem blagajniku g. Komarju. JZSS Smuško tehnični odbor. V pondeljek ob pol 21. uri odborova seja v damski sobi kavarne Emone. Smučarski klub Ljubljana. V torek dne 27. avgusta v kavarni Emona seja odbora. Prosim vsi in točno! Slovanske plavalne tehtne v Varšavi Tretja slovanska plavalna olimpijada je za nami. Prvenstvo si je tudi to jiot osvojila Češka, vendar ne več v taki premoči kakor v prošlih dveh tekmah. Prvič so se vršile te tekme leta 1927 v Belgradu. Čehi so odnesli 224 točk, Jugoslavija 151, Poljska 84. Drugo prvenstvo se je vršilo v Pragi leta 1928 in je bilo že opaziti majhen napredek naše reprezentance. Čehi so dobili 277 točk, Jugoslavija 157 in Poljska 123. Z letošnjimi uspehi smo razdaljo med nami in Čehi še zmanjšali. Le 45 točk nas še loči od Čehov in. da so imeli naši tekmovalci več odmora po težkih tekmah za državno prvenstvo, bi bila razlika še manjša, tudi prvenstvo ne bi bilo izključeno. Povečini so vsi naši favoriti fiodlegli šele v končni tekmi. Poudariti moramo pa predvsem, da so jiogoji za trening naših plavalcev veliko slabši od pogojev, ki jih imajo Čehi in Poljaki. Njim so na razpolago zimski bazeni, kjer lahko neprestano trenirajo. Pri nas smo dobili šele letos pravilno kojjališče, ki omogoča dober trening in še to s jjrivatno iniciativo. Če vzamemo vse to v pretres, smo z doseženimi uspehi v Varšavi lahko zadovoljni. v posameznih panogah so bili doseženi naslednji rezultati: Dame 100 ni hrbtno: 1. Doplerova (Č) 1:34.9, 2. Novakova (P) 1:38.4, 3. Volfartova (J) 1:39.6, 5. Godina (J). Gospodje 400 m prosto: 1. Gctreuer (Č) 5:30.8, Paooroski (P) 5:35, 3. Bohenski (P) 5:36, 4. Senjanovič in 5. Bulat (oba J). Prvi neuspeh naših favoritov. Senjanovič je na zadnjih j sto metrov popustil, ko je bil že sigurno ua vodstvu. Skoki s stolpa: t. Maerz (P) 93.36 točke, 2. Grilc (J 93.67 točke, 3. Kordelič (J). Ta točka je, prinesla največje iznenadenje. Grilc je bil očividmi boljši od Poljaka, osvojil si je celo icč točk pri skrajno nepristranskih sodnikih, vcurlar je dobil Poljak z manj točkami prva mesto. Gospod je 400m presto: 1. Heiling (Č) 1:20.1, 2. Marčeta (J) 1:22.1, 3. Grbič (J) 1:24.2. Marčcta izgubi prvo mesto radi slabih obratov. Med našimi in Poljaki, ki so postavili nove poljske rekorde, je bila ostra borba. Dame 400 m prosto: I. Roje (J) 6:38.4, 2. Frieclliimler (Č) 7:4. 3. Nevenka Codina (.1) 7:12.8. Naše dume rešujejo situacijo v korist Jugoslavije. Jugoslavija : Poljska 5 : 0 (2 : 0). Naša waterpolo reprezentanca je nastopila v sledeči postavi: Fabris, čulič, Dabrovič I, Brajda, Roje, Dabrovič II, Dabrovič III. Pokazali so, da znajo zmagati tufli pod vodstvom slabega sodnika in pod okoliščinami, ki so bile v korist nasprotnika. Poljakom vsi nasveti ma-d.jnrskega trenerja niso pomagali, tudi ko je sodnik izključil Dnhrovičo I so naši dominirali in zabili celo gol. Poleg tega so imeli naši še izredno smolo v streljanju. Lepo število strelov se je odbilo od prečke. Sodil je ing. Hauptman (Č) zelo slabo, celo pristransko. Gospodje 1500 m prosto: 1. Pacowski (Č) 23, 2. Kot (P) 23:24, 3. Bulat (J) 23:24.1, 5. Roje 24:24. Bulat izgubi prvo mesto radi slabe taktike. Do 600 m sc je držal zadnji, jx>tem pa ni mogel premagati ostre konkurence. Vendar se Češki )>o točkah sigurno približujemo. Dame 100 m prosto: Olga Roje (J) 1:22.1, 2. Beštcrova (Č) 1:26.2, 3. Switakova (Č) 1:26,7, 4. Zupan (J) 1:31.8. Roje zmaga s sest metri pred drupo. Skoki dam s stolpa: 1. Schnatzke (P, 2. Pretnar (J), 3. Volfart (J). Čehinje niso skakale z 10 metrov, za Poljake pa skačejo Nemke iz Šlezije. Jugoslavija prevzame vodstvo z 92 točkami pred Češko z 89 in Poljsko 68. Opaziti je bila velika nervoznost pri Čehih. Češka s Poljska 8 : 0 (4 : 0). S svojo izvrstno reprezentanco so Čehi v sigurni maniri odpravili trdo igrajoče Poljake. Tekmo je vodil naš delegat Macanovič. Gospodje 100 m prosto: 1. Steiner (Č) 1:3.5, 2. Senjanovič 1:5.9, 3. Švehla (Č) 1:6.6, 4. Maro-vič (J) 1:9. Tudi ua tej progi je Senjanovič v zadnjih metrih popustil. Dobro se je držal ju-nior Marovič, ki je premagal poljske »printerje. Dame 200 m prsno: 1. Ilansel (Č) 3:31.2, 2. Nezavdalova (Č) 3:33, 3. Volfart (J) 3:34.5. Roje je bila diskvalificirana, baje radi nejjravilnega prsnega stila. Skoki gospodov z deske: 1. Balasz (Č), 2. Ne-svadba (Č), 3. Kordelič, 5. Grilc (oba J). Edini Kordelič je skakal v formi kot v Ljubljani. Oba Čeha sta z več rutine in elegantnije izvajanimi skoki zasedla prva dva mesta. Gospodje 200 m prsno: 1. Vodička (Č) 3:7.1, 2. Fabris (j) 3:11.8, 3. mrtvi tek med Birimišo (J) in Jurkovskim (oba prispela istočasno 3:12, nov poljski rekord. Skoki dam z deske. Tu dobi Volfartova le peto mesto. Izredno smolo je imela Novakova, naša prvakinja. Do prostih skokov je bila na tretjem mestu. Radi nesporazuma je izvedla prvi prosti skok salto in jvol mesto samo salto. Od sodnikov je dobila nule in je radi tega izpadla. Sam skok je pa krasno izvedla. Štafeta 4 krat 100 m, dume, prosto: 1. Češka 5:57.5, nov češki in slovanski rekord, 2. Jugoslavija 5:59.6 (Volfartova, Zupan, Godina, Roje), 3. Poljska 6:37. Na tej progi je bila dosedaj še zmeraj naša zmaga. To pot so izgubili, ker je štafeta nastopila brez Lazihatove. Štafeta 4 krat 200 in, gospod je, prosto: 1. Jugoslavija 10:40.8 (Marovič, Bulat, Roje, Senjanovič), 2. Poljska 10:50. Češka štafeta, ki je prva prispela ua cilj, je bila diskvalificirana radi prehitre predaje. Cehi so prispeli na cilj samo roliko poprej, kar so pri nepravilni predaji prehiteli. Jugoslavija : češka 2 : 2 (2 : 0) Jugoslavija je nastopila v isti postavi kot proti Poljski, Čehi jia kompletni z ono garnituro, ki je Avstrijo z 9 : 3 premagala. To je bila krasna borba mladih ambicioznih igralcev, proti starim rutinerjem. Po prvih treh minutah so naši s 2 : 0 v vodstvu. Najboljši igralci tekme so bili Dabroviči in Fabris v golu. Radi pogre-ške našega napada dobi žogo najboljši češki igralec Steiner, ki strelja, vendar Fabris na črti drži. Sodnik vseeno prizna gol. To precej dopri-mira naše igralce, ker sodnik prizna gol, ki ni bil. Izenačenje dosežejo Čelu iz štirimetrovke, ki je bila diktirana za neznaten, celo problematičen fnul. Takoj nato izpuste naši lepo priliko, da zabije.jo tretji gol. Tako je ta lena borba končala neodločeno le radi slabega sodnika. Sodil je Sctnadeni (P). III. slovanska olimpijada je končala s pozitivnim uspehom naše reprezentance. Končno stanje točk je naslednje: 1. Češka 232 točk. 2. Jugoslavija 187 točk, \ Poljska 131 točk. Proti prošlemu letu ima Češka 45 točk manj, Jugoslavija pa pod najneugodnejšimi pogoji 30 točk več kot jirošlo leto. Poljska je dobila samo osem točk več. SpcrSni dogodki Ameriški zastopniki lahke atletike zmagujejo naprej. Nedosežen je njih sprinter Tolan dijak-črnec. V Charlottenburgu pri Berlinu je tekel 100 m ▼ 10.4 in je pustil Eldracherja za pol metra za seboj, Korniga za 2 m. 200 m Tolan 21.3, Eldr. in Kornig 21.5. Bower je tekel v Charl. 300 y v 30.4, 300 m v 33.9, Biicner 300 m v 34.2, 800 m Paltzer 1:50.4, 7500 m Dieckmann 23:26, 200 m lese Ročka-way in Wichmann 24.5, 400 m lese Facelli 53.6. Wichmann je sedaj član kluba Charlcltenburg. Pred prihodom v Berlin so startali Amerikanci v Helsinkih (Finska): Sexton skok v višino 1.85, met krogle 14.32 m (za Wahlstedtom s 15.27 in pred Jarvinenom s 14.13), lahka krogla W. 19.12, S. 17.23, J. 17.11; kopje Pentila 65.66, dva druga Finca 63.56 in 62.53, 1 milja Lermond pred Louko-lom 4:18.3. 110 m lese Sjoestedt 14.8 pred Rocka-wayem, — Hofi je zopet nastopil in je dosegel v skoku s palico 4 m; 4.15 se mu ni posrečilo. — Wide je zopet v izborni formi, 3000 m je pretekel v 8:51. — Na Angleškem se je pojavilo par prav dobrih atletov: Matthewman !00y v 9.8, Tlioaias pol milje v 1:54, 1 milja v 4:18.4. — Uspešne me-tavce krogle ima Nemčija Hirschfeld in Uebler morata paziti; priedili so tekme letnikov 1911, 1912 1913 in 1914 in je sunil Holdhoff iz letnika 1911 kroglo 14,90 m daleč, Soilner iz letnika 1912 13.G6 metrov, letnik 1913 je prišel na 12.85, 1. 1914 pa na 11.56 m. — Smolo ima Douda; že prej enkrat, ko je napravil nov čslov. rekord, se je naknadno izkazalo, da je bila krogla 17 gramov prelahka; zadnjič omenjeni rekord 14.96 m pa tudi ne more veljati, ker je bila kregla spet prelahka, sicer sarr.o za bore 4 grame, a vendar. Pač pa bo priznan n'e-gov rekord 14.48 m, ki ga je dosegel v borbi Sia-vije proti Sparti (SI. 96% točk, Sp. samo 37^); od 15 tekem jih je dobila Slavlja 10, in bi bil poleg Doudovega sunka imenovati samo še Šindlerjev tek na 500 m v 1:08.2. Lahkoatletski boj so vojevale Nerr.kc in Angležinje; Zmagale so Nemke s 53% točkami proti 45'A. Od 10 tekem tega prvega njih meddržavnega boja so dobile Nemke 6 zmag, Angležinje 3, v skoku na višino je bil dosežen isti uspeh 1.515 m (Braumiiller in O' Kelly). Nekaj rezultatov: Skok ca daljavo Grieme 5.69 (nov nemški rekord, šele pred kratkim Scharp 5.65 m); 80 m lese Hntt 12.3 (an<5l. rek,); 800 m Dcllinger 2:23.2, Christmas 2;28.8 (angl. (rek.); 100m Walker 12.6, Thompson 12.7, nemška rekorderka Gelius 12.8; krogla Hcublein 12.45 m; kopje Hargus 37.82; diskos Fleischer 37.95 mj 4X100 m Angl. 48.7 m, Nem. 48.9. TENIS JE LJUDSKI ŠPORT. Pruski minister za narodovo blaginjo je izdal sledečo okrožnico: Po došlih mi poročilih obstoji večkrat mnenje, da državna pomoč za napravo teniških igrišč ni mogoča, češ, da je tenis športna panoga, ki ne pride splošnosti v dobro/ To mnenje je napačno; kajti prav v zadnjih letih se je razvil teniški šport iz družabnega športa v ljudski šport. Zato odobravam, da se dodeli denarno slabim teniškim klubom denarna podpora v okviru razpoložljivih sredstev, Na delo! Vprašanje o krščanstvu in kulturi se zopet živahno razpravlja. Zdi se, da je temu vzrok neka dušna lakota. Siloviti so napredki kulturnih pridobitev. Po njih je postalo življenje pofinjeno do velike mere, življenjske potrebe se množe od dneva do dneva, skoraj bi dejali, da v nedoslednost. Napredka tehnike, razvoja industrije, razmaha prometa in trgovine, po-vzdige zdravstvenega skrbstva in zdravilstva ni treba kar več poudarjati, saj so vidni že skoro do zadnje gorske vasice. Tudi znanost hodi hitrih korakov in odkriva tajne narave in življenja, sedanjega in preteklega. Toda ob vsej kulturi ne moremo trditi, da bi bilo človeštvo srečno in zadovoljno. Zadovoljstvo, srčna sreča, medsebojni mir, ljubezen v človeškem sožitju kar nič ne odgovarjajo višini kulturnega napredka. Samoumori in obraz preoblikujoča dušna jad ne nehajo oznanjati, da v dušah sreče ni. Boji slojev medseboj so številni, z ognjem ožarjen je klic po razrednem boju. Štrajki in delavska gibanja kličejo svetu o milijonih, ki z delom ne morejo dostojno ži-viti sebe in družine. Narodi žive v sovraštvih in sporih. Kljub kullurnosti kulturnih narodov ječe šibke narodne manjšine v modernem rob-slvu, kjer se tepta najnaravnejša pravica svobode. Moderna kultura je kultura humauizma. Človek je stopil v središče kulture in vesolj-stva. Humanizem peha Boga — središče življenja in vesoljstva s prestola, da postavlja človeka na božji oltar. Biti modern človek se pravi v modernih časih biti brezveren človek, biti brez vere v Boga, v Kristusa, v Cerkev. To je tisto kužno vzdušje, s katerim so okužile javno mnenje zmote novega veka. V kužnem vzdušju ni zdravja. V zmoti ni moči in življenja. Boga odstavljajo, pa obožujejo človeka. Božjih del ne priznavajo, pa poveličujejo dela človeška. Brez nečesa najvišjega ne morejo živeti, zato je premnogim postala kultura bo^. Ce ne nosi človek v duši Boga, nosi malika, tako sodi preresnično Scheler. Malikovalstvo je zabloda, zabloda pa je življenja laž, zato prekletstvo in nesreča. Tudi moderno malikovalstvo kulture kot za človeka najvišjega je in ostane malikovalstvo ob vsej veličini kulturnega napredka in zato zabloda v nesrečo posameznikov in družbe. Zdi se zanesljivo in gotovo, da je zlasti strahota svetovne vojne premnogim odprla oči in pahnila v dušo dvom nad vero v kulturo. Duš se je polastil nekam glad po miru, sreči, zadovoljstvu, po izvestnem zmislu življenja. Človek je hotel biti sebi bog, a žalosten tak bog človeške slabosti, revščine in omejenosti. Zato ni čudno, da se v povojnem času zanimanje za vero in verska vprašanja veča, da gre po svetu mogočen val zahteve po ponotranjenju človeka. Svoja dela je malikoval človek, pri tem pa izgubil svojo svobodo in dostojanstvo gospod-stva nad stvarjo in blagom. Gospod najvišji je menil postati, v resnici je sebe izgubil in postal suženj narave — nižje od sebe in del, ki jih je sam naredil. Ob lej prevari se je premnogi moderni človek zamislil in obrnil evoj pogled na krščanstvo. Dušna žeja po globlji vsebini življenja in po njega vekotrajni vrednosti, krik srca po trajni vrednosti človeškega dela in stvarjanja, prevara nad moderno kulturo humanizma, ki ob vsem sijaju, blesku, udobnosti in razkošju duše prazni, to bodo tudi razlogi, da se toliko govori in piše o krščanstvu in kulturi. Krščanstvo naj bi vlilo tudi moderni kulturi življenjske moči žive vode, ki teče v večno življenje. Ono naj bi tudi moderni kulturi dalo duha, ki oživlja, da črka ne ubija. Potrebo po krščanski kulturi čutijo premnogi živo, ker so razočarani v sebi in drugih nad nekrščansko kulturo. Le resnica je zmožna zdravega življenja. Resnica pa je za vse čase, da je najvišji in središče vesoljstva Bog, ne človek. Ta resnica mora zavladati v dušah kot živo življenje, mora preusmeriti moderno kulturo v njenih temeljih, prav v njenem mozgu. Še-le tedaj bo moderna kidtura pričala o veličju duha — te iskre najvišje Inteligence, bo govorila človeštvu o dostojanstvu in vrednosti človeka — otroka božjega. Še-le tedaj bo odkrivala itajne veličastnih božjih del in bo tako kažipot in cesta do Njega, ki je začetek in konec. Le bogo-usmerjena kultura more dati kulturi resnično vrednost. Le v taki kulturi človek ohrani sebe in svoje dostojanstvo kralja vidnega stvarstva. Klic časa. Brezdvomna je za katoličane naloga ta, da % resnim kulturnim delom pripomorejo k preusmeritvi moderne kulture. Kulturno delo je danes dolžnost katoličanov bolj ko kdaj drugič. Nekrščanska kultura peha množice proč od Boga in Cerkve. Ona truje javno ozračje. Javno mnenje prepaja z bacili brezvernosti in nevernosti. Življenje zastruplja z izbranimi užitki in ume nenravnost zakriti s kopreno kulturne naprednosti. Res je glavna in prva naloga krščanstva, da goji krščansko versko in nravno življenje, ki je neposredno usmerjeno v večnost. Največja skrb katoličanov bodi nega religiozne in etične kulture, ki je vseh kulturnih panog prva, poglavitna in najvišja! To stoji. Prav tako pa stoji, da katoličan more in mora živeti svoje krščansko življenje na zemlji. V nebesa gre pot le preko zemlje. To je dejstvo, ki ga tudi največji idealist mora priznati. Oblikovanje krščanske osebnosti je zato vezano tudi na pogoje zemeljskega življenja. Razvoj notranjega, duhovnega življenja zavisi tudi od zunanjih prilik in razmer, kulturno in socialno ozračje vplivata nanj. Milost pač dviga naravo, nadnaravni red gradi na naravnem, ga predpostavlja, da ga oplemenitenega in očiščenega dviga v nadnaravne višine. To je pre- globoki razlog, da se katoličani ne odtegujejo kulturnemu delu na polju znanosti, umetnosti, pa tudi materialne kulture. Saj to delo ustvarja ugodnejše pogoje za življenje na zemlji, ki je priprava na življenje v večnosti. Svetna kidtura se da onostransko usmeriti, ona more nuditi za versko in nravno življenje ugodnejše pogoje. Tako je mislil in delal krščanski srednji vek. V modernih časih govore še posebno tehtni razlogi za kulturno delo katoličanov. Saj je proti- in nekrščanska kultura ustvarila premnogo nepovoljnih pogojev za razvoj krščanske verske in nravne kulture. Že sama je zgolj tostransko usmerjena in tako duši vsako več-nostno misel o človeškem življenju. Kot taka svetna kultura ustvarja ozračje, ki je krščanstvu vsaj neprijazno in do krščanstva skrajno hladno, če že ne sovražno. Ozdravljenje tega ozračja ne pride samo od sebe. Preokret in preobrat more priti le po resnem delu. Krščanska kultura, ki bi zajezila razdiralni vpliv in kvarni, duše pogibljajoči pohod nekrščan-ske kulture humanizma, je delo, na katero so klicani pač katoličani prvi. Katolicizem je oču-val krščansko versko in nravno kulturo. V tej panogi kulturnega življenja je prinašal v vseh dobah dragocenih sadov. V verski in etični kulturi je pač katolicizem najjačji, najmočnejši in najživejši faktor, ki mu na svetu ni enakega. Uprav zaradi religiozne in etične kulture kliče moderni čas katoličane na plan, na budno delo v vseh panogah kulturnega življenja. Le tako bo moglo priti do tega, da se moderna kultura preusmeri, da svetna kiiliura ne bo sovražna večnostnim ciljem, da ne bo ogrožala verske in nravne kulture. Znanstveno delo kliče katoličane, da dvignejo prapor nepristranske vede. Umetnost čaka od njih velikih del — prešinjenih verske kulture, da zbrišejo z nje lica umazanost lažiumetnosti. Materialna kultura poziva katoličane, da tudi tu zastavijo svojo meč in skrb in tako presnu-jejo gospodarsko življenje v Kristusovem duhu. Nič pravi duh. Zakaj se katoličani ne udejstvujejo kulturno tako živahno in v takem obsegu, kakor bi bilo pričakovati? To vprašanje se dandanes razmotriva. Ni, da bi iskali, v koliko je upravičeno. Toda že samo po sebi kaže, da ne bo povsem neosnovano. Ravno dejstvo, da je sodobna kultura protikrščansko ali vsaj nekrščansko usmerjena, premnogega katoličana odvrača od kulturnega dela. Ob zahtevi po poglobitvi vernosti, po ponotranjenju človeka se oglašajo glasovi — 1udi pri nas —, ki niso zunanjemu delu nič kaj prijazni, ki nekam nizko^ cenijo delo na raznih kulturnih popri-ščih. Zato tudi radi nekam trdo sodijo o prejšnjih generacijah, ki da bi bile preveč moči trosile v gospodarskem in kulturnem življenju. Zdi se, da je take, tudi pri nas ne tuje glasove imel pred očmi, ko je znani nemški jezuit Friderik Muckermann govoril katoliškim akademikom v Marburgu (Hessen). Govoril je o veliki nevarnosti izolacije krščanstva od panog javnega in zasebnega življenja nemškega naroda. Izolacija krščanstva v kulturnem življenju je prineslo gospodstvo, s katerim sta materializem in pozitivistični idealizem zavladala nad kulturnim življenjem zadnjega stoletja. Tako človeštvo živi »omamljeno od iznajdb in gigantskega napredka tehnike tja-vendan kot množica brez duše, ki izkuša pre-vpiti dušno praznoto svoje notranjosti, ogromno socialno in dušno bedo posameznika z ropotom strejev in šumnega vsakdnevnega življenja. Izolirano od tega orjaškega toka modernega gajanja, ki z neizprosno trdoto vso velikansko uporabo sil in duha žrtvuje edino in izključno modernemu maliku materializma, čaka sodobno krščanstvo s tesnobo stvari, ki naj pridejo.« Zato je za krščanstvo moderna naloga ta, da opusti svoje izolirano stališče ter v trdem, smotrenem delu razvije svojo notra- la Jos t na s vež ost. Ako imate brezhibno polt, tedaj vsak dan mislite tudi na to, da si co srečo ohranite. Na tisoče žen in deklet uporablja dosledno le Elida Ideal milo Vse so navdušene o njegovi učinkovitosti in to po pravici, ker je uporaba tega mila takorekoč predpogoj za triurni uspeha. Elida Ideal milo je izredno voljno in čisto - razkošno decentno skozi in skozi partumirano — zelo prijetno in osvežujoče. Komadi so priročne oblike in lepo zaviti. Kupite še danes Elida Ideal milo ter pričnite takoj z racijonelno nego Vaše polti. ELIDA'«"'>1110 njo silo na literarnem polju in vseh drugih kulturnih popriščih v odrešenje človeštva iz spen materializma. Tako Muckermann. Prav enako Pij XI. Katoliška akcija naj vzgoji aktivnih, na vseh popriščih zasebnega in javnega življenja dejavnih in delavnih katolikov. Prelepo je to izrazil tudi Rademacher, ko je dejal, da bi bil »svetnik — svetno usmerjen« — »idealna zahteva sedanjosti«. Sestri iz evangelija, Marija in Marta, sta osebi bogomiselnega in dejavnega življenja. V katoliški cerkvi so bile vsekdar duše po Marijinem zgledu, pa tudi po Martinem zgledu. Moderni čas zahteva čim več katoličanov po Martinem zgledu, ki prežeti verske zavesti in krščanske čednosti gredo na strumno delo na vseh popriščih kulture in tako udejstvovat krščansko usmerjeno svetno kulturo. Ne podirat, ne tožit in jadikovat kliče moderni čas katoličane, ampak gradit v trdem, neustrašenem in bogoposvečenem delu. IVAM KRIŽNAR krovec - Hreuova ulica št, 9 — se priporoma za vsa v uiegovo široko spadajoča krovska dela Šahovski turnir v Karlovih Varih Stanje po XIX. kotu Gilg Colle Vidmar Spielmann ,, o o M S s u o g o u a u! 03 H Thomas ® a 13 3 0S Bogoljubov Canal Yates Menšikova Becker 0) is 3 U Treybal -C u o s E S Capablanca Mattison Griinfeld Marsball Samisch 1 Johner 1. Gilg (Čehoslovaška) .... m 1 0 0 0 '/a V, 1 0 Va V, Va 0 V, 0 0 0 ? '/2 1 2. Colle (Belgija)...... 0 T 0 0 1 '/2 1 Va 0 1 1 1 '/a 0 1 '/a 0 0 Va 0 3. dr Vidmsr (SHS)..... 1 1 U '/2 Va 1 1 '/2 V, v. 1 0 1 0 0 Va 1 Va 0 4. Spielmann (Avstrija) . . . 1 1 '/2 St 1 V, 1 0 '/2 0 v, 1 Va Va ? 0 1 I 1 1 5. Maroczy (Madiarska) . . . t 0 '/2 0 N Va '/a Va 1 1 1 1 Va Va 0 0 0 1 0 Va 6. dr, Tartakower (Francija) . '/2 0 V, 1 V, '/, 1 Va ?/, 1 Va Va Va 0 lh Va Va V, 7. Thomas (Anglija)..... Va 0 0 0 l/a R Va 0 0 0 1 Va Va Va '/2 o 0 0 Va 8. Ruhinstein (Ilolandska) . . (1 '/2 v, 1 '/2 '/2 '/a V •h 1 1 1 Va Va 1 i V. v, 1 9. Bogoljubov (Nemčija) . . . 1 1 '/2 '/2 0 0 1 Va H Va 1 Va 1 0 Va '/2 '/a '/a 1 0 10. C»nal (Peru)....... Va 0 '/2 1 0 '/2 1 0 V, A 1 0 Va '/a Va 1 '/a 0 Va 1 11. Ya»e* (Anglijal ..... >/* 0 '/a '/2 0 '/2 1 Va 0 I) 1 0 V. V, 1 0 0 0 Va Va 12. Menšikova (Čehoslovaška) . Va 0 0 0 0 0 0 0 0 i 1 0 0 0 0 0 Va 0 1 0 13. dr Becker (Avstrija) . . . 1 '/2 1 '/2 'Ji '/2 0 1 0 0 1 7a Va 0 1 0 1 V, 0 14. dr. Euwe (Ilolandska) . . . V, 1 0 '/2 '/t '/2 v, 1 Va 1 0 v 1 0 Va "/, '/2 '/, Va 1 15 dr. Trrybal (Čehos'ovaška) 1 0 1 ? 1 0 0 Va Va 1 Va 0 1 'L 0 1 Va 1 0 1 . Niomznwitseli (Danska) . . 1 Va 1 1 '/2 Va 1 '/a 0 1 Va 1 Va n '/a r Va Va 1 1 17. Capablanca (Kuba) .... 1 1 '/2 '/2 '/2 '/a V, 1 1 1 Va 1 '/a V i Va 1 0 1 18. Mattison (Latiška) .... ? 1 1 1 '/a 0 '/a 0 1 I 0 Va 0 0 0 \ V, Va 1 t 19. Griinfeld (Avstrija) .... 0 1 f 1 0 1/ j ll, K " II u R i 0 Va 12 /2 ■ ■1? 12 u M u ' 2 a 20. Marshall (Amerika) . . . 0 0 0 '/2 1 Va Va 1 V| 1 0 Va 0 Va 0 '/2 0 1 Va 'M 21. Samisch (Nemčija) .... Va '/2 0 1 '/2 1 '/2 0 'Ji 0 Va v, 0 1 0 1 '/a n J 22. Johner (Švica)...... 0 1 1 0 '/2 '/a Va 0 1 0 1 ''f II 1 0 0 0 Va E8f| Štiri leta v airišhih pragozdih Martin in Osa Johnson sta se mudila žtiri leta v afrikanskih pragozdih in džunglah, da sta sni-mala življenje divjih zveri, zlasti levov. Prinesla sta domov v Nemčijo krasne, originalne posnetke, katere je Ufa izdala z naslovom: »Simba, kralj živali.« Zanimivo je, kaj Osa Johnson pripoveduje o svojih doživljajih v afriških pragozdih. Vsa leta svojega bivanja v Afriki je ekspedicija posvetila temu, da študira življenje divjih zveri, zlasti levov. Hotela je na vsak način napraviti film o življenju leva in to se jim je sijajno posrečilo. Je pa od sile težavno in nevarno dobiti leva pred kamero. Ali je tako boječ, da ga ni možno fotografirati, ali pa preveč divji, da mora človek zelo paziti, da ne postane plen njegove krvoločnosti. Dolgo, dolgo smo čakali na pripraven trenutek. Nekega dne nam črnci sporoče, da so levi na vidiku. Takoj se odpravimo na pot. Moja najzvestejša spremljevalka je bila moja žena. Vedno tik ob meni je čakala s puško v roki, pripravljeno za strel. In nekega dne se nam snimanje posreči. Levi prihajajo bližje in bližje. Jaz mrzlično vrtim aparat v vednem strahu, kaj se zgodi, če levi zapazijo, da jih hočemo napraviti za filmske zvezde. Moram priznati, da nisem mislil v tistem trenutku toliko na smrtno nevarnost, v kateri smo se nahajali, temveč mnogo bolj na to, kakšno veselje napravim svojim rojakom v domovini, ko jim v filmu pokažem kralja živali v svojem najoriginalnejšem elementu. Pač pa je moja žena mislila samo na nevarnost. Sijajno me je krila in v trenutku, ko sc je najbližji lev hotel vreči na nas, je počil strel in lev se je smrtno zadet zgrudil na zemljo. Tudi to je opasno. Da leva podremo na tla, ga je treba zadeti naravnost v možgane ali pa v hrbtenjačo, sicer je obstreljeni lev še bolj divji in človeku še bolj nevaren. Toda moja žena zna sijajno streljati. Na vprašanje, ali je treba žival po snimanju vedno ubiti, pravi Johnson, da to ne vselej. Mnogokrat smo napravili najopasnejše snimke, ne da bi padla kaka žival. Je pač odvisno od tega, kako se zveri obnašajo. Največkrat se same umaknejo; če pa zavohajo žrtev, zlasti če so sestradane, je treba seči po orožju, da si človek reši lastno življenje. Poleg leva smo imeli priliko snimati najrazličnejše živali: slone, nosorožce, žirafe, zebre, gazele in druge. Seveda je vse to združeno z veliko potrpežljivostjo, hladnokrvnostjo in samozatajeva-njem. Nudi pa tak film prvovrstno senzacijo, kajti moramo reči, da življenje v pragozdu jc in ostane senzacionelno. Štiri leta smo bivali v njem. Štiri polna leta smo neumorno delali na filmu, ki bo sedaj v dobri uri stekel pred očmi gledalcev in na kratko pokazal, kar smo mi v dolgi dobi z nemalim trudom skupaj spravili. Našega truda film pač ne more pokazati. Film »Ljubezen ni šala«, ki ga igra kino »Ljubljanski dvor« je roman skrajno omledne vsebine in brez vsake moralne ali umetniške vrednosti. Zagrebški judi okrog Bosne naj nikar ne mislijo, da sc bomo morali mi privadili njihovemu okusu. Nas je več in hvala Bogu še precej zdravega okusa imamo. V tem se bodo lahko letos sami prepričali pri svoji letošnji sezijski produkciji. Časi, da ni'm bodo židje predpisovali filmske programe, morajo nehati. Nova bazilika turške Marije v Rajhenburgu Trg Rajhenburg. Levi breg šumeče Save spremlja od Zidanega mosta do Vidma pa9 strmih, z gozdi poraščenih gričev, razni potoki so ga pa pretrgali in si v stoletnem boju zglodali pot do matero-reke. Najbolj romantična je preseka, v kateri leži trg Rajhenburg. Na zapadu se dviga nad globino grad-samostan opatije očetov trapistov, ki mogočno dominira nad bližnjim Posavjem že od 9. stoletja sem. Skozi vso sotesko ob rečici Brestanica se vrstijo trške hiše, nekatere še pravi tip nekdanjih slovenskih kmečkih hiš. Nad takozvanim »Kantalonom« v spodnjem trgu stoji stara župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, v zgornjem trgu pa opaziš podružnico sv. Boštjana z lepimi gotskimi rebri v prezbiteriju in okusnim zvonikom, ki ga ne najdeš sličnega kmalu kje. Trg Rajhenburg je že od nekdaj priljubljena točka za izletnike, zlasti iz Zagreba, ki najdejo poleti kakor tudi pozimi dovolj zabave in razvedrila. Priprave za noro Lurško cerkev. Stara župnijska cerkev, 18 m. dolga in 19 m. široka, je bila že zdavnej za Rajhenburg veliko premajhna. Saj je štela župnija že od nekdaj sem ca. 5000 duš. Tudi razni prizidi niso veliko pomogli. Pri naraščajočem prebivalstvu župnije je postajala torej potreba po novi župnijski cerkvi vedno nujnejša. Toda uboštvo župljanov je zabranjevalo nje postavitev potoni skladnega odbora. Za tako podjetje je bilo treba novih potov m izredne moči. V osebi novega g. župnika Jožefa Cerjaka, sedaj častnega kanonika v Slov. Bistrici, je dobila župnija 1. 1900. moža, ki se je z veliko energijo lotil svojih načrtov, da namreč pozida v Rajhenburgu novo župnijsko cerkev. Njegovi podjetnosti se je pridružil še božji in Marijin blagoslov in šlo je. Še istega leta je ustanovil cerkveno stavbeno družbo, kateri je znal potem pridobiti udov ne samo po Slovenskem temveč skoraj po vseh deželah Evrope in tudi v Ameriki. Da, celo Azije in Afrike ni pustil pri miru. Seveda, največ je pristopilo k družbi Slovencev. Z 12 kronami enkrat za vselej so verniki radi pristopali, saj so postali s tem letno deležni sadov 12 svetih maš, za katere se je napravila mašna ustanova. Pa še na druge načine je znal g. župnik Cerjak poiskati sredstva za hitro uresničenje svojih načrtov. Ker stare župnijske cerkve ni bilo podirati in ker v spodnjem trgu sploh ni primernega prostora za večjo novo cerkveno stavbo, je dobil za božje plačilo od tržanke Ane Korbun severno tik trga posestvo z nizkim holmičem, ki je kakor nalašč ustvarjen za cerkveno stavbišče. V domači in v sosednjih župnijah je nabral drv, postavil peč in nažgal za vse stavbe dovolj izbornega apna. Da je dobil po produkcijski ceni opeko, je prispeval primeren znesek gg. očetom trapistoni k postavitvi nove opekarne. Kamenje iu pesek sta morala biti zastonj. Vožnja se ni smela plačati nobena. Vozniki so dobili samo kos kruha in kozarec vina. Za potrebni trdi les so moraii pasti najlepši hrasti v župniji in v bližnjem Posavju. Domače žage so jih razrezale brezplačno. Mehak les, bodisi v hlodih bodisi v deskah, je dala Zgornja in Srednja Savinjska dolina in Pohorje vbogajme. \r3e temelje so morali izkopati farani, ne da bi imeli misliti na kakšno posvetno plačilo. Pa delali so radi in bili zraven veseli. Priprave za stavbo nove cerkve so napredovale tako, da je pokojni škof lavantinski dr. Mihael Napotnik dne 10. julija 1908 ob ogromni udeležbi vernega ljudstva že blagoslovil temeljni kamen novi veličastni stavbi. L. 1914. je stavbo tvrdka G. Tonnies v Ljubljani po načrtu arhitekta Pa-scherja dogotovila in dne 2. julija istega leta je bila nova cerkev posvečena in izročena svojemu namenu. Zidana v spomin petdesetletnice Marijinih prikazovanj v Lurdu na Francoskem je dobila ime: Cerkev Lurške Marije v Rajhenburgu. Kakšna je cerkev? Cerkev Lurške Marije v Rajhenburgu je gotovo ena najlepših in najprijaznejših cerkvenih stavb na Slovenskem. Ima tri ladje m je 50 m dolga in 22 m široka. Srednja iadja je 16 m visoka, prezbiterij pa 15 m. Zvonika sta visoka po 57 m. Je romanska bazilika, ki spada v vrsto cerkev tako zvanega prehodnega sloga iz p^vih desetletij 13. stoletja. Oltarjev ima 5: Lurške Marije (glavni oltar), presv. Srca Jez., sv. Jožefa, žal. .Matere božje in sv. Križa.Prvi trije oltarji, prižnica in krstni kamen so iz čistega marmorja. V prijetni or-namentalni slikariji kaj dobro učinkuje figuralna: skrivnosti sv. rožnega venca, smrt sv. Jožefa, prikazen presv. Srca Jezusovega sveti Marjeti Alacoque in slike vere, upanja in ljubezni. Skozi prijetno slikana okna prihaja v cerkev ravno primerna svetloba, ki človeka vabi k veselemu, a pobožnemu razpoloženju. Lansko leto je dobila cerkev še nove mogočne orgle s 40 registri in električno razsvetljavo. Posebne zanimivosti pri cerkvi. Predvsem ne smemo pozabiti, da je to cerkev res pomagal zidati ves slovenski narod. Saj je ni župnije na Slovenskem, kjer bi se ne našli udje in dobrotniki cerkvene stavbene družbe v Rajhenburgu. Ni torej napačna trditev, da so si Slovenci oskrbeli svoj: Slovenski Lurd, kamor že romajo leto za letom bolj in bolj, da se zahvalijo Lurški Gospej za prejete milosti, ali pa da jo zaprosijo pomoči v svojih dušnih in telesnih potrebah. Vojaki svetovno vojske, ki jih večkrat najdeš v cerkvi pred podobo Lurške Marije globoko zatopljene v hvaležni molitvi, da so bili rešeni ., ^. — .. — im.li in t .. I, . - .« I > . r\ ../..] — l .. 1.1 - ' 1. (juiuvc .-.mi ii, in »tii.uiiie pouuoe, ivi jut [jrinn-šajo verniki Mariji v dar, govorijo že tudi glasno svojo besedo. Nadaljnja zanimivost so kipi Lurške Marije, presv. Srca .Tez in sv. Jožefa. Vse tri je izdelala ista tvrdka v Parizu, ki je napravila Marijin kip v Lurški baziliki na Francoskem. Marijin kip in kip sv. Jožefa je blagoslovil pokojni škof dr. Mihael Napotnik 1. 1910. v inasabielski votlini v Lurdu, kip presv. Srca Jezusovega pa je blagoslovil v Paray-le-Monialu v tamošnji baziliki pred tistim oltarjem, kjer se je prikazal Zveličar z gorečim srcem sv. Marjeti Alacoque. Pri blagoslovu vsake teh treh podob je govoril škof pomembne besede, katere beremo na spominskih ploščah ob oltarjih. Cerkev Lurške Marije postane >Basilica Minor«. • Na prošnjo in iskreno priporočilo prevzvi-šeeioga knezoškofa dr. Andreja Karlina je sv. Oče Pij XI. s svojim pismom z dne 8. junija 1929 povzdignil Lurško cerkev v Rajhenburgu v baziliko. Veliko je to odlikovanje. Da ga razumemo, je treba pomniti sledeče: V katoliški Cerkvi so štiri večje bazilike (Basilicae majores): 1. Lateranska, 2. Vatikanska, 3. sv. Pavla, 4. Marije Snežne. Nahajajo se v Rimu. Vse druge bazilike imajo ime »manjše bazilike« (Basilicae minores). Teh manjših bazilik je devet v Rimu, a vseh skupaj jih v katoliški Cerkvi ni nad 50. Tako redko se podeli kaki cerkvi ta časten naslov. V Jugoslaviji imamo samo dve taki baziliki: cerkev Matere milosti v Mariboru in sedaj tudi cerkev Lurške Marije v Rajhenburgu. Imajo pa tudi manjše bazilike veliko prednost pred drugimi cerkvami. Vsaka teh bazilik postane nekako hčerka ene izmed štirih večjih bazilik v Rimu. In vsi odpustki, ki se lahko dobe v večji baziliki v Rimu, ali so na njo navezani, se prenesejo na manjšo baziliko. Mrrrijine manjše bazilike se pridružijo večji baziliki Marije Snežne. Tako si bomo odslej verniki lahko pridobivali v rajhenburški baziliki popolni odpustek ob vseh večjih Marijinih in Gospodovih praznikih, nepopolnih odpustkov pa bodo lahko deležni ob zelo mnogih dneh med letom, kar pa bomo svoj čas še natančneje razglasili. Slovesnost na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra. Na Marijin praznik, dne 8. septembra bo prevzvišeni vladika dr. Andrej Karlin slovesno razglasil cerkev Lurške Marije v Rajhenburgu za baziliko in obenem blagoslovil nove mogočne orgle, ki imajo 40 registrov in stanejo 130.000 Din. Spored te slovesnosti je sledeči: 1. V soboto, dne 7. septembra ob 6 zvečer sprejem prevzvišenega knezoškofa. Ob 7 zvečer romarska pridiga, pete litanije Matere božje in rimska procesija okoli nove bazilike. 2. V nedeljo, na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra ob 6 zjutraj pridiga in slovesna sv. maša. Oh 10 blagoslovi Prevzvišeni najprej nove orgle, potem sledi med škofovim govorom slovesni akt proklamacije cerkve za baziliko, škofova sv. maša. Pri slovesnosti sodeluje pevsko društvo »Ljubljana-', ki priredi popoldne cerkven koncert. v baziliki. Na orgle igra znani mojster iz Ljubljane g. Stanko Premrl. Končne opombe. Ta cerkvena slovesnost v Rajhenburgu zaključuje one mnogobrojne slovesnosti, ki so se vršili v dobi zidanja in dovrŠevanja tega prijaznega Marijinega svetišča. Bodi pa obenem svečanost globoka zahvala Bogu in Mariji, da se je vse to dovršilo. Te zahvalne pobožnosti naj bi se tedaj udeležili vsi živeči udje cerkvene stavbne družbe in vsi oni, ki so na kakršenkoli način pripomogli do zgraditve bazilike. Ker pa je Rajhenburg s svojo baziliko postal sedaj kraj obilnih milosti, naj bo v bodoče geslo vsakega Slovenca: Saj enkrat v življenju hočem biti v Marijinem svetišču v Slovenskem Lurdu. Nikakor pa se naj ne pozabi, da cerkvena družba v Rajhenburgu obstoja še naprej. Je to tudi neobhodno potrebno, da se cerkev vzdržuje in olepšava. Udje plačajo sedaj enkrat za vselej po 25 Din. Sprejema se udnina tudi za rajne. Za vse ude in dobrotnike se bo bralo tudi naprej letno 12 sv. maš, vsako četrtletje pa se opravi za rajne ude in dobrotnike re-kviem z libero. Upamo, da bo Marija naklonila še mnogo, mnogo udov in dobrotnikov tej družbi. Jos. Tratnik. Vsaj dinar za Slovensko Siražo Po slavnostih v Slovenski Krajini Dr. M. Slavič Po desetletnici prekmurske svobode so me prijatelji naprosili, naj bi kaj napisal za javnost, kako je prišlo do tega, da sem se zavzemal za to pokrajino, dasi sem rojen na Štajerskem, in kak vtis sem dobil pri deselletni-ških slavnostih. Prekmurje mi je bilo znano že od mladih nog, ker sega moja rojstna občina na desnem, štajerskem bregu tik do Mure. Po štirih razredih osnovne šole v Križevcih pri Ljutomeru sem prišel v mestne šole v avstrijsko Radgono, kjer sem se seznannil v šoli s prekmurskimi sošolci. Takrat sem se začel učiti madžarski jezik, kar mi je prav prišlo ob prevratu. Prekmurski sošolec iz Cankove je namreč znal od doma madžarski ter mi s konverzacijo pripomogel do prvih pojmov madžarskega jezika. Kot gimnazijec sem našel doma madžarsko slovnico, ki mi je pokazala pravi ustroj tega jezika. Kot gimnazijec v Mariboru sem se seznanil s slovenskimi dijaki iz Radgone. V radgonski okolici je namreč pet slovenskih vasi, kjer govore ljudje prekmurski jezik. Odtod je bilo takrat več dijakov, ki so bili navdušeni Slovenci. O počitnicah smo se vozili skupaj z vlakom od Radgone do Špilja. od koder so ti hodili v graške šole, ker so bili pod graško škofijo. S temi smo se navduševali za slovenstvo na obeh bregovih Mure. To smo manifestirali tudi s petjem narodnih pesmi ob železniških postajah, tako da smo večkrat prišli navskriž z Nemci na postajah Te di>ake sem včasih obiskal na njihovem domu. Kot dijak sem večkrat potoval sam tudi po prekmurski pokrajini, da spoznani ljudi in kraje. Šel sem nekoč iz Radgone peš. Na cesti me je došel voz, na katerem je bilo polno ljudi. Vzamejo še mene nanj in pripeljejo na svoj dom v Prek-murju. Ze med vožnjo, še bolj pa na njihovem domu sem potipal na narodno struno. Bili so navdušeni Slovenci. Doma so zvečer lupili koruzo, kjer je bilo zbranih do 30 mladih ljudi. Tam sem jih nagovarial, naj pojejo slovenske pesmi. Peli so nekaj domačih prekmurskih. Potem pa mi rečeio. da znajo tudi »Živijo« peti, kar jih je naučil štajerski bogoslovec Go-milšek, a tega si niso upali prav peti, ker so se bali. da bi jih kdo zatožil radi »veleizdaje«. V dijaških letih sem se seznanil z nekaterimi prekmurskimi duhovniki, tudi v Dobrovnik sem prišel, kjer sta bila župnik in kaplan trda Madžara. Kot bogoslovec pa sem spoznal v Tišini pri kanoniku-dekanu dr. Ivanociju bogo-slovca Rogača (dr. Rogač je zdaj kanonik in ravnatelj škofijske pisarne v Sombotelju), s katerim sva ostala v dopisovalni zvezi do prevrata. Ko se je v Mariboru ustanovil Narodni svet za Štajersko s Prekmurjem, se je meni poverila skrb za Prekmurje. Začel sem zbirati tva-■ aino za določitev narodnih mej. V počitnicah 1918 sem prehodil v ta namen Prekmurje po dolgem in širokem. Takrat je bila meja med Avstrijo in Ogrsko strogo zastražena zlasti radi tega, da bi iz Ogrske ne prišlo nič živil v Avstrijo. Zato je bila Mura zastražena po madžarskih vojakih, ki so tudi sicer pazili, da bi ne prišel kdo po nepotrebnem iz Štajerske v Prekmurje. Prišel sem pri Veržeju z brodom čez Muro. Trije madžarski vojaki so mi prišli nasproti z nasajenimi bajoneti. Pozdravim jih v madžarskem jeziku, na kar mi prijazno odzdravijo z lepimi pozdravnimi besedami ter puste nemoteno v Prekmurje V Beltincih sem dobil župnika Štefana Kuharja, v katerem seTi spoznal navdušenega Jugoslovana; ta mi je dal zadnji somboteljski škofijski letopis, kjer sem imel statistiko Prekmurja po veri z označbo, v katerem jeziku se vrši služba božja. V Velikih Dolencih mi je dal Jožef Klekl mlajši še drug tak letopis in mi povedal slovenska imena na podlagi pomadžarjenih navedb. Ta župnik Klekl je bil takrat urednik prekmurskih »Novln«. Urejevala sva skupaj eno številko do dveh p*> polnoči, ob 6 pa bila že v cerkvi, ker je bil praznik. Po ranem cerkvenem opravilu sva se odpeljala na »žegnanje« v Gornje Petrovce, kjer sem spoznal pri obedu kakih 12 prekmurskih duhovnikov. Govorili smo že o Jugoslaviji, in g. Klekl je poudarjal, i3 »bomo zabijali mejne kole ob Rabi«. Pisal sem še potem vsem prekmurskim slovenskim duhovnikom, ki so mi večinoma tudi odgovarjali. Tako sem spoznal mišljenje prekmurskih duhovnikov. Najbolj navdušeni Jugoslovani -o bili: oba bratranca Klekla. bogojinski župnik Baša in beltinski župnik Štefan Kuhar Ti so bili moji najboljši informatorji. Ko po prevratu ni bilo več mogoče osebno ž njimi občevati, mi je n. pr. pošiljal šlefan Kuhar s kurirjem pisma na Štajersko s podpisom ■»Bro-dar od Mure«. Pri teh po!ovanjih po Prekmur-ju pred prevratom pa sem poslušal tudi, kako misli ljudstvo o Jugoslaviji. Govoril =>em z vsakim Človekom, ki sem ga kje dobil. Spoznal sem, da so zlasti vojaki, ki so prišli na dopuste, razširili Wilsonovo načelo o samoodločbi narodov, in da so ti govorili, da pride Prekmurje s Slovenijo k Jugoslaviji. Včasih je nastal med ljudmi radi tega prepir. V neki gostilni je en možakar hudo zagovarjal proti drugim svoje madžarsko mišljenje. Na splošno 1)a je našla jugoslovanska misel rodovitna tla, car se je videlo takoj ob prevratu na taborih v Ljutomeru, Radgoni in v prekmurskih krajih, kjer so jugoslovansko misleči navdušenci razbijali madžarske shode in prirejali jugoslovanske manifestacije in ustanavljali narodne svele, dočim so vojaški letalci generala Maistra metali lz letal moje v prekmurščini tiskane letake po Slovenski Krajini. Narodna vzgoja dr. Ivanocija in starejšega Klekla ter njunih prijateljev in sotrudnikov je obrodila še v pravem času sad. Ko sem bil od jugoslovanske vlade določen, da kot izvedenec za Prekmurje sodelujem pri mirovni konferenci v Parizu, sem še poiskal vso potrebno tvarino za obrambo Slovcn-fke Krajine, knr je nisem dobil od Prekmur- cev, po ljubljanskih knjižnicah in v dunajski dvorni knjižnici. Hudo, dolgo časa brezupno je bilo naše delo pri konferenci za Prekmurje, ko pa je naša delegacija morala braniti še Maribor in Slovenske gorice. Končno je 1. avgusta 1919 zmagalo to, o čemer piše lepo roditelj Klekl v »Novinah« 18. avgusta 1929: »Ljubo je narod Slovenske Krajine svoje narodno življenje, i naj to reši smrti, je preho-do pot Kalvarije, dokeč ne je prišo do gori-stajenja slobožčine. Svetila njemi je pa na toj teškoj poti svetlost ljubezni prek Mure, svetlost bratske ljubezni, štera je zapečatila našo sloboščino, kda je slovenska delegacija v P-i-rizi ... dosegnola, da je severna meja Jugoslavije Slovenska Krajina.« Slavnosti ob desetletnici prekmurske svobode so naredile izredno dober, mogočen vti«. Ze jubilejno romanje o binkoštih letošnjega leta bo ostalo udeležencem v neizbrisnem sem-minu, ko so bili do solz ginjeni ob iskrenih pozdravih iii prijaznih sprejemih na Štajerskem in Kranjskem ter bili do dna srca prepričani, da so našli iu ljubeče brate in sestre, in silno oduševljeni za kraljevski dom, ko jih je na Bledu sama kraljica s prestolonaslednikom pozdravila z balkona Suvobora. Še večjega pomena pa so bile slavnosti v Slovenski Krajini sami, ker so dvignile vse sloje naroda, da se je razgibal in zavedel svoje narodne svobode. Po slavnostih so govorili ljudje, da tega do smrti ne bodo pozabili: »da je sam kralj prevzel pokroviteljstvo slavnosti in poslal na slavnost svojega zastopnika«, .vda 30 trije vojaški zrakoplovi prileteli nalašč ;z Zt-greba ter krožili med slavnosljo eno uro aai Mursko Soboto«, »da so se vršili rako ognjeviti govori in prisrčni pozdravi v Soboti aa "lavnem trgu in pri banke'u. in istotako v Dolnji Lendavi«, »in ti veličastni sprevodi, ki jih Slovenska Krajina še ni videla«, »in to cvetje in zastavice in slavoloki, s katerimi je bila v vaseh med Soboto in Iiotizo cesta nepretrgoma okrašena«, »in ti topli pozdravi navdušenega ljudstva, ki je pozdravljalo zastopnike oblasti in narodne voditelje«. Take in enake sodbe si slišal vsepovsod. Slovenska Krajina se še ni nikdar čutila tako počaščene in še nikdar občulila tako globoko bratske ljubezni drugih Slovencev, Hrvatov in Srbov in pozornosti najvišjih oblasti v državi kakor ob toj desetletnici. Slavnost je napravila tudi na vse, ki so prišli od drugod, vrlo dober vtis. Videli so narodno in državno zavednost in občudovali razne razstave, zlasti črensovsko razstavo domače obrti. Ob tej priliki je treba tudi omeniti jubilejnih številk, ki so jih prinesli slovenski listi. O Slovenski krajini se je še malo pisalo. Zato sta zlasti jubilejna številka »Slovenca« in »No-vin« velike važnosti. Iz »Novin« izvemo n. pr., da se je izvršil prvi poskus zasedbe Slovenske krajine pod vodstvom domačina takratnega poročnika, sedanjega lazarista g. Jožefa Go-dine, ki je prostovoljno z brodom prepeljal jugoslovanske čete, ki so takrat zasedale Med-žimurje, na prekmursko stran in prevzel tam vodslvo za zasedanje prekmurskih občin z jugoslovanskimi vojaki in domačini ter z vojaki in orožjem, ki si jih je sam izprosil pri slovenskem orožniškem kapetanu Sagadinu v Ljutomeru. Omeniti še treba tudi to, da je imel g. general Maister že izdelan načrt, kako bi zasedel Slovensko krajino s prekmurskimi prostovoljci, ki so se sami prišli javit k njemu za to delo po shodu v Radgoni 26. decembra 1918. G. kapetan Jurišič ga je s svojim poskusom le prehitel za eden — dva dni. To treba poudariti zato, da se ne bi zopet kdo našel, ki bi to prezrl, da bi podprl za časa volitev kake zmotne trditve, n. pr. da Slovenska krajina ni slovenska, ampak hrvatska ali kaj drugega. Ob desetletnici lahko z veseljem opažamo, da je Slovenska krajina postala znana tudi v hrvatski in srbski javnosti. Zagrebški in belgrajski listi so napisali lepe članke in navdušena poročila o prekmurskih slavnostih. Pišejo n. pr. tudi, da so »Prek-murci ostanki panonskih Slovencev, ki so imeli v ranem srednjem veku svojo kneževino pod Pribinom in K^elom in ki so sprejeli krščanstvo od sv. Cirila in Metoda.« 0 slavnosti pa pravijo: »Današnja proslava oslobo-djenja Prekomurja bila je triumf državne i nacionalne misli u ovom dljelu naše kraljevine ... Prekomurje može biti samo slovensko i jugo-slovensko.« Iz hrvatskih listov pa tudi zvemo, da so Madžari iz ogrske države holeli motiti prekmursko slavnost. Pozivali so bojda osebe, ki so imele v ogrski dobi kako važnejšo pozicijo, naj slavnosti bojkotirajo in naj razobesijo črne zastave. 0 bojkotu ni bilo nič čutiti in črnih zastav ni bilo videti, pač pa nasprotno vse polno slovenskih in državnih zastav. Isti vir tudi poroča, da je bila v Sobotišču (Sombathe-liju) žalna manifestacija za »izgubljeno« Prekmurje, na katero so vabili Slovence iz rabske doline, od katerih so se odzvali samo tisti, ki so se morali pod pritiskom odzvati. Iz tega se vidi, da se Ogri še niso uživeli v trianonski mir, iz česar sledi, da bo morala Jugoslavija v prihodnjem desetletju še dalje pazno čuvati trianonske meje in po geslu spominskega znaka za desetletnico: »Po trpeči ljubezni k svobodi« iz ljubezni do te pokrajine gledati, da bo v prihodnjem desetletju še bolj srečna, zadovoljna, krepka in močna. Arlel -motocalcle 500 in 550 cc prodajamo po znižanih cenah Jugo-Auto d. z o. zLfublfana Dunajska cesta 36 Janez Petelinček na počitnicah Pardonl Na počitnicah ni Janez Petelinček, ampak — radio. In ravno to je škoda in škandal, to je sramota tega stoletja in radi tega je Janez Petelinček hud in se pritožuje. Kaj pa je treba radiu počitnic? Janezu Pete-linčku bi bile pač potrebne, tudi časti in spoštovanja vredna kukavica zasluži pet let počitnic, nikakor pa ne gre, da bi še! na počitnice — radio. Kdo pa je prav za prav radio? Nihče in vsi. Kako naj tedaj gre nihče na počitnice, kako naj gremo vsi? Kdo bo potem še delal? Počitnice zasluži tisti, ki kaj dela — ali mar radio sploh kaj dela? Če nič ne dela, je tedaj itak vedno na počitnicah — čemu tedaj njemu še posebnih počitnic? Lepa reč! Kar na lepem se zmisli radio, pa hajd na počitnice! Zlomek vendar, kaj pa mi, naročniki, jaz, Janez Petelinček? Mar smo mi kar tako, mar smo sploh kaj ali nismo nič? Če smo kaj, tedaj ogorčeno protestiramo zoper počitnice, če nismo nič, tedaj naj se gre radio solit. Naj nam da denar nazaj, aparate naj nam plača, mesto nas naj hodi spat, otroke naj tolaži, žene naj kroti — o škandal škandalozni! Kako lepo je bilo prej urejeno in šele zdaj vemo, kaj nam je radio bil, dokler je žvižgal in brenčal in pel. Zdaj pa nič — počitnice. Prej so bile počitnicc, kaj zda)! Zdaj je muka, je smrt, zakaj prej so otroci poslušali radio, zdaj se derejo in cmerijo vsak hip. Prej so žene poslušale predavanje, zdaj same predavajo in kako predavajo ubogim možem. O škandal škandalozni, kakšne počitnice! Ko bi radio vedel, kakšne sitnosti in bridkosti je svojim naročnikom nakopal, kar koj se vrne s počitnic, še danes, še ta hip jih prekine. Naj si radio dobi vsaj namestnika, saj je povsod takšna navada, da službo prevzame kdo drugi, ako gre nekdo na počitnice. Zato skrbe gospod šel — ali mar radio nima svojega šefa? Če ga ima, ali je nemara tudi on na počitnicah? To reč bi bilo pojasniti, ker vendarle ne gre, vse naročnike in zlasti Janeza Petelinčka kar takole pustiti na cedilu. Sploh pa: kam je krenil radio na počitnice? O tem slovenska javnost prav nič ne ve, saj se gospodu radiu tega ni zdelo vredno povedati občinstvu. Vsaj jezična kukavica bi bila to reč lahko povedala vsem cenjenim poslušalkam in poslušalcem. Vsa stvar sploh diši po omalovaževanju naročnikov, zlasti pa je omalovaževan Janez Petelinček. In vendar bi ravno gospod Petelinček zaslužil vso pažnjo uvaževane kukavice in slovenskega radia. Komaj so mu uvidevni ljudje izbili kup predsodkov iz glave in si je revež potlej res montiral radio na glavo, — it ga radio lomi na takšne viže, da je strah in groza. Z ljudbeznijo in s primernim trudom se je Janez Petelinček posvetil radijski umetnosti in je kukavico poslušal sleherni dan in sleherno noč in jo je poslušal z užitkom in uspehom celo v sanjah — na, zdaj pa takšna nepričakovana smola. Po takšnih bridkih doživetjih, ki jih je gospod Petelinček koj v prvih tednih okusil in doživel ta-korekoč — komu in kako in zakaj naj sploh še priporoča radio neukim ljudem? Ljudje vendarle ne kupujejo radia radi počitnic, še manj radi tistih lepih škatljic, kjer se zlomek skriva, kaj šel Marveč se je radio ljudem priljubil radi programa, radi lepih pesmi, radi godbe, radi predavanj. Ko bi radio šel sam na počitnice, zlomek ga nosi, nihče ne bi jokal za njim. Ampak je šel z radijem po gobe tudi program, pesmi, godbe, predavanja. Morda bi se ta reč mogla urediti drugače: radio naj bi šel na počitnice, program pa naj bi bil ostal, Tako bi bilo i radiu i vsem naročnikom ustreženo, bil bi takorekoč volk sit in koza cela. Stvar je res vredna razmišljanja in ni niti še prepozno za to. Sicer bi pa utegnile radiu počitnice nemara še kaj koristiti. Kamorkoli je šel radio na oddih, pošteno naj se oddahne in naj zlasti zkašlja vse pavze naenkrat, da se ne bodo venomer ponavljale v presledkih. Potem naj se radio vrne s počitnic točen, do minute točen, veren svojim poslušalcem. Naj si v neznanem letovišču ali kjerkoli se nahaja na oddihu, kupi leka zoper tramvajske motnje na primer. Potem mu bo ta nerodni dopust odpustil celo Janez Petelinček, ki ga je ta reč najbelj zabolela. * Posrečena kombinacija gramofona in radio-aparata. Za letošnjo jesen se je posrečilo Radio-tovarni Ingelen izdelati izredno praktičen aparat, ki predstavlja kombinacijo gramofonskega ojačevalca in radio aparata. Ta aparat je postal v teku čas že prava potreba in danes je že na trgu. Aparat v resnici zasluži svoje ime »Komplet«. Ima lepo, elegantno zunanjost z dodejanim gramofonom ter aparat za priključek na omrežno napetost. Izdelujeta se dve tipi: dražja za priključek na izmenični in cenejša za priključek na enakomerni tok Največji uspeh je pač ta: da se i gramofonska glasba kakor tudi radijski prenos čujeta enako čisto i močno. Ves aparat je nameščen v lepem kovčegu, ki je pripraven za prenašanje. Upravljanje je izredno enostavno, kot nalašč za razvajene. Če bi komu slučajno radijski program ne uga-jal, si lahko takoj priključi gramofon. Ko se pa naveliča gramofona se lahko povrne nazaj k radiu. Aparat predstavlja ideal današnje tehnike in modemih zahtev in prodira na trgu z neverjetno naglico. Razstavljen bo na velesejmu pri Radio-Ljtibljana. Programi f?csc?:?o»I,jvibljana: Petek, 30. avgusta: 17.00 Reproducirana glasba. 19.00 Gospodinjska ura. 10.30 Barcelona in okolica, predava g. Boiiač. 20.00 Pevski koncert malega zbora »Ljubljanskega zvona«: 1. Moški zbor: I. O. Dev: Pastirc pa pase ovce tri, 2. Spev ptičke pojo, 3. Spomlad pa luštno je, 4. Vigred približa se, 5. J Prclovec: Oj Doberdob, 6. O. Dev: Sem šel če/ gmajnico. — 1L mešani zbori: 1. O. Dev: Pojdem v rute. 2. Gj tam za goro, 3. Po zimi pa rožice ne cveto, 4. Barčica, 5. M. Hubud: Je dro uštno poleti, 6. St. Pirnat: Gor čez izaro 7. Dr. Fr. Ki-movec: Marko skače. — Uvodno besedo govori pevovodja in skladatelj g. Zorko Prelovec. 21.00 Koncert Radio-kvarteta: Večer slov. skladateljev: I. Ipavic: Serenada. 2. Volane: Pesem, valček, 3. Kogoj: Adagio, vijobna solo, 4. Jeraj: Ob Sori, valček, 5. Novak: Nocturoo, cello solo, 6. Bravničar: Valse dolente, Valse triste, 7. Tome: Ronrlo za 2 vijolini in klavir. 22. časovna napoved in poročila. Sobota, 31. avgusta: 10.00 Slovesna otvoritev velesejnia. 11.00 Obisk zadružne razstave na velesejmu. 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. t7.00 Koncert Radio-orkestra. 19.00 Delavska ura: Zavarovalni prispevek v našem delavskem zavarovanju, g. Josip Bole. 19.30 Obisk na svetovni razstavi v Barceloni, g. Bonač. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 časovna napoved in poročila. Drugi programi i Nedelja, 25. avgusta. Belgrad: 11.00 Plošče. 12.10 Plošče. 13.15 Dnevne vesti. 17.50 Ura ljudskega petja. 20.00 G. Vojislav Ilič bere iz lastnih pesmi. 20.30 Radijski orkester: 21.30 čas. Dnevne vesti. 21.40 Srbske pesmi ob spreinljevanju klavirja, poje gdč. Dar. Pavlovič, čl. beogr. gled.: Živovale dve drugačke, Akšem ide, Dude, Keremejle, Moj dilbere, Memete more. 22.30 Septet pihal. — Zagreb: 11.30 Dop. koncert. 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Lahka večerna glasba Šidakove-ga radijskega kvarteta. — Varšava: 10.15 Prenos iz poznanjske katedrale. 15.00 Plošče. 17.00 Poljuden koncert. 20.30 Večerni koncert. 22.45 Plesna godba. — Dunaj: 15.45 Popoldanski koncert. 18.10 Koncert. 20.00 čas — Vreme. 20.05 »Ljubavna noč«. Opereta. —Brno: 9.00 Nabožna glasba. 11.00 Koncert iz Trene. toplic. 12.00 Orkestr. koncert. 16.30 lz Prago. Koncert. 19.05 Orkestralni koncert. 22.20 Iz Bratislave: Koncert iz Trenč. toplic. — Langenberg: 9.05 Katol. jutr. slovesnost. 12.30 Petje na prostem. — 13.00 Opoldan, koncert. 16.30 Večerni koncert. 20.00 Dekle iz Elizonda. Kom. opera v I dej. Jacipies Offcnbach. — Berlin: 9.00 Jutranja slovesnost. 12.00 Opoldanski koncert. 14.30 ' lz Bavarske (plošče). 16.30 Koncert. 17.00 Godba h čaju. 20.00 Oddajne igre: »Der Feldprediger« — Nato do 24.00 godba k plesu. — Katovice: 10.t5 Služba božja i/. Poznanja. 12.20 Koncert na pihala. 17.ro Poljuden konncert iz Varšave. 18.35 Kramljanje: »Vtisi iz Jugoslavije«. 20.30 Večerni koncert iz Krnkova. 22.45 Godba za ples. — Tonlou-se: 12.45 Orkester. 13.00 Pesmi. 13.15 Violinski solo. 13.30 Nabožna glasba. 20.30 Dunajski orkester. 20.45 Pesmi. 21.00 Simfonični orkester. 21.30 Fragmenti iz operet. 21.45 Godba za ples. — Stutgart: 11.00 Glasbena jutr. slovesnost. <2.00 Promenadni koncert. 15.M) Zabavni koncert. 20.00 Vojaški koncert. 21.00 Švabski večer. 22.15 Godba za ples. — Prag«: 9.00 Iz Bratislave: Nabožna glasba. 11.00 Iz Bratislave: Koncert iz Trenč. toplic. 20.10 Koncert iz Trenč. toplic. 20.10 Koncert. 21.20 Orkestralna glasba. 22.20 Iz Nova radijska sezona se bliža! Preglejte svoj aparat - njegove žarnice zvočnik - anteno I — Nabavite si pripravo za priklopitev na električen tok, ki Vam znatno zmanjša obratne stroške! — Če mu manjka eno ali drugo, če ga želite modernizirati ter ga usposobiti za novo radijsko sezono, dostavite ga delavnici RADIO LJUBLJANA ■ Miklošičeva 5 novih izumih za bodočo sezom! Nace Pik: Profesorja Kocini se je Gospod profesor Silvester Kocina je zelo dober človek, vzorno soliden, idealen, učen in sploh ... Že dolgo vrsto let razmišlja o tem, zakaj, kda j in kako je nastala tista zafrkljiva zadeva glede profesorske raztresenosti in o pozabljenih dežnikih. »Dasi meri na moj stan, mene se nikakor ne tiče,« je preudarjal. »še nikoli nisem kje pozabi! svojega dežnika. Jaz naj bi pozabil dežnik, ki znam polovico rimskih in grških klasikov na pamet? Jok, bre! To je le šala, ki si jo je izmislil v svoji hudomušnosti kak pokojni Tavčar, Cankar, morda celo Stritar, če ne Kersnik. Kdorkoli, mene se ne tiče. Jaz nimam dežnika.« Ko je gospod profesor Silvester Kocina tako samega sebe prepričal o svoji in svojega stanu kruto žaljeni zbranosti, je polagoma vstal iz udobnega naslonjača in se namenil k počitku. Jedva je napravil nekoliko korakov proti postelji. ga je neka j šiloma zadržalo za ušesa ili tisti hip je za njegovim hrbtom zaropotalo in padlo po tleh. S splašenim občutkom je spoznal, rta je bil pozabil sneti z ušes — radijevi slušalki... Profesor Kocina je namreč navdušen oboževatelj radia in noben večer ne zamudi programov, ki mu jih potom njegovega ljubega detektorja izvaja v stanovanju ljubljanska ra dio-postaja. »Zamislil sem se bil. to jc. Toda to ni raz-tresenost. Bog ve, ali je kaj prida škode?« Nežno jo dvignil detektor, ki je ležal nu tleh, in ga pričel skrbno ogledovati. •Na zunaj ni opaziti nič nevarnega; če le kakšnih notranjih poškodb ni dobil aparat pri padcu?«, je skrbelo profesorja. Postavil je detektor na pisalno mizo, vtaknil mirte banane v spajalne luknjice, pogledal kristal in si naposled v mučni negotovosti zopet natakni! slušalki. »Kn-kit!«, mu je zapelo v ušesa, da se 11111 jo mahoma vrnilo zadovoljno razpoloženje. Previdno je odložil slušalki in odrinil v posteljo, zakaj šlo je že na enajsto u ro. pesnikov in pisateljev, vse to se je mešalo uboje uvuv—., t6.82 bi. (56.87 bi.), Pragu 168.60 (isto), Pariz 222.85 bi. (223.01 bi.) in Trst 297.92 (297.85 bi.). Privatno blago je bilo zaključeno v običajnih devizah; večino potrebe pa je krila Narodna banka. Na tržišču vrednostnih papirjev vlada že dalj časa običajno mrtvilo. Tečaji so v glavnem neizpremenjeni. Pač pa je zabeležiti nadaljen padec Slavonije. Ni še dolgo časa, ko so bile zamenjane v razmerju 40:1; nominale je sedaj 200; pa je od četrtka na petek padel tečaj od 120 bi. na 105 bi. Zadnja bilanca za 1928 izkazuje 15.3 milj. Din prebitka na blagu in 78.000 Din čistega dobička pri kapitalu 6 milj. Din (pred sanacijo 60 milj. Din). Izguba v letih 1926 in 1927 ie znašala celih 88 milj. Din. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.70, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.0825, Dunaj 73.15, London 25.18625, Madrid 76.40, Ne\vyork 519.55, Pariz 20.33625, Praga 15.38, Sofija 3.77, Trst 27.18, Varšava 58.275. Žito Položaj na pšeničnem trgu je v poslednjem času oslabel. V Bački velja pšenica 202.50—205, na posameznih postajah tudi manj. Naši mlini se vzdržujejo večjega nakupovanja nemara radi slabe prodaje moke, in cene plenici diktirajo izvozniki. Naravno je v takih okoliščinah, da izrabljajo vsako najmanjše nazadovanje čikaških notacij za pritisk na cene. Danes je težko tvegati prognozo glede cene, vendar splošno odločno prevladuje mnenje, da se sedanje cene ne bodo mogle držati delj kot do začetka ali do srede septembra, razen če bi preko morja nastopilo povsem nepričakovano močno nazadovanje cene. Pri notaciji 138 centov ab Čikago velja ameriška pšenica okroglo 5 dolarjev za 100 kg, oziroma čez 280 Din v našem denarju. K temu je prišteti še tovornino, tako da velja prekomorska pšenica okroglo 300 Din za 100 kg. Pri nas notira podravska in podunavska pšenica največ 212.50 franko brod, potiska pšenica, torej najboljša provenijenca, pa okroglo 220. Naše najboljše blago velja tedaj ab Braila 240, ab Dunaj 250 Din. Tovornina iz Hamburga v konzumne. kraje pa odgovarja prilično tovornim z Dunaja v konzumne kraje. Naše cene so tedaj močno pod svetovno pariteto in čeprav bi amerikanske notacije nazadovale še za celih 20 točk, bi mi mogli še vedno z lahkoto vztrajati pri sedanjih cenah, r izvozniki bi še vedno prišli na svoj račun. Da naše cene vkljub tem okoliščinam tako nizke, krivo dejstvo, da je pri nas izredno jaka ponudb;. ! ki se pojavi vsako leto neposredno po mlačvi — kakor tudi občutno pomanjkanje šlepov, ki sili izvoznike podaljševati že obstoječe sklepe ali pa vskladiščiti blago, ker jim pač nedostaie prostora na brodih. Tudi pomanjkanje denarja je občulno. Celo izvozniki se tedaj vzdržujejo nakupovanja ter sprejemajo za prompt le tako blago, ki je posebno poceni. Kakor hitro pa bo odjenjala velika ponudba »slabo roke« (kajti »čvrsta roka« čaka s prodajanjem pšenice navadno do pomladi) in če ix> v septembru večje število šlepov na razpolago, se utegne povpraševanje znatno dvigniti. Tedaj se bo nemara začelo tudi intenzivnejše nakupovanje s strani domačih mlinov in večje povpraševanje mora nujno vplivati v tetn smislu, da cena naraste. V tem naziranju nas potrjuje še dejstvo, da se nudi n. pr. promplno blago kaj rado po 202.50, da je pa iskana pšenica za dobavo v septembru, dispozicija do 20. 9. 1929 v kupčevi izberi, po 212.50 in da se dovoljujejo za ta termin celo še višje cene. — Koruza, oves, rž in ječmen so neizpreme-njeni, enako pšenični mlevski izdelki. Promet je srednji. * Na ljubljanski borzi ie bilo ta teden zaključeno: 3 vagoni pšenice in 1 vagon rži, dočim je bilo prejšnji teden zaključenih osem vagonov pšenice. Promet s o m b o r s k e borze je znašal ta teden 760 vagonov žita in moke napram 669 vagonom v prejšnjem tednu. N o v o s a d s k a borza beleži ta teden 763.5 (prejšnji 403) vagona prometa, od tega v pšenici 444 (200) vagonov, v rži 1 (—), v ječmenu 42 (—), v ovsu 116.5 (39), v koruzi 92 (104.5), v fižolu 21.5 (—), v krompirju 1 (—•), v moki 25.5 (34) in otrobih 16 (1); eksekutivno 13 ton repice in 40 ton moke. Tendenca slaba. Novi Sad. Pšenica: bč. nova 200—205, ban. 195—200, sr. 180-185, ladja Tisa 210—215. Oves: 165—175. Koruza: 192.50—197.50. Ječmen: 150 do 155. Moka: 00 in 0 g 302.50-307.50, št. 2 282.50 do 287.50, št. 5 262.50-287.50, št. 6 237.50-242.50, št. 7 207.50—212.50, št. 8 130—135. Fižol: beli 365 do 370. Tendenca slaba. Promet: 49 vagonov pšenice, 11 koruze, 5 ječmena, 6 moke. 1 otrobov. Skupaj: 72 vagonov. Sadje Mandelni in orehi. Letošnja letina mandeljnov v Dalmaciji je izborna in stanejo 33—36 Din kg nakl. post Novi orehi se prodajajo po zelo visoki ceni: 11 Din za oktober. Slive. Letos beležimo v Bosni prav dobro letino sliv. Povpraševanje po blagu je izredno veliko, zlasti po svežem. Računajo, da bo izvoženih letos ca. 3000 vag. sliv. Cene so čvrste in so za nove suhe poskočile za 1—1 'A Din napram lani. Najboljše blago notira nad 11 Din fko Brčko. — Že dalj časa se opaža tendenca, da se vedno bolj izvažajo suhe slive. Tako je izvoz suhih sliv nazadoval po poročilu sarajevske Trgovske in obrtniške zbornice od 1926 na 1928 od 1009 vagonov na 539 vagonov, v istem času pa je izvoz svežih sirovih sliv narastel od 414 na 1235 vagonov. Vzrok za to je iskati v dejstvu, da je mogoče za svežo slivo doseči 25% višje cene kakor za suho. Riž. V zadnjih 10 dneh je cena italijanskemu rižu popustila za 20 centesimov. Ponuja pa so tudi že novo blago za konec septembra po 159 lir Postojna trs. Rozine in fige. Na trg so prišle nove rozine in fige. Kvaliteta novih rozin je dobra in Grčija beleži dobro letino. Pričakovati je znižanja cen. Zaenkrat so sedaj cene še višje. V Ljubljani noti-rajo: rozine najcenejša kvaliteta 12 Din in dalje, fige pa 7.E0 Din. Mariborski trg. Na sobotni trg v Mariboru so pripeljali slaninarji na 19 vozeh 36 zaklanih svinj in 3 teleta; kmetje pa so pripeljali 16 voz sadja, 12 voz krompirja. 18 voz čebule in kumare, 14 voz sena in 4 voze slame. Cene so bile sledeče: špeh 15—30, teleta 16 Din za kg: krompir 0.80—1.25, čebula 2.50—3 Din za kg, kumarco 0.10—0.75 Din za kg, novi fižol 2.50 Din; česen 14—15. Sadje: jabolka 3—7, hruške 3—6, slive 3—8, breskve 14 do 16, grozdie 10—16 in med 20—25 Din za kg. Kmetijstvo Letošnje premovanje konj v ljubljanski oblasti Letošnje premovanje plemenskih konj v ljubljanski oblasti priredi oblastna samouprava (oblastni odbor) s sodelovanjem konjerejskega društva, kakor smo zvedeli v sledečih krajih: 1. V četrtek 29. avgusta ob 8 v št. Vidu nad Ljubljano. 2. V petek 30. avgusta ob 8 na Igu. 3. V nedeljo 1. septembra ob 8.30 v šent Jerneju. 4. V ponedeljek 2. septembra ob osmih v Brežicah. 5. V torek 3. septembra ob 8 v Kranju. 6. Vsredo 4. septembra ob 9 v Lescah. 7. V četrtek 5. septembra ob 8 v Mengšu. 8. V petek 6. septembra ob 8.30 v Vel. Loki. Kakor smo doznali, pridejo v poštev za premovanje le konji, ki ustrezajo značilnemu tipu dotičnega plemenskega okoliša. Lastniki plemenskih konj morajo premovalni komisiji dokazati potom plemenilnega lista, da je konj potomec oblastnega, odnosno liceucirauega žreb-ca. Izjema je dovoljena le pri plemenskih kobilah, če dokaže posestnik, da je kobila že tri leta v njegovi lasti. Pri premovanju se bo predvsem vpoštevalo one plemenske konje, ki so najbolj sposobni, izboljšati konjerejo dotičnega okoliša. Prednost imajo oni konji, ki dokažejo tucli potomstvo po materi. Ogledovanje in premovanje se bo vršilo za sledeče skupine: I. skupina: Žrebetne kobile in sicer pri mrz-lokrvnem plemenu od njih četrtega leta, pri toplokrvnih pa od petega leta starosti dalje. Prednost imajo ob enaki kakovosti mlajše, oziroma one z dobrim zarodom. II. skupina: Triletne nepripuščene ali štiriletne pripuščene žrebice toplokrvnih plemen, ter tri- in štiriletne pripuščene žrebice mrzlo-krvnih pasem. III.skupina: Dveletne žrebice in dveletni žrebički, ako obetajo postati dobro pleme. IV. skupina: Enoletne žrebice in žrebički, ki obetajo postati dobri za pleme in dokažejo tudi materin rod potom plemenilnega lista. Živinski potni list jc treba za vsakega konja prinesti s seboj. RAZSTAVA POLJEDELSKIH STROJEV IN ORODJA. Ze lanskoletna jesenska jubilejna razstava na Ljubljanskem velesejmu je prikazala obsežno razstavo jx>ljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejmski prireditvi »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra pa bo tudi impozantna. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 kvad. metrov razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke iii one iz inozemstva, zlasti Cehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Madjarske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon i strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. | ^ Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki slane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejniskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorele pa kupiti tudi navadne vstopnice za enkratni vstop po 10 Din. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti, ki jih vedno rabijo in si jih najceneje nabavijo na velesejmu. POMLADANSKA ČEBULA. Ker navadna čebula večkrat slabo prezimi in ni več pomladi tako okusna, se priporoča setev pomladanske bele .čebule, ki je najranija in nam daje prvo zeleno mlado čebulo ter meseca aprila in maja docela zrelo prvo čebulo, katera ima velikost gosjega jajca. Sej seme do začetka septembra na prosto, presadi sadike oktobra 10 cm vsaksebi ter v vrstah, oddaljenih po 25 cm na zato pripravljeno zemljo. Rastline prav dobro prezimijo, če jih pokriješ nalahko z listjem ali smrečjem. Ko se zbudi narava, začno čebule poganjati in postanejo aprila ali maja, kakor so pač okoliščine, dovolj velike, da jih poruješ. Pomladna čebula je izvrstna za ne preostro podnebje. Tudi je zelo priporočljiva vrsta za pomladno setev, »v Strojno delo v vojvodinskem kmetijstvu. Kakor poroča zagrebški »Morgenblattc, se vedno bolj razširja strojno delo v vojvodinskem kmetijstvu. Dočim so še pred nedavnim imeli samo veliki obrati traktorje, kmetje pa večinoma le manjše stroje, je letos videti v vseh vaseh Slavonije, Src- ! ma in Vojvodino tudi pri malih kmetih traktorje. -Več. kmetov skupaj kupi traktor, ki stane ca. 200 tisoč Din, pa ga trgovci iu tvornice prodajajo na ! petletni kredit, kar znese letno nad 40.000 Din; ' seveda te vsote en sam kmet ne zmore. Tu bi lahko še veliko dobrega storila zadružna organizacija. , | Deželni pridelki Fižol. Nova letina je že v kozolcih. Prihodnji teden bo prinesel razjasnitev položaja in prve cene. Zaenkrat omenjamo, da je v teku zadnjih 10 dni popustila engros cena baškega belega fižola od 4 na 3.75 Din. Krompir. Letina je v Sloveniji prav dobra ln ponudba znatna. Vagonsko blago stane 0.80 Din boli in rani roza-krompir, računa pa se, da bo znašala cena pri kmetu 0.50—0.60 Din. Čebula. Cene čebule so se od zadnjega našega poročila pocenile in notira sedaj 1 Din napram 1—1.20 Din pred 10 dnevi. Zeljo. Veletrgovinska cena za zelje v glavah je letos 0.50 Din za kg, dočim je znašala ob tem času lani 1.50 Din; kislo zelje stane na debelo 2 Din kg napram 3 Din lani. Blaga je dosli na ponudbo. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. septembra 1929: 1000 m jeklenih brezšivnih cevi 13.5 mm 1000 m N. G. A. žice 2.5 mm 1000 m N. G. A. žfce 1.5 mra 50 kmd. vodotesnih sklepal 200 kmd. vodotesnih sklepal 1000 kmd. distančnih sponk Ponudbo je predložiti najkasneje do 16. IX. 1929, katera mora bili kolkovana s 5 Din. Natančnejši dobavni pogoji sc dobe pri podpisani. Iz pisrrnc direkcije državnega rudnika Velenje, St. 8135/11. Gospodarski uspeh DIKTATOR — MODA. Upravnik mase neke falitne modne firme je dejal: »Ce bi bil jaz diktator, bi prepovedal modo; več napravi škode kolikor pa napravi koristi z večjimi potrebami.« Moda navaja v zapravljanje: če pride kak predmet v modo, začenja tovarnar kupovati siro-vine, nove stroje, trgovci si nabavljajo velike zaloge tako veletrgovci kakor detajlisti. Toda čez noč je moda prenehala in pojavi se nov predmet: siro-vine se ne dajo več porabiti kakor tudi ne stroji, zaloge pri trgovcih pa izgube svojo vrednost. Zato so tudi modni predmeti dražji, ker vsak trgovec gleda, da si zasluži kaj pri tako velikem riziku. Seveda konkurenca v stroki ne dopušča visokih cen, toda vkljub temu se riziko pozna. V Ameriki se organizacije modne trgovine že pečajo z mislijo, kako stabilizirati okusin s tem preprečiti hitro izmenjavo mode. Potrebne so tudi boljše iti hitrejše informacije o bodoči modi. S tem bi se ohranile velike vrednosti, ki propadajo pri današnjem hitrem menjavanju mode. OBROKI. Če v Ameriki kupec, ki kupi kako blago na obroke, točno ne plačuje, dobiva najprvo skozi pet tednov po 1 opomin. Potem šele pošljejo inka-sanla. Ce pa tudi inkasant ne doseže ničesar, dobi dolžnik pismo od pravnega zastopnika prodajalca, ki zagrozi s tožbo. Ce pa tudi to ne pomaga, odvzame prodajalec blago. V splošnem pa nobena (vrdka svojega blaga ne vzame nazaj pred 10—12 tedni po prekoračenju plačilnega roka, kajti končno hoče tvrdka prodali, ne pa zopet nazaj dot' blaga. GRADI HIŠO, DA PRODA POHIŠTVO. To je kratko povedana misel, na katero je prišel nek trgovec s pohištvom v Chicagi pa se mu je dobro obnesla. Ne prodaja pa samo pohištva, ampak tudi hišo, sploh vse razen parcele. Ce ima kak odjemalec parcelo, mu predloži vse načrte, slike in modele hiše, ki se naj zgradi. Kupec samo naroči. S tem si prihrani trud pri gradbi hiše, ki mu jo pod nadzorstvom trgovca gradi stavbna družba. Hiše daje trgovec jx> pavšalni ceni. Kupec dobi kredit in plača stroške za zgradbo in opravo hiše v 5 enakih obrokih v petih letih. Čeprav to dela šele leto dni, je zgradil že mnogo hiš, ki so prodane torej skoro kakor vsako drugo blago. S tem je postala tvrdka znana in njen promet je občutno narastel. ZMANJŠANJE ZALOG. Zaloge so skrb vsakega trgovca: vsak vidi, da so zaloge velike, celo prevelike, da je v njih i mobiliziranega preveč kapitala, da se prepočasi praznijo. Veduo poskuša znižati jih, pa mu to ni mogoče. Pa se čez dalj časa zopet spomni, da so zaloge prevelike in kaj naredi: razprodaja jih pod vsako ceno, ker drugače se jih ne more iznebiti. Take tvrdke kvarijo trg. A vendar se dajo zaloge omejiti: je več načinov, kako. N. pr. večja previdnost pri nakupu zaloge, poiskati je treba novih kupcev, skrbeti je z intenzivno in boljšo reklamo, da se promet dvigne itd. Zato se ni ustrašiti velikih zalog, ker marsikdaj zlasti pa, če trgovec skrbi z reklamo za velik promet, pridejo bolj prav kakor majhne, ko kunec mma več izbire ah pa celo zmanjka kake vrste blaga. ..... PROSPEKT. Kdaj je prospekt uspešen? Na to odg. r.a nek angleški pisatelj sledeče: Ni vse, kar daje prospektu zagotovilo uspeha, v ujetju pogleda s pametno razvrstitvijo slike, pač pa je važno pri dobrem propagandnem pismu stališče, s katerega je pisano. Polovica prospektov je napisana s stališča prodajalca in ne s stališča kupca. Ali bo prospekt pri osebi, kateri je namenjen uspel? ali bo izjavila da jo zamma? Če je to doseženo, je prospekt uspe-sen. Če pa tega ni, je lahko narejen po vseh pravilih te umetnosti, pa vendar jo sestavljalec pozabil na to, da gleda kupec, oziroma čitatelj na vse skupaj s svojega stališča, ki je bistveno različno od stališča prodajalca. ...........«♦«♦»♦♦♦♦< SPECTRIi______* i tvornica ogledal in brušenega stekla | ♦ LJubljana VI) ' t Celovška cesta SI. — Telefon 234S. J | Zagreb, Osijek. Središnjica : ZAGREB : ♦ Zrcalno steklo, portalno steklo, tnašins!;. " | steklo 5—6 mm, ogledala, brušeua v vset ® ♦ velikostih in oblikah, kakor tudi brušerif * ♦ Drozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevairf j J v med. Fina, navadDS ogledala. * ♦ ♦ najboljših svetovnih znamk v veliki — izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega ln Igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuno" S'. B. tj., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklO Din. Pristojbina za šifro 2Din.Ysak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana I0.3't9. Telefon štev.2328.' triiihpifi fin in tlUtUKll Službo organista in cerkvenika i ž č e m, -Naslov v upravi Slovenca pod štev. 8941. Odvetniška uradnica z večletno prakso, pridna in zanesljiva, želi spremeniti mesto s 1. oktobrom ali pozneje. Gre tudi kot blagajničarka. -Naslov v upravi Slovenca pod »Vestna« štev. 9095. Vajenka zdrava, krepka, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v boljšo delikateso in slaščičarno. — Naslov v upravi lista pod št. 9200. 'ekovskega učenca sprejmem. Hrana in stan pri mojstru. - Drugo po dogovoru. - Karel Bele, Rožna dolina pri Ljublj. Išče se učenka za modno trgovino. — G. Čadež - Mestni trg. Prodajalka Slovenka, izučena mešane stroke, sedaj nameščena v trgovini suho-mesnate robe, želi pre-menili mesto, po mogočnosti Maribor ali Celje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9094. Pekovski vajenec se sprejme z vso oskrbo. Alojzij Pcčnik. Selnica ob Dravi, Knjigovodja korespondent, strojepisec, išče službo. Dopisi na upravo »Slovenca« pod »Vesten 29«. Boljšo dekle kot sobarica, katera dobro lika, sajno z dobrimi spričevali, v starosti od 30 do 35 let, se sprejme. Ponudbe pod »Sobarica«. Absolventinja meščanske šole, z lepo pisavo, išče primerne sluibe v pisarno. Naslov v upravi Slov. Maribor. ilužbodobe Uradnik aktivni, vdovec, 50 let star, z enim 10 letnim otrokom, sprejme samostojno gospodinjo, ki bi bfla zmožna vložiti kavcijo. - Cenj. ponudbe s sliko, ki se vrne, upravi »Slovenca« pod »Vzgojiteljica 30.000«. Samostojno kuharico z daljšimi spričevali za trgovsko hišo izven Ljubljane, in pestunjo k 10-meseč. otroku, v starosti od 25 let naprej, ki je bila že v enaki službi -iščem za Ljubljano. Ponudbe z navedbo prejš njega službovanja je poslati pod značko »Zanesljiva« št. 9135. Več mizarjev prvovrstnih, za fornirano pohištvo — sprejme A. Amann, tovarna pohištva v Tržiču. Sodarski vajenec kmetskih staršev — se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Strniša, so-darstvo, Selo - Moste pri Ljubljani. Učenca sprejme trgovina železni ne v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi Slov. št. 9072. Eksportni akademik išče službe s takojšnjim nastopom. Ponudbe pod »Eksportni akademik« na upravo »Slov.« št. 9088. Čevljarski pomočnik dobro izvežban, se sprej me na stalno mesto. Hra na in stanovanje v hiši. Travnik Franc, Trebnje Mesarski pomočnik anesljiv, se sprejme, -vprašaj Maribor, Poljska ulica 12. Izurjeno pletiljo š č e m. Stanovanje in hrana v hiši. Nastop takoj ali 1. sept. Vprašanja na: N. Krovinovič, Kar-lovac. Samostojno kuharico zdravo, pridno in snažno, sprejme trgov, hiša v mestu na deželi. Oseb 14. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plačilnih zahtevkov ter prilogo slike poslati upravi pod: Belokrajina it. 8986 Kolarskega vajenca takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Andrej Prešeren, Radovljica. Trgov, pomočnika mešane stroke, perfekt-nega manufakturista in računarja z znanjem hrvaščine, sprejmem. S šoferskim izpitom imajo jrednost. Ponudbe s sli -co in prepisi spričeval ter plačilnimi zahtevki ie poslati na Jurej Šterk, Vinica pri Črnomlju. Prodajalka vajena špecerijske stroke. starejša, priprosta, z daljšo prakso na deželi, se sprejme. Potrebno n©, kaj kavcije ali garancije, ker prevzame podružnico blizu Ljubljane. Stanovanje poleg trgovine, vzame lahko mater ali sorod-nico k sebi, da ne stanuje sama. Zaslužek dober. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Podružnica«. Zobotehnika le prvovrstno moč sprejmem takoj. Ponudbe na upravo lista pod značko: »Zobozdravnik«. Krepkega vajenca ki jc završil meščansko šolo. sprejme takoj trgovina z mešanim blagom na deželi. Hrano in stanovanje, eveni. tudi obleko v hiši. Naslov se izve v oglas, oddel »Slovcnca« pod št. 9063. Vzgojiteljica se išče k 6 letnemu dečku brez matere. Zahteva se popolno znanje nemščine, starost 18—25 let, poštena in naobražena. Plača 400 Din mesečno in vsa oskrba. Reflektanti nje naj se javijo takoj na naslov: V. Ribarov, upr bel. kol., Bačka. Mizarski vajenec se sprejme. Ludvik Ja> klič Gosposvetska c. 18 Ljubljana. Vajenca poštenih staršev in z do brim šolskim spričeva lom, sprejmem takoj za čevljarsko obrt. Prednost ima tisti, ki se je že ka učil. Ivan Kočevar, čev ljar, Šešče, p. Sv. Pavel pri Preboldu, Sav. dolina Potnika ra prodajo šivalnih stro jev sprejmem takoj. Pred nost imajo šivilje, krojači in čevljarji, ki razumejo uporabo stroja. Čevljarji pozor! Stroje za šivanje podplatov dobite pri meni že od 3700 Din. — L. Rebolj, Kranj. Pekarna tiče pošteno, od 14 do 16 let staro dekle za prodalo kruha v trgovini. Vsa oskrba v hiši. - Naslov: Franc Vodopivec, pekarna, Krško. Učenko poštenih staršev, dobro računarico, sprejmem specer. trgovino na de želi. Naslov pove upra va »Slovenca« pod 9082. Pekovski vajenec se sprejme z vso oskrbo. Alojzij Pečnik, Selnica ob Dravi. Dobavitelja mlečnih izdelkov za mlekarno iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifio: »Smetana, sir«. Pristno angleško sukno se dobi po cent vedno o TEKSTILNEM BAZARJU Maribor - Velrtnjska ulica 15 Bencin motor 36 akumul., pod ugodnimi pogoji naprodaj v šmnrtnem ob Savi 16. -Natančna pojasnila daje Vincentinum«, Ljubljana. Dijakinja se sprejme na stanovanje z vso oskrbo. Na razpolago je tudi glasovir. — Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod št. 8963. Dva dijaka iz dobre hiše, se sprejmeta na hrano in stanovanje. Cankarjeva ulica št. 8, Maribor. Dijakinjo se sprejme na stanovanje in hrano. - Naslov v upravi »Slov.« v Marib. Pozor žganjekuhi! Sadje za žganje prodam poceni. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Hruške in slive«. Dijaka (-injo) z vso oskrbo - sprejme boljša družina v centru-mu mesta. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 9194. Dijakinja mešč. šole se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod' štev. 9022. Dva dijaka iz boljše hiše, sprejmem v dobro oskrba. Pomoč pri učenju, klavir. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9090. Dijak srednješolec iz boljše hiše se sprejme na stanovanje k rodbini, kjer bo dobro oskrbovan. Naslov; P., Dunajska cesta št. 67, I. nadstr., naspr. mitnice, postajališče avtobusa. Ena ali dve dijakinji se sprejmeta v Škofji Loki na stanovanje z vso oskrbo. Klavir na razpolago. Naslov v upravi pod 5t. 9199. Čevljar, pomočnika sprejmem v stalno delo. Hrana in stanovanje v hišL - Ambrož, Zagradec pri Stični. Dijaki nižje gimnazije se sprejmejo na stanovanje. Naslov se poizve v upravi Slovenca« pod št. 9093. Mizarski pomočnik za pohištveno politirano delo se sprejme pri Ivan Mrhar, Stanežiče pri Št. Vidu nad Ljubljano. Dijaka nižjih razredov se sprejme v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo k pošteni družinL - Naslov v oglas. odd. Slov. št. 8829, Tesarji! Več tesarjev se sprejme. Jeranora ulica štev. 19. Dijaka prvo- ali drugošolca, iz boljše rodbine, sprejme na brano in stanovanje, strogo nadzorstvo - profesor v Mariboru. Naslov v upravi Slovenca. Kroj. pomočnika in vajenca sprejmem. Fran Balon, modno kro-jaštvo, Ljubljana, Dunajska cesta 9. Sedlarski vajenec se takoj sprejme z vso oskrbo po dogovoru. Franc Iskra, sedlar in tapetnik, Vič št. 16 pri Ljubljani. Inštrumentarko izučeno — sprejmem za zobozdravništvo. Naslov v upravi »Slov.« št. 9145. Zastopnike za koledarje in druge predmete takoj sprejme Josip Lindič, Ljubljana. Samostoj. knjigovodjo z večlet. prakso in prvovrstnimi spričevali sprejme s 1. oktobrom večje podjetje v Ljubljani. Re-flektira se samo na pridnega, zanesljivega, treznega, neoporočenega človeka. Ponudbe z dokazili stavljenih pogojev do 10, septembra pod značko »Knjigovodja« na upravo »Slovenca«. Pletiljo izurjeno, katera res kaj zna, sprejmem. Nastop m 1. septembrom. Plača 40 do 50 Din dnevno. Ponudbe na upravo lista pod »Na deželo« št. 9150. Služkinjo ki je vajena prašičev — sprejmem na deželo. Na-siov pove uprava »Slovenca«, pod št. 9215. Trgovska učenka Učenka s tremi meščan skimi razredi se sprejme za trgovino. Poštenost predpogoj. Naslov v upravi lista pod 9073. Šivilje izurjene prikrojevalke -sprejmemo v stalno službo. F. Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5. Pisar, praktikentinjo trgovskega vajenca, sprejmem ▼ Ljubljani. Naslov v upravi pod Stev. 9211. kv«, Hrvat. Gorski kotar. Pomočnika za kovanje konj in voz, zdravega in spretnega ter vajenca, zdravega, poštenih staršev z vso oskrbo v hiši, sprejme — Josip Flander, kovaški mojster, Železniki nad Šk. Loko. Mizar, pomočnika in krepkega vajenca — sprejmem. — Anton Zakrajšek, mizar, mojster, Srobotnik 9, p. V. Lašče. Gradben, poslovodjo popolno verziran. v vseh v stroko spadajočih poslih iščem za Hrvatski Gorski kotar. - Ponudbe na Maria Zucchiatti, Lo- ža vse hišno delo, pridno in pošteno, se išče za Zemun. Dr. Puljo, Rogaška Slatina, Aleksandrov dom 23. Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje v Mariboru, Koseskega ulica 49. Soba s posebnim vhodom in električna luč. Hrana in stanovanje pri nemški družini za di jaka meščanske ali srednje šole. Učna pomoč ▼ vseh predmetih. Maribor Smetanova 46/11. Humanistu - dijaku višjih razred, dam brez plačno zračno sobo z za jutrkom za majhno pomoč sinu-tretješolcu. Ponudbe pod »Dober dijak in do b«r človek« na upravo, Dijakinjo sprejme ugledna rodbina Mariboru v dobro oskrbo. Klavir. Pismene ponudbe upravi »Slovenca* Maribor pod »Mai strova ulica«. Dijaka iz dobre hiše sprejme v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo profesor v Mariboru. Solnčna lega vrt in glasovir na razpo lago. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. V Mariboru se sprejmejo dve ali tri dijakinje na hrano in stanovanje v Maistrovi ulici, v bližini žensk, učite ljišča in trg. akademije Lepa solnčna soba, elek trična razsvetljava. Po izve se v upravi »Slo venca« v Mariboru. Eden ali dva dijaka nižješolca, se sprejmeta stanovanje pod ug ni pogoji. Elektrii razsvetljava. - Naslov v upravi »Slov.« št. 9171 Avtomobili se prodajo po ugodni ceni Puch tipa VIII, 38 HP, 6-sedežni Wanderer, -sedežni Kleeblatt Perl, 14 HP, 3-sedežni »Fiat« XV, brzotovorni, 2 tonski, dobro ohranjeni za takojšnjo uporabo, Perl 2-sedežni, nov. - Vprašati pri Josipu Stupica, Ljubljana, Slomškova 6. Dijakinja najraje iz trgovske šole, se sprejme z vso oskrbo v sredini mesta. - Naslov v upravi »Slov.« št. 9189. Dijake od kršč. družin sprejmem na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. Sever, Florijanska ul. 9/1. Sadne maline od 100 Din dalje proda takoj Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Naročite takoj, da ne bo prepozno, ker je skoraj vsa zaloga že razprodana. Dva srednješolca sprejmem na stanovanje sredini mesta event. tudi na hrano. Naslov v upravi »Slov.« št. 8991. Knjižnice! Več sto slovenskih, nem ških, francoskih in ru, skih knjig, vezanih, poceni naprodaj. N. Cizerlj Zavrč pri Ptuju. Motorno kolo poceni naprodaj. Vprašaj ▼ Kamnici pri Mariboru Bračko. Steklena veranda pred kavarno »Evropo« s kamenitim podstavkom in v dobrem stanju - ie naprodaj. - Ponudbe na llpraviteljstvo hiše »Ev ropa«, Ljubljana, Gospo s^etska cesta 2, kjer se dobe tudi vsa eventualno potrebna pojasnila. Sadike vrlnih jagod ima v za-logi Jožef Remic, So Stanj 76. Rašelke, Prumas Mokabeb oprane koščice in man deljc se dobe v vsaki množini. — Adrcsa: jan Sludcnt, Split, Smodla kova št. 6. Seno, slama in oves se dobi po dnevnih ce nah pri Josef P e h a b Storopetrovo selo, Sla-vonija. Nižješolca sprejme učiteljska rodbi na v Mariboru na stano vanje in hrano. Strogo nadzorstvo, klavir, po potrebi pomoč pri učenju. Naslov pove uprava Prodam stavbne parcele pri Sta, dionu ob Dunajski cesti v Ljubljani. Jerko, Črnuče Kislo zelje novo, prvovrstno, v vsa ki množini, dobavlja po zelo nizki ceni. - J. Ora _____ r___žera, trgovina kislega ze »Slovenca« v Mariboru, lja, Moste pri Ljubljani Ant. Rad. Legat-ov enoletni trgovski teCal ¥ i*3arlDoru (odobren od Ministrstva trgovino in industrije v Beogra Ju) Učni predmeti: Ročni voziček dvo- ali štirikolesni, prodam. Stožice št. 67. Proda se kompletna postelja, zofa, dvokolesni voz. - Florijanska ulica 5. Tovorni avto dve tonski, prav malo rabljen, znamke Austro Fiat ali Saurcr, kupim. -Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 9099. Staro zidno opeko štedilnik za vzidati, dvojno okno in vrata kupim v Ljubljani. — Naslov v upravi pod št. 9212. Francis turbino z ležečo osjo, dobro ohranjeno, na vodni padec 380—400 cm za vodno množino 900—1100 sek. Portal in izložba za trgovino, 3.10 m širok, 3.20 m visok in 1 m globok, v sredini vhod na obeh straneh izložbe, tremi roletami in senčnikom, skoro nov, iz me-cesnovega lesa, z zrcalnimi stekli, se vsled prezidave takoj ceno proda. Vpraša se v trgovini A. Žibert, Prešernova ulica. Oprava za trgovino nova, se takoj ugodno proda. - Poizve se pri gdu. Šušteršiču, Mengeš (pri cerkvi). Modele za gladko cementno ope ko prodam poccni. — Mežnar F., Ihan, pošta Domžale. Hrastove plohe qa. 20 m', debelina 30, 45, 50, 70, 80 mm, dolžina od 2 do 4 m, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9177. Več postelj z žimnicami, otroška posteljica in več miz naprodaj. Lipuc, Reber 3/1. Brusnice na drobno in debelo, po najnižji dnevni ceni, se dobijo v trgovini Vlado Turk, Streliška ulica. — Dobava sukcesivna. kon- Soferska šola prva oblastv. kouccsljon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto). Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Dobro idočo gostilno na prometnem kraju vzameta v najem dve gospodični, ki posedujeta osebno pravico. - Naslov v upravi »Slov.« St. 9085. Hotel z restavracijo v središču Bleda se odda strokovnjaku s primerno kavcijo v najem oziroma tudi proda. Ponudbe pod ... i • m i i »Agilen« upravi »Sloven- lit., kupim. Naslov v oglas- I ° . m one nem oddelku »Slovenca« 'Ca« d° 30' aVgUsta 8375' pod »Turbina« št. 8776. Vinska trgovina nad 30 let obstoječa in dobro idoča, se zaradi bolezni in visoke starosti lastnika takoj* odda v najem z vsem inventarjem in vsemi poslovnimi prostori. - Ljubljana, Sp. Šiška, Gasilska cesta 3. Kupim dvokrilna steklena vrata in rabljene električ. svetilke. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Jožef. Parno lokomobilo dobro ohranjeno, ca. 20 m5 kuril, ploskve, ca. 4 atm„ iščemo za takojšnje plačilo, - Ponudbe naj se pošljejo s popolnim prepisom certifikata in z navedbo cene na Graščino Boštanj ob Savi. Vsakovrstno zlata po oaivišjih cenah. ČERNE, iuvelir. Ljubliana. VColtova ulica St 3. Lokal oddam za 400 Din na mesec. - Ponudbe pod »Lokal 400* na upravo Slov. Tatluie Za pokr. razstavo nudim agilnim prodajalcem (kam) velik zaslužek. - Ponudbe uprav" pod »Razstava«. Slive za žganje, kupi večje va-gonske količine — proti akreditivnemu plačilu tvrdka Molan, Celje, Pokrajin, razglednice izdeluje poceni in dobro fotoatelje Meyer, Maribor, Gosposka ulica 39. Bencin motor malo rabljen, 16 HP, zn. Langen & WoIf, prodam po zelo ugodni ceni. Jos. Oražem, Moste pri Ljublj. Krasno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. buostitvno, dvostavno In ameriSko knjigovodstvo Trgovsko računstvo Siovenska korespondenca in kontoma dela SrtioUrvaSki lealk iu kore^p. Nenvtta tre. korespondenca Gospodarski lemljepis Blagojjianstvo Slov. stenografija Strojepisje Lepopisje Slovenski jeiik NeniSki jezik Italijanski jezik Nom&ka stenopr. Zafcteh dne 2. septembra 1929 I.nsfni Internat in lastni Šolski buffol. — Letni Izpiti In izpričevala pod državnim nadsorttvom. 1'roepekti iu vpisovanja v trgovini tvrdke Ani. Rod. Le nt A Ca.. Piarthor Slovenska ulica 7 Telefon 1KI Maflinovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven se dobi v lekarni tir. B. Piccoli - Ljubljana 1 kg 20 Dim Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. namizna ter tresena za mošt, kupi franko vagon tvrdka Molan, Celje. Stanovanja Odda sc stanovanje dve sobi, kuhinja in pri tikline. Mesečno 600 do 700 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9108. Išče se prazna soba s štedilnikom ali ga stran, ka sama lahko notri postavi, najraje v stari hiši. Ponudbe na upravo lista pod »Prazna soba«. Jabolka otresena, za moSt, dobavi Kmetijska zadruga v Ptuju. Tvrdka A. VOLK Llubltana. Rasljeva cesta 24 nudi naiconeje vse vrsto oienično moko in druge mlevsku izdelka. Znhlevaile cenik; Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona p«rf», Za-grob, llica Odda se stanovanje kakemu vpokojencu brez družine. Luč in voda \ stanovanju. Cena po do govoru. Zraven lahko do bi službo v lesni trgovini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9077, Soba z dvema posteljama za dijake, s hrano, oddfim Naslov v upravi št. 9056 Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. Rožna dolina, c. IX/18 Opremljena soba s posebnim vhodom, se odda s 1. septembrom na Dunajski cesti S t. 67, J nadstr., nasproti mitnice postajališče avtobusa. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, ob Du najski cesti, Stof.ice 92, se odda. Na stanovanje vzamem poceni gospoda ali gospodično. - Gerbi čeva ulica 1, L nadstr Glasovir je poceni! Prvi mariborski prodajni in izposojevalni zavod glasovirjev Th. Bauerle, Gosposka ulica 56, ustanovljen 1850, prodaja zaradi velikega pomanjkanja prostora glasovirje po globoko znižanih cenah, tudi na majhne mesečne obroke. Harmonij dobro ohranjen, kupim. -Švelc, Št. Peter pri Novem mestu. Orgle in harmonije izdeluje in popravlja po nizki ceni. Anton Dernič, orglar, Radovljica, Slovenija. Klavir kratek, črn in zelo dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9167. Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto ugleše-vanje najcenejc izgotavlja tovarna klavirjev Warbi-nek, Ljubljana, v bližini Poizvedbe Mlad lovski pes brak - jazbečar, rujavo barve, z belo liso na prsih, ki sliši na ime Aso, se jc zatekel. Najditelj naj ga proti nagradi vrne trgovini ELITE, Prešernova ulica 9. Svarilo! Izjavljam, da so razširjene govorice o moji osebi in moji soprogi r.iobna laž ter bom v bodoče proti vsakemu, ki bi jih razširjal, postopal sodnim potom. Jcseuice, 25. avgusta 1929. Lojze Rabič, učitelj. Gospodična pridna in poštena, zmožna vseh pisarn, del, išče primerne službe v mestu ali na deželi. - Ponudbe pod »Pridnost« na upravo »Slov.« pod št. 9118, Obrt Avtokaroserije izdeluje solidno in po zmerni ceni Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče. Kupim ali vzamem v najem gostilno ali trgovino. Poštni predal 20, Ljutomer. Krasne tlakove (mozaične plošče) izdeluje L Gostinčar, cementarna, P. Do.l pri Ljubljani. Urarska popravila izvršuje najprecizneje in najceneje Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12. P0*e*tva Parcelo od 400 nr dalje, ali pa hišo za ca. 250.000 Din, v mestu, kupim. Cenjene ponudbe pod »Neposredno«. Majhna hiša z dvema sobama, blizu kolodvora, takoj poceni naprodaj. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 9172. Realitetna pisarna Sv. Petra cesta 24, nudi veliko izbiro posestev, trgovsk-gostilniških hiš, vil, parcel na Kranjskem, Štajerskem, v Dalmaciji in Beogradu. Krasno graščinsko posestvo v bližini Ljubljane. Vile na Bledu. Oddaja stanovanja, lokale, na razpolago krasen brivski lokal. Krasna hiša masivno zgrajena, enonadstropna, z 12 sobami in stranskimi prostori poleg posebnega manjšega poslopja, z dvoriščem . in vrtom, garažo in modernim avto, sredi mesta Celje, zelo primerno za zdravnika, zobozdravnika ali trgovca, 2 minuti od kolodvora, se proda radi odpotovanja najceneje za 555.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Obersied-lung« št. 8866 na upravo tega lista. Hiša, gostilna in trafika, gospodarsko poslopje in tri orale njive, se proda z inventarjem za 140.000 Din. Tudi lepo kmet. posestvo, 17 oralov, hiša, gosp. poslopje, zidano, cena 140 tisoč Din. - Breznik Karel, Celje, Dolgopolje 1. Trgovino gostilno s posestvom ali brez, dobro vpeljano, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na Ant. Kužnik, Št. Lovrenc, Velika Loka, Dolenjsko. Kupim vinograd z gosposko hišo na Štajerskem. — Slivar, Ljutomer. „POSEST" Realitetna pisarna, družba z o. 2 LJUBUANG EiS« - PRODA:- Vilo, enonadstr., 5 sob, kuhinja, kopalnica, vse pritikline, 500 m2 vrta, pri obrtni šoli, 290.000 D. Hišo, enonadstr,, trg. lokal, eno trisobno, dve dvosobni stanovanji, mesto, 130,000 Din. Hišo, novozidano, vili slično, eno trisobno, tri enosobna stanovanja, vse pritikline, 600 m2 zemljišča, pri šišenskem kolodvoru, 160.000 Din, Hišo, visokopritl., novozidano, podkleteno, dve sobi, kuhinja, pritikline, 600 m2 vrta, Šiška, 92.000 dinarjev. Hišo, prenovljeno, tri stanovanja, gospodar, poslopje, 200 m2 vrta, pri Škofljici, 40.000 Din, Hišo, visokopritl., dve sobi, kuhinja, pritikline, nekaj zemljišča, okolica Medvod, 28.000 Din. Hišo, visokopritl., dve sobi, kuhinja, pritikline, vpeljana elektrika, vodovod, nekaj vrta, Gorenjsko, 50.C00 Din. Hišo, pritlično, tri sobe, hlev, 1000 m- vrta, Vk ure od Ljubljane, 80 tisoč dinarjev. Hišo, enonadstr., mizar, delavnica, tri sobe, kuhinja, pritikline, vrt, pri Medvodah, 35.000 Din. Poleg tega večje število hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov, v Ljubljani, na deželi, kmet-slca posestva, industrije itd., parcele v mestu in predmestjih, po najugodnejših cenah. Posestvo blizu Rimskih Toplic v hribu, 35 oralov, redi se 5 do 6 glav živine, sado-nosnik, lep bukov gozd, 20 mernikov posetve, z vsem gospodar, orodjem takoj prodam. Cena 65 tisoč dinarjev, - I. Florjane, Poljanska c. 33, Lj. Proda se posestvo posebno pripravno za mesarijo — vsled smrti lastnika — v Udmatu pri Ljubljani, par minut od postaje električne železnice, na najprometnej-šem kraju, ob glavni cesti, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja ter 1000 m2 vrta. pri hiši je mesnica, mesarski lokal, ledenica in hlev. -Vpraša se v trgovini A. Žibert, Prešernova ulica. Posojilo z 10% obrestovanjem. Na bremen prostem posestvu s trgovino pri popolni varnosti 240.000 Din za 5 letno dobo in 10% obrestmi ali proti mesečnemu odplačevanju po 2000 Din, se išče. Prijazne ponudbe pod »Si-chergestellt 240.000« na upravo lista pod št. 8867. Gostilno pri tovarni in post. proda za 105.000 Din Zagorski v Mariboru, Taten-bahova ulica 19. Posestvo 17 oralov, rodovitno, pri Mariboru, proda Zagorski, Maribor, Tatenba-hova ulica 19. Najugodnejše posojilo mogoče vsakomur potom organizacije »Brezobrestno posojilo«. - Pojasnila: »Mojmir«, kreditna stavbena zadruga, Maribor. (5 Din priložiti.) Posojila! Dobro stoječ trgovec želi 30.000 Din posojila proti garanciji za dobo 6 mesecev; ostalo po dogovoru. - Pisma prosim na upravo »Slov.« št. 9079. 20°/o kro n-ske bona kupuje proti gotovemu plačilu Pučka štediona, Osijek, Desatičina 27. Odvetnik dr. Fran Irgofic v Maribora je preselil svojo prisarno iz dosedanjih prostorov v Cvetlični ulici st. 13/n no Aleksandrovo cesio Sf. 48/1, pri glavnem kolodvoru v hišo mizarskega mojstra Kom-para, prej veletrgovina Gaspari-Faninger. Umrl nam je v cvetu mladosti naš preljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod RASTS mUM trg. družabnik dne 24. t. m. po daljši bolezni, previden s tolažili svete vere, svete vere. Pogreb bo v ponedeljek 26. avgusta 1929 ob 4 popoldne od doma žalosti, Celovška cesta 56 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. avgusta 1929. ŽALUJOČI OSTALI. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš predobri, skrbni oče, stari oče in tast, gospod Marko Mafija Gorisp paznik v pok. dne 24. t. m. po daljši bolezn, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. avgusta 1929 ob 5 popoldne izpred hiše žalosti Vlharjeva ulica št. 3 na (»kopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 8 zjutraj. V Ljubljani, dne 24. avgusta 1929. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. Vegeterijanci cele Jugoslavijel Inozemski bratje Vas kličejo na združenje. Prijavite natančne naslove: Uredništvu »Domačija«, Maribor, Koroška 10. (Priložite znamko!) Najhitreje najceneje 7idanje zlasti za več naročnikov. Lahko samo — izdelovanje. Ponudbe pod »Preizkušen beton« na »Mojmir«, kreditna stavbna zadruga, Maribor. (5 Din priložiti.) Učiteljica daje ure v nemščini za osnov, in meščansko šolo ter za nižjo gimnazijo. Več se izve - ustmeno ali pismeno: Ljubljana, Domobranska 5, priti., d. Dežnik zastonj Vam je, ako impregnirate Vašo obleko z Antipluvi-alom, nevidno in neškodljivo. Blago postane ne-premočljivo. Vpošljite za vzorec in navodilo 7 Din. Razpošiljalnica Ptuj. Gtomane spalne divane, modroce, zložljive postelje, kupite najceneje pri tapetniku Franc Jager - Ljubljana, Sv. Petra nasip 29. Moderno Kopališče v Mariboru, Ob bregu 23, se je odprlo. Kadne in solnčne kopeli, masaža za dame ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah, za gospode ob ponedeljkih in petkih, odprto od 8 do 19. - Za obilen obisk se priporoča Julija Keler. Pohištvo na obroke, novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd., iz vsakovrstnega trdega lesa, nudimo na dolgoročne do triletne mesečne 'n tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na upravo pod št. 7740'29 in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom žimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg Itev. 7 (p< Mestnega doma). Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) - Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Več dobrih zidarjev sprejme podjetje INŽ DUKIČ IN DRUG, zdravilišče Golnik na Gorenjskem — Delo bo trajalo do zime o i Kurja oiesa t. o Varstvena znamka V zalogi v lekarnah in ilro(teri.i»h ali naravnost iz tovarn« in Klavne za loge M. HinjnK, lekarnar. Slsak. POHIŠTVO moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, ■ino Izdelano, priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva FRANC VELKAVMI ' mizarstvo Vižmarje, ^ (pod klancem) p.št. Vid ] nad Lhibtjano. P r» ča t nnjtop i ca cen jene i oči bi ,atera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke. Delo solidno. Vse na obroke Kolesa za gospode in dame, motorna kolesa, ši- i valne stroje za krojače, | šivilje in privatnike, žep- j ne ure za gospode in dame, stenske in budilke, ter razne vrste gramofone prodajamo na dolgoročne male obroke vsakomur. -Pošljite natančni naslov pod šifro »Na obroke I 9-337« na upravo in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. Nova Wanderer kolesa prodajamo po znižani coni. Pavel Štele, družba' i o. z. v Ljubljani. Kupim stalno PohiStvil Spalnice iz vseh vrst lesa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri IVAN NAPAST Vižmarje št. 9, čez žel. progo, levo od Marijine kapele, St. Vid n. Ljublj. Delo solidno. Ogled tudi ob nedeljah Avto zveza. Sadje Ivi zelenfad vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih Wecko vih pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo W e c k a pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard; Celje: Josip Jagodič. Oblastveno koncesijonirana šoferska šolo l.Gebepščih bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Blei-vveisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. sept. Poučujem tudi privatno, Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem pre-bridko vest, da nas je naša nad vse ljubljena, dobra in skrbna soproga, mamica, hči in sestra, gospa Sfonka Zorman soproga preglednika finančne kontrole dne 23. avgusta 1929 ob 14 po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, šele 28 let stara, boguvdano za vedno zapustila. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 25. avgusta t. 1, ob 14.30 iz mrtvašnice javne bolnice v Mariboru na pobreško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 26. avg. ob 7 v magdalenski župni cerkvi v Mariboru. Gornja Radgona-Maribor-Tezno, dne 24. avgusta 1929. Anton Zorman, soprog, Tončka, hčerka ter ostali sorodniki. Zahvala Za izraženo sočutje ob izgubi naše ljubljene hčere, sestre in tete, gospe Marije krajne roj. Biiiak se zahvaljujemo vsem najsrčneje, posebno preč. duhovščini, domačim gospodom in iz sosednjih župnij, predvsem pa preč. gospodu župniku Preskarju za ganljiv govor ob odprtem grobu, pevskemu zboru za pretresljivo petje, gasilcem iz Šmart-nega in Paške vasi in vsem prijateljem in znancem za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti. Šmartno ob Paki, 23. avgusta 1929. Žalujoči ostali. . -^r V* -:'■;'.■ -i??' r' {gtpi??.toč* kostanjev taninski les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo. FRANC OSET. Stf. PETER V SOV. DOL ZA STAVBE po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Zauanje, odpadki od lesa. — Dostava tudi na stavbo FRAN ŠUŠTAR - lesna industrija in trgovina parna žaga, - LJUBLJANA - Dolenjska c. 12 Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici ▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotele »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo nalugodvteieB Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah, V neizmerni tugi in žalosti naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustil previden s svetotajstvi za umirajoče naš nad vse ljubljeni in nepozabni soprog, najskrbnejši oče in brat, gospod Milan Jenčic posestnik in tovarnar v Mengšu Nepozabnega položimo k večnemu počitku v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 16 na farno pokopališče sv. Mihaela v Mengšu. Mengeš, dne 24. avgusta 1929. MARIJA roj. JANKOVIČ, soproga, INKA, MILAN, STAHI, otroci. MARIJA, MARCELJ, FRANC in ANTON, sestre in bratje in vsi ostali sorodniki. 'iM ki V '--."r;. »Java« pšenična kava fe izvrstna, zelo redilna in okusna. • Zahtevajte jo pri vseh trgovcihi — Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mL Vsakemu zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. - Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr »J a v a« pšenične kave poštnine prosto. - Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. - Pržiona kale »Java« k. d., Beograd, Lomina ulica 11/a. Prave goizcric Sovshe m športne čevlje ima v zalogi in izdeluje po meri zaioftar, Gosnosvefska 9 Vsako množino jabolh in hrušk ali izgofovljenega jabolčnega in hmšeuep šota kupi tovarna ARKO. Istotako se iščejo dobavitelji. Potrebne cisterne na razpolago. Obširne ponudbe z navedbo cene franko vagon na « Vladimir flrka, Zagreli i., Poštni predeli 41 Bolni živci! Mimo toliko muk, kolikor je dni v letu, mora iti nervozen človek; zakaj slabi in izčrpani živci grenijo življenje in povzročajo mnogo gorja. Trganj.! in bodljaji, omotica, strašljivost, onemoglost ali obojestranski glavobol, Sumente v oSesih, migljanje pred očm , motnje t prebavi, nespečnost, potenje, trganje v miSicab, nesposobnost za delo in mnogi drugi pojavi, to so redno posledica slabih, utrujenih, bolnih živoev. liti ho se rešile le nadloge? Moja, ravnokar izišla knjiga razpravlja o nekem sredstva, ki je postalo vir blagoslovu za človStvo. Podpira na prav Čudežen način delavnost telesnih organov, ojačuje hrbtenjačo in možgane kukor tudi mišice, ude, daje moči in voljo za življenje. v boja za zdrave živce dela to sredstvo često čndeže, vodi hranljive snovi do nujskrajnejSih delov tvorenja krvi, oživlja, krepi, ohranja človeka mladega in svežega. Velja, du se sami prepričate, da ne obljubljam nič neresničnega; vsakemu, ki mi piSe, bom v tekočih dveh tednih poslal povsem zastonj in franko malo Skutljico za po-skušnjo kakor tudi knjigo nekega zdravnika z mnogostrmisko in dolgotrajno izknčnjo, ki je Bnm trpel te bolečine. Sporočite mi vaS točni naslov in tako} vam pošljem zastonj, kar som obljubil. ERNST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz Nr.13. Odd.318 Najpopolnejši MSTOEWER" šivata! stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si lo izrednost pri tvrdki L. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 29*10 flnsld kamen kupuje po najboljši ceni ED.SUPPANZ-PRISTAVA 10 dobrih zidarjev se takoj sprejme. — Stalno delo do zime, povečini pod streho. Zgradba Hotela »Črni orel« v Mariboru. Stavb, podjetja Kiifmann - Nassimbeni, nova tipa 250 ccm dobite pri tvrdki trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji Maribor, Gospodska ulica 20 Poior! Živinorejci! Ne razbijajte si glave z razmišljanjem, kako bi pridobili čim več smetane in masla, kako bi na lahek način prišli do večjega in lažjega zaslužka, kajti to vprašanje je rešeno! Najvarnejše in najboljše naložite denar pri • UD« • • s • • Registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Ceiju,--v lasmi hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica J® kmetska zadruga prosša rentnega rfovfta Rešil ga le pravi švcdshl posnemalniBt KUPON ZA U6AMSCE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU se. 32 J Pristni pravi švedski „Baltic" posnemalnik je lahko vporabljiv, natančen, zanesljiv, ne rabi nobenega popravila, garantiran, in — kar je najvažnejše — najboljši in najcenejši. Te dni Vas obišče naš zastopnik „Baltic" posnemalnikov, za katerega prihranite Vaše naročilo. Veletrgovina železnine RAKUSČH, CELJE Pozor! „BaItic" posnemalnik 11 a obroke! ft'1'7. VSEST RANSJfgi zato mora priti v vsako hišo. Zahtevajte šo danes veliki ilustrovani cenik od veletrgovine Stermeckl z več tisoč slikami, katerega dobile popolninna brezplačno. Imeli boOb pol šestih.« »Ob pol šestih že? Vsako jutro?« »Da, razen ob nedeljah.« »Kedaj pa vendar vstajate?« »Ob pol petih.« »Kako, kaj je takrat že dan?« »O! že velik dan!« Ob pol petih vstajati? To je občudovanja vredno!... Mi ob uri, ko ga Vi že pričnete, prav pogosto dan končavamo. Ali ljubite svoj poklic?« »Zelo, gospodična. To je človeku tako po godu, če ima svoj cilj pred seboj čisto jasno, z jasno začrtanimi in določenimi dolžnostmi!« »Toda niste sami svoj gospodar,« ga je prekinila gospa Scott, »vedno morate ubogati druge!...« »Ravno to je tisto, kar mi je najbolj všeč. Samo oni, ki se nauči pokorščine, se nauči tudi poveljevanja.« »A, kako prav imate v tem, kar nam pripovedujete.« »Da, brez dvoma,« se je oglasil župnik, »toda treba je omenili še nekaj, o čemer Vam ni Jean nič povedal, namreč to, da je on naj-odličnejši oficir svojega polka. Takšna je ta stvar...« »Toda, boter, lepo Vas prosim ...« Navzlic Jeanovemu zoperstavljanju pa se je spustil župnik v slavospeve svojega bo-trančka, dokler ga ni prekinila Bettina: »Ni potrebno, gospod župnik, kar nič ne pripovedujte!... Ze vse vemo, kar nam hočete povedati. Bili smo namreč že tako indis-kretni, da smo se sami nekoliko poučili o gospodu. Oh! skoro bi bila rekla o gospodu Jeanu, ... o gospodu Reyuaudu. In pojasnila so bila občudovanja vredna!« »Zelo sem radoveden in želel bi jih izvedeti,« je rekel Jean. »Nič, nič, ničesar ne boste izvedeli. Nočem, da bi Vam rdečica zalila obraz, ker bi prav gotovo postali rdeči.« Potem se je obrnila k župniku: »Pa tudi o Vas, gospod župnik, smo prejeli obvestila. Mislim, da ste pravi svetnik.« »Oh! kar se pa tega tiče, je vse res!« je vzkliknil Jean. Sedaj pa je bil župnik na vrsti, da zajezi Jeanovo zgovornost. Večerja se je bližala koncu. Staremu župniku ni potekla brez razburjenja. Zakaj ponovno so mu ponudili umetno izdelane in komplicirane jedi, katerih se je lotil samo s tresočo roko; bal se je namreč razdirati lepe reči: Gradovi tresočega se sadnega soka, piramide gomoljik; cele trdnjave iz kreme, stolpi peciva in gore sladoleda. Sicer pa je jedel župnik Konstantin z velikim tekom in se ni ustrašil dveh treh kupic šam-panca. Ni ravno sovražil dobre jedi. Ni popolnosti na tem svetu in če bi res bila, kakor se trdi, poglavitni greh sladkosnednost, bi moral priti marsikateri vrl župnik v pekel! Kavo so pili na terasi pred gradom; od daleč se je čul nekoliko počen glas ure v starem vaškem zvoniku, ki je naznanjala devet. Park se je pokril z dolgimi nejasnimi in valovitimi črtami. Počasi se je dvigala luna izza vršičkov visokih dreves. Bettina je prijela za škatljico s cigarami, ki je iežaiu na mizi. »Ali kadite?« je vprašala Jeana. »Kadim, gospodična.« »Poslužite se torej, gospod Jean, poslu-žite se! Toda ne, poslušajte me najpreje!« In ko mu je ponudila iz škatlje cigaro, je pričela polglasno: »Dela se noč, lahko torej po mili volji zardite. Zato Vam hočem sedaj povedati listo, česar Vam nisem ravnokar hotela razodeti pri mizi. Neki stari notar v Souvigny-u, ki je bil Vaš varuh, je obiskal mojo sestro v Parizu radi izplačila kupne vsote. Pravil nam je, kaj ste storili po smrti svojega očeta, ko ste bili še majhen otrok, kaj ste vse storili za ono ubogo mater in za ubogo deklico. Zelo sva bili ganjeni, sestra in jaz.« »Da, gospod,« je nadaljevala gospa Scott, »in radi tega sva Vas sprejeli danes s tolikim zadovoljstvom. Bodite prepričani, da ne bi sprejeli vsakega tako. Toda dobro, vzemite si cigaro; sestra čaka!« Niti besedice ni mogel Jean odgovorit', zakaj Betlina je stala pred njim s Škatljico v iokah, upirajoč svojo oči odkrilo v njegov obraz. Zelo stvarno in živo je uživala radost, ki se prav lahko označi s sledečim stavkom: »Zdi se mi, da vidim pred seboj vrlega dečka.« Tn sedaj,« je dejala gospa Scott, »usedlino se semkaj v tej čarobni uoči... Pijte kavo, kadite!...« »In predvsem nikar ne govorimo, Suzie, nikar se ne razgovarjajmo. Ta velika tišina po deželi je oboževanja vredna po tem pariškem hrupu. Ostanimo tu, ne da bi kaj govorili. Glejmo nebo, luno in zvezde!« Z velikim veseljem so sledili vsi štirje leinii malemu načrtu. .Suzie in Bettina mirni, počiti in v popolni odpovedi njihovega še včerajšnjega žitja sta ljubili to deželo, ki ju je sprejela in ju hoče obdržati. MEDNARODNI UELESEJEM V PRAGI od 1. do 8. septembra 1929 svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, čeho-slovaška 33%, Avstrija 25%, Pojasnila in legitimacije daje: Cehoslovašk! konzulat, Ljubljana AiomaComp., Ljubljana, Aleksandrova 2 Prostovoljna dražba V konkurznem postopanju o imovini tvrdke A. Pere se vrši dne 2. septembra 1929 v Mariboru, Slomškov trg, prostovoljna dražba blagovne zaloge, obstoječe iz različnih glasbenih instrumentov, kakor gosel, mandolin, gitar, flavt, harmonik, 1 basa, trobent, ustnih harmonik itd., nadalje večje množine glasbenih instrumentnih del, strun, trgovske opreme, delavniške opreme, popravilnega orodja itd. Z dražbo se začne ob 9 dopoldne. Podrobnejši pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem konkurznem upravitelju med uradnimi urami. DR. FRANC BRANDSTETTER, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 14, kot konkurzni upravitelj. POEIRJA- 7 večletno prakso iščem za takojšen nastop. Zglasiti se je s spričevali pri tvrdki ANGELO BATELLINO- stavbenik LJUBLJANA VII. - KNEZOVA UL. 32/1 dnevnood 13do Mure ali pismeno, isti naslov Hupojem stolno koslasiSev taninshi les m smreftovo šhorfo v robih po najugodnejših cenah Melon 136 EOICSŽ HarlllC, CCijC lire, zlatnino ii srebrnimi Kupite nalDoljše In najcenejše Eri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, JUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) — Največja in na j-solidnejša razpošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstva. ZataieoaSie brezplačni cenili H. Sntfner, Lgnbliana 2 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO. AXO. Cbina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo. Spodnještajerska ljudska posojinica V Mariboru Reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka izborno učinkujoče in najzanesljivejše sredstvo za izolacijo zidovja proti vlagi in vodnemu pritisku za izsušitev vlažnih sten, tal i. t. d. Dobicase v trgovinah z materijalnim blagom' barvami, *»!eznino itd. Glavna zaloga za Jugoslavijo: LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA ŠT. 18 Halo i Ogledala Halo! brušena in nebrušena, v vseh velikostih in oblikah, iz prvovrstnega kristalnega stekla, 5—8 mm debelega, kakor tudi navadna »fin« ogledala, 2 mm debela ter raznovrstno steklo (zrcalno 6—8 mm, nad-močuo 8—10 mm, tanko 4—5 in pol mm debeline, specialno, alabaster, ledenasto), nadalje upognjene šipe, šipe za izložbe, vsteklevanje v medenino, graviranje raznih ornamentov, tudi po načrtih, montiranje auto šip ter popravila starih, pokvarjenih ogledal, izvršuje po najnižjih cenah Kristal44 d. d. tovarne ogledal in brušenega stekla Maribor ^ Ljubljana VII Koroška cesta štev. 32 Sp. Šiška, Medvedova 38 Tel. interur. 2132 Tel. interur. 3075 Zahtevajte ponudbe! .■SJs Zanesljivo zdravilo za nego las je no- 4^S£n"„MlCHEL" ti H^^eRT'* k!ltiar 95°/o 1'lešasti Človek zopet dobi li d! nazaj 6voje izgubljene lase, tedaj je oni i J J! k i inu izpadajo lasje ali so diu izpadli 1 Vdo "oloviee, overjen, da se mu zopet «\\ Wmim N' povrnejo lasje in ozdravi lasno tkivo, /J} °